"gremma gHaeirarv ffgrOTffff . MarmršM Ceha 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 137 Maribor, sreda 18. junija 1930 ja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, uri Račun pr! poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 »eeeSeo, prejeme* v upr«vi ali 'po po« 10 Din, dostavljen rt« dom pa 12 Din Telefon: Uradn. 2440 Uprava 2485 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceatait.13 Oglasi po tarifu Oglase spfjama tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prsfemova elloa lt. S Pabstove monarhistične spletke S PREVRATOM V AVSTRIJI JE SK UŠAL OMOGOČITI HABSBURŽANOM POVRATEK. — INTERVENCIJA NEKE AVSTRIJSKE SOSEDE NA DUNAJU. mnogo mrtvih in ranjenih. Uporniki so zasedli mesto Vilazon, kjer imajo sedaj svoj glavni stan. Zdi se tudi, d8 so v premoči, ker sejim pridružujejo tudi oddelki redne vojske. Predsednik republike se je obrnil na Zedinjene države za pomoč, v Italijanske demonstracije v Bariju ^roti Jugoslaviji in Franciji so le delni simptom mržnje, ki jo je posejal fašizem v italijanski narod in zlasti v italijansko mladino tekom svojega režima. Italijanski študenti v zvezi z ostalo mladino in drugim prebivalstvom so demonstrirali pred jugoslo-venskim in francoskim konzulatom in zažgali tudi zastave naše in francoske države na izzivalen način. Naša in francoska vlada ste po svojih poslanikih izvršili pri rimski vladi demaršo radi teh incidentov in zahtevali zado ščenje za napad na oba konzulata in za razžaljenje obeh državnih zastav. Oba poslanika sta tudi izrekla nado, da bodo krivci dogodkov kaznovani ter da bodo italijanske oblasti preskrbele, da se enaki dogodki ne bodo več Ponavljali. Italijanska vlada je v svojem odgovoru izjavila, da so njeni organi v Bariju storili vse, da preprečijo incidente, ki jih Italija ne želi. Pred konzuld-toma so bile močne straže, ki so poskušale zabraniti demonstrantom pohod pred konzulat. Prišlo je pri tem celo do spopadov med stražo in demonstranti in več karabinerjev je bilo ranjenih. Glede zastav, ki so jih demonstranti zažgali, pravi italijanski odgovor, da niste bili last obeh konzulatov, marveč so jih prinesli demonstranti s seboj. Rimska vlada tudi Izjavlja v svojem odgovoru, da bo uvedla proti krivcem kazensko postopanje in da jih bo najstrožje kaznovala. Tudi bo skrbela, da se takšni Incidenti ne bodo več ponavljali. Tako rimska vlada. K temu odgovoru čisto pravilno Pripominja pariški »Temps«, da res posti demonstracije prav nič ne zmanj suje dejstvo, da obe zastavi niste bili last konzulatov. Odgovor rimske vlade — brez ozira na to, ali je odkritosrčen ali ne je potreben vsekakor nekoliko komentarja z ozirom na nedavne dogodke. če je glasom poročil iz Barija odposlanec italijanskega notranjega mi-Plstrstva, ki je imel izvršiti preiskavo 9 dogodkih, ugotovil, da je okrožni faktični tajnik, ki je predsedoval dijaškemu zborovanju, imel hujskajoč Kovor proti italijanskim emigrantom m v zvezi s tem proti Franciji in Jugoslaviji, katerim »bomo v najkrajši?? dokazali, kaj je Italija«, je [a™pWvo, da so morale hujskajoče n^i • « X že Itak razburkani mladini, polni fašističkih gesel, zanetiti strast v dunonstracije. če se se-aai rimski fašizem umika in se skuša syYet°vni javnosti kazati v ne-, Avtobusni promet na Mariborski otok. Na splošno željo občinstva se podaljša dosedanja proga od gramozne jame do ceste pri Kamnici, ki vodi na otok, pozneje po dogotovitvi pota od glavne ceste pa bo vozil avtobus do samega otoka. Vozna cena od Glavnega trga do gramozne jame ostane Din 1.50 in do cestnega odcepa pri Kamnici Din 3. — Odhod z Glavnega trga kakor tudi iz Kamnice dnevno od 10. ure naprej do osmih zvečer vsake pol ure, ob nedeljah in praznikih pa v kratkih intervalih po potrebi. — • Iz seje mestnega sveta. V sinočnji seji mestnega sveta je bilo uporabno dovoljenje Karlu Goležu na Aleksandrovi cesti 44 za zgradbo skladišča in dvigaia ter preureditev hiše, enako tovarni Tscheligi za zgradbo poslopja za pisarne in ročno skladišče v Gregor čičevi ulici. Zadeva podaljšanja najemne pogodbe za Park, gospej Mariji Fanin-ger je bila izročena finančnemu odseku. Konjske dirke na Teznu. Za konjske dirke, ki se bodo vršile dne 19. in 22. junija na tezenskem dirkališču, vlada letos posebno zanimanje. Večina konjev, samo prvovrstni materijah je že dospela v Maribor in posestniki konjev pridno trenirajo. Sodeč po delu, bodo rezultati presenetljivi. Pri startu je letos u-vedena novost: štart z gumijastimi trakovi, kar omogoča hitro izvedbo starta in ne more biti nobeden od vozačev favoriziran pri startu. Med posameznimi dirkami se bo izvejal concours hippique, ki je tudi nekaj novega za povojni Maribor. Za to nagradno skakanje, pri katerem mora vsak konj preskočiti prvi dan 8 in drugi dan v težji kategoriji 10 zaprek, so do danes 18. junija, prijavljeni konji iz Zagreba, Čakovca in Šoštanja, vendar se pričakujejo še nadaljne prijave. Občinstvo, se opozarja, da je prostor za gledalce samo v ograjenem prostoru, desno in levo od sodniške tribune. V središču ali na drugem kraju, kakor določenem, se ne sme nihče nahajati. Vstopni na je samo 15 Din. Za razvedrilo bo skrbela godba in za okrepčila šotori. — Upamo, da ne bo nihče od prijateljev naše domače konjereje in lepega konjskega športa zamudil posetiti te zanimive prireditve. V čolnu na sokolski zlet v Beograd. Nekaj članov Sokola v Hočah je prišlo na originalno idejo: napravili so si čoln, s katerim se bo jutri zjutraj odpeljalo 6 telovadcev (po večini dijakov) in načelnica ter tamošnji g. učitelj Apih po Dravi in Donavi na sokolski zlet v Beograd. Potovanje nastopijo jutri ob 7. pri dupleškem mostu, kamor* so danes čoln zapeljali. Na čolnu sta spredaj dva reflektorja, imajo pa na njem tudi radio. Vozili bodo neprestano 4 dni in 4 noči in upajo, da bodo najkasneje 24. t. m. v Beo gradu, kjer telovadci tudi nastopijo. 2e-imo nenavadnim izletnikom srečo no pot! — Smrtna kosa. V splošni bolnici je včeraj umrl 201etni slikarski pomočnik Teobald Sovin. Blag mu spomin! — Klub »Meja« priredi 29. trn. celodnevni pešizlet preko Sv. Urbana in Sv. Križa na Zavcerjev vrh in odtam preko Brestrnice in Kamnice nazaj v Maribor; dne 13. julija pa bo izlet k Sv. Ani v Sl. gor. in v Apačko kotlino. Podrobnosti bodo še objavljene. Ne na Holandsko! Izseljeniški komisarijat v Zagrebu razglaša, da za naše ljudi na Holandskem za enkrat ni dela. — Okrajne podpore občinam za ceste. V včerajšnji seji okrajnega cestnega odbora mariborskega je bilo na podlagi poročila načelnika g. Žebota, da je prora čun končno odobren, sklenjeno, da se bodo razdelile v proračunu predvidene podpore občinam za popravila odnosno gradnje cest. Vendar pa mora vsaka občina predhodno predložiti cestnemu odboru poročilo o izvršenih delih in zadevne obračune. Okrajni cestni odbor bo tudi za gradnjo nove ceste iz Ruš k Sv. Arehu izplačal prizadetim občinam primerno podporo. — Za nedeljeni mariborski okrajni cestni odbor. Kakor znano, je nedavno izšla nova u-redba o preureditvi dozdajnih okrajnih cestnih odborov, ki se bodo organizirali po srezih in ne več, kakor doslej, po sodnih okrajih. Včeraj je imel mariborski okrajni cestni odbor svojo plenarno sejo, v kateri je bil na predlog xn po utemeljitvi g. podnačelnika Robiča sprejet soglasni sklep, da se odpošlje k banski u-tjravi posebna deputacija z nalogo, da izreči banski upravi spomenico, ki bo u* temeljevala potrebo, da ostine mariborski okrajni cestni odbor v dozdajni obliki in nedeljen. Za to govore posebne narodnogospodarske in splošne prilike obmejnega mariborskega okraja. V depu-tacijo so bili izvoljeni gg. Žebot, Robiti Šiker, Thaler in Pšeničnik. Tečaj za kopunjenje. V nedeljo, dne 22. junija, se bo vršilo na spodbudo zadruge za rejo perutnine Maribor v Razvanju praktično kopunje-nje, katero bo predvajal g. Jožef Kuhn, veleposestnik istotam. Odhod točno ob 14.30 ob vsakem vremenu z Glavnega trga, kjer je tudi zbirališče (trafika pri mostu). Za člane zadruge udeležba ob« vezna, gostje dobrodošli. Zdravstveno stanje v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu st bili od 8. do 14. junija prijavljeni 3 slučaji obolelosti za škrlatinko. Streljačka družina, Maribor opozarja svoje Članstvo, da se bo jutri 19. na strelišču streljalo. — 1786 Moli so največji uničevalci zimskih oblek in kožuhovin. Obvarujete se teh le, ako si nabavite tozadevne varnostne vreče v veletrgovini V. Waixl. 1789 Trgovski pevski zbor ima jutri 19. t. m. izlet k Devici Mariji v Puščavi. Odhod z glavnega kolodvora ob 14.50 do Fale. Prijatelji petja so dobro došli. 1787 Razglednice iz kopališča »Mariborski otok« se dobe v veletrgovini g. Vilka Weixla, Srečke državne razredne loterije za I. razred 20. kola ima še veliko izbiro uprava »Jutra« in »Večernlka« v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Igralci in ne-igralci poslužite se ugodne priilke! Vsaka druga srečka zadene! Čim več igralcev tem večja možnost dobitka! Žrebanje bo že 8. julija 1930. — Dr. Leonhard le odpotoval do 7. julija Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandeljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dob^j, če poskrbite za vsakdanje izpraz-njenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčicei. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I Vežba v lovskem streljanju se radi prireditve konjskih dirk preloži od 19. oziroma 22. na dan 28. junija. Palais de Danse. Dnevno prvovrstna kabaretna predstava. — 1772 Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se nadaljuje v četrtek, dne 26. junija, ob 8. zvečer v Gambrinovi dvorani v Gregorčičevi ulici, po že objavljenem dnevnem redu. Med drugim bo poročal zvezni predsednik g. Ivan Frelih iz Ljubljane o najnovejših davčnih zadevah i® banskih dokladah, zlasti o novi prirast-karini od vrednosti najemnin. Ob tej pr*' liki se bo izvršila tudi ponovna volitev novega društvenega odbora, ker se ne-kateri novoizvoljeni odborniki ne strinjajo z izvolitvijo odbora dne 18. maja. Vstop je dovoljen samo članom društva’ Eventualne konkretne predloge izveIJ dnevnega reda je prijaviti v društve® 1 pisarni Gregorčičeva ulica 8, vsaj 4 ^ j pred občnim zborom pismenim poton1, 1 Udeležba za Člane obvezna! — 0&9 V Mariboru, dne 18. VI. 1930. n i k jur« srni & Kako se ie kadenje razširilo v Turčiji! STROGI ZAKONI PROTI KADILCEM. — KRUTOST MURATA IV. Kava in tobak — kdo si more predstavljati Turka brez tega. In vendar se je razširilo uživanje obojega šele koncem 16. stoletja v Turčiji iz — Evrope. Turško cesarstvo je v tej dobi že počelo hirati, zlasti po smrti Sulejmana Velikega, pod katerim je doseglo vrhunec moči. Od leta 1603. je vladal v Carigradu sultan Ahmed L, Pod čegar vlado se je vedno bolj čutil upliv harema in evnuhov, teh »čuvarjev vrat blaženstva«. Pod njim se je pričelo vedno bolj širiti kadenje, in nastali ste celo dve stranki, ena za, druga proti pušenju. Hodže in muftiji so se postavili na stran protivnikov kadenja in so se sklicevali pri tem na koran. Pod vlado Ahmeda I. so izšli prvi zakoni o prepovedi pušenja. Kogar so zalotili pri pušenju, so mu vtaknili cev pipe v nosnice, ga privezali na osla in tako vodili po carigrajskih ulicah. Vendar v tem času kazni še niso bile tako krute nego pod vlado Ahmedovega sina Murata IV., ki je Prišel na prestol kot 141etni fant, pa je bil eden najkrutejših turških cesarjev. Sicer sam udan neštetim strastem, je vendar neusmiljeno kaznoval vse, ki so se kdaj pregrešili. Poskušal je tudi sam kaditi, ker mu pa ni ugajalo, je izdal stroge zakone proti vsem kadilcem. Z naravnost zversko krutostjo je postopal s kadilci, zlasti po velikem požaru leta 1633. v Carigradu. Obdolžil je kadilce, da so krivi požara in izdal je na oblasti nalog, da treba vsakogar, ki se ga zaloti pri pušenju, brez vsega spraviti s sveta. On sam je mnogokrat, oblečen v navadno meščansko obleko, prihajal v razne družbe in tam vohunil, kaj narod misli in dela. Kogar je zalotil, da ie pušil, je bil takoj umorjen in njegovo truplo položeno pred hišo, kjer so zalotili. Seveda je vodila sultana Pri teh dejanjih druga misel nego samo prepoved pušenja: materijalni ra- čun, zakaj vse premoženje ljudi, ki so bili usmrčeni radi pušenja, je pripadlo njemu. Ker pa so bile cesarske blagajne takrat skoro redno prazne, je nešteto podanikov moralo baš radi tega poginiti. Postopal je z enako krutostjo proti svojim državljanom in proti tujcem. Francoske tolmače je nabijal na kole, perzijskim poslanikom je rezal nosove in ušesa, dal je umoriti svojega lastnega zdravnika, ki ga je pred smrtjo prisilil, da je vzel dozo opija in da je z njim igral šah. Tudi na svojih bojnih pohodih je izvrševal krute kazni nad svojimi vojaki. Kogar so zalotili, da je kadil ali užival opij, je bil usmrčen. Višek krutosti pa je pokazal v vojni s Perzijci. Dal je umoriti tisoč perzijskih ujetnikov na nenavadno per verzen način. Vseh tisoč je dal posta viti v eno vrsto pred svojim šotorom in za vsakim je postavil po enega krv nika. V trenutku, ko je stopil iz šotora, je moralo pasti vseh tisoč glav. Strašna krutost krvoločnega tirana je povsod razširila takšen strah pred njim, da je trepetala pred njim vsa bliž nja in daljnja okolica in smatrala vsak njegov migljaj za ukrep usode. Vkljub vsemu pa se je kadenje tud v Turčiji vedno bolj širilo, kajti povsod vendar sultanova roka ni mogla seči. Tajno se je kadilo po vsem turškem cesarstvu in čim večje so bile kazni tem bolj se je pojavljala želja po pušenju. Muratov naslednik, Ibrahim sicer ni ukinil zakona o prepovedi pušenja, vendar ga pa ni uporabljal s tako krutostjo kot njegov prednik. Šele za vlade sultana Muhameda IV., ki je bil 1. 1683. poražen pri Dunaj^, so bili ukinjeni zakoni o zabran pušenja v Turčiji. Sam sultan je bi velik kadilec in je zato vse zakone ukinil. Pod nieeovo vlado se je puše nje silno razširilo no vsej Turčiji in oc takrat naprej so Turki narod, ki največ kadi. 5mrina uožnja majorja Segraue Kakor so listi obširno poročali, je 12. junija tragično preminul Sir Henry Segrave pri poskusu, da postavi novi svetovni brzinski rekord z motornim Čolnom. Poskus se mu je ponesrečil in značilno je, da so bile njegove zadnje besede pred smrtjo: »Potolkli smo rekord«. Ni pa še splošno znano, kaj je bil pravi vzrok katastrofe. Londonski časopisi pripovedujejo o dogodku sledeče: Major Henry Segrave je 12. junija Popoldne s svojim novim motornim dirkalnim čolnom »Miss Anglija II« na windermerskem morju (Laucaster, ka kih 40 km od obrežja irskega morja) Poskusil postaviti nov brzinski svetovni rekord. Startal je ob 2. pop. Tisoči gledalcev so sledili njegovi vožnji, deloma z obrežja, deloma iz malih čolnov. Dirkalni čoln je imel nov propeler, ki je dan poprej prispel iz Londona, ker je bil prejšnji zlomljen. Že Par sekund po startu je čoln brzel s strašno brzino čez morje. Ko je prevozil predpisano daljavo, se je obrnil ‘n vozil s še večjo brzino nazaj. Nabrat so opazili gledalci, kako se je Co*n stresel in v hipu že tudi izginil Pod vodno površino. Istočasno je bilo Vldeti močan vodni curek. Sele čez nekaj minut se je zopet pojavil trup culna nad vodo, in gledalci so s stra-nom opazili, da je obrnjen s hrbtom 5?„!ZSOr in da ima veliko luknjo. Ne- leto malih hitrih čolnov je brzelo na Kraj nesreče. Posrečilo se je predvsem, strojnika Nillcocksa nezavest-™ Potegniti iz čolna. Imel je težke i oskodbe na obeh očesih in zlomljeno ^e?raveja so našli šele par hi-l ^J^neje, tudi nezavestnega. Me-fl! , Mallivvell je utonil in njegovega ni? niso našlL mc„'an"e!avestna so spravili v bol-toviu ,7 ,e{?Taveju so zdravniki ugo-*n da' j ‘1e "T16* ?lornUeni obe roki Je eno zlomljeno rebro predrlo pljuča. Vkljub najnapornejšim posku som zdravnikov, da bi ga ohranili pri življenju, je Segrave kmalu po prevozu v bolnico umrl v rokah svoje žene, ki je bila očividka nesreče. Njegov oče, ki je bil v London brzoiavno obveščen o, nesreči, je našel sina že mrtvega, dasi je prihitel z letalom. O vzrokih nesreče so mnenja deljena. Eden izmed očividcev pripoveduje, da je videl kako je dno čolna počilo in kako se je čoln prekopicnil nac vodo. Po drugi verziji pa je čoln naletel na kos lesa, kar je pri silni br-zini povzročilo nesrečo. Major Segrave je bil star šele 34 let izboren avijatik in priznani svetovn rekorder v avtomobilskih vožnjah. Še marca 1929 je postavil v Dayton Be-anchu zadnji svetovni rekord. Nou tip letala LONDON, 17. junija. Prihodnje dtti bodo pri velikih angleških letalskih manevrih preizkusili nov tip letala s »H« stroji katere smatrajo kot nov velik napredek tehnične znanosti. Podrobnosti o novem stroju še niso bile objavljene. Ve se sa^ mo toliko, da ima 16 cilindrov, ki so postavljeni v 4 vrste, da se prihrani čim več prostora. Novi tip letala more doseči hitrost, ki popolnoma odgovarja hitrosti najboljših angleških bojnih letal. Stroj je konstruiral major Halford. iz Iz strahu pred operacijo — v smrt. 171etni kmečki sin Stefan Kecerin .. Kraljevca na Hrvatskem, je boleha na vnetju na ušesih in je imel nepre stano silne bolečine. Zdravniki so re kli, da mora k oner^ciji. Dogovorjeno je bilo, da bi ta teden šla z očetom v bolnico na operacijo. Vse zadnje dni je hodil fant popolnoma potrt. V nedeljo zvečer pa so ga našli v oče tovem vinogradu obešenega na čreš nji. Strah pred operacijo ga je nagna v smrt. K otuoritui razglednega stolpa na Boču Kdor se je vozil iz Maribora proti -jubljani ali narobe gotovo ni prezrl precej velike postaje Poljčane, kjer se izpod vznožja prijazne vasi dviga v nebo veličastna in dokaj visoka gora 3oč, ki vzbuja zanimanje radi svoje značilne kope. Ta 980 m visoka gora je bila sicer dosedaj širši javnosti manj poznana in jo zato niso posečali v večjem številu, kjer je bil pravi razgled z nje mogoč le ob gotovih poznih jesenskih in zgodnjih pomladanskih dneh, ko ni listja na drevju, s katerim je greben gosto zaraščen. Ko pa se je koncem leta 1928. ustanovila v 3oljčanah planinska podružnica, je zanimanje za Boč zraslo čez noč. Raznesel se je namreč okoli glas, da namerava ta postaviti zgoraj v najkrajšem času razgledni stolp. Čeravno so mno gi ob tej misli spočetka neverno zmajevali z glavami, so se nekateri agilni odborniki vseeno takoj poprijeli resnega dela. Že naslednje leto 1929 so po prvi dobro uspeli letni veselici začeli s pripravami. Še isto jesen so spravili na vrh močne štiri glavne stebre in s tem je bil led prebit. Čez zimo se je pripravljal ostali potrebni materija!, ki so ga letošnjo spomlad znosili gor bosanski tovorni konjički. V nedeljo je bil tudi komisijonelni ogled, slovesna otvoritev pa bo v nedeljo, dne 22. junija. Visok je 18 m, skonstruiran iz me-cesnovega in jesenovega lesa in ima 5 etaž. Stebri so s traverzami vzidani v cementne podstavke. S stolpa je na vse strani sijajen razgled. Poleg nebroj cerkvic ter večjih in manjših hribov ter gorskih grebenov se mu v gotovih jasnih dneh nasmehlja celo naš častitljivi očak — Triglav. Da je bil stolp v tako kratkem času postavljen, je zasluga celokupnega se danjega odbora s predsednikom dr Hro novskim na čelu. Posebej pa je še omeniti dva gospoda in to železniška uradnika Zeilhoferja in R i t o n j o. ki sta žrtvovala ves svoj prosti čas in dneve in noči svoje ga dopusta prebila na Boču, da je delo hitreje in uspešneje napredovalo. Tudi trgovec g. F i š i n g e r je zanj žrtvoval mnogo uric. Z dograditvijo stolpa pa se je po kazala nujna potreba, da se postavi na Boču še nekaj, kjer bi se ljudje lahko med potjo odpočili, se okrepčali ali pa poiskali zavetja. In agilna, mlada podružnica je tudi za to poskrbela. Na prijaznem sedlu pri starodavni cerkvici sv. Miklavža, v višini 624 m, je preuredila del gospodarskega po slopja, ki ga je dala na razpolago šent jurška kmetijska šola, v dve lični sobici, jih opremila ter tako otvorila že 8. junija tamkaj planinsko okrepčevalnico, sredi najlepših planinskih pašnit kov. Tu bo ob priliki otvoritve stolpa tudi velika veselica z godbo. Z dograditvijo stolpa in pridobitvijo okrepčevalnice bo kraj brezdvomno pridobil in se bo tujski promet znatno povečal. Boč bo postal ena najpri-vlačnejših izletnih točk. Pa kaj bi še pravil .. ., odzovite se našemu vabilu, pridite k blagoslovitvi in otvoritv dne 22. t. m. in prepričajte se sami! —ki. Šport Tekmo ISSK Maribor :ASP Primorje, ki bi se imela vršiti jutri, je ASK Pri' morje odpovedalo. Velike mednarodne rokoborbe v Ma* riboru. TSSK Maribor priredi propagando .koatietike velike mednarodne rokoborbe v Mariboru. Sodelovali bodo najboljši rokoborci Avstrije, Madžarske, talije, Nemčije, Rumunije in Francije. Nadalje bodo tudi nastopili rokoborci iz Maribora in Ljubljane. Tekme bodo začeli v soboto dne 21. junija v verandi P^ vovarne Union. Lahkoatletski meeting priredi SK Železničar v nedeljo dne 22. junija ob 9. dopoldne na igrišču SK Ra-pida. Dosedaj so se prijavili razen domačih klubov tudi SK Concordia (Zagreb) in nekateri ljubljanski atleti. Startal bo tudi jugoslovenski rekorder Predanič iz Zagreba na 1500 in 10.000 m. SK Železničar, lahkoatletska sekcija. V petek dne 20. t. m. sestanek lahko-atletov ob 19. uri na igrišču. Pozivajo se tudi nogometaši, da se ga udeleže. -> Načelnik. Graški nogometaši v Mariboru. V nedeljo, dne 22. junija, gostuje v Ma riboru SK Sturm iz Gradca, ter bo odigral s ISSK Mariborom prijateljska tekmo. Nogometna reprezentanca INS je včeraj odpotovala skozi Ljubljano \f> Marseille, kjer se 20. junija ukrca na parnik »Florida«. V Montevideo prispe naše moštvo 8. julija. Tekmovanje za sve tovno prvenstvo pa se bo pričelo 13. ju« ija in končalo 28. julija. Naše moštvo se vrne 29. avgusta zopet v domovino. Benetke in moderni promet Benetke sicer zelo ljubosumno in trdovratno čuvajo svoj edinstveni značaj in svoje gondole, vendar se pa tudi prilagojajo modernemu prometu, ne da bi pri tem sledile besedam futu rističnega italijanskega pesnika Mari-nettija, ki je pred nekaj leti imenom nevzdržnega napredka zaklical: »Prodajte umetniške predmete Ameriki zasipajte kanale in uničite gondole!« Na mestne stroške razširjajo sedaj železniški most Iz Mestre v Benečijo, da bodo prevozila lahko prišla tik do mesta. Projektiran je spoj več malih kanalov v eden takozvani »canal pic colo«, ki bo vezal trg Sv. Marka najkrajši direktni črti z beneško železniško postajo. Žrtve tega projekta bodo nekatere starejše stavbe, a te žrtve bodo bogato nadomeščene ugodnostmi direktne iv*w> Raje hlače kot dolga krila Angleške ženske groze, da bodo raje oblekle hlače, ako bodo krila postajala daljša. To je uspeh zborovanja v Londonu, katero so sklicale ženske trgovske nameščenke vseh vrst in na kate-rem je bilo nad tri tisoč žensk. Vse zborovalke so se z vso odločnostjo izrekle proti temu, da bi postale sužnje mode in so se končno soglasno izrekle za kratka krila. Neka zelo temperamentna dama, ki je bila izvoljena tudi za poslanca, je označila dolgo kri' lo za oblak na ženskem obzorju in ja določila kot ideal ženske obleke 20. stoletja sledeče: Krila naj segajo 3—5 cm pod kolena, ki morajo biti pokrita tudi v primeru, ako se ženska vse< de. Dolga krila — je zaključila govornica, nikakor niso praktična. Lady Duff Gordon, ena najboljših poznavalk mode, je izjavila, da je 8 cm pod kolenom najidealnejša dolžina za dnevno obleko. Raje bomo nosile hlače, ka:-kor predolga krila, je zavpila z mogočnim glasom. Niti ene ženske ni bilo, ki bi imela pogum, da bi zagovarjala dolgo modo. Končno je pripadla ti dolžnost nekemu znanemu londonskemu kritiku, ki je izvajal: »Dolge obleke so bile vedno najlepši kras ženske. Gre le za vprašanje, ali dolge obleke ali sploh nobenih. Kratka krila nikakor ne, ali dolga ali pa hlače«. Čebele napadle znanstuend ekspedicijo Londonski »Times« poroča iz Bu* lawaya v Afriki, da je italijanska znanstvena ekspedicija, ki jo vodita Gatti in prof. Cipriani, doživela nedavno neprijetno prigodo. V notranjosti severne Rodezije se je povzpela na gorski rob v predelu Lusake. V ne« koliko sto metrih višine se je nenadoma znašla pred ogromnim rojem čebel, ki so se vgnezdile v skalnatih gorskih razpokah. Predno so se člani ekspedicije mogli umakniti, jih je že napadel cel oblak čebel. Duhaprisot-nostl komandanta Gattija, ki je hipoma zažgal par škatelj bencina in tako čebele pregnal, se ima ekspedicija zahvaliti, da se je rešila. Ko so se vrnili člani ekspedicije v taborišče, so jim bila lic« tako zatekla od čebeljih pikov, da niso mogli drug drugega1 spoznati. Drugi dan se je ekspedicij*' raie vrnila proti Kairu. Strm » Waiffi«S!a V E CF ff N T K Mra V M a Hb or in, dne 18. V!. '1934 Nlchel Uvko £ukcecifa !Bocqia m Ragastens je dvignil glavo. »Hvala vam, gospa,« je dejal z nenavadno krot-.ivatjo. »Hvala za ganjenost in sočutje, ki se mi razodeva v vaših besedah . . . Sladko mi je čutiti to simpatijo, ki se sklanja k meni v uri, ko mi je sojeno umreti ...« »Ali je vaš trdni namen, da pojdete v smrt? .. AH ne bi mogli še počakati do jutri? ...« »Poizkusil bom, ako vam more to koristiti, gospa. V tem trenotku vam ne morem ničesar odreči. Toda s tem, da počakam jutri do večera, storim vse, kar mi dopuščajo moje moči.« »Hvala vam,« je dejala Maga živahno. »Če bi storili svoj korak v teku jutrišnjega dneva, bi mi moj načrt morebiti izpodletel . . . Tako pa bo jutri zvečer vse končano ...« Premolknila je za hip, kakor da bi se obotavljata. Nato je vprašala s tresočim glasom: »Ali me hočete objeti, sinko moj? Prosim vas e.a to . .. vidite .... ker stopam tudi jaz v svojo smrt...« Brez besede se je spustil Ragastens v starkino naročje. Nato se je ona iztrgala objemu, temu poslednjemu veselju njenega mučeniškega življenja .. počasi, ne da bi pogledala nazaj, je odšla po stopnicah navzgor ter se izgubila v temo, ki je ležala med gradom prokltestva in med ribičevo kočo. Ragastens se je nato obrnil k Giacomu. »Jutri,« je dejal, »poizkusim vdreti v grad; katera ura mislite, bi bila najugodnješa?« »Poslušajte,« je dejal drobni starec, čigar me-fistofelski obraz je razodeval nenavadno vznemirjenost, »tako se vam ne more posrečiti ... Vi hočete v grad skozi vrata? ... Saj bi vas ubili, preden prestopite prag ... To ni prava pot.« »Ali mi morete nasvetovati kaj drugega?« je vprašal Ragastens s potrtim glasom. »Morda! .. Ne vem še! .. . Poizkusiti hočem. Poslušajte: Zmeniva se za jutrišnji dan, ob določenem času...« »Vse je odvisno od ure Cezarjevega prihoda. Treba je, da pridem prej v grad, kakor on, to je vse!« je zaključil. »To je vse!« je vzkliknil Giacomo. »To je vse .. Nazadnje, če vas človek pogleda, se ne bi čudil ničemur ... Cezar pride proti polnoči... Ali vam je ob deseti uri pogodu?« »Ob deseti uri, velja!« . »Dobro! Ob tej uri — namesto, da bi hodili pred grajska vrata — bodite na obrežnem skalovju, tam, kjer se jarek prekinja in visi zid naravnost nad pečinami... Ako ne vidite ničesar ... je znamenje, da nisem mogel ničesar storiti; v tem slučaju ravnajte po lastnih mislih ... Do snidenja .... jutri ob deseti uri!« Giacomo je odhitel po stopnicah in izginil. Ragastens, ki je ostal sam, je zamolklo zamrmral: »Še en dan! ... Ali bom mogel čakati tako dolgo?« Naenkrat pa je zapazil Spadacappo, ki je marljivo likal njuna meča in bodali. Prišlo mu je na um, da bi odslovil svojega zvestega služabnika. Ali je imel pravico vzeti ga s seboj v to borbo, ki je bila zgolj maskiran samoumor? Ne!... Nedopustno je bilo, obsoditi tako na smrt človeka, ki mu je bil pokazal toliko ljubezni in vdanosti. In že je sam pri sebi iskal sredstva, kako bi ga spravil odtod... »Kaj pa delaš?« je vprašal. »Saj vidite, gospod, da likam najino orožje za jutrišnji dan. Saj imava jutri bitko, ali ne?« »Čeprav; zakaj se trudiš?...« - »Gospod,« je odgovoril Spadacappa, »ker je tako, da jutri pogineva, hočem, da pogineva snažna. To bo moje poslednje gizdalinstvo.« LXX. Barka se bliža. Naslednji dan se je zdel Ragastensu dolg kakor sto let tesnobe. Vso noč ni bil zaprl očesa, in tudi v sobi ni ostal. Od tistega trenutka, ko je Giacomo odšel, je sedel vitez na skali ob bregu ter čakal raz-svita, dokler se ni dvignila zarja na blesteče čistem jutranjem nebu. Ragastens je gledal In gledal, a njegove oči so bile tako srepe in prazne, da niso videle ničesar. Zatapljal se je v nekak zadnji razgled po svojem življenju, kakor ljudje, ki čutijo, da se jim bliža poslednja ura. Drug za drugim so se dvigali njegovi spomini, ter se vrstili s hitrostjo sanj na polju njegove domišljije. Vse to pa se je končavalo s sliko mlade, belo oblečene deklice, ki je v galopu pridrvela na iskrem konju, ter zajahala k njemu in zaklicala: »Gospod, kdorkoli ste, varujte me, rešite me tega človeka!...« Da, zopet je gledal vse to... In nad vsemi tem. spomini, ki so se dvigali in plavali okrog njega, je venomer plapolala bela obleka deklice, nje, ki je imela oči tako nežne in tako ponosne, in pogled tako smel in tako krotak. Polagoma so se utrinjale ure ... Prišel je večer. Ragastens je bil še vedno na istem mestu. Naenkrat pa ga zadene glas, ki ga je šiloma iztrgal iz te poslednje sanjarije. »Ali gledate jadro, ki prihaja tam doli na obzorju?« Ragastens je skokoma planil na noge. Skoraj blazen od groze, je pogledal moža, ki mu je zastavil to brezbrižno vprašanje. Spoznal je ribiča, pri katerem je stanoval. Ragastens ga je s tako silo zgrabil za roko, da se je stresel možak kakor šiba. »Kaj praviš?« je kriknil nad njim. »Jadro prihaja! ... To je on, kajneda? To je on!...« Ribič je odskočil, tako se je prestrašil izraza nepopisne besnosti, ki je mahoma spačila vitezovo.Ilce. Ragastens je zapazil grozo, s katero ga je navdal. Zaukazal si je mir, ter spustil roko. »Oprostite mi, ubogi mož,« je dejal z bridko žalostjo. »Saj sam ne vem, kaj delam. Tako nesreč«-nega se čutim!« »Saj ni nič ... saj ni nič!« je zajecljal ribič. In zopet je pričel gledati na odprto morje. Ragastens je z nemirom splezal više na breg. Na vse zadnje še vendar ni bilo gotovo, da je ravno to tista barka, ki nosi Cezarja Borgia... Morda je samo ladja, ki jadra mimo? »Ali vidite?« je viknil ribič, »naravnost proti Caprerl se obrača... Vrag naj me vzame, če ta barka ne prihaja iz Ostije... Glejte! Zdaj jo gotovo že vidite!...« Ragastens je obrnil glavo v stran. Kaj je bilo njemu do tega, ali vidi, ali ne vidi! Ta ladja je prihajala iz Ostije! Jadrala je proti Capreri!... To je bilo vse, kar mu je bilo treba vedeti; to je bil Cezar! .:. Oddam dve opremljeni sob! do 29. avgusta s posebnim vhodom, električno lučjo, dvem do trem boljšim gospodom ali damam, tudi zakonskemu paru brez otrok s souporabo kuhinje. Naslov v upravi lista. 1773 Sobo tn črkoslikanje, barvanje fasad izvršuje pocfcni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX Gramofone popravlja najbolje fn najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Mizarstvo Ciril Razboršek, Taborska ulica 22, izdeluje pohišt-vo In renoviranja.__________________XV Dobro vino iz lastnih vinogradov, liter po 12 in 14 Din priporoča vinotoč Vezjak, Splavarska ul. 6. 1638 'Trgovski lokal v Mariboru, v sredinf mesta, kjer je bila več let dobro idoča veletrgovina, se odda v najem. Pojasnila daje Srečko Pihlar. Gosposka ul. št. 5. 1648 Slaščičarskega učenca sprejme Ilich, Slovenska ulica 5. 1770 Čisto opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo ter zajutrkom se odda s 1. julijem za 300 Din. Naslov v upravi lista. Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Vajenca, s primerno šolsko Izobrazbo sprejme manufakturna trgovina Srečko Pihlar, Gosposka ul. 5. 1726 Pozor! Najcenejše pletene čevlje dobite, po Din 139.— pri Ivan-u Pirc-u, Aleksandrova cesta 24. 1761 Časopisni inseratl pri Hinko Sax, Grajski trg. 1654 Posečajte hotel, restavracijo »Mariborski dvor« Oset. Prenočišča, kopalnice, garaže, hotelski avto. 1677 Pohitite v vročih dneh v kopališče Bistrica pri Limbušu. Fini pesek za solnčenje. Cena 3 Din za osebo. Se priporoča Antonija Gaube. 1777 PIJTE ZA teJO IN OKREPITEV „Chabejo“ Brezalkoholna, osvežujoča namizna pijača, pripravljena z mlečno kislino, brez vsake umetne barve in čistim sladkorjem. — Zahtevajte povsod »ORIGINAL - CHABESO«. Vsaka CHABESO-steklentca predvidena le s pasico In oznako »Ori-einal-Chabeso« zaprto. Z zakonom zaščiteno. — Tovarna »CHABESO", Maribor« Aleksandrova 162 a. mil *yOKL! HARIBO Inserlraite v „Veterniku" V vili »Julija«, Tomšičev drevored oddam s 1. julijem opremljeno sobo. 1774 Praznik na deželi! Meščanski »purgarji« veseli — v Radvanje Spodnje bodo pridrveli, — kjer našli bodo vsi zabavo in okusili veselje pravo — pri pivu, vinu, piščancih in deklinah, na kegljišču in pri — violinah. — Vabi vas dobrovoljčke vse: A. A. Lobnik, gostilničar Spodnje Radvanje. 1784 Trda drva tudi kratko žagana se ceneno dostavljajo. Električna žaga M. Obran, Tatten bachova ulica, telefon 2094. 1783 Kupim razno pohištvo zlasti omare, damsko kolo šivalni stroj, gramofone do Din 500. Pismene ponudbe na M. Makor, Aleksandrova c. 1, Studenci. 1762 Kopalne obleke po meri in ukusu ter vse vrste pletenin dobite v pletarni Vojašniška ulica 2. Sobo, novo opremljeno, električna luč, poseben vhod, takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Stritarjeva ulica 5 I. 1776 Perfektna kuharica se sprejme. Vprašati v. »Uradnišk. menzi«, Slomškov trg 17. 1775 Najlepše razglednice Iz Maribora dobite v papirnici Feliksa Novaka, Gosposka ul. 9. 1768 Jaz pa pofdem v Pekre! Kam drugam ko v Pekre — pojdemo na praznik vsi veseli?! Odnesli bomo dobre volje polne cekrt in ko škrjančki bomo peli... — Da s postrežbo fino prišli boste v rože preskrbel z ženko vsem bo: 1785 Tomše Jože. Restavracija kopaiiiča na Mariborskem otoku priredi v četrtek, dne 19. popoldne koncert Igra železničarska godba pod vodstvom g. Kou-delke. Z jedačo in pijačo bogato preskrbljeno! Cene solidne in točna postrežba I Za obilen obisk se priporoča restavrater Josip Mafdli 1778 Pomladanski kasaški Derby-meetind in concours hippique na dirkailiiu na Tamu pri Mariboru bo 18. in 22. Juniia Knčetek ob pol IS. uri Vstopnina Piti 1 * — Avtobusna zveza z Glavnega Irffj Irt«. Kofuord) .Jutn. v U.bU.nl: Kr.fflt.vblk In «r«4nlk; PRAN BRO ZOV1Č v Maribora. Tisk« Marlborsk. tulom d. d. predstavnik STANKO DETEU V Mariboru.