F©STlMIIMči FLdOSM V KOTOVIM. ¥ LJUBLJANI, ME 114. beCEflMJl flSJJ F0£An£ZN4 .ŠTEMILM ! bIN A' H leto i. OfllLJlMMMI IZHAJA &TIKINdJSTbNEVNO. Mm£&* LIST 4t. CEL©LETIM^1 NAROBNIM' ZNAŠA tB MM Ljubljana, 14. dec. 1935. V mnogih manifestih svoje misli je jugoslovenska nacionalna mladina že izpovedala svoje osnovne poglede na novo dražbo. V njih je mnogo treznega in ne zanesenjaškega aktivizma, ki izraža zavest polne odgovornosti in volje, s pozitivnim delom prispevati k rešitvi velikih socialnih in gospodarskih vprašanj, ki danes tlačijo duhove, Mi vsi smo danes priče velikega procesa, doživljamo in posegamo v novo fazo večnega napetostnega razmerja med individuom in kolektivom. Prevago-vanje teh dveh ekstremov, ki drug drugega nikdar nista mogla povsem izločita, lahko zasledujemo skozi celo zgodovino socialne filozofije. Vse dosedanje teorije in napori, ki so šli za tem, da enostransko rešijo ta problem z enostavno negacijo enega izmed obeh elementov, poedinca ali družbe, danes več ne vzdrže realnosti Liberalistično miselnost, katere skrajnost je duhovni in gospodarski anarhizem, zavračamo. Ne verujemo — to nam potrjuje ravno naš čas — v avtomatično končno harmonijo prvotnih slepih in neurejenih sil, niti nam more biti P°-edinec, kot nujno socialno bitje in s tem v svojih svoboščinah omejeno, edino izhodišče in merilo za presojanje upravičenosti vsega ostalega. Prav tako nam je oddaljen nazor, Id izhajajoč iz druge skrajnosti stremi — po formuli bitnost opredeljuje misel — z reorganizacijo gospodarskih življenjskih osnov, za izoblikovanjem mehaničnega enotnega tipa človeka, ter s popolno negacijo individua in idealizma ustvariti miselno enotno in socialno go-spodairsko enako brezrazredno družbo. Tema nazoroma zoperstavljamo idejo nacionalnega solidarizma. Nasprotno kozmopolitizmu in intemacionalizmu deli mo človeštvo vertikalno v narode, ki so po Herderju ali Masaryku njegovi pri-rodni organi. Človeštvu, ki ni »nekaj nadnarodnega«, nego organizacija po-edinih narodov, služimo najbolje posredno potom njih. Te v vsakem oziru v sebi zaokrožene edinice, so najrealnejša osnova kulturne, socialne in gospodarske tvornosti ter moralne ureditve človeštva. Notranja diferenciacija teh edinic je nujna posledica različnih potreb in s tem tudi opravil. Ta najvišja družabna skupnost, v kateri se še neposredno izživljamo, gledana kot družabni organizem, brezpogojno zahteva solidarnost, ki jo ukazuje skupni interes. Ta skupni vrhovni interes, ki je pretežnejši od interesa podrejenih sestavnih delov, daje avtoritaren okvir egoistični profesionalni in poedinčevi svobodi, popolen razmah pa njihovi nacionalno altruistični duhovni in materialni tvornosti. Vrhovna naloga nacionalne države ali pravno organiziranega naroda je—vključiti vse tvorne socialne činitelje v službo zavestno ugotovljenim skupnim interesom in uresničiti pravično njihovo participacijo na dobrinah. Predmet njene posebne pozornosti pa je družina kot vir življenja in skupno z državo kot najmočnejši vzgojni faktor. Obveznost služiti interesom skupnosti, ki je dolžna vsakomur zagotoviti častno delo in mu po njegovih dejanskih sposobnostih odmeriti dolžnosti, odgovornost in pravice, daje osnovo nacionalni družbeni etiki. Ona ustvarja nov pojem demokracije, ki temelji na močni nacionalni skupnostni zavesti. Ona poedinca ne vtaplja niti ubija duha, pač pa je izraz socialnega čuta. PRED ENIM LETOM... Pred enim letom, 17. decembra, na dan Njegovega rojstva, se je jugoslo* venska nacionalna akademska omladi* na na najveličastnejši način poklonila spominu svojega velikega voditelja. Tisoči omladincev iz cele naše zemlje, so takrat poromali kT nacionalnemu sve* tišču na Oplenac, da so si v težki ne* sreči, ki je zadela naš narod, nabrali novih prepotrebnih moralnih moči. Globoka povezanost zbranih je priča« la o nezlomljivi uedinjujoči sili kraja, ki danes simbolizira naše najvišje in najlepše nacionalne ideale. Temu je da* la nacionalna mladina izraz v program* sko konkretni »oplenski resoluciji«, ki dajo osnovo vsemu njenemu stremlje* n ju. Zvečer istega dne se je vršil v Beo* gradu pred Kneže v im spomenikom ve? Hčasten omladinski :zboT. Pobožnost, v katero vsakogar poglobi Oplenac, se je tu sprostila in pretvorila v zahtevo po absolutnem spoštovanju nacionalne in državne koncepcije kralja mučenika in v najodločnejši odpor proti blaznim naklepom sovražnih sosedov. Teh dveh edinstvenih dogodkov v naši omladinski preteklosti, ki ju do* poln ju j e ljubljanski nacionalni kon* gres, ne bo mogel prezreti nihče, kdor bo hotel duhovno in moralno vrednotiš ti mladino, ki je neposredno doživela 9. oktober. Ona nosi v sebi spomin nanj, on jo je še tesnejše združil, on bo zapustil močno sled v njenem živ* ljenjskem delu. Danes, leto kasneje, se ponovno po* glabljamo v oplensko pobožnost in ob* navijamo zahteve in odpor izpred Kne* ževega spomenika. Omladina in gospodarstvo Dnevno čujemo proti omladini na* perjene očitke, češ da nima smisla za stvarnost, da skuša reševati celoten kompleks življenjskih vprašanj, ne da bi poznala njegove poedine sestavne dele. Naš list je sklenil že v svoji prvi številki, da ne bo hodil po taki poti. Ni pa njegova krivda, če tega že v prvi številki ni mogel pokazati tako, kot bi rad in lahko napravil. V kolikor so omladini pri njenem javnem delu potrebne nelke glavne smernice, osnovni načrt, jih bomo red* no obravnavali in izpopolnjevali. A pri tem ne bomo pozabili, da stavba še ni postavljena s samim načrtom. Potrebno je mnogo raznih specialnih del, ki, izvršena najprej vsako zase, sestavljena tvorijo celoto, katero smo hoteli zgraditi. Gospodarstvo, materijalna osnova vsake kulture in civilizacije, je brez dvoma najvažnejši, a obenem najbolj zamotan del človeške dejavnosti. Omla dina, katera hoče resno izvrševati svojo nalogo, ne more mimio tega ob vsaki priliki vedno nove probleme ji postavljajočega vprašanja. Nemogoče je razumeti tako kompli* ciran mehanizem kot je gospodarski, ako ne poznamo njegovih poedinih delov, njihove važnosti za celoten sistem in nalog, ki jih morajo v njem opravljati. Potem šele jasno vidimo, kako je nujno potrebno da see vsako na vidz še tako nevažno gospodarsko delo izvršuje na način, edgovarajoe splošnim interesom. Od pravilnega de* lovanja najmanjših delov je odvisno zdravje in življenjska sposobnost ce* lotnega gospodarskega organizma. Zato je nujno potrebno prenehati s preživelo igro liberalnega gospodar* stva in neomejene svobode razpola* danja s privatno lastnino. Kjer je do danes vladal slučaj, mora v bodoče vladati načrt, sigurnost. Človek se ne sme slepo pokoravati, temveč mora vladati vsem ekonomskim in tehnič* nim silam. Zasužnjiti jih mora v ‘korist celote, kajti šele v tem slučaju vrše svojo pravo nalogo, mesto p roki e t* stva prinašajo blagoslov. Meje do kod naj seže interes celote in kje naj pri* K občnemu zboru „AkcIje“ V soboto 14. t. m. bo zborovala »Aka* demska akcija za izpopolnitev vseuči* lišča«. Doslej so potekale te skupščine v znamenju »akademskega parlamen* ta« ali »proračunskih debat«, čeprav bi morala v interesu stvari izostati vsa* kršna politična primes. Tembolj je bi* lo to neumestno, ker nobene struje ne poznamo — razen v zadevi' Vincenci* jeve menze, ki bi se v načelu protivila programu »Akcije«. Prav tako bi mo* rali nositi vsi manifesti te institucije značaj načelne solidarnosti vseh sku* pin. Tako pa se je često zgodilo, da se določena skupina ni mogla priklju* čiti zahtevam radi njihovih argumenta* C1J> ki so se upirale njenemu pogledu na nacijo in državo. Poleg tega se nam ob sobotnem obč* nem zboru ustavlja misel na stvari, ka* teri bi morala »Akcija« posvečati zado* stno požnjo. Ko zasledujemo poedine zahteve, ki jih vključuje v svoj pro* „gram, pogrešamo ono sistematičnost, ki jo celokupno naše vseučiliško vpraša* nje zahteva. Prečesito se zgodi, da se neurejenost dela prej ali slej maščuje. Zgleda, ko da pozabljamo, da nima* mo niti lastne osrednje zgradbe, da smo gostje. Treba bo misliti na regu* laeijski načrt mesta Ljubljane, ki nam je odkazal »četrt« pod Cekinovim gra* čne neokrnljivi interes individua kot posameznika, ne moremo določiti v naprej. To je odvisno od trenotnega stvarnega položaja, vladajočih idej in socialne vzgoje posameznikov. Vedno pa je treba računati z dvema obstoje* čima faktorjema, poedincem in družbo, med katerima moramo iskati harmoni* jo, ne pa bodisi prvega ali drugega) eno« stavno pogaziti. Težko si je ustvariti pravo sliko go* spodarskega mehanizma, spoznati nje* gova pravila. Še težje pa je popravljati obstoječe gospodarsko stanje, ako ni* smo predhodno analizirali vseh značil* nih znakov njegove bolezni. Iz tega bi razvideli, kje je potrebno zdravljenje, na kakšen način ga moramo izvrševati in kako ga moramo pričeti. Vse današnje pritožbe o nest varno* sti mlade generacije, posebno pa o nje* ni neorijentiranosti v gospodarskih vprašanjih bi bile mnogo manj uteme* ljene in potrebne, če bi se omladini dala prilika da .si ta vprašanja primerno ogleda. Z obravnavanjem gole teorije ne dosežemo ničesar. Manjka ji oni stik z življenjem, ki ga občutimo šele tedaj, ko zgrabimo aktualen, trenutne interese zadevajoč problem. Obravna* vati bi morali posamezna pereča go« spodarska vprašanja, to bi bila najbolj* ša vaja. Kajti kritičen položaj našega go spodarstva ni povzročen po enem sa* mern, temveč je posledica mnogih pro* blemov, ki nerešeni zahtevajo nujne pravilne rešitve. Gospodarstvo je že davnaj sito politike in zahteva strokov* nost, stvarnost. A baš to nam je onemogočeno. Lahko smo zanešenjaški, lahko idealiziramo, lahko si slikamo vzvišene slike kakr* šnekoli bodočnosti, po malem tudi lah* ko politiziramo, da to, kar vsi od nas zahtevajo in kar bi sami radi bili _______ stvarni, to ne smemo postati. Kdo bo kriv, ako bo preostal, ob vrsti že obstoječih monopolov na na* rodu koristno delo in celo na njegovo kritiko, omladini na razpolago edino le en monopol: na nepripravljenost iz* vrševati svojo nalogo? Nad tem si pa vsi že v naprej perejo roke! dom. Program je velik, izvedljiv le v dolgem času z mobilizacijo vseh mož* nih virov. S tega vidika moramo sle* diti vsemu problemu. Ponovno ugotavljamo, da zahteva gornji program »Akademske akcije...« nazorsko strpnost in akademsko dozo* relost, ker dvomimo, da bi mogli le* vičarski in separatistični izrodki kori* stiti interesom našega vseučilišča. Za* htevamo, da ta institucija preneha biti političen instrument in torišče nazor* skih borb. Naj nihče ne pozabi, da za* stopa nacionalna mladina to stališče v času, ko njena pozicija na vseučilišču ni ravno šibka! Za naša narodna misao Beograjska visokošolska mladina Kolikogod je sigurno, da je srpski deo naše nacije mnogo doprinoo tome da nacija može jedanput postati cela, cela spolja i iznutra, i da se cnda kao cela, a to misli slobodna i svesna, može prema svojim rodjenim sposobnostim i osobinama razvijati u pravcu, da negu-juči svoje nacionalno celo i izdeljeno ipak bude što boljim i što jačim i što tačnijim organom zajednice sviju na -' ja ili -čovečanstva, kolikogod je istina da je srpski deo naše nacije učinio d svoje strane sve predspreme da to za« ista i bude, i ne samo to, nego mnogo puta i istorijski neprekidno i u ima c e« le naše nacije a sa svoje strane sude« lovao več i kao gotov organ one više zajednice ili čovečanstva, — sigurno je i istina je i to, da ni jedan deo naše nacije nikada nije kroz svo vreme naše istorije radio i ono, što je iznutra bilo najpctrebnije da nacija bude cela, slobodna i svesna, ni jedan deo nije, ni posebice ni zajedno, a aktivno, odlučno i razumno sprovodio obrazovanje i vaspitanjc celoga narodnoga društva u pravcu zajedničke, jedne, realne i ispravne nacionalne misli, nego je lova dužnost ispunjavana uvek, ali preki« dano, i ostavljana nepozvanom slučaju i nehotičnosti. Izvan svake je sumnje, da su najbolji i izabrani sinovi svakog pojedinog dela naše nacije uvek i ied« nakom snagom, radošču i svešču ose« čali tu našu, jednu i nepodelienu na« eijonalnu misao, izkazivab je kako su najlepše umeli, sejali onako kako su najbolje znali, čeznuli za njom, pevali i umirali za niu. AL u masi, u širini na« cije, sve je bilo neobradjcno, zapušteno i nekultivisano polje. Baš tu, gde su od uvek predodredjen:: postoiali najbolu ' najzgodniji uslovi. da se obrazovanie i vaspitanje u jednoj nacijonalnoj misli sprovede, — i što je najčudnovatije ni-samo da u pozitjvnom pravcu u narod« nim masama n?io ništa radjeno naroči« toga, nego je radieno negativno i obr« nuto. Ti negativni radenici na našoj na« rodnoj misli, ti razdvajači, ti sejaši nejunačkog života našega, nikada nisu bili istaknuti, ni po kojoj velikoj, lepoi i plemenitoj osobini, nego su uvek, od reda i bez izuzetka bili prosiečni. ne« doučeni, efemerni tipovi i mcdijokrete« ti, koji su retko postupali svesno, nego ponajviše nesvesno i neslobodno, a pri torne često puta neznano služeči snaga« ma anaciionalnim ili otvoreno kontra« nacijonalnim. Ako ta tvrdnja stoji, on« da mi danas nemarno od naših retkih i izabranih velikih ljudi, bilo iz koga dela našega naroda, ništa novoga i ništa drugoga da očekuj-emo, jer če ti i ta« Nemih o-iugoslc venski (Izjava nemškega študenta našemu monu-kovskemu dopisniku) Na prošnjo Vašega dopisnika, da ma eden izmed tukajšnjih aktivnih študentov pove svoje mišljenje o praktičnem prijateljstvu obeh narodov, se je ljubeznivo odzval in napisal spodnji sestavek g. Giintcr Doehner — Priobčujemo ga kot -zanimivo mišljenje brez vsakega komentarja. (IJredbištvo.) Mimo vseh takozvanih visoko poli« tičnih vprašanj lahko rečem, da bi bilo nemško«jugoslovensko prijateljstvo za obe državi zelo zaželeno! Veseli me, da niso prišli k nam jugosl. študenti, ki sem jih spoznal tu v Miinchenu samo radi študija in osebnega izživljanja, temveč tudi, da se živahno udeležujejo in opazujejo delovanje nove Nemčije! Ti lahko vidijo, kaiko se v Nemčiji kulturno in študentovsko življenje po« lagoma, korald za korakom razvija v na« cionalno«socijalistično revolucijo. Opa«, zujejo lahko nadalje, kako se baš sedaj študentovske korporacije, ki so s svo« ji-mi nazori postale starokopitne, spon« tano včlanjajo v nacionalno«socialistič« ni študentovski savez (N. S. St. B.). Ne moremo pa seveda skriti dejstva, da pri tem včlanjenju nastajajo mnoge zapreke, ki jih bo treba na vsak način premagati. Polagoma se že kaže v obrisih nov savez nacionalno«sociali« stičnega nemškega študenta, ki bo kmalu prevzel vse pozitivne vrednote starega akademskega življenja. Tudi s strani jugoslovenskih studen« tov večkrat čujem, da bi bila taka enot« na organizacija tudi njim zelo potreb« kovi ljudi biti identični duhom i srcem sa svima našim velikima do sada. Naša nafodna masa nije još izmenila i po« remetila snažne osebine dobre mešavi« svojih rasa, i akvirirana svojstva spo« sobnosti za napredak i za održanje ste« 'ena tokom dugog kulturno političkog -ivota, pa ta njiva još stoji u glavnom neobradjena i nepesejana. Istina je, srivo se po njoj kopalo i sejalo, loše se -eme bacaio, i dola ziba su mnoga i tra« g-en a iznenadjenja, i ja mislim, u svoj skromnosti, da i danas živimo baš u jedilom teško mi tragičnem iznenadje« n ju, ali do koga je sasvim prirodno do« velo krivo, loše i otrovno sejanje po narodnoj njivi. Ali neuvidjajuei ni jedan norm ilan razlog, koji bi dokazivao ne« ku defenitivnost i neprikosnovenost do sadašnjih naših pogrešnih puteva ili le« njovanja, svračam pažnju našoj dobroj omladini na onaj treči faktor, koji se uvek. nakzi izvan stada i pastira, i koji sa vodjem i sa četom ne samo da nema veze, nego je obojima najljuči neprija« teli. Taj treči faktor, to su ti naši t. /. narodni radenici, i priznati i nepriznnti. koji su napušteno i odbačeno oružje ob? razovanja i vaspitanja u jednoj nacijo« nalncj misli nepozvani. nespremljeni i uvek nesposobni uzeli bespravno. naki« tili se njime, oni ružni njime dičnim. t v ušli prerušeni u narodnu širinu i suziM je, zagnjurili se u narodnu dubinu i za-rnutili je, poveli i pokrenuli talase a pri tome svu svetlost ugasili. Naša dobra narodna omladina ima ovde da se bez straha i zabrinutosti zaustavi, da sve to hladne posmotri i razvidi, pa da kroz cehi naciju podigne svoj rnlaci. jasan i pošten glas. i iznese istinu na sredu, i sama suradjujuči, a zahtevajuči da i drugi na tome rade, da se utvrdb nor« malizira i pametno sprovodi dugotrajuo i teško vaspitanje i obrazovanje cele naše nacije u jednoj i jedinoj slobednoj svesnoj, jakoj. plamenitoj i uzvišenoj narodnoj misli našoj. Neka ta naša omladina naročito budno pripazi na ta j treči faktor izvan stada i pastira, i neka ga prikaže bkgorcdnoj naciji ko je, k a« kav je, šta je, šta hoče i kuda vodi! Ovai list Študentski, koji sada u Ljub« ljani izlazi i nosi najlepše ime »Naša misel«, — jer misao je zaista glavno i prvo što odlučuje i što če odlučiti, — neka taj dobar, pametan i sredjen list bude list naše narodne misli i početak i obnovi j en og i novog, a preko potreb« nog obrazovanja i vaspitanja u našoj narodnoj misli. lir. LAiZi.A POPOVIČ; univ. prof. študentovski odnošajt na! V isti naj bi jugoslovenskd akade« miik prostovoljno deloval še pred na« stopom poznejšega življenjskega pokli? ca pozitivno v onem pravcu, ki ga za« hteva prospeh kraljevine Jugoslavije' Mi nemški študenti, ki smo bili letos pomladi v Jugoslaviji, smo spoznali že po kratkem pogledu na jugosl. univer« ze, kako zelo potrebna bi bila za prost razvoj akademskega dela velika enot« na organizacija vsega diiaštva! In to vaše stremljenje nas spaja z na« šim, da Jugoslovani in Nemci delujemo skupno na zgradbi enotnih organizacij, ki se v osnovnih točkah ne hi smele razlikovati. Prvi pozitiven okt tega naj bi bila na novo uvedeno zamenjava na« ših in vaših diinkov. katere smoter je, da se osebno upoznamo, a istočasno, da se tudi pomenimo o vseh onih vpr.a« šaniih. ki nos še razdvajajo ! CIT AT EL JI! Današnji-številki ismo priložili po« štne položnice. Vse cenjene čitatelje, kc.terim smo poslali prvi dve številki našega lista na ogled, prosimo, da se jih pridno poslužijo. Kdor nam do izida tretje številke ne pošlje vsaj polletne naročnine v izr nosu Din 9, ali pa nam z dopisnico ne javi, da želi postati naš naročnik, ne bo več dobival »Naše misli«. Obstoj »Naše misli« je odvisen od njenih čitateljev, zato z gotovostjo prir čakuje, da jo bodo podprli! Ljubljana, Knafljeva ulica .5. » Uprava »Naše misli« Dati pregled političnih grupacij na beograjski univerzi ni lahko, ker ni na univerzi urejenega društvenega življe« nja, ni društev, v katerih bi se zbirale posamezne skupine in ni volitev za reprezentanco, kjer bi se merila šte« vilčna moč. Poleg zunanjih vzrokov za to neorganiziranost je glavni notranje vzrok, da se akademiki bavijo v glav« nem s proučavanjem velikih, osnov« nih vprašanj, na katera svet ne najde skupne rešitve in enotnega odgovora, zanemarjajo pa mala, vsakodnevna vprašanja. Neenotnost, ki sledi iz tega, bi mo« glo premostiti le kako veliko1 gibanje, vsi današnji politični pokreti v državi pa puščajo večino akademikov hladne in ob strani. Kljub temu niso politično indifirentni, toda brez vzgona in na« vdušenja in brez konkretnih ciljev in borbe zanje, vlada med akademiki ob pogledu na politično in socijalno raz« bitest in neurejenost globoko nezado« voljstvo. Tej nezadovoljnosti druguje« jo pri večini še težka skrb za preživ« ijanje in negotovi izgledi za bodoče. Te nezadovoljnosti in z njo združene pripravljenosti žrtev za vsak poizkus, ki bi skušal rešiti ta nered, pa ni no« bena grupa znala izrabiti. Najaktivneje in najbolje organizira« na nastopa skrajna levica. Kljub temu, da je manjšina, daje vsled gornjih vzrokov ton akademskemu življenju. V konkretnih akademskih vprašanjih vzvalovi akademike, vendar ji ni uspe« lo povezati večje skupine. Vzroki za to so ideološki, pa tudi taktika nastopa« nja. Prevelika agresivnost in teror sta vzbudila reakcijioi med akademiki. Njim tudi škodujejo otroci beograj« kih bogatašev t. zv. salonski komu« Z naših Beg ti daj še ... Doba, v kateri je bil največji umet« nišk' tvorec in kulturni delavec Ivan Cankar, je priklicala v naše literarno in kulturno življenje Ivana Prijatelja. Ro« dil se je 23. novembra 1875. 1. v So« dražici pri Ribnici. Gimnazijo je štu« diral v Ljubljani in jo dovršil 1. 1898. Iz Ljubljane je odšel na Dunaj, kjer se je posvetil predvsem študiju slovanskih literatur in, kjer je 1. 1902. promoviral za doktorja filozofiie. Toda obzorje, do katerega se je dokopal s študijem slovanskih literatur njegovim znanstve« nim notrebaro ni zadostovala, njegove težnie in njegova stremljenja so mu stavila postulat,'naj kontrolira svoje sodbe r stvaritvah slovanskih narodov, nai gre mednje in skuša sam prodreti v tajne njihove fiziognomije. In šel je. Po potovanjih in obiskih v slovanskem svetu je nostal uradnik dunajske dvor« ne biblioteke. Ko sc je pa po svefov« nem požaru uresničil sen jugoslovcn« skih nacionalistov, ko se je na geograf« sk;h kartah, v svetovnem časopisju, v državnih in meddržavnih aktih začela javljati ime novo roiene države Jugo« slaviie. je postal dr. Ivan Prijatelj red« ni profesor slovanskih literatur na ljub« 1 innclri univerzi. — Njegova široka razgledanost po evropskem literarnem svetu in njegove osebne zmožnosti so odrinile iz slovenskih revij dotedanjo suhoparno kritiko. S svojim novo impresionističnim prikazovanjem in f-cnievanjem je približal slovensko kritiko umetnosti, sam pa ie s sposob« n osti o in vnemo postal nehote kritični vodeitli »Slovenske moderne«. Ne« utrudljiv v iskanju literarnih doku« mentnv in v prikazovanju lastnih znanstvenih dognanj je dopolnil marši« katero vrzel v naši literarni in kulturni zgodovini in dvignil našo literarno zna« nost do nivoja evropskih literatur, z ljubeznijo do svoje stroke, s kritičnim in sistematičnim iskanjem in reševa« njem problemov bodisi kot literarni kritik in znanstveni pisatelj bodisi kot predavatelj je vzgojil mnogo ljudi, ki s pridom slede njemu — uporniku v čast in procvet naše kulture. Kot znan« stvenik in estet je pomemben mejnik in znamenita osebnost. Ne študirajo ga le znanstveniki, njegovo delo zani« majo slehernega kulturnega delavca. Poetičnost njegove formulacije magne« tizira človeka in mu priljubi predmet, ki mu je bil morda prej prav radi pre« suhoparnega in nezanimivega podaja« nja' odvraten. nisti. Navidezno pa dviga njihovo število dejstvo, da se vsaka zahteva po kakem izboljšanju tolmač: -Druga skupina, tudi izredno aktivna, v največji borbi s komunisti, so agrar« ci. Politično so razcepljeni ter so de« loma pristaši glavnega odbora (Joče Jovanoviča), deloma Dragoljuba Jova« noviča. Dalje obstoja demokratska skupina, ki pa v akademskem življenju redko nastopa in smatra, da je važno le poli« tično delo med narodom. Radikali nimajo skupine na univerzi. Kolikor jih je, niso pristaši glavnega odbora (.TRZ), ampak staroradikalske skupine. Na univerzi se sploh ne po« javljajo, niti posamezniki ne zasto« paio svojega prepričanja. Skupine, ki nastopajo pod imenom nacionalisti, so razvile v preteklem le« tu precej delavnosti, vendar pa bi bil uspeh gotovo lepši, če bi se ne vmeša« vali v njihovo delo zunanji faktorji. Poleg tega so se v te vrste urivali raz« ni konjunkturisti, kar je ta gibanja kvarilo. Mnogi so vsled tega ostali na strani, boječ se, da pod geslom naci« onalizma ne postanejo orodje posa« meznikov. Kljub tej veliki razcepljenosti na omenjene skupine in še druge manjše pa se aktivno udeležuje visokošolke« ga življenja le majhen del akademikov. Ogromna večina ostalih stoji ob stra« ni, ker v obstoječih skupinah ne vidi svojih idealov. Ta mladina, globoko socialno in nacionalno čuteča, ni našla gibanja v katerem bi se lahko izživ« ljala. Mislimo, da jt treba vprašanju prestolnične mladine posvetiti iz vse« državnega interesa največjo pozornost. univerz Skratka: dr. Prijatelj nam je dal, kar smo pogrešali! Usoda mu je ugrabila telesnega sina, a naplonila mu je dela trajne vrednosti in duhovne sinove, ki bodo njegovo misijo nadaljevali ¥ prid naroda in domovine. Š e s t d e s e t l e t, šestdeset plod« nih let! Nacionalna akademska mladi« na jih razume in visoko ceni. K izrednemu, za celokupen jugoslo« venski narod pomembnemu jubileju nacionalna '.omladina gospodu Ivanu Prijatelju iskreno čestita. Cives. Umesten sklep Na svoji zadnji seji je odbor J. n. a. d. »Jadrana« sklenil: 17. december postani tradicionalni praznik našega vseučilišča, posvečen spominu na Fe« likega kralja, čigar ime nosi«. Prepričani smo, da bodo to pobudo nacionalnih visokošolcev pozdravili tu« ili vsi činitelji naše Aleksandrove uni« verze. Dom visokošolk Dne 8. decembra je imelo društvo »Dom visokošolk« svoj prvi redni obč« ni zbor. Udeležba je jasno kazala ve« liko zanimanje, ki danes vlada med visokošolkami1, za to institucijo. — Ko so pred dvemi leti akademičarke Naoa Kladnik, Ema Lechleitner in Cirila Go« sak dale prvo pobudo za ustanovitev tega doma, si pač nihče ni mislil, da bo ta ideja v tako kratkem času tudi tako uspela. Iz skromne sobice, ki je hi« la visokošolkam le topla učilnica je zrasel dom, ki nudi 23 študentkam po« polno oskrbo. Iz poročil odbornic je razviden ves trud, ki so ga uložile vi« sokošolke v to organizacijo, kajti ra« zumevanje javnosti, razen nekaj dam, katerim se moramo za njihovo požrtvovalnost na tem mestu zahvaliti, je hilo majhno. Ni nas pa vodila samo misel ustvariti svoj dom, temveč smo se skušale združiti med« seboj vse brez razlike svetovnega na« zora, da se skupno borimo za vsa ak« tualna vprašanja visokošolk. Te težnje so se zlasti pokazale na občnem zboru, ko smo soglasno sprejele vstop v ba« nevinsko žensko zvezo in ustanovitev starešinske organizacije, da s tem sto« pimo s svojimi cilji in zahtevami pred javnost ne samo v našem univerzitet« nem mestu, temveč v celokupni drža« vi. Popolno priznanje gre tov. Emi Zechleitner, ki je do danes tako uspeš« no vodila to akcijo. Za novo predsed* nico našega društva je bila izvoljena tov. Cirila Gosak. Upamo in želimo da bo ona društvo vodila v istem duhu na« prej, brez vpliva nazorskih borb, z edi* nim ciljem: Zboljšanje socialnega po* ložaja visokosolke in dograditev last* nega doma. Mb. Občni zbor A. K. G. Zaradi tendencioznega poročila v »Akad. Glasu« smo bili naprošeni iz vrst gradbenikov, naj priobčimo naslednje : V petek 13. nov. t. 1. se je vršil občni zbor gradbenikov, ki je potekel v po« polnem soglasju. Iz poročil odbornikov jelbilo razvidno, da je odbor agilno de« loval na programu, ki si ga je zastavil, boriti pa se je moral z velikimi težkoča* mi tako, da ni mogel vsega izvesti. Pre* davanj je bilo 7. Ekskurzije so bile 3, od teh ena dvodnevna v Zagreb in Karlovac. Tov. predsednik Štembov je bil zelo delaven ter požrtvovalen, zlasti pa je z veliko vnemo skrbel za izdajo skript »Železnice spodnji ustroj«. Tov. knjiži ničar Skaberne Leo je popolnoma pre= uredil knjižnico ter stavil več umest* nih predlogov, ki so bili soglasno spre« jeti. Delegat v Zvezi je poročal o novi tehnični uredbi, ki zlasti prizadene gradbenike. — Mnogo se je debatiralo tudii o risalnici, ki je za tako veliko število gradbenikov odločno premajh* na. Novi odbor naj skuša pridobiti še vsaj eno večjo sobo. Razpravljalo se je tudi o počitniških praksah ter o izmenjavi istih z bratsko Češkoslova* ško. Naloga odbora je, da preskrbi v čim večjem številu prakse pri nas, da bo možna izmenjava. Sprejet je bil tudi predlog, da bo vsakokratni predsednik kluba obenem tudi delegat v Zvezi, ker je bilo sedaj premalo sodelovanja. Novi odbor s predsednikom Skaber* netom je bil soglasno izvoljen ter je izjavil, da bo kar najbolje deloval za prospeh kluba. M. J. Pravni študij v Beogradu Pravni študij je v Beogradu povsem drugače izveden kakor v Ljubljani. Deli se ua štiri skupine izpitov in na kraju še na 3 diplomske izpite. Po vsakem letu se lahko polaga 1 skupina izpitov. Dokler se ne položi vseh izpitov iz nižje skupine, se ne more polagati izpitov iz višje skupine. Izpitni roki so junija, oktobra in februarja. Kdor pade pri kakem izpitu, ga lahko ponovno polaga v prihodnjem izpitnem roku. Po skupinah so razdeljeni izpiti sledeče: I. skupina: enciklope- dija prava, rimsko pravo, zgodovina slovanskih prav, diplomatska in politična zgodovina Jugoslavije, teoretična narodna ekonomija in cerkveno pravo; II. skupina: Ekonomska politika, gra' djansko pravo I del (obči del in stvarno pravo), obče državno in ustavno pravo, kazensko pravo in statistika; III. skupina: gradjansko pravo II. del (obligacije) veda o financah, administrativno pravo, kazenski sodni postopek, sodna medicina in mednarodno javno pravo; IV. 6kupina: gradjansko pravo III. del (rodbinsko, dedno in zadružno pravo), trgovsko in menično pravo, mednarodno privatno pravo, gradjansfci sodni postopek, stečajno pravo in šerijatsko pravo. Po položenih izpilili teli štirih grup je treba polagati še 3 diplomske pismene izpite iz administrativnega, gradjanskega in kazenskega prava. Za doktorat mora slušatelj po diplo-mi vpisati še 2 semestra poseben doktorski kurz. V tem kurzu mora delati seminarska dela. Po kurzu polaga doktorski izpit in predloži disertacijo. RAD SAVEZA Pretsednik Saveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacija, drug Niko Marinkovič, došao je u Ljubljanu povodom glavne skupštine Jnad Jadrana« pa smo tu priliku iskoristili za prijateljski razgovor 0 dosadanjim radovinia Sjnao. — Kao što znaš. prifcao mi je drug Marinkovič, posle osnivaoke skupštiijf na kongresu u Ljubljani, prvi nam je zadatak hio da dobijemo potvrdu pravila, a glavni da se sporazumemo sa Beogradanima. I jedno 1 drugo nam je uspelo. Pod preteedništvom rektora Beogradskog univerziteta, g. Čoro-viča-, imali smo sastanak Sa pretstavnicima svili beogradskih nacionalnih, kulturnih i stružnih udruženjai. Bili smo primorani da, u interesu sloge cele akademske omladine, sklopimo kompromis: sedilte Sjnao je po-kretno a ne, kao što traže pravila primi jena na osnivačkoj skupštini, stalno u Zagrebu. Sa ovom izmenam ministar prosvete, g. Čirič, potvrdio je na3a pravila ta'ko da od konca maja Sjnao legalno pretstavlja ogrom-nu večinu akademske omladine Jugoslavije buduči su svoje pristupanje prijavila i sva beogradska udruženja. — A Sta misliš, kako če dosadanje članstvo, ono koje je odobrilo pravila na osnivačkoj skupštini, složiti sa izmenom koju je tražio g. Ministar? — To je pitanje. Svakako, imalo je na skupštini svojih razloga da ne glasa za po-kretljivcst sedišta pa ne umem, da predvidim kako če tu izmenu primiti na idučoj glavnoj skupštini. Ipak, verujem da če razumeti postupak Izvršnog odbora. — Koji su dalji sadovi Snjao? — Prvo. imaj na umu da je početak na- Seg rada pao upravo u letnji raspust i drugo. da smo radili bez ikakvih materialnih sretstava a pogotovo °ez ikakvih prostori-ja tako da su sednice održavane u auli ili u kakvom privatnom stanu. Ipak. naše prvo delo je bila izrada projekta Uredbe o študentskim udruženjima koji smo, zatim, predali Ministru prosvete. Uveren sam da *e taj naš korak odobriti svi članovi jer se* našim projektom menjaju sporni paragrafi dosadanje Uredbe koja je opravdano uzne-mirila svu akadeinsku omladinu. Mogu reči i to kako ima izgleda da če se naša pretstavka na merodavnom mestu uvažiti. Opširnije o torne, referisaču na skoroj sed-nici Sire uprave. 1 preko leta, nii smo intenzivno radili. Predaleko bi me odvelo kada bih hteo da navedem sve konkretne slučajeve u kojima smo intervenkaili u korist studenata, naro-čito Zagrebačkog univerziteta. Bilo je tu pitanje iaksa na pojedinim fakultetama, pitanje ispitnih rokova itakodalje. Od 28. VII. do 8. VIII. smo bili u Pragu na XVII. kongresu C.I.E., kao legalni pret-stavnici jugoslovenske akademske omladine. S ponosom mogu reči da je naša delegacija bila najagilnija na celom kongresu što se, u ostaJom. vidi i iz zvaničnog kongres-nog biltena koji je izlazio dnevno. I pored na'Se žive saradnje u svim otsecima (za in-telektualnu saradnju. finansiski, putni i sportski), uspeli smo da položimo temelje Sveslovenskoin savezu studenata’ (što je, kao Sto je poznalo, jedna tačka programa Sjnao). Sem toga, našim nastojanjem je postiguuto da su študenti male antante n as t upali u svim prilikama kao jedinstven blok što je na kongresu jako zapaženo i mnogo komen-tarisano. Naročito naš uspeli pokušaj sa osnivanjem Saveza slovenskih studenata do-prineo je tome da se -težište rasprava prenese na pitanje slovenstva čime je ceo kongres dobio izvesnu slovensku boju. Prirod-no da su time pozicije slovenskih studenata, u C. I. E. znatno ojačale tako da mi sada onde. svojoin agilnošču, pretstavljamo od-lučujuči činilac. 1’očetkom ove školjke godine, nastavili smo svojom delatnošču. Pomanjkanje svili sretstava nam toliko otežava rad da/ je iztrebilo veliko požrlvovanje svili odbornika ako hočemo da svrSimo samo i administrativne |X)«love. Ipak. komemoracija koju je Izvršni odbor Sjnao priredio svetloj seni ua&eg največeg pomagača, Bla(£>pokojnog Kralja, bila je najsrdačnija i najiskrenija u Zagrebu. ltadimo koliko mažemo, nismo uobrazeni ua svoj rad ali sam uveren da smo saves-no služili interesima cele akademske omla' dine Jugoslavije — a to če i nadalje biti cilj uača£ Saveza. Mr. Ovom razgovoru dodajano da se Sjnao, iiaravno, zainteresovao za novu Uredbu o Tehniškim fakultetima. Neposredno po njenom objavljivanju, pretstavnici Jzvršnog odbora zatražili su audienciju kod Ministra prosvete da bi mu iztožili gledišče članova Sjnao. Na opravdane zamerke pret-stavnika Izvršnog odbora, Gospodin Ministar jc predložil da mu Sjnao podnese pretstavku sa svojim utemeljenim zahtevi-ma. U pretstavci, koja je izradjena sarad- njo msvih podobora, traži se sledeče: 1. ukidanje besplatne prakse, Z pojedinačno polaganje ispita, 3. klasifikacija sa odličan, dobar i nezadovoljan, 4. šest do osam rokova godi šn je za svaki piredmet, 5. automat-sko postrzanje pripremnog diplomskog ispita, 6. potpuno slobodan študij (upisivanje u sve godine bez obzira na položene i spite), 7. povišuje dotacija Rudarskom odelenju u Ljubljani, 8. primerno zaposle-nje praktikanata na praksi, 9. proiirenje Ljubljanskog tehničnog fakulteta naročito u pravcu specializacije pojedinih odelenja, 10. osiguranje prakse slušaocima Gradbe-nog i Arhi tek tonskog odelenja. Gospodin Ministar, kome je pretstaka več predata, obečao je da če imati u vidu sve opravdane zahteve pri cvemtualnoj izmeni 'Uredbe. Mislimo da se ovako vodi borba protiv uredbi koje nisu za študente prihvaitljive. Jugoslovenska mladina v Pragi. Da bo vsebina našega lista čim pe* strejša, bomo priobčevali tudi dopise naših tovarišev z onih univerz, kjer je jugoslovenska omladina v večjem šte* vilu zastopana. V Pragi je stalno oko* li 350 naših študentov. Društveno živ* ljenje je jako razgibano. Obstoja ka* kih 10 jugoslovanskih akad. društev, med njimi so nekatera prav delavna. Glavna organizacija je Akad. društvo »Jugoslavija,« ki je reprezentančno in združuje vso jugoslov. omladino. Drugo po številu članstva je Društvo jugoslov. tehničarjev. ki skrbi pred* vsem za strokovna predavanja in eks* kurzije. Zanimala nas bo tudi Sloven* ska dijaška zadruga, ki ima nalogo s stalnimi podporami omogočiti študij našim akademikom v Pragi. Je to si« gumo naše najvzornejše akad. pod* porno društvo. Z delom teh društev bomo v prihodnjih številkah seznani* li naše čitatelje. Ostala društva imajo bolj partikularni značaj. Center naše* ga dijaštva pa je Aleksandrov kolegij, katerega .opis bomo ob priliki objavili. MIMOGREDE — Pozornost, ki opominja. V svoji predzadnji številki je priobčil »Aka* domski glas« članek poti naslovom »Jadran se drami iz mrtvila«.To je prvi slučaj, da je nacionalna struja na naši univerzi deležna »priznanja« s strani, katere simpatije so bile redno le na le* vici. Mislimo, da ni treba dokazov, da se je krog okoli »Akademskega glasa«, kljub njegovi »strokovnosti« spomnil nacionalnih organizacij le, ko je vrgel kak kamen ali madež nanje. Toda tudi to »priznanje« ni nič drugega, kot tak* tično slab intrigantski poskus speljati najjačji jugoslovenski nacionalni klub »Jadran« na pot bivšega »Triglava«, ka* KULTURA Dve knjigi -----------G. Dr. Nikola Stojanovič Jedna odlična knjiga. Bije opti-mizain iz svakog reda, vedrina obuzima čitaoca katla medju pretstavnicima starije ge* neracije, one koja je stvarala Jugosla* viju, vidi čoveka koji u ostvarcnju jake i zdrave Jugoslavije nalazi svoj životni zadatak. Utvrdjujuči da je misija jugosloven* skog naroda »da bude bedem protiv germanskog nadiranja na istok« (str. 7). pisac, bez fraza i okolišenja, opisuje razvoj političke situacije u nas i kon* statuje da se, uprkos lošoj administra* ciji, rasipanju narodnog imetika i mno* gim drugim teškim greškama, ipak uči* nio golem korak unapred tako da se »svaki objektivan stranac divi učinje* nom« (str. 30). Na osnovu ove činjeni* ce, G. Stojanovič izvodi logičan zaklju* čak da je naš narod sposoban da izvr* ši svoj zadatak i da odigra dostojnu ulogu u kulturnom stvaranju nove Ev* rope. Naravno, to se ne da postiči bez sigurnog i izradjenog plana, u svakom pogledu. Pisac izlaže plan koji, u celini radosno prihvatamo. Načelo jc kon* struktivizam, treba graditi na datim osnovama a imati široke vidike pri iz* vodjenju. Drugoin prilikom, mi čemo se opširnijc pozabaviti ovim načrtom. Sada, da ukažemo samo na »zdrav i inteligentan nacionalizam« koji treba da bude nosilac Nove Jugoslavije, one Jugoslavije koja treba da budd vodjena pomoču auboritativne demokratijc (str. 82). Taj režim neka bude posledica otvorene i mudre propagande pod ge* slom slovenstva. Zaključujuči ovaj kratak prikaz, nije nam dužnost negol radost što možemo preperučiti knjigu koja, na osnovu kon* kretnih zaključaka, optimistički gleda u našu nacionalni! budučnost. G. Dr. Lazar Markovič G. Pera Taletov, u predgovoru svom »Francu Jožefu«, veli na jetlnom mestu: »Analize publicista, i kada nije publici* stički predstavnik jedne pfclitič. stran* ke, nisu pouzdane jer nisu i ne mogu biti objektivne. To i nisu analize: to je subjektivno redanje i tumačenje činje* nica u jedinom smeru da se stvori... jedno naročito raspoložcnje koje stva* ra pogodan teren za sugeriranje i pro* pagiranje izvesnih ideja« (str. VII). Te dve konstatacije vrede u punom opsegu za knjigu G. Dr. Markoviča. Sa poja* Čanjem da on jeste publicistički pret* stavnik. jedne političke stranke. I da se, prema tome, ne treba začuditi ako on sugeriše i propagiše sledeče »izvesne ideje«: Narodna radikalna stranka je onaj činilac koji je, od 1918 do 1929, nuumorno i nepokolebivo zahtevao spe* razum sa Hrvatima. Taj rad je, po G. Markoviču, bio sistematski. Radikalna stranka je smatrala da bez srpskohrvat* skog sporazuma nema sredjivanja prili* ka u zemlji ni, sletstveno, napretka, pa ie pokazivala. u celom svom radu, ve* liku p red us ret I j i vos t prema hrvatskim strankama! trudeči sc uvek da ove budu zastupljcnc u svakoj radikal ako j vladi (str. 129, 109—10, 229, 263. 266, 275 i na mnogim drugim mestima). U primeri* tna gde ovaj i ovakav stav Radikalne stranke nije baš sasvim uočljiv, pojav* ljuje se G. Markovič, koji, publicistič* ki, pronalazi i tumači tu interesantnu ervenu nit cele radikalske politike. Mi odajemo puno priznanje piscu za nje* govu »oprobanu okretnost i sposobnost prilagotijevanja u odlučnim trenucima« (str. 263) ali ne uvidjamo potrebu ovc 'cnjige koja je prosta zbirka piščevih govora i članaka objavljenih u raznim, našim i stranim, časopisima. Mi se ra* dujemo da je G. Markovič »bio dosle* dan« i uvek »zastupao jedno isto gledi* šte o neophodnosti hrvatskosrpskog sporazuma« (predgovor) ali bismo se više radovali da je naznačilo konkretna sretstva za izvedbu tog sporazuma. Jačno: »Jedna država i nedeljivost na* se državne ideje, nedeljivost našeg na* ra) a priitom «su sve naše greške prema I 'rvatima ... logična i prirodna posle* dica površnosti i mediokriteta največeg broja srpskih političara novoga vreme* na«, kao što veli i G. Markovič (str. 30iS). Ovde dodajemo da se u ovom pi* tanju iskazala potpuna jednakost i rav* nepravnost hrvatskih politika sa srp* skim. Bcsumnje, pozdravili bismo knjigu koja bi sa objektivnog stanovišta pri* kazala dosadanji razvoj naših političkih prilika, pozdravili bismo je i ako bi jc napisao G. Dr. Lazar Markovič, prof. univ., bivši ministar i jedan od činilaca u nas za vreme parlamentarizma ali ne možemo pozdraviti antologiju subjek* tivnih članaka G. Dr. Lazara Markovič-publicističkog pretstavnika Narodne radikalne stranke. Knjiga G. Dr. Mar* kovica, prema tome, ne ispunjava praz* ninu u našoj političkoj književnosti, ona nije naučan, objektivan prikaz teš* koča kroz koje je prolazio naš narod pri izgradiivaniu svoje države • v--V . * Samovzgoja Pogosto srečavamo- v vrstah vseh nazorskih skupin poedince, ki se niso opredelili na osnovi prepričanja nego podzavestnega čustvovanja. Gustav le Bon sicer res trdi, da postane izvestna ideja gonilna sila mase, ko se ona pre* tvori v podzavestno lastnino njenega čustva, vendar to ne more veljati za intelektualca, ki ga konkretno zastav* ljeno vprašanje ne sme spraviti iz raznotežja. Običajno navajajo taki poedinci v svoje opravičilo pomanjkljivost ali ne* dostopnost virov, neznanje tujih jezi* kov itd. Da ustrežemo željam mnogih, bomo s prihodnjo številko pričeli pri* našati pod »Vzgojno napotilo« siste* matični seznam glavncjših virov iz vseh področij udejstvovanja človeške* ga duha. Upamo, da bomo s tem urejenim uvajanjem nacionalne mladine v ob* sežno snov prispevali k višini njene izobrazbe. terega »regeneraoija« se je tudi začela s pravilno pojmovanim jugosloven« stvom in se končala pri samosloven« stvu in marksizmu. Prepričani smo, da bo v dosledni tradiciji utrjena jugoslo« venska nacionalna misel Jadranovega članstva znala preprečiti vsakršno »dramljenje 'iz mrtvila« ^ smislu, ki ga ?eli in pozdravlja njen »prijatelj« »Akademski glas«. »Akademski glas« naj se zaveda, da so njegove simpatije spričo notoričnega sovraštva, ki ga goji do jugoslovenske misli, slabo propa« gandno sredstvo v vrstah Jadranašev in obenem opolzke, če se kdo nanje skli« cuje. Ko je nekdo na tem spodrsnil je upravičeno dobil s Clemenceu«jevim stavkom »Aha, levica vpije, vidim, da sem na pravi poti«, najboljši odgovor. Stvar ima pa še drugo, moralno stran. Dostop na občni zbor »Jadrana« je bil strogo kontroliran; potrebna sta bila obnovljeni vpis in legitimacija. Kljub temu pa je uredništvo »Akademskega glasu« »doznalo« vse podrobnosti. Ka« ko?! Nacionalne organizacije so že imele opravka s takimi vprašanji in jih vedno najenergičnejše razčistile. Ima« mo pač individualne primere zavest« nega vtihotapljanja v članstvo organi« zacij ali pa take, da nekdo ne izstopi iz organizacije kljub svojemu kasneje spremenjenemu nazoru Značilna moral« na lastnost zlasti naših levičarskih ele« mentov! Treba ji bo posvetiti več po« zornosti. —Potrebno je, da poznamo. Prvode« cembrska »Straža v Viharju« je pri« nesla originalno besedilo načrta za tak« tično delovanje komunizma v Jugosla« viji. Ker je načrt zelo obsežen, saj da« je navodila do najmanjših podrobnosti in se v mnogem nanaša na naše najožje lokalne zadeve, ga ne prinašamo v iz« vlečku, pač pa priporočamo čitanje gornje »Straže« v smislu zaključka na« črta: »Vsaka beseda in vsaka vrsta te resolucije Centralnega komiteta ima svoj globok politični značaj. Prav zato — za utrditev enotne volje in celotne strankine delavnosti, radi uresničenja njenih nalog je potrebno, da vsak član stranke najpazlivejšc prouči to resolu« cijo in iz nje črpa navodila za svoje na« daljnje delo in borbo«. Ker nimamo povoda, da bi sumili v originalnost tek» sta v »Straži«, priporočamo nacionalni mladini, da se gotovo seznani z »Načr« tom«, ki se čudovito sklada z zaključ« ki zadnjega kongresa Kominterne in taktičnim postopanjem naših levičar« jev. ■* Keligicmiki« — so druga vrsta lju-di, ki so se poglobili v samega eebe. V svoji duši in vesti iščejo odgovora na težka vprašanja. Na ta način prihajajo k vprašnju o Bogu in veri. Religiozna nastrojenja sredi »novih ljudi« v SSSR so mnogo širši pojav, kakor bi izglodal na prvi pogled. Toda njihova »religioznostc je posebne vrste. Oni niso nikakor plemeniti zaščitniki vere očetov. Oni so iskatelji. Verski nauk sprejemajo brez vodstva, naravnost iz prvih virov. Oni, ki so se poglobili v verska razmišljanja v večji meri, rešujejo vsa življenska vprašanja na religiozni osnovi. Drugi si na njihovi osnovi grade nov življenski nazor, odklanjajoč mrak in mrtvilo materializma. Versko življenje v SSSR teče izven vsake organizacije, zato se deli na mnogo sekt in naukov. »Junaki« — Toda edina realna sila, katere se boji oblast, je tretja vrsta »novih ljudi,« ljudi z dinamično du« hovno energijo. Proti njim veljata v glavnem ves pritisk in nasilje oblasti. Počil je strel Nikolajeva (umor Kiro« va), za njim pa so se razlile po celi Rusiji nove zarote in novi atentati. Samo v Ukrajini so odkrili v začetku tega leta 66 nacionalno « revolucionar« nih organizacij, ki so izvršile 174 aten« tatov. Revolucionarno razpoloženje pronika tudi med gimnaziste v srednje šole. Dokazano je bilo, da Nikolajev in njegovi posnemalci niso bili ostanki razpadajoče inteligence ni« ti ljudje iz inozemstva (to so hotele dokazati oblasti), marveč bivši komu« nisti in komsomolci (komunistična sovjetska mladina) — ki niso v večini slučajev niti zgubili še svojega port« bileta (strankine izkaznice). Po social« nemu izvoru so bili oni stoodstotni proletarci, ki so zavrgli laž komuniz« ma in razredne ideologije. Iz opisanega smo videli, kako je na« stajal in kakšen je danes v S. S. S. R. »novi človek.« Iz opisanega pa spo« znamo tudi to, da so vse one teorije, ki govore o evoluciji in nacionalizmu komunistične oblasti nepravilne. Bo« dočnosti Rusije ne ustvarja komuni« stična oblast, marveč revolucionarna mladina, med njimi posebno 3. vrsta »novih ljudi.« Jasno je, da jih je da« nes še malo. Toda zgodovino ustvar jajo uprav poedinci, ki potegnejo za sabo široke množice v usodnih mo« mentih življenja nacije. Za njimi bo« do šli »religiozniki, kajti njihova reli« gioznost nima nič skupnega s teorijo neprotivljenja zlu s silo (Tolstoj). Prav« tako bodo šli za njimi tudi »koristo« lovci,« zakaj oni prav tako sovražijo oblast, ki ubija človečanska stremlje« nja. (Konec). * tV zadnji številki »Naše misli« smo objavili prvi del članka Novi človek v SSSR., prevod iz ruskega časopisa za Novaju Rossiju. Na koncu članka se je vrinila pomota. Prevod se je glasil: Med njimi so veliki kombinatorji (sinovi raz iskovalca Schmidta, ki zmagoslavno po« tujejo po celi Rusiji in manjši kom« binatorji... Pravilno, kakor smo čitali v originalu, bi moralo biti: Med njimi so veliki kombinator ji (sinovi revolucio narja lajtnanta Šmida, ki zmagoslavno potujejo po celi Rusiji) in manjši kom« binatorji... Tu torej ni šlo za raz« iskovalca Schmidta, marveč za revolu« cionaja lajtnanta Šmida, ki g popisu« jeta Iljf in Petrov v svojem delu »Milj« onar v SSSR«. Objavili smo gornji članek z name« nom, da seznanimo naše čitatelje $ vprašanjem, ki je v Sovjetski Rusiji eno izmed najbolj aktualnih, to je o novem človeku in novi družbi. Pri tem opozar« jamo na različna mnenja o današnjeip položaj v Sovjetski Rusiji. Prvi, ko« munisti in sploh marksisti, trdijo, da je v Rusiji »raj na zemlji«. Drugi, njihovi idejni in politični nasprotniki, dokazu« jejo, da vlada v Rusiji nezaslišano na« silje in skrajno nezadovoljstvo. Svoja dokazovanja v ' i. Iz njihovih časopisov se vidi, da ocenjujejo položaji v Sovjetski Rusi« ii *«ko. . ’ ’ ' ' v • lr r’ v ■ 1 •. Med marksisti in njih nasprotniki pa je vrsta ljudi, ki bi jih mogli nazvati »boljševizane«. Oni sicer niso komunisti in spadajo po svojem političnem naziranju po večini v meščanske stranke. Verujejo v evo« luoijo komunistične oblasti in pripisu« jejo poseben pomen velikim reformam, ki so jih izvedli v zadnjem času v SSSR. Oni pa so očividno pod vplivom ogromne propagandne literature, ki pri« haja iz Sovjetske Rusije. Zato smo pri« nesli gornji članek, ker sc nam je zdelo, da si bodo mogli čitatelji iz nje« ga ustvariti pravo sliko o novem člove« ku v SSSR in o splošnih razmerah, ki vladajo v današnji Rusiji. Ali si že naročnik »Naše misli«? Ako si, potem glej, da pridobiš čim več novih naročnikov, ako še nisi, pa veš kaj je Tvoja dolžnost! Imaš kake predloge za vsebinsko iz> boljšanje »Naše misli«, za njeno uspeš šnejše razširjanje v vrstah mlade" ge: neracije? Pošlji jih uredništvu, odnosno upra« vi! Redakcija prihodnje številke bo za--ključena v torek, dne 24. decembra t. I. Vsa društva, dopisnike in sotrudnike prosimo, da nam do tedaj pošljejo svo« je prispevke. Naši stolpci so odprti vsem somišljenikom. Uredništvo »Naše misli« Ljubljana, Knafljeva ulica 5. bkratko izložena, zamisao je ova. Seljak je napušten od svakoga, on je zanimljiv samo sa literarnog ili poli« tičkog gledišta. Izgubiv svaku veru i oslonac, postao je blagodaran objekt iskorištavanja u svakom pogledu. Otuda u njega veliko nepoverenje, on se sav povukao u sebe, produbljuje se opet jaz izmed ju sela i grada. Narav« no, to stanje se mora popraviti, seljak treba da svesno i voljno saradjuje pri izgradnji naše kulture. Da bi se to postiglo, treba mu povratiti veru, tre« ba u njega usaditi verovanje da je on zaista polazna tačka našeg razvoja. Ako ne jedino a ono u prvom redu je omladina pozvana da raj zadatak primi na sebe. Prvo, j er je to njezma istoriska dužnost i nužnost; drugo, jer njoj narod veruje; treče, jer je ona prirodna veza izmedju naroda i inteli« gencije; četvrto, jer študent ima oko pet meseci slobodnog vremena pa bar dva treba da žrtvuje radu za dobro celog naroda; peto, jer je dosta šup« ljih fraza i krajnje vreme da se pre« dje na delo. Obzirom na sve ove razloge, prošle godine (1934) je Prva studentska rad« na četa bila na terenu. Kao što je po« znato, ona je radila u Dijelci, srezu virovitičkom, i na Stražilovu kod Sremskih Karlovaca. Dijelka je jedno od mnogobrojnih dobrovoljačkih na« sel ja u gornjoj Podravini. Ceo taj kraj, severno od (Virovitice, duž, Drave, severozapadno do Pitomače, jugoistoč« no do Sopja, otprilike, jedan je od najnepoznatijih u državi. Da ga stu« dentske radne čete nisu izabrale u delokrug svojih radova, on bi i nada« lje živeo usamljeno i prepušten sam sebi. A izabran je u delokrug radnih četa jer stvar ovako izgleda: Drava još i sada često menja svoje korito, pa je otuda, još pre sto godina, prokopan kanal koji bi odvodujavao mnogobrojne močvare u tom kraju. Taj kanal, Županiski kanal, zapušten je, poslednjiput se čistio za vreme rata. Naravno, sada je opet sav za« rastao u korov, trsku i lokvanj, mulj crn i težak. Dakako, sva zemlja u okolici okužena, ne može voda da otiče, kada čovek prolazi, s večera, njivama, upadaju mu cipele u raskva« šenu zcmlju, žabe skaču ispred nogu. Takvu zemlju tebradjuju dobrovolj« ci koji su onde naseljeni. Beda je ve« lika, tim veča što se za njih uopšte niko i ne brine. Jer, da se neko brinuo, ne bi se dešavalo da gazda po tri dana sedi u bircuzu in odlazi kuči sa dubo« kim znanjem o kartanju ali bez izgle« da to znanje unovči. Pokret studentskih radnih četa smatra da je nesistematska pomoč skoro isto što i nikakva pomoč. Otu« da, i ove godine se radilo u Podravini, u Terezinom Polju, selu na samoj Dravi, prekoputa madžarskog Barča. Od temelja do krova, študenti su po« digli jednospratnu osnovnu školu u obližnjem selu Adi. Drugo, prečistili su oko dva kilometra Županiskog ka« nala. U ovom, podravskom, logoru, bi« lo je oko stočetrdeset učesnika, od to« ga oko petdeset srednješkolaca, veči« nom učenika Srednje tehničke škole u Sarajevu. Inače, bili su zastupljeni svi naši univerziteti ali se to nije pri« mečivalo »skupinski«. Bilo je, naravno, nesporazuma, ali se, uglavnom,^ dobi« jao utisak homogenog tela. Zašto ne potpuno nego samo »uglavnom«, za« sebno je pitanje i mi čemo se njime pozabaviti drugom prilikoin. Naporni« njemo samo da se ne slažemo sa po« stupkom zagrebačke komande koja se pri primanju učesnika upravljala samo po jednom kriteriju: nameri prijavnika da stupi u radne čete. Radilo se, na školi, u dve smene, pre i posle podne, na kanalu obično samo pre podne. Rad je trajao od prvoga jula do dvadesetčetvrtog augusta. Vočstvo logora je bilo, zvanično, u rukama tročlane uprave (zamenik sta« rešine, tajnik i blagajnik) kojoj su ne« posredno bili podredjeni eetovodje (čete od po pedeset ljudi) i, dalje, de« setari. Vrhovni organ četa trebalo je da bude sednica te šire uprave. Medju« tim, nije postojao nikakav pravilnik o bilo čemu. Niti je bila odredjena ne« čija nadležnost, niti je bilo nekih smer« nica kojih bi se imeli svi držati. Mi to žigošemo. Jer, studentske radne čete su pokret koji ima celu akademsku omladinu da uputi novim pravcem, pravcem rada, požrtvovanja i rada. Pa je sasvim nemoguče i apsurdno da se takav pokret izgradi bez čvrste osno« ve, opasno je da bude ovisan o raspolo« ženjima pojedinaca. Videlo se to ovog leta. Dolazilo je do ličnih sukoba i ne* sporazuma — kao svuda gde ima toliko ljudi. Na koji način da se to izbegne kada pojedinac i ne zna šta može i šta ne može da radi? On vidi da se sukobi presudjuju bez obzira na presedane, po simpatiama, možda, on ne vidi da se postupa po nepromenljivim načeli* ma. To je tim opasnije što radne čete pretstavljaju jak odgojni činilac; one treba da upučuju našu akademsku omladinu na pravi konstruktivan rad a ne da budu obično letovanje. Drugi logor je bio nevesinjsiki koji je trajao od konca podravskog do dvade« setog septembra. Učesnika je bilo tri« deset a sedište mu je bilou Nevesinju. Još tokom školske godine (1934—35), gde je trebalo da se izgradi put od Ki« finoga Sela do Postoljana. Po izjavama, vodjeni su pregovori sa Sokolskom žu« pom Mostar, koja je pozivala študent« ske radne čete na Nevesinjsko Polje očekivalo se da če misionarski rad stu« denata u tom kraju imati još večeg značenja nego u Podravini. Medjutim, iako su pretpostavke bile dobro uteme« ljene, stvarnost je bila drukčija. U Mostaru, dne 26. VIII. prilikom prola« ska za Nevesinje, sklopljen je spora« zum izmedju pretstavnika studentskih radnih četa s jedne i sokolskih četa s druge strane. Prihvačena je rezolucija kojom se konstatuje srodnost obih po« kreta te se, »dosledno tome, odlučuje da če ubuduče pokreta provoditi uza« jamnu saradnju u pogledu svoje delat« nosti na selu . . . oba pokreta vršiče u« buduče zajednički izbor objekata ra« da ...« (tačka 2 navedene rezolucije). Po dolasku u Nevesinje, utvrdjeno je da o gradnji pomenutog puta ne može biti ni govora. Niti su predradnje (tra« siranje) bile izvršene niti je bilo sret« stava za prehranu sudenata. Rešeno je da se kao početak sistematskag rada na Nevesinjsikem Polju, izgrade dve česme jer kraj pati od nestašice vode. Jedna česma danas stoji na Ljeljinaku kod Bojišta, druga na Kovačiči kod Batko« viča. Trebalo je pronači žicu vode, spro vesti je dugim betoniranim kanalom ili čevlju (četrdeset odnosno dvadeset me« tara dužine) do zbirališta, tu izgraditi betonsku cisternu i, podno nje, samu česmu. Po prirodi posla, radilo se u dve skupine. Ona koja je radila na Ko* vačici, imala je besplatan stan i hranu kod seljaka u selu Batkovičima. Inače, saradnje seljačkih seoskih četa nije bi« lo. Posle ovog iskustva, mišljenja smo da mostarski sporazum od 26. Vlil. ne« če uroditi plodonosnim posledicama. Prva študent, radna četa, na Stražilovu, 1934, imala je rdjavog iskustva sa »gra« djanskim odborom;« druga, 1935, sa saradnjom seljačkih seoskih četa. Za« ključak je prost: studentske radne če« te treba da ostanu autonoman pokret. Tim pre, uostalom, što ne vidimo raz« log da se bilo koji pokret koristi na« šom radnom snagom. Mi smo u ove dve godine dokazali da ne znamo šta je lič« na korist. Ali, kolikogod je naša duž« nost pomoči našem selu, toliko je isto potreba da pomognemo študentu upu« eujuči ga na samotalan, konstruktivan rad. Taj odgojni moment je toliko va« žan da ga ne možemo dovoljno nagla« siti: student«radnik ne sme da dobije utisak kako on daje samo svoju fizičku snagu za neki, po važnosti sporedan, posao nego on mora da se smatra za nezamenljivu kariku u lancu graditelja nove narodne budučnosti. Zbog toga, on sam, po svojoj slobodnoj volji, mo« ra da rešava o svojoj sudbini, da bira objekte rada, ne sme da bude najamni radnik. Ovom prilikom, ponovno da se vratimo na več pomenuto pitanje u« strojstva radnih četa. (Nadaljevanje). Mladina, zanimaj se za narodno obrambno delo CMD in sodeluj pri njem! Ureja odbor. Izdaja konzorcij »Naše misli«. Tlaka Narodna tiskarna. Za konzorcij in uredništvo odgovarja Orožen Milan. Za tiskarno odgovarja Fran JezerSek. Oba v Ljubljani.