Tudi v Pacinju so začeli z zadružnim gospodarstvom Za Pacinje bo ostsl 29 jtinij 1949 zgodovinski dan. Kljub predjodkom, la-žem, strahopetnosti in naodlofnosti ne-katerih kmetov je 12 družin svečano pri-stalo aa ustvaritev kmeiijske obdfloval-ne zadruge. S tem dnem so storile te družihe korak naprej. Prevzele so ob-veze vzgledneoa kolektivnega dela Ui živl?enja, ki bo »stfliisn sovaščanom v dokaz, da z vstopon v zadniffo niso izgnbilj zemlfe da se niso uklonili nika-kem« Britiskn. »iti stiski, niti odpove-dali aspehoir svofih e^etov in dcdov temvet so pristODilj k prnktifni izv^lhi narela: »Slrura fači eesio^a H»čf.'n. Živ-Ijcn;ske izkw?nje so ?ih preoricale, da vzdrfljo Uud)e i istim cilfem tudi na Bajmani^en košrku lemlie in m bo^do rm»)ali svoie otroke k dela in Ijtibezni do delovneaa člove^iva, iim dalj možnosti isobrazbe in poMirev, » katerih bo«?o r»ajbol?c s)n?ili člove-§tvu in njegovirn borbam za dostojno življenje. Na 142,68 ha zdrurene zemlie za?e-Bia v Paciniu oovo živlfenje. Pri vsnfci izined dmžin-članic zadruge so se starSi nomenil! 7 ntroki Iralro br> tr*>ba rf^liti in «fO!«nodarit! da ne bo prl hi$! dolnov, bolezni ho poinanfkdnfa. Vfpisib fe bi-lo živahno za mizo O^e ni dal prav mRteri, sfn ofetu al» sl'čno Na njivi so biJi nek»»j fa«sa tiho. De!o i» b?lo or>Tav-lieno. Zraslo ie, kar so sadiJi all se!a!i. Po^vibili so Z3 žhijenie del pa ptodali. Z3dru?n» dmžina bn tudj razpravlfala o zadruc»i. Zbrfli se bodo flnni 1n rlanice, oL«tje, m^tere in otrori. V?3««ih bodo na dffhi v«i iro^nli, druoič zonet živihno razprarligTI. Zemlla bo vedno sahteva-la sVrbno rbdelovnnie, r*»»tlrni» «en«. lind|e x*9 delpvnn?! in no?t<»n?e, iBe^i«-bofao fjomo* Vn s^'.«tovan|e, resnico-Vnhnn'f in nravi^nost. N« 38,95 h* n?W. 275 ha v!nof»r«da, 3? 20 ba travniVov. 29 88 ba mvtv.frov, 34 23 ba tre/d? in 1.85 hs nenrn^vh*\vne zei*?lfe sf( bo pre5ivli=»!o S? dmffnaHh F)»bov zadnme. 22 konicv. § kr^v. 14 R^in? Jts 15 gl?iv «mV5fc bcdo vodili evi-denco in kon!rolo, da ne bo imel nikd« pted«o*ti Eiii ne b m?rlfive r»ke, se b© l«po Oflvijalo življenJe. Delaver Sori Janez bo ob sedinih čla-nih rfrnžfae i?asn»a ruTisodil, al1 \e Z5»n1 l=>žie del^ ea ]*<¦>!*ti .&[ v obr^i t-S boljS* živj t z«*lr»»*^ kot nl«f?ovt znasc' delavci v tovamah. ?o«na zemlio ia zpmlja nie^a. Ve^e?njal--ova Tiz3 in Pihler Mari'3 tpr Br^le? Ma.wdalen^ ni-so mo^le Hvett .brez f?ela. Ne ^ri^aku-Je?o, da ?1m v jT»črnn' h« bo tr«*b? (*e-lsti. Z delovT}»w*i mdTii^ntVi se twrlo »prfl» po t»^r«vT!«n«»n 4e!». N« bf iin» ! p» b*lo »»r»v, fe W JlS o^tsH Lltm.{ »tm>- i??ce vpJtfii* z»^m?ne 4rn*iae, ki sfr?>-mi za tem, da bi z Bis^'no nom^jo ustv^riJi za vs« ?lan<» ^nstoine »!t1*«iij-ske no«o1e. Dm?>ovi^ Aloi?. s« bo v »a-drugi pornt'l prsv tako doraax ia srečsa kot svoffp.s rs svo?i kntfttiM. S[mf*j^ Bren^i^ Aloiz, T.an^rt A.nton in Jože so qospodariH Ha svoMb kFi«*'«.?^, k%3cc*r se ie «vo'fa« 7is»lo "o^n^dariti. V z*-drnf.nJK?*!, ne b<>s?o «f-led«nl' rTOspo^arjev ki bodo mp^-febo?nn poc-nepiali, kar |e knrisffteaa *n »snroti nrenre?sva1i, l?.^r b< kazalo na nredpravice ali m"!kra;ša-nja, Gosuodinii Plhler Tererija in K«vw?ec Tr^eziia *, t?»?n je trd! f.fv»hf?**e kot na tnirnih fn tihih mnl?b kisnetJish. Postopom!» n^sts'3^0 v ptiijskera ofcrahi z»lre slpdiii nas^dnM, brer irintV^nfa. in rH- nffVJ n*Vd?»r in n«vi»T ne bo'e žlveti v družbi delovnih ljudi. L. F.