Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) •. Iz Aleksandrije v Kajro; slovesen sprejem; življenje v Nilovem hotelu in gibanje po mestnih ulicah. Marsikdo me je že vprašal: ali so tam ma jutrovem lepi in rodovitni kraji? Na to ˇpraSanje ni lehko kratko odgovoriti, ker smo potovali po treh delih sveta in ima vsaka dežela na pr. Egipt, Judeja, Galileja, Sirija itd. stoj poseben zna6aj. Sploh bi pa rekel, da bi naj Slovenci Boga hvalili, ker nam je odIo6il tako lepe in zdrave kraje; naše slovenske pokrajine so namre6 tako rodovitne in krasne, da bi jih jaz imenoval, v primeri z judovsko deželo, — rajske! Res se tam nahajajo lepa drevesa, diše6e rastline in cvetlice, kakoršnih pri nas nimamo; na pr. palma, to je v resnici veli6astno, kraljevo drevo; toda kaj ti to vse pomaga, 6e pa skorej nikjer ne vidis gostega gozda, ki bi ti dajal les za kurilo in kamor bi se lehko skril pred neznosno vročino. Sicer je pa egiptovska dežela, po kteri smo se mi zdaj vozili iz Aleksandrije v Kajro, aelo rodovitna, ker jo vsako leto 100 dni reka Nil namaka in gnoji; in sicer tako dober poljedelec je Nil, da imajo tam dvojno ali celo trojno žetev; ravno zdaj, koncem aprila, imeli so opraviti z drugo setvijo in smo gledali, kako so iz nilovih mlak na svoje njive vodo nosili ali pa jo vla6ili s priprostim strojem: na veliko vreteno je konj ali vol vprežen, ki se vedno mora v krogu premikati in tako ubogemu kmetu pri njegovem delu pomagati; Nil namre6 samo za prvo žetev sam rad polja preplavi in pognoji, pozneje ga pa morajo z vodovodi in raznimi drugimi sredstvi prisiliti. Goveja živina je v Egiptu lepe, velike rasti, 6rne barve in z velikimi uSesi; seveda tudi ni bila vsa enako rejena, kar smo je videli; zato smo se hotč nehotč morali spominjati onih 7 suhih in 7 debelih krav, koje so se Faraonu v spanju prikazale in ktere sanje mu je egiptovski Jožef dobro raztolma6il. Radovedno smo se tudi iz železniskega voza ozirali, da bi kje zapazili kakSnega krokodila, koje grde in nevarne golazni je po Egiptu nekdaj kar mrgolelo; in zares, glejte ga, kako se tamle v veliki mlaki 6rna grdoba premi6e! V prvem hipu se nam je res od dale6 tako zdelo; toda ni bil krokodil, ampak — vol, ki se je bil Sel v globoko mlako kopat in hladit in je samo svojo 6rno glavo nad vodo držal. Precej pozno zvečer je že bilo, ko smo se pripeljali ˇ najve6e alrikansko mesto, Kajro; iznenadil nas je na kolodvoru slovesen sprejem; pričakali so nas: 2 nadškofa, več duhovnikov, tamoSnji avstrijski poslanik in konzul in mnogo drugega ljudstva; pa Se nekdo: — 18 de6kov zamorcev, ki so zagodli avstrijsko cesarsko himno; tako globoko v srce Se mi niso nikdar segali glasovi naSe lepe cesarske pesni; vsi romarji so bili mo6no ganjeni in so se veselja jokali; tudi pozneje smo še na jutrovem ve6krat slišali ta napev «Bog ohrani, Bog obvari* in sicer v katoliških cerkvah, kjer se navadno »Tantum ergo» pri blagoslovu po tem na6inu poje. «Hotel du Nil» imenovala se je kr6ma, kamor bi nas naj fijaker pripeljal; toda, ko se že precej dolgo skoz mesto vozimo, obstojimo slednjič pred nizko, umazano hišo brez napisa; in mi že mislimo, da nas je zamorec zapeljal v kak skrit kot, kjer bi nas naj 6rni divjaki mirno pohrustali; pa k sre6i ni bilo tako; ampak morali smo še skoz ozko, grdo ulico peS iti, preden smo zagledali napis na gostilni; a tudi tu je bilo od zunaj vse prav siromaško videti; Se le ko na dvor stopimo, vskliknemo: ah! to je pač krasno; na treh staneh lepe dvenastropne hiSe, vmes pa diven vrt: ponosne palme, s cvetlicami nasajene gredice, mimo kterih žubori poto6ek, pti6ke prepevajo, opice se po veievju preganjajo itd.; torej poprej se samo nismo bili ,-spomnili, da smo na iutrovem, kjer so hiše od zunaj zelo neznatne in zaprte, le znotraj je vsa krasota. Preskrbljeni smo bili v tem hotelu precej dobro; seveda so jedi druge, kakor doma ali vsaj drugače pripravljene t. j. ne po našem okusu; najrajše imajo tam ovčjo pečenko in zato smo jo tudi mi vsakokrat na mizo dobili, kar je marsikteremu slabo ugajalo; žeje ni bilo mogoče ugasiti, ker je vino brez vsake kisline in celo toplo, kakor tudi Nilova voda (studenčnice nimajo), ki je v glinastih vrčih pred nami stala. Stregli so nam zamorci, z rdečim fesom (kapico) na glavi, drugače pa belo oblečeni; kako so nas gledali, ko smo vsi skupaj glasno svojo molitev opravIjali pred in po obedu; menim, da je to velik utis na nje napravilo. Najbolj nadležna je pa tu vročina, kteri ni mogoče ubežati; nikdar ni žarečega solnca zakril kak oblaček in solnčni žarki pečejo tu že meseca aprila mnogo bolj, kakor pri nas v pasjih dnovih; zato imajo tamošnji prebivalci, kadar zunaj hodijo, glavo zavito in tilnik z gostim pajčolanom zakrit, da jih solnce ne premaga; tudi mi smo se tako zavarovali. Zelo sitne so tudi muhe in komarji; nad posteljo sem imel razobeSeno veliko fino mrežo, pa vendar se je včasi kakSen komar utihotapil; zato smo bili v 4 tednih že vsi v licu in na rokah zagoreli, opikani in polni srbečih mozolov. Kadar setn bil v svoji sobi, me je še navadno nekaj drugega vznemirjalo ali pa včasi tudi kratkočasilo; v sosedni sobi, (od moje ločeni samo po tanki steni in zaprtih vratih) stanoval je gospod (tudi duhovnik in roraar), ki ima navado — glasno misliti t. j. kar misli, to tudi glasno izgovarja; slišal sem marsikaj, česar bi mi ne bilo treba vedeti; ko je na pr. videl, da so nekteri romarji zvečer šli k Bavarcu Gorfu pivo pit, se je nad tem silno hudoval, rekoč: kaj? naši domačini in podložni tam v lepi Evropi zdaj za nas romarje molijo, jaz bi se pa naj tukai po gostilnah klatil? jaz tega ne storiaa; ne, nikakor ne! — Žal, da je ravno tega magega gospoda prelata pozneje mrzlica in griža silno hudo zdelala; tako me žeja, mi je tožil, da bi spil 5 litrov vode, ako bi smel. Gibanje in življenje po mestnih ulicah je onemu v Aleksandriji precej podobno, pa vendar mnogo bolj živahno in zanimivo, ker se kaže v izvanrednih slikah in najbujnejših barvah; prehodil sem že nekaj sveta, pa kar sem v Afriki videl in slišal in vohal in skusil, to me je osupnilo; bil sem že na Dunaju, v Rimu, Neapolju, v Parizu itd., pa takega hrumenja, Sumenja in bobnenja, takega drvenja, dirjanja in drdranja, takega ropota, klopota in krohota, kakor v Kajri, Se nisem nikjer na svetu našel! Na Evropejca upljiva ta čudni dirndaj v začetku dovolj neprijetno; in to tembolj, ker ne razume opominov, s katerimi ga Afrikanci opozarjajo na preteče mu nevarnosti; Se zdaj mi skorej doni po uSesih tisti dolgozategnjeni «6a> ali pa «asep» (menda toliko, kakor: pazi,) s kteriin so nas kočijaži in jezdeci v enomer uznemirjali; toda, če se na to stran izogneš, ti že drug zakliče: riglak (pazi na svojo nogo), ali daherak (na hrbet), ali pa samo: ja sidi (pozor gospod)! Zdelo se mi je, da na jutrovem sploh ne znajo ljudje rairno ali tiho govoriti; vsaka stvar, vsaka ponudba ali vsaka najmaniša kupčija izvrSuje se z velikim upitjem; največji kričači so pa tisti turški iantalini, ki nam ponujajo osle za jahanje; no, si misliš, se pa vsedem na osla, da bo mir; pa narobe; zdaj se Se le prične prava gonja, ker eden deček beži spredaj in glasno oznanja vsem, da prijaše zdaj velik gospod, kojemu se naj izognejo; dva druga pa zadaj ali od strani obdelujeta in spodbujata s kolom in gorkimi besedami ubogega, pogosto že krvavečega dolgouhca, seveda se včasi zgodi, da se osel spodtakne ter zgrudi in da tudi jezdec strmoglavo na prašno zemljo telebne; v takih trenotkih se gonjači za hip pomirijo in nekako sramežljivo in hudomušno pravijo: raaSek t. j. nič ne dene! Sreča je le ta, da se jezdec navadno ne poškoduje hudo, ker ne pade globoko in pa ker je tlak z raznim smetjem dobro postljan. Velika in majhna kraljica. (PreTel iz franc. M. T. Savinjski.) (Dajje.) Take misli navdajale so plemenito kraljico, ko se je vračala na kraljevi dvor. A človek obrača, Bog pa obrne. Niti velika, niti majhna kraljica ni vedela, kako viharni oblaki se zbirajo nad njima in kako grozen, da pretresljiv bode oni trenotek, ko se zopet Tidite. Do sedaj bila je Marjetica pravi otrok sreče. Izjemoma le kratek čas tekla so ji leta polna nedolžnega veselja in solnce zadovoljnosti razsvetljevalo in ogrevalo je nje srce in dušo. Le po smrti svoje pokojne matere potikala se je nekaj fiasa po svetu ter pogreSala sleherno obrambo za dudo in telo. A prav ta nezgoda bila je nje največja sreča. Saj uprav radi nje dospela je v varstvo kraljevsko; radosti, čast in slava obdajale so jo od dne do dne v toliki rneri, kakor si pač nikoli ni mogla niti želeti nekoč v času otroških sanj. A tudi za njo je napočil čas skuSnje, tudi njej je bil odmerjen britki kelih trpljenja, in vresničile so se tudi tukaj besede sv. pisma, da Bog tepe one, katere ljubi. Niti pol leta še ni bivala na novem domovju v neki veliki sirotnišnici zunaj Pariza, že jo doleti prva nesreča. Hiteč po stopnicah navzdol, spodtakne se ji nekega dne noga in Marjetica pade toli nesrečno, da vsa nezavedna obleži. Na pol mrtvo neso v sobo, strašno se je pobila ob kamenju. Iz velike rane na glari tekla je kar curkom kri. — Zdravnik prihiti, a zmaje z rameni, fieš, težko bode nesrečnica utekla neizprosnej smrti. Več tednov borila se je Marjetica s smrtjo, začela spet okrevati, a prišla sle/flnjič po neprevidnosti strežnice zopet na rob groba. Nihče ni več mislil in upal na ozdravljenje in tako mine tričetrt leta. Kar naenkrat se v začudenje vseh obrne na bolje in zdravnik, ki jo je opazoval dan na dan, reče v najveCje veselje vsem, da je po čudoviti pomoči božji odvrnjena nevarnost, in da se je nadjati opetnega ozdravljenja. Le jednega naj ne zabijo namreč, da je Marjetica še sila slaba in da jo je zato treba varovati vsega, karkoli bi jo utegnilo razburiti, plaSiti ali užaliti. Zdravnik je dobro vedel, čemu da tako strogo povelje; kajti v dneh, za kojih je ležala Marjetica nezavestna ali v groznih bolečinab, spremenilo se je marsikaj na Francoskem, na takov način, kakor so modrejsi državniki že zdavna prerokovali. Zapeljano ljudstvo začelo se je puntati ter divjalo tak6, da sta bila cel6 kralj in kraljica v največji nevarnosti. A v kratkem se je posrečilo, spraviti spet red in mir v razburjeni narod. Nekateri se celo udad6 upanju, da se ni treba bati ničesar več; a starejši, izkušeni možje, kojim je bilo znano, kako razširjena je nezadovoljnost med Francozi, kako šuntajo in podpihujejo brezvestneži in brezverci revno, tlačeno ljudstvo, niso dvomili, da prej ne bode miru, dokler ni tekla kri. Sicer so leta 1790, meseca julija obhajali po vsej državi, osobito pa v Parizu veliko, sijajno slavnost, koja bi naj v novi ljubezni združila ljudstvo francosko s svojim kraljem — a bilo je prepozno. Vsa dežela bila \e že kakor goreč ognjenik, ki preti zdaj in zdaj izbruhniti ter razliti dirji, pogubonosni ogenj iz svojih nedrij. Ta politični položaj spoznal je tudi zdravnik, ki je zahajal v sirotnišnico; zato je bil ostro prepovedal, govoriti z Marjetico o stvareh, ki sa dogajajo med svetom. Videl je namreč, s kako ognjevitostjo in otroško ljubeznijo je vdana kraljevemu prestolu ozdroma kraljici, in kako bi jo le misel in strah, da preti Mariji Antoaneti kakova nevarnost, spravila neizprosno v grob. Torej so vsi pripovedovali le o nemirih, ki so pa že prestani — o gotovem upanju, da bode vnovič zavladal mir in sre6a po deželi. Tako so skušali obvarovati bolnico žalosti in razburjenosti, njej toli škodljive, a vendar jo tudi nekoliko pripraviti na bodočnost, v koji se ji bode slednjič morala vendar razkriti vsa grozna resnica. Marjetica je okrevala od dne do dne, ter hvalila prisr6no Boga, da jo je rešil smrtne nevarnosti; že ima upanje, da v kratkem zapusti sirotiSnico, kar zboli nenadoma majhna deklica za hudo, nalezljivo boleznijo. Ceprav so pazili, kolikor je bilo mogo6e, poprime se bolezen še drugega, tretjega otroka, sega vedno dalje, in v kratkem spremenjen je samostan v veliko bolnišnico. Da se bolezen Se izven samostana ne razširi, prišlo je strogo povelje, da živa duša ne sme iz njega, ne tja, le jedna služkinja oskrbuje najpotrebnejše stvari iz mesta. Pa6 sre6a, da se grozni punt ni razvnel še na deželi, v obližju zavoda, ki je bil zdaj itak v tolikej stiski! Marjetica, sicer komajo zdravela, ne more in no6e zapustiti sirotišnice, ne bolnih otrok, ki so bili uprav sedaj potrebni zdatne pomo6i. Nje blago srce pozabilo je na lastno slabost. Z materino ljubeznijo streže no6 in dan revnim otro6i6em in po hudih dnevih stiske, jame se bolezen poslavljati. Bil je tudi že skrajni čas, kaiti majhni bolniki kakor tudi skrbne strežnice, bili so vsled obile žalosti, stiske in trpljenja do cela upehani. Pa za Marjetico Se ni napo6il dan rešitve. Kot zadnja žrtev krute bolezni, zgrudi se še ona na bolniško posteli, da se v novi6 bori s smrtno nevarnostio. Zdravnik ni imel niti trohice upanja ve6; rekel je, zdaj še misliti ni, da bi toli oslabele mo6i šibke mladenke premagale v tretje smrtno silo. «Le 6udež jo zamore še vrniti življenju,» pristavil je 6esto. In glej! Čudež ta se zgodi. Marjetica še pa6 ni dospela do zadnje postaje križpega pota. V nepopisno radost vseh vra6ajo se ji mo6i — 6e tudi po6asi, po6asi. (Dalje prihodnji6.) Smešničar. O6e: «Ali te ni sram, Boštjanek da si tako raztrgan in umazan?* BoStjan: «Veste o6e, v šoli so nas učili, da 6loveka ne sraemo soditi po obleki!* ¦ Strijc vzame malega petletnega Jernej6ka na kolena, da jezdi. Cez nekaj časa reče strijc: «Jeli, Jernej6ek, to ti ugaja?» Jernej6ek re6e: «Da, prav zel6! A v6eraj sem jezdil pravegaosla; to je bilo pa Se prijetneje!»