PROLETAREC JE DEAVSkl LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo«lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. iT. — NO. 1667. • m. c imt. «»iw«ii>a ch*. ni.. iu« mun " 1 "" CHICAGO, ILL., 23. AVGUSTA (Auruat 23), 1939 P-.kH.hW W~klr .t 2301 s.. L*.»d.l. A«. LETO—VOL. XXXIV. Strojni ptiči na preži za uničenje evropskih mest TRAGIČNE PRIPRAVE ZA RAZDEANJE IN UBIJANJE. — MILIJONE MOŠKIH VE2BANIH ZA KLANJE. — ALI SE JE VOJNI NEVARNOSTI MOGOČE OGNITI? Milijone prebivalcev evropskih me.«t se vežba dan za dnem in noč za rccčjo za beg pred vojnimi aeroplani. Kajti vojne v sedanji "moderni" dobi niso več vojne le med vojaki, nego so se spremenile v vojne nad civil nim prebivalstvom. Zatemnitev Anglije V eni sličnih nedavnih vaj v Angliji se je vojni komandi posrečilo za tem niti ves za vaje določeni del v par minutah. In v dobri pol uri je moralo dirkati milijone prebivalcev angle-šJcih mest "na varno". Iz Londona so dan na to poročali, da je vaja sijajno uspela in da so bila mesta ne samo v temi nego tudi zakrita s kemično produ-ciranimi oblaki angleške avi-jonske obrambe. Strah Pariza Francija je ponosna na Pariz m vzljubi ga vsakdo, ki je ie kdaj bil v njemu. Je zgodovinsko mesto, kot še marsikatero, ali le malokatero v toliki meri. Pariz je izpostavljen razdejanju tisočkrat bolj nego v zadnji svetovni vojni, kajti današnji avijoni lahko dirkajo preko vsake maiginotove o-brambe črte tik nad Pariz in izpraznijo svoje ka£če bomb, ne da bi kdovekoliko riskirali svojo varnost. Parižani so bombe iz aeroplanov in cepelinov ie okusili v zadnji svetovni vojni. Vrh tega so uvideli tudi moč nemške tehnike z dalekosež-nim topništvom. "Velike Berte" so Pariianom še zmerom v dobrem spominu. Volja za popuščanje Ker se Francozom zdi, da imajo dežel in vsega drugega dovolj, jih ne mika iti v vojno in riskirati svoja življenja, če bi trpeli le zidovi, naj bi še bi- lo. Ampak gre se za njihovo kožo. Kaj bo, le kaj bo, če se na primer zajpodi kar kakih pet tisoč nemških In italijanskih letal nad Pariz? Ne samo zidov-je, tudi ljudje bodo šli "k vra-firu'\ pravijo Parižani, četudi se vežbajo za beg pred so vratnimi vpadi iz zraka. Ampak bombe so na vsak način hitrejše nego noge. In tudi to je mučno: kdo bi uro za uro z muko pričakoval, kdaj mu potrkajo bombe na vrata! Zato je povsem umljivo, čemu se prebivalstvo Francije, Anglije, Jugoslavije itd. boji vojne. Korajža Italije in Nemčije Le v Nemčiji in Italiji se je ne boje. Največ radi tega, ker je šola radio, cerkev, kino, časopisje itd. itd. uposleno za na-vduševanje prebivalstva v vojno. Nihče ne sme ugovarjati, dočim v Franciji in v Angliji lahko celo pristali Italije in Nemčije propagirajo politiko, ki služi Hitlerju in Muasoliniju. Strašenje, ki pomaga K temu jim 'pomaga v prilog nacijev in Mussolini je vrh fašistov strah pred "železnimi ptiči". čemu se pustiti pobiti za prazen nič, za kak Gdansk, ki nima za svet nikakega pomena? . . . Medtem Nemčija preti, da ima pet tisoč najmodernejših, najbrzejših vojnih aeroplanov, ki lahko zrušijo francoska in amgleška mesta v eni noči, enako poljska, in razvaline še bolj razdenejo v ipar tednih, da ne bo več "kamna na kamnu". Cagavci v demokratičnih deželah jamrajo, ker se ne bi radi spustili v boj s pretepačem. Rajle bi ugodili, kar je razum- (Nadaljevanje na 5. strani.) MILIJONE POTREBNIH BREZ VSAKE PODPORE Kaj lahko storimo j za "Proletarca"? V prejšnji številki je bil izkaz poslanih' naročnin, ki ga objavljamo vsake 4 tedne. 36 prijateljev tega lista je zastopanih v njemu, ki so poslali skupno 184 polletnih naročnin. Dobili so jih na agitaciji od hiše do hiše, na pik-nikih, v veselih družbah, po sejah društev itd. Res ni prijetno to delo. A je potrebno. Nekateri ga vrše že leta in leta ter obljubljajo, da se še dolgo ne bodo utrudili. Zelo priporočljivo je, da za večje prireditve naročite nekaj iztisov Proletarca in upravi sporočite, v kak namen jih želite. Dva, trije ali več skupaj jih razdele in potem agitirajo. Prav gotovo tako skupno smotreno delo ne bo brez uspeha. Proletarec bo'dobival s tem več in več naročnikov. Pri tem delu so lahko enako uspešni moški kot ženske. Uporabimo torej te priložnosti v poletju, kot so jih uporabljali mnogi pokojni zastopniki in drugi naročniki Proletarca v prošlosti z nojvečjimi uspehi. Na sličen način lahko listu na prireditvah vseh vrst pomagamo, ako se par ljudi, ali magari samo eden zavzame za zbiranje prispevkov v njegov tiskovni sklad S sodelovanjem v tem smislu bomo zmagovali vse težkoče in ohranili našemu ljudstvu list, ki je vreden ne samo ohranitve, nego razširjenja v vse naselbine v čimvečji mogoči meri. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO SVETIT PET MILIJONOV NEDR2AVUAN0V V TEKMI ZA "DRUGI PAPIR" Na Japonakem so vojaški propagand isti poslali v tempelj na posebne molitve 1,300 sirot iz vseh krajev države, ki so izgubili očete v vojni na Kitajskem. "Nobene solze ne sme biti v vaših očeh, kajti vaši o-četje so živi, so tukaj med va 0 seji in imovini JSKJ Na prošli polletni seji JSKJ je tajnik ZbaAnik poročal, da ima oddelek odraslih $2,302,-244.03 imovine in mladinski oddelek $161,899.88. Napredek obeh oddelkov je znašal v polovici leta $47,235.53. O kampanji za nove člane je Zbašnik dejal da se je obnesla boljše kot je pričakoval. Sipre-jeli so 2434 novih članov. Pohvalil se je tudi, da je pridobil govemerja Minnesote H. E. Stasaena za govornika na Blav-ju mladinske konvencije JSKJ, češ, da je to prvič v Zgodovini JSKJ, da jo pride pozdraviti najvišji uradnik države. V listu Range Facts je bil k temu pri-občen poleg sporočila o gover-nerjevem prihodu tudi iportret tajnika Zbašnika. Urednik glasila JSKJ Anton J. Terbovec je v svojem poročilu s poudarkom naglasil, da so vodili kampanjo v pridobivanju članov 4,4vseskozi dostojno in gentlemansko, zato je poleg uspehov, ki so izraženi v številkah, povečala tudi splošni u-gled organizacije." S tem je hotel naglasiti, da "unfair competition" ni bilo njihovo pravilo in se jim vsled tega ni bilo treba spustiti z nikomur v spor. Ko je bilo prečitano pismo u-prave "Ameriškega družinskega koledarja, v kateTem je vprašala za oglas, je bilo za zapisnik "sprejeto na znanje", a drugače je ipadlo nekaj pikrih. Največ seveda na račun Proletarca, posebno v neuradnih po-menkih. Nekaj graje je pri tem žel tudi clevelandski John Fili-pič, a tudi brez njegovih dopisov bi Am. druž. koledar na tej seji ne dobil oglasa, kakor ga ni na par prejšnjih. Zanimivo je, da so odborniki med seboj grajali vrhovnega zdravnika dr. Archa v Pittsburghu zaradi njegovega fllr- SISTEMATIČNO ZNIŽAVANJE ŽIVLJENSKEGA STANDARDA VSLED KRONIČNE KRIZE ZANIMIVA ZVIŠANJA MEZDE PRI WPA. < — KAKO NAJ SE DRUŽINA ŠTIRIH PREŽIVLJA S $50 NA MESEC? — NAD 22 MILIJONOV LJUDI PREJEMA "RELIEF" Pred vojno se milijone stalnih priseljencev v to deželo ni niti malo brigalo za pridobitev državljanstva. Niti jim ni bilo to potrebno, zato so jim ga politiki ponujali, ker so potrebovali volilcev. V nekaterih državah so dali volilno pravico celo nedrŽavljanom. Med vojno šele so ljudje spoznali, da je dobro in potrebno »meti državljanske pravice de-Me, v kateri je človek stalno nastanjen, de posebno pa so to spoznali v sedanji krizi, ko se nedržavljane odriva z dela in od relif a. Zato so se proinje za državljanstvo v prošlih petih letih širom Zed držav reč ko podvojile Na primer, meseca marca je bilo vloženih v čikaškem natu-falizacijskem okraju 6,157 a-Plikacij za državljanstvo, ali več ko kdaj prej v enemu mesecu V Istem distriktu, ki obee-ffa tudi Wisconsin, Iowo in In-diano, ao prejete lani državljanske pravice 22,803 osebe, ali 13,315 več kot leta 1934. Mod onimi, ki ao dobili lani državljanstvo v čikaškem natura-Jizacijskem distriktu, obsegajo* omenjene tri driave in Illinois, je bilo 70« Kanadčanov, 5*0 Angležev, 651 Ircev, 1,278 Cehov in Slovakov, 2,950 Nemcev, r>77 Grkov 630 Madžarov, 2,846 Italijanov, 1,006 Litvin-cev, 3,926 Poljakov, 1,133 priseljencev rz Rusije, 1,375 Jugoslovanov, 1,069 d vedo v in ostali i z raznih drifeih dežel. Samo v Chicagu je lani dobilo nad 12,-300 ljudi "drugi papir". V tej deželi je ipar sto tisoč ljudi—nekateri menijo, da par milijonov takih nedržavljanov, ki so se priselili sem nezakonito in vsled tega ne morejo vprašati ne za prvi ne za drugi papir, ker bi s tem ne dosegli drugega kot deportactjo, česar se naibolj boje. posebnega, pa ni potrebno, da bi ameriška vlada imela tam stalno poslanika. International Harvester Co. se brani iti v resna pogajanja z resno unijo na vse pretege. U-posluje okrog 17,000 delavcev. Prizadeva si izvojevati prizna-mi in vas radostno gledajo. Vi j nje takozvani neodvisni uniji in! tanja s komunisti in izrabljanja jih ne vidite, ker so nevidni. Ne zahteva nji v prilog tajno $rla- JSKJ v njegove in v komunisti-razočarajte jih z jokom, nego sovanje, delavci pa s^ naj izre čne agitacijske namene, a javno bodite ponosni, da so storili za čejo aJi so zanjo ali za CIO.Iga niso nič kritizirali, slavo cesarja in domovine vse Kompanijske unije so zakonito Predsednik porotnega odbo-kar so mogli." Tako in več je prepovedane, a nadomeščene so ra Anton Okolish v Barbertonu tem sirotam govoril princ Jasu-jz "neodvisnimi". Kompanijam, j je bil jako priden, ko se je šlo hiko Asaka. Otroci so se divili ki sovražijo resnične unije, je glede Prosvetne matice in jo pompu v templju, čudili se skr-ltežko priti do živega. p:-uglasil za politično in proti- Mose L. Annenberg iz Phila- j v*rsko ustanovo. V slučaju teh deiphije je spoznal, da je s se- psevdo komun isto v, ki sploh tedanjo zvezno vlado nevarno j«. da prepričanje, pa je igrati. Tirja ga za pet in pol mi-i bilo za glavni odbor m za pred-lijona dolarjev premalo plača-jsenika porote Mr. Okolisha nega dohodninskega davka.! Vi9e aI1 Annenberg izdaja v Philadel- P*** tega poročila želi JSKJ phiji ugleden buržvazni dnev-'vzlic vsemu uspeh in ga njen nik, ob enem pa je v teku let napredek veseli zaradi član-dobil pod svojo kontrolo poro- ^v«, ki je zavarovano v nji. čanje o konjskih dirkah. To je Poročevalec, ogromen "raket", v katerem iz-1 - bnosti, s katero so jim stregli državni ljudje in jih častili, pa so res verjeli, da so tudi oni bo-žanstvena bitja, kakor njihovi očetje, le da so oni še vidni. Pred no morejo postati prava božanstva, morajo v vojno in pasti v nji. Sele potem bodo tudi oni nevidni. Zed. države so bile v Moskvi 18 mesecev brez poslanika. Novi ameriiki veleposlanik je Lau-rence A. Steinhardt, ki je imel prej slično službo v republiki Peru. Prejšnji poslanik Davies je zapustil službo v Rusiji, ker se je zdelo življenje v Moskvi njemu in njegovi ženi predol-gočasno za razvajenega, bogatega Američana. Vrh tega se ne dogaja med USSR in USA nič gubljajo ljudje leto za letom A p of L imQ b|jzu itiri mnogo milijonov dolarjev. Pre- .... v| cej se jih je izteklo v Annen- mill|Onc Članov bergov žep. Vlada hoče, da AmeriAka delavska federa-Annenberg deli svoj z raketir- cija ima zdaj blizu ftiri mill-stvom pridobljeni denar z njo;jone ^,Rfl0V aIi 1,462,000 več in stari mož bo zdaj vrh tega kot jih je imeIa leta 1936. v ča-še kaznovan. Coughlinovci v gu razkoja z unijami, ki so zdaj (Nadaljevanje na 2. strani) v CIO. Delavstvo zaigrava svojo silo edino sebi v škodo Zresni senator Lundeen (far-mer-laborit) tm Miimesote je report er jem r Waahingtomi isja-ril, da če se AFL m CIO zedi-nita xa iskreno skupno delo, bosta imeli prihodnje predsedniške volitve kot na dlani in odločale, kdo naj prihodnja štiri le-ta gospoduje r beli hiši. Ce bo delarstro složno r volilnem boju, bodo tudi farmar ji s njim. je rekel Lundeen. "Od demokratske in republikanske stranke nima ljudstvo nič dobrega pričakorati." je israjal dalje tor is Minnesote. "Potreb-je nova, splošna farmarska- delavska koalicija, ki bo dobila dovolj saslombe za zmago r volilni kampanji. Prvi pogoj sa dosego take koalicije pa je ze-d in jen je med AFL in CIO." Enako je mopet apeliral za pobotanje med unijakim delavstvom predsednik Roosevelt v svojem pozdravnem pismu konvenciji newyorške delavake federacije, ki ae je vršila ta mesec. Rooseveltovemu new dealu boj med unijami teh dveh skupin silovito škoduje, najbolj pa seveda delavstvu samemu. Reakcija je te borbe veaela, četudi se dela. da pretaka solze nad neslogo med unijami, ker imajo kompanije milijone škode radi tega. Predsednik je konvenciji unij AFL v New Yorku izrazil nado, da bo pustila vrata za spravo med organiziranim delavstvom na stežaj odprta, kajti pobotanje v družini unij bo dvignilo preatidž delavstva in preprečilo zamah reakciji, ki bo v nasprotnem slučaju zsdala težke, morda celo usodne udarce organiziranemu delovnemu ljudstvu. , Istega dne. ko je bilo na konvenciji newyorške AFL preči- tano Rooseveltovo pismo, je govoril pred delegati predsednik eksekutivo AFL Wm Green in napadal na vse pretege "vladarja CIO". John L. Lewis vrača udarce z obrestmi vred. Ta dvoboj ima tehtne vzroke, toda če bi vodstvi AFL in CIO hotela poslušati glasove, kot je Lundeenov m Rooseveltov. bi jima ne bilo težko zadušiti sovraštva, samo ljub je in ljubosumnost in s tem bi bila premagana glavna ovira, ki danes razdvaja ameriško delavce in jih tira drug proti drugemu obojim v ikodo. Ameriška politična javnost se je več ali manj sprijaznila z dejstvom, da bodo relifne akcije v približno današnji obliki ostale neglede ali bo (prihodnji predsednik demokrat ali republikanec. Vzrok je na dlani Ostale pa bodo zato, ker je nemogoče tako bogati deželi, kakor je naša, prepustiti okrog trideset milijonov ljudi smrti od glada. Meseca junija to leto, pred ukinitvami raznih podpor, je bilo na relifnih akcijah vseh vrat nad dvaindvajset milijonov ljudi, torej več, kot pa znaša skupno št milo prebivalcev marsikake države na svetu. Nihče izmed teh dvaindvajset milijonov ni prejemal dovolj za dostojno preživljanje, pač pa le toliko, da ni bil popolnoma prepuičen sam sebi in gladu. Vladna podpora je določena sorazmerno. Ampak ni enaka v vsakem slučaju. Velike razlike v podporah Odvisno je, kje kdo dela, kakšne so cene življenskih potrebščin, od stanarine in le od marsičesa. Nešteti relifniki si že več let te krize pritrgavajo od ust v najožjem pomenu besede, zato da je nekoliko več za njihove otroke. A to vpliva pOgubno na oboje. Pri WPA je uposlenih še nekaj nad dva milijona oseb. Od zaslužka vsakega teh je povprečno odvisnih troje oseb, večinoma žene in otroci. Težak boj za obstanek Ako pomislimo, da ni povprečna plača teh ljudi niti $60 na mcsec, si lahko predstavljamo) tpopolno ban k rotira nje toliko o-pevanega ameriškega standarda med tretjino prebivalstva te dežele, in pa znatno znižanje tega standarda med milijoni deloma zaposlenih delavcev, ki ne prejemajo v svojih službah kdo ve kaj več kot pa če bi bili na relifu. Tako vidimo, da se je uporaba hrane — potrebne hrane, v družinah milijonov ljudi v tej krizi znižala do skrajnosti. Zakrita beda Beda med to maso bi bila veliko bolj očividna, če je ne bi zakrivali oni milijoni prebivalcev, ki navidezno ali ipa v res- nici žive še zmerom več ali manj zadovoljno, a stališča revnih pa zavidanja vredno življenje. Tako se bede med tretjino prebivalcev ne vidi, kakor se ne vidi človeka, ki je zakrit ob potoku z grmičevjem. Ampak človek je vzlic temu tam. Stroški relifnih akcij Časopisje z žalostjo ugotavlja, da stane relif povprečno o-krog 306 milijonov dolarjev na mesec, kar je s stališča varčevanja preveč in preti uipropa-stiti finančno stanje te dežele. Ampak kaj početi, da se relif odpravi? S to odgovornostjo se taki "ekonomi" nočejo ukvarjati. Zvračajo vso krivdo za tro&f-nje na "nevv deal", kar je nevarna igra za vse prizadete. Potreba za relif v tako velikem obsegu ni nastala zaradi kakega "new deala", ampak vsled krize, ki še zmerom trdovratno gostuje med nami. Nova raz podel ba mezd WPA Vlada si iz teh razmer pomagati ne more, ker je privatna industrija vzlic povečanju produkcije v stanju zaposliti le malo več delavcev. Pomaga si z izpopolnjevanjem tehnike. Torej je treba računati, da bo WiPA trajna stvar in temu primemo jo zdaj reorganizirajo, ne sicer v korist nezaposlenim, ampak s stališča ekonomije. Mezde so v nekaterih distik-tih za delavce WPA precej spremenjene. Minimum ostane pod $50 Minimalna plača ostane pod $50 na mesec. Prejema jo o-gromna večina delavcev WPA, izmed katerih je le malo takih, da ne bi imeli svojcev, ki so od njih odvisni za preživljanje. Najbolj so po novih določbah zvišane mezde delavcev WPA v južnih državah, kjer so doslej zaslužili navadni delavci manj ko $30 na mesec. V bodoče bodo prejemali od $31 do $81.90 na mesec, v zapadnih državah od 44.20 do $94.90 na mesec in v srednje zapadnih in vzhodnih državah od $39.30 do $94.-90 na mesec. Vlada ne taji, da so te plače nizke. Priznava, da so edino le (Nadaljevanje na 5. strani.) Številke prošle vojne, ki bodo še večje v prihodnji Prosla svetovna vojna je bila največja v zgodovini. Prihodnja bo še večja, ker je svet nanjo veliko boljše pripravljen. Glasom izpopolnjenih podatkov je bilo v prošli svetovni vojni (1914 1918) približno 10 milijonov ljudi ubitih, 3 milijone pogrešanih in 19 milijonov ranjenih. Stroški vojne so znašali $244,000.000.000 ( 244 milijard dolarjev). Vrh tega je bilo v zadnji svetovni vojni 10 milijonov ljudi ob domove, 7 milijonov jih jo bilo r jetništvu, 9 milijonov otrok je ostalo brez staršev, pet milijonov žensk je izgubilo može, in stotine milijone* ljudi je bilo po sklenjenem miru obremenjenih s plačevanjem vojnih davkov, bili so oropani vseh dobrin in vri eni v garanje, da obnove tekom dolgih let, kar je bilo v vojni porušenega. Vzlic tem grozovitim dejstrom je svet na pragu nove svetovne vojne. v kateri bodo številke ubitih in druge številke is prošle vojne malenkost ▼ primeri s številkami v prihodnji. proletArec Ugf ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ProirUrec, Anguat 13. 1*3» MANIFESTACIJE AFL V NEW YORK i«f4 IZHAJA VSAKO SREDO. tUrmmmhm TifUvM Druib«. Ckica«o, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah ut celo leto $3.00; s* pol *ats $1.75, M četrt leta $1.00. i»nwitv<»; m e«k> klu 13.64; u UU $2.00. Vai rtkopiai ftn ucitsi morajo biti v naiem um4% n*ipoir»e|e So pondvljka jh.polipe u priobčite v v *tev!lki tekolpga tednu. ie za prh »M »te v v številki tekolffm 11L " i ^ 11 ff P R O L E T A It E C t*ubliahed every Wedne»day by the Jur«>alav Workme"'a Publlahing Co., Ine. Efttabli jftied I»06. Editor..................................................................PVnnk Zaita. Buaineaa Mas age r......_____k. ..J,.....i ..!.*..: Cha rt »a 1ftrslrr. Aaat Editor aad Aset. Biislntsu Maaujrer___Jt>»«ph Draaler - r.te SVfiSaRIfTIdN RATKH- * . * , i v r* United Statra: Ona Tiar $3.00; Meatks *1.?5: T krte Nostiis $1.00. Foreign Countries, One Yoar $3.50; Six Montha $2.00. ~ P K O L E TA R E C" ~~~ ~ 2301 S. Lawndale Ave ; CHICAGO, IUL T*4«p4to»«< ROCKWELL tM4 Temeljna hiba "radikalcev" Temeljna hiba ameriških radikalcev že od nekdaj je, da ao znali Mronati** ves svet, le v svojih organizacijah so bili neuspešni. Vse, kar so podvzeli, je Alo po nekaj mesecih ali nekaj letih polomu nasproti. . Bilo je tr*|iično, k) so ameriški "radikalci" raznih barv odhajali v Španijo, ne zato, da se bare za republiko, nego da jo svare pred hibami, v katerih se pogreza. In Spanei, preobremenjeni a svojimi ski jmi, jim niso utegnili niti odgovoriti, če*, čem« niste rajše doma in bi tam, kjer je prostor zato, pokazali in uveljavili svoje zmožnosti! Leo« Blum je bil nekaj časa v vladi Francije. Ni imel lahke nalog«. A če si poslušal radikalce v Ameriki, so se kar kosali med seboj v besedičenju, kako bi moral voditi avojo politiko k uspehom. Enako učeni so naši "kritiki" gleda Anglije, Akandi-navskih dežel, Rusije itd. Zdaj $e posbno glede Rusije. . Tam se nam seveda smehljajo. Na milijone naših delavcev ni še v unijah in v tej največji krizi v Zed. državah smo prvič po mnogih letih brez resne delavske »politične stranke. Morda se spominjate, kako je včasi kdo v društvu m ae bolj pri bari znal mahoma rešiti ves svet, a v dru&vu ali v klubu samemu ni bil niti za zapisnikarja ali za vratarja sposoben. Zasluga takih •'kritikov" je, da nimamo ničesar, s čemer se bi mogli ponašati, in namesto, da bi oni priznali avojo nezmožnost, sanjajo daJje in se silijo za odrešenike sveta, namesto da se bi spustili z oblakov na trdna tla in se lotili reonega, realističnega organizatoričnega dela. V . KIČEM itfcv svoje roj: za osvo- ne de2ele *, \ ■ i 1 p » ri »j « Chicago, III. Parade če-i iz Chicaga odpotoval v Anglijo hov 30 postale v Chicagu spet običajna stvar, kakor med svetovno vojno. Poznali smo jih med Cehi že prej ln tudi Slove/uri red meseci tudi mu St. In B.ue Js^nd Ave. prvega p«ed*eduike čahoalova- T .Glavne današnje če^ke ma- ske republike "Jan Masaryk, či- |^nacijiijipai^esavrMna|«ar mati je Američanka in ¥ 26. cisti v lavvndslskfltn okra- zdaj je tu nM.ov« aest*aMUeLnit€nie fajilfTia in ^ gocialno JU, kjer 4vi tu JI mnogo S o- Masaryk na etiaki misiji. Dalje preurcdbo družne, kakor jo je j vct?ev m Hrvatov. Plujejo tu bivii diplomati če- uko vzorno izvajala oivia Ce. V tem okraju imajo Cehi dve hodovaške republike, ki so po ^og^vjiAka. To aicer ni sociali-velikl dvorani ^ namreč dvo- Hitlerjevi okupaciji njihove de- ^^ 4Z\0] po^ebno ne po vzo-ranoSokoJa Havačka Tyria na žele ostali v Ameriki. Glavni nih ki propaiprajo izola-S. La tvndale Ave., Sokola Chi-j mtd njimi je bi^ši <4ehc^!ova^ki cjj0 Zedinjenih držav v ivetov-cago na 6o. Kedzie Ave. Obe poslanik v VVashingtonu Vladi- |K!Tn raetežu. Čtl\ie manife ta-Kta moderno opremljeni tudi za mir Urban. Pomagajo jim teM cjje v Ze(J državah so zdrav konceiuf in dramske priredit- kajšnji češki "politifeni", ki «>a p0jav za plolao javnoit, ker ve. Vsaka ima proetora za nad sodelujejo bolj iz politične po- {M)nugaj() ljudstvo iz moč- 4t*soč oseb in s postranskimi trebe, da se ne zamerijo v°Hl-iVi,ja cinizma, brezbrižnosti ]dvoranami in kletmi vred pa zajcem JeAke narodnosti, kateri so in otopelosti ter ga navajajo prioiilno 2000 ljudi vsaka.. Po- jih pormiii kviskilf kot pi ujmUHIL .eg teh glavnih čeških dvoran________i________._______ v>lanwdaLskem okragu je velik če/ki paviljon in vrt, zvan Pil-sen Park, ki je svojina češke »pivo v ar ni&ke družbe. V tem parku se je letos vršilo že kak ducat veličaa;nih če-' » -- ških, slovaških, in skupnih če- (Nadaljevanje s 1. strani.) j hoslova&kih manifesUcij. Yorku pa vpijejo .jlu> d«UV»k« frd«r«cije kar •• j* |« t* kdaj rrail« v Zad. drkatrak. Ud«4eiH« m jo j« M.OOO ljud« i. fladoicov ja b.U dva »aijoM, kot trdi daaaUka afoocijo Central Froa«. presojanje_____ doma in po SVETU blum 0 francoski rusk! revoluciji volj! delavstva, ki hoče biti "neodvisno". Kompanija je dobra in se bori za ščitenje svojih "ne-c Jvfenih" delavcev na sodiščih Sm pri narodnem odboru za delavske zadeve (National Labor Relations Board). i . • ... . ... -----------"—,...............*---* ~ --------— * i m t- j a a u i j \uiiciju v run wor*- ^idje v Nemčiji . o tacali letnico velike revolucije, pri ka-i krivicam tako socialnim kakor PiJ^en. Bil je poln. Nekateri so th j. Tex., je spet imela predzadnji obrok 20% od globe terih so bile uradno zastopane političnim v osemnajstem sto- rekli, da jih je 16.000, drugi, ^^ vpra4anje če je ^riprav-mnoge države, med njimi tudi letuu v Franciji in v dvajsetem da 20,000. Parade isto popol- ij€na piaievati'v bit^ajno AFL USA. V as svetov ni Usk je pisal | v Rusiji. j dne po 2«. cesti se je udeležilo ^se.K n asesment lc od člana Zgodovina te stvari temeljito okrog 8,000 oseb. na za ^ T unijaTni oai. opisuje in po njej lahko do*e- Gibanje Cehov v Ameriki je ^m« proti unijam CIO. Dasi so nemo, da sta obe ti dve revolu-, danes slično kakor je bilo med tiskarji v AFL, je bil eden nji- o tej obletnici in tpoudarjal zgodovinski pomen francoske revolucije, ki se je izražal v velikih pretresih tedanjih absolu- či j t ,— -----------*-------bili namenjeni svobodi in vojno: zapopadeno je v borbi no tizmov in je mogočni val trajal ?ta prinesli take sadove, za ka- za samostojnost njihove rojstne^ _ nad pol stoletja. Francoska re- kršne sta ImU naroda srela. Obe deiaie. Le da je edaj re4o boij volucija ni bila prireditev poli- duhovni sili sU bili elementar- cunjevito kakor med vojno in tikov športnikov*, marveč delo ljudskih množic, ki ao zahteva-le politične in socialne svobod-Sčine. Reakcija tako socialna kakor politična je napenjala strune, ki so (popokale. Leon Blum pravi o tej revoluciji v "Populairu": •"Naša Francija je Francija ni, to je, pognale so ju v borbo pa brez opozicije. Med vojno ao krit ice do človeka, do človeške- muogi čeiki delavci verjeli v ga rodu in za priznanje *k>ve--svetovno revolneijo in pobijali ka, kar bi moralo biti sveto nacionalizem. Zaradi tega s povsem narodom in vsem ljudem, ra med ajimi se je močna češka Preporodi prejšnjih dob so se socialistična federacij« razbi-vršili v daljših obdobjih, ker la. Večina nje je šla h komu-u ar od i še niso bili na tako vi- nistom in ae po par mesecih razpoki kulturni stopnji kakor da- očarano umaknila iz komuni 14. julija 1789. leta, Francija, i ne3. Evolucija duhov 5»e je vrii- stične stranke. Danes ta ista i «•» Neupravičena jeza /Mnogi delavci se še.zdaj.je^e nad večino-'zveznega ksn-greaa, ker jim je okrnila relif i« ker je pokaaala tako neukro čeno sovraštvo do vsega, kar bi imelo biti delavstvu v korist. Ampak mar nismo ie prej vedeli, koma služita demokratska in republikanska stranka? Demokratska stranka Je pod silovitim pritiskom krize dovolila ljudstvu nekaj drobtin v obliki raznih pomožnih akcij, ampak to je storila ne zaradi ljudstva nego zato, da je obvarovala sistem kakršen je. Tako bo delala tudi v bodoče. Prav tako tudi republikanska stranka, ki je v enak namen, ko je bila na vladi, tudi dovolila ljudstvu že marsikako drobtino. Ampak hlabec Je ostal pod republikansko kot pod demokratsko stranko gospodarju, ki ne orje, ne seje a vendarle Žanje. ki je razglasila pravice člove-jla počasi, ker narodi niso du-ka, Francija, ki je pričela z mo- hovno tako živo delovali in so derno dobo razuma, pravice in bile tudi socialne razmere še svobode ki je hotela premagati bolj patriarhalične in ne tako tiranijo, ki je apelirala na brat- kritične. Danes #re razvoj mnoštvo vseh narodov." go hitreje svojo pot in reakciji Velika načela, za katera se *e upira mnogo bolj razvita du-je morala boriti francoska re- hovnost, ki krivice tudi bolj ču-volucija, je absolutizem i*o- ti in bolj objektivno razsoja. Od-mandral, zatiral In oviral, da por je zaraditega resnejši in je ščitil svoje absolutistične pri- odločnejši, duhovna odpornost vilegijc m ohranjal hegemonijo 'proti krivicam tem jačji, čim-nad narodi. bolj se hoče zatirati svobod ne-Razumljivo je bilo, da so kri- tfa duha. M: - — - Zmerom v pravem vice zbujale odtpor. Francoski filozofi tiste dobe so utemeljili med narodom novega duha, ka-zoč na naravno pravico Človeka, da je svoboden in da ima pravico do socialnega obstanka. Francoski filozofi so oživili narodov duh in so pastali pravi očetje preporoda. Francoski duhovni preporod skoraj lahko primerjamo z ruskim razvojem. Ce čitamo Tolstojeve knjige in fipise drugih ruskih modernih pisateljev, tudi opazimo, da veje v njih nov duh, neko hrepenenje po svobodi in socialni pravici. Ta ruska literatura je prav tako duhovno pripravila rusko revolucijo, kakor francoska filozofija francosko. Revoluciji se nista izvršili Posebnost mednarodnega Časa je, da ta napredni duh ne pezna nobenih ovir. Razvija ae v svobodi naravno, v nesvobodi sicer tudi naravno, toda ilegalno, podzemno, kar je zlasti nevarno zaradi tegs, ker prihaja do neizogibnih izbruhov a težjimi aH milejšimi posledicami, dočim bi se v svobodi ta razvoj lahko dirigiral v pravcu potreb razvoja. Podobno duhovno krizo imamo danes v Evropi in drugod. Ni še jasno, kako jo bomo pre-bredli. -Prav skrajni Čas pcta kolona". Hočejo, da jih pride Mussolini čimprej "osvoboditi", Zai-der, ki je bil pod Avstrijo glavno mesto Dalmacije, je po sve- | New Y( rka nad Pariz, čemu no bi nr jtt na primer Nemci z ve-iko boljšimi letali nad New 1 Vjrk? V £.>litu .>va si ogledala vse kar je nama dopuščal kratko odmerjeni čas. Zelo zelo rada bi bila oba ostala "pri morju", ,v Bačvkrah! Zelo rad bi tudi FRANCI'A VNILA SPANSXO ZLATO lje! Potisne ti revolver v trebuh Jaz zagorel, da bi bil kakor A- — meni ga je nekoč že_in bi rabec, ampak čas je treba izra- dejal: 'Ni treba dvigati rok .'Mi, torej zopet na pot! Angeli Drži jih le proč od telesa.' Iz- to n* bilo nič kaj všeč. Tako do-prazni ti žepe in izljine. Ga ne b1 se kilo nekje odpočiti in vidiš, ne on tebe. ! u je prilika kakor nalašč. Vojnih aeroplanov ni bilo' Pa ni bik> m<)*<*e-nad Split. Luči .po ulicah so spet ** df?1(**' da, ait?^led?Lva *e zaplamtele. "Nevarnost" je|(,ruž» Dubrovnik, Boko Kotor- mijjula. Množica je spet zaži-;,sko' Crni) goro' Boeno in Herce-•cla. Ange!o sem našel kakega '-ovino' Srbij° in bova 1 bbka od veže, v kateri sem nila» *reva v Skopdje, kjer je bil /edril pred nam Mjeni.ni bom- a,i Je morda za žuPana moJ >r.mi. 1 Udi ona me je k icala jn pr,jatelj' bivAi macedonaki ko-ni zamerila, HI 'la o i je ne miU*' Jovo mol vrstit: sr.m , ker je to ne- Naslednji dan sva pospravila /arno v vsakem oziru Sla sva svoje *vwri v kovČ€*e in odšla nazaj v sp.itski centrum Prod! na prUtan* da 86 odpeljeva v veliko kavarno, kjer je malol Dubrovnik' |tovni vojni posest Italije. Enako prej nedelo več sto ljudi, je bilof "Naj^j** ladjo, kar jih ima sosedna Istra in Reka. Le Dal-Jskoro prazno. "Kako, nata- Ju£°8lavija, si izbrala za kar?" sem ga vprašal ' !to j® nama rekel hotelski PotrlpHni L x 'porter. Kad ima Slovence, je t^gieaat me je presenečeno r-j i- »_ » in n ii odgovoril. "Mislim nam- kr«m|J» >^no (ene rei to: ko »te lu«i polnil™ ^ K'aVe ^^ «°">08kt>-gostje morali bežati. So tudi plučali, kar so pojedli in popili?" Tedaj je mrki mož postal j ambiciji so večje kot Brankove zgovoren m dejal, da v temi ni- v Plitvicah. Branko si želi ic macija ni se "osvobojena"... Večer je. Krasen večer. Ulice, promenad ne in prometne, široke in ozke, so polne domačinov in tujcev. V pristanišču sta usidrani dve angleški bojni ladji, mladi tantje z njih, v polikanih uniformah ponosne angleške p i morske flote, pa šetajo in fiirtajo. Govore angleško, a tu in tam zaluči kdo izmed njih dekletom na ulici dovtip v hrvaščini. V sredini Splita, na prostra- Nekateri so kar iz vraga in sitni tako, kot noben milijonar toliko. V žepu pa imajo figo. Fin dečko je ta Slovenec. Njegove Nemški pritisk na Jugoslcviio # Jugoslavija je vjled notranjei linu v prilog. Tega dejstva ča-politične neurejenosti in radi sopisje v Italiji in Nemčiji ni pritiskov Berlina Jn Rima vjprav nič skrivalo v Parizu in skrajno neprijetnem položaju., Londonu pa šo bili ,poparjeni. H tler in Mus*©'ini hočeta, da Ako je celo Zed. državam z njim* zlepa želene vc»jno zve-1 v-mogoče biti pravilno Mnev-zo, t?.ko da bo Jugoslavija v alnim", kako naj bi uveljavila - -j—-i- i- l F^^VŽČ ! vpliv (preko vsega Balkana. Do- ta™ J kUiiK artfocMMti, ki »o bil« »br. Uo raaklad.j« sUlo . true k« * Pari,« « pt in — čaka. Proti tej njeni, politiki je objavil »varilni glas • neoficljc ni organ nemikega zunanjega ministra "Slldost-: Kcho", ki je objavj članek, vi ; knterem razpravlja o aigleško-turčkem paktu in s tem nastalim položajem na Balkanu in pravi: "Dejstvo, da je Turčija članica Balkanske zveze, daje An- usnično nevtralnost Jugoslavija, na katero zijajo topovi z nemške, italijanske, madžarske, bolgarske in albanske Hrani in ji prete z ukazi? raznoterosti! B» idgeport, O.—Dne 13. avr trusta sta nas obhkale družini Mike Gorenc in Joseph Pavelič iz Sharona. Gorenčevi so prišli poseliti mojo bolno hčerko, o-tali pa so njim delali družbo; Obe družini sta napredni in Go-renčeva prejema tudi ^Trole- z,Kar«n.ta:'«'»^sssrs^ s"e-«Mw GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA bi bil v razvalinah. Ko sva se vračala v A meri ko, sva naletela na slično vajo v nem dvoru, ki ga obkrolajo sta-' pojed i in popili in plačnjo. V v rodavne hiše in palače, med n;;mi nekaj novih, igra vojaška godba. Pred kavarnami sedi stotine, da, najbrže blizu dva tisoč ljudi. , Domačini in tujci. Nebo je kristalno jasno. Kamor greš, sije iz množice razigranost in razposajeno veselje. O-g Jed'J jeva spomenike, cerkve, sprašujeva, obgovarjava angleške pomorščake, ki svobodno fiirtajo, in ko se seznanjamo, vprašujejo, kje in po čem se dobi dobro vino. A vedo to sami jako dobro. Le denarja jim manjka. Okrog 10. zvečer šinejo skozi jasno splitsko ozračje zvoki siren. V vseh cerkvah zabme zvonovi. Luči iznenada ugasnejo. Svetilke na cestah, v vrtovih, kavarnah, hotelih, hišah, v cerkvah in v pristanišču zatemne kot bi trenil. Ljudje pa v dir. Stotine, ki so sedele pred kavarnami, hipo ma vstanejo in beže. Le čemu? Otroci so dirjali najbolj in se smejali kot da jim je vse to naj prijetnejša zabava. Kakor po nevidni nagonski sili sva tekla po prostranem trgu tudi midva A kmalu sem se ustavil in reke Angeli: "Ne vem, čemu beže eni sem, drugi tja? Kaj naj vse to pomeni?" Nekje blizu je stal stražnik ki sva ga zaradi njegovega vpitja uzrla v temi. "Vprašala Iga bom," je rekla Angela. "Ha, čemu stojiš," ji je rekel/"Teci!" Spomnil sem se vodnika Brankota pri Plitvičkih jezerih. Tudi on je vpil: "Teci!" Ampak takrat je bil za beg mrok. Roj os je bil za nami. Angela pa je stala pred stražnikom mirno in vpraševala, čemu in kam naj beživa. "Hm, tujca? Od kod?" Ko je pojasnila, ji je dejal, da se vsak hip prikažejo nad Splitom sovražni avijoni. Niso sicer »pravi sovražniki, ampak zaradi vaje igrajo vlogo sovražnika. Ko dajo sirene in zvonovi signal, je dolžnost vsakega, da se kani skrije: v kleti, v veže, a pod nobenim pogojem ne sme ostati na prostem brez dovoljenja. Ko ji je tako tolmačil to stvar, se je zbrala okrog njega že preccjšnja grupa dra-tfih tujcev. Pa se je vestni stražnik zdrznil in začel na vso moč vpiti, naj tečemo, naj se kam skrijemo, kajti tak je stro-gi ukaz. Z Angelo sva se z dru-Kirni vred spet spustila v dir. Teciva proti morju," sem ji svetoval. Kmalu sva bila v neki ozki ulici, kamor ni prihajal n»kak sij meseca ne zvezd. Te- izginejo, pomlad življenja je čoln, a rojak v Splitu bi ra J bil kapitan na ladji in potoval ... hče ne plača, ker ne utegne in tudi ne sme. Dolžnost vsakega v takih vajah je bežati ne pa se ukvarjati z računi. Nu, mn> gi se vrnejo, »povedo, kolika so - ;pitnlne se vsaj izplača. sJi. Z; > ste vaje ne dogajajo vsak vc \ r Sla sva spet po Spiitu. Mlad StatilP 7S7 Dalmatinec se je .ponujal za L,Ol* vodnika, da nama razjasni zgodovino me ta, stavbe in kar bova šetala letne 80Č kakor hko na vse to navalila kakih'te . lovenske podporne organi-pet ali deset vojnih letal in Split 2acije je dne 30. junija znašala Zbral Charles Pogorelec T al; o pa mora prenašati le kov; s>'«an» F — Lorenc Kavčič j West Al lis. Več o tem je v do-čege in se klanjati ljudem in 10 a' podpore tiskovne- pisu Podjavorškove. Rojaki napitninam. Klanjanje za na- mu iundu in eno naročnino. Lo-; delavci, udeležite se tega pik- irenc je kot po navadi vedno v „ika v obilnem št?vilu. akciji. ^_____.. _ biti prave nevtralnosti Balkana £i Nevtralnost ne more biti streha, b' b,la PODO,na druiba pod katero bi kdo ielel čakati, cev. popolna družba šaljiv-Povedali so nam, da bi Zapadna Slovanska Zveza, s Sugantc N Mcx. — Proleta-Ch'csfov_niL r rank Bizjak , rec ima prijatelje in agitatorje dcbil eno naročnino, AngeTrfje skoro v vseh delih Zed Z ^ Z* 2 mi' ^ » da se v danem primeru odM !'^^ za to ali ono stran, kakor bi mu , *>*etih tudi na- pač najbolje kazalo. Odstnnto ^?™^™ dv.?ra"° je treba ruševine Balkanske :!.ll! *f <*l*kov k zveze, kakor so bile svoječ^sno ?m tukaJ^»m rojakom, pre-odstranjene ruševine Male an- dn<>«>«e vrnili tante. Tu ni srednje poti. Bal- r> i . teira pik-, kanske države morajo biti ali .. Delavs,ke razmere v nai. da-papolnoma nevtralne, ali Pa »e flabe; P^m^vnik bodo morale boriti. Pri tem na fT* ^ratUj< 'C dM mislimo samo na Rumunijo" l16"1^' druga in^8t"Ja P® tu Nemčija torej j^na z:Iltevaf 1ZUmira- ali Pa omejuje obrat, blizu četrt milijona dolarjev. Tako sta p >ročala seji gl. odbora tajnik Jeršin in blagajnik tosnji napredek v članstvu slabši nego je bil lani. ma tolikšna, da sem se ustavil in se pomaknil tipaje »e ob neki *teni v veži. Klical sem iz teme *eno, a je ni bilo. V diru in v temi sva se zgrešila. Sloneč v temni veži, v kateri ni bilo čuti nikakega življenja, in nikjer žarka luči, sem si mi-«lil:„j,4Kaj, če bi takele vaje imeli v Nevv Yorku ali v Chi-< agu! To bi roparji imeli vese- proč in nihče več te ne mara. "Kaj pa vaje," sem zinil v pomenek tjavendan. "Kakšne?" "No, te, skozi katere smo ravnokar šli?" . "Jih v Ameriki niiiate?" "Ne. Vsaj dozdaj še ne." & "Res ne?" To se jim je zdelo čudno, če je Lindbergh lahko priletel iz Iz Waukegana, III. Piknik soc. kluba, ki se je vršil 30. julija, je za klub povojno izpadel. Vreme je glavni pogoj za uspeh piknika in ljudstvo, da ga poseti. Nato pridejo jestvine, pijača in postrežba. Zatem pa zabava. Razne igre in razvedrilo. Vsega tega smo imeli v izobilju. Ljudje so bili prav zadovoljni in razigrani. Po stari navadi imamo po dva piknika vsako leto. Tudi letos bomo imeli še enega in sicer tretjo nedeljo v septembru. To bo 17. sept. t. 1. In ravno na istem prostoru kot prvi, to je, na P Stanovnikovi farmi. M ah nič, ki je napol Belokra-njcc, pol pa krasevec, pravi, da bo koruzo in krompir pekel na tem pikniku, da se bo enkrat do sitega najedel pečene koruze Verjetno je, da človek pože- Parizu. Tam že par let grade v Horvat. Glasilo te organizacije parkih in na trgih ogromne je "Am. Slovoncc" v Chicagu. podzemske dvorane za zatoči- Tajnik se je potoževal, da je le- šča v slučaju napadov iz zraka. - ...... Tisoče ljudi je delalo one dni noč in dan, da zgrade ljudstvu, ki šeta po ulicah, varne pristane, kamor se bo zateklo, kadar izbruhnejo sovražnosti. V najinem hotelu sva se spustila v pomenke s služinčadjo. Tujci so ponavadi gosposki in (govore z njo le kot gostje, ki zahtevajo poslužbo. Natakarji so bili Slovenci in Hrvati. Sobarice večinoma Slovenke. Prena-ševalec kovčegov tudi Slovenec. Ako je sezona dobra, zaslužijo, da jim o>tane za silo tudi preko zime. Nekateri delajo stalno. Ti so srečni. Drugi se vračajo na domačije svojih staršev in trpijo pomanjkanje z njimi vred. Prav za prav jim s svojimi prihranki ponmgajo da za silo vsi skupaj žive in se tolažijo z—lepšimi '"vremeni Zala natakarica, Slovenka rojena na Primorskem, je vpra šala Angelo, kako izhaja hotelska služinčad v Ameriki "Ta ko kot vi," ji je tolmačila. Odvisna je od napitnin. V finih lokalih v Ameriki so natakarji in natakarice res gospodične in gospodje, a marsikje vzlic temu do skrajnosti izkoriščani. Po novih postavah imajo tudi plačo, ne manj kot 25c ali okrog 2 dinarjev na uro." "Sijajno, imenitno," je vzklikala zala natakarica in tlesnila natakarja s prsti po licu: "Pomisli: 12 dinarjev na uro, in še napitnine povrhu!" Rekla je, da ima v Ameriki sorodnike, ima jih tudi natakar, pa bosta skuAala priti k nam, če ne bo pcwtc.vno mogoče, pa kako drugače. V Splitu je sicer lepo, ampak Če si samo natakar, postrešček, vodnik ali kaj takega, se niti pošteno oženiti ali omožiti ne moreš ... Leta ,Louis Bcngant in Krank Zde-kratkem cbišJ*e še one, ki imajo ^ poteč eno naročnino. j ' Weft A||it wu __ Tone Jcr. Cancnrburg, Pa. — Marko *in tudi noče zaostajati za dru-Tekavec je podal.eno naročni-Ulmj agilnimi agitatorji. Poslal no. Pravi, da je UU "busy" s je 8 naročnin, pripravami za piknik konfe- Bridgeport, O.-Pa naš Jože I! in,a "1 kluvba Snov? On nikoli ne miruje. Po- se. 118 JSZ, kakor tudi * zbo- sja, je . JU^nini in dvA c. rovanjem, ki se je vršilo zadnjo | Kj.lHa v ižinski doledar z obljubo da jih bo poslal še več. nedeljo. Cleveland, O. — Klub št. 27 Poroča de je hčerka Freda na JSZ je poslal $25 podpore ti- ^tj okrevanja. Želimo ji sko- skovnemu fondu. Naša agilna rajSnjega popolnega zdravja, zastopnica Jennie Dagarin je Girard, O. — John Tancek je poslala 61'* naročnin, med ka- poslal 4 naročnine in $6.50 pod- tenmii je par nov.h. Jenme ve- „ore |istu kj jih je zbra, na jk_ dno skrbi, da je meti ponovlje- njku fedcracij<> SNPJ v Salemu nimi nar Riblje. da,i ne !j«n f aIJ,tfc'J0; Poslal bJe,5 "a" skokoma, a ae venen,n ,n 4 <*rlase za koledar-tudi za Proletarca. Mt>on Run. — Tudl Jen" Weil A!iquippa, P.. - V tej j ™, J^rala kaJ ra . • . n i . • ' u ♦ i »• bo klub ime piknik v nedeljo ne m $1 podpore listu, dočim „ , 1 „ . J sta Smrekar in Orožnik poklala ^ptembra na Portmanovemu $5.05 v tiskovni sklad, ki sta jo K-rovu. Prebitek je namenjen klubovi blagajni in tiskovnemu 'nevtralnost" balkanskih dežel, ki pa mora biti taka, da bo nji koristila, ne pa balkanskim državam. Hinavske igra z "ne-\ tralncstjo" smo videli v Španiji, na Kitajskem in nedavno »pit v kongresu 'Zed. držav. Kajti nevtralnosti v pravem pomenu te besede ni, ker je v o gromni večini slučajev nemogoča. Zato je "nevtralnost" Jugoslavije lahko taka, da koristi Nemčiji in Italiji, ali pa na-obratno tako prikrojena, da bi pomagala Angliji in Franciji. Pri tem je treba imeti pred očmi dejstvo, da velesile nočejo "nevtralnih" držav, zato male deiele resnično nepristranske biti ne morejo, ako tudi bi hotele. Sedanje ameriške nevtralnosti" na primer sta najbolj vesela Mussolini in Hitler. Gotovo radi tega, ker jo smatrata sebi v korist, če bi bila sprejeta Rooseveltova "nevtralnost", bi se veselili v Parizu in Londonu. A za enkrat so kocke ameriške nevtralnosti padle Rimu in Ber- zbrala v veseli družbi med člani sam. dr. "Sokol" na farmi rojaka Joe Jaklicha. Ely, Mirni. — John Teran je fondu. Proletarca. iz njci/a. Na prihodnji piknik vsak sam lahko prinese s seboj jedila. Za pijačo pa bomo že preskrbeli, da ne bo nihče žejen. Pa tudi lakote ne bo nihče umrl. Toliko bomo že imeli s seboj. Na zadnjem pikniku »mo imeli čistega prebitka $41.05. Od te&a smo dali v podporo 'Prjletarcu" $10, strankinemu glasilu "Soc. Call-u" $5 in angleškemu socialističnemu klti-ju v VVaukeganu, v svrho agi-acije za povečanje stranke, pa $2.60. Torej ne pozabite na piknik 7. *ept. Vabljen je vsak, kdor bo hotel priti. V pripravljalni odbor za ve-elico, ki se bo vršila ob času konference Prosvetne matice, ki *e bo vršila tukaj 10. novembra, sta bila izvoljena Marijana Spacapan in M. Judnič. Prav Ii t tikf ne hrane. V kraškem ka.|Pos,al dve naročnini. Pravi, da menju ne rafte koruza in krom- zd*j 2 naročninami za en čas pir. Šele v Belokrajini si je o- ne bo P™** ker J® b»l u-pomogel, da je to, kar je danes Pivnik lista tu, kateremu je pomagal z agitacijo on in Jpck Kunrtelj, drugič pa bo zdaj zaposlen z nabiranjem oglasov za naš koledar. Detrcit, Mich. — Tu se giblje zadnje Čase bolj po malem. Joe Klarich je namreč poslal večjs naročilo za članske znamke za klub št. 114 JSZ, dalje je klub prispeval tudi $10 v tiskovni fond, on sam pa je dal ivojo provizijo $1.20 istotako v tiskovni sklad od 4. naročnin, ki jih je poslal, čim razmere malo zboljšajo, bodo pozvali upravnika, da ipride na agitacijo med nje. Milwaukee, Wis. — Mislili smo že, da je tru vse zaspalo z našimi klubi in zastopniki vred, pa nas je pred nekaj dnevi pre- ii Izlet "Zarje Cleveland, O. — Kot prejšnja leta tako tudi letos prirejajo "Zarjani" izlet v bližnji Mentor na Tancekovo farmo. Izlet se vrši v nedeljo 27. avgusta in sicer ne za to, da se bo tam praznilo žepe, temveč v prvi vrsti v razvedrilo članov in članic ter iprijateIjev. Namen je priliti energije in kozarec dobre volje "Zarjinemu" krogu za skupen plod, ki bo podan javnosti na Zahvalni dan, kot tudi za druga 'nas' vredne aktive in podvzetija. Vsi, ki na en ali drttri način pomagate soc. "Zarji" in pose-čate njene priredbe, ste med povabljenci in dobrodošli. Da je vredno »priti na izlet med "Zarjane" to veste vsi, ki ste bili navzoči lansko leto, ko je bilo razpoloženje na vrhuncu in je objel val veselja tudi ves gozd. Kažipot: Vzemite 20. ce5to senetil Jacob Rožič s poročilom. da so zadnje čase dobili več do luči v Willoughby, petem članov v klub At. 37 JSZ. Niro proti jezeru čez mostiček ob čil je tudi večje število članskih potoku do zrakoplovne .postaje ako sta oba tudi v odboru za j znamk za klub ter pritožil tudi (Lost Nation Aviation Field), piknik in še J. Mahnič. 6 naročnin. V nedelj i ima klub tam obrnite na desno in streljal M. Judnich. K. 37 svoj ipiknik, na katerega naprej pri napfeu "Salvation pričaku jejo veliko udeležbo. Army" zavite noter v gozdiček. Češki listi pod peto češki listi na češkem in Mo-ravskem niso bili nikdar v moderni zgodovini tako pod p3to cenzure, kakor so danes. V pokojni Avstriji so veliko pomenili. enako češka oposicja v dunajskem državnem zboru. Zdaj nič*. Ko hitro se kak češki list količkaj zameri nacijem, pa je kaznovan s suspendiranjem, to je, da toliko in toliko številk ne sme iziti. Dnevnik "Narodni Listy" v Pragi je na primer objavil notico, da je poniževalno za Čehe govoriti nemško, kadar jim tega ni treba. Bil je ustavljen za tri dni. Obsodbe v Španiji Bivii socialistični vodja Ju-lian Besteiro, ki je vladal v Madridu ob koncu civilne vojne, je bil obsojen od Francove-ga vojnega sodišča na 30 let zapora. MILLER'S CAFE S208 St. Clair At«., ClmUndl, O, Fino pivo. vino In ftjranje. Vunk petek ribja večerja, ob iiohotah kokošja. —- Fina postreiba. Dobra godba. Kot je razvidno, je naprejev«-cem "Proletarec" čezdalje bolj trn v peti. Ker jim ne gre glad; ko blatijo njegovega urednica in dolže SNPJ, da ga vzdržuiiC Ali jim bo uspelo? Glavni*o4-bor SNPJ jim je ie dal fcaušnir co. Kaj jih še čaka, j i vprašar "nje, a od ob ra va n j e g :<*ovo nr. Iz par številk Nnpreja, ki ep mi prišle v roke sem brez truda razvidel, da so zbrani okro£ njega razdirači. Drugi, ki jim alede, niso ne krop ne vodi*. Sploh ne vedo, kaj je po&Un^ delavsko gibanje. V razdiraČih ' pa tiči zavist in lastnost obrekovanja. * Zato sodru&i in somišljeniki* pojdimo na delo za razširjenje Proletarca. Ne dopustimo, d£ bi umrlo delo najstarejšega slor venskega delavskega boritelja Proletarca. Ze mnogo let agiti-ram za napredno stvar, a zaenkrat sem odtrgan od agitacij-skega delovanja zaradi težkf bolezni hčerke. Bom ipa šel na delo čim se stvar obrne na bolje. Tisti pa, ki imate količk-j časa in dobre volje, storite 1?^-likor pač morete, da bo naše gU banje ne le ohranjeno nego tudi napredovalo in s tem Proleta* rec pridobival več in več novih naročnikov. List v Pittsburgha pa se bo s svojimi lažmi pri tistih naročnikih, ki so mu doslej verjeli, sam ubil. Z njim bodo le tisti, ki so namenoma skupaj zbrani da pod krinko "junajted fronte" vrše razdiralno delo. Joseph Snoy. Kadar srečate razumnega znanca, vprašajte ga, da ae naj naroči na "Proletarca**. ...............Illllllllll PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI : PODPORNI JEDNOT1 ! NAROČITE SI DNEVNIK j t "PROSVETA" S ta a« ra ral« Uto $6.00, • pol lata $3.00 Ufttanavljajt« nova drufttva. De e I iz njega pred dvanajstimi leti skoro živčno uničen. Zdaj se vrača v to deželo spet čil in krepak, dasi mu je že 60 let. Tudi v Ljubljani ni miroval, pravi "Am. Slovenec". Ustanovil je novo župnijo, ki fino uspeva, Rafaelovo družbo za izseljence, izseljensko zbornico, in list "Izseljeniški vestnik". "A. S." v svojem slavospevu ni povedal vsega. Na primer, da je vrača jočemu se slavljencu KSKJ zaprla vrata pod nosom in da ga po sprejemu nazaj ni marala za duhovnega vodjo. Niti ni navedel vzrokov, čemu je Rev. Zakrajšek pred 12. leti odšel v Jugoslavijo. Žarpljani v Chicagu in mno;i drugi katoliški lajiki ter vsi slovenski duhovniki iz onih dni pa se jih še dobro spominjajo. Res pa je, da je preporod kle-rikalizma med ameriškimi Slovenci v veliki meri K. Zakraj-škova zasluga. Ob enem je on delal tudi v jako ugodnih okol-ščinah, ker se je one dni, ko je pričel z ofenzivo s svojega novega štaba v Chicagu ta koz veni protifarški val že uletel. Delal je med maso, ki ni bila ne tukaj ne tam. Tam je bila le v slučajih smrti koga izmed nje, drugače pa je bila napredna zato, ker se je ponašala, "da ne hodi k maši". Pridobiti to nemislečo maso njemu ni bilo težko. Ampak bila je pridobitev zanj velika zato, ker je začela dajati za cerkev, zdaj zida nov samostan v Lemontu, daje spet za maše toliko, da jih imajo dovolj tukajšnji duhovniki in še starokrajski so jih mno-go deležni, namreč dolarjev za maše, drugače pa se ni kdove kaj spremenilo.. Vendar pa bo Rev. Zakrajšek med verniki in brezbrižno maso slavljen kot človek velikih zaslug in slavitelji bodo pri tem pozabili na vse neprijetne spomine. Kazimir pa se bo vsem skupaj smehljal kakor je njegova navada in si mislil svoje, ob enem bo imel v Ameriki prvič res samo le "'good time". Ni slabo biti redovnik. Trud se je njemu in njegovim bogato iziplučal. ★ Slovenci v Ameriki so bili včasi večinoma samo za kramp in lopato sposobni. Nekateri med njimi so bili zidarji, tesarji, kleparji itd., a še oni so morali iti vsled neznanja jezika naj prvo h krampu in lopati. O-troci teh preprostih teiakov so danes tehničarji, klerki, kemiki, zdravniki, duhovniki, odvetniki itd. Posebno mnogo je med njimi odvetnikov. Tudi v staremu kra ju je ta poklic poleg duhovniškega najbolj privlačen. Ampak le malokateri izmed tukajšnjih odvetnikov slovenskega rodu »a je znal uveljaviti. Nekateri so kmalu uvideli da so potrošili čas in denar za šolo po nepotrebnem in bi storili bolje, če bi se držali krampa in lopate, kakor njihovi očetje. ★ Neka rojakinja \z Jolieta pravi v "A. S.", da se ji je v Nemčiji silno dopadel naipis v nemščini, ki preveden na slovensko pomeni "En narod, en vodja, ena država". Pravi, da je ponoči razsvetljen, kar je še posebno Tepo videti. Ta rojaki nja je tudi videla, da je nemško ljudstvo zelo pobožno in se zgledno vede. ★ Izgleda, da Rev. J. M. Trunk ni tak sovražnik sovjetske Rusije kot so na primer nekateri bivši njeni oboževalci iz radikalnih vrst. Piše, ko da mu je žal ker se Stalin obrača proti vzhodu za spoprijem z Japonci in se zanima za razvoj Sibirije, dočim bodo vsled ruskega nezanimanja *a zapad prišli evropejski Slovani polagoma pod Hitlerjevo peto. ★ Sledeče je citirano iz zapisnika seje gl. odbora JSKJ, pri-občen v "Novi Dobi" z dne 16. avgusta: "Slovenk Publishing Co. v Nevv Yorku se. priporoča za o-bičajni jednotin oglas v koledarju za leto 1940, ki ga izda omenjena tiskovna družba. Se sklene naročiti eno stran oglasa. Pismo s ponudbo oglasa v A- meriškem družinskem koledar-« ju se vzame na znanje." ★ Pittsburški ""Naprej", ki pravi, da ščiti SNPJ in se poteguje za njene brezposelne člane, hoče plačilo za tako delo, zato se je obrnil na društva SNPJ, da ga nagradijo za zasluge. Ko-rajžo je treba imeti, pa gre, če ne naprej, pa nazaj. * "Radnički Glasnik" v dolgem poročilu razgalja "teror", ki ga trganja izvršni odbor nad pisarniškim osobjem v »glavnem *u-radu HBZ in o špijonaži med njimi. Pravi, da ako se klerki v čem pregreše, morajo v soboto delati ves dan namesto pol SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska » V « i-j. , »t « knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU dne, in glavni pregreše k je če ne delajo "štafaio" šefu in njegovim pajdašem v odboru. Le "špijonom" med klerki se dobro godi.. G." zahteva odpravo ihpijonaie, češ, ako smo proti nji pri Fordu, čemu bi jo trpeli v uradu HBZ! če bi stvar pravilno proudarili, bi vedeli, da je pri Fordu špijon-i ska služba plačana, v uradih, { kakor je njihov, .pa prostovoljna. Saj lizunov, kjer so službe in denar, nikdar ne zmanjka. , * i V Buffalu, N. V., so imeli1 "jugoslovanski dan". Vodili so! ga člani lWO, kini prav nič ju-' go slovanska organizacija, a ima društva med Jugoslovani. "Radnički Glasnik", ki je jugo-' slovansko glasilo za IWO, pravi, da je na "prvem jugoslovanskem dnevu" sodelovalo devet srbskih, hrvatskih in slovenskih društev, med njimi dva od SNPJ. Proslava se je pričela ob 12. uri po maši in prvo čast v paradi so dali "Karpatsko Itu-skom Crkvenom Kluba", da vo-j di parado, a naša društva s-u išla za njima." To je citirano iz komunističnega (?) Radničkog Glasnika. Glavni neuradni |j«o-| vornik je bil Štefan Loyen iz Pittsburgha. Tak, eto, je bil 4pa je v resnici stališče marksizma do lastnine? Marksizem noče razlastiti vsega povprek, ampak samo zasebno lastnino na proizvajalnih sredstvih, t. j. da bi le-ta postala skupna last, last vseh. Predno pa nam bo to popolnoma razumljivo, je treba, da si predočimo zgodovinski proces koncentracije (osredotočenja) proizvajalnih sredstev. Marx je ta proces opisal v 24. poglavju "Kapitala" zelo nazorno : Zasebna lastnina delavca na proizvajalnih sredstvih je pogoj za obstoj malega obrata, mali obrat pa je potreben pogoj za razvoj družabne proizvodnje in svobodnega razvoja delavca samega. Vsekakor obstoja ta način proizvodnje tudi v suženjstvu, podložništvu in drugih oblikah odvisnosti. Toda ona cvete, se razvija z vso silo in si osvoji njej prikladno klasično obliko samo tam, kjer je delavec svoboden lastnik od njega samega uporabljanih delovnih pogojev, kmet njive, ki jo obdeluje, obrtnik instrumenta na katerem igra virtuoz. Ta način proizvodnje (predpostavlja razkosanje zemlje in drugih proizvajalnih sredstev. Kakor je izključena koncentracija (osredotočenje) poslednjih, tako je v takem proizvajalnem procesu izključeno tudi sodelovanje, delitev dela, nadvlada v družbi, ureditev narave in svoboden razvoj družabnih proizvajalnih sil. Ona se sklada samo z ozkimi naravnimi .omejitvami proizvodnje in družbe . . Na neki višji stopnji rodi materijelna sredstva za svoje lastno uničenje. Od tega trenutka dalje se priČno gibati sile in strasti v naročju družbe, ki so se čutile od nje ovirane. Ona mora biti uničena in bo u-ničena. Njeno uničenje je prehod industrijskih in razkosanih proizvajalnih sredstev v družabno osredotočene, odtod prehod male posesti mnogih v veliko posest nekaternikov, odtod razlastitev velike ljudske množice, ki poseduje zemljo in iiv-ljenske potJrebfcčine ter delovne instrumente; ta strašna in težavna razlastitev tvori pred-zgodovino kapitala." Osredotočenje proizvajalnih sredstev je torej posledica kapitalističnega razvoja. Nameato srednjeveškega obrtnika, ki je bil kot zrastel s svojimi proizvajalnimi sredstvi, je stopil industrijski delavec, kateri ne poseduje nobenih proizvajalnih sredstev in razpolaga .samo a svojo delovno silo, ki ni vezana na določen kraj, ampak je postala navadno blago. Kapitalistični razvoj pa sili dalje: "Osredotočenje proizvajalnih sredstev in podružabljanje dela doseže točko, ko se ne sklada več s kapitalističnim ovojem in ga raztrga." Lastniki proizvajalnih sredstev bodo razlaščeni, t. j. proizvajalna sredstva (rudniki, tovarne, veleposest, kapitali itd.) pridejo v last organizirane skupnosti. S tem pa ne bo vzpostavljena zasebna lastnina delavca. "pač pa (tako pravi Marx) esebna lastina na podlagi *prid-bitev kapitalistične dobe, sodelovanja in skupnega lastništva zemlje ter z delom ustvarjenih proizvajalnih aredstev." Mar* torej razločuje točno med zasebno lastnino (proizvajalnih sredstev) in osebno lastnino; o tej pravi izrecno, da bo zopet vzpostavljena. Marksizem torej nikakor ni nasproten lastnini, ampak hoče pripomoči delavcu, ki je doslej posedoval samo svojo delovno silo, zopet do osebne lastnine. Delovna sila izkoriščanega in do stopnje navadnega blaga ponižanega delavca postajie izraz njegove osebe, kateri se lahko posveti v okviru skupnosti. Samo to je smisel "razlastitve", kakor jo je razumel Marx. Ker pa dandanes ni ločen od proizvajalnih sredstev samo industrijski delavec, anrpak tudi množice nameščencev in uradnikov, velja ista zakonitost tudi za nje. Ker pa so jačje povezani s pojmovanjem lastnine, je baš za nje velike važnosti, da se jim prikaže pozitivni odnos Marxa do lastnine. Nikakor torej ni mogoče misliti, da se namerava s podru-žabljenjem proizvajalnih sredstev socializirati frizersko delavnico ali čevljarsko delavnico, prav tako malo kot mislijo marksisti na to. da bi vzeli kmetu "poslednjo kravo" i« hleva, kakor agitirajo nasprotniki socialistov med kmeti. Kar se tiče malih kmetov hoče marksizem take male kmetije, ki temelje na osebnem delu lastnika in družine z vpoštevanjem stoletja starih tradicij spraviti na zadružno podlago. Engels pravi: "Ako bomo imeli moč v državi, ne bomo mogli misliti na to, da malega kmeta nasilno razlastimo (pa najsi bo to proti odškodnini ali brez nje), kakor se bo to zgodilo z veleposestniki. NaAa naloga napram malemu kmetu obstoja predvsem v tem, da njegov zasebni obrat postavimo na zadružno podlago, pa ne s silo, ampak z vzgledom in s tem, da mu nudimo družabno pomoč v to svrh leseno atranke, tej skrajni severr.i tački čika- pri katerem »o »tali ljudje kar čk^a mesta ima <-'aok County v procesiji, da ao prišli na vr- ■>» iz jam $>a ae je širil silovit Saj res! Prušler, Gkarlijev namest- « renc je še menil, da oi bilo boljše za federacijo SNPJ prirediti piknik tukaj .kakor pa Ukati prostor kje v Will»»w spring 'U,in ,.I/ra" ,, kamor je daleč za vse. Dragi ni J ^ ^V* popriUu- so soglašali z njim. Vseeno je >e>0' kttko to» da vc* ne pi- Gorenc s »vojim močnim gla- *en1, __ som vi.rajal v poudarjanju, da ' K<<0' ll€ v*rja- ni med naprednimi Slovenci v m*ml n*j bo-Chicagu "nobene prave enotno-l' I)tt se dobl gradiva za en do- sti' Na to svojo sveto jezo je za- Njagov pruejšen kos zemlje, zasajen /. drevjem, ki pripada k tako- _mr* 1. Od kar pa imamo VVPA, zvani "fore:t p.eserve". Od Lo ae nekateri faktorji v South prolelarskih predelov na južni | Chicagu opomnili, da so tudi je- . . . . ... strani do te javne gozdne rav- klai.dri delavci in njihove dru-,n?VaJ. r . , nine ni daleč. Pripelješ se dolžine ljudje, ki plačujejo davek|zet'kl Je Ka nekaJ *asa ^ehod sem lahko s kateregakoli kra- p;av tako kakor drugI; pa se bihenda :* nagajanja za zabavo M>renoo, ja v Chicagu s poulično karo za .ifT tna oblast lahko tudi nanje 01 i,lAati' 7c. Torej ceneje kot kamorkoli, spomnila in jim privoščila ne- M kjer čikaAki Sovenci prirejajo k :.j k.mforU. To ae je zgodilo, piknike "v prosti naravi". J 'n to mednarodno zbirko pik-Tik tega piknika treh čika- n:kov je bi!o s sredstvi in delavskih društev SN PJ, le par kora-' -i VVPA zgrajeno veako moier-kov stran, je bil piknik angle- - r nišce z drugimi • k»> poslujcJtga uidJvva higijeničnimi pritiklina- Pltsišie, ki je javna naprava in j m. d i je v tem oziru prjitor ., ., brezplačno, je bilo t no in jako izboljšan. Delavciji; pis, ni ba* treba kdo ve kako brihtne glave. Gledaš skozi okno pet minut, pa ga imaš za pol kolone. Ako pa gre J pol ure na se ti nako/ či gradiva za celo stran v Proletarcu; TV>-da največkrat tak dopis ne do- za oba pikni&a .v^itu.- umec pit ulcev .e m a.i jt VVPA so zgladili tu tudi tlako vana pota in tlakovane prodale ialincp.ri za "parkar.je" avtov. V. i te p ..nike in naprave si lahko cjrleJnš v dobrih desetih mtnu.ah. Ustaviš se pri ražnjih bratov Hrvatov, ki na njih pri-ino sukaj > jance. Od nekje ti Jti* \.-oči veter v nos oduren je priredil nek iriki politik pod firmo svoje postojanke Ameriško legije, ki nosi njegovo ime. Mož razume, kako je treba is- e m plan SNPJ a i T>SP/. so bili tudi pomešani — i aai U članice SNPJ in SSPZ in ne!h-teii obeh. Na ha.moniko pa je tfodel pri cemntnem tlaku za plesalce obeli crnag:z-cij mladi Žnidaršič, ki je nedavno prišel iz starega kraja (zGorišk2-| niraJ. Ne bilo pa bi pošteno ga!. Že nekaj let pred njim sta I rodili, da prihaja j teh ražnjev. prišla sem dva njegova brata Brat Hrvat zasumi, da si tu-\ t daleč eJ tih dveh se je ji« »n zato sam pojasnuje: "Mi-vršiio šest dru«>ih piknikov isto- od tu tik jezera je veliko tam drug tik drugega. Enega mestno smetišče, kamor izvažajo vsak dan voz za vozom razne šare in jo sproti žgo. Tako tam tli 24 ur na dan etari kavčuk, cunje, papir, kosti in vrag kati pristašev in ai j*h prMr*a-<*» v*di kaj šel" Tako pojaviti. Toči pivo, reže jance, daj fantom in dekletom sladoJeda, sandviče, pivo in godbo, da s* naje in napije. Tik zraven je bil piknik podružnice "hrvatske seljačke stranke" (Mačkovci), na katerem je igral dober tamburaški zbor tu rojenih hrvatskih fantov. Blizu teiga so imeli rpiknik hrvatski ' domobrani", ki je za mladimi na pikniku SSPZ se je zabaval Louis Ko- seie tlstlh* ki Jim Je namenjen, sela i^ Ambridge, Pa. On pride Bt>dr^i in učiti rojake... So vsi v naša m^to kadarkoli mogo- bolj amart, kot sem jaz. In kon-če, ker ima uvo jenko v South, bl VSI naročniki začeli Chici. ju. Nekaj mladine na pik- aopi*ov»ti. potem 113 bi urednik nl^ut SPZ e je-pričalo peda?-!^ upravnik imela-dovolj pro-Ijati: "Gremo še na Prešernov* -tora HV<)i» posoiila in izra-h Keglu v Willow ^nj«- _______ , ' «-0 rekli. SUri Tisol No» no? »aj m tako hn Jo. \i j pa jc dejal, da je nerodno, Iterj uaselbise, kot je Wauk^ian in je toliko piknikov na en in kati N«- Chicago, bi moial biti dopis ! dan, pa se vseh le ne moreš|v v*akl Proletarca. ali ude ki)ti. "Bil sem na sedmih V ^^rat na mesec. To jaz 10. minutah," sem mu pripom- rad Priznavam. Moja naoaku nil. "Da, da. ampak 'Prešernov* J** z*Jetim m potem prav je vendarle predaleč od teh.M\uko P******. Jake mi je ial. Piknik društva "Pionir" me u na^jka drži. Siežinarju je bila velika prire- Ampak kaj morem zato. Naj-ditev. a zdi se mi, da je bilo vča brfc bo 2 meRoj v grob. si na njegovih izletih že več1 Priprave za 35-letnico dru-Ijudi. Na tem jin je bilo okrog *tv* * 14 SNPJ, kate- Išaoč ako ne več, kar je za eno re?a «em P^dsednik, mi daje nekoliko skrbi. Prevzel sem, o- STANOVSKA IN FAŠISTIČNA OBLIKA : SLOVAŠKE USTAVE Meseca julija je slovaška vla- kova stranka je državna, druge da razglasila novo, trajno usta- dovoljene stranke pa le toliko, vo, ki določa med drugim, da S3 kolikor se morejo smatrati za • * , , lf Slovaška imenuje republika. a.anke in zastopnike volje cele I imej tri 'Ja kandidatno listo za parla-1 va. ki izroča vso oblast gore- je, da ne bi miilili kaj slabega 1 k ^ ^eje na eninisU dan in isto uro. mentarne volitve, razveljavlja njim plastem, dočim ima za de- o jancih in njegovem ognju. hriWklf. in (1(>bro napravi!j Tajnik sem dramatičnega dru- Poslanske mandate, predlagajlavstvo le priporočilo, po kate-V £^"'n-ko društvo "Narodni vitezi" j Predsednik športnega od- Parlamentu zakonske predloge i nem naj bodo te plasti do^ kaiklh društev SNPJ. Ni veli- X Kobalu v Claren- *n. oh! Saj še ni kon- t bi Pa delavski kro- najlepših in največjih v tem ?\ne imeli nobene besede pri . , takem zavodu, ki gospodari r mestu. Poštne hranilnice v ev-;tako Ojrromnimi sre vseh prebivaicev Rumu-nije. hi..........................Min................... PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NAllODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVIJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV{IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK prosVeta ^•ročnin* sa Zdrui.n« SrU?« ((«▼•• Chicaga) Kanada M 00 aa ] leta. S3.ce aa pat la«a. Si.50 sa iS- latai aa Ckicaga la Očara •7.50 ma cala lata. SS.75 m pol lata: «ft «aaaa«atva SS.eS. NASLOV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JEi 20Ji7 So* Lawrtdale Avenue Ckleag^s Illlnai« .................i.................................. Za "tretji termin" Ma taj aliki ja člkalki inpan Edvard i. Kalif. Iu j* na haavtadji "mladik daaiakralar" r Pitttbarffku hvali! pradendatkn RoMtvtlta, aa na- povem vam, da nisem videl bolj zanikerncua upravljanja ljudskih zadev, kot so v našem mestu. Na ulicah razpokan tlak. odvodni kanali zabasani. Vse je od danes do jutri. VVPA delavci aker čialijo parke, /likajo trotoarje in ulice, kopdjejo kanale, delajo nove ceste in pota itd. PoJeg tega še relifarji delajo za mesto. Za vse to mesto nič ne troši densrja. Republikanci se jezijo na Roosevelta, češ, da je kontro spravil bankrot radi WPA. Pa vpijejo, da je treba budžet balancirati. Sami pa niso zmotni u pravf jati ntti mesteca kot je Waukegan. Mestni delavci, policija, ognjegasci in učitelji ne dobe plače po več mesecev. Pa je vse dobro. Lokalni Hst News-Sun zmerom zabavlja čez VVPA. Radi pa le vidijo, da jim le-ti delo izvršijo na stroške zvezne vlade. Le kako bi VVaukegan izgledal, če ne bi bilo VVPA delavcev in reli-farjev. le tako je vse na psu. Sploh je cela država Illinois s svojimi cestami zanemarjena. Kam ipa denar denejo, ki pravijo, da je nala&č za ceste določen? Tax na gasolin, licence, in še od prodajnega taxsa vzamejo za ceste. Kapitalistično gospodarstvo je res zapravljanje ljudskih dobrin. M. Judnich. pravlčeno smatrajo za svoje najvažnejše finančne ustanove. da na to uho pa ne čujejo tisti, j ki *»icer tako dobro vedo za vse ^ . .. . , , krivice, ki se gode gospodar-Poštna hranilnica v Jugosla-Lkim viji je bila dolgo let na kritič-j .. _ ... , . ... . * „ „ Več omenjeni list ni smel kn- nem rešetu, toda listi so smeh' tizirati grajati upravo samo bolj od - . .... . strani in po ovinkih, v* p« je I T» kr,t,k» ob enem *°ve- da bilo izrečene v skupščini in na Hrvatskem. Končno je bil njen generalni ravnatelj Srb dr. Ne- deljkovič odstavljen in tedaj so smeli tod i časopisi v Beogradu in drugje objaviti nekoliko o-; STROJ NI PTIČI NA strejše kritike. se Hrvati in Slovenci upravičeno jeze. ker dobe Srbi toliko ve-I čji odstotek "mastnih" državnih slulb kakor pa oni. Mariborska "D. P." je pisala o tej aferi sledeče: "Listi pišejo zelo mnogo o spremembi v vodstvu Poštne hranilnfce v Beogradu. Zla sti mu generalnemu ravnatelju dr. Nedeljkovkhi, ki je ve-dril v Poštni hranilnici od 1. 1924., potem ko so Slovenci organizirali to ustanovo. Od 13 PREŽI ZA UNIČENJE EVROPSKIH MEST (Nadaljevanje s 1. strani.) ljivo, kajti tudi ako bosta Hit- berejo levite odstavljene-j ,er in Mussolini končno poražena, bo škoda, povzročena An gliji in Franciji ogromna in nery. He can dravv the stationery or he can draw the money and huy the stationery. He ia allowed the franking prrvileje. That is, he can mail aH official matter vvithout paying any postage on it. If you vrrite to him to teli him you'd like to have him vote to give the tpoor devils WPA jobs, you have to pr.y your ovvn postage. But fcf he vvrites back to you and, in diplomatic language. tells yeat it?—Milwaukee Post. »t Support These Films A f«ur y«ars back when W»m«r Brother* brought out th« pourerfu mavie, "Black Fury/' we could acar-C«ly believe our ejrea and e«n The sympath«tic and underatanding treat m oni of th« labor theme was unpre c«d«nted. They pui led no punohes in espostof Ui« bruUlity of th« coal min« company piece. The »cen« wh«r« th« secretary of the local union uras beaten to d«ath by these thugs will fo»«v«r remsin in our m«mory. Of lat« th« mori« make rs have again taken up subj«cts which depiet Ui« fight for democracy and personal libarty so vital to the interests of th« great mass of our people. Such un-usual filma ma "Juarez" and 4Ton-feaaionz of a Nazi Spy" by Warner Brothers, and "The Dictator" by Charles Chaplin, ar« fine examples. Thes« pietures r«present bold pion-eering step« on the part of Hollywood to pres«nt faithful yet absorbing por-trayals of aoeial problems. If they ar« succeaafal Hollywood will produce more such filma. Since Labor knows that the movies can be a tremendous-ly important iaetor in influencing public opinion, we can show our ap-preciation and at the same time «n-joy the higheat type of entertainment by sapporting such films.—The Tdo-torman and Conduetor. Five Labor Conventions Scheduled for Summer Chieage. —- Five large labor unions will hold international conventions during the months pf August and September. The International Union of Mine, Mili and Stnelter Workers' Union completed ita convention at Denver early this month and the American Fe4«ration of T«ach«rs are scheduled to meet at Buffalo Aug. 21. . Other organizations arhich have announced conventions are: UnK«d Electric«I. Radio and Machine Work«rs «f America, at Spring-field, Msss., Sept 4. The Marine Shipbuilders' Industrial Union, at Jersey City, Sept. A. Oil Work«rs* International Union, at Hammond, Ind., Sept. 11. United Rubber Workers, La Crosse, Wi».f Sept. 11. NEC MEETING ' * * Ckieaga.—»Plans are rapidly near* ing completion for the Socialist Par-ty's NEC meoting opening in Near York City on Aug. 2«. Promfnent on th« agenda urili b« th« 1040 cam-paign, anti-arar work, aid to European comrades. activities of Socialista in .masa organlaations, work«r»' defense, the drive for k weekly Socialiat Call and for 1,000 ncw reeruits hy the end of October, U. S. Keeps Japs, Reich. Supplied With Steel VVathirgtor. — American soldiers will be killed by American guns and bullets in the next war. For the Axis pourers, Germany and Japan, pur-chase almost their entire steel supply from the three great democracies, United States, Great Britain and France. According to figures just releas«d by impartial sources, the United States sold the largest quantity of sernp-iron and steel to Germany during 1938, sending 462,782 tons to Germany out of a total German im portation of 1,146,027 tons. Great Britain, too, has been aiding the German war machine. The export of serap-iron and steel from the Unit-•d Kingdom rose from 4.500 tons in July of last year to 17,000 tons in August and 21,000 tons during "Munich September". In December the tonnage had inereased to 23,000. France, the third of the democra cies, inereased ita shipments to the Reich from 360 tons in August, 1938, to 75,000 in November. Hourever, Germany is not the only Axis power which has been aided by the policy of selling embryonic war materials. The democracies not only have sold Japan metals, but have supplied Nippon with the money for its purchases by buying Japanese goods. In the čase of Japan, the United States is the worst offender, being responsible for 90.39 per cent of Japans steel supply. Added to that astonishingly high figure is the fact that the United States is Jspan'a biggest customer of manufactured novel-tien and other goods.—Nevv Leader. ZARJA" VVILL PICNIC AT TANCEK'S FARM Clavalaad. O.—"Tancek's Farm for a good time," is MZarje's" slogan for this year's summer outing. This annual event will be as differ-ent and entertaining aa ali other "Zarja" affair«. We may sound a little boastful, but our club is the only one among the Slovene organizations that works to-ward amusing our guests by giving them the opportunity to take part in the program of the day. Our able committee has planned a list of games both for children and grown-ups. These games urili atir up a lot of competition among the parti-cipants and a m use the speetators. Among amusements there urili be the old reliable Slovene pastime—balin-ca, baseball for the younger crowd, and table games for the people who prefer to remain qui«t. Along about five o'clock in the afternoon, aa ia the custom, and because it gtves us pleaaure, the entire membership of "Zarja" will sing a number of songs for the guests of the day. Of course, there will be plenty to eat and drink, so if you are anti-cipatlng apending a day out-doors, do come to our outing Sunday, August 27, at Tancek's Farm. Transportation to the farm by truck wil| be available in the morning only. Anyone wishing to go by truck must be at the Slovene National Home, on St. Clair Ave. before 9 A. M. Puhlici!jr Committee. Democracies' Vacillations Dishearten Anti-Axis Countries Young Socialists At Work By MIRKO DOMINIS, Lecturer and Radio Commentator The people of Yugoslavia are tremely embittered over their unfor-tunatc state of affaira, and the dea-perate poaition in which they find themselves both at home and a broad. Incidentally, they are strong|y pro-French and pro-Britiah and they dis-Irke fascism. Moat of aH they blame their former self-atyled dictator Dr. 8toyadi-novich and hia clique for having com-mited Yugoslavia to such an extent with the Axis Powera. They blame him because his personal faaciat lean* ings have greatly contributed to th« present unrest and chaos in Europe. Halpad ia Caach. Downfall And speaking of Yugoalavia, the country which offers a good exampl« for diacussion of the unrest of to-day, the policies of her former Premier Stoyadinovich almost caused a diaintegration internally, for he has constantly opposed the solution of the Croat Problem. In order to check the Croat autonomous movement, he tried to maintain a Serbtan hegemony in Yugoslavriai this, coupled with a new understanding with Germany and Italy, which he preferred to acceeding to the Croat demands. ' Finally, Stoyadinovich was one of those whose policies will some day be seen to have been responsible for the disappearance of Austria and Csecho-slovakia, for he happened to b« the man urho during hi* five years in office was continually undeimining the Little Entente—the combination of Yusoslavia, Czechoslovakia and Rum-ania—which was originaily eonceived to protect and maintain the "status quo" in Central Europe. This caae of Yugo*lavia ia really similar to the status of many of those other small na tions today at the mer-cy of povver politica. Unless they realist- the danger to their ezistence through internal conflicU and selfish schemes and get rid of their dictator-ial systems and self-impoaed dietatora, these nations, where this aort of thing exisU, will continue to remain a orey to those who are againat their vital interests and a ishea and, above aH, againat freedom, peace and democracy. (Part of a speech broadcaat over station WEVD.) Labor Has Just Begun to Fight The Wiaconsin State Federation of l existence bv labor and wiU be de- YSPL CONVENTION Chicago.—The tenth national convention of the Young People'« Socialist league vrill be held in Cleveland, Ohio, Sept. 1-4. This is the best-plan-ned convention in league history. De-legates will come to Cleveland from ever)- seetion of the country—from New England, the Atlantic seaboard, the Deep South, the Middle West, the Rockies and up and down the Pacific coast. Young Socialists, representing every phase of working claas life, urili be present—comrades already deeply im-mersed In day by day strugglea in the trade unions, among the unem-ployed, farmers' unions, in anti-^rar activities, the študent field, etc. I Prominent trade unioniata, members of the party N1X^, represenU-tives of the Socialist movement a4>road, distinguished visitors from Canada and the iLatin American countries will addreas the convention. VVhat is of prime importance, hour-ever, is that 8«pt. 1-4 wi!l mark the emergence of a strong and revitalised Tka Right ta Work The WPA "starvation" bili recently enacted e launched in the fall. Meanurhilc work should take plače on the batis of local issues vrhich are continually existcnt, through pressure for state legialation and the building of local campaign center«. Citywide and neighborhood group« can be readily built around demands for employment, education and re-creational needs. Minimum standard« for študenta and other youth summer vrorkers will be one demand; continu-ation of NYA projeeta, amelioration of NYA vvorking conditions and organization of NYA vrorkers another; opening up achoola and public build ing« for social centers; pressure for PWA grant« for rvrimming pools, etc.; adaquate summer school facilities. Others are added according to local needs. This type of campaign msy be initiated by young Socialists, but it must under no circumstances be a speci-ficnlly Socialief projeet. A large seetion of the community will be inter-ested; fraternal groups, neighborhood house clubs, and so on. Most important is to secure the backing of trade unions, because the job of bringing youth and labor together is a primary task for Socialists. S,000,000 Jobless The 5,000,000 unemploycd young people in the United States today *rei of many kinds. They are stranded on farms. unemployed in cities; they are Negro youth, object of s^>ecial dis-erimination; študent« struggling to tet back to school. In many waya an antagonism has sprung up betareen them and the organized urorkers and farmers for the urorking group has sn apparent security, a privileged position through seniority, urith vrhich they cannot hope to compete. The campaign for youth's economic needs may sUrt even with a neighborhood sarimming pool; it may start urith somethlng of far greater signi-ficance. But the great contributlon young Socialist urili make is to point out tnat there is no "youth problem" as such. The demand for the opportunity of urork, of play, of study and of secur-ity ia one common to ali urorkers. The syatem of human exploitation does not grind dourn an age group but a claaa. And the struggie against it must be uraged aa a common struggie. —Socialiat Call. Labor holds its forty-seventh annual convention in Wausau at a time when labor organizations have been more bitterly attacked than in any other yea- in recent time«. Owing to a peculiar set of circumstances vrhich encouraged an unin-tentional «wing toward reaction, th« state finds itself in the grip of op-ponent* of labor, backed by aU the venomous labor-hating forces. The best lavrs for tbe proteetion of labor's rights and the advancemeat of friendly relations betvrcen labor | and employer have been repealed and t substitutcd by destruetive measures ■ designed to prevent the existence of bor.a fide unions. fended and protected by it against aH comers. Labor will see to it that destruetive legislation of aH kinds ia in due time repealed. And in the mean-urhile it urili build its organiaation and promote collective bargaining and the union shop. We look for an unprecedently vi-gorous and successful convention of the federation. Labor has just begun to fight —Miluaukee Post. IJTTLE ESSA\S By JOHN M, WORK How long does it trUe to find out that iinemployment cannot be abolishec! b;* pat;hing the private profk iystem of ch,). It al Um? It has been tried ior 10 years and there are stili abaut 12,000,000 unerrovoyed. Hovv much more time do the tinkerers vvant? It is high time they vvere getting dovvn to bra*s tacks and doing somethimg to provide permanent employment for aH able bodied and able-minded citizens.; They talk of distributing vvealth more evenly so as to affor i adequate purchasing povver to the people. Surely anyone vvith an atom of common sense must knovv that under privaU» profit system the industries vvill not and cannot operate vvithout profit for para«ites; and this profit for parasites makes a fair dis-tribution of purchasing povver impossible. The only remedy for unemployment is the socialization of enough industries to guarantee employment. Personally, I vvould like to have compleCe Socialism as quickly as rpossible. I knovv, hovvever, that the average man is not vvilling to go that far at one jump. But any person vvho is out of vvork, or vvho is running the risk of being out of vvork, should be vvilling to go in for production for use—socialization—to the extent necessary to furnish employment to the unemployed. Labor, both employed and unemployed should insistently demand that this be done. Labor should fairly haunt the \Vhit? House and the congress vvith this demand, until it is granted. |" IBili r** Ii !|IHiiihii»h... ARCH LIGHT iT Domalo 1 t Lotrich . LET THEM KNOW I You'd better talk to your re-prc«entative when he geta home," is WhiW tha labor haters have not *drice *'v'n Washington gone to the extr«me of psssing laws ^^ bu«.neaamen and employ- openly forbiddl^g labor to organize.' to Ull members a« in Fascist cotintries. they undoub-l?( Congress. what they lik« and don't tedly hope to achieve the siime result wab?ut thf,r votin* by hamstringing Ubor so completel> ■ swel1 *dvic® Ubor to°- The tory majority in the past that urorkera a tli not think it worlh vrhtle to join unions or to retain al-ready existing membership in the same. Yet, under unfavorable conditions, the state federation shows « good membership grovirth and a determined aeasion of Congress vrent on the ram-page on a dozen issues of vital con-cern to aH labor unioni«ta. When they return home, your Con-gressmen and Senator« vrill be won-dering just what the voters are think-ing about vrhat they did or failed to apirit. , _ The assailants have, through their | d<) 'n 1 Don t leave them control of the ezecutive and legis lative branches of the state govem ment. got in aome telling blovrs. but in agonizing douht. If they aent dourn the line for la- labor has rallied magnificently. The of the Wagner Act, of assault has put it on Its mettle. Its * PA- of the vrage-hour law and In fighting špirit is aroused and it is *upport of othtr P™grassive legisla- giving a good account of itself. tl0"- "FJ9* y?ur, Rppr*clatlon ^ It is not only contesting the vidou«' »nd»vidAlly and through your organ- laws in the courts but also on the In- '"^J0™ duatrial and politics! field« It is de- If' on thc othor hand« ihe> i°ined termined to stop the r^actionary at., ^e tory bloc .n voting to alash WPA. tac k upon the free public scbool sys-tem arhich was originally brought into SAVA'S PICNIC Sandaj, Aagatt 27 At Kohal's Grove, Clarendon Hills -i Spend the Day in the Beautiful Sur-roundingz of Clarendon Hills Games — Dancing — Fun Admisaion Free if they joined the con«piracy against labcr's rights as embodied in the Wagner act, and if they voted against other measures of benefit to labor, be sure to let them knovr vrhat you and your organization think of their aetion«. Most of the Congressmen vrith had records will return home vrith pocket-ful of excuses and alibis. But let them knnw that their votes speak louder thsn ali their excu«es, and that vrhen next elections roll around, labor's votes can do a lot of talking too. —Union Nevrs Service. Latest "Loss Of Face" Threat In The Orient Rea«w Yaar SabacHptiaa I Baild Y«ar Paparl Halp YPSL ready to expand iU activities on every front of the claaa strug*!«, an organiaation that aince the split vrith the Trotakyites at the Philad«)-phia convention in 1937 has exp«ri«n-eed th« most rapld and amazlng grovrth in l«ague history. Financial reports of the various corporations throughout the country shour that they have done a much better business during the first aix months of 1939 than in the previous year for the correuponding months. This naturally means that the corporations have eamed more money and thus vrill he able to pay more dividends. There seems to be a continued period of improved conditions and the chances are that the fall and winter season vrill be a good one vrith po«sibilities of it being the best vear since 1929. Many of the big fellows attribute this to the change in the corporate tax law and particularly to the change in the excess profit tax law. In other urords, the corporations urili not have to pay as much taxes on the profits they make as in 1937 and 19ra. No doubt. the profits tax has something to do urith smaller ?at ninars for thc corporations in 1937 and 1938, but as a vrholc, it has very little to do vrith the improved conditions in 1039. There just happens t« be more demand for the various commodities than in thc previous year« due to the enortnous amount ">f money the government has been «pending. What is more, thc situstion isn't anyuhere near r ght. The big problem stili facin? America is how to put about twelve millions of its citizens back to gsinful oceupations. If those now urorking are able to sup-ply the need« of aH of us, it is quitc evident that putting additional men to work vrill arain flood the arterie« of trade. So, uhile we wish for better times. and more work. the prospects are none better than they have been throughout the Nevr Deal regime. The capitalist body needs no transfusions, or should vre ssv that transfusions vrill not remedy the ills of the capital-iat order. What needs to be done is to replace the defunked and de?ayed capitalist order with a nevr social sys-tem. Those who believe that ve can ever return to the days of wild spe-culation and uncontrolled production are simply ignoring the true facta of the čase. a Our friends and comrades are re-minded that the National SNPJ Day vrill be held in La Salle, Illinois, on September 2nd. 3rd and 4th, and that for the occasion the Chicago SNPJ Federation is arranging for a chartered train to convey our people to La Sall«. This will be something to crour about If ure are successful in »•curirur this speclal train. The one requirement is that vre get at least 1*0 passengera. Many of the comrades and friends make the annual pilgrimage to the National SNPJ Day because ure are interested in urhat the l Society does and because they want , to help make aH such manifestations successful. We might just as urell continue to help them and make the trip to La Salle thia year. Those urho wish to go should contact the officers of the Federation. The round trip fare urili be only $2.00. « Is there any other poaaible way out of this tense situation in Europe but War? Hitler's German agenta are doing uith Poland precisely vrhat they ha v« done urith Czechoalovakia. They are preparing the vray for even-tual absorption. The only queation that stands in the vray, in what the Russians urili do If Poland la invaded. W« stili don*t believe that £hamber-lain is honest or sincere. We atill believe that he and the Rnglish rullng clique as urell aa the upper stratu« of life in England. would prefer Hit-j ler to any true cooperation urith Russia. War ia therefore, ineviuble. The vrhole world can see how false are I the promiaes made by Hitler and hi« German agenta. Hour every agreement and treaty is siraply broken and ignored: how even those urho help Hitler obtain uhat he urants are grsd-uallv subdued and forgotten. Sometimes we uronder hour it is possible to subdue a urhole nation like Austria or Czechoslovakia. We knovr that force and violence is the mce ns bv which theie nations and the people in them have been subdued. It is cer-tainly surpriaing that none of thc group« have been pourerful enough to give any serious trouble to the thugs of Hitler. It is aH the more peculiar to see this force and violence drive everyonc into the Nazi camp. Ho* it is possible to assimiliate sil these nevr converts is another quc<-tion unless it be that ali of the people have lost courage and are just w«it-ing for thc day when something must happen. That something of course must be nothir.j less than vrar. a Sava's singers ulll be picnickine »t KobM'a Plače in Clarendon Hills thi*. coininc Sunday and our friends sre "11 ir.vited. Fall weathcr is settinz In a!ready so that we will not hmve vrr.v mar.y more opportunit.ies to get out in the ?ountry. That's why we should attend Sava's picnic and enjoy the company of our singers and our other friends. We will be looking for««rd to seeing you. Freedom Men! whose boast it is that y* Come of fathers «brave and free. If there breathe on earth a slav*. Are ye truly free and brave? If ye do not feel the chain When it works a brother*s psin, Are ye not baae slave« indeed, Sla ves unworthy to be freed! It true Freedom but to break Fetters for our oum dear sak«, And, with leathem hearts, forget That we oue mankind a debt? No! True Freedom is to share ♦ . Ali the chains our brothers vresr. And, with heart and hand, to be Earnest to make others free! They are slaves urho fear to speak For the fallen and the ueak; They are slaves who uill not choo t Hatr«d, acoffing and abuse, Rather than 4n ailence shrink From the truth th«y needs must think Thcy are slave* who dare not be -In the right vrith two or three —Jame« Rusael L>well. Yerncy's Justice Br IVAN CANKAR Faithful, stirring. realistk fietion by the man urho is considered the grest-eat urriter Jugoalavia has produced (Translated from the Slovene by LOUIS A DA M JO) Prte* SO eaats. Order From t PROLETAREC, 1301 Sa. Uw«d*U Ava., Ckicaga, III.