Kako bi naj gospodske bile bolje razstavljene? V trgu Vildon-u pod Giadcem je tamošnja poddružnica stajerske kmetijske družbe imela svoj shod. Baron Konrad, liberalec, je nasvetoval, naj zbrani družbeuiki sklenejo, daso za posilno zdiuženje menjših v večje srenje, ker sedanje srenje vseb svojib dolžnosti opravljati ne morejo. AH družbeniki so ta liberalni nasvet zavrgli. Sprejeli so driig nasvet, ki je vsej sedanji politični upravi nasproten. Rekli so: srenje naj ostauejo, kakor so. Opravila pa, ki niso njih lastna, se naj zopet naložijo c. ki\ gospodski. V ta namen se sedauja prevelika poglavarstva naj razpustijo. Mesto njib se pa naj pri vsaki okrajni sodniji zopet postavi politična gospodska ali vsaj 1 stalen političen uiadnik, ki bo tisto opravljal, kar seje srenjam preveč naložilo. Ternu pritrdi tudi nSl. Gospodar". Vsaj ta nasvet druga ni, kakor uov djaDsk dokaz za resnico tega, kar naš ptujski poslanec, blagi g. Hermau že mnogo let zagovarja in za kar je više 80.000 kmetskih ljudi 1. 1871 prosilo — zastonj. Veudar zdrave politične misli se ne dajo za vselej zatreti. Sčasom vendar pvoderejo in obveljajo. Tako tudi tukaj. Kakor nam je bivši liberalni minister, slaboglasni Giskra našo c. kr. gospodsko uredil in razstavil, to ne more dolgo več brez prenaredbe ostati. Preveč je neprilično razstavljena za kmetske ljudi. Le premislimo sledeče: 1. Sedanja poglavarstva so p r e v e 1 i k a. To stori, da ima veliko ljudi predal e5 do svoje politiSne gospodske. In to ni dobro. Kajti prva politi5na gospodska bi imela mogoče blizo — sred Ijudi biti. Sedaj imamo na Štajerskem 19 glavarstev. V njih je 64 sodnijskib okrajev stla5enib. Na Slovence pride 6 glavarstev: Ljutomer, Ptuj, Maribor, Sl. Gradec, Celje in Brežce. Edini Ljutomer ima samo 2 sodnijska okraja; drugod je po 3 in v Celji celo 6 okrajnib sodnij sepbanib. Toje vse preveliko. Nekateri bolj skrajni Ijudje imajo 2—4 ure, nekateri celo po 5—7 ur, in iz Žolčpaha v Celje je kakib 10 ur pota. Koliko dolgib potov tedaj se ima tukaj storiti, koliko denarjev se potroši in dragega časa potrati! Kedar se kde kaka dekla ali blapec in sploh prosti Ijudje podajo na božjo pot ali par ur misijonarjev poslušat, o tedaj liberalci kar vrešijo in klepečejo, kakor stare babe, kako ljudje lenobo pasejo, zlati čas tratijo denarje zapravljajo^ in se okoli potepajo, mesto da bi doma delali. čudno, kedar pa gospodarji sami, večjidel najboljši in doma najpotrebniši, Bog vedi koliko časa zamudijo in denavjev zapravijo po daljnib trgib, mestib zavolj raztepene gospodske, tedaj so tiho, kakor, da bi njib ue bilo. Tukaj je liberalcem vse prav! 2. Po tem načinu, kakor so zdaj glavarstva razstavljena, je mnogo sodnij skib sedežev brez politiSne gospodske; pri nas na primer: G. Radgona, Oimuž,^ Rogatec, št. Letiait, Sl. Bistrica, Mabrenberg, Soštanj, Vransko, G. Grad, Konjice, Laško, Smarje, Sevuica in Kozje. Zato ne more človek sedaj tako, kakor poprej vse_na enem mestu in eden dan opraviti. Časib mcia mimo gospodske, ki muje pod nosom, do druge, ki je daleč od njega. Tukaj se utegne večkrati pripetiti sledeča pvigodba. Nek človek iz Reinšnika je moral skozi le 1 uro oddaljeni Mabrenberg iti pred dobrih 6 ur odstiaujeno poglavaistvo v Sl. Gradcu. Tukaj pa mu povedo, da danes ničesar ne opravi, ker še mu manjka nekoliko pisem od mabrenberške sodnije. Zdaj biti lačen in žejen, kolikor ga noge nesejo, nazaj v Mabrenberg, da bi še gospode v kancelijab našel. Toda prišel je prepozno. Bilo je vse zaprto, dan in trud zgubljen. Kaj enakcga se nebi godilo, ako bi ljudem, prve in najpotrebniše gospodske skupaj na euem mestu bile nastavljene. Zato pa itnajo Vildončarji in vsi ki so njihovih uiisli, popolnem prav: prevelika glavarstva se naj odpravijo ter na mesta sodnijskib sedežev zojiet politični uradniki postavijo. Sicer pa liberalci ugovarjajo rekoč: vsaj pribajajo tje vsaki teden od glavarstva posebni koiuisarji. To je res pa tudi drago. Vedni popotnik komisar vle5e precej potDine iz državne kase. Naposled so tudi sploh komisijoni pri prevelikih poglavarstvih za bolj skrajne ljndi sila veliki. Tudi za uradnike kažejo manjši okrogi. Dela dobijo manj, ljudi lebkeje poznajo. Splob nagledimo si stvar od kateie koli strani: politicna sedanja uprava ne sodi za kmetske ljudi. Ti po trebujejo prvo dacno, sodnijsko in politično gospodsko bližeje pri sebi, da lehko do nje pridejo in hitro opravijo vse, kar je boij navadnega.