Listek.                                                               651
achtzehn Monaten in Krain verweilt, sich daselbst mit der illirischen Literatur beschaftigt, und nachstens eine Sammlung krainerischer Volkslieder her-ausgeben wird, hat vor Kurzem nachfolgenden Aufruf erlassen, welchen er uns mit dem Ersuchen, ihn in unser Blatt einzuriicken, iibersandte i. t. d. Poziv je datiran z dne 10. junija 1838. 1. — Ako je bival Korvtko tedaj 18 mesece v na Kranjskem, in če torej štejemo tiste mesece nazaj, pridemo približno na novo leto 1837. — To bodi tudi en dokaz, da je glede Korytkovega prihoda v Ljubljano Vrazova letnica verjetnejša od Kolbergove.
Na 472. strani lanskega »Zvona« stoji pri opombi, da ima Prešeren Ko-rytka prvič v mislih v pismu z dne 4. marca 1837. 1., kjer poroča Vrazu o dveh prognanih Poljakih, — v oklepaju vprašanje: kateri je drugi? Pri tem vprašanju je opozoriti na »Dunajski Zvon« V. str. 39. — Drugi je torej grof Horodinski. —
Končno mi je še popraviti opombo na 648. strani lanskega »Zvona«. — Korvtkove pesmi »na lepe Ljubljančanke« naš Prešeren ni preložil iz poljščine na slovenščino, ampak na nemščino.                                             L. Pintar.
Naši pisatelji v prevodih. Rad. Murnika humoreska »Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja«, kije izšla v januarski št. letošnjega »Zvona«, je prinesla »Politik« v nemškem prevodu. — Jožefa Kostanj evca povest »Brez službe«, ki je bila natisnjena pred par leti v »Ljublj. Zvonu«, pa je izšla v praškem dnevniku »Narodni Politika« (št. 256.) v češkem prevodu. Lepo povest je prevedel Jan Novak.  —
f Dr. Frančišek Lampe. Ko smo že končavali zadnje strani oktobrske št., došla nam je vest, da je po kratki bolezni umrl kanonik dr. Lampe, urednik »Doma in Sveta«, predsednik »Slov. Matice«, neutrudljivi slovenski pisatelj. Rojen je bil 1. 1859. v Zadlogu pri Črnem vrhu nad Idrijo. Dr. Lampe je bil markantna osebnost med našimi konservativnimi ali katoliškimi pisatelji. Njegovi spisi in tisti možje, ki so ga poznali osebno, pričajo, da si je bil pridobil s, svojo nadarjenostjo, s svojo brezprimerno marljivostjo in jekleno vztrajnostjo bogatih zakladov vednosti v r_aznih strokah. Študijam je žrtvoval ves prosti cas in, kakor se nam pripoveduje, skoparil je čelo s ponočnim počitkom. Brez vsakega dvoma je bilo njegovo naporno in prenapeto delo vzrok njegove rane smrti. — Dr. Lampe je zastopal v vseh svojih spisih strogo konservativne ideje in tudi filozofijo in umetnost in poezijo je vklepal v dogmatiški jarem. Drugo vprašanje je seveda, v koliko je mogel on s svojimi enostranskimi nazori koristiti slovenski književnosti?  Sholastična doba je že davno za nami, in seveda ni misliti, da bi
g*.     ,-,.     fp   ^
se mogla kdaj povrniti, ker se po strogih zakonih evolucije absolutno ne more več povrniti. Zato seveda tudi mi Slovenci ne moremo, če bi tudi hoteli, nazaj v srednji vek, ampak moramo naprej z drugimi najnaprednejšimi narodi evropskimi. Čeprav je bil v svojih nazorih konservativen, vendar je bil med vsemi pristaši Mahničeve struje najsvpbodomiselnejši. In čeprav je svoje nazore branil z veliko gorečnostjo, vendar je bil še najtolerantnejši. Čeprav je dela svobodomiselnih slovenskih pisateljev in pesnikov ocenjal sila enostransko, vendar se ni nikdar ponižaval do tiste meje, kjer se nehava stvarna kritika in se začenja — plamflet.
Dr. Lampe v svojih kritikah ni ravnal kakon svetopisemski farizej, ki je samega sebe povzdigaval s tem, da je ubogega mitničarja smatral za največjega grešnika.   Dr. Lampe je  bil v svojih  polemikah  vsekdar  dostojen  in   zmeren.