ISBN 86-7131-016-3 ANA LAVRIC VLOGA LJUBLJANSKEGA ŠKOFA TOMAŽA HRENA V SLOVENSKI LIKOVNI UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS 1: HISTORIA ET SOCIOLOGIA DELA/OPERA 32 UMF.TNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA INSTITUTUM HISTORIAE ARTIUM 1 Ana Lavric VLOGA LJUBLJANSKEGA ŠKOFA TOMAŽA HRENA V SLOVENSKI LIKOVNI UMETNOSTI DIE ROLLE DES BISCHOFS TOMAŽ HREN IN DER SLOWENISCHEN BILDENDEN KUNST 1 LJUBLJANA 1988 SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 13. 4. 1988 IN NA SEJI PREDSEDSTVA DNE 12. 5. 1988 CIP -katalogizacija v knjigi Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 262.3(497.12)Hren T.:7.074 LAVRIC, Ana Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti = Die Rolle des Bischofs Tomaž Hren in der slowenischen bildenden Kunst / Ana Lavric. -Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988. -2. zv. ­(Dela / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede = Opera I Academia scientiarum et artium Slovenica, Classis 1: Historia et sociologia ; 32. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta = Institutum historiae artium ; 1) ISBN 86-7131-016-3 l. -1988 Tiskano s podporo Kulturne skupnosti Slovenije in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU 1 2 KAZALO I. del UVOD 11 POGLED V CAS 15 Doba radikalne protireformacije v Notranji Avstriji 20 TOMAZ HREN -ZIVLJENJE IN DELO . 21 Hrenova življenjska pot do nastopa škofovske službe 21 Hrenova obnovitvena prizadevanja 24 Notranja rekatolizacija 24 Hrenov kulturni program 26 Hrenov umetnostni program 30 HRENOVA DEJAVNOST NA PODROCJU LIKOVNE UMETNOSTI 36 Pred nastopom škofovske službe . 36 Umetnostna narocila v casu delovanja verskih komisij 37 Posvetitvene medalje in spominski novci -37 Gornjegrajska rezidenca -38 Prva dela v ljubljanski stolnici -39 Delo v letu 1598 -40 Ljubljanski jezuitski kolegij -41 Oltar Kristusovih ran -42 Kapela sv. Pavla v Gornjem Gradu -43 Kapela sv. Marije Magdalene v Gornjem Gradu -44 Hrenova vizitacija -45 Risbe v Hrenovih pontifikalnih protokolih -46 Potovanje v Trst -46 Veliki oltar v Braslovcah -47 Zlatarski izdelki -47 Skofijski pecatniki -47 Lesena cerkev v Petrinji -48 Obnova in gradnja župnišc -50 Liturgicni predmeti -50 Zidarska dela v Gornjem Gradu -50 Kapela sv. Tomaža v Gornjem Gradu -51 Kapela sv. Martina in Marijinega oznanjenja v gornjegrajski kolegiatni cerkvi -53 Goriška sinoda -54 Privilegij za oltar sv. Trojice v ljubljanski stolnici -54 Cerkev sv. Petra v ljubljanskem predmestju -54 Darovi -55 Portreti Tomaža, Andreja in Lenarta Hrena -56 Heraldicne plošce -56 Nagrobnik Gašperja Zitnika -56 Oltar Odrešenika sveta v stolni cerkvi -57 Pokopališce pri sv. Nikolaju -57 Hrenovi nacrti -57 Dvorana in kapela v gornjegrajski rezidenci -57 Veliki gornjegrajski zvon -58 Kapela sv. Barbare na Svibnem -58 Liturgicni predmeti za Novo Stifto -58 Znamenja -križi -58 Hrenovi dolgoletni sodelavci 60 Porocilo papetu Klemenu VIII. -60 Kapela bistrških menihov na Bregu v Ljubljani -60 Hrenova celica v Bistri -61 Privatne ustanove -61 Zvonik ljubljanske stolnice -62 Romarska cerkev na Uršlji gori -64 Božji grob in jaslice v Gornjem Gradu -65 Opecni tlakovci -66 Sodelovanje s celovškim kamnosekom -66 Kropilni kamen za gornjegrajsko cerkev -67 Križ na ~rnivcu -67 Marmorni tlak v gornjegrajski kolegiatni cerkvi -67 Manjša zidarska dela v Gornjem Gradu -68 Umetnostni nakupi -68 Skofijski grad v Goricanah -68 Apostolska vizitacija nuncija Salvaga -68 Relatio ad limina 1608 -71 Kapucinski samostan v Ljubljani -72 Kapucinski samostan v Celju -75 Poslikava obocnih polj in slavolocnih sten ter obnova oltarja sv. Trojice v ljubljanski stolnici -75 Hrenova nagrobnika v Gornjem Gradu in Ljubljani -77 Dela v kapeli sv. Martina in Marijinega oznanjenja v gornjegrajski kolegiatni cerkvi -78 Kapela sv. Herjete v Gornjem Gradu -79 Prvo sodelovanje škofa Hrena s slikarjem Plainerjem -81 Porocilo papežu Pavlu V. -82 Dragoceni monštranci -82 Novi mitri -83 Svecniki -83 Prižnica v stolnici -83 Darovi ljubljanskim kapucinom -84 Jezuitska pristava -84 Pet grbovnih plošc -84 Odpustki za Hrenove kapele -84 "Purgatio canonica" -85 Mizarska, tesarska in kamnoseška dela -85 Prelitje velikega šentjakobskega zvona -86 Pregled del v letu 1610 -86 Kapela sv. Tomaža, sv. Florijana in vseh svetnikov v ljubljanski stolnici -86 Hrenov portret -92 Oltar sv. Križa v stolnici -93 Poslikava kapela sv. Martina in Marijinega oznanjenja v gornjegrajski kolegiatni cerkvi -93 Oltarja sv. Petra in sv. Ane v gornjegrajski kolegiatni cerkvi -95 Posvetitev stolnega prošta Andreja Kralja -95 Pontifikalni prstan in nova mitra -95 Hrenov sodelavec Strolin -95 Marijin oltar v ljubljanski Sempetrski cerkvi -95 Skrb za romarska svetišca in po2ivitev bo2jih poti -96 Nakup grafik -98 Krstilnik za gornjegrajsko cerkev -98 Obnova gradu Rudenek -99 Oltar sv. Križa na empori ljubljanske stolnice -99 Vizitacija tr2aškega škofa -99 Knjižica s podobami sv. FranciSka -99 Darovi ljubljanskim franciSkanom -100 Vrh Hrenovih umetnostnih prizadevanj . 100 Veliki oltar v gornjegrajski kolegiatni cerkvi -100 Hofferjeve plastike -103 Oltar sv. Katarine v gornjegrajski cerkvi -103 Poslikava ladje in oratorija v gornjegrajski kolegiatni cerkvi -103 Druga Plainerjeva dela -105 Gornjegrajska kapela sv. UrSule -105 Oltarna podoba za celjsko kapucinsko cerkev -106 Freska Ustanoviteljev ljubljanske Skofije v stolni cerkvi -108 Tlakovanje stolnice in dela v prezbiteriju (koru) -109 Seznam del v stolnici -110 Jezuitska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani -111 Darovi ljubljanskim jezuitom -112 Slovesnost v Dvoru -113 Križa v Ljubljani in na Skofljici -114 Nakup slik -114 Dragocena biblija -114 Nakup slik in nova mitra -115 Križi pri Podpeci -115 Oltar sv. Katarine na Igu -116 Graška leta (1614-1621) . 116 Hrenov graficni portret -117 Grad Vrbovec (Alttenburg) -117 Slika božjega groba -117 Slovenski katekizem s slikami (1615) -118 Nova zakristija v ljubljanski stolnici -118 Grbovna plošca v Kozarjah -119 Relatio ad limina 1616 -119 Ferdinandov obisk v Ljubljani -121 Dragoceni svecniki -121 Hrenovo delo v ljubljanski škofiji leta 1617 -122 Zlatovezec pri Hrenu -123 Ljubljanski kanonik Bertogna pri papežu -123 Skrb za opremo stolne cerkve -124 Posvetitev cerkve v Srednjih Bitnjah -124 Textorjev epitaf -124 Knjižica s podobami iz življenja sv. Cecilije -125 Slika sv. Nikolaja v ljubljanski stolnici -126 Beneficiatna hiša sv. Barbare v Ljubljani -129 Apostolska vizitacija Siksta Carcana -129 Umetnostne naloge po vrnitvi iz Gradca • 133 Posvetitev tržatkega Akofa Scarlichija -134 Steklo za kapucinsko cerkev na Reki -134 Hrenov prispevek za popravilo ljubljanskega mestnega obzidja -135 Intenzivna obnova vrbovškega gradu (AlttenburgJ -135 Epitafi škofov Tavcarja, Radlica in Glušica -136 Upodobitev bitke pri Sisku -136 Kazula in manipel iz Hasanovega plaš~a -138 Spominski križ na Ambroževem trgu v Ljubljani -138 Delež slikarja Petra Steydlerja -139 Krstilnik in kropilnik v stolnici -139 Zlatarsko delo -139 Poroeilo Sikstu Carcanu 1622 -139 Martinov oltar v Smartnem pri Kranju -140 Kapela in oltar sv. Jurija v ljubljanski stolnici -140 Hrenove zadnje ustanove 142 Posnetek lavretanske kapele v Nazarjah -142 Oltar sv. Andreja v ljubljanski stolni cerkvi -148 Oltar sv. Marije Magdalene v stolnici -149 Polihromacija in pozlata Kernovega oltarja v Gornjem Gradu -150 Epitaf škofa Sigismunda Lamberga v Gornjem Gradu -150 Kapela in oltar Marijinega vnebovzetja v ljubljanski jezuitski cerkvi -151 Oltar na Uršlji gori -152 Delo mizarja Spechta -152 Zlatarski izdelki -152 Coronaeum v Trstu -152 Plastike za oltar sv. Benedikta -154 Epitaf Hrenove matere -154 Slike za veliki oltar v jezuitski šentjakobski cerkvi -155 Slika sv. Cecilije pri celjskih kapucinih -155 Oltar sv. Rešnjega Telesa v Gornjem Gradu -158 Veliki oltar pri ljubljanskih avguštincih -159 Mizarska dela -160 Pomo~ pri obnovi kamniškega franci~anskega samostana -160 Narocila pri zlatarju -160 Ponudba rezbarja iz Konstanza -160 Oltar sv. Mihaela v ljubljanski šempetrski cerkvi -161 Grbovni šcitki -161 Upodobitev Hasanovega boja -161 9 Zadnje posvetitve -161 "Annotationes" 1628 in "Relatio" 1629 -162 Sodelovanje z zvonolivarjem -162 Prispevek za mekinjski samostan -163 Krizmarij -163 HeraldiCna ploSCa iz 1629 -163 Hrenov pozni portret -163 Zadnji Hrenovi izdatki -164 Popis inventarja po Hrenovi smrti 164 SKLEP 167 ZUSAMMENFASSUNG 179 HRENOVI PONTIFIKALNI PROTOKOLI • • 185 UMETNIKI IN UMETNI OBRTNIKI V HRENOVEM KROGU 223 KAZALO K SLIKAM 241 UVOD Ljubljanski lkof Tomaž Hren, duhovni vodja protireforma­cije na Slovenskem, je bil prav gotovo dominantna osebnost prve cetrtine 17. stoletja na nalih tleh. Kot cerkveni dos­tojanstvenik je v kriticni dobi zapletenih duhovnih, družbe­nih in politicnih razmer z izjemno osebno mocjo tako odlocu­joce posegel v cerkveno, politicno in kulturno življenje slovenskega naroda, da njegove zgodovinske pomembnosti kljub nasprotujocim si vrednotenjem njegovega dela nikakor ne moremo prezreti. Znacilno je, da so se v teku stoletij oblikovale o lkofu Hrenu enostranske, pogosto ekstremne in zato seveda izklju­cujoce se podobe. Predvsem po zaslugi literarnih zgodovinar­jev ga danes gledamo kot neprizanesljivega inkvizitorja, ki pleni in požiga prve slovenske knjige,1 pretekla doba pa je o njem sodila tudi drugace. J. W. Valvasor poroca, da so mu v 17. stoletju nadeli vzdevek "apostol Kranjske", ker je z nje iztrebil luteranstvo. "Neutrudno" škofovo delo in oseb­nost je ocenil pozitivno ter dostavil, da je v tem presegel sloves svojih predhodnikov.z Po Valvasorju je povzel sodbo J. G. Dolnicar. Pohvalil je Hrenovo velikodulnost in veliko zaslužnost za ljubljansko diecezo.3 Pozitivna ocena, pogosto stopnjevana v pravcato povelicevanje škofa Hrena, je ostala v veljavi vse do 19. stoletja, ki si je zastavilo vpralanje o eticnem in nacionalnem ozadju njegove akcije. V presoJ1 le-te raziskovalci niso bili vec enotni. Liberalni so njego­vo reformacijsko delovanje ocenjevali negativno. Zanje je bil Hren "v~liki inkvizitor Kranjske", reformacijska komisi­ja pa naj bi po sodbi A. Dimitza bila le avstrijskim razme­ram prilagojena inkvizicija, medtem ko je lkofu priznal duhovno moc in neuklonljivo voljo.4 Hrenovi apologeti so, nasprotno, branili njegovo cast in ugled. Za P. Radicsa je bil "verski junak", ki bo z zlatimi crkami ostal zapisan v zgodovini naše dežele, 5 in podobno je že na pragu 20. sto­letja mislil o njem M. Prelesnik.• Medtem ko se je v našem stoletju poglabljalo spoznanje o izrednem in odlocilnem pomenu protestantizma za slovensko kulturo, je bil Hren zlasti s strani literarne zgodovine deležen ostre kritike in tudi izrazito negativnih karakte­ristik. Literarni zgodovinarji, na primer F. Kidric, M. Rupel, J. Pogacnik in drugi, so razširili med nami lik cas­tiželjnega, slavohlepnega in neprizanesljivega inkvizitorja, ki je s sežiganjem prvih knjig v domacem jeziku mocno škodo­val slovenski kulturi.7 Cetudi so nekateri kar pozitivno ovrednotili njegove literarne nacrte in poskušali biti ob­jektivnejši tudi v presoji njegovega ravnanja, mu vendarle nikoli niso mogli odpustiti požiga slovenskih knjig. Podobna literarni je bila politicnozgodovinska ocena. E. Kardelj ga je sicer oznacil kot "zanimivo figuro" na lkofovski stolici, vendar je poudaril, da so njegove reformacijske komisije "zatirale prebujajoce se težnje slovenskega ljudstva po lastnem kulturnem in politicnem ustvarjanju".8 Sredi množice kritikov kajpak niso utihnili glasovi zagovornikov, pri katerih je Hren kot restavrator katoliške vere v ljubljanski škofiji užival ugled njenega "drugega ustanovitelja".' Seve­da nepristranske osvetlitve Hrena in njegovega Casa ni bilo mogoCe pricakovati od ideološko polariziranih interpretacij, pac pa le od temeljitejših in bolj vsestranskih raziskav. Na temelju poglobljenega študija domacih in tujih virov je poskusil objektivno predstaviti škofa zlasti J. Turk, v novejšem casu pa so tudi kulturnozgodovinske ocene njegovega dela vse bolj pozitivne, saj mu raziskovalci priznavajo mnogo zaslug na kulturnem, predvsem na glasbenem in umetnos­tnem podrocju. Tako kot se le pocasi razkriva pred nami prava podoba Hrenove dobe z vsemi svoJ1m1 znacilnostmi, nasprotji in posebnostmi, tako se vzporedno tudi vedno bolj odgrinja pravi lik škofa Tomaža Hrena, ki sicer kot vec­plastna, protislovna, vendar izjemna osebnost sodi med naj­bolj zapletene in interesantne v naši kulturni zgodovini. V analizi Hrenovega dela in življenja so njegovi biogra­fi veCkrat posegli po primerjavah z izrednimi in pomembnimi svetovnimi zgodovinskimi osebnostmi. Zapisovalec stiškega rokopisa iz 18. stoletja (Dizma Florjancic?) ga je po analo­gijah primerjal s papežem Gregorjem VII., telesno neznatnim, osebno skromnim in nenavadno junaškim možem, ki v službi Cerkve z ostro doslednostjo ni trpel stranpotov.10 J. Stepi­schnegg mu je našel vzporedje v liku Karla Boromejskega, v katerem se je izrazito inkarniral duh protireformacije, in v Gregoriju Velikem, ki je bil kljub bolehnosti in telesni nebogljenosti mož neutrudljive delavnosti in silne volje. Posebno mikavna je tudi analogija s sv. Bonifacijem, ki velja za apostola Nemcije; v dramatiCnem trenutku, ko je blizu mesta Geismar posekal poganskemu bogu posveCen hrast, naj bi mu bil podoben Hren, ko je s smodnikom razstreljeval luteransko molilnico na gradu Križ pri Kamniku.1 1 E. Kardelj ga je v politiCnem pogledu primerjal francoskemu kardinalu Richelieuju, "ki je Francijo centraliziral in odprl pota trgovini in veliki obrti".12 Literature o Hrenu ni malo. Temeljno študijo o škofu je v Slovenskem biografskem leksikonu in v Bogoslovnem vestniku publiciral J. Turk.1a Dodal je dober pregled dot1ej objav­ljene literature in arhivskih virov. Vecina starejših avtor­jev je v svojih raziskavah skusala osvetliti predvsem Hreno­ vo vlogo v restavraciji katolištva na Slovenskem, njegovemu prispevku na podrocju likovne umetnosti pa na splošno niso posvecali vecje pozornosti, dasi ga popolnoma prezreti ven­darle niso mogli. 14 Na škofovo vnemo in darežljivost pri lepšanju cerkva, predvsem ljubljanske stolnice in gornje­grajske kolegiatne cerkve, je pokazal že J. W. Valvasor.15 Za njim je Hrenovo zavzetost za lepoto svetite poudaril tudi J. G. Dolnicar: "Thomas Crcnn ... plurima templa errexit, cathedralem basilicam pretiosa suppellectili dotauit, paui­mento ornauit ..• "1' V preteklem stoletju se je ob tem na kratko zaustavil A. Dimitz, ki je v svojem zgodovinskem pregledu spregovoril tudi nekaj besed o škofovi umetnostni usmeritvi in naglasil, .da se ni mogel odpovedati okusu in cutu za umetnost.1 7 Intenzivneje se je s škofovim pomenom za umetnost in znanost ukvarjal P. Radics. Po dvajsetih letih raziskovanja je zapisal, da mu "Hrenovo stališce glede umet­nosti in vednosti leži pred ocmi kakor odprta knjiga", 18 ter obcudoval, da si je pri vseh naporih na cerkveno-politicnem podrocju znal pridobiti še naklonjenost muz, ki jih je kot mogocen mecen gojil in razvijal. Rezultate svojega dela je Radics objavil v Letopisu Matice Slovenske, kjer je med drugim na kratko obdelal škofov prispevek na podrocju sli­karstva, stavbarstva, kiparstva, rezbarstva in umetne obr­ti.t 9 Pomen umetnostnega ustvarjanja ob škofu Hrenu, ki so ga starejši pisci v glavnem le nakazali, 20 je v umetnostnozgo­dovinski literaturi prvi naglasil F. Stele,21 pozneje pa je zastavljeno temo, zlasti za podrocje kiparstva, poglobil E. Cevc.22 Arhitekturo Hrenove dobe je v okviru pregleda stav­barstva 17. stoletja v splošnem opredelil N. Sumi, 23 nadrob­neje pa jo je v diplomskem delu predstavil B. Resman. 24 Sliko škofove umetnostne dejavnosti dragoceno dopolnjuje tudi Veiderjev pregled stavbne podobe in opreme stare ljub­ljanske stolnice. Hrenovo preureditev stolne cerkve je opi­sal v posebnem poglavju, v katerem je ob kopici arhivskih podatkov tudi naglasil, da je Hren "zbral okrog sebe kar cel venec vsakovrstnih umetnikov, da mu preurede stolnico in drugo škofijsko cerkev v Gornjem gradu". 25 Podobno nam kot koristen zgodovinski vir za podrocje štajerske pomagajo pri opredelitvi Hrenove akcije Orožnova zgodovina lavantinske škofije,2& Stegenškova topografija gornjegrajske dekanije21 in Curkovo topografsko gradivo.28 Zastavljeno raziskovanje Hrenove vloge v slovenski li­kovni umetnosti temelji predvsem na neposrednih arhivskih virih, upošteva pa tudi že objavljeno literaturo. Za umetno­stnozgodovinsko stroko so najzgovornejši Hrenovi koledar­ji,29 ki so prav tako nepogrešljiv vir za zgodovino protire­formacije. V koledarje si je škof poleg drugih notic zapiso­val dogovore in pogodbe z umetniki ter izplacila za njihovo delo in riam tako ohranil vrsto imen slikarjev, kiparjev, stavbarjev in drugih mojstrov, ki so delali po njegovem narocilu. Množico podatkov o cerkvenih objektih in opremi vsebujejo tudi pontifikalni protokoli,30 ki jih je Hren med ljubljanskimi škofi prvi zacel sistematicno zapisovati. Razen teh najpomembnejših dokumentov sem pri preg1edu upoš­tevala še precejšen de1 ustreznega arhivskega fonda v SAL, KAL, ASRS in nekaj dokumentov iz Vatikanskega skrivnega arhiva31 To gradivo o škofu in njegovi dobi je sicer zelo bogato, vendar so umetnostnozgodovinske drobtine v njem dokaj redke. Zivljenjski oris umetnikov in umetnih obrtnikov sem dopolnila s podatki iz sodnih protokolov in racunskih knjig ljubljanskega magistrata,32 Fabjanciceve tipkopisne Knjige hiš3a in šenklavških matrik.34 Pri pisavi imen sem sicer upoštevala originalni nacin zapisa v obravnavanem viru, vendar sem jih, ker so veckrat pisana precej razlicno, pri bolj znanih ali veckrat omenjenih osebah v tekstu poeno­tila. Današnjo obliko imen sem uporabila le pri tistih, ki so si slovensko obliko že splošno pridobila. V opombah sem ohranila originalne, v dokumentih zapisane oblike, v kazalu pa sem nanje posebej opozorila. Krajšane besede v latinskih ali v nemških tekstih sem dopolnila le tam, kjer je bilo to za razumljivost besedila potrebno. Naloga temelji torej predvsem na arhivskem gradivu, ki je za umetnostno snovanje v Hrenovem krogu še posebno boga­to. Zbrana množina podatkov, ki jih je bilo ponekod težko strniti, je dolocala tudi nacin dela, ta pa je narekoval kombinacijo kriterijev in razlicne metodološke prijeme. Pri pregledu materiala sem se odlocila za kronološki princip, vendar sem, kadar je bilo to mogoce, povezovala dogajanje širše smiselne sklope. Sledila sem etapam Hrenove aktivnosti na umetnostnem podrocju, ne pa razvojnim periodam umetnosti. Glavni vzrok, da sem raziskavo zajela predvsem zgodovinsko, je sporadicnost ohranjenih spomenikov Hrenovega casa. Pri množici unicenih in samo v pisanih virih sporocenih spomeni­kov v vecini primerov metoda stilne in razvojne analize ni bila mogoca, saj pogosto obstojimo pred prazninami v spome­niškem gradivu in tudi imena umetnikov velikokrat ostajajo brez trdne podlage v naši umetnostni posesti. Vodila me je zlasti misel, ki jo je ob podobnih problemih naglasil E. Cevc, da moreta tudi zgodovinsko raziskovanje in arhivsko paberkovanje prispevati delež umetnostnozgodovinskim izsled­kom, 35 in resnica, da je gradivo vabljivo tudi za splošno in kulturno zgodovino. Hrenove zasluge na umetnostnem podrocju in pomen, ki ga je umetnostna zgodovina vedno pripisovala velikim mecenom, opravicujejo obravnavo umetnosti prvih desetletij 17. sto­letja z vidika osrednje narocniške osebnosti. Tako zastav­ljen pregled še posebej pogojuje tudi takratna kulturnozgo­dovinska situacija, v kateri je bila škofom po dekretih tridentinskega koncila zaupana posebna vloga na podrocju likovne umetnosti. ZAHVALA Za pomoc in strokovne napotke se prisrcno zahvaljujem akademiku dr. Emilijanu Cevcu, ki je nesebicno in potrpe­žljivo spremljal, veckrat pregledal in korigiral moje delo. Lepo se zahvaljujem tudi akademiku dr. Ferdu Gestrinu za pregled in oceno naloge. Prav posebno iskreno zahvalo dolgu­jem sodelavcem v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, Vidi Urek, Blažu Resmanu in Borutu Uršicu, za delovno in moralno podporo, kolegu Borutu Uršicu pa razen tega še za vecino objavljenih fotografskih posnetkov. Hvala tudi osebju Arhiva Slovenije in Nadškofijskega arhiva Ljubljani, še posebej s. Mateji Gorišek. Primerno je, da ob tej priložnosti izrazim hvaležnost svojemu nekdanjemu profe­sorju dr. Božu Otorepcu, ki me je v študijskih letih navdu­šil za arhivsko delo, pri raziskavah pa mi je ljubeznivo pomagal z nasveti. POGLED V CAS Pozitivna naravnanost kršOanstv,a do likovne umetnosti je utemeljena v eksemplarizmu zemeljskih in nebeških stvarnos­ti. Po kršOanskem pojmovanju so namreO zemeljske realitete podoba nebeških, "telesna prispodoba duhovnih stvari", prav tako kot je po principih duhovne eksegeze v svetem pismu zapisana božja beseda "imago" duhovnih, nebeških resnionos­ti .36 Analogno naj bi seveda tudi podobe prek vidnih razode­vale nevidne stvari, kar je nazorno pojasnil Gregorij Niški z besedami: "Imagines quas rogasti, tibi dirigendas misimus ... si per visibilia invisibilia demonstramus."37 V teku stoletij so se v cerkveni umetnosti, ki je v likovni obliki pojasnjevala kršOansko doktrino, ustrezno razvoju svetopisemske eksegeze menjavali poudarki njene sporoOilnosti glede na alegorioni, anagogiOni, etioni ali zgodovinski vidik. Vzporedno s tem je umetnost v okviru Cerkve nenehno tudi pouoevala in vzgajala. S svojo interna­cionalno in splošno razumljivo govorico je imela pred pisano besedo to prednost, da so jo razumeli tudi preprosti in nepismeni. Tako se je ob svetopisemski besedi (sacra scrip­tura) uveljavila podoba kot sv. pismo ubogih. Ta vidik je že v 4. stoletju poudaril Gregorij Niški: "Nam quod legentibus scriptura hoc idiotis praestat pictura cernentibus, quia in ipsa etiam ignorantes vident quid sequi debeant, in ipsa legunt qui litteras nesciunt."38 Podobno je za njim povzel Janez Damascen: "Quia non omnes literas novunt, neque lecti­oni incumbunt, patres nostri consenserunt haec in imaginibus repraesentari."3• Tudi v srednjem veku je likovna umetnost v službi Cerkve imela sprva predvsem versko-pouoni namen, v 14. stoletju pa se je v posebnih zgodovinskih razmerah in v skladu s sooasno mistiko v severnoevropski literaturi razvil nov tip Oustveno obarvane umetnosti, ki je navajala k pobožnosti, Oešcenju, verskemu custvu. Iz takšnih tal je pognala nova oblika ceš­Oenja milostnih podob, vzporedno z njo pa so se razširjale pripovedi o cudežih in se množila božja pota. V poznem sred­njem veku je to dogajanje prestopilo razumne meje. Cešcenje svetnikov se je tako razmahnilo, da je zatemnjevalo pravo teolatrijo, ljudje so verovali v posebne moOi svetnikov in svetih podob, množila so se romanja ter ustanove cerkva, kapel in samostanov. Poudarjeno materializacijo oziroma pretiran vizualni element bogooastja je kritiziral že Anglež John Wiclif, najslavnejši Luthrov predhodnik. Primerne rabe svetih podob ni zanikal, saj so bile tudi po njegovem mišljenju primerne "kot knjige za ljudstvo", obsodil pa je njihovo oesoenje, ki se je med klerom in ljudstvom sprevrglo v idolatrijo. Wicli­fove ideje so prevzeli husiti, ki so bili do sakralne umet­nosti ikonoklasticno razpoloženi, pozneje pa so iste misli sprejeli in razširili protestantski reformatorji in kalvin­ ci. Korenito so odklonili dotedanjo versko prakso, v vpraša­nju podob pa niso bili vsi enako strogo naravnani, dasi jim je bilo skupno, da so želeli osvoboditi kult zunanjih simbo­lov. Calvin in Zwingli sta vse likovne upodobitve z versko tematiko ostro odklanjala, Luther pa je bil v tem pogledu tolerantnejli. Dasi je odstranjevanje svetih podob sicer odobraval, jim v celoti ni bil nenaklonjen. Umetnost je uporabil v dvojni namen, kot didakticni pripomocek, ki naj vernikom približa vsebino biblije in protestantski verski nauk, in kot propagando sredstvo proti papistom. Za umet­nost, ki je polemizirala s papisti, je bila znacilna zlasti antiteticna forma, ki je tudi likovno naglasila nasprotje med protestantsko in katolilko smerjo (npr. Ecclesia chris­tiana -Ecclesia antichristiana, Dvojna pridiga, Clovek na razpotju med starim in novim zakonom). Vsebinski program umetnosti je Luther sicer zelo omejil. Nova ikonografija je zajemala predvsem iz njegovega nauka o odrelenju in opravi­cenju po veri. Razvila je nekaj tipicnih protestantskih tem in motivov, med katerimi je bil Luther le prav posebno na­klonjen Križanemu. Odgovor najviljega cerkvenega uciteljstva na protestant­sko reformacijo je bil tridentinski koncil (1545-1563), ki je obsodil verske zmote in utrdil pogoje za katolilko refor­mo Cerkve. Koncilski ocetje so lele na svoji zadnji seji (3. 12. 1563) sprejeli dekret "De invocatione, veneratione et Reliquiis Sanctorum et sacris Imaginibus"4D Predlog, pri katerem so se oprli na že omenjeno razlago Gregorija Niške­ga ,41 so pripravili v Saint-Germainu. V kontroverzah s pro­testanti so udeleženci koncila potrdili splolno prakso Cer­kve, ki je že na prejšnjih cerkvenih zborih odobrila rabo svetih podob, ob tem pa so posebej podcrtali, da je treba odpraviti vsa praznoverja v celcenju in vsakršno lascivnost v upodobitvah: "Omnes superstitio in imaginum sacro usu tollatur: omnis turpis quaestus eliminetur, omnis denique lascivia vitetur, ita ut procaci venustate imagines nec pingantur nec ornentur."42 Skrb za to so zaupali lkofom: "Postremo tanta circa haec diligentia et cura ab Episcopis adhibeatur, ut nihil inordinatum, aut praepostere aut tumul­tuariae accomodatum, nihil prophanum, nihilque inhonestum appareat, cum domum Dei deceat sanctitudo."43 Koncilski ocetje so s tem dekretom poudarili odgovornost krajevnih Akofov za umetnostno ustvarjanje v njihovih diecezah, to pa je kljub okrepljenemu absolutizmu svetega sedeža ustvarjalo tudi pogoje za okrepitev nacionalnih oziroma pokrajinskih silnic na njihovem podrocju.44 Razen nadzora nad likovno produkcijo -razlagati si ga moramo v vsebinskem, ne pa v slogovnem ali oblikovno estetskem smislu -so tridentinske smernice škofom tudi narocale, naj cerkve z vecjo skrbnostjo in bogastvom krase. Udeleženci koncila so nato posvarili vernike pred idola­trijo. Pojasnili so, da Cerkev ne casti podob, temvec njiho­ve prototipe ("honos .•. refertur ad prototypa"), kot je ucil tudi drugi nicejski cerkveni zbor v boju proti ikono­klastom. Pastirji so dolžni pouciti ljudstvo o pravilnem celcenju podob. da se bodo tako odpravile vraževerske razva­de in nerednosti. Vnovic so naglasili didakticno funkcijo umetnosti ("munus docendi"). Svete podobe so koristno sred­stvo za pouk o veri, primerna vzpodbuda za posnemanje svetih zgledov in dober pripomocek za utrditev in poživitev vernos­ti: "ex omnibus sacris imaginibus magnum fructum percipi; non solum quia admonetur populus beneficiorum et munerum quae a Christo sibi collata sunt, sed etiam quia Dei per sanctos miracula et salutaria exempla oculis fidelium subii­ciuntur, et pro iis Deo gratias agant, ad sanctorumque 1m1­tationem vitam moresque suos componant, excitenturque ad adorandum et diligendum Deum et pietatem colendam."4' Konkretnih napotkov za oblikovanje umetnosti in kulta koncil ni formuliral, saj se v umetnostne probleme temelji­teje ni poglabljal. V dekretu o celcenju svetnikov, relikvijin svetih podob pozitivno ni dolocal oblike in sloga cerkve­nih umetnin, ker je tudi v tem pogledu zasledoval predvsem verske cilje in se je posvetil zlasti kontroverzno-teološkim definicijam spornih tem. Likovnega ustvarjanja zavestno ni nameraval uravnavati v doloceno stilno smer, zato pogosto izražena misel, da je barok umetnost protireformacije, ne drži, kakor je v nali literaturi opozoril 2e E. Cevc. Proti­reformacijskemu duhu ustrezen umetnostni izraz je bil prav­zaprav manierizem, 4• šele pozneje pa se je tudi iz novega religiozno-cerkvenega obcutka pocasi razvil barok. Cerkveni zbor je priznal umetnosti veliko oznanjevalno in vzgojno vlogo, zato je poudaril, da ne sme vsebovati verskih zmot ("falsa dogmata") in predstavljati profanih ali neprimernih motivov. Norme, po katerih je bil sestavljen indeks prepovedanih knjig, 47 naj bi veljale tudi za likovno umetnost. Vsebina podob ne sme biti zmotna glede vere, ne sme biti predrzna ali nepremišljena, pohujlljiva, sumljiva ali izrecno hereticna, torej ne sme razglalati krivega nau­ka. Upodobitve morajo biti skladne s svetopisemsko resnico in cerkveno tradicijo. V njih ne sme biti nic napacnega, apokrifnega ali praznovernega, nenavadne podobe pa se smejo postavljati v cerkev samo s škofovim odobrenjem. Razen orto­doksnosti je terjal koncil v upodobitvah tudi strogo moral­nost. Podobe se morajo ogibati vsake nespodobnosti, necast­nosti in frivolnosti, skratka vsega, kar namesto pobožnih misli vzbuja golo radovednost ter !ali oci in dule verni­kov.41 Po dolocilih tridentinuma so nad likovno umetnostjo posameznih diecez bdeli škofje v skrbi, da bi napacne upodo­bitve ne zavajale preprostega ljudstva. Cerkev je ortodoks­ nost cerkvene umetnosti, zlasti dela velikih novatorjev, nadzorovala celo z inkvizicijo, pozneje (1603) pa je bila v ta namen ustanovljena cerkvena cenzura, ki je potrjevala primernost umetnilkih del. Koncilski zbor je tudi precistil že ustaljeno krlcansko ikonografijo, ki se je v srednjem veku bogato razcvetela iz rodovitnih tal apokrifnih spisov, legend in misticne litera­ture. Zlasti v nizozemski umetnosti se je razvila v zaplete­no simboliko, ki jo je kritiziral že Erazem Rotterdamski. Nove poglede na umetnost oziroma krAcansko ikonografijo je zbral flamski teolog Molanus (Vermeulen) v delu "De Picturis et Imaginibus sacris" (1570). Njegova razprava je veljala za standardno delo potridentinske interpretacije podob. Tej so sledili Se drugi teoreticni traktati, v katerih so avtorji razpravljali o umetnosti po tridentinskih smernicah.•• Iz umetnostnih razprav je razvidno, da Cerkev tudi pos­lej ni upoštevala samo didakticne vloge umetnosti, temvec se je, vkljucujoc vse izrazne oblike verskega življenja, zave­dala tudi njenega mocnega vpliva na clovekova religiozna custva in predstave. V tem smislu je potrdila sholasticni nauk Tomaža Akvinskega, ki je ucil, da opravlja cerkvena umetnost tri naloge: poucuje (primo ad instructionem rudi­um), ohranja spomin (secundo ut incarnationis mysterium et sanctorum exempla magis in memoria maneant) in vnema pobož­nost (tertio ad excitandum devotionis affectum). Tako so bile na primer za Terezijo Avilsko podobe vzpodbuda za medi­tacijo, na vidnem spoznavanju pa so temeljile tudi meditaci­je Janeza od Križa in "Exercitia spiritualia" Ignacija Lo­jolskega, ki so mocno vplivala na sodobnike. Ignacijevemu vplivu in njegovi metodi duhovnih vaj, ki temelji na cutni imaginaciji,00 raziskovalci pripisujejo velik pomen pri rojstvu nove barocne umetnosti. Umetnost naj bi se na tej podlagi sprostila predsodkov do cutnih zaznav in se sprošce­no spojila s poganskimi primesmi, ki v takšni povezavi seve­da terjajo kršcansko razlago, ne izgube pa cutne draži. Iz obmocja posvetnega naj bi takšna umetnost pritegnila cloveka v transcendentalno duhovno sfero. V ljudeh so nov predstavni svet oblikovali zlasti Ignacijevi duhovni sinovi jezuiti. Potem, ko je tridentinski koncil sklenil svoje delo, je bilo potrebno koncilske dekrete uresniciti v cerkvenem živ­ljenju. Realizacijo odlokov je cerkveni zbor naložil krajev­nim škofom, katerih središcna vloga in skrb je bila v tem casu še posebno poudarjena, saj so bili glavni nosilci bre­men verske obnove. Tridentinum je namrec okrepil škofovsko centralno oblast, seveda pa je hkrati škofe vseh dežel pod­redil papeževemu primatu. Prava rekatolizacija ni bila dose­žena nahitro, temvec je bila dolgotrajen proces v boju s starimi razvadami in zlorabami. Ko je zasedel papeški pres­tol veliki reformatorski papež Pij V., je dolocil, naj se v Cerkvi opravijo vizitacije in sinode z namenom, da se bodo reformne odredbe vpeljale v posamezne škofije. Med redkimi potridentinskimi škofi, ki so sledili kon­cilskim smernicam za obnovo cerkvene umetnosti, sta se odli­kovala zlasti bolonjski nadškof Gabriele Paleotti (1566­1597) in milanski nadškof Carlo Borromeo (1560-1584). Oba sta likovno umetnost nacrtno vkljucila v delovni program. Carlo Borromeo je za milansko sveto leto 1576 objavil poseb­na navodila za gradnjo cerkva in za njihovo opremo "Instruc­tiones fabricae et suppelectilis ecclesiasticae". Stavbni odloki so bili skupaj z njegovimi reformnimi merami objav­ljeni v "Acta Ecclesiae Mediolanensis" (1582), ki so postala propagandno sredstvo cerkvene reforme tudi zunaj milanske nadškofije in so imela velik pomen za celotno katoliško Cerkev. 51 Podobno reformo kot Borromeo je v svoJi diecezi izpeljal tudi Gabriele Paleotti. Bolonjski nadškof je imel posebno izostren cut za umetnost in želel je, da bi J1 Cer­kev posvetila vecjo pozornost. Kot dejaven sodelavec triden­tinskega koncila je razgrnil svoje nazore o umetnosti v razpravi "De sacris et_profanis imaginibus" ("Discorso in­torno alle imagini sacre e profane") (1582). V traktatu, ki ga je namenil svoji škofiji, je pojasnil pomen sakralne umetnosti, spodbudil vernike k pravemu cešcenju podob in jih opozoril pred napacnim razmerjem in zlorabami, konkretnejših navodil za umetnost pa ni formulira1.a2 Z razvojem pozitivnih znanosti je tudi v Cerkvi nastopi­la potreba po kriticni historiografiji. Nova eksegeza je zacela poudarjati zgodovinski vidik svetopisemskih dogodkov, · temeljila pa je na vecjem upoštevanju biblicnega študija, usmerjenega predvsem v tekstno kritiko. Vse bolj se je kre­pila tendenca, naj tudi eksegeza sloni na znanstvenem, kon­kretnem spoznanju. Nova miselnost je zacela preglašati ale­gorijo in simboliko srednjega veka. Na pobudo in kot odgovor na protestantske ocitke so zaceli katolicani kriticno raziskovati cerkveno zgodovino. Tako se je iz kontroverzne teologije razvila kršcanska arhe­ologija, ki je želela legitimirati nepretrgano tradicijo katoliškega izrocila. Prvo tovrstno delo "Annales Ecclesias­tici" (1588-1607) in "Martyrologium Romanum" (1593) je obja­vil C. Baronio, pozneje pa so izšla še Bollandova "Acta sanctorum" (1643). Pomembne rezultate je rodilo zlasti delo A. Bosia, prvega raziskovalca rimskih katakomb. Njegova dognanja so bila objavljena šele postumno pod naslovom "Roma sotterranea" (1632). Arheološki izsledki so pripomogli k restavraciji zgodnjega kršcanstva. Empiricno-kriticna miselnost novega casa je zacela pre­dirati v cerkveno izrocilo, vendar v boju med legendo in zgodovino53 preteklost ni bila takoj premagana, zato je vpliv srednjega veka živel še v 16. in segel celo v prva desetletja 17. stoletja. Ker staro izrocilo ni popolnoma usahnilo, v umetnosti še naprej srecujemo vpliv "Zlate le­gende", predvsem po razlicnih redakcijah (Mombritius, Suri­us), zlasti pa po poljudnih priredbah -pasionalih.a• Slogo­vno se je to preživetje preteklosti odražalo v znacilni retrospektivi prvih decenijev 17. stoletja. Cerkev je priza­nesljivo dopušcala, da se je v marsicem še nadaljevala stara ikonografija. Tako se je legendarno izrocilo ohranilo na primer v upodobitvah apostolov in priljubljenih srednjeveš­kih svetnikov, od ikonografskih tem srednjega veka pa je preživelo celo nekaj apokrifnih motivov, ceprav je bila ocitna splošna tendenca pokoncilskega casa, naj bi bile upodobitve sk1adne s kanoniCnimi in ne z apokrifnimi teksti. Iz poznega srednjega v novi vek so preživele tudi nekatere tipološke zveze, vendar so umetniki hkrati z zgodovinsko usmerjeno eksegezo iskali odslej v bibliji predvsem konkret­ne zgodovinske dogodke. Ob tradicionalni se je v potridentinskem casu uveljavila tudi nova ikonografija, ki je imela predvsem apologeticni znacaj. V doktrinalnem boju s protestanti je Cerkev tudi z umetnostjo potrjevala, kar so nasprotniki odklanjali: papeš­tvo, Evharistijo, Marijo, svetnike, ange1e in dogme.as Iz apologeticne vneme so se razvile nove ikonografske teme in nove oblike pobožnosti. V upodobitvah je Cerkev poslej posebno naglašala pomen Evharistije in Marije. Priljubljeni so postali likovni moti­vi adoracije in zmage sv. Rešnjega Telesa nad poganstvom, pomnožila pa so se tudi umetniška dela, ki so razglašala Marijino slavo. Protestanti so namrec njeno vloao v odre­ šenjski zgodovini mocno zmanjševali, vendar Luther sam upo­dobitvam Marije še ni nasprotoval. Odklanjal je le tiste, v katerih je bila Mati božja predstavljena kot priprošnjica ali kot vrh in dopolnitev Davidovega rodu v motivu Jesejeve korenike. V pokoncilskih letih so katolicani v boju za cisti nauk iskali pomoci in navdiha v Mariji, zato so jo radi tudi upodabljali v kompozicijah, ki so simbolicno izražale njeno zmago nad herezijo, sicer pa so po navodilih tridentinuma marijansko ikonografijo ocistili apokrifnih motivov, doktri­nalnih nejasnosti in stranpoti. Med ljudstvom so se v tem casu razcvetele Marijine bratovšcine, hkrati pa so se na teološkem podrocju razvile živahne disputacije o Marijinem brezmadežnem spocetju, ki so ga branili zlasti jezuiti in se je pozneje kot mikaven ikonografski motiv razširilo po Evro­pi. Ob tolikšnem navdušenju je rastel tudi pomen Marijinih romarskih cerkva, zlasti svetišca v Loretu, ki je tedaj za vse evropske dežele postalo pomembno božjepotno središce. Koncilski zbor je razcistil tudi razmerje katoliške Cerkve do cešcenja svetnikov ("De invocatione Sanctorum"). Protestanti so namrec cešcenje Marije in svetnikov odklanja­li in so v kontroverzah proti "stari" Cerkvi naglašali prin­cip "Christus solus". Tridentinski zbor je spet potrdil, da so sveti naši priprošnjiki pred Bogom, zato je odobraval cešcenje svetnikov in njihovih relikvij.56 V nasprotju s protestanti, ki so mocno omejili okras svojih kultnih prostorov, so katolicani želeli bogato opre­miti in olepšati katoliške cerkve. Pokoncilsko dogajanje jasno ka!e, da je protestantizem, ki je preziral umetnostno razkošje v cerkvah in oporekal potrati, kot kontroverzni nasprotnik stimulativno vplival na kršcansko umetnost. Zma­goviti katolicizem se je namrec manifestiral v pomnoženi gradnji in zavzetem opremljanju cerkva, ki so le na tak nacin primerno demonstrirale moc Cerkve. 5 7 Ideje rekatolizacijskega casa so v okviru univerzalne Cerkve vodile tudi delo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Na slovenska tla so že pljuskali daljnosežni valovi novih ten­denc. Doba radikalne protireformacije v Notranji Avstriji Nadvojvoda Karel zaradi financne odvisnosti od protes­tantskega plemstva v casu nenehne turške nevarnosti ni mogel odlocneje nadaljevati protireformacije v notranjeavstrijskih deželah, ceprav jo je bil že resno zastavil. Tako je na primer leta 1582 dolocil, da morajo dijaki iz njemu podlož­nih mest študirati samo v Gradcu, naslednje leto pa je v svojih mestih in trgih prepovedal vsakršno drugo veroizpoved razen prastare katoliške in neposlušnim zapretil z izgubo mestnih in trških pravic.58 Ko je leta 1595 prevzel oblast v notranjeavstrijskih deželah njegov sin nadvojvoda Ferdinand, vzgojen v jezuitskih šolah, je kot odlocen nasprotnik evan­gelicanov rekatolizacijo nacrtno in radikalno izpeljal in dokoncal. Pri tem se je oprl predvsem na pomoc treh cerkve­nih dostojanstvenikov, lavantinskega škofa Jurija Stobeja, seckauskega škofa Martina Brennerja in ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Program rekatolizacije je sestavil Stobej po nacelu "cuius regio, eius religio". V skladu s tem je Ferdi­nand leta 1598 ukazal, da morajo vsi predikanti zapustiti Gradec in deželnoknežja mesta, naslednje leto pa je poslal na pot verske komisije, ki sta jih vodila škof Brenner na Stajerskem in Koroškem ter Hren na Kranjskem. Komisije so izganjale predikante, ki Se niso zapustili dežele, požigale protestantske knjige in pokopališca, unicevale njihove mo­lilnice in prevzemale v svojo last in upravo katoliške cer­kve, ki so jih dotlej uporabljali luterani. Ljudi so pouce­vale o temeljnih resnicah verskega življenja in pod pritis­kom kazni terjale od njih odpoved evangelicanski veri.59 Formalna rekatolizacija je bila na tak nacin opravljena nekaj letih, notranja pa je terjala Se mnogo casa in napo­ rov. Vzporedno s potekom rekatolizacije, ki je povezala ver­ske in politicne nagibe, saj v resnici ni Slo le za boj med verama, temvec Se bolj za spopad med vladarjem in plemstvom, se je vedno bolj krepila tendenca po absolutnejši vladarjevi oblasti. Deželni knez je svojo oblast uveljavljal korak za korakom in Sele leta 1628, že kot cesar Ferdinand II., je objavil zadnji odlok, po katerem so morali vsi nekatoliški plemici zapustiti njegove dedne dežele, z njimi pa je odte­kel tudi znaten denarni kapital.60 Rezultat protireformacije je bila pravzaprav politicna zmaga deželnega vladarja, kate­rega moc je rasla v absolutizem, z njegovo pomocjo pa je zmagalo tudi katolištvo kot institucija. Razen verskih in politicnih bojev ter duhovnih napetosti so bile za splošno sliko tedanjega casa znacilne tudi druge tegobe -Se vedno je pretila nevarnost turskih vpadov, druž­bene napetosti so se leta 1615 razrasle v beneško-avstrijsko in 1618 v tridesetletno vojno, življenje ljudi so ogrožale hude kužne epidemije, pogostni potresi in druge elementarne nesrece, nadloge torej, kakršne je v eni izmed pridig naštel tudi Hren sam: "Turca, fames, caristia, pestis".61 TOMAZ HREN -ZIVLJENJE IN DELO Hrenova življenjska pot do nastopa škofovske službe Tomaž Hren se je rodil v Ljubljani 13. novembra 1560.&2 Njegov ooe Lenart je bil ugleden in premožen mesoan, veo let celo ljubljanski sodnik in župan.63 Iz virov je mogoce raz­brati, da Je bil dvakrat porocen. S prvo poroko -za ženo je vzel Lukrecijo Weilhamer -si je pridobil fužine na Savi pri Jesenicah.64 V drugem zakonu z Uršulo 2itnik so se mu rodili štirje otroci -Tomaž, Andrej, Ana in Uršula.6 ~ Po veri je bil Lenart preprican luteranec in je celo na dvoru v Gradcu posredoval za Trubarjevo vrnitev v Ljubljano. Novi veri je ostal zvest do smrti. Pokopali so ga 5. decembra 1585 na šempetrskem pokopališcu v Ljubljani po protestantskem obre­du. 66 Tomaževa mati Uršula je bila prav tako luteranka. Po moževi smrti se je vnovic porocila, umrla pa je pred 12. marcem 1597.67 Tomaža je že v otroški dobi (1568) 68 vzel k sebi na Dunaj trdno katoliški stric Gašper 2itnik, doktor prava in profesor na dunajski univerzi.6 9 Mladostna leta, ki jih je preživel na Dunaju in v casu kuge v slavni admontski bene­diktinski opatiji, so bila odlocilna za njegov nadaljnji razvoj, sam pa je pozneje še posebej poudaril, da se je le tako rešil "iz žrela krivoverstva". Potem, ko je Zitnik postal vladni svetnik na dvoru nadvojvoda Karla v Gradcu (1572), je poslal necaka v graško jezuitsko šolo (1573) in mu hkrati pri nadvojvodu pridobil beneficij sv. treh kraljev v kapeli Zalostne Matere božje pri opatijski cerkvi v Cel­ju.70 Stric je namrec mislil, da bi bil zaradi šibkega tele­sa najbolj primeren za duhovniško službo, Tomaž sam pa se je odlocil drugace. Po koncanem študiju filozofije (humaniora) na Dunaju (1579-o.1583) 71 se je namenil študirati pravo na priznani univerzi v Padovi. Na poti v Italijo se je ob koncu januarja 1586 ustavil doma v Ljubljani, kjer je na smrt zbolel. Dogodek mu je usodno preusmeril življenje. V hudi bolezni se je namrec zaobljubil, da bo postal duhovnik72 in ko se mu je povrnilo zdravje, je še isto leto vpisal študij teologije na pravkar ustanovljeni graški jezuitski univerzi. Tomaževa študijska preusmeritev je bila zares nenadna, saj dotlej tudi v svojih mladostnih verzih ni kazal globlje­ga verskega custvovanja oziroma interesa. Se pred odhodom iz Gradca v Padovo (o. 1585) je zložil obširno pesem "Triumf ljubezni", v kateri se nam z opisom neštevilnih ljubezenskih parov iz anticne mitologije in ob tem tudi svojih ljubezen­skih ran predstavi kot senzibilni mladenic, ki nic kaj ne spominja na duhovniškega kandidata. Lepa nimfa, ki jo je ugledal v snu -"En stetit ante meos oculos pulcherrima Nympha/ Nympha puellaris gloria prima chori/ Os humerosque Deae similis .•. " -mu je ukazala, naj se odpravi v Italijo -"Surge age et Idalium celebrum mirare triumphum"73 le nekaj mesecev pozneje pa se je spremenila v Marijo, ki ji bo vse življenje izkazoval posebno ljubezen in spoštovanje, namesto v slavno Italijo pa je odšel v graško bogoslovje. Marijo je v spisih vedno imenoval "patrona mea clementissi­ma"74 Kljub takšni življenjski izbiri je njegovo mladostno usmerjenost v Italijo vredno upoštevati pri ugotavljanju njegove poznejše umetnostne orientacije. Z dovoljenjem ljubljanskega škofa Tavcarja je Hrena leta 1588 posvetil v duhovnika seckauski škof Brenner. Se v istem letu ga je nadvojvoda Karel prezentiral na ljubljanski kano­nikat, ki je po odhodu Primoža Trubarja ostal nezaseden, 7 ~ hkrati pa je postal tudi stolni pridigar in nekaj let zatem (1596) stolni dekan. 76 Vzgojen v humanisticnih šolah, kjer so gojili retoriko kot najpomembnejši del pouka ("eloquentia regina artium"), si je kot spreten govornik v Ljubljani kmalu pridobil veljavo. Iz njegovih ohranjenih latinskih pridig je razvidno, da je zajemal iz tradicije in cerkvenih ocetov, predvsem pa iz sv. pisma, ki je v dobi katoliške obnove, ki je po napotkih tridentinuma posvetila posebno pozornost pridigarski dejavnosti ("munus praedicationis"), spet postalo oživljajoci vir dobre homilije.77 s spretno in goreco besedo7 s je Hren postajal vse bolj viden zagovornik katoliške vere, tako da ga je ostareli škof Tavcar priporocil nadvojvodu Ferdinandu za svojega nasledni­ka. Ko je Tavcar v avgustu 1597 umrl, 79 je nadvojvoda 18. oktobra 1597 imenoval Tomaža Hrena za devetega ljubljanskega škofa. Kmalu po imenovanju so se nad mladega ordinarija zacele zgrinjati težave in nerazumevanja. Povzrocali so jih ne samo protestanti -to je v mozaiku dogajanja popolnoma razumljivo -pac pa tudi katoliški dostojanstveniki, zlasti italijanski tekmeci, ki jih je vodila v spore bolj osebna ambicija kot apostolska vnema. Takšna nerazumevanja so vso dolgo dobo Hrenovega škofovanja ostala njegov najvecji križ. Zataknilo se je že na samem zacetku, kajti papež Hrenu dolgo ni potrdil episkopalnega naslova.so Nasprotniki, zlasti novi tržaški škof Ursinus de Berthiss1 in papeški nuncij Girolamo Porzia,s2 so vse do Rima širili klevete o njegovi neprimer­nosti za škofovsko službo. Nazadnje se je zanj zavzel nad­vojvoda. Ferdinandov svetovalec jezuit Bartholomeus Villeri­us je v Tomaževo obrambo navedel: "Presvetli vladar prosi vašo Svetost, da z apostolsko oblastjo kar najhitreje potrdi gospoda dekana Tomaža Hrena za ljubljanskega škofa ... Pres­vetli vojvoda namrec misli, da je Tomaž po sodbi vseh, ki ga poznajo od otroštva, primeren za to službo. V Rimu ocitajo škofu, da je skop, nerazumen, sin krivoverskih staršev zato naj pojasnim, da podpira uboge, na mnogih krajih je gradil, obnavljal ter krasil cerkve in oltarje, zmeren je v jedi, ne pije in izpolnjuje sveto uboštvo. Zavoljo tega mu ocitajo skopost tisti, ki pijejo ter razsipno in nepravilno žive. Ocitajo mu nerazumnost, ker je gorec v obnovi vere ... , ker ni politik in vneto ljubi Boga ter s pridigami in svetim zgledom vodi ljudstvo nazaj k veri in pobožnosti ocetov ... Ocitajo mu, da je sin hereticnih staršev, v cemer pa Tomaža ne bremeni nobena krivda."s 3 29. marca 1599 je papež Klemen VIII. nazadnje le potrdil Hrenovo imenovanje.s 4 Obred posvetitve je 12. septembra 1599 v graški cerkvi sv. Egidija opravil nuncij Girolamo Porzia skupaj s soposvecevalcema Brennerjem in Stobejem. Prvo pon­tifikalno mašo v svoji škofiji je Hren daroval v Gornjem Gradu, ker je v Ljubljani tacas razsajala kuga.s~ Za škofov­sko geslo si je izbral življenjsko pravilo "Terret labor, aspice praemium" ("Ce te plaši trud, glej na placilo"), pri cemer je mogoce razbrati navezavo na papeževo pismo, s kate­rim mu je naložil jarem dolžnosti "iugum Domini tuis imposi­tum humeris" in obljubil placilo "praemium perennis vi­tae" .86 Hren je prejel pastirsko palico v neugodnih razmerah. Za dobro vodstvo škofije je bila ena najtežjih ovir razrahljana disciplina v kleriških vrstah. Razen tega se je moral novi ordinarij marsikje še trdo truditi za ozemeljsko neokrnje­nost dieceze in za svojo oblast. Vse spore z Oglejem, v katerih je branil cerkveno jurisdikcijo in svoje pravice, je rešil v prid ljubljanske škofije, v mejah katere je želel združiti osrednje slovenske dežele. Njegova oblast je obse­gala teritorialno razdrobljeno podrocje na Kranjskem, Koroš­kem in Stajerskem do reke Drave. Geografsko škofija tedaj še ni bila zaokrožena enota, zato jo je bilo moc voditi le z velikimi napori. 87 Hkrati s centralizacijo politicne oblasti se je tudi v cerkvi krepila tendenca po vzpostavitvi trdne hierarhicne strukture. Mladi absolutizem si je želel mocno deželno Cer­kev in jo je zato v moci podpiral, na okrepitev 9kofovske oblasti znotraj dieceze pa so merili tudi številni triden­tinski dekreti. Tako je po tridentinumu zrasla absolutistic­na zavest akofov in v skladu z njo je ravnal seveda tudi Hren. Ljubljana, ki se je šele v naslednjem stoletju razvila v središce slovenskega kulturnega in nato tudi politicnega življenja, v tej dobi še ni imela tako zedinjajocega in vodilnega pomena,•• imela pa je Akofijo in rodoljubnega voditelja, ki je na svojem podrocju nastopal kot "nekakšen duhovni monarh"'' Hrenova obnovitvena prizadevanja V Ljubljani so boj proti protestantizmu zaceli že Hreno­vi predhodniki, zlasti akof Tavcar, kljub temu pa je bil verski položaj v njegovem casu mocno neugoden. Leta 1589 je Tavcar porocal papežu, da je plemstvo in mešcanstvo skoraj v celoti zapadlo v krivoverstvo, nadvojvoda Karel pa zaradi turške nevarnosti proti njim ne more ukreniti nic korenitega in zato papežu ne more razodeti drugega kot le brezmejno bolecino in žalost nad stanjem v svoji škofiji.90 Potem, ko je vodstvo škofije prevzel Hren, se je podoba ljubljanske dieceze pocasi zacela spreminjati.91 Po navodi­lih nadvojvoda Ferdinanda je Hren, "reformator religionis catholicae per Carnioliam, inferiorem Styriam, et comitatum Cilliae, ad Dravum usque fluvium", 9 2 izvojeval proti lutera­nom radikalni boj. Najprej je kot vodja reformacijske komi­sije na Kranjskem93 izpolnjeval verski program tako, da je uniceval protestantske sledi' 4 in pridobival Cerkvi odvzeto premoženje, ko pa so minila najbolj burna leta te akcije in je bila dežela formalno spreobrnjena, je zacel s prenovitve­nim delom. Trudil se je za notranjo duhovno rekatolizacijo klera in vernikov, zraven pa je uresniceval tudi Airoko zastavljen kulturni program. Notranja rekatolizacija Kljub formalni zmagi katolištva stare duhovne vrednote niso zaživele cez noc. Hren, prežet z reformnim duhom tri­dentinskega koncila, se je dobro zavedal, da temelji prava verska prenova predvsem v dobri v z g o j i in i z o ­b r a z b i d u h o v n i k o v . Po napotkih dekreta, ki je predpisoval ustanovitev škofijskih semenišc, je v Gornjem Gradu, kjer je bila že pred tem kolegiatna cerkev, ustanovil zavod "Collegium Marianum" za vzgojo duhovnikov.u V kolegi­ju je pripravljal duhovnike na pastoralno delo, pri cemer je poleg glasbene vzgoje posvecal posebno skrb cerkvenemu go­vorniAtvu.91 Z dobrimi dulnimi pastirji, katerih izobraževa­nje je podpiral tudi z ustanovitvami Stipendij,• 7 je mogel pocasi spet uveljaviti v škofiji red in disciplino. Temu reformnemu cilju so bile namenjene tudi škofijske vizitacije in sinode, za katere je tridentinum dolocil enoletni ciklus. Hren se je shajal z duhovniki na vsakoletnem sinodalnem srecanju v Gornjem Gradu.98 Izrocilo njegovega gornjegraj­skega kolegija naj bi menda, kot domneva E. Cevc, nadaljeva­la slovita šola v Rušah. 99 Mimogrede velja omeniti, da je Hren po napotkih triden­tinskega koncila uredil tudi vodenje porocil o svojem delu. Prvi med ljubljanskimi škofi je zacel sistematicno pisati p o n t i f i k a 1 n e p r o t o k o 1 e, v katere je vna­šal podatke o posvetitvah klerikov, cerkva, kapel, oltarjev in pokopališc, o birmovanjih in drugem episkopalnem de­lu.100 Zapise v protokolih je veckrat opremil z risbami.101 V rekatolizacijskih prizadevanjih se je Hren oprl pred­vsem na mlada redova j e z u i t o v in k a p u c i n o v, kajti starejše samostanske skupnosti, ki jih je reformacija mocno oslabila in tudi moralno prizadela, niso bile sposobne uresniciti verske obnove. To poslanstvo so dejavno uresnice­vali kapucini, ki so kot pridigarji in misijonarji delovali zlasti med preprostim ljudstvom, in jezuiti, ki so organizi­rali vse višje šolstvo in ga kot monopol reda ohranili do srede 18. stoletja. Versko življenje v vseh plasteh prebivalstva se je v dobi katoliške obnove oblikovalo predvsem v okviru b r a ­t o v a c i n . Hren je povsod poživljal delovanje starih kongregacij in pospeševal ustanavljanje novih. Se kot bene­ficiat v opatijski cerkvi v Celju je spodbudil, da se je iz Konjic v celjsko kapelo Zalostne Matere božje preselila Velika bratovšcina Device Marije na Dravskem polju in se preimenovala v Bratovšcino Zalostne Matere božje.10 z Pozneje je obudil v življenje staro stolniško bratovšcino sv. Reš­njega Telesa ("SS. Corporis et Sanguinis Christi"), ki je v njegovem casu pridobila vec uglednih clanov gr~škega dvo­ra.1o3 Podobna kongregacija sv. Rešnjega Telesa je v tej dobi delovala tudi v Gornjem Gradu.104 Marijine kongregacije, ki so bile za dobo katoliške reformacije še posebno znacilne, so v Ljubljani zaceli širi­ti jezuiti, Hren kot velik Marijin castilec pa je njihovo ustanavljanje z veseljem podpiral.108 Prvo med nJimi, Bra­tovšcino Marijinega vnebovzetja, so jezuiti zasnovali leta 1605 in formalno ustanovili naslednje leto. Hren ji je daro­val dragoceno vpisno knjigo in se vanjo vpisal kot prvi 106 clan. Leta 1624 je zaživela v ljubljanskem jezuitskem kolegiju Bratovšcina Marijinega brezmadežnega spocetja, ki je doživela velik razcvet po letu 1629, ko je Hren na željo cesarja Ferdinanda II. ukazal v svoji škofiji obhajati dan Brezmadežne kot zapovedan praznik.107 Jezuiti so pozneje ustanovili še posebno bratovšcino za plemstvo "Congregatio Christi Salvatoris in S. Eucharistia triumphantis" (1627), za dijake nižjih razredov pa Bratovšcino Marije kraljice angelov (1640). Razen naštetih so v Ljubljani delovale še nekatere druge kongregacije.1oe Vernikom v zunanjo vzpodbudo je Hren spet vpeljal slo­vesne telovske p r o c e s i j e , ki so imele mocan proti­reformatorski znacaj; poleg teh pa je poglobljeni religiozni „ 26 cut tudi v Ljubljano zanesel bicarske sprevode z igranimi pasijonskimi prizori. Takšne procesije so bile javne množic­ne manifestacije verskih custev, tako zmagoslavja in moci kot tudi žalovanja in pokore. V bistvu so se rodile že iz barocnega duha, ki je ljubil mocne zunanje vtise in pateti­cen, teatralen izraz, k sijaju njihove realizacije pa je v veliki meri pripomogla tudi likovna umetnost. Procesije so pritegnile k sodelovanju številno ljudstvo, bogatile so njegove izkušnje in doživetja in ga tako pripravljale na sprejem barocne umetnosti.109 V pastoralni skrbi je Hren veckrat presegel meje svoje škofije in celo ožje verske okvire. V zadnjem casu razisko­valci poudarjajo njegova e k u m e n s k a p r i z a d e ­v a n j a za zedinjenje s pravoslavnimi Uskoki. Nacrte naj bi mu pomagali uresniciti jezuiti, vendar ti niso podprli njegovih zamisli.110 Hrenov kulturni program Hrenovo kulturno prizadevanje je temeljilo na dobri humanisticni izobrazbi, ki si jo je pridobil v jezuitskih šolah. Kakor dokazujejo njegovi mladostni pesniški poskusi, je bil izvrsten latinec, izredno razgledan in nacitan. 111 Nasledek njegove klasicno-humanisticno izoblikovane zavesti je bil njegov interes za višjo izobrazbo duhovnikov, za literaturo in zgodovino, zlasti pa za glasbeno, gledališko in likovno umetnost. Tudi on je po jezuitskem zgledu deloval "ad maiorem Dei gloriam" ("za vecjo božjo cast") in v ta namen uporabil vse mogoce svetne dobrine po nacelu Ignacija iz Loyole, ki je ucil, da so vse stvari na svetu zato, da služijo cloveku na potih koncnemu cilju.1 12 V smislu Igna­ciJevega programa je bilo torej prav s sredstvi posvetnega, racionalisticnega in cutnega humanizma mogoce doseci trans­cendentalni cilj, cesar se je Hren dobro zavedal. Pri delu ga je vodila predvsem patriotsko-reformatorska naravnanost, kakor je tudi sam naglasil že tedaj, ko je zaprosil za kano­nikat pri ljubljanski stolnici. Takrat je ne brez preprica­nosti v svojo sposobnost poudari1, da si je pridobi1 znanje, ki za odlicno duhovsko službo ni cisto neprimerno, in oblju­bil, da bo deloval v korist Cerkve in domovine ("Domovini k pridu") v tolikšni meri, da nadvojvoda ne bo obžaloval usli­šanja njegove prošnje. 11 3 Obljube je resnicno izpolnil, saj je vtisnil mocan pecat tako cerkvenemu kot tudi kulturnemu življenju svoje dobe. Njegov program "restauratio" na pod­rocju kulture je dobro opredelil že F. Stel~. ko je ob ugo­tavljanju neprimernosti termina protireformacija za dobo katoliške restavracije naglasil, "da bistvo te dobe v celoti ni boj proti reformaciji, ampak veliko bolj novo konstrukti­vno delo na vseh panogah kulture. 111 14 Tako široko in mnogo­plastno dejavnost je seveda mogla voditi le mocna in tempe­ ramenta osebnost, kar je Hren prav gotovo bil. Veliko in za poznejši kulturni razvoj slovenskega naroda temeljno delo, ki so ga na podrocju slovenske književnosti in jezika opravili reformatorji, je sprva prisililo tudi rekatolizatorje, da so se mocneje oprli na narodni jezik, potem, ko je bila zmaga katoliltva že izbojevana, pa je razvoj v tej smeri za dolgo dobo zastal.115 Seveda sadov njihovega truda ne moremo primerjati s protestantskimi, vendar pa objektivnejli poznavalci priznavajo Hrenu in nje­govi generaciji "veliko dobre volje" pri katoliških l i ­ t e r a r n i h na c r t i h .11& Hren je iz verskih vzrokov sicer požigal tudi prve slo­venske knjige, vendar ni zavrnil protestantskih jezikovnih pridobitev. Precej protestantskih knjig je ohranil in neka­terim svojim duhovnikom celo iz Rima pridobil dovoljenje za uporabo "heretiCne" literature,117 predvsem z namenom, da bi se obogatili z njenim jezikovnim zakladom.118 Hkrati se je zavedal, da mora tudi sam poskrbeti za prevode in pridige v domacem jeziku. Na literarnem podrocju je nacrtno hotel tekmovati z luterani. V želji, da bi tudi s knjigo utrjeval katolicizem, je Hren zasnoval katolilki slovstveni program. Nameraval je izdati katekizem, lekcionar, molitvenik in pesmarico, žal pa nacrta ni v celoti izpolnil. Za široko zastavljeno literarno nalogo je pridobil jezuita Janeza Candka.119 Prvo Candkovo delo, prevod evangelijev in apostolskih pisem, se opira na Dalmatinov prevod. Knjiga je izlla v Gradcu leta 1612-1613 z naslovom "Bvangelia inu lystuvi•1zo in je prvi tiskani slo­venski lekcionar (urejen je po oglejskem misalu). Pozneje so jo le veckrat ponatisnili. Hren je prevod le pregledal in s kar puristicno vnemo popravil ter placal natis knjige.121 Prizadeval si je, da bi v slovenlcini izdal tudi Mali Kani­zijev katekizem. Tega je pozneje založil ljubljanski dekan Mihael Mikec, izšel pa je v Augsburgu leta 1615 v Candkovem prevodu.122 Hrenova dolgoletna želja, da bi natisnil sloven­sko pesmarico "Himnologium slavicum", ni doživela realizaci­je. z literarnimi podvigi, pri katerih se je opiral na pro­testantske zglede, se je ljubljanski škof veckrat pohvalil v porocilih apostolskemu sede!u. S prvo tiskano knjigo v domacem jeziku so se zacele prebujati nacionalne silnice, v katerih so se porajali zgod­nji obcutki narodne zavesti oziroma deželnega patriotizma. Po stopinjah reformatorjev se je odpravil tudi Hren. Celo F. Kidric ugotavlja, da ga je vodila mocna zavest dol!nosti do "domovinskega jezika", kar povezuje z vplivom, ki je deloval na mladega Tomaža le v protestantsko usmerjeni domaci hiši, A. Slodnjak pa v njegovem delu spoznava že zaznavna prizade­vanja za kulturno afirmacijo slovenšcine.12a Materin jezik je Hren zelo spoštoval. V svojih noticah ga veckrat imenuje "lingua nostra sancta slavica•.114 Pisal je sicer redko v slovenlcini, ob velikih slovesnostih in romarskih shodih, zlasti v Novi Stifti, pa je rad slovensko pridigoval in prepeva1.1a5 Domaci jezik je vpeljeval tudi v nekatere obli­ke bogoslužja in cerkvenega življenja. Znacilno "narodnostno" patriotsko custvo je vodilo Hrena tudi k zamisli, da bi "pro honore patriae linguae augendo" oziroma "ad profectum patriae nostrae spiritalem" za natis slovenskih knjig "v korist llkofije in celotne kranjske deže­le" ustanovil t i s k a r n o v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. V ta namen je v Augsburgu kupil vec stotov crk in se že resno dogovarjal o materialu, tisku in knjigovezu, vendar jezuiti tiskarne niso hoteli prevzeti.126 Tudi Hrenov naslednik, ki se je v ta namen pogajal z mestnimi oceti, ni nicesar dosegel. Ljubljana je tako po prvi kratki dejavnosti protestantskega tiskarja Mandeljca dobila prvo stalno tis­karno šele v sedemdesetih letih 17. stoletja. V gornjegrajski rezidenci je Hren zasnoval bogato k n j i ž n o z b i r k o .1 2 1 V knjižnico je vkljucil za­pušcine svojih 8kofovskih predhodnikov in menda tudi nekaj tiskov, ki jih je pridobil v protireformacijski akciji. Zbirko je dopolnjeval z nakupi knjig, ki so jih prina8ali knjigotržci iz Benetk, Salzburga in celo iz daljne Nizozem­ske. Razen liturgicnih knjig je kupoval glasbena in zgodo­vinska dela, ljubil pa je tudi klasicno literaturo. Tiske in rokopise je oznacil z lastniškim znamenjem (Greuterjevi ekslibrisi) 128 in jih vcasih opremil celo z originalnimi risbami (heraldicni okras s 8kofovskimi insignijami in Hre­novim geslom). V poznih letih je škof utemeljil še knjižnico v Ljubljani. Sredstva "pro erigenda Bibliotheca apud Eccle­siam Cathedralem" je prispevala tudi škofijska duhovšci­ na .1z9 Poznavalci glasbene preteklosti, še zlasti D. Cvetko, so potrdili, da je Hren posvecal g 1 a s b i posebno pozor­nost. Se kot stolni dekan in zlasti pozneje kot škof se je trudil za visoko glasbeno ustvarjanje na svojem pastoralnem podrocju. Kupoval je glasbena dela beneške, rimske in nizo­zemske kompozicijske šole in sprejel celo del protestantskih komponistov.13o Da bi obogatil glasbeno dogajanje, je v 8kofijo vabil tudi tuje glasbenike. Gojence gornjegrajskega kolegija je po tridentinskih smernicah nacrtno izpopolnjeval v vokalni glasbi. V Gornjem Gradu, ki je tako postal središ­ce glasbenega pripravljanja duhovniških kandidatov, je dal v kolegiatno cerkev postaviti dragocene orgle, izdelek beneš­kega mojstra Vincenza Colonna. Skrbel je za petje in instru­mentalno spremljavo bogoslužja v ljubljanski stolnici, kjer je v njegovi dobi prevladala usmeritev k moderni italijanski umetnosti,131 in tudi po drugih cerkvah ljubljanske škofije so morali po njegovih navodilih skrbno gojiti glasbo in petje. Na glasbenem podrocju, kjer je bilo gradivo dostop­nejše in manj vezano na domaee pogoje, je bila Hrenova usme­ritev naprednejaa kot v likovni umetnosti. Med gledalci in najradodarnejšimi meceni i g r a 1 s k e u m e t n o s t i je lkof Hren v jezuitski kroniki pogosto omenjen.1 3 1 Jezuiti, ki so hoteli doseci nekakšno sintezo posvetnih in presežnih vrednot, so namrec v svoj vzgojnoizo­braževalni program med razlicne pedago8ke novosti vkljucili tudi gledališce. S svojimi gojenci so vsak pomembnejši dogo­dek v mestu poživili z igro, ki je zajemala iz svetopisemske ali zgodovinske snovi.13 3 Njihove v širokem obsegu organizi­rane gledališke predstave so imele sicer predvsem katoliško propagandno-didakticni namen, hkrati pa so vendarle že pre­bujale in razvijale v ljudeh cut za dramatiko. Z jezuitskega odra se je gledališka umetnost ob pomembnih manifestacijah in procesijah selila na ulice in trge. Tako je presegla meje odra in se le bolj neposredno povezala z življenjem.1 34 Med umetnostnimi disciplinami je Hren poleg glasbe prav gotovo posvecal najvecjo skrb 1 i k o v n i u m e t n o s­t i , pri cemer je zasledoval pragmaticno in ideološko ute­meljen umetnostni program. Hrenov umetnostni program Protestantom v slovenskih deželah, pravi E. Cevc, ne moremo ocitati težjih ikonoklasticnih dejanj.1 4 a Strastna napetost med protestantizmom in katolištvom se pri nas do te mere ni pogosto razplamtela, o kakem nacrtnem ikonoklazmu pa sploh ne moremo govoriti, saj je med našimi pripadniki nove vere prevladal v presoji nabožnih umetnin zmernejši kriterij nemških luteranov. Trubar je sicer pridigal proti zidanju novih cerkva in primerjal svetniške podobe podobam poganskih malikov, nikoli pa ni izrecno nagovarjal k unicevanju ver­skih umetnin. 143 Hren, ki gotovo ni prikrival luteranskih pregreškov, je omenil v zapiskih le nekaj ikonoklasticnih primerov. V pontifikalnih protokolih navaja, da je luteran Ungnad razdejal Marijino cerkev v Gradišcu (Purgkhstall) in cerkev sv. Janeza v ljubljanskem predmestju.1 4 4 "Krivoverci" so unicili tudi ljubljansko cerkev sv. Volbenka "in medio flumine". Na Igu v cerkvi sv. Martina so oskrunili oltar sv. Katarine, vendar škof odkrito pristavlja, da je dokoncno propadel zaradi brezbrižnosti župnijskih upraviteljev. Naj­hujšo predrznost te vrste so zagrešili baroni Schnizenpaumi, ki so profanirali iško cerkev sv. Jurija in se polastili njenega premoženja. Eden najbolj vnetih udeležencev, ki so z liturgicno opremo po vasi uganjali norcije, se je znesel celo nad svetnikovo podobo, jo obglavil in požgal. Hren poroca še o "brezbožnikih", ki so oskrunili in razbili oltar angela varuha v svetišcu Matere božje za Creto, razdejali vec oltarjev v velenjski Marijini cerkvi, "hudodelsko" raz­bili in profanirali oltar sv. Jurija in Lovrenca v Gorenjih Libucah, oltar v Crni na Koroškem in tri oltarje v kapeli na pliberškem gradu.14 5 Razen primerov, ki jih je naštel Hren, poznamo le še par porocil o tovrstnih akcijah. Tako so na primer luterani na Vurberku zavzeli cerkev in pometali slike in kipe skozi okno, v Kranju pa so oropali ter opustošili rotenvensko cerkev, odstranili veliki oltar in ga vrnili zlatarju Joštu, z liturgicnimi oblacili in z obrednim posod­jem pa so pocenjali norcije.14& Pogostnejše od dejanj prave­ga ikonoklazma so bile profanacije katoliških cerkva, ki so jih luterani zavzeli, priredili za svojo uporabo in pri tem seveda odstranili vso nepotrebno opremo, zlasti stranske oltarje. O skrunitvah cerkva in oltarjev je Hren v pontifi­kalnih protokolih veckrat porocal, v pridigah pa je profani­ranje svetega in vsakršno odtujevanje cerkvenega premoženja ostro obsodil. Protestantom je našel primero v Nabuhodono­zorju in Heliodorju, ki sta oplenila in oskrunila tempeljske zaklade.14 7 Seveda je ob tem potrebno pristaviti, da cerkva in oltarjev niso razdejali samo luterani, unicevali so jih tudi Turki ali pa so propadli po krivdi splošne brezbritnos­ti. Na Kranjskem doslej ni izpricano, da bi luterani razšir­jali proti katolištvu naravnane zasmehljive podobe znano je le, da so v Ljubljani veckrat peli sramotilne pesmi -za štajerski prostor pa je dokumentirano, da je bil zaradi takšnega pocetja leta 1598 štajerskim deželnim stanovom izdan dekret, naj po nadvojvodovem ukazu zapro prodajalnico tiskarja Hansa Schmidt(l}a, ker je prodajal "pohujšljive slike", ki so zasmehovale in sramotile "edino pravo, zveli­cavno in katoliško vero•.1 49 Kakšne slike je Hren kot vodja reformacijske komisije s protestantskimi knjigami vred dal požgati v Kranju, ni znano.149 Rekatolizatorje na naših tleh so spravljale v najvecje zgražanje takšne upodobitve, kakrš­ne je na primer Hrenov kanonik Adam Sontner ob vizitaciji videl v Polhovem Gradcu in jih ukazal prebeliti: "In parie­tibus templi extra Ecclesiam in coemiterio repertae sunt duae effigies parochorum defunctorum una cum suis amasiJs siue concubinis ab antiquita(te} depictae, cuius scandalosam memmoriam deleri, et parietem dealbari statim curaui."150 s podobnimi upodobitvami se je leta 1581 srecal tudi oglejski vizitator kotorski škof Pavel Bizantij, ki je patriarhu porocal, da je cerkljanski župnik Krištof Schwab "oskrunil cerkev" -gre za cerkev v Cešnjevku -ker je dal v njej naslikati svojo ženo in otroke, motilo pa ga je tudi, da je dal mengeški župnik Luka Sittich naslikati v cerkvi svojega strica.151 O vizitiranih cerkvah je Bizantij izjavil, da so sicer lepe, toda zanemarjene. V splošnem moremo reci, da razmerje protestantov do sakralne umetnosti ni ustvarilo posebno ugodnih pogojev za njen razvoj. Nespodbudno je vplivala nanjo tudi brezbrižna in malomarna uprava cerkvenega premoženja v vrstah katoliške duhovšcine, ki je moralno oslabela v dolgotrajni duhovni krizi. Vzporedno s tem je umetnostno življenje mocno zavrla še gospodarska recesija, ki je zajela naše dežele proti koncu 16. stoletja. S takšnimi neugodnimi razmerami se je soocil Hren, ko je prevzel dolžnosti ljubljanskega škofa. V eni izmed pridig, ko je v Gradcu predstavil poslušalcem žalostno stanje pred reformacijo, je potarnal: "Kako zane­marjena je bila oprema svetišc in oltarjev! Cerkve so bile podobne svinjakom in hlevom!" Seveda pa je takoj zatem s ponosom pokazal na vsestranske dosežke katoliške restavraci­je: "Ecce quanta omnium rerum mutatio! 11 1a2 Takoj, ko je nastopil akofovsko službo, se je Hren z vso vnemo lotil široko zastavljene in organizirane umetnostne akcije. Likovno umetnost je nacrtno vkljucil v svoj versko­obnovitveni program in jo porabil kot eno najucinkovitejših sredstev boja proti protestantskim nazorom. Tako, kot je Trubar za razširitev in utrditev evangelicanske vere namenil knjigo, je Hren sprejel v službo katoliške obnove umetnost, kamor je usmeril težišce svoje reforme.153 Obema antagonis­toma, Trubarju in Hrenu, pa je bilo skupno, da sta bila pri svojem delu bolj prakticno kot teoreticno razpoložena. Kot vodja verske komisije na Kranjskem je Hren v prvi dobi neprizanesljivo podiral in uniceval bogoslužne objekte, ki so jih "in perniciem Catholicae religionis" postavili protestanti. Reformacijske komisije (1599-1601), ki so opra­vile delo rekatolizacije na naših tleh, so tako v kratkem casu na silo unicile protestantske likovne stvaritve, na Stajerskem na primer arhitekturno interesantno molilnico v Govcah, kar je prav gotovo velika izguba v naši spomeniški posesti.1&4 Drugace je bilo seveda s katoliškimi cerkvami, ki so jih uporabljali luterani in jih temu primerno priredi­li za svoje bogoslužje, pri katerem je bil glavni poudarek na pridigi in petju. Te je Hren zmagoslavno, vcasih celo nasilno zavzel, unicil prižnice "pogube" najpomembnejai del opreme v molilnicah -s katerih so predikanti oznanjali Luthrov nauk, razbil krstilnike, znamenje protestantskega verovanja, da je le krst pravi zakrament pokore, in iz cer­kva grobo odstranil trupla predikantov.tns Nato je svetišca vnovic posvetil in jih po dolgih letih spet prevzel v ako­fijsko last.156 Zatem je unicene spomenike zacel sistematic­no nadomešcati z novimi.157 Poskrbel je za obnovo starih in zidavo novih cerkva ter jih bogato okrasil ali obdaroval z oltarji in podobami. . Cilj škofove umetnostne politike je bila restavracija spomeniake posesti. Hren je s svoJ1m programom "restauratio" želel obnoviti delo naših prednikov, kar pomeni, da si je izbral izhodišce v preteklosti, s tem pa je gotovo povezano tudi njegovo spoštovanje historicnih vrednot. V eni izmed pridig je v tej zvezi pojasnil: "Haec maiores nostri passim in hac patria, ubi plurimae ecclesiae constructae sunt, cogitabant, opere adimplebant." V Ljubljani, kjer so bile v njegovem casu obnovljene oziroma nadomešcene vse cerkve, ki so jih podrli protestanti, je ob koncu z veseljem dodal: "Et sic restaurata sunt Labaci omnia, quae pravitas haeretica olim quassauerat et subuerterat."158 Kot naglaša B. Otore­pec, njegovo pieteto do prednikov in preteklosti dobro osve­tljuje prošnja, ki jo je naslovil na ljubljanski magistrat, ko je poprosil pomoci pri popravilih stolne cerkve: "die herrn .•• die wolten ... in irer geehrten lyeben vorfahren vnd eltern fuess staphen selbst guettwillig vnd rhuemblich eintretten ••• "159 Pozitivno naravnan do minulih casov se Hren torej ni odvracal od vkoreninjenih tradicij in je nego­val dedišcino preteklosti. Trud in skrb za obnovo cerkva, ki so bile pravzaprav izhodišce katoliške restavracije, je ljubljanski škof štel med svoje pastoralne dolžnosti. Tako je pisal apostolskemu vizitatorju Sikstu Carcanu: "Cum igitur pro pastoralis cura mihi commisso onere. rebus Ecclesiae ampliandis, et quae ruinam minabantur, instaurandis ... V tem se je ravnal "1• 0 po smernicah tridentinskega koncila, ki je škofom naložil skrb za popravilo razpadajocih cerkva in novogradnje podre­dil njihovemu dovoljenju, razen tega pa je še narocil, naj cerkve skrbneje in z vecjim bogastvom krase.161 Hren si je na podrocju likovne umetnosti prizadeval predvsem za prakti­cno realizacijo koncilskih dekretov, ni pa teoretiziral oziroma podal kakšnih konkretnih napotkov za gradnjo in okras cerkvenih zgradb. Spodbujal je k umetnostnim akcijam, ni pa formuliral splošno veljavnih nacel. Ker se je zavedal odgovornosti, je temu podrocju posvetil vec pozornosti tudi na gornjegrajskih sinodah, kjer je duhovnikom narocal, "naj cerkve in župnitllica marljivo ter skrbno popravljajo in krase" ter naj bodo svoji cerkvi dobri gospodarji. Eksaminatorji so udeletencem teh sinod med drugim zastavili tudi vprašanje, kakšne so cerkve in cerkvena poslopja, ki jih upravljajo; ce imajo beneficije in dotirane oltarje ali so jim ti odtujeni; ce so njihove cerkve in oltarji posveceni. Skof jim je ob­ljubil, da bo neposvecena svetišca in oltarje ob priložnosti posvetil, dotlej pa naj jih ne uporabljajo za bogosluž­je.1•1 Duhovnike je nagovarjal tudi k zidanju novih cerkva, vernikom, ki so pomagali pri gradnji, pa je v duhovno spod­budo podeljeval odpustke.1• 3 Skofova iniciativa je kmalu motivirala vernike, da so se navdušeno lotili obnove bogos­lu!nih stavb in opreme. O umetnostnih dosežkih je Hren vedno znova porocal v Rim, kjer je bil tovrsten trud po tridentin­skem koncilu mocno upoštevan. Razen prakticnih pastoralnih dolžnosti so Hrena vodili v zavzeto umetnostno akcijo tudi globlji teološki nagibi. Iz lapidarnih koledarskih notic, pontifikalnih protokolov in vizitacijskih zapiskov teh ni mogoce razbrati, zgovornejše pa so v tem pogledu njegove pridige, iz katerih spoznamo, da so škofa, ki je bil kot humanist resda ljubitelj lepih umet­nosti, nagibali h krasitvi cerkva in oltarjev predvsem ver­ski motivi. V cerkveni umetnosti, ki naj bi bila po njegovih besedah namenjena predvsem "vernikom v duhovno tolažbo" ("pro consolatione ac deuotione populorum") podobno so protestantje razumeli vlogo knjige1• 4 -je zasledoval dolo­cen teološko-ideološki program. V pridigah je veckrat razvijal misel, da "ni nic drago­cenejšega od svetišc in oltarjev. To so hiše molitve in božje mize, na katere se polaga položni kruh ... kruh živ­ljenja, ki prihaja iz nebes." Predpodobe daritev in oltarjev ("figurae altarium et sacrificii D. N. Jesu Christi") je pojmoval v skladu s tradicijo v žgalnih daritvah, ki so jih darovali Gospodu Abel (Gen 4,4), Noe (Gen 8,20), Abraham (Gen 12,7-8), Melkizedek (Gen 14,18-19), Izak (Gen 26,25), Mojzes (Ex 38,1-7; 40,29), Elija (1 Kr 18,32) in v najslav­nejšem židovskem svetišcu Salomon (1 Kr 6; 1 Kr 8), potem ko so Bogu postavili oltar. 1•s Hren je, v nasprotju s protes­tanti, z globokim obcutkom za sveto dojemal "sakralnost" cerkva in njihove opreme. Cerkve so vidno znamenje božje navzocnosti, "domus orationis et mensae Domini", zato je vernikom priporocal obisk in pobožnost v njih.100 V njegovem razmerju do cerkvene umetnosti se kaže novo sakraliziranje svetia~ in svetih podob. Nasproti luteranom je poskušal vnovic poudariti kultni pomen umetnin. Zanj je bila cerkvena umetnina "be>žje delo", podobe Marije in svetnikov ("Venera­biles ..• Imagines") po cerkvah pa naj bi se spoštljivo Oastile ("ueneranter coluntur").117 Njegovo pojmovanje sak­ralne umetnosti, zlasti "milostnih" podob, ob katerih so se godili cudeži, osvetljuje na primer tudi Abgarjeva zgodba, ki jo je povzel po Zlati legendi in jo v eni izmed pridig povedal poslušalcem. Slikarja, ki ni mogel naslikati Gospo­dovega oblicja, ker ni prenesel cudovitega sijaja na njego­vem obrazu, je Abgar odpustil iz svoje kraljeve palace, pozneje pa mu je Juda Tadej prinesel Kristusov portret "aheiropoietos", ki ga je Kristus sam vtisnil na tkani­no.188 Legenda o cudežni in "resnicni" božji podobi, ki je niso naslikale cloveške roke, je v skladu tudi z za cas znacilno željo po spoznanju pristnega Odrešenikovega oblic­ja. Tudi vzore za svoje delo je Hren poiskal v svetem pismu,. Našel jih je v stari zavezi pri ocakih in prerokih, ki so se bojevali z drugoverci. Stara zaveza, ki pripoveduje o boje­viti zgodovini izraelskega ljudstva, je postala dobra analo­gija verskim bojem v casu reformacije in protireformacije. Iz Hrenovih pridig, ki odsevajo razlicne aspekte njegove umetnostne politike, je moc razbrati, da se je zgledoval pri junaškem Judu Makabeju, o katerem pravi hvalnica: "V svojih delih je bil podoben levu,/ kakor levic, ki rjove za ple­nom./ Brezboineie je zasledoval in jih preganjal, tlacitelje svojega ljudstva sežigal./ Izdajalci so iz strahu pred njim trepetali,/ vsi hudodelci se tresli:/ in uspela mu je reši­tev./ Razdražil je mnogo kraljev, razveselil pa Jakoba s svojimi deli./ ••• " (1 Mkb 3,4-7). Hren navaja citat iz knjige Makabejcev in pravi, da so Juda in njegovi bratje, potem, ko so unicili sovražnike, sklenili: "Glejte, uniceni so naši sovražniki. Pojdimo gor, da ocistimo svetišce in ga posvetimo" (1 Mkb 4,36).1 69 Svetopisemski pisatelj nadalju­je: " •.• in šli so na Sionsko goro. Videli so svetišce opustošeno in oltar oskrunjen, vrata sežgana in na dvorih grmovje, ki je zraslo kakor v gozdu ali na kaki gori, in tempeljske izbe podrte (1 Mkb 4,37-38) ••• Potem so se po­svetovali o žgalnem oltarju, ki je bil oskrunjen, kaj naj z njim store. Prišla jim je dobra misel, naj ga razdere, da bi jim ne bil kdaj v sramoto, da so ga pogani oskrunili (1 Mkb 4, 44-45) .•. In vzeli so neobdelane kamne, kakor je doloce­no v postavi, in so sezidali nov otar po vzorcu prejšnjega. Tudi so pozidali svetišce ter posvetili notranjšcino templja in dvore. Napravili so nove svete posode in prinesli svecnik in kadilni oltar na mizo v svetišce" (1 Mkb 4,47-49). V odlocnih ukrepih proti luteranom je Hrena motivirala tudi novozavezna zgodba o ocišcenju templja. Navaja jo v svojih pridigah: "Jezus je stopil v božji tempelj in je izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali; menjalcem je prevrnil mize in prodajalcem golobov stole in jim rekel: 'Pisano je: Moja hiša naj bo hiša molitve; vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo'" (Mt 21,12-13). Razen tega je utemeljil škof svoja prizadevanja s psal­mistom, ki pravi: "Ne pojdem v stanovanje svoje hiše, ne stopim na le~iš~e svoje postelje: svojim ocem ne dovolim spanja, svojim trepalnicam ne pocitka, dokler ne najdem mesta za Gospoda, bivališca za Mogocnega Jakobovega!" (Ps 132/131,3-5). Prakticni pastoralni in globoki verski motivi so torej vodili ljubljanskega ordinarija, da je zastavil nacrtno delo na podrocju likovne umetnosti. Umetnostno obnovo je propagi­ral na vsem ozemlju svoje škofije. V ta namen je spodbujal duhovnike na sinodah in se tudi pri njihovi vzgoji trudil za vecjo kulturno osvešcenost, kajti le dobro formirani duhov­niki bi mogli pozneje na svojih delovnih mestih pospeševati likovno umetnost in bi na tem podrocju ne bili vec malomarni oziroma brezbrižni. V njegovem casu je razen ustanov, ki jim je vsa leta pastirske službe posvecal najvecjo pozornost, nastalo na vsem škofijskem teritoriju mnogo cerkva, umetnin in spomenikov, katerih nastanek ali restavracijo je podprl kot velikodulen mecen ali vsaj z odlocilno iniciativo in moralno podporo (npr. Urllja gora, Kum), pri cemer velja posebej poudariti, da je zvesto sodeloval tudi pri umetnost­nih podvigih redov in se zavzemal za romarska svetišca. V dolgi dobi svojega lkofovanja je posvetil oziroma rekoncili­iral, ce upoltevamo, da vseh podatkov ni vpisal v protokole, nad 46 cerkva in kapel, nad 106 oltarjev ter mnogo zvonov in drugih liturgicnih predmetov. Po. pontifikalnih predpisih je za nove cerkve in samostanska poslopja pred zacetkom gradnje "in uera orthodoxa et Catholica fide" konsekriral temeljni kamen, ki je simbolicno predstavljal Jezusa Kristusa "petram uiuam, lapidemque Ecclesiae pretiosum ac probatum" ("angula­rem ac primarium lapidem, ipsum D.N. JESUM XPM figuran­tem")170, in za zidavo dolocen prostor zaznamoval z znamen­jem križa. Nove in obnovljene cerkve ter oltarje je v slove­snih obredih, ki so se jih udeleževali številni verniki, posvecal Bogu in Mariji v cast ("in honorem Omnipotentis Dei, Gloriosae Virginis Mariae" , "ad maiorem Dei Omnipoten­tis eiusque Magnae Matris Virginis Mariae gloriam") in lju­dem v spodbudo ("magna populi aedificatione"). Ob takšnih priložnostih je v pro~esiji na okralenih nosilih skupaj z duhovniki nosil relikvije "ad instar Arcae foederis", kar vsekakor dodaja mikavno pomensko razsežnost liturgiji posve­ titve, ki je bila v zahodni Cerkvi pojmovana kot "depositio martyrum11 .111 Ena najpomembnejlih Hrenovih odlik je, da si je prizade­val za zidavo in okraševanje cerkva tudi na odrocnih in težko dostopnih krajih ter skrbel za obnovo že napol podrtih svetišc. Nasprotno se je na primer njegov drugi naslednik Buchheim pritoževal zaradi prevelikega števila podružnic in predlagal, naj bi jih nekaj opustili, opremo pa porabili za revnejše cerkve. Znano je tudi, da Buchheim ni rad dovolje­val zidave novih podružnih cerkva, nekaj opulcenih in slabo vzdrževanih pa je dal podreti,17 1 medtem ko je Hren poživ­ljal interes vernikov za podeželske, tudi zelo odmaknjene sakralne objekte. Hrenova ekspanzivna mecenska dejavnost se je raztezala celo cez meje ljubljanske na podrocje zagrebške, senjske,tržaške in seckauske škofije, s katerimi je bil prijateljsko povezan. s tem je vpliv in sloves ljubljanskega ordinarija segel od štajerskega Gradca do Vojne krajine, Istre in Trs­ta. Z veliko likovno vnemo je Hren presegel slovensko ozem­lje in je veckrat odlocal tudi tam, kjer njegova škofovska palica ni veljala. V širlem smislu so številni novi in restavrirani spome­niki Hrenove dobe z njim kot pobudnikom umetnostne akcije vsaj posredno povezani, vendar je potrebno pristaviti, da so njihov nastanek, obliko in vsebino dolocale druge, predvsem narocniške silnice173 , zato jih ožje v lkofovem prispevku na podrocju likovne umetnosti ne bomo zasledovali, pac pa bomo nadrobneje spremljali zlasti tiste, ki so nastali neposredno po njegovem narocilu. Skof se je osebno zavzel predvsem za ljubljansko stolnico, za gornjegrajsko kolegiatno cerkev z okoliškimi kapelami, za nazarsko cerkev in za druge osebne ustanove ter seveda za Skofijske rezidence v Gornjem Gradu, Vrbovcu in Rudeneku. HRENOVA DEJAVNOST NA PODROCJU LIKOVNE UMETNOSTI Pred nastopom škofovske službe Hren je že pred prevzemom škofovske oblasti in bremen deloval na umetnostnem podrocju. Se preden je bil slovesno posvecen v škofa, ga je B. Villerius pohvalil papežu, "da je na mnogih krajih gradil, obnavljal in krasil cerkve in ol­tarje. "174 Ohranjeni arhivski viri o tem nadrobneje ne porocajo, zato poznamo do leta 1597 le nekaj drobcev o Hrenovih umet­nostnih narocilih ali o njegovem vodenju tovrstnih del. Zaradi napacne identifikacije koledarja te koledarske notice je v resnici zapisoval škof Tavcar -je Veider nepra­vilno povezal s Hrenom podatek, da je leta 1592 za neko delo v stolnici placal rezbarja Petra, ki ga najbrž lahko istove­timo z rezbarjem Petrom Hofferjem, in slikarja Mihaela Roth­ 175 mayerja, ki je bil v tem casu že ljubljanski mešcan. Narocilo se torej navezuje na škofa Tavcarja, ni pa izklju­ceno, da je Hren sodeloval pri organizaciji del. Kot ljub­ljanski kanonik in pozneje že kot stolni dekan je Hren vodil zidavo nove kanoniške (kararske) hiše. Gradnjo je zaupal mojstru Abondiju Doninu ("M. Abondio de Doninis Muratori"). o napredovanju del in stroških pa je od 1595 do 1597 vodil natancne zapiske. Skupni izdatki so dosegli vsoto 963 fl 11 kr 1 pf.17& Ob tem delu je Hren leta 1596 urejal tudi volilo ljubljanskega župana Jacoba Corthonija. Pokojni je zapustil 400 fl za popravilo ljubljanske cerkve sv. Krištofa, ki so jo opustošili protestanti.111 Približno v tem casu je Hren se kot kanonik in dekan zastavil dela v Celju, kjer je zacel zidati oziroma obnavljati beneficiatno hišo.1 7• V februarju 1597 je prisel v Ljubljano mladi nadvojvoda Ferdinand, da bi sprejel poklonitev deželnih stanov. Skupaj s spremstvom si je ogledal ljubljanska svetišca in znameni­tosti mesta. Hren posebej omenja, da je obiskal cerkev sv. Krištofa, svetišce sv. Petra in kapelo sv. Jurija na Ljub­ljanskem gradu. Nadvojvodinja Marija si je v spremstvu stol­nega dekana ogledala še oba ljubljanska špitala, franciškan­ski samostan, cerkev sv. Jakoba in kapelo sv. Fabijana in Sebastijana.171 Ob tem obisku je verjetno dozorela ideja o novi franciškanski naselbini, ker naj bi staro v tem casu prevzeli jezuiti. Po ogledu mesta je nadvojvodinja Marija dolocila Hrena za "arhitekta" samostana ("Me Architectum Monasterij constituit"), kar pomeni, da mu je zaupala ves nadzor in skrb za gradnjo.1•° Ferdinand mu je "pro Architec­tura nouae Fundationis Monasterij Franciscanorum" izrocil 300 fl. Ocitno je Hren že v tem casu organiziral in vodil vsa pomembnejša umetnostna dela. Prevzel je tudi vso skrb za grajsko kapelo, za katero je nadvojvoda namenil 500 fl, izplacal pa mu jih je v vec obrokih vicedom. Jurij Lenkovic je za olepšanje kapele dodal 300 fl, drugo okrasje pa so kupili v Benetkah ("Andere Ornamenta von Venedig").1• 1 37 V splošnem moremo reci, da je bila Hrenova umetnostna dejavnost v letih kanoniške in dekanske službe še v marsicem vezana na ljubljanskega škofa Tavcarja in se je razvijala predvsem v okviru njegovih zamisli. Po sicer skopih podatkih je znano, da je tudi že Tavcar v skrbi za škofijske cerkve narocal umetniška dela,1ez vendar umetnostne dejavnosti ni širše in naCrtno zastavil. Umetnostna narocila v casu delovanja verskih komisij Ko je Hren nastopil škofovsko službo, je Tavcarjevo skrb za cerkveno umetnost nadaljeval, jo razširil in sistematicno zacrtal. Seveda je v prvih letih kot vodja reformacijske komisije najvec pozornosti posvetil verski obnovi, vendar njegovo mecenstvo in narocništvo v tej dobi ni povsem zasta­lo. Iz arhivskih virov pa je razvidno, da se podatki o umet­nikih pomnožijo šele, ko je komisija na Kranjskem opravila glavno rekatolizacijsko delo (po letu 1603). Posvetitvene medalje in spominski novci Med prva škofova naroCila moramo uvrstiti posvetitvene medalje. Hren jih je narocil pri graškem zlatarju in kovni­Carju Hannsu Zwygottu.1ea Mojster Zwygott, predstojnik graš­ke kovnice, ni bil umetnik velikega formata kot na primer vsestranski Giovanni Pietro de Pomis, bil pa je pošten roko­delec in tudi njegova dejavnost na podrocju medaljerstva je bila široko razvita.1e4 Zwygott je skoval Hrenu vec vrst spominskih medalj. Srebrna spominja na dogodek, ki ga je cerkveni dostojanstve-sl.86 nik dolgo in težko priCakoval. Napis na reverzu pravi: "THO­MAS/ CRONN DEI AC/ SEDIS APLICAE/ GRA IX. EPVS/ LABACEN: 29/ MARTII: AN/ 1599." Tega dne je papež Klemen VIII. potrdil Hrena za ljubljanskega škofa; sporoCilo o tem je ordinarij prejel šele v juliju. Na averzu ob robu je vpisano Hrenovo škofovsko geslo "+ TERRET +LABOR+ ASPICE + PRAEMIVM", ki je hkrati v osrednjem delu tudi likovno predstavljeno v podobi škofa Tomaža, ko. odet v pontifikalno ogrinjalo, po trnovi stezi nese križ in se ozira na placilo, s katerim bodo povrnjeni njegovi napori; njegova nagrada sta krona in palmova vejica, ki ju angel prinaša iz nebes. ~ 18 Srebrni je podobna zlata posvetitvena medalja. Tudi tu sl.85 je na averzu upodobljen Hren, obložen s težkim križem in oblecen v talar, pri katerem so se gube v spodnjem delu vzporedno nabrale. Skofu se na oblaku bliža angel; v levici drži krono, ki mu jo bo položil na glavo v znamenje dosežene slave, v desnici pa palmovo vejico, s katero bo potrdil njegovo muceništvo. Ob robu medalje poteka škofovo geslo (" + TERRET +LABOR+ ASPICE + PRAEMIVM"). Hren na trnovi poti je prilicen Odrešeniku, ko s križem stopa na Kalvari­ jo,186 zato so nekateri celo zmotno mislili, da medalja predstavlja Kristusa. Na reverzu v vzporednih vrstah teCe napis o Hrenovi konsekraciji: "IX/ THOMAS D: G./ NONVS EPISCO./PVS LABACEN:/SIS CONSECRA:/TVS. XII. SEP:/TEMBRIS/ 1599." Umetniško medalja ne kaže vecjih ambicij.•&? sl.87 Razen zlate posvetitvene medalje je graAki mojster sko­val Hrenu tudi zlat posvetitveni spominski kovanec, ki ga je na averzu opremil z grbom ljubljanske škofije in napisom: "THOMAS. CHRONN. IX. EPVS: LABACENSI:", na reverzu pa s Hrenovim grbom,1ee devizo .T.L.A.P: in napisom: "CONSECRATVS GRAETII. XII. SEPTEMB. 1599."189 Soroden kovancu je zlat posvetitveni dukat, pri katerem krasita averz stikajoca se škofijski in Hrenov grb, Akofov­ske insignije (mitra in pastorale) in napis: "THOMAS. CHRON. IX. EPS. LAB. 29. M(art)", na reverzu pa je vpisan datum konsekracije: "CONSEC:/RATVS GR:/AETY: XII. S/EPT: AN: M/: D: IC." in poudarjen arabeskni motiv.1• 0 V novembru 1600 je jezuit Stefan Haumann prinesel Skofu iz Gradca 10 zlatih in 26 srebrnih spominskih medalj,1 91 Zwygott pa mu jih je koval tudi še pozneje. V januarju 1608 je Hren poslal v Gradec slovenjegratkega vikarja in komisar­ja Andreja Tavcarja, da bi pri mojstru narocil medalje, vendar je posebej narocil, naj ta popravi njegov portret, da bo bolj razlocen. a Iz koledarskih notic je razvidno, da je 19 graški kovnicar izdelal ljubljanskemu !kofu vec spominskih novcev tudi v naslednjih letih.1•a Gornjegrajska rezidenca Gornjegrajsko škofijsko rezidenco je že škof Rauber preuredil v skladu z idealom tedanjih ambicioznih narocni­kov, ki so želeli svoje stalno bivališce spremeniti v pala­co. Tudi Hren je, prav tako kot njegovi predhodniki, rad prebival v Gornjem Gradu, kjer je imel dobro organiziran dvor, uredil'pa je tudi škofijsko pisarno, arhiv19 • in boga­to knjižnico ter ustanovil zavod za vzgojo duhovnikov. Gos­podarske zadeve je urejal oskrbnik, za vsakdanje življenjske potrebe pa so skrbeli hlapci in dekle. Med stalnim osebjem na dvoru so bili vedno tudi "dvorni" mizar (delal je v t.i. "Tischler Stube"), tesar (delal je v t.i. "Zimmerhiitte") in kovac, pozneje pa je Hren zaposlil še "dvornega" slikar­ 1 ' 5 ja. V okviru rezidence je imel Akof "umetniško delavnico" ("Bildtschnizer Werckhstat") , saj so se v Gornjem Gradu 195 skoraj brez predaha vrstili umetniki, stavbarji in rokodel­ ci, ki so sodelovali pri obnovitvenih delih v gradu, kolegi­ atni cerkvi in kapelah. Mojstri so poleg pogodbeno dolocene­ ga plaCila dobivali tudi hrano in polotaju primeren dnevni delež kruha in vina, najimenitnejlli pa so smeli obedovati celo v družbi duhovnikov pri "Priestertisch".1 " 7 Racuni gornjegrajskih oskrbnikov in Akofovi koledarski zapiski sporocajo mnogo imen teh mojstrov, vec neimenovanih pa ozna­cujejo samo s splošnimi termini (na primer "lapicida, lato­mus ... ").198 eeprav umetnostnega življenja na Hrenovem dvoru ne moremo enakovredno primerjati z dvori evropskih svetnih in cerkvenih odlicnikov, velja, da je živahno preta­kanje razlicnih umetnikov, ki so izpolnjevali številna Hre­nova narocila, poleg bogate glasbene dejavnosti poživljalo kulturni utrip v Gornjem Gradu. Južni trakt gornjegrajske rezidence je ljubljanski škof sl. 93. leta 1602 zaznamoval z grbovno plošco.1 99 Trakt je še ohran­jen in ima stanovanjsko reprezentativen znacaj. Iz arhivskih dokumentov ni razvidno, ali je Hren ta grajski del povsem na novo zgradil ali samo obnovil oziroma prezidal. Koledarske notice sporocajo, da je že v prvem letu škofovske službe kot dober gospodar poskrbel najprej za streho grajskega poslop­ja, saj se je pri svojih obnovitvenih posegih vedno zavedal, da streha ohranja arhitekturo in terja zato posebno pozor­nost. Delo je najbrž opravil "dvorni" tesar (mizar} Krištof, z njim pa je sodeloval tudi šoštanjski tesar Rueprecht Rue­pe1.2 o o 2gano opeko, ki jo je potreboval pri obnovi, je kupil škof pri stiškem opekarju Urbanu Levcu. 201 Nato je povabil v Gornji Grad še kamniškega steklarja in zidarja Krištofa Reicherja, da je zasteklil okna v grajskem poslopju in v cerkvi.202 Kmalu zatem se je ordinarij odlocil za ureditev velike ure v gornjegrajskem zvoniku. Stevilcnici na stolpu je nas­likal slikar Egidij Thumb,2° 3 uro pa je izdelal kranjski urar Lovrenc Sakher.204 Hren ga je v zapiskih pohvalil, da je "izvrsten urar" in "spreten mojster". ~ Znameniti mož je 20 s škofom tudi pozneje veckrat sodeloval. Zaslovel je še posebej z uro, ki jo je napravil za božjepotno svetišce v Loretu. Ko so jo z ladjo prepeljali v Italijo, je upravitelj svetišca pisal Hrenu zahvalno pismo, v katerem je zagotovil mojstru Lovrencu delež pri odpustkih.206 Ljubljanski ordina­rij sicer neposredno nikjer ne govori o tem, da bi bil on sam podaril uro loretskemu svetišcu, vendar je to mogoce razumeti iz Carcanove pohvale, ki jo je ta izrekel Hrenu ob vizitaciji ljubljanske škofije.201 Prva dela v ljubljanski stolnici Ljubljansko stolnico je že pred Hrenom urejal škof Tav­car, vendar je bila po njegovi smrti še v marsicem potrebna popravil in olepSave. Kot vrhovni pastir ljubljanske dieceze je Hren stolni cerkvi, ki je veljala za "mater ecclesiarum", vsa leta posvecal veliko pozornost. Prizadeval si je, da bi njegova katedrala kot spricevalo centralisticne potridentin­ske reforme in umetnostne politike2oe odsevala svojemu ugle­du primeren sijaj. Dolnicar je upraviceno pripomnil: "Kar je dobila cerkev okrasja in redke, dragocene svete oprave, vse je dolžna temu odlicnemu cerkvenemu predstojniku."2o 9 Skof je, kot kaže, hkrati z obnovitvenimi posegi v Gor­njem Gradu zastavil tudi prva dela v ljubljanski stolnici. Morda je že leta 1597 -datacija iz vec vzrokov vzbuja pomi­sleke210 -dal poslikati slavolocno steno. s poslikavo je Hren pac nadaljeval, kjer je Tavcar zakljucil, torej pri slavoloku prezbiterija. Po okusu tedanjega casa ga je dal okrasiti s petimi grbi, ki jih je slikar med seboj dekorati­vno povezal. Heraldicni del je bil smiselno sestavljen iz grbov papeža Pija II., cesarja Friderika III., škofa Hrena, dežele Kranjske in mesta Ljubljane, letnica 1597 pa je zaz­namovala nastop Hrenove pastirske službe.2 1 1 Takšen ornament je na arhitektonsko poudarjenem mestu pridobil še pomembnej­šo veljavo. Verski motiv na slavoloku, kakršnega je gojila gotika, ko je na tem mestu obicajno uprizarjala Marijino oznanjenje, se je umaknil humanisticno pojmovanemu motivu, ki je podcrtal clovekovo dostojanstvo in pomen. Poslikavo je Hren dopolnil še s spominskim napisom, ki ga je slikar pritaknil severno od prezbiterija (slavoloka) nad oltar sv. Andreja. Besedilo je precej nekriticno prepi­sal Dolnicar: "AD MAIOREM DEI GLORIAM B: V:/ MARIAE ET S: NICOLAI ARCHIEPI/ MYRENSIS HONOREM THOMAS/ CRON IX. EPS LABAC: FERD: II./ CONSILIARIVS ET PER CARNIOL/IAM VNIVERSAM COMITATV[M)/ GORITIAE ET INFERIOREM STY/RIAM AD DRAVM VSQUE FLV/ VIVM REFORMATOR F: C: AN:/ M.D.XC.VII."212 Napis je obdajala slikana dekoracija, ki jo je Veider pripisal ljub­ljanskemu slikarju Abrahamu Puterpergu. Trdnejših dokazov za to atribucijo ni, res pa umetnika v tej dobi srecamo ob Hrenu. Skofove koledarske notice iz leta 1598 sporocajo, da mu je pozlatil štiri angele in poslikal kalvarijsko skupino (kriz, Marijo in Janeza), 213 nato pa se sledi za njim izgu­be. Delo v letu 1598 Potem, ko se je izteklo leto 1597,214 je nadvojvoda Ferdinand poostril ukrepe zoper protestante. V Gradcu je zaprl njihovo molilnico in izgnal predikante, Hren pa si je ob teh novicah srcno zaZelel, da bi se kaj takega kmalu zgodilo tudi v Ljubljani.21~ V oktobru 1598 so po nadvojvo­dovih odlokih tudi Kranjsko morali zapustiti luteranski pridigarji. V Ljubljani so menda po njihovem izgonu "posve­tili" štiri njihove hiše z nabo2nimi reliefi.216 Hren je takoj zatem "cum summa ciuium catholicorum laetitia" zavzel ljubljansko špitalsko cerkev sv. Elizabete, ki je bila vec desetletij središce in glavno torišce luteranskega delovanja v Ljubljani ("in clarissima mea patria"), unicil in odstra­nil je pri2nico in krstilnik, v aprilu 1601 pa je cerkev vnovic posveti1.217 Na pomlad 1598 se je Hren dogovoril s kranjskim urarjem Lovrencem Sakherjem, da bo izboljšal staro stolnicno (?) uro in ji dodal cetrti ("die Viertl Vhr"). Mojster je zakljucil delo v novembru "ad ornamentum domus et ad publicam utilita­tem", Hren pa se je tako kot vedno po srecno opravljenih poslih zahvalil Bogu in Mariji ("Laus Deo eiusque Matri Virgini benedictae").21a Skof je v istem casu poskrbel še za popravilo orgel v stolni cerkvi. V ta namen je povabil v Ljubljano beneškega mojstra Vincenza Colonna.21 9 Vrh tega je organiziral tudi nekaj potrebnih zidarskih del pri ~kofij­skem mlinu ob Ljubljanici. Za delo se je pogodil z ljubljan­skim stavbarjem Abondijem Doninom,220 s katerim je te pred tem sodeloval. Mojster je bil italijanskega rodu in je tudi racune za svoje delo izstavljal ter potrjeval v italijanšci­ni. V tej dobi je sodil med vodilne zidarske mojstre v mes­tu, saj ga je razen škofa in kapitlja vabil k delu tudi ljubljanski magistrat. zaradi tesnega sodelovanja z ordina­rijem bi mu mogli po pravici nadeti vzdevek "Hrenov arhi­tekt", 221 kar pa seveda ne pomeni, da je bil od škofa uradno potrjen za nadziranje gradbene dejavnosti v diecezi. Arhi­tekta s takšno nalogo je na primer na svojem teritoriju postavil Carlo Borromeo, 222 Hren pa gradbeništva v tem smis­lu ni organiziral. Najbrž je Abondio sodeloval tudi pri zidavi oziroma obnovi beneficiatne hiae v Celju. Hren je delo zastavil, ko je bil le kanonik in stolni dekan, zakljucil pa ga je v letu 1598. Stavbo je oznacil s preprosto kamnitno heraldicno sl.90 plolco. Zraven svojega grba je pristavil Jezusovo in Mariji­no ime ter napis: "B. MAGNAE MATRI VIRGINI MARIAE REGINAE COE/LI GLORIOSAE D.D. ANNO DNI. M.D.IIC. THOMAS/ CHRONN CANONIC[US] BT BCCLESIASTBS. DEIN DB/CAN[US] BCCLAB. LABA­CEN. HIC BENEFICIARI[US] COL/LAPSA A FVNDAMBNTIS RBPARAVIT. SUCCESSOR/ ORA PRO MB BT FRVBRB."&aa Med noticami o obsetnejlih delih najdemo v škofovih zapiskih veckrat tudi podatke o manjših umetnostnih prido­bitvah in nakupih. Medtem ko med drugim velja omeniti, da si je leta 1597 kupil 12 nizozemskih slikanih podob ("Ein 12 schone gemalte Niderlendische figuren erkaufft per 45 fl"), v letu 1598 poroca na primer v svojih zapiskih, da sta ga obiskala dva popotna moža, ki sta mu podarila "ein schon Gemlllbuech", azc v decembru pa je za cerkev v Novi Stifti pri Gornjem Gradu kupil bandero s sliko.aan Ljubljanski jezuitski kolegij V casu, ko je Hren prevzel skrb za ljubljansko škofijo, so prilli v Ljubljano prvi jezuiti, ki jih je v mesto pova­bil le lkof Tavcar. Leta 1594 je pisal papežu, da bi v svoji diecezi rad ustanovil jezuitski kolegij, da bi mu jezuiti pomagali reliti tetko versko situacijo, v kateri je "katoli­ška vera po velikem delu kranjske in štajerske dežele izgi­nila".a a & Tavcar je sprva predlagal, da bi se jezuiti nasta­nili v Bistri, vendar kartuzijani svojega samostana niso hoteli izrociti novemu redu.117 Na prolnjo in priporocilo nadvojvoda Ferdinanda, da bi se ljubljanski jezuitski kole­gij oskrbel z dohodki franci!kanskega samostana,2 2• je papež Klemen VIII. leta 1596 z apostolsko bulo dolocil, naj se izroci jezuitom opušceni franci!kanski samostan Blažene Device Marije v Ljubljani in samostan sv. Trojice v Pleter­jah.221 Takoj po prihodu v Ljubljano leta 1597 so redovniki -prvi teden so kot gostje prebivali pri škofu Hrenu -zame­njali njim doloceno bivališce s cesarskim špitalom pri sv. Jakobu. Franciškanski samostan na robu mesta se jim je zdel pretesen, prostor pri sv. Jakobu pa jim je ugajal, ker je bil prostornejti in primernejti za gradnjo novega kolegija. Tu so kupili vec hiš, jih odstranili, potem pa so na pridob­ljenem zemljilcu zaceli graditi obsežen samostanski kom­pleks. Nadvojvoda Ferdinand je lkofa Hrena in kranjskega vicedoma Kobenclja imenoval za nadzornika gradnje.230 Zidavo kolegija je projektiral, nadzoroval in vodil jezuitski redovni brat Martin Vallorsa (Vallorto), ki je v ta namen iz Gradca prišel v Ljubljano.131 V oktobru 1600, ko je bil na vizitacijskem obisku v mestu provincial jezuitov Alphons Carrillo, je bil kolegij dograjen že do drugega nadstropja. Arhitekt se je posvetoval s provincialom o obli­kovanju vhodnega dela, oken, stropov in posameznih prosto­rov.• 3 2 Napredovanje zidave kolegija je spremljal in materialno podpiral nadvojvoda, ki je že leta 1597 podaril jezuitom 1000 gld, v letih 1601 in 1603 pa še 5000 gld.233 Za gradnjo se je zavzel tudi škof Hren. Jezuitom je pomagal z denarjem in drugimi darovi. Najprej jim je odštel 1000 fl, ki jih je bil zanje dolocil škof Tavcar, nato pa je redovnikom vsa leta placeval stroške za pesek in prevoz materiala; v letih 1598-1606 so v skupnem znesku presegli 2000 fl.2 34 Ceprav je Carrillo ob obisku presodil, da bo poslopje že v naslednjem letu (1601) prekrito, so se dela precej zakas­nila. Nadvojvoda Ferdinand je zaradi tega odredil, naj po­verjeniki (nadzorniki) preskrbe dovolj gradbenega materiala in prevoz na gradbišce, potrebni les pa bo prispevala kartu­zija v Bistri. aaa Jezuiti naj poleg prve urede še drugo 236 lastno opekarno. Z opeko je redovnikom priskocil na pomoc tudi ljubljanski magistrat.237 Na ta nacin so dela hitreje stekla, tako .da je bil vzhodni del kolegija leta 1602 prekrit, v naslednjem letu 24. junija 1603 pa ga je provincial Carrillo posveti1.23a Potem, ko je bila stavba pod streho, pa seveda dela še niso bila zakljucena. Nadaljevala so se še vrsto let tako pocasi, da je Hren potožil redovnemu generalu v Rim, "da se zidava kolegija v Ljubljani že dolgo vlece". 9 Leta 1605 je 23 vicedomski urad po nadvojvodovem ukazu izplacal jezuitom 5000 gld in enako vsoto spet dve leti pozneje. Kolegij je bil popolnoma dograjen šele v letu 1616, ko je skupaj z novo cerkvijo sestavljal enoten kompleks, ki so ga 1617 obdali še z obzidjem.2 4o "Velicastno grajeno" jezuitsko poslopje ("ma­china ..• Collegy Archiducalis permagnifice constructa") je uveljavilo pravilne slopaste arkade. Z njim so jezuiti na ljubljanskem teritoriju prvi utrdili ideal italijanske grad­nje z modernimi arkadnimi dvorišci.241 Hren je visoko cenil Ignacijev red in mu je bil vsa leta škofovanja velik dobrotnik. V svojih rekatolizacijskih pri­zadevanjih se je vedno opiral na jezuite, in ceprav ti vec­krat niso sprejeli njegovih nacrtov in zamisli, ter kljub poznejšim nesporazumom, jim je vedno ostal naklonjen. 24 2 Morda velja ob tem pripomniti, da so ga redovniki med drugim podprli tudi pri antiikonoklasticni vzgoji mladine, v kateri so oblikovali spoštljivo razmerje do svetih podob. S takšnim poucnim namenom so že leta 1603 in nato spet 1614 uvrstili v program šolskih dram v ljubljanskem kolegiju igro "Constan­tini persecutio in s. Imagines" ("De Copronymo Iconoclasta Tragoedia"), isti cilj pa so dosegali tudi z drugimi sred­stvi. Ob tolikšni povezanosti z jezuiti je še posebej vabljiv podatek, v katerem Hren v neki sicer popolnoma neumetnostni zvezi omenja "Martinum Architectum Jesuitum", 243 vzbuja pa domnevo, da bi utegnil redovni arhitekt Martin Vallorsa sodelovati pri škofovih stavbnih nacrtih (grajski trakt v Gornjem Gradu, Martinova kapela v gornjegrajski kolegiatni cerkvi?). Pisani viri o tem doslej popolnoma molce. Oltar Kristusovih ran Notranjeavstrijske dežele so 23. aprila leta 1600 praz­novale poroko nadvojvoda Ferdinanda z bavarsko princeso Marijo Ano. Svojemu vladarju so izkazale cast z reprezentan­ 43 Onimi darovi.244 Dogodek je odmeval tudi v Hrenovem življen­ju, saj je bil z vladarsko družino vedno živo povezan. Poro­cno slavje je trajalo kar osem dni. Med slavnostnimi govor­niki je bil tudi ljubljanski škof, ki je praznovanje natanc­no popisal v svojih koledarskih zapiskih.24 D Ob tej prilož­nosti je pri graškem rezbarju Jacobu Holtzwarttu (Holczwart) narocil oltar Kristusovih ran.24 1 Predstavljal naj bi sv. Tomaža, ki se klece dotika Zvelicarjevih ran. Hren se je z umetnikom pogodil, da mu bo placal 7 fl za kos. Iz dogovora je mogoce sklepati, da oltarni nastavek ni bil posebno ve­lik. B. Cevc domneva, da je bil njegov osrednji prizor izre­zljan v reliefu, dva angela, ki sta ob straneh spremljala Tomaževo potrditev v veri in sta po Hrenovem narocilu držala v rokah orodje Kristusovega trpljenja (arma passionis), pa sta bila verjetno oblikovana kot prosti plastiki.Z4T Skof je oltarni nastavek namenil najbrž za kapelo sv. Tomaža na notranjem (zgornjem) dvorišcu gornjegrajske rezidence; stav­bo je vec let obnavljal in skrbno pripravljal na posvetitev. E. Cevc misli, da se je izdelovanje oltarja zavleklo morda vse do posvetitve kapele (1604). Nastavek je bil ena prvih pomembnejših umetnin, ki jih je Hren za svojo diecezo naro­cil na tujem. · Kapela sv. Pavla v Gornjem Gradu V letu 1600 se je Hren lotil obnove dveh gornjegrajskih cerkva. To sta bili kapeli oziroma manjši cerkvi sv. Pavla in sv. Marije Magdalene, ki sta stali na (novem) pokopališcu onstran rezidencnega kompleksa. V aprilu (1600) se je škof pogodil s stavbenikom Michelom de Munzano,241 ki je bil gotovo italijanskega rodu (morda iz Manzana v Furlaniji), da bo kapeli "sauber vnd meysterlich vnd guetthelich" tlakoval, izdelal stopnice pri vhodu in oltarju ter oltarno menzo ("Altar Stain") za kapelo sv. Pavla, razen tega pa bo s klaftro visokim obzidjem obdal pokopališce in v obzidju napravil pokopališka vrata. Stavbenik Michel je koncal delo v aprilu 1602.2 49 Ni znano, ce je v kapelah napravil kaj vec od sprva dogovorjenih del. Vsekakor se je škof v porocilu rimski kuriji leta 1608 posebej pohvalil, da je cerkvici sv. Pavla in Marije Magdalene od temeljev obnovil, ker sta bili skoraj do tal podrti. 250 Za objektivno oceno porocila moramo seveda upoStevati nekoliko pretirano Hrenovo stilizacijo, ki pa v resnici njegovih zaslug pri obnovi prav nic ne zmanjšu­je. Mogoce je pri popravilih obeh stavb sodeloval tudi stek­lar Krištof, ki je prejel svoj zaslužek v septembru 1600.201 Kapela sv. Pavla je stala torej v gornjem delu pokopali­šca zunaj samostanskega obzidja ("extra moenia claustrj", "extra muros Oberburgenses").252 Kot zatrjuje Hren, je bila stara in skoraj povsem podrta,2' 3 kar pomeni vsaj, da je bila v slabem stanju. Po merah in opisu v Buchheimovem vizi­tacijskem zapisniku je mogoce soditi, da je nastala verjetno že v romanski dobi.• 84 Hrenova risba v pontifikalnih proto-sl.11 kolih, ki je sicer ne moremo nekriticno sprejeti, kaže manj­šo stavbo, sestavljeno iz treh prostorskih elementov. Najni­žji del svetišca je majhen prezbiterij, morda romanska apsi­da, ob prezbiteriju se dviguje preprosta višja ladja z dvema 44 okenskima odprtinama, nato sledi ob vhodu stolp oziroma zvonik s piramidasto streho. Iz vizitacijskih zapiskov je razvidno, da je imela kapela obokan prezbiterij ("Chorus est cum fornice"), opecnat tlak in nad fasado (nad vrati) lesen stolpic z dvema zvonovoma.zna Ko je Hren cerkvico popravil, jo je skupaj z oltarjem sv. Pavla -licno oltarno menzo je napravil stavbenik Michel -3. julija 1605 posvetil.256 V letu 1631, ko je kapelo sv. Pavla ("Ecclesiola ••• in coemeterio s. M. Magdalenae") vizitiral škof Scarlichi,2 97 so bili v njej že trije oltarji, vendar stranska dva, ozka in neopremljena, še nista bila posvecena, zato je ordinarij ukazal, naj ju odstranijo in v vizitacijskem porocilu njunih patrocinijev ni omenil. Narocil je tudi, naj popravijo poko­pališka vrata, zraven pa je omenil, da kapelo oskrbuje bra­tovšcina cevljarjev, ki jo je potrdil škof Tomaž. Leta 1641 je stal v cerkvici en sam oltar "bene ornatum".2 D8 V casu Jožefa II. so stavbo podrli in tri kamnitne epitafe otrok iz družin Butalic in Andrian prenesli od tod v Bocno ob Dreti, sl.89 kjer so danes vzidani v zunanjo severno steno.2n9 Kvalitet­nejšega iz leta 1622 moremo pripisati Trantnerjevemu mojst­ru. Kapela sv. Harije Magdalene v Gornjem Gradu Blizu kapele sv. Pavla na spodnjem delu pokopališca je stala cerkvica sv. Marije Magdalene. Zgrajena je bila onst­ran mostu ("trans pontem") na kraju, kjer so v preteklosti prebivale benediktinke. Ta prostor so ljudje še v Hrenovem casu imenovali "in der Clause",2 60 škof sam pa celo trdi, da so bili v njegovih dneh še vidni temelji ženskega samostana ("ubi antiquitus Monasterij Monialium ... rudera conspiciun­tur deuastati ...").2&1 Cerkev spokornice Marije Magdalene je bila torej bogoslužno središce gornjegrajskih benedik­tink. Kot benediktinska redovna arhitektura, ki se je obli­kovala ob evropskih zgledih, je bila odlicna tako po projek­tu kot v kamnoseških detajlih. sl.4 Hren je stavbo narisal v pontifikalne protokole; podobno kot pri cerkvici sv. Pavla je razvrstil stavbne dele in zacrtal njihovo višinsko rast. Za rekonstrukcijo kapele so mnogo bolj pricevalni Buchheimov perspektivicni zem1jevid Gornjega Gradu, poznejši Orožnov opis,26 2 zlasti pa Haasovi zapisi in risbe iz pretekleaa stoletja.zsa Po ohranjenem dokumentarnem gradivu je M. Zadnikar uvrstil kapelo sv. Marije Magdalene med cerkve s pravokotnim oziroma kvadratnim prezbiterijem, casovno pa že v prehodni slog med romaniko in gotiko, kot je bilo mogoce dolociti po križno-rebrasto obo­kanem kornem kvadratu.26 • Stavbno podobo cerkve je nato temeljito razclenil in opredelil I. Stopar.zsn Po zbranih izsledkih in Haasovih risbah (tloris in detajli) je ugoto­vil, da je kapela, ki po kvaliteti ne sodi v okvir naše skromne podeželske arhitekture, nastala v neposredni odvis­nosti od bližnjega samostana benediktinskih menihov. Primer­ja jo cerkvi konverzov v Spitalicu in soglaša s Haasovo datacijo v cas okoli 1240-1250. Tudi Orožen pravi, da je bila cerkev "prastara". Prvic je omenjena šele v letu 1438.256 Po tlorisu, kakršnega kaže Haasova risba in potrjujejo poznejši vizitacijski zapisi, je bila stavba romanska, v nadrobnostih pa je že napovedovala gotiko. Imela je pravo­kotno ravno krito ladjo in približno enako širok kvadraten križno-rebrasto obokan prezbiterij. Pred fasado je stala lesena lopa, nad proceljem pa se je dvigal lesen stolpic z dvema zvonovoma; Orožen pravi, da je bil starejši iz leta 1594, mlajši z letnico 1615 pa je nastal po Hrenovem naroci­lu, kakor je mogoce razbrati iz napisa: "O Jessu magister bone propitius esto populo tuo S.S.S. Lazare M. Magdalena et Martha orate pro nobis. Ad laudem Jesu et Mariae Thomas IX. Epus Lab. F. F. et Consec. Elias Somrakh civis Lab. fudit me anno 1615". Cerkev je bila tlakovana s cvetlicno ornamenti­ranimi reliefnimi tlakovci.2&1 Hren jo je našel skupaj s kapelo sv. Pavla "propemodum collapsas" in jo je, kot zatrjuje v svojem nacinu izražanja, od temeljev obnovil ("a fundamentis reparauj").268 Spomladi 1600 je zacel obnavljati Magdalenino kapelo stavbar Michel de Munzano26 9 in že 6. avgusta (1600) jo je škof rekoncilii­ral ter hkrati posvetil pokopališce, ki ga je kmalu zatem dolocil za farno.27o Zaradi tega je kapela od Hrenovega casa dalje fungirala kot pokopališka cerkev. V Scarlichijevem casu (1631) so bili v Magdalenini kape­li trije posveceni oltarji: Marije Magdalene, Device Marije in Janeza Krstnika.2 71 Orožen pravi, da je bil veliki oltar zaznamovan s Hrenovim grbom, 27 2 ker pa ne pove nic dolocnej­šega, ne vemo, kaj je škof pri oltarju v resnici napravil oziroma izboljšal (menzo, sliko ali kipe?}. Po Buchheimovem opisu (1652) 27 3 je oltar v koru imel kamnitno menzo, nad njo je visel velik in zelo star Križani (Križanega v vizitacij­skem porocilu omenja tudi Rabatta (1665): "habens ... Iconem uetustissimam Crucifixi"274 ) -utegnil bi izvirati celo iz casa nastanka cerkve -ob njegovem vznožju je bila namešcena slika sv. Marije Magdalene, ob njej na straneh v "duabus angustis uix medio palma latis fenestris" pa sta stali okor­ni plastiki Device Marije in Janeza Evangelista. Iz vizitatorjevih porocil v letu 1641 je mogoce povzeti, da je bila cerkvena streha zaradi starosti na mnogih mestih poškodovana. 2 1n V osemdesetih letih 17. stoletja je bila stavba, zlasti prezbiterij, že v zelo slabem stanju, 276 v naslednjem stoletju (1867-1869) pa so jo podrli in pozneje (1883) izkopali tudi njene temelje.211 Hrenova vizitacija 2e od 6. stoletja dalje je pravica do vizitiranja ško­fijskega teritorija postala eden glavnih škofovskih privile­gijev. Tridentinski koncil je v tem spoznal odlicno sredstvo za uresnicitev katoliške reforme, zato je v skladu z vecjim poudarkom škofovske oblasti spet naglasil pravico in dolž­nost ordinarijev, da vizitirajo svojo diecezo ("munus visi­tationis"}, in dolocil turnus vizitacij. V praksi se je uveljavil dolocen nacin oziroma vrstni red vizitiranja.2 78 Po uveljavljenih tridentinskih smernicah bi moral Hren svojo diecezo vizitirati vsako tretje leto, vendar terena kljub nuncijevim opozorilom sam ni redno obiskoval, pac pa je sl.3-44 sl.45 ­46b,128 sl.63 sl.125 -127 sl.124 sl.123 -80 46 veckrat pošiljal s takšno nalogo na pot svoje namestnike (delegate). Na prvo vizitacijo škofije se je ordinarij odpravil v juniju in juliju leta 1600. Najprej je obiskal župnije na Stajerskem in Koroškem. Ob tej priložnosti je v Pliberku posvetil oltar sv. Barbare, v Novi Stifti pet zvonov in osem zvonov v Slovenjem Gradcu. 279 Iz vizitacijskih porocil, ki jih še ni zapisoval sistematicno, je razvidno, da je zlasti z izredno lego pritegnila njegovo pozornost že dvoransko zamišljena cerkev sv. Pankracija na Gradu nad Starim tr­gom.280 Ko je med potjo maševal v grajski kapeli sv. Nikola­ja v Podcetrtku, je terjal od lastnikov, da vrnejo v kapelo manjkajoce podobe. V naslednjem letu (1601) je vizitiral še Gorenjsko in spotoma posvetil cerkev sv. Klemena v Rodi­nah.281 Risbe v Hrenovih pontifikalnih protokolih V cas od 1600 do 1627 datirajo risbe v Hrenovih pontifi­kalnih protokolih. Po kvaliteti so precej razlicne in kažejo na vec avtorjev. Tiste, ki dosegajo višjo kvalitetno raven, so nedvomno delo škofovih slikarjev, slabše pa je narisal Hren sam. V celoti je opremil prvi zvezek protokolov, v drugem pa je pero veckrat prepustil bolj izkušenim. Posveti­tvene zapise je ilustriral z risbami cerkva, kapel, oltarjev in škofovskih insignij, tu in tam pa jih je okrasil in pou­daril še z razlicnimi ornamentalnimi dodatki (listne inicia­le, okviri z bisernim nizom, križi, tabulae ansatae). Risbe, ki so pogosto tako shematicne, da nimajo prave dokumentarne vrednosti, pac pa samo ilustrativno, je opremil z napisi in jih vcasih skorajda preglasil z dodanim besedilom. V risanju ni bil posebno spreten, vendar kdaj pa kdaj preseneti opazo­valca s poznanjem aktualnih likovnih oblik in s kar iluzio­nisticnim efektom sicer površno povlecenih crt. V drugem zvezku pontifikalnih protokolov je mogoce raz­locevati vec rok. Takoj na zacetku, v letu 1612, zasledimo spretnega mojstra (Hobtner?), ki je napravil nekaj zelo kvalitetnih risb (cerkev sv. Florijana pri Soštanju, oltar v ljubljanski šempetrski cerkvi, kapela v gornjegrajski kole­giatni cerkvi). Za njim je nadaljeval z ilustriranjem škof sam. Med njegove risbe se je v letu 1614 vrinila slikovita upodobitev krajine z gradom in s cerkvijo sv. Jurija nad Igom. Od leta 1618 pa vse do konca je pontifikalne zapise povecini opremil umetnik (Steydler?), ki je bil ocitno ves ta cas v Hrenovi službi oziroma v njegovi neposredni bliži­ni. Razen posameznih objektov je narisal tudi nekaj intere­santnih mestnih vedut. Par risb je od druge roke: subtilna upodobitev škofa na piedestalu bi utegnila biti Weissmanno­vo, risbi škofa v scenskem prizorišcu in prenosa nazareške hišice pa sta morda Khrannovo delo. Ker nimamo primerjalnega gradiva, je atribuiranje seveda negotovo. Delno bi ga uteg­nile potrditi le razširjene in poglobljene študije. Potovanje v Trst V avgustu leta 1600 je Hren skupaj z rektorjem ljubljan­skih jezuitov odšel na prvo daljše potovanje proti jugozaho­du, v Trst. Lapidarno poroca, da si je med drugim ogledal svetišce sv. Justa, kjer je obcudoval znamenite mozaike, drugih vtisov s popotovanja pa ne omenja.2 9 2 Veliki oltar v Braslovcah Najbrž je ljubljanski škof napotil v Braslovce slikarja Egidija Thumba, da bi obnovil veliki oltar v cerkvi Matere božje, ki jo je pred kratkim poškodoval požar. Delo mu je Hren izplacal v oktobru 1600.28 3 Iz doslej znanih podatkov ni mogoce ugotoviti, ce je bil Egidij Thumb tisti "katoliš­ki" slikar, kateremu je škof že v marcu 1600 skupaj z mizar­jem poravnal dolg za sliko Naše ljube Gospe.28 4 Prav tako ne moremo dovolj utemeljeno povezati z njim devet "lepih oljnih slik";28 a ordinarij jih je kupil ob koncu leta in jih placal z 9 zlatniki. Ta narocila oziroma nakupe v letu 1600 bi najbrž z vecjo verjetnostjo smeli povezati s slikarjem A. Pluementallom, nimamo pa za to doslej nobenih pismenih potr­ditev. Interesantno je, da Hren v poznejših noticah umetni­kov ni vec opredeljeval s terminom "katoliški". Zlatarski izdelki Posebno pozornost je škof posvecal dragocenostim, zlasti še zlatarskim izdelkom. V tem je bil njegov estetski okus naravnan v skladu s kulturo drugih dežel tedanje Evrope. Zlatarski izdelki naj bi zadovoljili vse vecjo potrebo po reprezentanci, ki se je izrazito manifestirala predvsem v dvornem okolju in je bila znacilna tudi za graški dvor. Novi okus se je uveljavil tudi v katoliški Cerkvi, ki je zavraca­la negodovanje protestantov nad dragocenimi bogoslužnimi predmeti. Cerkev je zagovarjala darove in izdatke za sakral­no umetnost in pri tem navajala svetopisemske zglede. Hren je narocal zlatarske izdelke, predvsem liturgicne predmete in posodje, pri zlatarskih mojstrih v Ljubljani ter v manjših središcih na Kranjskem in Stajerskem. Leta 1600 je prvic dokumentiran v sodelovanju z ljubljanskim škofom zla­tar Nikolaj (NiclaS) Werner. Po rodu je bil Saksonec, bival pa je v Ljubljani v hiši, pred katero je telovska procesiJa drugic postala. Sprva je bil menda "hud krivoverec, nato pa se je spreobrnil v dobrega in pobo~nega katolicana". Iz 286 Hrenovih koledarskih notic je razvidno, da mu je Werner po prvih narocilih izdelal kelih in dva srebrna oltarna svecni­ka.28? Skofijski pecatniki Na pragu stoletja se je v Ljubljano priselil Sved Abel Degen. Ukvarjal se je z oblikovanjem pecatnikov (v virih je omenjen kot pecatorezec oziroma grborezec) in z zlatarstvom. Ljubljanski arhivski viri ga prvic omenjajo leta 1601, ko je postal najemnik hiše v Zvezdarski ulici. Hren se je takoj obrnil nanj z raznovrstnimi narocili. Mojster mu je najprej izdelal zlat pecatni prstan, v katerega je po škofovi želji vrezal cesarskega orla s škofijskim in Hrenovim grbom na prsih. 28 8 Oba grba je vrezal tudi na dva srebrna svecnika, najbrž na tista, ki ju je izdelal zlatar Nikolaj.28 9 Nato je sl.2 sl.88 sl.5 48 s srebrom okoval v rdec žamet vezan misa1,29o Takšni kovin­ski šcitki so bili v tem casu obicajno zelo lepo oblikovani in niso knjige le varovali pri uporabi, temvec so jo tudi krasili. Ceprav arhivsko ni sporoceno, je vendar' zelo verjetno, da je Degen napravil tudi licen srebrni obrobek Hrenove korne knjige s poznorenesancnimi in zgodnjebarocnimi sklad­bami. 291 Knjiga je likovno vabljiva še zato, ker jo je eden škofovih sodelavcev (Weissmann?) opremil s kolorirano risbo na uvodnem listu; v pretehtano izbranih manieristicnih bar­vnih tonih (vijolicasta, zelena in rumena barva) je naslikal episkopalne insignije ter škofijski in Hrenov grb, v okvirih iz zavojcevja pa je izpisal škofovo ime in geslo. Z biseri in dragimi kamni okrašena mitra ter bogat pastorale s suda­rijem vzbujata vtis, kot da bi ju umetnik povzel po konkret­nih Hrenovih pontifikalijah. Med najpomembnejše Degenove izdelke sodijo prav gotovo škofijski pecatniki. V decembru 1601 je Hren narocil pri mojstru veliki škofijski pecatnik, na katerem naj upodobi Našo ljubo Gospo z malim Jezusom v kraljevski dvorani in ob straneh licna grba škofije in Hrenovega rodu. Ob robu naj mojster vreže napis, za delo pa bo prejel 40 fl. 29 2 Kako je pecatorezec izpolnil škofovo željo, kaže vec ohranjenih suhih pecatov na listinah v KAL. 298 Likovno je pecatnik interesantna sestavljenka razlicnih stilnih elementov. Vrh kompozicije sklepata mitra in pastorale. Pod gotsko obliko­vanim baldahinom, ki predstavlja kraljevsko dvorano, sedi Mati božja z Jezusom v narocju. Sedeca Marija je povzeta po renesancnih likovnih rešitvah, robustna angela ob straneh, ki v rokah držita grbovne šcitke, pa je mogoce (skupaj z nekaterimi drugimi detajli) uvrstiti kar v manieristicno oblikovno zakladnico. Ob robu pecatnika je vrezan napis: "SIGILLVM: THOMAE: DEI: GRATIA: EPISCOPI: LABACEN:" z letni­co 1599, ki ustreza letu Hrenove konsekracije. Razen velike­ga je imel Hren še nekaj manjših pecatnikov, ki so se razlo­cevali po velikosti in razvrstitvi škofovskih insigniJ. V SAL in KAL je ohranjenih vee z razlicnimi Hrenovimi pecati opremljenih listin.294 Lesena cerkev v Petrinji Med najbolj domiselne in širokopotezne Hrenove ideje sodi zamisel o postavitvi cerkve v Petrinji. Ko je leta 1601 novoimenovani zagrebški škof Nikolaj Selnizey (Zelnizey Nikola Zelnicki) povabil Hrena za posveeevalca, je ta vabilo z veseljem sprejel in mu na praznik sv. Stefana kralja v zagrebški stolni cerkvi podelil škofovsko posveeenje.295 Po slovesnosti si je ljubljanski ordinarij skupaj s spremstvom ogledal trdnjavo Sisek296 in celotno podrocje, na katerem se je leta 1593 odvijala slavna bitka s Hasan-pašo Predojevi­cem. Ustavil se je tudi pri mostu, kjer je Hasan-paša z vojsko vred utonil v Kolpi. Ob spominu na dogodek, ki je naše dežele ubranil pred napredovanjem turške vojske, je Hren na slovecem kraju pokleknil in se zahvalil Bogu za rešitev.2• 1 Naslednji dan je z zagrebškim kanonikom Joannom Nardinom nadaljeval pot v Petrinjo, koder je leta 1592 bo­ senski beglerbeg Predojevi~ zgradil trdnjavo, ki pa je le do 1595 ostala v turških rokah. Ljubljanski škof si je trdnjavo in vojno opremo pozorno ogledal, nato pa je sklenil, da bo v Petrinji, kjer ni bilo nobenega svetišOa, postavil cerkev, namen pa so z darovi podprli tudi njegovi spremljevalci.298 Ob tem dogodku se je torej zaOela znana zgodba o lesenem svetišOu, ki jo je kot mikaven dogodek iz naše preteklosti omenil celo Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske.z99 Ker je škof opazil, da na kraju samem ni dovolj kamenja in gradbe­nega materiala za zidavo, se je odloOil, da bo iz Gornjega Gradu v Petrinjo po Savinji in Savi na splavih pretovoril že obdelan in pripravljen les ("e lionis Oherburoi conductis et in ratibus aptatis et compositis"), njegovi tesarji pa bodo nato cerkev sestavili (montirali).300 Vojaški posadki v Petrinji je obljubil tudi vso cerkveno opremo ("cum altari­bus et campanis"). Za patrona naOrtovane cerkve je izbral sv. Ahacija s tovariši muOenci, ker so majhne kršOanske Oete na njegov god pri Sisku premagale moeno turško vojsko, zag­rebški škof pa se je pozneje odloOil za patrocinij sv. Lov­renca.301 26. avgusta se je Hren poslovil od "ljubega prija­telja" škofa Nikolaja in se vrnil na Kranjsko.302 Obljubo je Hren zaOel kmalu izpolnjevati, saj je bil Olovek dejanj in prav v tem se kaže njegova resniOna veliOi­na. Ze 11. oktobra 1601 je poslal v Petrinjo "dvornega" tesarja Krištofa Zupana (Christoff Suppan), da bi postavil kapelo ("oratorium"), in kranjskega urarja Lovrenca Sakher­ja, da bi v Petrinji in Zagrebu napravil uro.303 Hkrati je na splavih odpravil proti Sisku tudi les in potreben gradbe­ni material.a o 4 Hren je v zapiskih sic.er omenil, da bo les "zbral, pripravil in sestavil" v Gornjem Gradu, vendar more­mo sklepati, da je bila do konOne dodelave le dolga pot, saj so njegovi tesarji potrebovali kar precej Oasa za postavitev cerkve. V januarju 1602 se je oglasil v Gornjem Gradu gvardijan Luka iz Zagreba.aoa Skof ga je poprosil, naj prevzame skrb za opravila, ki bodo do zakljuOka postavitve petrinjske kapele še potrebna; Hrenovi tesarji so dotlej opravili že polovico dela. Gvardijanu je za petrinjsko cerkev izroCil portatile, ki ga je pred tem posvetil. Obljubil je, da bo v svojo novo ustanovo kmalu poslal Se druge slike ("tabulae aliae") in opremo, 308 hkrati pa bo napotil tja tudi mizarja. Dela v Petrinji so se nadaljevala ~e v naslednjem letu (1603). Za tesarjem Kriltofom je odšel na Hrvaško kamniški tesar Pankrac Petschacher. V septembru 1603, ko je bila kapela z zvonikom vred postavljena, sta se mojstra vrnila v Gornji Grad, kjer jima je Hren delo izplaCa1.ao1 Cerkev je posvetil zagrebški škof Simon Dragolich (Simun Bratuli~).ao8 Hrenova lesena cerkev v Vojni krajini ni bila izjemna, saj je v tem easu na obmejnem pasu Hrvatske potrjen obstoj mnogih lesenih svetite, ob katerih se je mogla izkristalizi­rati njegova zamisel. Pod stoletno turško nevarnostjo je na podroOju "Reliquia reliquiarum" rasla predvsem preprosta lesena arhitektura, ki si je sposojala oblike pri monumen­talnih zidanih cerkvah. Za tedanje življenjske razmere je bila takšna arhitektura zelo primerna, saj jo je bilo moO postaviti v kratkem Casu brez velikih stroškov. Precej veli­ ko cerkev v Drnju so na primer postavili le v kratkih štirih mesecih.3og Ce upoštevamo, da so Hrenovi tesarji potrebovali precej vec casa -cerkev so dokoncali v dveh letih -moremo sklepati, da je bila petrinjska stavba precej obširna in gotovo lepo opremljena. z nicemer ni dokazano, da bi bil Hren postavil na Hrvatskem vec lesenih cerkva.310 Obnova in gradnja župnišc Ljubljanski škof ni skrbel samo za svetišca, temvec je radodarno pomagal tudi pri zidavah in obnovah drugih cerkve­nih objektov. V letu 1603 je na primer gmotno podprl gradnjo župnijskega dvorca v Mozirju, 311 pozneje pa je sodeloval tudi pri zidavi župnišca v Skalah, kjer je bila v spomin nanj vzidana heraldicna plošca z njegovim grbom in napisom: "Thomas IX. Epus Labacen. F.F. -L.D.E.M.M.V."312 Za obnovo župnišc je zadolžil župnijske upravitelje, katerih prizade­vanje na tem podrocju je zelo cenil. Tako je leta 1611 po­hvalno porocal nunciju o kranjskem vikarju Janezu Rosmanu, ki je izpolnil njegov ukaz, "vti ruinosam, et iam quasi collapsam Crainburgensis nostrae Parochiae aedem pro cleri­cis et sacerdotibus cooperatoribus suis restauraret, et reficeret."313 Leta 1613 je v istem smislu pohvalil tudi kanonika Schrieperja. Liturgicni predmeti Liturgicne predmete je Hren narocal pri zlatarjih in kupoval pri trgovcih. V letih 1601-1602 je kranjski zlatar Georg Fischer (Vischer) po njegovem narocilu popravil in pozlatil "prekrasno" srebrno gornjegrajsko monštranco, izde­lal srebrni ciborij in ga pozlatil, popravil pacifikal z okroglo "biserno" {najbrž iz biserne matice) podobo sv. Janeza Evangelista, napravil lepo podnožje pri Križanem in opravil še vec manjših del.314 Trgovci, kramarji in knjigotržci so bili v ljubljanskem in gornjegrajskem škofijskem dvorcu stalni Hrenovi gost­je.31" Bogoslužne predmete je ponavadi prinašal škofu ljub­ljanski trgovec Ahac Ambschel, iz Benetk pa je obcasno pri­hajal trgovec Peter Donat ("Buech und Bilder Cramer"), ki je ordinarija oskrboval tudi z liturgicnimi knjigami.• 16 Po tej poti si je ljubljanski škof pridobil vec beneških izdelkov in umetni~kih del.317 Ko se je Peter Donat jeseni 1602 po trgovskih dolžnostih vracal domov, mu je Hren izrocil pismo, v katerem je zaprosil beneškega mojstra Vincentija Colonna ("Orgelmacher zu Venedig"), da bi napravil nove orgle za gornjegrajsko cerkev. Skof je želel v kolegiatni cerkvi "v veliko tolažbo vernikov" postaviti kvaliteten instrument, da bi olepšal bogoslužno spremljavo, pozneje pa je mogel ob njem skrbno vzgajati svoje gojence v petju in glasbi. Zidarska dela v Gornjem Gradu Gornjegrajsko kolegiatno cerkev in celoten stavbni kom­pleks skupaj s kapelami je Hren nameraval kar najlepše obno­viti in urediti, zato tu ni primanjkovalo dela za slikarje, klesarje in stavbarje. Ko je stavbenik Michel de Munzano zakljucil dela pri cerkvicah sv. Magdalene in sv. Pavla,a 1 e je nadaljeval z zidavo in popravili pri Tomaževi kapeli, Marijini cerkvi in v grajskem traktu. V kolegiatni cerkvi je popravil razpadajoco steno ob stari prižnici in v koru na oboku razširil odprtino, ki so jo uporabljali za ponazoritev Kristusovega vnebohoda, v gradu pa je obokal, tlakoval in uredil sobico za Hrenovega strežaja ter opravil drugih del.319 Pozneje med Hrenovimi sodelavci še nekaj stavbenik Michel ni vec omenjen.a20 Kapela sv. Toma~a v Gornjem Gradu Leta 1608 je ljubljanski škof porocal v Rim, da je pos­tavil novo kapelo sv. Tomaža, ker je bila prvotna popolnoma opušcena in oskrunjena: "Capellam ••. S. Thomae ad quinque stigmata plane desertam ac prophanatam, nouam feci."321 Pozneje (1623), ko je v kapeli ustanovil mašni beneficij, je zapisal, "da je bila kapela že povsem razpadla, unicena in oskrunjena, pa jo je na svoje stroške obnovil v tem sijaju in jo posvetil."322 Vsekakor drži, da je stavbo le obnovil, vendar tako temeljito, da svoji formulaciji primerno veckrat govori kar o "novi kapeli". Tudi podatki v njegovi pogodbi s slikarjem -v konceptu poslikave se je Hren prilagodil prvo­tni, ocitno gotski obliki kapele -zlasti pa še dolocila o ~estavriranju starih fresk potrjujejo, da stavbe ni na novo 1postavil, ceprav se je s tem še vec let pozneje pohvalil tudi apostolskemu vizitatorju Sikstu Carcanu.323 Kapela sv. Tomaža pri peterih Kristusovih ranah je stala na notranjem (zgornjem) dvorišcu gornjegrajske reziden­ce.324 Na obnovo zgradbe je, kot kaže, mislil Hren že leta 1600, ko je v Gradcu narocil oltar Kristusovih ran, do kate­rih je v svoj~h pridigah vernikom še posebej priporocal goreco pobožnost.azo Potem, ko je poskrbel še za zidarska popravila, je poiskal primerne slikarje. Poklical jih je s Koroškega, kjer jih je utegnil srecati na župnijah, ki so pripadale ljubljanski škofiji. Zdi se, da je ljubljanskemu škofu posredoval slikarja Antona Pluementalla starejšega in mlajšega pliberški vikar Hanns Wolf. z njim v zvezi je v škofovih noticah najti poda­tek iz leta 1601; v njem umetnik ni natancneje imenovan, kot kaže, pa bi ga morda že smeli povezati s slikarjem Pluemen­tallom. V decembru 1601 je namrec Hren narocil Hannsu Wolfu in Hannsu Lintzerju, naj zaradi kuge na Koroškem kupita barve za "njegovega" slikarja, da bo tako mogel "alhye" opraviti delo, ki mu ga je bil narocil. Naslednje leto 326 (1602) je Hanns Lintzer "Eberndorffischer Rysstmeister" pisal škofu, da bo poskrbel, da bo "slikar" kar najhitreje zacel z delom. Sporoca, da je vikarju poslal Hrenovo naroci­lo in priložil njegovo pismo. Ker pozna škofa, ve, da bo placal pošteno, tako da bo mogel slikar po njegovi želji delo mojstrsko izpeljati. Pristavlja še, da slikar, ki na­pravi "ein guet Christlich werkh", zasluži placilo pri Bogu, seveda pa sodi k temu tudi honorar. Ubogi stari mož Lin­tzer misli gotovo na Antona Pluementalla starejšega -razen Boga nima drugega, da bi se zatekel v njegovo varstvo, kot le škofa Hrena, ki slovi kot varuh in rednik ubogih. zato prosi škofa, naj tudi sam uredi vse potrebno, da bi mojster lahko kmalu pricel s slikanjem, barv pa mu ni treba kupova­ti. Svetuje, naj slikarju, ki "tam" dela in še ni dokoncal, placuje vsak kos posebej, skupaj s hrano in pijaco. Umetniku pomaga njegov pomocnik. Skof naj delo pregleda in izrazi misli in želje po svojem okusu. Ob koncu zatrjuje Hrenu, da bi v vseh treh deželah težko našel primernejšega, cenejšega in tako sposobnega umetnika.a2 7 Iz omenjenega pisma ni razvidno, katero Hrenovo narocilo je imel v mislih dobrloveški orožar, natancneje pa poznamo pogodbo za poslikavo Tomaževe kapele. Hren je 23. julija 1602 sklenil s celovškim slikarjem Antonom Pluementallom (Pluementhall) mlajšim pogodbo za delo v Tomaževi kape­ li.328 Dogovorila sta se za hrano, stanovanje in 50 fl hono­rarja, škof pa mu je že takoj pri vikarju Hannsu Wolfu iz­placal 20 fl predujma. V Gornji Grad sta s slikarjem Antonom mlajšim prišla tudi oce Anton Pluementall starejši in pomoc­nik Jobst. Oce je bil tedaj že prileten mojster. Kot beljaš­ki in nato celovški mešcan je bil v svojem casu priznan umetnik. V letih 1580-1601 je slikal v službi celovškega magistrata, pomembno narocilo pa mu je medtem zaupal tudi krški opat. Po njegovi želji je v starodavni krški stolnici poslikal tri romanske apside, kjer moremo v sicer fragmen­tarno ohranjenih freskah v manieristicno ubranem slogu še zacutiti naslon na beneškega Tintoretta.32• V Gornjem Gradu je slikal le v Martinovi kapeli, drugod pri nas pa doslej njegovo delo ni ugotovljeno, dasi bi nanj upraviceno sklepa­ li.330 Tudi s podatki o umetniškem delu njegovega sina na naših tleh nismo dosti na boljšem. Ker se je ucil in pomagal v ocetovi delavnici, so vplivi tega pouka oziroma sodelovan­ja prav gotovo odsevali tudi v njegovem slikarstvu, kaj zanesljivejšega pa o tem ne vemo. Anton mlajši in njegov pomocnik Jobst sta Tomaževo kape­lo poslikala oziroma restavrirala po Hrenovem vsebinskem nacrtu, ki je upošteval staro poslikavo. V prezbiteriju ("das Ch5rl ob des Altars") sta pozlatila vse klesane (no­silne) arhitekturne clene. Na oboku, ki je bil verjetno deljen v dve traveji, sta pozlatila kamnitne dele (sklepni­ke) in razvrstila (obnovila?) štiri evangeliste in štiri cerkvene ucitelje. Koncept obocne poslikave je bil torej popolnoma srednjeveški (gotski), odlikoval pa se je po prav­catem "dvornem" bogastvu. Slikarja sta nato po škofovem narocilu okrasila še stene, slavolok in, kot kate, tudi zunanjšCino, pri cemer sta v glavnem "lepo" obnovila stare freske (Hren v pogodbi omenja sv. Dorotejo, sv. Nikolaja, Angelovo oznanjenje, "Vesperbild", sv. Kriatofa in sv. Boš­tjana) in z barvami uokvirila vrata in druge kamnitne dele. V decembru 1602 sta delo dokoncala in prejela placilo.3 3 1 Skof jima ni izplacal samo po pogodbi dogovorjenih 50 fl, temvec jima je izrocil dvojno vsoto z utemeljitvijo, da sta pozlatila veliko površin in da sta ustregla njegovim željam. Delo sta gotovo dobro opravila, saj je bil Hren z njim ocit­no zadovoljen. V letu 1602 je Hren kapelo zasteklil332 in najbrž tudi tlakoval: mogoce je uporabil zanjo vecbarvne marmorne tla­kovce, ki jih je v juliju placal kamnosekom.333 V poletnem 53 casu 1604 je bila stavba nazadnje le pripravljena za posve­titev. Skof je povabil k slovesnosti celo nadvojvoda Ferdi­nanda in njegovo mater Marijo, vendar sta se oba pismeno opravicila in se konsekracije nista udeležila. 21. avgusta so v procesijah z banderi in s petjem zacele prihajati v Gornji Grad množice vernikov. Naslednji dan je Hren zelo slovesno opravil posvetitveni obred. V procesiji je nesel relikvije od velikega oltarja v Marijini cerkvi mimo kapele sv. Uršule cez pokopališce na gornje dvorišce k Tomaževi kapeli. Skupaj s kapelo je posvetil tudi vse tri njene ol­tarje: sv. Tomaža, Device Marije in sv. Marije Magdalene ter sv. Katarine.334 Marijin oltar je v resnici obsegal vse sveto sorodstvo, zato je v vizitacijah vcasih opredeljen kot oltar sv. Ane33 5 , poznosrednjeveški motiv sorodstva pa kaže tudi na približni cas nastanka stranskih oltarjev, ki sta v takšni obliki vsekakor nastala že pred Hrenovimi posegi. Hren ob posvetitvenem zapisu stavbe v pontifikalne protokole ni narisal. Kapela sv. Tomaža je z graškim oltarjem -njegova loka­cija sicer ni neposredno dokazana, je pa zelo verjetna -in z odlicno poslikavo postala ob kolegiatni cerkvi verjetno najlepši objekt v Gornjem Gradu, saj zatrjuje Hren sam, da jo je "quam potui decentissime decoraui".336 Z njo se je škof primerno oddolžil svojemu nebeškemu patronu. Ko je Tomaževo kapelo "in superiori aula" vizitiral Scarlichi (1631), je omenil, da je vsa okrašena s slikami: "Sacellum­que ipsum est totum picturis exornatum."337 Iz vizitacijskih porocil je tudi razvidno, da stranska oltarna nastavka nista imela "podob", temvec sta bila naslikana na steno. Buchheim ju je takole opisal: "In capella S: Thomae omnia bene proui­sa, praeter lateralia duo altaria, quae non ex ligno uel tabula, sed in nudo solum pariete, suos habent depictas icones."3 38 Koroška slikarja Anton Pluementall mlajši in njegov pomocnik Jobst sta med delom v Tomaževi kapeli napravila Hrenu še vec manjših slikarskih uslug.339 Kapela sv. Martina in Marijinega oznanjenja v gornje­ grajski kolegiatni cerkvi Medtem, ko sta Anton mlajši in Jobst poslikavala Tomaže­vo kapelo, je stari mojster Anton Pluementall starejši kra­sil obok kapele sv. Martina in Marijinega oznanjenja v kole­giatni cerkvi. Skofovo notico v koledarju je mogoce razume­ti, kakor da je umetnik slikal kasetiran obok z imitacijo marmornih kaset. 3 •o Hren se je namrec v tem casu lotil v kapeli prvih obnovitvenih del, intenzivneje pa jo je urejal spet po letu 1607, ko je v njej izbral prostor za svojo grobnico in jo je zato z okrasjem ter opremo še posebno odlikoval. Stegenšek trdi, da je kamnitna plošca z letnico 1602 sl.94 danes je shranjena v gornjegrajskem lapidariju -zaznamovala Martinovo kapelo. 34 1 Ce je Stegenškova trditev pravilna, pritrjuje domnevi, da je Hren do leta 1602 že prezidal ozi­roma preuredil zakljucek severne ladje, torej staro romansko apsido, ki je morda že od vsega zacetka imela tudi predpros­ 54 tor. 342 Pri delu v kapeli bi utegnil biti udeležen stavbar, ki je pozidal (prezidal) Hrenov grajski trakt. Tudi kamnitna spominska plošca je delo istega mojstra, ki je izklesal sl. 93. heraldicno plošco na grajskem krilu. Obe sta datirani z letnico 1602. Mojster se po nacinu in kvaliteti dela loci od poznejših škofovih kamnosekov. Na plošci je plasticno obli­koval episkopalne insignije in v volutasti kartuši združil škofijski in Hrenov grb, opremil pa jo je z napisom: "THOMAS IX. EPVS. LABACEN. F.F. L.D.E.M.M.V. MDCII." Goriška sinoda V juniju 1602 se je ljubljanski Skor udeležil goriške sinode. 343 V Gorico ga je skupaj z deželnim glavarjem Gaš­parjem Lanthierijem poslal nadvojvoda Ferdinand. Na sinodi je Hren proti patriarhu Francescu Barbaru branil pravice ljubljanske dieceze. Ob tej priložnosti je obiskal tamkaj­šnje kapucine ter si ogledal Gradež in Oglej, kjer je v "revnem, nekdaj pa zelo slavnem svetišcu" maševal v kripti svetih mucencev Mohorja in Fortunata. Potovanje do Ogleja je bila Hrenova najdaljša pot v smeri proti Italiji; v zapiskih lapidarno dodaja, da je zapravil skupno vec kot 300 fl.• 44 Privilegij za oltar sv. Trojice v ljubljanski stolnici Natancneje še vedno ni znano, kdaj so zaceli papeži obdarjati posamezne oltarje s privilegiji. Vsekakor je bila ta praksa v drugi polovici 16., zlasti pa nato v 17. stolet­ju, že vpeljana. V skladu s tem je tudi Hren papeža Klemena VIII. zaprosil za privilegij oltarja sv. Trojice na empori stolne cerkve: "ut sit Priuilegiatum Altare s.s. Trinitatis in Basilica, siue superiorj parte Ecclae Cathedralis S. Nicolaj Labaci: in meo sacello .•• "Papež je njegovo prošnjo izpolnil že v juliju 1602, ko je podelil oltarni privilegij ("fidelium defunctorum") z namenom, da bi tudi ljubljansko stolnico okrasil s tem dragocenim duhovnim darom.a4a Cerkev sv. Petra v ljubljanskem predmestju Pomembno delo, ki ga je na pragu 17. stoletja spodbudil in gmotno podprl Hren, je bila obnova cerkve sv. Petra v ljubljanskem predmestju ("extra muros Labacenses"). V jedru še romansko stavbo so poškodovali Turki zlasti ob napadu leta 1472. M. Zadnikar je staro šempetrsko cerkev rekonstru­iral v triladijsko romansko slopno baziliko brez precne ladje. Pokrita je bila z ravnimi lesenimi stropi in tlakova­na z opecnimi tlakovci, na vzhodni strani pa so jo zakljuce­vale tri apside.345 V Hrenovem casu je cerkev še imela tak­šno podobo, le novo ostrešje, ki so ga napravili sredi 16. stoletja, je zakrilo romansko bazilikalno nadstropje. Tudi ravni "trije stropi" v ladjah so še ostali, stavba sama pa je bila izredno zanemarjena. Ze v letu 1601 je škof najel mizarje, da bi lesene stropove obnovili oziroma na novo napravili. V avgustu (1601) so mojstri prenehali z delom, ker niso vedeli, ce bodo z izdelavo stropov še nadaljevali, zato sta šempetrska kljucarja prosila škofa, naj jima dovoli pogoditi se z mizarji za nadaljnje delo.347 Ocitno se je Hren strinjal, kajti že v naslednjem letu je bil strop do­koncan in tudi že okrašen. Poslikane lesene table, ki jih je v svoji delavnici na Bregu okrasil Matej Raisinger, so s colni prepeljali po Ljubljanici do cerkve sv. Petra, kjer jih je na strop pritrdil mizar Ivan Niderhauser. Pod stropom je slikar Matej naslikal še okrasni barvni pas. Kvaliteto Raisingerjevega dela je v relaciji leta 1629 potrdil Hren sam, saj je zapisal v porocilu, da je šempetrska cerkev olepšana "laquearibus praeclare depictis".348 V šempetrskih cerkvenih racunih je Matejevo ime dokumen­tirano v aprilu 1602. V maju naslednje leto (1603) je od cerkvenih predstojnikov prejel placilo v skupnem znesku 358 gld 13 kr 1 pf,349 Hren pa mu je svoj prispevek za slikan strop (100 fll odštel že v januarju 1603.3 50 Pozneje Mateja Raisingerja ne srecamo vec med škofovimi umetniki. Ko se je ob koncu 16. stoletja iz Beljaka preselil v Ljubljano, so ga mestni ocetje sprejeli le z dostavkom, da odslej ne bo spre­jet med mešcane nihce, ki ni katoliške vere. Krivoverski slikar, ki je bil hkrati deležen tudi slave najimenitnejšega gostilnicarja v mestu, najbrž osebno ni vzbujal škofu poseb­nih simpatij. Nekaj let pozneje pa Hrena ne bo prav nic motila veska pripadnost nemškega kiparja Leonharda Kerna in ga bo celo poprosil, da bi ostal na njegovem dvoru. V vers­kem boju neprizanesljivo dosledni škof je znal vcasih veli­kodušno "spregledati" drugacno religiozno prepricanje. Ceprav je bil Hren za lepoto stare šempetrske cerkve prav posebno zavzet, njegovega osebnega prispevka k njeni ureditvi ni mogoce natancno dolociti. V relaciji, ki jo je poslal v Rim leta 1608, se je pohvalil, da je cerkev "lepo popravil". 351 Iz porocila je razvidno, da se restavracije vsekakor niso lotili šele leta 1618, kakor je veckrat omen­jeno v strokovni literaturi,35 2 saj bi drugace Hren ne mogel zatrditi papežu, da je obnovljena cerkev apostolskemu nunci­ju "zelo ugajala". V eni poznejših relacij je o njej zapi­sal: "Etiam apud S. Petrum extra muros, ubi olim ante Epatus erectionem Parochialis Matrixque fuerat, quam collapsam, et Turcarum irruptionibus incendysque uastatam ad nitorem usque et delitias reparaui ..• "353 Darovi V maju 1602 je Hren polo2il temeljni kamen za novo cer­kev sv. Mihaela na Zabregu (Smihel nad Mozirjem)in si spoto­ma ogledal vec cerkva po Stajerskem.a54 v oktobru je posve­til zvonove v Lucah,3 a~ nato pa je odpotoval v Gradec. Po koledarskih zapiskih ga lahko pogosto spremljamo na poti v notranjeavstrijsko prestolnico, kjer je bil reden in želen gost.356 Posebno naklonjena mu je bila nadvojvodinja Marija. Na obisku leta 1603 je Hren izkazal svojo darežljivost redo­vnicam v "njenem" samostanu, 357 ki ga je ustanovila v nekda­nji graški protestantski šoli.358 Hkrati je pri graškem tiskarju Widmanstatterju nakupil nekaj knji:!ic ("aliquot libellos aureos") in jih razdelil v dar. Kupil je tudi knji­go "Veridicus Christianus" s slikami ("cum iconibus").3 59 Na poti proti domu se je ustavil pri dominikankah v Radljah in jim podaril 40 fl za poslikavo samostanskega hodnika ("pro ••• memoriae nostrae illic institutione").aoo 56 Portreti Tomaža, Andreja in Lenarta Hrena Pozimi leta 1603 je dokumentiran v Ljubljani slikar Piero Gushizh (Gussizh). Najbrž je bil eden izmed potujocih umetnikov, ki so se za kratko dobo zaustavili v Ljubljani, vendar se v mestu niso ustalili. F. Stel• ga prišteva med mojstre, pri katerih je mogoCe slutiti domace poreklo. 361 Hren je takoj izrabil priložnost in pri njem naroCil svoj portret ("Vnser Contrafett"). Gushizh je prejel za delo 12 dukatov v zlatu.362 Sled za portretom je pozneje izginila. P. Radics je sicer trdil, da je videl v muzeju poškodovano sliko, v kateri je prepoznal škofov portret, in podobno je o muzejskem platnu mislil tudi J. Mantuani, 363 vendar sta tako Gushizhevo avtorstvo podobe kot tudi identifikacija upodob­ljenca še nepotrjena. E. Cevc domneva, da je Gushizh v istem Casu portretiral tudi škofovega brata Andreja in naslikal njunega oCeta Le­sl. 96 narta,364 saj sta obe sliki datirani z letnico 1603. Portret oceta Lenarta je posplošen in maskovit. Slikar ga je upodo­bil, ko je preteklo že 18 let od njegove smrti, zato ga je najbrž povzel po pripovedi ali po kaki predlogi. Obraz upo­dobljenca z dolgim nosom in neživimi ocmi obkroža nabran bel ovratnik, kakršen je bil v modi na prelomu stoletja. Mož je nakiten z dvema kratkima ovratnima in tretjo dolgo verižico, sl.97 ki poživlja njegovo temno oblaCilo.3 •a Kvalitetnejši je realisticno zajet Andrejev portret. Upodobljeni je oblecen po modi. Tudi njegovo temno suknjo krasi verižica z medaljo­nom. Portretiranca opredeljuje Hrenov družinski grb, Andre­jevo geslo "VIRTUS SORTE POTENTIOR", letnica MDCIII in sta­rost "AET. ANNOR. XLI".366 OCitno je, da je portretno sli­karstvo, ki se je sicer zacelo uveljavljati s protestantiz­mom v drugi polovici 16. stoletja, raslo pa je iz splošnega humanistiCnega razpoloženja, ohranilo veljavo tudi v dobi katoliške restavracije.367 Heraldicne plo§ce v posebno kamnoseško nalogo je razen klesanja nagrobni­kov sodilo tudi oblikovanje kamnitnih heraldiCnih reliefov. S takšnimi pomniki, ki se uvršCajo v posebno tipološko zvrst, so narocniki po navadi casa radi zaznamovali svoje objekte. V tem tudi Hren ni zaostajal, saj je stavbe in druge spomenike, ki jih je bil narocil oziroma obnovil, sl.92-95 opremil s svojimi znamenji. Hrenove grbovne plošCe so redno 109 povezovale grb ljubljanske škofije in njegov družinski grb, 116-118 episkopalne insignije (mitro in pastorale), zacetnice Hreno­vega imena (T.E.L.) in gesla (T.L.A.P.), letnice in druge napise (v kapitali) , pogosto pa tudi znacilne Hrenove krati­ce (L.D.E. M.M.V.) 368 Spominski heraldiCni reliefi, pri katerih je bilo okrasje omejeno le na škofovske rekvizite s poudarjenimi dragimi kamni in vihrajoCimi trakovi mitre ter olepšano krivino pastorala, so bili delo razlicnih mojstrov in zato seveda neenake kvalitete, obiCajno pa niso presegali obrtniške ravni.a•• Nagrobnik GaSperja Zitnika V juliju 1603 se je s akofom pogodil za delo kamnosek 57 Leonard Tappaius (Tapparius).3 70 Mogoce je klesal za Hrena heraldicne ploSce; vsekakor bi redke ohranjene spomenike te dobe z njim tetko prepricljivo povezali. Se najverjetnejša se zdi podmena, da bi utegnil Leonard v tem casu napraviti nagrobnik, ki ga je Hren leta 1603 postavil svojemu stricu GaSperju Zitniku v ljubljanski šempetrski cerkvi.37 ' Nagrob­nik, tako kot vecina spomenikov Hrenove dobe, ni ohranjen. Oltar Odre•enika sveta v stolni cerkvi Hren je nameraval ljubljansko stolnico preurediti v reprezentativno svetišce. Njegove namene so med prvimi pod­prli ljubljanski trgovci, ki so imeli v cerkvi svoj bratov­Scinski oltar. V prvih letih 17. stoletja so v stari kapeli sv. Ane postavili nov oltar Odrešenika sveta (Redemptoris mundi). Kristusa Odrešenika so verniki te v srednjem veku castili kot posebnega zavetnika zoper kugo, po hudi epidemi­ji v letih 1598-1599 pa je ta patrocinij vnovic otivel. Po novem naslovu oltarja so kmalu poimenovali tudi kapelo. Premo!ni narocniki so nedvomno pritegnili k delu dobrega umetnika, njegovo ime pa ae vedno ostaja v senci anonimnos­ti. Vizitator Scarlichi pripoveduje, da je imel oltarni nastavek slikano podobo ("Iconem habens depictam") in je bil primerno okrasen ("satisque et competenter ornatam").371 Iz opisa je razvidno, da je bil oltarni nastavek precej bli!ji renesancni tradiciji kot zgodnjim zametkom zlatega oltarja. Trgovci so 6. februarja in nato spet 7. maja 1603 prosili lkofa, da bi oltar posvetil; Hren jim je !eljo izpolnil 8. sl.7 junija.378 Pokopali•~e pri sv. Nikolaju Ze v prvih letih Skofovanja je Hren poskrbel tudi za ureditev okolice ob stolni cerkvi. Pokopališce pri sv. Niko­laju je obdal z zidano ograjo (zidar Abondio Donino?) in zaprl z vrati, nato pa ga je na pomlad 1602 posvetil,37 4 Hrenovi na~rti Medtem, ko so trgovci v stolni cerkvi postavili oltar, je Hren nacrtoval poslikavo obokov v ladji, vendar je siste­maticno slikarsko delo v stolnici zastavil Sele pozneje. Ze tedaj se je namenil, da bo obnovil in okrasil tudi kapelo v Goricanah, kapelo in oltar v gradu Rudenek, cerkvico sv. Marjete v Gornjem Gradu in kapelo sv. Martina v gornjegraj­ski kolegiatni cerkvi. 870 Hkrati se je odlocil, da bo zase napravil grobnico bodisi v Ljubljani bodisi v Gornjem Gradu pri oltarju sv. Martina. Pozneje je uresnicil kar obe zamis­ li. Dvorana in kapela v gornjegrajski rezidenci V letu 1603 je ljubljanski ordinarij urejal "samostan­sko" dvorano ("Styffter Saal") in kapelo v gornjegrajski rezidenci. Kamniški kljucavnicarski mojster Gregor Pleško (Pleshko) je z lepimi kljucavnicami opremil vrata v dvora­ni .376 Skof mu je ob placilu primaknil 2 fl za svaka zidarja Michela (Michel de Munzano?). Za poslikavo dvorane in kapele je Hren odštel slikarjem kar 320 fl. 377 Po izplacani vsoti moremo sklepati na precej obsežna in bržkone kvalitetna slikarska dela. Ker je bil Hren že v preteklem letu mocno zadovoljen z delom Antona Pluementalla mlajšega, bi mogli upraviceno sklepati, da je koroški umetnik sodeloval tudi pri okrasitvi dveh najlepših prostorov v grajskem poslopju. Viri žal o tem popolnoma molce. Zraven postavke o slikarjih je Hren v koledarju zapisal še vsoto, ki jo je v letu 1603 izpacal steklarju Casparju Schwartzu (100 fl), urarju (12 fl} in mizarju (50 fl). 378 V~liki gornjegrajski zvon Dolga leta bomo ob Hrenu srecevali tudi ljubljanskega zvonolivarja Elija Somraka (Somrakh). Skof ga prvic omenja v svojih zapiskih leta 1601, ko mu je izplacal prvi obrok za zvon, ki bo tehtal 150 liber.379 V oktobru 1603 je slavni mojster ulil veliki zvon za kolegiatno cerkev v Gornjem Gradu.38 ° Ko ga je škof slovesno posvetil, so ga 12. oktobra obesili v zvonik, ki je bil tedaj najbrž še romanski in, kot pravi vizitator Scarlichi, precej nizek ("turris maior non multum elevata"J.381 Napis na zvonu so sestavljale molitve in posvetilo: "Jesu Christo Dei vivo figlio et Mariae ejus magnae Matri Virgini, Patronae, Thomas Nonus Epus. Labacen­ sis de somrak novo fecit Labacensis et consecravit A.o 1603. Laus fecit."382 Deo. Elias KaKo pela sv. Barbare na Svibnem je Hren rekonciliiral staro božjepotno cerkev sv. Neže na Kumu, si je ogledal še zapušceni in podrti grad na Svibnem.383 Navdušila ga je slikovita lega gradu. Ob tem je sklenil, naj se "vernikom v tolažbo" obnovi grajska kapela sv. Barbare in v ta namen je s svojimi spremljevalci zbral kar 210 fl (100 fl je prispeval sam). Ni znano, da bi bila Hrenova zamisel realizirana. V osemdesetih letih 17. stolet­ja, ko je bila kapela že precej unicena, je Valvasor v njeni notranjšcini še videl nekaj razpoznavnih fresk.384 ~iturgicni predmeti za Novo Stifto Za obnovo in okrasitev svetišc je bil Hren vedno darež­ljiv. Marijini cerkvi v Novi Stifti je v tem casu preskrbel pozlacen kovinski procesionalni križ in pozlaceno kadilnico, hkrati pa je pri kranjskem zlatarju Georgu Fischerju (Vi­scher) narocil zase majhen svecnik.38~ Znamenja -križi Po tridentinskem koncilu se je v Cerkvi, zlasti še v vplivnem podrocju Carla Borromea, uveljavila navada postav­ljanja križev ob prometnih cestah in na križišcih ("crucis erectio in viis"). Križi naj bi vnemali pobožnost mimoidocih ("ad hominum pietatem excitandam in viis") in jih spominjali na božje gospostvo.3 86 Tudi Hren si je v koledarju za leto 1603 posebej zacrtal nalogo, da bo postavljal križe ob poteh in na javnih krajih.38 7 K tem nacrtom, ki jih je zacel kmalu uresnicevati, so ga mogoCe spodbudili tudi ara~ki zaledi. 59 Odtlej je ob razliOnih priložnostih in obletnicah na frek­ventiranih krajih "v spomin na Kristusovo trpljenje" ("in memoriam Passionis D.H. Jesu Christi") rad postavljal kamni­tne in lesene križe z namenom, da bi "vzbujali pobožnost" vernikov.• 8 • Se prav posebno vlogo so takšni pomniki imeli ob božjepotnih svetiAOih, kjer so duhovno disponirali romar­je ("ad ••• peregrinorum aduentantium deuotionem augendam"), vendar Hren pri tem ni tako kot Carlo Borromeo zasledoval kakega direktnega religiozno-urbanistiOnega programa.389 V skladu z zastavljenim ciljem je dal škof že leta 1603 v Gornjem Gradu ob cesti postaviti oziroma olepšati znamenje krita.390 Znamenje je imelo obliko zidanega štirikotnega stebra, Hren pa ga je, kakor vse kaže, dal poslikati in okrasiti s kovinskim križem ("quam crucem ex laminis stanne­is et pictura pulchre exornari fecimus").391 Kot je mogoOe razbrati iz pontifikalnega zapisa, ga moremo uvrstiti med slopna znamenja, ki so bila po ugotovitvah M. Zadnikarja Oasovni sopotniki oblikovno sorodnih kamnitnih spomenikov stebrastega tipa.••• Pozneje, leta 1608, je Hren postavil tri križe v Novi Stifti in tri v ZagradišOu; Kristusovega je po vzoru tradicionalnih upodobitev dal okrasiti z "arma Christi". V protokolih pravi, da ga je zaznamoval s trnovo krono, z Longinovo sulico, s Stefatonovo gobo na trsu, z biOem, s šibami in s tremi žeblji.a• 3 Križi so bili bržOas leseni in brez figur. S podobnimi pomniki je škof, kot je razvidno iz risb v pontifikalnih protokolih, ob posvetitvah temeljnega kamna v veo primerih zaznamoval prostor za naor­tovano cerkev oziroma samostan. H konsekracijskim zapiskom je tako kar nekajkrat narisal križ z orodji trpljenja, po­dobnega na primer tistemu, ki ga je izklesal kamnoseški mojster na epitafu družine Stich v Laškem, 394 oziroma sliO­nega takšnim, kakršne so imeli navado postavljati kapucini pred svojimi samostani. Razen lesenih je Hren postavljal tudi kamnitne križe, ki so sicer znaOilni za obmoOje kraške kamnoseške kulture in so le v njegovem Oasu presegli regio­nalne meje Primorja.3•D Križ, ki je po teološki interpretaciji predstavljal hkrati Kristusovo trpljenje ("signum passionis") in njegovo zmago ("signum triumphale"), je postal simbol Cerkve rekato­lizacijskega casa.396 Hren, ki je gojil globoko pobožnost do Odrešenikovega trpljenja, je v pridigah razlagal, da nas kri~, na katerem se je Gospod razodel kot clovek in kot Bog, uci pokoršOine, usmiljenja, potrpežljivosti in ponižnos­ti.39? Tudi verniki so odslej poglobljeno premišljevali Kristusovo trpljenje, iz tega pa so se vzporedno razvile razlicne oblike spokorništva. Med temi je omembe vredna zlasti spokorniška pasijonska procesija (kapucini v Ljublja­ni so jo prvic priredili leta 1617), ki je bila osredotocena na ozko temo odrešilnega ucinka znamenja križa in je bila priložnost za javno pokoro. V Hrenovem casu srecujemo v likovni umetnosti zacetke poznejšega dolgega razvoja simbo­lov Kristusovega trpljenja; pocasi so se prva znamenja križa razširila v kalvarijske skupine in posnetke Kristusovega trpljenjskega pota, pozneje pa v postaje oziroma znamenja križevega pota.398 sl.18,1~ sl.16 53-54 84 Hrenovi dolgoletni sodelavci Po letu 1603 sledi v pisanih virih vecletna vrzel, kajti koledarski zapiski do 1607 niso ohranjeni. Vpogled v Hrenovo delovanje tega casa odpirajo tako le drobni arhivski paber­ki, iz katerih je razvidno, da je med tem živahno sodeloval z najrazlicnejšimi mojstri (stavbar Joann Abondio, zidar Sebastian, kamniški zidarji, kamniški steklar, tesar Pe­tschacher, urar Sakher, mladi slikar), med katerimi je bil tudi anonimni bržkone graški rezbar, ki je, kot kaže, nekaj casa delal v Gornjem Gradu.a 99 s casom je zacel ljubljanski škof pridobivati mojstre, ki bodo postali glavni realizator­ji njegovega umetnostnega programa in njegovih umetnostnih ambicij. Leta 1607 sta vstopila v škofov umetniški krog kamnoseka Nimis in Janzil, cez leto dni (1608) se je vklju­cil vanj slikar Weissmann, za njim (1609) pa se je pridružil še slikar Plainer. Z njimi je Hren v Ljubljani in Gornjem Gradu razvil živahno umetnostno dejavnost, ki sovpada sicer z najtežjo dobo njegovega osebnega življenja, popolno moral­no diskvalifikacijo v okviru Cerkve. Porocilo papežu Klemenu VIII. Pod papežem Sikstom V. je dolocen turnus za škofove obiske "ad limina" postal obligatoren.4oo Po episkopalni dolžnosti bi moral tudi Hren vsako cetrto leto obvezno obis­kati Rim in porocati papežu o svojem pastirskem delovanju. Zaradi obilice reformatorskega dela je bil v decembru 1603 za pretekli kvadrienij dolžnosti oprošcen, papežu Klemenu 401 VIII. pa je poslal le dolžno porocilo o delu. V marcu 1605 se je papežu pohvalil, da je v preteklem letu v svoji škofi­ji posvetil tri cerkve in sedem oltarjev.402 Kmalu zatem je Klemen VIII. umrl in vodstvo katoliške Cerkve je po kratkem pontifikatu Leona XI. že v letu 1605 prevzel Pavel v., ki je na papeškem dvoru s pravo juridicno ostrino takoj obnovil odredbe tridentinskega koncila. 403 Ob nastopu pontifikata je razglasil izredno sveto leto, ki so ga slovesno obhajali tudi v ljubljanski škofiji.4 64 Sveto leto je bil sprva sicer ekskluzivno rimski privilegij, v 17. stoletju pa se je nje­govo praznovanje te razširilo splošno na vse katoliške die­ceze.4 o a Kapela bistr~kih menihov na Bregu v Ljubljani Poleg ljubljanskega škofa Hrena in stiškega opata Jakoba Reinprechta je tudi bistrški prior Avguštin Brentius (Bren­cius) sodil v tisto vrsto mož, ki so bili zavzeti hkrati za duhovno in umetnostno obnovo. Bistrški viri ga imenujejo "reaedificator totius huius domus". 466 V letih priorata ni urejal le samostanske naselbine v Bistri, temvec je poskrbel tudi za redovno postojanko v Ljubljani. V avgustu 1606 je zaprosil Hrena, da bi bistrškim kartuzijanom nad staro kape­lo sv. Klemena in Fridolina na Bregu ("in ripa fluminis") dovolil zgraditi novo kapelo redovnih zavetnikov Bruna4 o7 in Huga: uporabljali bi jo menihi, kadar bi po službeni dolžno­ 61 sti potovali skozi Ljubljano.40 e Avgu!tin se je obvezal, da bodo vzdrževali tudi staro kapelo, ob koncu pa je Hrenu zagotovil, da bistr!ki menihi priznavajo njegovo akofovsko oblast, zaradi katere so se ob obisku trža!kega akofa Ursina že vnemali medsebojni spori.409 Kartuzijani so oratorij zelo hitro dogradili. Hren je kapelo že v septembru 1606 posve­ti1,41 o nato pa je nadvojvodinji Mariji v pismu sporocil, da je "zelo lepa in prijetna•.411 Nekateri napacno sklepajo, da so menihi staro svetišce, ki ga je leta 1449 dal postaviti Henrik Stautheimer {Stan­heimer) ,412 podrli, iz priorjeve proanje in poznejaih v1z1­tacijskih porocil pa je jasno razvidno, da je stavba ostala, le svojo kapelo so kartuzijani dozidali nad njo in jo tako poviaali za celo nadstropje. Scarlichi (1631) je cerkev opisal kot: "Ecclesia41a ... parua fere rotunda", v resnici je bila v tlorisu skoraj kvadraticna, omenil pa je tudi kartuzijansko kapelo: "desuper est aliud Sacellum P.P. Carthusianorum. •41 4 Podobno je o nJeJ zapisal Buchhe·im (1665): "Super hac capella ... oratorium suum habet pater prior Carthusianus."415 Najzgovornejai je bil v porocilu škof Rabatta (1667): "super hac capella /S. Fridelini Abba­tis/ habet pater prior Freidnicensis Chartusiae capellam priuatam pro sua deuotione ad aedes suas capellae contiguas ualde accommodam, cum obligatione prouidendi tecti pro ca­pella sua primario, et concomitanter, etiam pro capella mea inferiori, quae est sub eodem tecto."41 ' Hrenova celica v Bistri Ljubljanski akof je ostal z bistr!kimi menihi tudi poz­neje prisrcno povezan. Ko je Avguatin Brentius urejal v Bistri v~liki križni hodnik, je Hren za zidavo "škofovske" celice {"episcopi Labacensis cella") v njegovem jugovzhodnem delu prispeval po enih podatkih 500 fl (1608), po drugih pa 600 gld (1609). Celica je bila velika, udobna in lepaa od drugih.417 Privatne ustanove V neugodnih okolišcinah materialne in duhovne krize so privatne ustanove cerkva, kapel in oltarjev skoraj povsem zamrle. V Hrenovem casu so pocasi spet pricele oživljati, vendar so bili privatni narocniki sprva le malo~tevilni. Hren je z veseljem porocal nadvojvodinji Mariji o dveh taka­nih ustanovah -v Zasipu pri Bledu in na Savi pri Jeseni­cah.41 B Marijino kapelo v Zasipu pri Bledu je na svojem posestvu {Sebenje -Prunnthurn) "na zelo prijetnem kraju" zacela graditi vdova Ana Marija Lenkovic, grofica rojena Thurn-Val­sassina.419 Avgusta 1606 je prosila škofa, katerega dovolje­nje je bilo v skladu s smernicami tridentinskega koncila za novogradnje potrebno, da bi posvetil temeljni kamen novega svetišca.410 Hren je zacetek gradnje slovesno blagoslovil v septembru.421 Ker je ustanoviteljica pred dograditvijo umr­la, je cerkev dokoncala njena hci Marjeta (Margareta della Torre). K posvetitvi je Hren povabil celo nadvojvoda Ferdi-sl.21 nanda,422 vendar se ta slovesnosti (25. nov. 1608)4&3 ni udeleUl. 62 Tudi lastnika jeseniških fužin, "Ueneti fratres" Julij in Oktavij Bucelleni, sta zraven svojega dvorca na Savi pri sl.13 Jesenicah postavila Marijino cerkev. Ljubljanski škof je septembra 1606, ko je bila zidava že v polnem teku, blagos­lovil temelje, 424 ker moža iz nevednosti nista poprej poskr­ sl.15 bela za ta obred, v novembru (1606) pa je posvetil že dogra­jeno svetišee.425 Brata Bucelleni je pohvalil nadvojvodinji kot dobrosrcna katolicana.42& Ustanovitelja sta se obvezala, da bosta skrbela za bogoslužje in vzdrževanje cerkvene stav­be ("ad cultus diuini et dictae Ecc.lae tectorum, aedificij, ornamentorum Altaris rerumque omnium necessariarum conserua­tionem et augmentum"). V pontifikalne protokole je Hren zapisal, da sta sezidala cerkev "zase in za svoje delavce v vecjo udobnost in pobožnost": kot je dokazal B. Resman za fužinarske cerkve, pa sta mogla na ta nacin tudi laže izoli­rati fužinarje pred dolinskimi vplivi.427 N. Sumi je Marijini cerkvi na Savi prisodil prvenstvo v novi smeri razvoja arhitekture na našem ozemlju na prehodu v 17. stoletje, kar je v umetnostnozgodovinski stroki dotlej veljalo za ljubljansko jezuitsko cerkev. 42 8 B. Resman, ki so mu bili na voljo tudi že izsledki po restavraciji arhitektu­re na Savi, je dokazal, da je njeno današnje stanje sad poznejših prezidav. V prvi fazi je bila stavba precej pre­prostejša in jo je zato stilno mogoce uvrstiti med tradicio­nalno obcuteno arhitekturo zgodnjega Hrenovega easa. Pri tem je Resman tudi pokazal, da škof ni imel nobene tesnejše zveze z njenim nastankom, 429 in opozoril, da ne 'moremo ne­kritieno pritrditi misli I. Komelja, da je Hren zavestno izbiral tip konservativne arhitekture.43o Zvonik ljubljanske stolnice Skof se je sicer namenil, da bo stolnico lepo poslikal in okrasil, toda pred tem je moral poskrbeti tudi za potreb­na popravila. 2e leta 1603 je s kanoniki, ki so se v tem easu ukvarjali z ureditvijo kapitularne hiše in župnišca, nacrtovali pa so tudi pozidavo kopališca in popravilo zvoni­ka cerkve sv. Jerneja v Siški, sklenil obnoviti zvonik stol­ne cerkve: "Aedificia Capitularia boe anno perficiantur: sequenti anno ad S: Bartholomaeum Turris, et reliqua orna­menta Ecclesiae •.• Requirantur ciues per duos ex canon1c1s ad restaurationem Turris in Ecclesia Cathedrali."431 Ker so šenklavško svetišce, nekdanjo mestno cerkev, zgradili in vzdrževali mešcani, razen tega pa so imeli v njem tudi svoj arhiv in zakladnico, je Hren v marcu 1606 apeliral na mestne ocete, naj popravijo cerkev in zvonik, ki je že tako nevarno razpokan, da bi se utegnil kmalu podreti.432 (B. Otorepec pripominja, da je Hren ob tej priložnosti prvi neposredno zapisal še dragocen zgodovinski podatek, da je bila stavba prvotno ribiška kapela: "alss sy noch ein khleine fischer capellen gewesen"). V aprilu so mestni predstavniki odgovo­rili škofu, da bodo za obnovo zvonika prispevali nekaj lesa in opeke. 433 Hren jih je v oktobru spet zaprosil za sodelo­vanje,434 v zahvalo pa jim je obljubil, da bo dal v zvoniku napraviti uro, ki bo bila tudi cetrti, na grajskem stolpu pa bo mešcanom postavil orgle z rogom. 435 Mestni oCetje so nato na seji odlocili, da bodo popravili cerkveno streho, obnovo zvonika pa so odložili. V januarju naslednje leto (1607) so sporocili škofu, da so pripravljeni zvonik delno popraviti, v maju pa so mu le pritrdili, da je v celoti potreben resta­vracije in so v ta namen obljubili 200 fl podpore.436 Hren je leta 1608 sporocil rimski kuriji, da je še vedno zaposlen pri obnavljanju ljubljanske stolnice. Res je v tem casu še posebno pospešil delo na cerkvi. V marcu 1608 je vnovic zaprosil magistrat za pomoc in dostavil, da namerava stolni­co tudi poslikati.437 Na škofovo spodbudo je mestni svet sklenil, da bo preskrbel ordinariju potrebno opeko in les, toda Ae vedno se ni mogel dokoncno odlociti za obnovo zvoni­ka. Hren ni odnehal. Magistratu je pisal spet v juliju 1609.43 8 Prosil je, da bi magistrat sam popolnoma prevzel gradnjo (restavracijo) zvonika ali pa, da bi se zavzel za cerkveni obok. Mešcani so se škofovemu pritisku vdali le pocasi. Sklenili so, da bodo k obljubljeni vsoti 200 fl dodali še 100 fl, vendar jim mora škof povrniti dohodke, ki jih je odtegnil od mestnega špitala. Hren je odgovoril, da bo sprejel obljubljeno vsoto, vendar je terjal, naj mešcani pomagajo pri obnovi tudi z delom. 439 Magistrat je obljubil, da bo denar izplacal, vse druge pogoje pa je zavrnil. Tudi kanoniki so na svojih sejah še veckrat razpravljali o popra­vilu stolnicnega zvonika, predvidena dela pri cerkvi sv. Jerneja v Siški pa so zaradi prioritetnih v stolnici za vec let zastala. Dolga pogajanja so nazadnje le obrodila sad. Leta 1610 so pod škofovim vodstvom zaceli obnavljati zvonik. Restavra­cijo je prevzel ljubljanski stavbar Giovanni Abondio Donino. 10. novembra 1613 je v italijanšcini skrbno sestavil popis del pri zvoniku v letih 1610-1613.440 Na vec pisanih polah je mojster Zuan (Giouan) naštel vsa dela, od pripravljalnih (nakup lesa) do zakljucnih (vsa gradbena dela vkljucno z novimi stopnicami v zvoniku in z beljenjem), ki so v skupnem seštevku znesla 960 fl 16 kr 2 pf. Stavbar je prejemal pla­cilo po obrokih.4 41 V postavkah omenja, da mu je pri obnovi pomagal zidar Matija Marangon s svojimi sodelavci. Zakljucno okrasje, ki je poudarilo gotski videz zvonika in vizualno okrepilo njegov višinski vzpon, je napravil kamnosek Dominico Nimis. Mojster, ki je bil še v drugem deceniju 17. stoletja izurjen v oblikovanju tradicionalnih stavbnih clenov, je izklesal šest križnih rož (fial) in pri tem prislužil 42 fl.••2 Magistrat, ki se je tako dolgo branil sodelovanja, je navsezadnje prispeval k obnovi zvonika kar 500 gld.443 Za Valvasorjem je podatek o prispevku mešcanov ponovil Dolni­car, ki je o zvoniku ljubljanske stolnice zapisal: "anno 1613 reparata fuit, ad quam reparationem ciuitas quingentos contribuit florenos."44 4 Hren je magistratu izpolnil prvo obljubo že leta 1611, ko je dal na mestni stolp postaviti orgle z rogom (horn): napravil jih je njegov strežaj Janez Strollin (Strelius). 44 D Drugo obljubo je izpolnil na koncu. 4. oktobra 1613 je sklenil pogodbo s kranjskim urarjem Lov­rencem Sakherjem (Sagkher), ki je na pomlad na urejenem zvoniku uredil uro s cetrtmi, hkrati pa je mehanizem tudi ocistil in popravil.4 •• Stevilcnice na zvoniku je naslikal 64 sl. 71 sl.24a sl.24a -24d Krištof Weissmann, potem pa je obnovil in pozlatil še soncno uro, ki je Ljubljancanom kazala cas na ju!ni zunanjšcini stolne cerkve, ter pozlatil papeški kri:! ("signum Apostoli­cae Bxemptionis et Priuilegij") na vrhu zvonika. 447 S tak­šnimi deli so se v casih gmotne stiske ukvarjali prenekateri tudi boljši umetniki. Obnovljeni zvonik je kot pomemben akcent urbanega jedra precej pripomogel k lepoti mesta. Z rekonstrukcijo takratne oblike zvonika nismo prevec v zadregi, saj je zajet v najra­zlicnejših upodobitvah, med katerimi je gotovo prva Hrenova risba, ki kaže zvonik s fialami na strehi in s šilastimi loki odprto lopo v pritlicju.••• Dobro risbo cerkve z natan­cno izrisanim zvonikom je priložil Dolnicar k Zgodovini ljubljanske stolnice.449 Romarska cerkev na UrSlji gori V prvem deceniju 17. stoletja se je Hren zavzel za grad­njo cerkve na Uršlji gori (Plešivec). Veliko stavbo so !e pred tridesetimi leti zaceli zidati okoliški kmetje, ker pa je gradnja v dolgih letih zastala, jo je Hren poživil in izpeljal do konca.• 50 O napredovanju zidave je vodil poseben dnevnik oziroma zapiske.•51 Ze v juliju 1600, ko je vizitiral cerkve v slovenjegraš­ki župniji, je Hren obiskal nedograjeno svetišce na Uršlji gori. V naslednjem letu (1601) se je spet povzpel na goro, kjer je videl neurejene razmere na gradbišcu ("uidit et inspexit rudem et confusam rerum omnium faciem"). Na njegovo iniciativo in pod njegovim nadzorstvom je delo spet hitreje steklo. Verniki so cerkev v kratkem casu dokoncali ("in brevi temporis spatio perfecerunt"). Pred posvetitvijo je škof pregledal, kako poteka postavitev oltarjev in odredil vse potrebno za slovesnost ("lustrauit et dispexit fabricam Altarium, et ordinauit necessaria ad consecrationem mox futuram"). 18. avgusta 1602 je cerkev ("nostris monitis et ordinatione pulchre satis completam"l in tri oltarje posve­til.•52 Po konsekraciji so se dela na Uršlji gori še nadaljeva­la, pa tudi Hren ni opustil skrbi za svetišce. Pri tem velja poudariti, da se je rad zavzemal za cerkve s patrocinijem sv. Uršule, saj sta njeno ime nosili škofova mati in sestra. Leta 1609 je Hren posvetil na gori Se štiri nove oltar­je.• 5a Po njegovi volji je ljubljanski stavbar Giovanni Donino leta 1614 prizidal cerkvi nov zvonik: ker je pozneje vanj udarila strela, ga je škof v avgustu 1622 posebej bla­goslovil.• 5 • Bazilikalno zamiSljena cerkev sv. Uršule, ki je deljena v tri ladje s šilastimi loki in pokrita z ravnimi lesenimi stropi, korenini v sedemdesetih letih 16. stoletja, ko je bil bazilikalni princip pri vecjih cerkvah splošno uveljav­ljen. V oblikovanju posameznih stavbnih clenov in nadrobnos­ti so v cerkvi na gori še zaznavne gotske prvine, odlikujejo pa jo tudi interesantna višinska razmerja (visoke ladje). Na splošno bi tetko razsodili, koliko je pri podobi :!e pred desetletji zastavljene in delno !e pozidane cerkve soodlocal tudi Hren, nedvomno pa pri oblikovanju stavbe ni imel glavne besede. Gradnja svetilca na Plelivcu je našla odmev v ljud­ski pesmi o sv. Urluli iz zacetka 17. stoletja;485 ni iz­kljuceno, da je v kalobskem rokopisu zapisana pesnitev pov­zeta po Hrenovi rokopisni pesmarici "Himnologium slavicum". BoZji grob in jaslice v Gornjem Gradu V dobi rekatolizacije, ko je katolilka Cerkev proti protestantom posebej naglasila pomen Evharistije, se je razvila posebna umetnostna zvrst, specificna dekorativna arhitektura "botjega groba". V botjem grobu, ki je pripomo­gel k nazornejšemu podotivljanju skrivnosti velikega trodne­vja, so med obredi velikega tedna shranjevali sv. Rešnje Telo in pred njim opravljali spominske pobožnosti. Nastanku botjih grobov je botrovalo te barocno custvovanje. Po njiho­vem zgledu so jezuiti pozneje oblikovali in razvili tudi sodobni tip botienih jaslic.481 Za tovrstne novosti Hren ni imel gluhih ules. V vizita­cijskem porocilu o kolegiatni cerkvi v Gornjem Gradu je škof Buchheim (1641) omenil Gospodove jaslice, ki so jih postav­ljali ob boticnih praznikih: "Praesepe Dni ad festa natali­tia exponi solitum."487 Iz notice sicer ni razvidno, kdaj so nastale, utegnil pa bi jih preskrbeti te škof Hren. o jasli­cah torej doslej ostaja le domneva, dokumentirano in potrje­no pa je, da je Hren v gornjegrajski cerkvi postavil imeni­ten božji grob ("Sepulchrum CHRISTI pretiosum"), s katerim se je rad pohvalil v porocilih rimski kuriji. Za delo se je pogodil z rezbarjem Petrom Hofferjem, o katerem v noticah pripominja, da je bil njegov boter.4De Morda bi utegnil biti istoveten z rezbarjem Petrom, ki ga v letu 1592 omenjajo Tavcarjevi koledarski zapiski.489 Rezbarja Hofferja po ohra­njenih delih sicer ne poznamo, zdi pa se, da ni bil med stilno odlocujocimi mojstri svojega casa in verjetno v Hre­novo okolje ni prina9al posebnih stilnih novosti. Z delom je pricel v avgustu 1606, ko se je domenil s 9kofom, da bo "eno celo leto marljivo, zvesto in po najbolj9i umetnosti, ki jo zmore, delal v Gornjem Gradu".4 50 Pomagala sta mu dva pomoc­nika, mizarja. Med postavitvijo božjega groba je napravil škofu še nekaj manjših predmetov.411 Gornjegrajski božji grob so mojstri oblikovali in izpo­polnjevali veo let. V letu 1607 je poleg Petra Hofferja delal v Gornjem Gradu tudi pliberški rezbar Georg Karner. Po dogovoru s Hrenom je z delom zacel v februarju in ga zaklju­cil v juliju, vsak teden pa si je prislužil 1 fl.412 Iz notice narocilo ni ugotovljivo. Mogoce je Karner pomagal rezbarju Petru pri postavitvi božjega groba ali pa je bil zaposlen s kako drugo rezbarsko nalogo. V aprilu 1610 je "an der Neuen arbeyt pro Sepulchro Domini" sodeloval mizar Chri­stoph Haimbperger s pomoonikom. 463 Pred tem, v januarju 1610, je škof narocil sorodniku Mihaelu Tallerju, naj za pozlatitev botjega groba kupi v Benetkah srebro in tanjeno 4 zlato (9000 listicev).41 Pozlatil in polihromiral naj bi ga pliberški slikar Francisco Guettersoldt, ker sta se s Hrenom za to izrecno pogodila,41D vendar ga je pozneje poslikal škofov sodelavec Krištof Weissmann, ki je 6. aprila 1610 prejel za delo dogovorjeno placilo,4•• pozlatil pa ga je 66 najbrž Matej Plainer, ker mu je Hren v juliju izrocil zlate listice.467 Ceprav so božji grob uporabljali le v liturgiji velikega tedna, ga v cerkev niso postavljali samo za to priložnost. Kaže, da arhitektura groba ni bila razstavljiva, zato je stala v svetišcu: "Sepulchrum Dni quod arte sculptum et deauratum asseruatur in angulo Bcclesiae maioris ad dextra egredientis", podobo v grobu ležecega Kristusa pa so, tako je mogoce razumeti iz vizitacijskih porocil, hranili med letom v zgornji zakristiji.468 Kip mrtvega Kristusa so polo­žili v grob med obredi svetega trodnevja, v cemer se kažejo reminiscence na srednjeveško liturgijo. Opecni tlakovci Razen plasticnih in slikanih posnetkov božjega groba so v 17. stoletju zaceli postavljati tudi zidane. Ce upoštevamo Stegenškovo ugotovitev, da so naši najstarejši arhitekturni posnetki Jezusovega groba nastali šele v drugi polovici 17. stoletja, 4 69 ne moremo pritrditi domnevi, da bi jeruzalem­skemu vzoru priliceno kapelico v Novi Stifti pri Gornjem Gradu postavil že škof Hren, ceprav je tlakovana z opeko, v katero je vtisnjena njegova deviza. 470 Takšni opecni tlakov­ci -nekaj primerkov je shranjenih v gornjegrajskem lapida­ sl .111 riju (romboidni tlakovci s Hrenovimi zacetnicami ali z nje­govo devizo, veliki in mali tlakovci kvadratne ali oktogo­nalne oblike s preprostimi cvetlicnimi vzorci, najbrž vsaj delno iz Hrenovega casa) -so le skromna ostalina stavb, ki jih je Hren uredil ali vsaj tlakoval. Izvirajo ali iz gor­njegrajske kolegiatne cerkve ali iz tamkajšnjih kapelic, morda pa tudi celo iz nekdanje Marijine cerkve v Novi Stif­ ti. Vemo namrec, da ladijski del kolegiatne cerkve ni bil tlakovan z marmorjem kot njeni odlicnejši stavbni deli, temvec je imel opecnat tlak, prav takšen pa je izprican tudi za gornjegrajske cerkvice oziroma kapele. Hren je ponavadi v imenitnejših cerkvah odlikoval le prezbiterij in glavne kapele z marmornatim tlakom, s cimer je naglasil pomen in simboliko svetišca v ožjem pomenu besede, vernikom namenjen del cerkve pa je prekril z opeko. Sodelovanje s celovSkim kamnosekom Iz pisma, ki ga je v avgustu 1606 pisal Hrenu rektor celovških jezuitov Nicolaus Coronius, je mogoce razbrati, da je ljubljanski ~kof v tem casu narocil neko delo pri celov­ škem kamnoseku. Rektor ne pove njegovega imena; "latomus Clagenfurtensis" bi utegnil biti ali Johannes Baptista Jan­zil ali celo mojster Martin Pacobello (Pocabello), ki je leta 1605 že živel in delal v Celovcu, naslednje leto pa je postal koroški deželni polir in kipar. Coronius je sporocil Hrenu "de quadris lapidibus"; kamnosek jih je 2e skoraj dokoncal, pripravljen pa jih je izrociti škofu bodisi po ceni 30 kr za uro dela, kot se je pogodil s pokojnim dobrlo­veškim proštom (?) Kobelom (Kobelius), bodisi po 26 kr za uro, kot se je pozneje v svojo škodo pogodil z vetrinjskim opatom. Prevoz bo placal narocnik, ki ga bremeni tudi ves riziko.471 Iz besedila ni natancneje razvidno, kakšne kamno­ 67 selke izdelke je Hren narocil oziroma kupil v Celovcu. More­bitno sodelovanje z Martinom Pacobellom, za katerega so bili sicer odlocujoci protestantski narocniki,47 2 bi mikavno razširilo vpogled v Hrenovo umetnostno dejavnost. Kropilni kamen za gornjegrajsko cerkev Prevoz kamnoseških izdelkov iz oddaljenega Celovca ni bil posebno ugoden, za tista dela, ki naj bi bila opravljena "in situ", pa je lkof potreboval predvsem stalne sodelavce. Leta 1607 je za uresnicitev svojih nacrtov pridobil za dalj­ao dobo kamnoseka Dominica (Domenico) Nimisa. E. Cevc domne­va, da je bil mojster Furlan, doma iz Nem na obrobju Beneške Slovenije.47 3 Razen priimka nakazuje njegovo poreklo tudi kamnosetki poklic. Prvic je dokumentiran ob ljubljanskem škofu, ko je po njegovem narocilu izklesal marmorni kropil­nik za gornjegrajsko cerkev (1607) in opravil tu še vec manjlih del: v novi pisarni, ki jo je Hren to leto uredil v škofijski rezidenci, je napravil okna, izdelal pa je tudi kletna, vrtna in pokopalilka vrata.474 Kri~ na ~rnivcu 2e v prvem letu sodelovanja se je Hren dogovoril z Nimi­som, da bo vrh Crnivca v smeri proti Novi Stifti postavil križ oziroma Kristusov muceniški steber ("ein Stainen Creutz oder Marter Sail"), ki naj bo enak tistemu v Smartnem pri Kranju. Narocilo ni bilo samo kamnoseškega znacaja, saj je obsegalo tudi figuraliko (podobo Križanega), s katero se, kot kaže, Domenico ni kaj prida ukvarjal.47 & V avgustu 1607 je bil kamnitni "steber križa" na Crnivcu že postavljen, 14. septembra na praznik povišanja sv. križa pa ga je Hren tudi slovesno blagoslovil.476 Pozneje je Hren križ na prelazu sl.43a interesantno interpretiral kot tocko, ki jo je z Nazarjami, Solcavo in Creto povezal v obliki križa ter "in utroque foro" postavil "Marijino oblast".477 Marmorni tlak v gornjegrajski kolegiatni cerkvi Medtem, ko je Nimis izpolnjeval prva Hrenova narocila, srecamo ob lkofu tudi pliberškega kamnoseka Johannesa Bapti­sta Janzila. Mojster, ki se je, kot kaže, izucil nekje na Latkem, je nekaj casa deloval v Celovcu, nato v Pliberku, okoli 1612 pa se je preselil v Konjice. Tudi on je bil ver­jetno italijanskega rodu, saj je prejemke vedno potrjeval v 478 italijanlcini. Leta 1607 je v koru (prezbiteriju) gornje­grajske kolegiatne cerkve položil marmorni tlak, ki so ga sestavljale crne in bele plošce, kakor je v vizitacijskem porocilu potrdil tudi Scarlichi: "Chorus superior (presbite­rium) ex marmore nigro et albo."479 Hren je odštel mojstru 261 fl, 480 potem pa se je v aprilu 1607 z njim pogodil, da bo podobno kot prezbiterij s crnim in belim marmorjem tlako­val ae Martinovo kapelo v kolegiatni cerkvi.4•1 Janzil in Nimis sta bila sicer samostojna mojstra, ven­dar ju pri Hrenovih ustanovah veckrat srecamo tudi pri skup­nem delu. V škofovem krogu izstopata kot dva vidnejša kamno­seka, ceprav njuno delo ni segalo cez solidno rokodelstvo. Iz narocil je razvidno, da sta se ukvarjala predvsem z deli popolnoma kamnoseškega znacaja, umetnostno pa nimata poseb­nega pomena. 482 Vec let sta bila Hrenova glavna kamnoseška moc, saj zaradi pomanjkanja sposobnejših umetnikov, ki bi mogli ustrezneje izpolniti njegove 2elje, škof najbr2 dolgo ni imel druge izbire. Manjša zidarska dela v Gornjem Gradu Hrenovi vodilni stavbarji so bili vec decenijev clani ljubljanske stavbarske dru2ine Donino (Abondio). Skof v zapiskih poroca, da je leta 1607 zidaril v Gornjem Gradu Piero Donino mlajši, ki je za razna manjša dela (dimniki in vrata) prejel 72 fl placila.483 Umetnostni nakupi V decembru 1607 je ljubljanski škof spet odpotoval v Gradec. Pri graškem juvelirju Bernhartu Frankhu je nakupil vec biserov,4&4 ki jih je pozneje porabil zlasti za okrasje miter, kajti le blešceca liturgicna oprava je ustrezala njegovi 2elji po reprezentanci in sijaju. Na poti proti domu se je ustavil v Pliberku, kjer je pri slikarju Franciscu Guettersoldtu kupil vec oljnih slik (dve vecji in dve manj­ši). Z umetnikom se je dogovoril tudi za polihromacijo in pozlatitev bo2jega groba.4•a Med koledarskimi noticami v letu 1607 so interesantni tudi podatki o knjigah, med katerimi omenja škof novo nemško -mad2arsko kroniko, Theatrum Ortely, in štiri zvezke Iconum virorum illustrium.48& Skofijski grad v Goricanah Cesar Friderik III. je stari grad v Goricanah dodelil ljubljanski škofiji !e ob njeni ustanovitvi.487 Gospostvo so škofje pogosto zastavljali ali dajali v zakup. Potem, ko ga je škof Glušic izrocil luteranskemu plemicu Juriju Crobathu, ga je po 26 letih spet prevzel Hren. Leta 1607 je gospostvo zaupal v upravo bratu Andreju. Ob izrocitvi je napravil seznam inventarja v grajski kapeli sv. Uršule, 488 v katerem je med bogoslu!nimi oblacili in predmeti navedel tudi bakren in pozlacen kri! z Marijo in Janezom Evangelistom na pod­ stavku, "zlato" podobo, usnjen antependij, kelih z bakrenim in pozlacenim podstavkom ter dva zlata svecnika. 2al ne vemo, ce je škof kapelo pred tem tudi obnovil, kakor se je bil !e leta 1603 namenil. Ker je Hren brata Andreja in sestro Uršulo postavil za oskrbnika škofijskih posesti, si je kmalu nakopal mnogo obto!b, ki so ga v oceh sodobnikov tako bremenile, da jih je v casu apostolske vizitacije razreševal celo nuncij Salvago. Hren je bil s sorodniki vedno prisrcno povezan in jim je pozornost izkazoval tudi z darili, 48 ' zato mu še v našem casu nekateri ocitajo, da jih je prevec materialno podpi­ral.4' o Apostolska vizitacija nuncija Salvaga Leta 1602 je Hren pokopališce ob cerkvici sv. Marije Magdalene v Gornjem Gradu dolocil za farno, zato se je med njim in tamkajšnjimi kmeti vnel hud prepir, ki ga je stop­njevala še nezadovoljnost podložnikov zaradi tlake in dese­tine. V sporu, ki je trajal vec let (1602-1607), je Hren menda ravnal kot posvetni knez in ne kot cerkveni pas­tir.4t1 Res je bil škof po znacaju nagle jeze,49 2 zaradi spletk, ki so jih nenehno kovali njegovi nasprotniki, pa je dogajanje vendarle težko objektivno presoditi. Razen težav s podložniki si je škof zaradi odlocnega nastopa proti protes­tantom nakopal nasprotovanje luteranskega plemstva. Napetos­ti med njim in plemstvom so se še poglobile, ker se je v casu gospodarske recesije, ko se je razraslo veliko gospo­darsko nasprotje med plemstvom in mešcanstvom zaradi kmecke in grašcinske trgovine na podeželju, zavzemal za trgovske koristi mest in si prizadeval, da bi vladar podeželsko trgo­vino s patenti omejil.4 93 K vsem težavam so se pridružili še nenehni nesporazumi ljubljanskega ordinarija z oglejskim patriarhom, s katerim se je bojeval za oblast na ozemlju svoje škofije. Nasledek teh sporov so bile seveda slabe in neugodne vesti o Hrenu: širile so se do nadvojvoda v Gradec in do apostolskega sedeža v Rim. Negativno karakteristiko je posredoval in razširjal zlasti graški nuncij Girolamo Por­zia, ki že od vsega zacetka ni gojil simpatij do ljubljan­skega škofa. Zaradi negativnih informacij je papež hotel zvedeti resnico o Hrenu, predvsem o njegovih sporih z gor­njegrajskimi podložniki, zato je že v Porzijevem casu nacr­toval vizitacijo ljubljansk~ škofije. Ker je bil Porzia, s katerim graški dvor zaradi ·njegove samovoljnosti ni bil zadovoljen,4 94 na željo nadvojvoda kmalu odpoklican iz Grad­ca, je vizitacijo opravil njegov naslednik Giovanni Battista Salvago. 2e ob nastopu službe mu je apostolski sedež pojas­nil, da ljubljanska škofija mocno potrebuje reformo, zato je odredil apostolsko vizitacijo, katere namen je bil predvsem v tem, da analizira versko stanje, obnovi red v katoliškem bogoslužju in odpravi zlorabe. Salvago je hkrati z ljubljansko škofijo vizitiral tudi druge južne dežele notranje Avstrije. Z delom je zacel v septembru 1607 in ga zakljucil v aprilu 1608.495 Obiskal je vse slovenske dežele in med potjo redno pošiljal kardinalu Scipionu Borgheseju v Rim porocila o rezultatih vizitacije in ugotovitve o verskem stanju v diecezi. Bogati in mogocni Scipione Borghese (Scipio Caffarelli), necak papeža Pavla V., znan v zgodovini umetnosti kot velik pokrovitelj umetni­kov, predvsem mladega Gianlorenza Berninija (ta je zanj med drugim oblikoval tudi slovito skupino Apolona in Dafne), in kot utemeljitelj umetnostne zbirke Borghese, najbrž ni bil posebno primeren razsodnik problemov v odmaknjeni provinci. Salvago mu je v bogati korespondenci496 opisal neprimerno življenje klera (duhovniki so redno živeli v konkubinatu, ukvarjali so se z gostinstvom in izterjevali placilo za podeljevanje zakramentov}, ~osebno negativno pa je orisal delovanje škofa Hrena. O njem je zapisal, da je razen drugih nerednosti -svojemu bratu izrocil v zakup škofijski grad Goricane za letno zakupnino 200 fl, 497 ceprav posest prinaša na leto 1000 fl dohodka, bremene pa ga predvsem govorice, ki so se razrasle v splošno pohujšanje, ceš da živi v nedovoljeni zvezi s sestro Uršulo. Takšna ovadba je bila v Hrenovem casu poleg krivoverstva eno najbolj efektiv­nih sredstev za moralno diskvalifikacijo cerkvene osebe. Podobne obtožbe so doletele tudi njegove sodobnike, na pri­mer škofa Stobeja, Petra Kanizija in Roberta Bellarmina.498 Salvago je sodil, da je Hren zaradi slabega zgleda kriv mnogih nepravilnosti v svoji škofiji: " ..• nella Diocesi di Lubiana molti sono tornati al vomito, ma non me ne maravig­lio, perche il Capo e guasto, e gl'altre membra sono per conseguente mal sane." Zato je mislil, da bi bilo zanj naj­boljše zdravilo, da 11 sotto pretesto di visitar limina Apo­stolorum" pride v Rim, kjer bi ga poucili o pravilnem ravna­nju. Hren namrec že deset let vodi ljubljansko škofijo, je pripomnil, pa se je vedno izogibal dolžnega obiska vecnega mesta. Preprosto ljudstvo je bilo po Salvagovi oceni zelo pobožno: " ... io certo resto consolatissimo di veder, che i popoli bassi ... si conservino con tanta pietA, havendo essempio cosi perverso avanti." Tudi o luteranih vizitator ni imel trdih besed: "che ... gl'heretici non tanto alieni che non si possa sperar la lor conversione," in menda se samo po Hrenovi krivdi ni mogel srecati z njimi: "Il guardi­ano de Capucini mi disse, che molti heretici sarebbono venu­ti ad incontrarmi, ma che non l'havevano fatto per rispetto del vescovo, col quale non havevano buona volontA biasimando molto il suo vivere "499 Vizitatorjeva ocena verskega stanja v ljubljanski škofiji v splošnem ni bila ugodna, za ostre besede pa mu tudi duhovniki niso ostali na dolgu; pritožili so se v Gradec in obsodili Salvagovo ambicioz­nost.n oo Pritožbe zoper Hrena so se vrstile tudi po koneani vizi­taciji. Cezenj so se pritoževali tako protestanti kot kato­licani in tudi Salvago ni opustil nobene priložnosti, da bi ne porocal v Rim o njegovem "neprimernem življenju, negativ­nem zgledu in slabem škofovanju". Zaradi takšnih vesti je papež leta 1609 poslal Hrenu breve, 00 1 v katerem ga je opom­nil zaradi življenja in pastorale. Tudi po tem je Salvago še nadaljeval z ovadbami. Napadi so dosegli vrhunec v letu 1610, ko je bil ljubljanski ordinarij po Borghesejevih bese­dah "come una pietra di scandalo in cotesti paesi".502 Cer­ kev je problem razre~ila tako, da je Hrenu dovolila proces kanonicnega ocišcenja,5oa popolnoma pa se napadi nanj tudi po tem procesu niso polegli. V odgovor na ocitke je leta 1613 pisal nunciju, da je bil vedno le katolican, da je živel po kleriških zaobljubah, in da se nikoli ni bal priti v Rim, saj si vendar želi obiskati tolažbe polno Mater Cer­kev in spoštljivo poljubiti svete kraje, razen tega pa bi rad pohitel tudi k sveti lavretanski hiši, k cemer ga veže zaobljuba, seveda pa, je zatrdil, se hoce raje braniti z dejanji kot z besedami.so• Vihar obtožb, v katerem se jd znašel Hren, ga pri delu ni zaustavil. Zlasti na umetnostnem podrocju je bil v tem casu zelo dejaven. Po podatkih v racunskih knjigah je prav v letu 1610 imel zaposlenih v Gornjem Gradu kar pet slikarjev, dva mizarja, dva zlatarja in enega rezbarja.sos Relatio ad limina 1608 V neugodnih okolišcinah se ljubljanski škof tudi tokrat po obveznem štiriletju ni odpravil v Rim. Od obiska "ad limina" je bil dispenziran, zato je papežu Pavlu V. in rim­ski kuriji poslal le dolžno relacijo, v kateri poroca o svojem delu in o stanju ljubljanske škofije:~ 06 " .•. Ko sem prevzel škofijo, je bilo v njej vse polno krivovercev. Bivališce in baziliko sem našel v razvalinah, cerkve in svetišca opustošena, kler in ljudstvo slabega ve.denja ... zato sem se moral zelo potruditi •.. prestal sem obilo strahu in nevarnosti, bojeval mnogo ostrih bojev in bitk ..• Svojo cerkev sv. Elizabete v mestnem špitalu, v kateri so se skoraj nepretrganih petdeset let shajali volko­vi in poucevali satanovo doktrino, sem si zopet pridobil. Zavzel sem jo v slovesni procesiji s himnami, s pesmimi in z banderi v navzocnosti številnih katolicanov. Cerkev sem vnovic posvetil •.• ker je bila s pokopi krivovercev oskrun­jena. Zdaj v njej obhajajo bogoslužje spoštovani patri kapu­cini, dokler ne zgrade svojega konventa. Zidavo njihovega samostana sem podprl s svoJim prizadevanjem in delom, z darovi pa so priskocili na pomoc tudi pobožni katolicani ... (Samostan smo zaceli graditi na god sv. Marka leta 1607 z darovi prevzvišenega nadvojvoda, z mojo milošcino in s pris­pevki drugih dobrotnikov. Dograjen bo še v tem letu, zato ga bom lahko kmalu posvetil.) Za postavitev kapucinskega samos­tana in cerkve sem prispeval vec kot tisoc florintov. Skoraj vse druge škofiji inkorporirane cerkve sem, ce je le bilo mogoce, obnovil. Preteklo leto sem v gornjegrajski cerkvi postavil nove orgle, ki jih je napravil beneški moj­ster Vincentius Columna /Vincenzo Colonna/ ... Tudi spoštovanim patrom Družbe Jezusove izkazujem podob­no naklonjenost in spoštovanje in, kolikor dopušcajo majhne zmožnosti moje škofije, pospešujem zidavo njihovega kolegi­ja. V ta namen sem doslej prispeval tri tisoc florintov ... Obnovil sem tudi stare skoraj podrte cerkve ter v vecjo božjo cast in za rast zopet okrepljene katoliške vere posta­vil križe in podobe ob cestah ter na gorskih vrhovih V naš slovenski jezik /in linguam nostram Slauicam/ sem preve­del vec pridig, molitev in pesmi ter 2asnoval mnogo drugih razprav v korist katoliške Cerkve v teh pokrajinah ..• in za rast našega domaCega materinskega jezika ... V gornjegrajski škofijski rezidenci sem za poucevanje klerikov ustanovil zavod 'Collegium Marianum' .•.~01 Ob vizitacijah in številnih drugih priložnostih ... sem posvetil oziroma rekonciliiral vec cerkva, oltarjev in poko­pališc. Ce bi bilo potrebno, bi poslal v Rim celoten seznam, vse notice so namrec zbrane v mojem pontifikalnem protokolu. V skupnem seštevku sem posvetil dvanajst cerkva, petindvaj­set oltarjev, sedem pokopališc, cez sto zvonov in mnogo liturgicnih predmetov: kelihov, križev, relikviarijev, cibo­rijev, krstilnikov •.• Rekonciliiral bom Se štirinajst cerk­va in kmalu posvetil tri nova svetišca na krajih, kjer sem poprej položil temeljni kamen. Za posvetitev je pripravlje­nih tudi mnogo oltarjev ... 72 v Ljubljani sem v vecjo božjo cast in slavo okrasil svetišce /stolnico/ in kapelo, v kateri stoji oltar, ki ga je v svoji dobrotljivosti papež Klemen VIII. odlikoval s privilegijem za mrtve; z obnovo stolnice še nadaljujem. 2upnijsko cerkev sv. Petra v ljubljanskem predmestju (poseb­no v casu protestantizma je bila tako skažena, da ni bila vec podobna katoliškemu svetiScu) sem tako lepo popravil, da presvetlemu gospodu apostolskemu nunciju ni samo zelo ugaja­la, temvec mu je bila celo bolj vaec kot stolnica. Pravkar obnavljam zvonik stolne cerkve, ker se je zaradi starosti in razpok že skoraj podrl ••• Skoraj podrti cerkvi sv. Marije Magdalene in sv. Pavla, ki stojita zunaj gornjegrajskega samostanskega obzidja, sem od temeljev obnovil. Tudi kapelo sv. Tomaža pri peterih Kristusovih ranah, ki je bila popolnoma zanemarjena in os­krunjena, sem napravil novo, jo posvetil in kolikor je bilo v mojih moceh, lepo okrasil. V tej kapeli je omenjeni pres­vetli gospod apostolski nuncij vsak dan maaeval, ko se je tod mudil kot vizitatorsoa ..• Posestva gradu v Goricanah, ki jih je moj predhodnik Konrad prepustil .•. heretiku Juri­ju Crobathu, sem v tem casu zavzel in rešil v prid akofije." Kapucinski samostan v Ljubljani Po Tavcarjevem prizadevanju so se prvi kapucini nastani­li v Gorici, v Ljubljano pa jih je povabil Hren, zato jih je vedno Stel za "svoje".809 Skupaj z jezuiti so kapucini odi­grali veliko vlogo pri rekatolizaciji naših krajev. Priljub­ljeni so bili predvsem kot pastoralni delavci med ljud­stvom.n 1 o Nadvojvoda Ferdinand je njihov red zelo cenil. Kmalu zatem, ko je versko -politicno zaostrovanje v notranjeav­strijskih detelah doseglo vrh, se je leta 1599 na poti v Prago ustavil v Gradcu sloveci pridigar kapucin Lovrenc iz Brindisija.s11 Nadvojvoda ga je zaprosil, naj tudi v njegovi prestolnici ustanovi kapucinsko naselbino. 2e naslednje leto (1600) so v Gradcu polotili temeljni kamen za novi samostan, Brindiški pa je postal prvi predstojnik štajerske province. V Ljubljano je bil kapucinski red uveden že v letu 1602.912 Leta 1606 sta prišla v mesto Se p. Damascen iz Benetk ("Venetus") in p. Bertrand iz Vidma ("von Udine"), da bi izbrala primeren prostor za samostan in cerkev.sta Ljub­ljanski kapucini so sklenili postaviti samostanski kompleks zunaj mestnega obzidja na vicedomskem vrtu, "na zelo prijet­nem kraju", ki ga je redovnikom v ta namen izrocil nadvojvo­da Ferdinand, "najvecji in najboljši varuh Kristusove Cerk­ve". Temeljni kamen kapucinske cerkve je "in honorem et sl.16 augmentum deuotissimae Religionis" posvetil Hren 25. aprila 1607 "v slavo sv. Franciška Asiškega ter v pomoc, tolažbo, okras in izredno cast mesta".514 Gradbena dela je prevzel Giovanni Baptista Danino, vodil pa jih je p. Damascen.sts škof je sestavil natancen seznam prispevkov za kapucine in izplacil stavbarju ("Paw Meyster", "Architectus").st& Iz spiska je razvidno, da je redovnikom preskrbel precejšno kolicino gradbenega materiala, kupil zvon (120 fl), v Benet­kah izdelan tabernakelj (76 fl), veliko oltarno podobo 73 delo benetkega umetnika (dotlej je odltel zanjo 150 fl), in vec manjtih predmetov. Podaril jim je tudi dve oltarni menzi "s Crnivca" in nazadnje prispeval le k pojedini, ki so jo priredili ob posvetitvi nove cerkve. Za gradnjo kapucinskega kompleksa so prispevali 1500 gld tudi detelni stanovi, z gradbenim materialom pa jim je priskocil na pomoc le mestni svet. Dela, ki so jih z mnogimi darovi podprli dobrotniki, so tako hitro napredovala, da so bila !e v naslednjem letu zakljucena. Hren je z ljubeznivim pismom povabil k posvetit­vi nadvojvoda Ferdinanda: "Potem, ko ste z valo pobotno daretljivostjo v Ljubljani ustanovili samostan in cerkev za patre kapucine, sta leto dni po svecani posvetitvi temeljne­ga kamna ..• !e pripravljena na konsekracijo. s tolikšno naglico bi komaj utegnil dokoncati gradnjo tisti, ki ima zlati vir ••. "s 17 30. avgusta 1608 je ljubljanski lkof pos-sl.20 vetil samostansko poslopje in dva zvonova, naslednji dan pa cerkev sv. Janeza Evangelista skupaj z dvema oltarjema.sta K slovesnosti se je zbralo v Ljubljani okoli 20.000 ljudi iz vseh treh detel,519 nadvojvoda pa se je ni mogel udeletiti. Hren mu je o dogodku pisal in ga hkrati povabil k posvetitvi cerkve v Zasipu. Z veseljem je poudaril nadvojvodove zasluge pri obnovi cerkvene umetnosti: potem, ko so bile ltevilne cerkve katoliškega obreda razsvecene, ali, kar je le huje, oplenjene in podrte, v Ferdinandovih dednih de!elah spet rastejo ustanove kolegijev, samostanov, cerkva, oltarjev in drugih pobotnih bogoslu!ju namenjenih del, katerih posvetit­ve se vrste leto za letom.sao Kapucini so le posebej uresnicevali zaobljubo uboatva, zato so skladno s temeljno usmeritvijo !ivljenja izoblikova­li tudi preprosto redovno arhitekturo. Njihove cerkve so bile obicajno preproste enoladijske obokane stavbe z ravno zakljucenim prezbiterijem -navadno so imele za velikim oltarjem le ravno sklenjen oratorij -in nacelno brez kapel. Notranjlcine teh cerkva so bile le skromno razclenjene s pilastri, nekatere le z oprogami.s 21 V nasprotju z jezuiti, ki so ljubili monumentalne fasade, so kapucini oblikovali skromna tradicionalna procelja brez posebnih arhitektonskih ali plasticnih poudarkov. Tudi ljubljanska kapucinska cerkev sprva ni bila bistveno drugacna. Valvasorjeva upodobitev kate stavbo s preprostim proceljem, ki je bilo obrnjeno k de!elnemu dvorcu, z razvrstitvijo okenskih odprtin pa je bilo podobno jeseniški cerkvi na Savi. Nad prezbiterijem (oratorijem) se je dvigal ozek stolpic s piramidasto streho. Levo in desno ob cerkvi so se strnila samostanska poslopja, ves kompleks pa je obdajalo visoko obzidje, pred katerim je stal za kapucinske redovne postojanke znacilen kri! z "arma Christi11 sa2 Samostansko naselje je v letu 1628, potem ko so sl.126 redovniki cerkvi te prizidali kapele, v Hrenove pontifikalne protokole narisal eden izmed škofovih slikarjev.' 23 Risba je kljub pomanjkljivostim v perspektivi mnogo kvalitetnejša od škofovih ilustracij: slikar je s skopimi crtami spretno zajel tivljenje v kapucinskem predmestju in colnarje na Ljubljanici. Najlepši okras svetiaoa in njegov glavni akcent so bile slovite oltarne slike oziroma poliptih, ki ga je redovnikom daroval lkof Hren. Umetnina je po tradiciji veljala za stva­ ritev beneškega slikarja Jacopa Palma mlajšega (Palma il Giovane), kar podpirajo tudi njene slogovne in kompozicio­nalne znacilnosti, dasi je v novejšem casu A. Rizzi njeni stranski tabli pogojno atribuiral M. Ponzoneju.5 24 Iz kapu­cinske zapušcine je poliptih pridobila ljubljanska uršulin­ska cerkev, 52 ' kjer je danes razdeljen na posamezne podobe. v osrednjem delu je beneški mojster upodobil Marijo s svet­niki (ob Materi božji so zbrani Janez Evangelist, Janez Krstnik, Francišek Asiški, Klara in Martin), na krilih pa Bonaventura in Ludvika Toulouškega. Like je mehko modeliral z barvo in jih potopil v mocne sence. Notranje razpoloženje v sliki je ohranilo mirno ubranost in še ni prešlo v barocno razgibanost. Po kakšnih poteh in zvezah je prišla v Ljublja­no umetnina beneškega slikarja? Ali so poliptih narocili pri slikarju kapucini sami ali ga je morda izposloval škof Hren? Ceprav je Hren imel trgovske kontakte z Benetkami, smemo verjetneje sliko pripisati umetnostnim zvezam kapucinov samih. Kapucini, ki so imeli žive stike z redovnimi provin­cami v Italiji, so najbrž izbrali umetnika in mu posredovali narocilo, pri cemer bi utegnil imeti glavni delež Benecan p. Damascen, ljubljanski škof pa je placal slikarjevo delo in bržkone k temu dodal tudi vsaj svoj pristanek. Umetnina, ki nam je posredovala beneške slikarske dosežke, je prav gotovo eno najpomembnejših importiranih del v okviru Hrenove umet­nostne dejavnosti. Ljubljana je menda po Hrenovem narocilu pridobila še eno sliko beneškega mojstra, Objokovanje Kris­tusa, ki je po kompoziciji sorodno stolniški upodobitvi v Reggio Emilia.n2& Ljubljanska kapucinska cerkev je že ob posvetitvi imela tudi blaženi Devici Mariji posveceno kapelo, ki jo smemo bržkone identificirati z oratorijem za velikim oltarjem.527 Pozneje (1628) so redovniki najbrž po zgledu ljubljanske jezuitske cerkve ali s kapelami razširjene stolnice prizida­li svetišcu še stranske kapele.5 28 Do leta 1624 naj bi že bila zgrajena kapela sv. Krvi; tedaj so namrec namestili vanjo milostno podobo Matere božje.529 Podoba je, potem ko jo je nekdo hudonamerno ranil, veljala za cudodelno in je postala predmet posebnega cešcenja, kar kaže na novo sakra­liziranje umetnin v dobi rekatolizacije. Med legendarnimi motivi, s katerimi je povezan nastanek milostnih (predvsem Marijinih) podob, je bil prav motiv ranjenih ali poškodova­nih pogost in priljubljen. Razen legend o slikah in kipih, ki so jih poškodovali Turki, so bile za cas protireformacije znacilne zlasti pripovedi o hudodelstvih nasprotnikov cešce­nja svetih podob (o protestantih, husitih in kalvincih). Takšne podobe so imele veckrat vidna znamenja udarcev oziro­ma poškodb, vcasih pa se je k temu pridružil še motiv cudež­nih solza in krvi. V to skupino je bržcas mogoce uvrstiti ljubljansko kapucinsko Marijo, bodisi da je šlo za original, bodisi da je bila le kopija neke cešcene milostne podobe; morda bi smeli ob tem opozoriti na Marijino na celu krvaveco podobo Sedes Sapientiae iz kraja Re (Valle Vigezzol v Itali­ji, ki je zaslovela in se v posnetkih razširila potem, ko jo je nekdo leta 1494 kamenjal.529 • H. Aurenhammer za milostne podobe v splošnem ugotavlja, da protireformacija tipološko pravzaprav ni razvila nobenega samostojnega, temvec je cas­ 75 tila v umetnostnem in kulturnozgodovinskem pogledu starejše tipe, v cemer vidi eno temeljnih znacilnosti rekatolizacij­ske vernosti, ki je posebej spoštovala "staro", torej tisto, kar je bilo pred reformacijo. Kljub racionalni opredelitvi pojma svetih podob je tudi tridentinum, upoštevajoc razlicne oblike cešcenja in rabe, razloceval med podobami, ki se Jim (torej njihovim prototipom) skazujejo zunanja znamenja spoš­tovanja (pred njimi se verniki odkrijejo in jim skažejo spoltovanje s poklekom in poljubi), in med takšnimi, ki ljudstvo poucujejo in utrjujejo v veri.530 Tudi potem, ko so ljubljanski kapucini pozidali cerkev in samostan, jih je Hren le podpiral z darovi. V letu 1622 Jim je na primer preskrbel les in kupil knjige v vrednosti 100 fl. 53 1 Kapucinski samostani na naših tleh so se kmalu z.aceli množiti. V Celju je na željo nadvojvoda Ferdinanda naselil prve kapucine general reda v Veroni p. Fortunat ("Fortunatus Veronensis"),n3z kmalu zatem je Janez Jakob Kisel (Kisl, sl.53 Khisl) ustanovil kapucinski samostan v Mariboru (škof Hren je položil temeljni kamen 23. aprila 1613),533 nadvojvoda pa nato (1614) še v Radgoni (temeljni kamen so posvetili šele 1618) in potem na Ptuju (Hren je posvetil temelje tamkaj-sl.68 šnjega samostanskega kompleksa 8. septembra 1615).534 Kapucinski samostan v Celju Hrena so že iz prvih let duhovniške službe vezale na Celje prisrcne vezi,535 kljub temu pa se oglejski patriarh iz sicer nepojasnjenih vzrokov ni strinjal, da bi on položil in posvetil temeljni kamen novega kapucinskega samostana v Celju.5 36 Slovesnost je v oktobru 1609 vodil graški nuncij Giovanni Battista Salvago, 537 poslopje pa so zaceli graditi šele dve leti pozneje (1611). Ljubljanski škof je celjskim kapucinom pomagal predvsem pri opremi redovne cerkve, ki je bila v cast sv. Ceciliji skupaj s samostanom posvecena 14. novembra 1615. Po nepotrjenih podatkih naj bi ju konsekriral škof Hren,a 3 • vendar posvetitve ni vpisal v pontifikalne protokole, pa tudi drugi zgodovinski dokumenti o tem ne govore. Za to priložnost je graški dvorni umetnik Giovanni Pietro de Pomis ulil lepo spominsko medaljo (1615), ki na averzu kaže v doprsnih portretih ustanovitelja nadvojvoda Ferdinanda z ženo Marijo Ano.539 Graški mojster Zwy~ott, pri katerem se je Hren veckrat oglasil z narocili, je koval medalje še po starem nacinu, de Pomis pa jih je ulival po postopku, ki ga je sam iznašel. Ceprav je ljubljanski škof imel tesne stike z graškim dvo­rom, iz doslej znanih podatkov ni opaziti, da bi osebno sodeloval s tamkajšnjim vodilnim umetnikom de Pomisom, ki je imel polne roke dela, ko je v velicastnih apoteozah poveli­ceval zasluge nadvojvodske hiše pri obnovi katolištva. Poslikava obocnih polj in slavolocnih sten ter obnova oltarja sv. Trojice v ljubljanski stolnici V letu 1608 je stopil v Hrenov umetnostni krog slikar Krištof Weissmann. Umetnik je verjetno prišel s Koroške­ga, 540 vendar njegov izvor doslej še ni natancneje pojas­ njen. Ne vemo, ali se je ustavil v Ljubljani kot popotni slikar in se nato ob Hrenu za daljao dobo ustalil ali pa je priael k akofu kot povabljeni gost, da bi poslikal ljubljan­sko stolnico, za katero se je Hren trdno nameril, da jo bo okrasil in polepaal. Hrenov program je bil vsekakor tako dolgorocen, da bi bilo povsem razumljivo, ce bi v ta namen poklical v Ljubljano primernega slikarja. 18. marca 1608 sta Hren in Weissmann sklenila pogod­bo.941 Dogovorila sta se, da bo slikar med delom v stolnici skupaj s pomocnikom prebival in se hranil v akofijski pala­ci. Njegova prva naloga bo poslikava obocnih polj v ladji. Pri tem naj se ravna po oboku škofove kapele na empori. Ker so bila polja že ob "fridericianskem" obokanju stolne cerkve poslikana z obicajnimi gotskimi rastlinskimi ornamenti, naj Weissmann staro obocno poslikavo restavrira. Polja (do kapi­telov) naj pobarva z modro barvo, rebra in sklepnike z rume­no (ali njej podobno), središca sklepnikov (glavice rozet) in kapitele stebrov pa pozlati. Potrebno zlato bo priskrbel Hren. Odprtino v srednjem polju, ki je rabila za obred Kris­tusovega vnebohoda, naj slikar po srednjeveškem vzoru obda s plesocimi angeli, ki bodo z glasbili "veselo spremljali Gospoda v nebesa". Hren je v maju 1608 zaprosil ljubljanski magistrat, da bi v stolnici postavil oder za poslikavo,114 2 nato je Weis­smann zacel z delom. Slikal je po škofovih navodilih. 943 28. decembra 1609 sta škof in slikar napravila obracun za oprav­ljena dela v stolni cerkvi. V obracunu je Hren (?) obocna polja tudi narisal. Iz risbe je razvidno, da Weissmann ni lepšal (te poslikanega) oboka nad zahodno emporo, temvec le tri naslednje obocne traveje, torej devet obocnih enot v ladji.11 44 Prvo Weissmannovo delo v stolnici je bilo predvsem res­tavratorsko. Medtem ko je restavriral gotsko ornamentiko na obokih, je obnovil še oltar sv. Trojice na empori "an der Parkhirchen", za katerega je Hren v juliju 1602 pridobil papeški privilegij "pro fidelibus defunctis". Oltar je stal pod kamnitnim gotskim baldahinom v srednjem delu empore v tako imenovani škofovi (Hrenovi) kapeli: "in Basilica sive superiori parte Ecclesiae ..• in meo sacello."1145 Slikar je stari (gotski) oltarni nastavek restavriral in pozlatil. s pozlato je olepšal tudi napis in prekril erno železno mrežo okrog baldahina, h kateri bi naili morda eno najboljaih vzporednic pri Sv. Primožu nad Kamnikom.114& Na hrbtišcu, s katerim je bil oltar obrnjen proti cerkveni ladji, je likov­no naglasil oltarni privilegij s tem, da je nanj naslikal in pozlatil papeški grb in zraven upodobil sv. Duha.• 47 2e leta 1608 je Hren obnovo omenil v relaciji, ki jo je poslal v Rim. V prvi fazi pogodbenih del je Weissmann v stolni cerkvi poslikal tudi tri slavolocne stene: slavolok prezbiterija in vhodna loka pri kapelah sv. Rešnjega Telesa in sv. Trojice. Na slavoloku, ki je bil morda te dotlej delno poslikan (pet grbov z letnico 1597),1148 je v sredini upodobil Kritane­ga1149 in venec, ki so ga držali štirje angeli, dva z napisom "Hoc signum crucis erit in caelo" in dva z besedilom "Cum Dominus ad judicandum uenerit".11110 Vhodni lok kapele sv. Rešnjega Telesa je na zunanji steni okrasil s štirimi ange­ 77 li, ki so nosili avstrijski, cesarski, bavarski in škofijski grb, na notranji steni pa je upodobil angele, ki caste sv. Rešnje Telo (v monštranci).5 51 Na vhodnem loku južne apside, ki je bila v Hrenovem casu posvecena sv. Trojici, je razvrs­til štiri evangeliste s sv. Duhom na sredi. Upodobitve je opremil z napisi. Vse tri slavolocne stene je obrobil še s trobarvnim pasom, ki je bil v tej dobi v stenskem slikarstvu priljubljen okrasni in delilni element. Za ta dela je bil Weissmann izplacan 5. oktobra 1609,552 ko je prejel honorar tudi za veliki Hrenov grb, ki ga je naslikal v prezbiteriju, in za slikano tablo s prizorom Ecce homo, ki so jo namestili na enega od stebrov v ladji. Potem je Weissmann nadaljeval s poslikavo sten v ladji in v kapeli vseh svetnikov. Delo je trajalo vec let. Glavni­no stenskih slik je mojster dokoncal do izteka leta 1613. Iz škofovih notic je razvidno, da so mu pomagali še drugi umet­niki (pomocniki), saj pravi Hren, da je za poslikavo ostenja v ladji (brez kapel) odštel slikarjem skupno 700 fl.553 Hrenova nagrobnika v Gornjem Gradu in Ljubljani V zacetku postnega casa leta 1609 je Hren hudo zbo­1e1.s s• Zdi se, da je pricakoval smrt, saj si je brž preskr­bel kar dva nagrobnika. V gornjegrajski kolegiatni cerkvi je z nagrobno plošco v tleh prekril svojo grobnico v Martinovi kapeli, v ljubljanski stolnici pa je spominsko plošco names­til v svojo grobno kapelo vseh svetnikov. Le fragmentarno ohranjeni gornjegrajski nagrobnik je sl.91 preprosta pravokotna plošca iz belega marmorja, razdeljena v zgornji heraldicni in spodnji napisni del. Heraldicno polje z letnico 1609 je sorodno drugim Hrenovim kamnitnim spomins­kim plošcam. Klesar je škofijski in Hrenov grb v obliki preprostih šcitkov nespretno postavil pod vrh nagrobnika, tako da je nad njima pridobil le skromen prostor za mitro in pastorale, spodaj pa je zato ostala nezapolnjena praznina, ki dokazuje klesarjevo neiznajdljivost v kompoziciji. Pod heraldicnim je napisni del, ki ga je mojster obrobil s plit­vim zavojcevjem, znacilnim za konec 16. stoletja. Napis v lepi kapitali, v zacetnem delu povzet po formuli v nicejski veroizpovedi,DDD izraža Hrenovo živo vero v posmrtno življe­nje, ne poudarja pa njegovih osebnih zaslug : "EGO AVTEM HIC EXPE/CTO RESVRRECTIO/NEM MORTVORVM ET/ (VITAM) VENTVRI SAE­CVLI/ (LIBERA) ME DOMINE."DD6 Ker na plošci ni figuralnega okrasja in za nagrobnike znacilnih simbolov, je vsebinski izraz spomenika v celoti zgošcen v besedilu, pri katerem izpoved vere v vstajenje izzveni kar protestantskemu upanju podobno. Plošco bi utegnil izklesati kamnosek Janzil, ki pa v oblikovanju niti kompozicijsko niti krasilno ni dosegal umetniške ravni.na? Ljubljanski nagrobnik je Hrenu v marcu 1609 izklesal kamnosek Domenico Nimis. 558 Imel je obliko preproste napisne plošce iz belega marmorja, ni pa znano, ali je bil namešcen v tleh ali v steni kapele vseh svetnikov.55 9 Opremljen je bil s Hrenovimi insignijami in z gornjegrajskemu podobnim besedilom, ki ga je prepisal Dolnicar: "HAC IN TUMBA/ REQVI­ESCO POST LABORES THOMAS/ CRON BPISCOPVS LABAC: S:C:M: CON/ 78 sl.95 sl.106 -107 SILIARIUS AC REDEMPTOREM/ MEVM HIC EXPECTO CARNIS/ RESVREC­TIONEM ET VITAM/ VENTVRI SAECULI AMEN./ ANNO M.DC.IX."56o Dolnicar je ob tem tudi pripomnil, da bi si škof zaslužil imenitnejši nagrobnik, kakor pa si ga je v SVOJ1 skromnosti postavil. Ali je Hrena pri tem narocilu res vodila osebna skromnost ali pa morda tedaj ni imel na izbiro sposobnejšega mojstra? Verjetno drži, da v naglici, s kakršno je v hudi bolezni pohitel z narocilom. ni mogel pridobiti kvalitetnej­ših kiparskih moci, vendar je že v letu 1609 sodeloval tudi z nekolikanj spretnejšim mojstrom, ki mu je izklesal heral­dicno plošco za gornjegrajsko kapelo sv. Marjete.561 Kot humanistu bi Hrenu utegnil morda bolj ugajati tip figuralne­ga nagrobnika, ki je ustrezal poudarjenemu individualizmu. Za takšnega se je odlocil, ko je pozneje v Gornjem Gradu postavil monumentalna epitafa dvema svoJima škofovskima prednikoma, pri svojih dveh nagrobnih plošcah pa je, po sili slabih umetnostnih razmer ali ne, vztrajal pri heraldicnem okrasju. Tip heraldicnega nagrobnika, pri katerem je grb simbolicno nadomestil podobo umrlega in poudaril njegov rod, je pripadal sicer še srednjeveški tradiciji, ohranil pa se je tudi v humanizmu,562 Kateri od obeh nagrobnikov je zaznamoval pravi Hrenov grob? škof si je zgradil dve grobnici, zato so se pozneje o kraju njegove smrti oziroma pokopa vrinile nejasnosti, ki jih "in situ" ni vec mogoce razrešiti, saj niti gornjegraj­ska cerkev niti stara ljubljanska stolnica nista docakali naših dni. Veliko zmedo sta glede tega povzrocila J. G. Dolnicar5sa in za njim P. Radicsn&4, razrešil pa jo je J. Turk, ki je z vec dokazi potrdil, da so Hrena pokopali v Gornjem Gradu.5 65 Med utemeljitvami je prav gotovo najprice­valnejša notica, ki jo je le leto po Hrenovi smrti v vizita­cijskem porocilu o gornjegrajski cerkvi zapisal škof Scarli­chi: "A cornu Evangelii est Capella B. Virgini Annuntiatae ac S. Martino dicata instaurata a pie Illustrissimo defuncto, qui et hic sibi criptam posuit in eaque sepultus est."5 66 Izmed omenkov je interesanten tudi popis kripte v gornjegrajski cerkvi, ko so vanjo leta 1742 položili k vec­nemu pocitku ljubljanskega škofa Schrattenbacha, pa so ob tej priložnosti našli ostanke Hrenovega trupla. V popisu je kapela s kripto' opredeljena sicer kot kapela sv. Uršule ("In sacello S. Ursulae ibidem in cryptam reponendum esse, in qua felicis memoriae Thomas Chron, episcopus Labacensis quiescit ... "), kar je najbrž nasledek nejasnosti oziroma zamenjave s patrocinijem tamkajšnje Uršuline kapele.o&? Dela v kapeli sv. Martina in Marijinega oznanjenja v gornjegrajski kolegiatni cerkvi Slavo in spomin pomembnih mož naj bi ohranjali velicast­ni nagrobniki in kapele. Hren si je resda dal napraviti preprosti in skromni nagrobni plošci, ~ato pa je bogato okrasil in olepšal grobni kapeli, ki naj bi prihodnjim rodo­vom razodevali njegovo veljavo. V aprilu 1607 se je škof dogovoril s kamnosekom Janzilom za tlakovanje Martinove kapele v gornjegrajski kolegiatni cerkvi.568 Mojster dela ni takoj zastavil. Ko se je poletje že nagibalo h koncu, je Hren 9. septembra 1608 pismeno urgi­ral pri slovenjegraškem župniku Andreju Tavcarju, naj se kamnoseka Janzil in Vidal kar najhitreje vrneta v Gornji Grad, da bosta kapelo še pred mrazom. tlakovala." 69 Za tlak v Martinovi kapeli, ki ga je Janzil "strauit lapide uariega­to", je zaslužil 90 fl." 70 Janzil in Nimis sta nato skupaj postavila v kapeli nov oltar, bržcas samo menzo, in 14. aprila 1609 prejela zanj placilo. Nimis je izklesal še 571 marmorno plošco za oltarno menzo, napravil crnomarmornati podij okrog oltarja, izdelal iz crnega marmorja dve stopnici ob vhodu v kapelo in vzidal vrata (1611) v južni steni." 72 V nedatiranih škofovih obracunih s kamnosekom Nimisom za opra­vljena dela v Gornjem Gradu najdemo še vec drugih pos­tavk." 73 Mojstra srecamo pri številnih popravilih in izbolj­šavah v cerkvi, kapelah in grajski rezidenci. Tudi v lepo urejeni Andrejevi kapeli je po škofovem narocilu poskrbel za nekaj manjših sprememb: ob kapeli je postavil krstni in kropilni kamen," 74 v tlak pa je vstavil nagrobnik škofa Franciška Kazianerja. Ker je bil Kazianerjev figuralni epi­taf vzidan v steno kapele, je Nimis najbrž prekril grob le z napisno plošco, katere besedilo poznamo po Dolnicarjevem prepisu," 7" utegnila pa bi biti celo identicna s crnomarmor­natim nagrobnikom, ki ga je leta 1611 za Gornji Grad izkle­sal Janzil.576 Po Hrenovem prizadevanju je kapela sv. Martina in Mari­jinega oznanjenja po umetnostnih odlikah postajala vedno bolj enakovreden par Andrejevi kapeli. Tudi oltar, bržkone lesen, je bil po kvaliteti gotovo ustrezen pendant kamnitne­mu Andrejevemu oltarju. V pismu, ki ga je marca 1609 pisal graški bratovšcini Marijinega oznanjenja, se je Hren pohva­lil, da je po vrnitvi v Gornji Grad ("in Vallibus Maria­nis"), kjer je svetišce že od leta 1140 posveceno Mariji, v božjo in Marijino slavo oskrbel okrasje za novi oltar.577 Pozneje je vicerektorju graške bratovšcine spet omenil svojo grobnico v gornjegrajski kapeli Marijinega oznanjenja," 78 kot bi hotel poudariti, da si je izbral vecni pocitek pri zavetnici njihove kongregacije, v katero se je leta 1603 vclanil tudi sam. 57 9 Bratovšcina "Maria Annuntiata" je bila ustanovljena v Rimu leta 1563 in se je razširila po Nemciji in Avstriji v službi protireformacije, v Ljubljani pa ni nikdar zaživela. Kapela sv. Marjete v Gornjem Gradu Na starem pokopališcu zraven gornjegrajske kolegiatne cerkve je že v davnini stala kapela sv. Marjete.• 80 Po izro­cilu, pravi Hren, je bila prva cerkev v gornjegrajski doli­ni, kjer je ljudstvo že pred petsto leti sprejemalo kršcan­sko vero: "dicitur prima fuisse in Valle Oberburgensi, ex quo Populus ille Christi fidem suscepit ante annos quingen­tos. "001 Nastala naj bi bila torej v zgodnjem 12. stoletju, v casu romanike. Gotovo je bila že ob samem zacetku zidana. Njeno starost potrjuje tudi patrocinij,• 0 a saj smemo pri cerkvah sv. Marjete navadno slutiti staro lokalno kultno tradicijo: "S. Margarita Virgo, et Martyr similiter in Car­niola a plebe colitur ab antiquo ... "•ea 80 Prvikrat je Hren posredno omenil Marjetino kapelo v letu 1603; tedaj je ljubljanski zvonolivar Elija Somrak za gor­njegrajski zvonik ulil veliki zvon v stolpu zraven samostan­skega špitala. ki je stal ob Marjetini kapeli.ae4 Nemara je bila zelo poškodovana ("bis destructa fuit situ et vetusta­te"), da jo je Hren od temeljev na novo pozidal ("ex funda­mentis recens erexit") . 588 Njegovo formulacijo si smemo morda v tem primeru razložiti, ceš da stavbe ni obnovil po restavratorskih principih, temvec da jo je že v zasnovi moderniziral po tedaj pri nas splošno sprejetih normah. Gradbena dela je vodil ljubljanski stavbar Giovanni Donino skupaj s pomocnikoma Balandom in Lamprechtom.saa Z zidavo je zacel spomladi 1609, v januarju 1611 pa ga je Hren za delo popolnoma izplacal.58 7 Med gradnjo je mojster prejel vec denarnih zneskov. Skof je za leto 1610 seštel, da mu je izplacal skupno 479 fl, kamnoseku pa v istem casu 152 fl. Podatek o kamnoseku moremo brez pomislekov povezati z mojst­rom Nimisom, ki je od marca 1610 do septembra 1611 pomagal pri urejanju kapele. Izklesal je dve oltarni menzi ("Altar Stain") in stopnice pri treh oltarjih, vzidal pa je tudi okna in mala vrata.588 Verjetno je Hren mislil na Marjetino kapelo, ko je v decembru 1609 izrocil ljubljanskemu mešcanu Mihaelu Tallerju osem cekinov za šest beneških taljenih okenskih stekel "fiir unser newe erhobte Kirchen".s•• Morda je stavbo zasteklil mojster Christoph.sto O obliki kapele nimamo veliko porocil. Hren je ni posve­til, zato je tudi ni narisal v pontifikalne protokole. Zuna­nji videz stavbe kaže Vischerjeva bakrorezna upodobitev Gornjega Gradu. 591 Z nje razberemo, da je bila kapela pre­prosta stavba s skromno clenjeno fasado in majhnim stolpicem nad njo, vkljucena pa je bila v obzidje, ki je obdajalo rezidencni kompleks. Po skromni in tradicionalni zunanjšcini ni presegala ravni podeželskih cerkva zgodnjega 17. stolet­ja. sl.95 Na kapelo sv. Marjete spominja danes le fragmentirano ohranjena spominska plošca v gornjegrajskem lapidariju (pod zvonikom), v katerem so zbrani skromni ostanki bogate pred­barocne podobe tamkajšnjih cerkva in kapel. Motivno je so­rodna druaim Rrenovim heraldi~nim plo~~am_ Zaznantovana je letnico 1609 in s posvetilnim napisom v Cast sv. Marjeti. Skofovske insignije na njej so oblikovane dokaj spretno in plasticno, zato jo E. Cevc prišteva med boljša kamnoseška dela v Hrenovem krogu.sta Doslej je še ni bilo mogoce zado­voljivo povezati z drugimi spomeniki tega casa, (oblika mitre se sicer približuje tistim na heraldicnih plošcah iz 1602), še zlasti ne z manj kvalitetnim Hrenovim belomarmor­natim nagrobnikom iz istega leta. Morda bi jo utegnil izkle­sati Nimis, ki je opravil kamnoseška dela pri kapeli, vendar med njegovimi racunskimi postavkami ni omenjena. Ker so kapelo ob zidavi nove gornjegrajske cerkve in gradu podrli, so hkrati z drugim materialom tudi heraldicno plošco porabi­li kot stavbno gradivo, našli pa so jo po drugi svetovni vojni v razvalinah gradu.sta V novembru 1610 je ljubljanski škof pisal apostolskemu nunciju in vizitatorju Salvagu, da je pred kratkim od temel­jev pozidal cerkev sv. Marjete: "Item Ecclesiae nouae re­ 81 cens, a fundamentis aedificatae, sub Titulo et inuocatione s. Margaritae Virginis," v kateri se po obicaju mašuje na tržne dni.&94 Podobno je cez nekaj let v pontifikalne proto­kole zapisal, da je Marjetino kapelo "zgradil od temeljev v sedanji obliki skupaj s tremi oltarji".598 Oltarji so bili postavljeni v cast sv. Marjeti, Devici Mariji ter sv. Simonu in Judu. Oltarne podobe je bržda na platno naslikal Matej Plainer. PlaCilo zanje je prejel v marcu 1613.s•• Ko je kapelo vizitiral lkof Scarlichi (1631), z oltarji vred le ni bila posvecena. Za stranske oltarje ni naštel vec prejlnjih patrocinijev, temvec novi naslov sv. Rešnjega Telesa na evangeljski in Kristusovega rojstva na listni strani. Vlec so mu bili vsi trije nastavki, o katerih je na kratko zapisal: "tria •.• altaria pulchra."517 Tudi v Buch­heimovem casu (1641) cerkev "in •.. Ecclesiae maioris coemi­terio" le ni bila posvecena. Po lkofovi sodbi je bila "bene aedificata" in je imela tri lepe nove oltarje ("cum tribus pulchris nouis altaribus"), razen tega pa je bilo v njej le sedem kipov in lep kropilni kamen. 598 Buchheimova pohvala arhitekture je nedvomno priznanje stavbarju Giovanniju Doni­nu, ki se je pri zidavi Marjetine kapele gotovo prilagodil novim prostorskim tendencam. V vizitaciji leta 1650 je Buch­heim le dostavil, da je stavba obokana in odlicno opremljena "pulchris altarium Iconibus".599 Potem, ko jo je poškodoval in s peskom ter kamenjem zasul podrti zvonik, so oltarne podobe in kamnitne menze razdelili siromašnim cerkvam, vizi­tator Rabatta (1665) pa je opozoril, da razsuti material lahko porabijo za obnovo kapele.• 00 Ze v njegovem casu so jo restavrirali, liCno okrasili in dodelili gornjegrajski bra­tovšcini sv. Rešnjega Telesa,• 01 po kateri so jo odslej tudi imenovali. Skof Herberstein, ki je kapelo (imenuje jo "Ca­pella Corporis Christi") vizitiral leta 1684, je opisal tudi njeno novo oltarno opremo. Veliki oltar sv. Rešnjega Telesa po njegovem opisu spominja na Skarnosov rezljani izdelek za kolegiatno cerkev iz leta 1627, lepa rezljana nastavka ob straneh pa tedaj le nista bila ne polihromirana in ne pozla­cena, imela pa sta osrednji, na platno slikani podobi: Kris­tusovega rojstva na evangeljski in Device Marije na listni strani.602 Prvo sodelovanje Skofa Hrena s slikarjem Plainerjem V decembru 1609 je Hren v zapiskih prvic omenil slikarja Mateja Plainerja.10 3 Umetnika mu je verjetno posredoval prijatelj Mihael Sega, !upnik v Zalcu ter oglejski arhidia­kon za Savinjsko in Dravsko dolino, znan predvsem kot gorec bojevnik proti luteranom.604 S Plainerjem je Sega sodeloval že leta 1605, ko je ta po njegovem narocilu z upodobitvami sl.98a iz Marijinega življenja poslikal oltar za Marijino cerkev v -98b Petrovcah.•oa Oltar je signiran in datiran in najbolje kaže slikarjev stilni znacaj, po katerem sodi v okvir alpskega manierizma. Sega je, bržcas prav tako pri Plainerju, v nas­lednjem letu narocil tudi svoj portret.• 0• V temi preteklos­ti le vedno ostaja zakrito, po kakšnih poteh je slikar iz Tamswega na Salzburlkem,•01 geografsko nedalec od Koroške, prišel v nale kraje in zakaj se je pri nas za dolga leta ustalil. Potem, ko je vstopil v Hrenov umetniški krog, je poleg Krištofa Weissmanna postal njegov najpomembnejši sode­lavec in eden najvidnejših slikarjev prve cetrtine 17. sto­letja na naših tleh. Po škofovih narocilih je v letu 1610 Gornjem Gradu in Ljubljani marljivo slikal, žal pa o tem delu ne vemo nic dolocnega.6° Zdi se, da je v tem casu 8 sodeloval pri zlatitvi gornjegrajskega božjega groba, ker mu je Hren v juliju izrocil 2000 zlatih listicev. Porocilo papežu Pavlu V. v marcu 1610 je Hren spet pisal papežu Pavlu V.609 in ga seznanil s potekom rekatolizacije v svoji škofiji. Med dru­gim je sporocil, da je na Kranjskem podrl tri protestantske molilnice (na gradu Križ pri Kamniku, v Begunjah pri Radov­ljici in v Metliki), ki jih je zgradilo kranjsko plemstvo, razen tega pa je odpravil še cetrto v cerkvi blažene Device Marije v Velenju, peto pri sv. Lenartu v Beli Peci, šesto pri rudniku v Kropi in sedmo v cerkvi sv. Elizabete v Ljub­ljani. Vrh tega je požgal mnogo krivoverskih knjig, ki so jih zbrali po kranjskih mestih. Na grmadah so gorele knjige, ki jih je pravoverno katolištvo po vsebini štelo za heretic­ne, te pa seveda niso bile samo slovenske. Z veseljem je papežu orisal tudi versko obnovo dieceze. Pravi, da je usta­novil dve novi župniji in škofijski seminar za osem gojen­cev. V Petrinji je postavil novo cerkev. Lepo obnovljena je ljubljanska stolnica s kapelami vred, z oratoriji, s podruž­nicami in z vecino kanoniških ter župnijskih zgradb. Doslej je popravil devet podrtih cerkva, sedemnajst jih je posvetil in pet slovesno rekonciliiral. Posvetil je tudi dvainštiri­deset oltarjev, cez stodvajset zvonov in pet pokopališc. Ob cestah in na javnih krajih je postavil dvanajst križev. Ob vsem, kar je že storjenega, pa mu preostaja še vedno mnogo dela in konsekracij cerkva, "ki jih pobožno ljudstvo sedaj gradi in obnavlja". 2e v maju je papež škofu odpisal in se zahvalil za njegovo reformacijsko prizadevanje.6 10 Dragoceni mon~tranci Spanska kraljica Marjeta, sestra nadvojvoda Ferdinanda, je spomladi leta 1610 ljubljanski bratovšcini sv. Rešnjega Telesa poslala v dar monštranco. Darilo je obljubila že leta 1598, ko je iz Gradca skozi Ljubljano skupaj z materjo nad­vojvodinjo Marijo potovala na poroko v Spanijo, pa se je ob tej priložnosti vclenila v ljubljansko kongregacijo.611 Kmalu za prvim je Hrena in mešcane razveselilo še drugo darilo, ki ga je poslala nadvojvodinja Marija Magdalena. Podobno kot Marjeta je tudi ta cez metropolo Kranjske leta 1608 z bratom Maksimilijanom Ernestom potovala v Firence, kjer se je porocila na medicejski dvor. Ljubljanski bratov­šcini sv. Rešnjega Telesa je obljubila monštranco in že po dveh letih je obljubo tudi izpolnila. Hren je pripomnil, da je podarila še mnogo lepši in dragocenejši izdelek kot njena sestra.612 Ocenil je, da je "to delo zares cudovite umetnos­ti, vrednosti in lepote in po tem presega kraljevsko mon­štranco". Umetnino so oblikovali spretni augsburški zlatar­ji, ki so sloveli po vsej Evropi. Po Hrenovi sodbi "takšne 83 na Kranjskem ni nikjer in je tudi dotlej še ni bilo".613 Skof je obe monštranci skupaj s tretjo, ki je bila namenjena za Skocjan pri Turjaku, posvetil dan pred telovim, nato pa jih je v slovesni procesiji nesel po mestu, da so jih mogli tudi verniki obcudovati.614 Z dragocenimi zlatarskimi izdel­ki je v Ljubljano kanil vsaj skromen odsev tedanjega evrop­skega sijaja. Novi mitri Hrenu je bil pogodu sijaj javnih manifestacij, zgrajen v veliki meri na vizualnih efektih. Sam ga je skušal povecati še z dragocenimi liturgicnimi oblacili. Tudi v svojih zapis­kih se je rad pohvalil z lepo in okrašeno pontifikalno opre­mo, za katero mu nikdar ni bilo škoda denarja. V letu 1610 si je priskrbel kar dve novi mitri. "Zlato" mitro je napra­vil lkofu kamniški zlatar Georg Magerl (Mii.gerl), 61 a "biser­no" pa berlinski zlatovezec Thomas Dembkher (Dempkher) . Med delom se je Dembkher po dogovoru hranil pri "duhovniški mizi", kar pomeni, da ga je škof v Gornjem Gradu sprejel kot odlicnega gosta. Hren mu je izrocil srebro in bisere, ki jih je kupil pri graškem juvelirju Bernhardu Freundtu, ter raz­nobarvno svilo.616 Za lepo biserno mitro je zlatovezec pre­jel po pogodbi 80 fl 30 s Hrenovim in škofijskim kr. 617 grbom jo je izvezel tudi na notranji strani, "inter cornua", potem pa je izboljšal še "zlato" infulo. V aprilu 1611 je škof poravnal mojstru še zadnji dolg.61& 2e v aprilu 1610, ko je Hren v ljubljanski stolnici posvetil cistercijanskega opata iz škofije Pecs na Madžar­skem, je v pontifikalne protokole ponosno zapisal, da je ob tej priložnosti prvikrat nosil novo dragoceno mitro, ki mu jo je do velike noci napravil Dembkher. 619 Ljubljanski kano­niki s škofovo zavzetostjo za lepoto liturgicne opreme niso bili posebno zadovoljni. Ko jih je poprosil denarnih pris­pevkov za novo infulo, so mu ocitali, ceš da si s tem priza­deva, da bi spomin nanj nemara ne ugasnil ("ne forte obsole­scat eius memoria").620 Vse mitre, ki jih je dal napraviti v casu svojega škofovanja, so bile tako bogato vezene in okra­šene z biseri in dragimi kamni, da so popisovalcem škofij­skega inventarja še pozneje vzbujale pozornost.621 Zdi se, kot da je Hren v likovni umetnosti poskušal uresniCiti, o cemer je pripovedoval v svojih latinskih verzih, kjer se je njegova domišljija razvnemala ob boginji Kipridi in Midovih zakladih, ob skitskem jantarju in indijskih biserih.62 2 Sve~niki Vec let zapored je delal za ljubljanskega škofa tudi kamniški kljucavnicarski mojster Gregor Pleško (Pleshko, Ploshik). Tokrat je po Hrenovem narocilu napravil 12 pocin­kanih železnih svecnikov za škofijsko pisarno in se dogovo­ril še za druga dela.62a Pri~nica v stolnici Pred binkoštmi leta 1610 je ljubljanski mizar in podobar Hanns Specht v stolnici namesto nekdanje gotske ob prvem sl.28b sl.28a -28c stebru na evangeljski strani postavil novo pri2nico.624 Nove umetnostne pridobitve Hren tudi v pontifikalnih protokolih ni pozabil omeniti, saj je z zadovoljstvom zapisal, "da je za binkošti tri dni pridigoval z nove prižnice, ki jo je bil dal pred kratkim napraviti."625 Spechtu je 21. junija 1610 izplacal za delo 80 fl.62 6 Kot kaže, je mojster izoblikoval lep in bogat rezbarski izdelek, saj je bil pogodu celo škofu Herbersteinu627 v casu, ko so se tudi naše dežele vse bolj bližale baroku. Darovi ljubljanskim kapucinom Leta 1610 je Hren ljubljanskim kapucinom po posredovanju ljubljanskega farmacevta Pavla Cirianija, pri katerem moremo zaslediti vec trgovskih in osebnih zvez z Benetkami, preskr­bel pozlacen tabernakelj in palo, 62 & za oltarno sliko (poli­ptih) beneškega slikarja (J. Palma ml.)629 pa je tedaj od­štel še 200 fl. Jezuitska pristava Razen tega, da je Hren materialno podpiral zidavo jezu­itskega kolegija v Ljubljani, je redovnikom na svoje stroške v letih 1610-1611 dal postaviti še pristavo (pocitniški dom) v ljubljanskem predmestju "Pod turnom" (Tivoli). V ta namen je odštel rektorju ljubljanskih jezuitov nad 400 fl. 630 Gradnjo hiše bi utegnil voditi stavbar Donino ali kdo izmed redovnih arhitektov. Stavbo so zaznamovali s Hrenovim gr­bom.& 31 Skof jo je 5. septembra 1611 slovesno posvetil. Slavnosti se je udeležilo tudi pomembno domace plemstvo. 63 2 Pristava je bila menda eno najlepših poslopij Hrenovega casa. V zacetku 18. stoletja so jo obnovili,633 tako da je Dolnicarju in njegovim sodobnikom zelo ugajala, tujci pa so celo sodili, da v vsej avstrijski deželi ni stavbe, ki bi se po naravni legi in umetnostni opremi mogla meriti z njo.6 34 Zasluge za to kajpak ne moremo pripisati Hrenu, temvec jezu­itom in seveda poznejšim obnovitvenim posegom. Pet grbovnih ploS~ Hrenovo grbovno plošco na jezuitski pristavi "Pod tur­nom" bi utegnil izklesati kamnosek Fidel, in morda bi smeli ob njem pomisliti tudi na tisto z Marjetine kapele. Po ar­hivskih podatkih je namrec mojster v maju 1610 napravil škofu kar pet heraldicnih plošc,•35 žal pa njihova namemb­nost ni znana. Odpustki za Hrenove kapele Na svoj rojstni dan leta 1610 je Hren pisal apostolskemu nunciju Salvagu.636 V pismu ga je poprosil za odpustke, katerih pomen je doba rekatolizacije spet mocno naglasila. Hren bi jih rad pridobil za novo kapelo sv. Tomaža, sv. Florijana in vseh svetnikov v ljubljanski stolnici. Nunciju je sporocil, da kapelo pravkar ureja in jo bo kmalu posve­til, zato je prosil, da bi k novemu oltarju v kapeli smel prenesti tudi privilegij, ki ga je za oltar sv. Trojice na empori podelil papež Klemen VIII. Razen tega si je želel 85 odpustkov še za novo pred kratkim od temeljev zgrajeno cer­kev sv. Marjete v Gornjem Gradu, ki je bila prva v gornje­grajski dolini; za gornjegrajsko cerkev sv. Uršule, ki so jo pred davnimi casi postavili celjski grofje, pa jo bo moral skupaj z oltarjema sv. Mihaela in sv. Ahacija vnovic posve­titi; nazadnje pa še za kapelo in oltar sv. Martina v kole­giatni cerkvi.&37 Salvaga je tudi obvestil, da hrani v ljub­ljanski škofijski palaci mnogo krivoverskih knjig teh torej ni sežgal -"ki so bile v kranjskem jeziku natisnjene v Tubingenu in Wittenbergu v pogubo in nesreco ljudstva in celotne vojvodine Kranjske."63 8 Ob koncu je nunciju omenil še hudobno sumnicenje in obrekovanje, ki ga je na škofov racun zanetil apostolski nuncij grof Girolamo Porzia, "Hre­nov nenehni sovražnik in obrekovalec". "Purgatio canonica" Zaradi obrekovanj in najrazlicnejših ovadb Hrenovega življenja in dela je papež leta 1610 dolocil zanj kanonicni proces. Graškega nuncija je zadolžil, naj po predpisanem postopku ugotovi, da so vse spletke brez podlage (purgatio canonica). Proces so vodili p. Damascen, p. Seraphin in p. Angelus na praznik sv. Cecilije 1610 v oratoriju graških kapucinov.639 Po zakljucku je Hren sodelavcem graškega nun­cija podaril vec svojih zlatih in srebrnih posvetitvenih medalj, nunciju Salvagu, ki je ob koncu leta 1610 odšel na novo službeno mesto v Prago, pa je ob slovesu podaril šest dragocenih krzen. 640 Ljubljanskega škofa je nato v posebni avdienci sprejel nadvojvoda. Ordinarij ga je zaprosil za ureditev nekaterih cerkvenih zadev v SVOJ1 diecezi in za postavitev novega mostu v Gornjem Gradu.641 Posebej ga je sprejela tudi nadvojvodinja Marija Ana, ki se je ob tej priložnosti vpisala v ljubljansko bratovšcino sv. Rešnjega Telesa, in mu izrocila dragocene pontifikalije za novega ljubljanskega prošta.642 Mizarska, tesarska in kamnoseška dela Med škofovimi sodelavci v letu 1610 srecamo tudi mizarja Martina Walterja (Walther),643 ki je v maju (1610) postal samostojen mojster, in kamniškega tesarja Pankraca Petscha~ cherja (Petschocher), ki je delal za škofa 90 dni.644 Kamno­ sek Domenico Nimis je v tem casu zakljucil dela pri gornje­grajskih kapelah sv. Uršule, sv. Marjete in sv. Martina.645 Hren ga je opomnil, da je dolžan na Crnivcu "mojstrsko" popraviti kamniti križ in stopnice, tako da bo znamenje kljubovalo vetru, dežju in snežnim zametom. Križ, ki ga je bil Nimis pred tremi leti postavil na gorskem prelazu, je bil zaradi vremenskih neprilik -po Hrenovi sodbi pa tudi zaradi "mojstrove prevare in neizkušenosti" (križ je prema­zal s cementom) kmalu potreben obnove. Domenico, ki naj .bi zdaj upošteval pri delu tudi vremenske vplive, je obljubil, da ga bo popravil do Jurjevega.646 Obnovljen in izboljšan križ je škof leta 1611 na praznik povišanja sv. križa vnovic blagoslovil.647 K pontifikalnemu zapisu je narisal križ na sl.4Ja visokem stopnicastem podstavku, s trilistno zakljucenimi kraki in s poglobljenim ali apliciranim grškim križem v osrednjem polju. 86 Od srede septembra (1610) naprej je bil Nimis spet v Hrenovi službi. V januarju 1611 je prejel na racun dela v koru ljubljanske stolnice 12 fl, 648 nato je po obrokih do septembra 1611 dobil 64 fl 30 kr, 649 pod konec oktobra pa je bil za razna opravljena dela popolnoma izplacan, dobil pa je še nadaljna narocila.65o Prelitje veli~ega Sentjakobskega zvona Zadnji dan leta 1610 je mojster Elija Somrak prelil jezuitom razbit veliki zvon za ljubljansko šentjakobsko sl.33 cerkev. Stroške prelitja je placal škof Hren. V pontifikalne protokole je z zvona prepisal besedilo (posvetilni napis oziroma molitev}, ki se zakljucuje z obicajnim obrazcem: "Thomas nonus Epus Labacensis consecrauit: Elias Somrakh, Ciuis Labacensis fudit: 1610. ultima Decembris."651 V eni izmed notic je tudi pripomnil, da je na Jernejevo pocen zvon obljubil popraviti "pro uinculo et memoria R. P. Bartholo­maei Villery". Pregled del v letu 1610 Ob koncu leta 1610 je ljubljanski škof sestavil pregled del in seštel skupne zneske: 652 apnenicarji so prejeli 200 fl, opekarji 100 fl, kamnosek 152 fl, steklar 98 fl, 653 stavbar Giovanni Donino skupno 479 fl, mizar Specht 265 fl, bisernicar 223 fl 53 kr, kljucavnicar 100 fl in slikarji 500 fl.654 Vrh tega je Hren ljubljanskim jezuitom placal popra­vilo zvona in seveda porabil nekaj denarja še za manjše umetnostne nakupe.6sa Skupni obracun stroškov kaže za tedanje razmere nedvomno obcudovanja vredno umetnostno dejavnost. V obracun so všteti razen drugih tudi izdatki za cerkev sv. Marjete v Gornjem gradu in kapelo vseh svetnikov v ljubljanski stolnici, ki ju je Hren urejal v tem letu. Kapela sv. Tomaža, sv. Florijana in vseh svetnikov v ljubljanski stolnici Po Hrenovem narocilu je stavbar Giovanni Donino v ljub­ljanski stolni cerkvi nasproti stari fridericijanski kapeli sv. Rešnjega Telesa in vzporedno s preurejeno kapelo Odreše­nika sveta (sv. Ane) pozidal novo kapelo s samostojno stre­ho.656 S tem posegom je cerkveni prostor pridobil vecjo skladnost. J. Veider ugotavlja, da je nova kapela vseh svet­nikov po obliki posnemala fridericijansko. 657 Bila je križ­no-rebrasto obokana in je zavzemala širino ene obocne pole. osvetljevalo jo je visoko s krogovicjem olepšano gotsko okno,658 v ladjo pa se je odpirala skozi šilast slavolok. Stavbar pri oblikovanju kapele ni uporabil modernih, pac pa gotske stilne elemente, ki jih je po eni strani terjala prilagoditev srednjeveškemu prostoru, po drugi strani pa ga je k temu vodila tudi za cas znacilna stilna retrospektiva. Po temeljnih pravilih umetnostnih teoretikov, po katerih naj se objekt znotraj drugega, že zgrajenega, kar najbolj prila­godi njegovi prvotni formi, 659 se je na ta nacin ohranjala estetska enotnost cerkvene celote. Skof je takoj poskrbel za okras in opremo "svoje" kapele (1609-1611), v kateri si je izbral in napravil grobnico: "in qua pariter cryptam sumptuosam et alia (pro sepultura nos­tra, si Labaci moriemur) construximus."6 60 Ze leta 1609 je namestil vanjo svojo nagrobno plošco, ki jo je izklesal Domenico Nimis.66 1 s crnim in belim marmorjem je kapelo po gornjegrajskem vzoru tlakoval kamnosek Janzil. Pogodbo za delo sta Hren in Janzil, tedaj že konjiški tržan, sklenila v marcu 1610.662 V dogovoru je bilo še doloceno, da bo mojster podobno kot v Gornjem Gradu izdelal tudi stopnico in oltar (menzo?) tako, kot kaže model. Iz postavke v dogovoru je torej jasno razvidno, da je za projekt obstajal model, kate­rega se je moral mojster držati. Oltarni nastavek in klopi v kapeli je napravil ljubljan­ski mojster Hanns Specht,663 ki ni bil le izucen mizar, pac pa je bil izurjen tudi v rezbarstvu. Prišteti ga smemo prav gotovo med tiste umetne mizarje, ki so na pragu 17. stoletja k oblikovnemu razvoju prispevali pomemben delež. 664 Prvi obrok honorarja mu je škof izplacal v juniju 1610, zad­ 66 ~ njega pa v januarju naslednje leto. Mojster je terjal za vse storitve (všteto je tudi placilo za prižnico} skupno 267 fl 51 kr.666 O oltarni kompoziciji ne vemo sicer nic natancnej­šega, vsekakor pa je bil nastavek predvsem okvir za oltarno podobo in ji je bil tudi likovno podrejen. Specht je izdelal torej le oltarno arhitekturo, to pa je nato z veliko oltarno sliko vseh svetnikov dopolnil slikar Matej Plainer. Za podobo je v januarju 1611 prejel po pogod­bi dogovorjeno vsoto 300 Ko je leta 1631 stolnico fl. 667 vizitiral Scarlichi, je pohvalil Plainerjevo sliko: "Sacel­lum cum Altari omnibus Sanctis dicatum, depicto eleganti Iconae;6 68 posebno pa je podoba ugajala škofu Herbersteinu, ki je zapisal: "Altare ••. pulcherrima Icone depictum omnium Sanctorum exornatum."66 9 Po Dolnicarjevem opisu je slika predstavljala svetniške varuhe ljubljanskega mesta.67o Med njimi sta bila posebej poudarjena sv. Jurij in Florijan: "praesertim uero patronos urbis Labacensis S: Georgium, S: Florianum et alios." Svetniki so prosili za mesto božje pomoci: "Altare Omnium sanctorum, quod in icone sua praesi­des primarios urbis Labacensis opem pro eadem urhe, quae subtus uisitur, implorantes repraesentat," zato je Plainer v spodnji del slike vkljucil veduto Ljubljano, ki je sodila med najstarejše upodobitve mesta.6 71 Nad njo je po škofovem narocilu zapisal svetopisemski citat: "Muro tuo inexpugnabi­li circumcinge ciuitatern istarn, Domine, et muris tuae poten­tiae protege eam semper et libera, Domine Deus, populum uenientem ad te, et errue eam in mirabilibus tuis et da gloriam nomini tuo."672 Vsebinsko je bila Plainerjeva slika pritrditev naukom tridentinskega cerkvenega zbora, ki je spet ovrednotil cešcenje svetnikov. Motivika je bila v mani­eristicni umetnosti veckrat zastopana. Koreninila je sicer v iztekajocem se srednjem veku, ko so "Allerheiligenbilder" postale zelo priljubljene, hkrati pa je bila tudi že znanil­ka barocne dobe, v kateri bo ta tema bogato zaživela. J. Veider je domneval, da se je pri stolnicni sliki vseh svetnikov zgledoval Valvasorjev bakrorezec Andrej Trost, ko je za ljubljansko duhovniško bratovšcino sv. Trojice vrezal spominsko podobico (1678).•?a Motivno je Veider našel vec sorodnosti med Trostovim bakrorezom in Dolnicarjevim opisom Plainerjeve slike. Tako kot Plainer je tudi Trost posebej naglasil sv. Jurija in Florijana. Postavil ju je v spodnja vogala podobice. Skrbna varuha dr!ita roki nad ljubljanskim mestom, ki je upodobljeno v ozadju z razlocno zarisano stol­nico in špitalsko cerkvijo. V zgornjem delu kompozicije sv. Trojica krona klececo Marijo, dogodek pa spremljata ob stra­ni prvaka apostolov sv. Peter in Pavel.• 74 Kljub vsebinski podobnosti bakrorez pac ustrezno casu nastanka kale v stilu in kompoziciji znacilnosti sedemdesetih let 17. stoletja. Mikavna Veiderjeva hipoteza še ni potrjena. Medtem, ko je Plainer slikal oltarno podobo, je Krištof Weissmann s freskami krasil novo kapelo. V pogodbi, ki sta jo sklenila škof in umetnik, je škof dolocil vsebinsko stran poslikave. 19. junija 1610 je Weissmann prejel za delo prvi obrok pla0ila.• 7n Kljub temu, da se je Hren ocitno prilaga­jal srednjeveškemu jedru stolnice, je bil pri izbiri motivov v novozgrajeni kapeli svobodnejši kot pri poslikavi obokov v ladji. Ker je v kapeli zgradil svojo grobnico, je nedvomno tudi poslikavo vsebinsko prilagodil osebnim nazorom in oku­su. Ceprav je izbral vecinoma srednjeveško motiviko, prostor ni bil vec okrašen po trdnem srednjeveškem ikonografskem sistemu. F. Stele je za slikarstvo tega casa v splošnem ugotovil, da so se v njem še ohranjale sledi srednjeveškega ikonografskega sistema, seveda pa so se prepletale svobodno in v novih kombinacijah celote.17 ' Tudi tukajšnji vsebinski program na prvi pogled ni imel globlje notranje logike, pri nadrobnejši analizi Hrenovih zapletenih teoloških spekulacij pa je mogoce izlušciti, da je bil vendarle nekakšna ikono­grafska enota, ubrana na osrednjo temo: Cerkev. Z Jesejevo koreniko simbolicno predstavljena "Ecclesia" je mati svetni­kov, cemur ustreza patrocinij kapele, v tej povezavi pa smemo morda tudi zgodbo o široki in ozki poti razumeti v podobnem kontroverznem nasprotju med katolištvom in protes­tantizmom kot v preteklosti med "Cerkvijo" in "Sinagogo" (med novo in staro zavezo). Tudi Hrenove pridige potrjujejo, da je škofa odlikoval globok eklezialni cut. V homilijah je naglašal, da je le katoliška vera prava in da so le v kato­liški Cerkvi svetniki.•7 7 Na zunanjo stran slavoloka kapele je Weissmann naslikal Kristusovo rojstvo in dostavil napisni trak: "Gloria in excelsis Deo, et in terra pax hominibus bonae uoluntatis." Dolnicar je motiv vrh vhodnega loka nakratko opisal: "In huius summitate arcus se offert natiuitas Domini nostri Jesu Christi cum inscriptione.67 • Bo!icna skrivnost je bila Hre­nova priljubljena pridigarska snov. Vedno znova ga je priv­lacila zaradi uboštva in preprošcine dogajanja. V eni izmed pridig jo je takole razlo!il: "In veteri Testamento magna fuit Dei Maiestas et reputatio. Nullus ausus fuit unquam appropinquare Deo, nisi quem ipse uocasset. Misericorditer nimis in Noua lege ••• Ponitur in praesepio: inter animalia: inter pauperes, et egenos reperitur .•• "Kristus se ni rodil v bogati Herodovi palaci, temvec si je izvolil borni hlev, da bi ljudi naucil prezirati posvetno. Dogodek Kristusovega rojstva potrjuje Hrenu narodnostno zavest, saj se vsak "po botji volji rodi kot pripadnik dolocenega naroda v dolocenem kraju, mestu in deteli."679 Rojstvo smiselno in skladno s cerkveno tradicijo povezu­je z Izaijevo prerokbo, da bo mladika pognala iz Jesejeve korenike (prim. Iz 11,l). Temo je škof razvijal v pridigah na praznik Marijinega rojstva v Novi Stifti, naslikati pa jo je dal na notranjo stran slavoloka (vhodnega loka kape­le) ,••o kjer je slikar Jesejevo drevo prepregel "cum regum et prophetarum icone".681 Po Veiderjevi domnevi naj bi ge­nealoško steblo zakljucevala Marija z Jezusom. Takšnim upo­dobitvam je nasprotoval Luther, katolicanom pa je Jesejevo drevo na ta nacin simbolicno predstavljalo Cerkev, katere vidno znamenje je postala Mati božja.6 82 Marija je v tej zvezi predstavljala hkrati Mater Cerkve in Cerkev samo. Motiv je bil v umetnosti od konca 16. stoletja dalje zelo redek. Weissmann je prejel zanj 31 fl, ceprav je terjal 45 fl.••a Hren mu je, tako kot pri drugih postavkah za dela v kapeli, znižal honorar. Obok v kapeli, ki ga je stavbar Donino prilagodil gotsko oblikovani notranjšcini cerkve, je slikar Krištof temu pri­merno okrasil z angeli. Mogoce jih je naslikal podobno kot na sredinskem polju oboka v ladji. Pod obokom v loku nad gotskim oknom je upodobil nedolocno figuro (angela?), ob oknu pa skupino Ecce homo, pri kateri je verjetno kot kompo­zicijski element porabil okensko odprtino, ki jo je obrobil z barvami. Nato je pozlatil in polihromiral še kamniti Hre­nov grb, ki naj bi ga leta 1609 za kapelo izklesal Domenico Nimis,6 84 in doslikal štiri angele, ki so nad grbom držali naslikan baldahin.6•a Nasproti oltarja na zahodni steni kapele je Weissmann upodobil zgodbo o široki in ozki poti. Za delo je prejel 15 fl.686 J. Veider je domneval, da bi upodobitev utegnila predstavljati cloveka ob drevesu spoznanja, ko se odloca med dobrim in zlim, med postavo in milostjo.687 Hipoteza je precej sporna, saj bi bila takšna predstavitev simbolicne teme v jedru protestantska, razen tega pa tudi motiv v res­nici ni povsem identicen s Hrenovim narocilom. Pri ikono­grafski analizi stolniške upodobitve smo vsekakor v hudi zadregi. Moralisticno obarvani motiv izbire med dobrim in z1im sega pravzaprav v antiko, predstavlja pa ga Herakles, ko se na razpotju med naslado in krepostjo odloci za sled­ njo. V renesansi je tema spet o~ivela, poudarjala pa je pomen svobodne osebne odlocitve. Podobne upodobitve z moral­nim podukom so bile priljubljene tudi v manierizmu, tematika c1ovekove dvojne izbire pa je posebej zativela v okviru protestantizma, ki je med znacilnimi novimi ikonografskimi motivi uveljavil prizor "Cloveka na razpotju". Ko se clovek (Adam) odloca med starim in novim zakonom, med postavo (smr­tjo) in milostjo (odrešenjem), izbira pravzaprav med katoli­ško in evangeljsko vero.••• V okviru našega spomeniškega gradiva, kjer je ta tematika le izjemna, je E. Cevc opozori1 na nagrobnik Janeza Baptista Valvazorja v Laškem (po letu 1581), ki v reducirani varianti naglaša antitezo starega in novega zakona, v širšem štajerskem prostoru pa tako na sten­skih slikah kot tudi na nagrobnikih veckrat srecamo podobne upodobitve.689 Redno se vežejo na protestantske narocnike. Ceprav se je nasproti protestantski vsebini razvila tudi inverzna katoliška varianta tega motiva, je s Hrenovim naro­cilom skorajda ne smemo povezovati, kakorkoli naj je že mikavna domneva, da je škof, ki je tudi v drugih akcijah na podrocju kulture rad tekmoval z luteranskimi domisleki in dosežki, zavestno izbral pokatolicanjeno obliko motivike s protestantskim idejnim ozadjem. O stolniški upodobitvi res ne moremo reci nic dolocnega, bržcas pa je njena vsebina temeljila v motivu dveh poti, ki tudi v okviru katoliške Cerkve ni bil neznan.69 0 Koreninil je v sporocilu evangelis­ ta Mateja (prim. Mt 7,13-14), ki vabi cloveka na ozko pot kreposti, ta namrec drži v življenje, Siroka pot pregrehe pa vodi v pogubo. Podobno je dvojno pot življenja pojasnil tudi starozavezni psalmist (prim. Ps 1), v celotnem ikonografskem kontekstu kapele pa bi si jo nemara vendarle smeli razložiti v pomenu nasprotja med katolištvom in protestantizmom. Po Veiderjevi sodbi naj bi bil Hren fresko o široki in ozki poti kmalu potem, ko jo je slikar dokoncal, prekril s tabelno podobo Kristusove zaroke s Cerkvijo.69 1 K takšni domnevi je Veiderja spodbudila datacija slike (1610), zlasti pa Dolnicarjev opis kapele vseh svetnikov, v kateri je na­tancno popisal upodobitev Kristusove zaroke, zgodbe o dvojni poti pa sploh ni omenil.692 Domnevati moremo, da bi škof bržcas prekril le umetniško mocno nekvalitetno ali še ver­jetneje vsebinsko neustrezno upodobitev. Iz popisa škofij­skega inventarja po Hrenovi smrti se zdi tudi mogoce, da freska dotlej še ni bila prekrita; veliko slikano tablo Kristusove zaroke so namrec popisovalci inventarja omenili med premicninami v škofijskem dvorcu. 693 Kakorkoli že, Hren kot oster bojevnik proti luteranskemu nauku bi se v pogledu pravovernosti gotovo ne pregrešil, neprimerna zgodba pa tudi ne bi prestala kriticnih pogledov apostolskega vizitatorja Carcana, ki si je ob vizitaciji ljubljanske škofije "vse nadrobno ogledal".&94 Tabelna podoba Kristusove zaroke s Cerkvijo je gotovo nastala po Hrenovem narocilu, cetudi o tem nimamo pisanih porocil. S skrito letnico v spremnem besedilu je bila dati­rana v leto 1610 (302 x 5 + 10 (2 x 5) = 1610). Besedilo je kar znacilno za Hrena, ki je bil po oceni K. Gantarja pravi mojster v rabi raznih formalisticnih igrack in je rad vple­tal v svojo verzifikacijo kronograme, tudi v zelo komplici­ranih kombinacijah.690 Podobo je naslikal najbrž eden izmed škofovih ožjih sodelavcev. Weissmannovo avtorstvo, ki ga zagovarja Veider, arhivsko ni potrjeno. Vsebinsko zapletena teološko-spekulativna (didakticno-simbolicna) upodobitev je bila v jedru apologija katoliške Cerkve. Kristusovo zaroko s cerkvijo so spremljale personifikacije, ki so zaznamovale tri temeljne lastnosti neveste: starodavnost, vesoljnost in nasledstvo (Antiquitas, Universitas, Successio). Te vidike katoliške vere je Hren nasproti protestantom rad naglašal v svojih pridigah,696 v likovni podobi pa jih je dal predsta­viti v alegoricni preobleki asistencne trojice, ki spominja na motiv treh gracij, spremljevalk Venere in Merkurja. Ce­prav so bile v svetu manieristicne umetnosti alegorije pri­ljubljene, je bila tedaj pri nas alegoricna in mitološka motivika še redka,6 97 kar velja tudi za znana likovna dela v Hrenovem krogu. Sam motiv zaroke ženina in neveste je bil seveda zajet iz Visoke pesmi, le da je bil ikonografsko bolj zapleten in teže razumljiv, zato je bilo pomembno vsebinsko dopolnilo k sliki napis, ki je upodobitev razlagal. Analogno vlogo so na primer v "nemih scenah" in "živih slikah" imela na trakovih napisana besedila, ki naj bi posredovala misli in custva, ki jih je izražala procesija. Napis na tabelni podobi je gledalcem pojasnil dejanje zaroke ter pripovedoval še o Kristusovem zagotovilu, da peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala in da bo Kristusova nevesta do zadnjih casov rojevala mucence, device in svetnike, ki so bili, po Veider­ jevi domnevi, naslikani v ozadju.11 9 ~e smemo pritrditi Veiderju, se je sprva preprosti motiv zaroke tako razširil, da je zajel tudi svetniško obcestvo, s tem pa je podoba, cetudi so jo na zahodno steno namestili morda šele pozneje, res ustrezala patrociniju kapele. Vsebina, ki jo je pri likovnih delih dolocal Hren, je bila veckrat prav manieristicno zapletena. Pri težko razum­ljivih teoloških spekulacijah je zato vcasih koristno prite­gniti v ikonografsko analizo pridige, ki odpirajo širši vpogled v njegovo miselnost. Temo o Kristusovi zaroki s Cerkvijo je Hren v pridigah kar veckrat razložil. Povezal jo je z zgodbo o svatbi v Kani galilejski in s praznikom Gospo­dovega razglašenja. V povezavi s tem je govoril o Kristusovi trojni zvezi oziroma zaroki: ko si je Kristus privzel clove­ško naravo, ko se je zarocil s Cerkvijo, ko je na razglašen­je zavrnil nezvestobo Judov in sprejel pogane. Izbral si je neprimerno nevesto (Cerkev), ki je bila uboga in nespodobna, hotnica in vlacuga. Crno od grehov je ocistil v kopeli in jo obnovil v milosti, tako jo je napravil lepo, brez gube ali madeža (prim. Ef 5,26-27). Kot predpodobo Cerkve škof navaja Jakobovo videnje, v katerem Bog obljublja ocaku blagoslov, zavezo, posest obljubljene dežele in številno potomstvo (prim. Gen 28,10-15). Cerkev je nevesta in v sveti zvezi rojeva otroke. V tem kontekstu Hren tudi svetišca (domus Dei) istoveti z božjo nevesto.699 Hrenova misticna interpre­tacija sakralne arhitekture (cerkev je božja nevesta) pojas­njuje, da je iskal v spomenikih cerkvene umetnosti tudi globlji teoloSki pomen. Ko je bila kapela vseh svetnikov poslikana, je Weissmann polihromiral in pozlatil ~e železno mrežo s Hrenovim grbom na notranji in zunanji strani.100 Z mrežo je škof zaprl vhod v kapelo in v istem casu podobno zavaroval tudi prezbite­rij.701 Tak nacin pregrajevanja se je dotlej že marsikje uveljavil, Borromejeve instrukcije pa so celo naravnost dolocale, naj bodo kapele oddeljene od drugega cerkvenega prostora z mrežami prijetnih oblik.7 0 2 Za dela v grobni kapeli je Weissmann prislužil skupno 121 fl, škofov oskrbnik pa mu je razen tega nasul Se vec mernikov rži in pSenice. Zadnji obrok je mojster prejel 7. januarja 1611.703 v pri­merjavi s Plainerjevim honorarjem za oltarno sliko je Weis­smann prejel razmerno majhno vsoto. Hren mu je pri zahtevkih za posamicna dela zniževal zneske, vendar v obracunu za to ni navedel vzroka. Zdi se, da je škofa, bolj kot morebitna neprimerna kvaliteta, najbrt motila slikarjeva nenatan~nost pri posnemanju predlog in neizpolnjevanje njegovih želja. 92 Potem, ko je bila kapela pripravljena za posvetitev, je škof seštel izdatke; skupni stroški za gradnjo kapele in grobnice ter za vso opremo in okrasje so po njegovem obracunu preseg­li vsoto 2000 fl.704 sl.36 29. maja 1611 je Hren kapelo, oltar in grobnico posve­til. V pontifikalne protokole je kapelo zelo okorno narisal; s poenostavljeno risbo je poskušal pokazati pogled skozi šilasto sklenjen slavolok v njeno notranjost, ki jo je za­znamoval le s preprosto oltarno menzo in grobnico v tlaku pred oltarjem. V protokole je zapisal, da je kripto ustano­vil zase in za svoje naslednike, ob tem pa je obžaloval, da v neugodnem casu in pomanjkanju ne more kaj vec napraviti: " ... iniquissimo reipublicae tempore, plura facturus, ni uires ac nerui aedificiorum pecuniae defuissent."70n "Hrenova" kapela, h katere lepoti sta poleg Donina in Spechta prispevala najvecji delec Weissmann in Plainer, je bila kot celota gotovo eden najkvalitetnejših dosežkov umet­nosti zgodnjega 17. stoletja na naših tleh. Hrenov portret Med delom za kapelo vseh svetnikov je Matej Plainer naslikal Hrenu tudi štiri podobe Naše ljube Gospe s specim Jezusom v narocju in štiri manjše slike neznane vsebine, nato pa je škofa portretiral (1611).706 To je bil drugi arhivsko izpricani Hrenov portret. sl.99 V ljubljanskem škofijskem dvorcu se je ohranila slika škofa mocnega telesa in ostrega izraza. Oblecen je v bogato pontifikalno oblacilo, v rokah drži molek (s cimer je nas­proti protestantom, ki so odklanjali molitev rožnega venca, poudarjeno katolištvo) in knjigo, ob njem pa je slikar raz­vrstil portatile z Marijino podobo in Križanim, dragoceno mitro in pastorale. Slika je bila mocno restavrirana in ob teh posegih delno prirezana, veljala pa je za portret škofa Buchheima. Ob zgodovinski razstavi v Ljubljani leta 1922 je J. Mantuani prepoznal v njej Hrenov portret,To 7 ker je pri natancnem ogledu podobe opazil njegovo geslo, ugotovil nje­gov grb in pravilno razbral napacno restavrirano letnico. Originalna datacija v leto 1611 se ujema tako s casom Plai­nerjevega portretiranja škofa Hrena kot tudi s Hrenovo sta­rostjo v tem letu. Ze Mantuani je domneval Plainerjevo av­torstvo slike, cemur v prid govori cokata škofova postava in znacilno otrokovo telo v Marijinem narocju (na portatilu). Ker je delo po ureditvi in temnih barvah sorodno drugim portretom tega casa, je atribuiranje vendarle negotovo, razen tega pa tudi problematika identifikacije portretiranca še ni popolnoma razcišcena. Hrenov portret, ki ga je Plainer naslikal v letu 1611, moramo locevati od znanega veljavnega škofovega portreta iz poznih let. Zaradi zamenjave oziroma enacenja s prvim neka­teri napacno datirajo drugi, pozni portret z letnico 1611,708 ceprav je gotovo nastal vec let pozneje. Plainer je delal za škofa še celo leto 1611. Hren njego­vega dela natancneje ne omenja, ob koncu notice pripominja le, da mu je umetnik napravil še tri slike.To 9 Iz škofovih zapiskov je kljub vcasih pomanjkljivim podatkom razvidno, da 93 je v Hrenovem okolju v zgodnjem 17. stoletju nastalo mnogo Plainerjevih umetnin. Oltar sv. Kri~a v stolnici Weissmann je bil v letu 1611 še vedno zaposlen z delom v stolni cerkvi. Namesto kneginje Benigne Eggenberg, ki je obnavljala križev oltar, ker se je namenila pri njem ustano­viti mašni beneficij, je škof 30. marca 1611 izplacal Kriš­tofu 10 fl za slikano tablo,110 ki jo je kot predelo (pod­stavek) namestil na oltar pod Križanega ali morda pod celot­no križevo skupino.71 1 Slikar je najbrž še na tradicionalen nacin, ki je veljal za upodobitve na nagrobnikih, razvrstil na predelo clane knežje družine.7 1Z Donatorski portret Eg­genbergov je bil menda prvi skupinski portret, ki ga je Weissmann naslikal v stolni cerkvi. Poslikava kapele sv. Martina in Marijinega oznanjenja v gornjegrajski kolegiatni cerkvi 22. aprila 1611 je Hren s slikarjem Marksom Hobtnerjem sklenil pogodbo za poslikavo Martinove kapele v gornjegraj­ski kolegiatni cerkvi.71a Dogovorila sta se, da bo umetnik preskrbel barve, škof pa njemu in njegovim pomocnikom hrano in vse, kar bodo potrebovali, da bo delo mojstrsko {"mei­sterlich") opravljeno. Slikar po dokoncanem delu ne bo pos­tavil škofu prevelikih terjatev, ta pa tudi ne bo ravnal na umetnikovo škodo. Hobtner je bil nemškega rodu in se je najbrž kot potujoci umetnik, bržcas na poti iz Italije (mor­da iz Benetk), za leto ali dve ustavil pri ljubljanskem škofu. V juniju je skupaj s pomocniki pricel z delom, zak­ljucil pa ga je v decembru, ko sta s Hrenom napravila obra­cun v skupnem znesku 190 fl. 714 Hobtnerjeve freske so motiv­no gotovo ustrezale patrociniju kapele. Iz risbe v pontifi­kalnih protokolih bi bilo mogoce slutiti, da je umetnik na severno steno naslikal Marijino oznanjenje, na južno pa sv. Martina na konju. O poslikavi ne vemo sicer nic dolocnega. Hren pravi le, da je okrasil kapelo "z umetniškimi slikami", Buchheim pa pripominja, da je bila "eleganter depicta".71~ Pozneje, ko se je podrl stolpic nad slemenom prezbiterija in je bila ob nezgodi delno poškodovana tudi Martinova kapela, je škof Rabatta (1665) ukazal stenske slike prebeliti: "Man­dauit .•• propter picturas per Turris ruinam detritas, et ex parte deletas Capellam totaliter dealbari."7•• Dela, ki so trajala vec let, so bila jeseni 1612 dokon­cana. Hren se je pohvalil, da "je zgradil Martinovo kapelo in v njej svojo grobnico ter bogato okrasil prostor s prele­pim oltarjem, z umetniškimi slikami in z železno mrežo".717 18. novembra 1612 je kapelo skupaj z grobnico in oltarjem posvetil.7 18 Zapis o posvetitvi v pontifikalnih protokolih je s kvalitetno risbo ilustriral spreten dober slikar. Lah­kotna lavirana perorisba sodi med najboljše v Hrenovih pon­tifikalnih zapiskih. Po kvaliteti sorodni sta ji zlasti dve {iz 1612) , ki se sicer ne ujemata z realno podobo cerkve in oltarja, o katerih govori škofova posvetitvena notica,11t potrjujeta pa, da je bil mojster seznanjen z italijansko umetnostjo, celo s palladijevskimi arhitekturnimi novostmi, sl.128 sl.45 -46b kot kaže upodobitev svetiSCa, poznal pa je tudi severno (nemško) likovno ustvarjanje, kar potrjuje risba oltarnega nastavka. Motiv tempeljske fasade s pilastrsko Clenitvijo, dasi le ilustracija, je v okviru naše takratne umetnosti zares interesanten. Risbe bi najbolj upraviceno pripisali Hobtnerju, ki je poslikal Martinovo kapelo in je v letu 1612 še delal za škofa. Upodobitev gornjegrajske Martinove kapele je, v nasprot­ju z ilustracijama Florijanove cerkve pri Soštanju in oltar­ja sv. Lenarta v ljubljanski šempetrski cerkvi, bolj price­valna. Odlikuje jo dobro perspektiviCno obcutje. Iz upodo­bitve je mogoce sklepati, da je bila kapela enotna banjasto obokana prostornina, ki jo je v vzhodnem delu zakljucevala romanska apsida. 720 Banjasti obok je bil poslikan z rozetni­mi polji oziroma kasetami, pod njim pa je tekel (verjetno slikan) vencni zidec. Kapelo je osvetljevalo v zunanji se­verni steni vzidano polkrožno okno, ki ga moremo razbrati tudi na Vischerjevi upodobitvi kolegiatne cerkve, v notranji južni steni pa so vodila k prezbiteriju prehodna vrata. Nivo kapele se je ob vhodu dvignil za dve stopnici, pod je bil zložen iz pravokotnih tlakovcev, grobnico pa je v tleh pre­krivala heraldicna plošca. V renesancno obcutenem prostoru je stal precej visok oltar, ki je zapiral pogled v apsidalni zakljucek. Po opisani risbi, iz katere moremo razbrati celo upodob­ljene motive na oltarju in zaslutiti tiste na stenah, bi sodili, da je oltarni nastavek utegnil nastati že pred Hre­novimi obnovitvenimi posegi, vendar takšni domnevi nasprotu­jejo pisana sporocila. Ker je Hren v protokolih jasno zapi­sal, da je kapelo "okrasil s prelepim oltarjem", graški bratovSCini Marijinega oznanjenja pa se je leta 1609 pohva­lil, da je oskrbel okrasje "za novi oltar", moramo delo datirati v prvo desetletje 17. stoletja in poiskati umetnika v škofovem krogu. Oblikovalec oltarnega nastavka v škofovih zapiskih ni dokumentiran, zato še vedno ostaja v senci ano­nimnosti. Glede na Hrenovo pripadnost graški kongregaciji se kar nic ne zdi neverjetna domneva, da je oltar Marijinega oznanjenja narocil pri kakem graškem mojstru, morda pri tistem. ki se je po sredi prvega decenija zadrževal v Gor­njem Gradu. Kljub podatku, da sta Nimis in Janzil postavila v kapeli nov oltar, bi izdelka ne mogli pripisati njunemu rokodelskemu znanju. Mojstra sta najbrž izklesala le oltarno menzo, ne pa celotnega nastavka, ki je bil bržcas lesen in gotovo že v Hrenovem casu pozlacen ter polihromiran. Osred­nji del (nišo) nastavka je zapolnjevala plastiCno oblikovana skupina Oznanjenja, atiko pa sv. Martin na konju. Ob vizita­ciji leta 1684 je Herberstein oltar takole opisal: "Habet mensam lapideam integram. Pala eiusdem est in forma ueteri auro, et coloribus intertextis utcunque extructa; in medio statua Annuntiationis B.mae Virginis sculpta; et in parte superiori statua sancti Martini etiam sculpta."7 21 Poudaril je tudi, da je oltar "unum ex Priuilegiatis". Apostolski privilegij zanj je skušal pridobiti Hren že leta 1610, ko je prosil nuncija Salvaga odpustkov za oltar in kapelo, v kate­ro so ga ob smrti položili k vecnemu pocitku. 95 Oltarja sv. Petra in sv. Ane v gornjegrajski kolegiatni cerkvi v gornjegrajski kolegiatni cerkvi zraven Martinove kape­le sta v Hrenovem casu stala dva oltarja: oltar sv. Petra ob severni steni in oltar sv. Ane ob prvem slopu v ladji. Hren se je v decembru 1611 pogodil s slikarjem Marksom Hobtner­jem, da bo oba oltarna nastavka pozlatil in polihromiral, za delo pa bo prejel 80 fl. Skof mu je zaslužek izplaceval po obrokih. 722 Potem, ko mu je 27. julija 1612 odštel zadnjih 40 fl, ~e zdi, da Hobtner ni vec dolgo ostal na Hrenovem dvoru. Verjetno se je odpravil v svet širših možnosti iskat vecji kos kruha. Posvetitev stolnega prošta Andreja Kralja 151 let po ustanovitvi škofije je Ljubljana dobila prve­ga infuliranega stolnega prošta.723 Novemu cerkvenemu dosto­janstveniku Andreju Kralju je nadvojvodinja Marija Ana poda­ rila mitro in dragocene pontifikalije, njegov nekdanji varo­vanec nadvojvoda Maksimilijan Ernest mu je poslal srebrn umetniško izdelan pastorale ("decus et ornamentum Ecclesiae et Episcopatus Labacensis"l, Hren pa je k temu "ad laudem et gloriam Dei" priložil še pozlacen srebrn pektorale, dragulj za pontifikalni prstan in rokavice.724 Kralja je posvetil Hren 25. marca 1611 v ljubljanski stolnici.725 Posvetitve in sl.34 pontifikalnih primicij se je udeleZil tudi Rajmund Balles­tra, glasbenik graške nadvojvodske kapele.726 Leta 1613 so novemu proštu uredili stanovanje v kanoniaki oziroma proš­tijski hiši ("Domus Satelbergiana").727 Pontifikalni prstan in nova mitra Hren se je pohvalil, da je ob slovesnosti posvetitve Andreja Kralja nosil dve svoji dragoceni, pred kratkim izde­lani mitri. Zdi se, da mu pontifikalnega okrasja še ni bilo zadosti. Kot bi hotel tekmovati z bogato opremo novega proš­ta, si je kmalu potem dal napraviti nov pontifikalni prs­tan12e in narocil pri zlatarju (Magerlu?l še eno mitro. 72 " nrenov soaeiavec strolin Nadvojvodov svetovalec jezuit p. Villerius je v aprilu 1611 pisal Hrenu o nacrtovani gradnji nove jezuitske cerkve v Ljubljani.Tao Skof mu je kmalu odpisal in med drugim ome­nil svojega mladega strežaja Janeza Strolina, s katerim je bil prisrcno povezan. Ocitno mu je želel olajšati napredova­nje, saj ga je priporocil za vzgojitelja nadvojvodovih ot­rok. Pohvalil je njegovo zvestobo in znacaj ter pristavil, da je pripraven tudi za mizarska dela, izvrstno pa izdeluje orgle in druge instrumente.73 1 Te spretnosti se je Strolin naucil v Benetkah pri mojstru Vincenzu Colonnu, 732 katerega je najbrž spoznal že leta 1606 pri delu v Gornjem Gradu, 73 3 nato pa se je odpravil v Italijo k njemu v uk. Marijin oltar v ljubljanski ~empetrski cerkvi 23. maja 1611 je Hren posvetil oltar blažene Device sl.35b Marije in sv. treh kraljev v ljubljanski šempetrski cerk­ 96 sl.35a sl.35c sl.129 sl.26 vi.'•4 Postaviti ga je dal škofov brat Andrej na prostoru, kjer je Hren že pred leti namestil slikano tablo z upodobit­vijo Kristusovega smrtnega boja, torej pri prvem stebru na južni strani.7 3' Ob oltarju je po škofovem dovoljenju zgra­dil tudi družinsko grobnico.7 31 Kiparja, ki je oblikoval nastavek, je Andrej zelo verjetno pridobil v bratovem umet­niškem krogu. Skupaj z Marijinim je Hren v cerkvi sv. Petra posvetil še oltar sv. Jurija in Volbenka v južni obkorni kapeli.73 7 Pisani viri potrjujejo, da je nastal po narocilu ljubljan­skega trgovca Sebastijana Waltherja.738 Od oltarja se je ohranil le kamniten kip sv. Volbenka (danes v veži stranske­ga vhoda v Narodnem muzeju v Ljubljani), ki je tudi edini ohranjeni del številne oltarne opreme iz stare šempetrske cerkve. Za opremo, ki so jo oskrbeli oziroma placali premož­ni ljubljanski mešcani, E. Cevc ob Volbenkovem kipu ugotav­lja, "da so bili nekateri teh oltarjev kamnitni" in dopušca sklep, "da so bile njihove arhitekture bliže renesancnim formam 16. stoletja kot pa dinamicnejši in lahkotnejši lese­ni oltarni nastavki".739 Plastiko sv. Volbenka uvršca E. Cevc v širšo skupino, za katero so bile znacilne zgošcene oblike in zanemarjanje nadrobnosti. Kipar, ki je svetnika izklesal iz pešcenjaka, ni razgibal in razdrobil obrisa in površine telesa, temvec je oblikoval poln, jasen in miren volumen. Volbenk drži v roki model bazilike, ki naj bi predstavljala šempetrsko cerkev. Po Cevcevi sodbi se kip približuje gornjegrajskemu epitafu škofa Lamberga (1625) in kamnitnemu oltarnemu relie­fu s podobo mladega svetnika (sv. Jošta?) iz cerkve sv. Neže na Kumu (po Cevcu 1615-1620).740 Sorodnost teh spomenikov spodbuja domnevo, da je narocnik šempetrskega oltarja Sebas­tijan Walther sodeloval z umetnikom iz Hrenovega kroga. Skrb za romarska svetišca in poživitev božjih poti Ljubljanski ordinarij je bil božji poti na Kumu, "naj­starejši božji poti na Kranjskem" -kakor jo sam imenuje zelo naklonjen, zato smemo vsaj posredno povezati z njim tudi kumski relief (sv. Jošta?).741 Potem, ko je cerkvi sv. Neže in sv. Jošta skoraj do tal požgala strela, so ju "za posvetitev lepo popravili, obnovili in pozidali", Hren pa ju je v avgustu 1609 vnovic konsekriral oziroma rekoncilii­ral.742 Kmalu zatem, 24. oktobra 1609, je apostolskega nun­cija Salvaga prosil za obljubljene odpustke. 743 Le tako bi bila božja pot dobro obiskana in bi se mogel zbirati denar za obnovo starodavnega romarskega središca, ki so ga zgradi­li in vzdrževali le z darovi romarjev. Razen za božjo pot na Kumu, kateri je v pridigah naspro­toval Primož Trubar, je Hren skrbel tudi za druge romarske cerkve in podpiral božja pota. V boju proti protestantskim nazorom se je še posebej zavzemal za tiste cerkve, ki so jih luterani najbolj odklanjali. V potridentinski usmerjenosti je poživljal romarske shode ob pomembnih praznikih ali ob posvetitvah cerkva in kapel. Velike procesije k cerkvam so bile široke ljudske verske manifestacije, ki so v novi kon­cepciji predstavile moc pokoncilske katoliške Cerkve. Ob takšnih slovesnostih so verniki prihajali k svetilOu v pro­cesijah, nosili so poslikana bandera in prepevali, škof pa jim je nato v pridigah razlagal pomembne protireformatorske teme, zlasti o Mariji in svetnikih, o obhajilu pod eno podo­bo, o oeaoenju sv. Relnjega Telesa itd. V tem razpoloženju je spet zaživela pristna pobožnost preprostega ljudstva, o katerem je trdil Trubar, da se nerado oddvaja od vnanjosti katolilkega bogoslužja: male, zvonjenja, svec, obleke, za­kramentov itd. Kmecko ljudstvo, med katerim se nova vera, ki je "pretila prevreci malodane že tisocletna narodna izroci­la, vse ljudske lege in navade", 744 ni mogla na široko uko­reniniti, je sicer tudi v Oasu najveOje verske krize romalo in zidalo nove cerkve ter castilo Marijo in svetnike, vendar je s pretirano ltiftarsko vnemo zašlo na stranpot, ki jo je rekatolizacijska Cerkev nato spet usmerila v regularno stru­go. Za Marijine praznike, predvsem na dan Marijinega rojstva in vnebovzetja, se je ljubljanski lkof z verniki sešel v Novi Stifti pri Gornjem Gradu, kjer je v govorih naglašal slavo in pomen Matere božje. Oba njena praznika, rojstva in vnebovzetja, ki so ju ljubljanski protestanti odpravili kot prevec "papisticna", je obhajal še posebej slovesno.745 Snov za homilije je zajemal zlasti iz svetega pisma in spisov cerkvenih ocetov, veckrat pa je posegel tudi v zakladnico Zlate legende in dodal kak vabljiv zgodovinski drobec ali osebni vtis.74& Tako je v eni izmed pridig, ko je govoril o Marijinem rojstvu, podal mikavno arhitektonsko primero s "ponosnimi akvedukti iz kamna in marmorja, ki jih obcudujejo ljudje vseh stoletij. Njih sledi in razvaline je mogoOe videti v Rimu, v Jeruzalemu in na drugih znamenitih krajih. Ljudstvu dovajajo vodo, da si z njo gasi žejo in odganja nesnago". Ob drugi priložnosti je razložil tudi nastanek bo~jepotne cerkve v Novi Stifti. Posebej je naglasil nadna­ravni znaOaj božje poti, ki ni nastala po cloveški, ampak po božji volji: "Locus iste sanctus non ab hominibus est inuen­tus, sed a Deo opt. Max. mirabiliter per ignem, lucem, et flammam ignis electus demonstratus et illustratus " 1 •1 Tako je v duhu novega sakraliziranja cerkvenih zgradb potr­ a~i 1juasKo verovanJe, Ki Je v casu versK1h zmed našlo poe­ticen odmev v legendah o cudovitem nastanku novih cerkva. Stavbarsko ambiciozna Marijina cerkev, ki so jo zgradili v letih 1558-1560 z dovoljenjem ljubljanskega škofa Petra seebacha, je bila izrazito štiftarska ustanova, ena tistih, katerim so protestanti najostreje nasprotovali. Tudi Trubar ji je v pridigah, v katerih je nastopal proti zidanju novih cerkva in proti romanjem, posvetil najvec pozornosti.741 Marijine slave Akof seveda ni airil le s pridigami, temvec tudi z bratovšoinami, katerih delovanje je z veseljem podpiral. 5. junija 1611 so ga izbrali za prvega rektorja bratovacine Marijinega vnebovzetja v ljubljanskem jezuitskem kolegiju,741 V tem Oasu se je število Olanov marijanskih kongregacij vedno bolj mnotilo, saj so se verniki sredi slabih 2ivljenjskih razmer zatekali v Marijino varstvo. Nad ljudmi je Se vedno visela nevarnost turlkih vpadov, to pa so spremljale pogostne morilske epidemije kuge in potresni sunki, ki jih je Hren skrbno zapisoval v svoj dnevnik.1so Prav gotovo je vredno obcudovanja, da se je njegova umetnos­tna in mecenska dejavnost kljub takšnim razmeram še vedno množila in razcvetala. Nakup grafik Hrenova narocila so bila pogosto vezana na graficne predloge. Skofu so jih prinašali knjigotržci in trgovci, 7" ki so prihajali iz sosednjih, vcasih pa tudi iz oddaljenih dežel. Sredi poletja 1611 se je oglasil pri njem nizozemski knjigotržec Philippus Bawer. Prinesel je vec interesantnih bakrorezov, 7" 2 po katerih se je mogel škof seznaniti z ev­ropskimi umetnostnimi tokovi, spodbudili pa so prav gotovo tudi marsikatero njegovo poznejše narocilo. Med njimi so bile že v 16. stoletju priljubljene graficne upodobitve noš7" in bakrorezi s portreti vladarjev oziroma slavnih 3 mož. Grafika je bila za razširitev manieristicne umetnosti velikega pomena in se je v tem casu tematsko zelo razširila ter obogatila. Najbolj znane so bile grafike nizozemskih mojstrov (Goltzius, Sadelerji, Aertsen idr.), ki so posredo­vali evropskemu prostoru razen svojih tudi dela drugih umet­nikov. Razen graficnih listov je likovne motive širila tudi knjižna ilustracija, podobe slavnih romarskih središc (Bari, Loreto idr.) in milostnih podob pa so posredovale zlasti bakrorezne podobice. Tudi tovrstne likovne predloge pri Hrenovih narocilih niso bile redke. Krstilnik za gornjegrajsko cerkev Sredi poletja 1611 je kamnosek Janzil za gornjegrajsko cerkev izklesal krstilnik iz belega marmorja.7" Zakaj je 4 škof narocil še bel krstni kamen, potem ko je v cerkev že leta 1608 postavil crnomarmornatega, ne vemo. Krstilnik, izklesan iz crnega marmorja, sodi med redke ohranjene spomenike Hrenove dobe. Izdelek sicer nima poseb­nih umetnostnih kvalitet, vendar je po obliki znacilen za zgodnje 17. stoletje.1•• Iz nizkega podstavka se dviga tre­bušast stebricek, na katerem sta vklesana Hrenov monogram in letnica 1608. Stebricek nosi profilirano polkroglasto cašo, okrog katere pod vrhnjim profilom tece napis: "SALVATORI TOTIVS MVNDI DNO IESV X.P FONTI LVCIS ET SALVTIS AETERNAE." Krstni kamen je bil prvotno zaprt s piramidasto oblikovanim lesenim pokrovom in obdan z železno ograjo.7• 6 Sprva je stal sredi cerkve, nato so ga po vizitatorjevem ukazu skupaj s kropilnim kamnom premestili k zadnjemu slopu v ladji.7• 7 Buchheimu sta bila oba marmorna izdelka všec: "Baptisterium ... ex nigro et polito marmore una cum sua basi affabre factum, e cuius regione similis operis et materiae est vasa pro aqua benedicta."7" Krstilnik bi utegnil izklesati Dome­ 8 nico Nimis, ki je že leta 1607 za cerkev izdelal kropil­nik, 7"9 v poznejšem seznamu opravljenih del pa omenja, da je napravil tudi krstni kamen.160 Pri popisu gornjegrajske cerkve vizitatorji v porocilih ne omenjajo belomarmornatega krstilnika. Mogoce ga je škof namenil za drugo cerkev in ga nemara v kolegiatno sploh niso nikdar namestili. Cas njegovega nastanka se vabljivo ujema z letnico na krstilniku pri sv. Petru v Ljubljani. Tega je, kot sporoca vklesano besedilo, podaril šempetrskemu svetišcu škof Hren. Izdelan je iz belega marmorja, po obliki pa je soroden crnomarmornatemu v gornjegrajski cerkvi. Mojster (Janzil?) je na bazo vpisal Hrenove zacetnice T:E:L in let­nico ANNO 1611, na cašo pa gornjegrajskemu enako posvetilo: "SALVATORI TOTIVS MVNDI DNO NRO IESV CHRO FONTI LVCIS ET SALVTIS AETERNAE DD."761 Obnova gradu Rudenek z manjSimi posegi je Hren v vec letih delno obnovil in olepšal tudi škofijski grad Rudenek v Zgornji savinjski dolini (Poljane pri Recici). Grad je bil od leta 1578 v škofijski lasti, v casu od 1595-1598 pa ga je imel v najemu Gašper Tavcar. Hren je najprej poskrbel za streho na gradu ­leta 1611 jo je prekril kamniški tesar Pankrac Petscha­cher76 2 -pozneje pa še za obnovo, poslikavo in okras graj­ske kapele, ki že dolgo ni rabila namenu. 76 3 Razen kratke notice, iz katere je razvidno, da je kapelo leta 1625 tlako­val stavbar Francesco Donino, 764 pisani viri ne sporocajo imen sodelujocih mojstrov. Leta 1628 je škof restavrirano kapelo in oltar vnovic posvetil76 S v cast sv. Tomažu, Andre­ju, Juriju in angelu varuhu.761 Oltar sv. Kri~a na empori ljubljanske stolnice Na jesen 1611 je goriški rezbar Giovanni Battista Costa (Joan Baptista Costa Bildschnitzer von Gorz) po Hrenovem narocilu v ljubljanski stolnici na empori "an der Parkir­chen" ob škofovem oratoriju na mestu nekdanjega Lenartovega postavil nov križev oltar. 2e v maju (1611) je prejel za delo 14 fl (30 kr), v oktobru pa še 30 fl.767 Razpet na križ je med spreobrnjenim in trdovratnim grešnikom umiral Kris­tus, ob vznožju pa so žalovali mati Marija, ucenec Janez in zvesta Magdalena. Skofu Scarlichiju (1631) se je oltar zdel "neprimeren, neskladen in premajhen"," 68 zato so ga kmalu odstranili. vizitacija trzaskega skota Hren se je z oglejskim patriarhom vec let bojeval za oblast na ozemlju ljubljanske škofije. Ko je patriarhov generalni vizitator tržaški škof Ursinus de Berthis leta 1611 spet vizitiral oglejske župnije po Gorenjskem, je Hren v Kranju, kjer se je že pred leti (1602) vnel spor zaradi sl.44 jurisdikcijske pripadnosti župnije, odlocno branil svoje pravice, 769 nato pa se je zavoljo Ursinove vizitacije vec­krat pritožil pri nadvojvodu.770 Sam se je v poletnem casu (1611) odpravil na vizitacijske obiske po Koroški.771 KnjiZica s podobami sv. Fran~i~ka Leta 1612 je Hren baronu Franciscu Ferdinandu a Tonhau­sen podaril knjitico s slikami iz tivljenja njegovega svet­niškega patrona sv. Franciška ("libellum vitae admirandae Patroni tui s. Francisci cum imaginibus") z željo, naj bi s te1esnimi ocmi opazova1, kar naj bi v 2iv1jenju posnema1 ("ut oculis corporis intuearis quod imiteris").77 2 Skofovo priporocilo jasno kaže, kako je vrednotil in upošteval di­dakticni ter eticni vidik umetnosti. Darovi ljubljanskim franci§kanom Skofovo prizadevanje po utrditvi oblasti so podpirali tudi redovi. Stare redovne skupnosti, v katerih se je v dobi verske zmede razrasla nedisciplina, so pocasi spet zacele oživljati prvotno karizmo. Leta 1612 so se v Ljubljano vrni­li franciškani. Takoj po prihodu so zaceli obnavljati svojo cerkev in samostan. Za pomoc so prosili magistrat,773 podprl pa jih je tudi Hren, ki jih je v ta namen priporocil nadvoj­vodu.774 V marcu 1613 jim je za zidavo in popravilo samosta­na odštel 77 fl 50 kr, 770 za okras križnega hodnika pa jim je podaril sliko Kristusa ujamejo.77& Vrh Hrenovih umetnostnih prizadevanj Skofova umetnostna prizadevanja so, nekako vzporedno z literarnimi, dosegla vrh v letu 1613, ko so mojstri zaklju­cili že vec let trajajoco obnovo v ljubljanski stolnici (freske, tlak in zvonik) in zastavili dela v gornjegrajski kolegiatni cerkvi (veliki oltar in freske). V istem letu so jezuiti s škofovo podporo zaceli zidati šentjakobsko cerkev v Ljubljani. Veliki oltar v gornjegrajski kolegiatni cerkvi Gornjegrajska cerkev je v letu 1613 pridobila najlepši in najodlicnejši okras, nov veliki oltar v prezbiteriju in freske v ladji. Oltar je bil prav gotovo eden najvecjih dosežkov Hrenovega truda na podrocju likovne umetnosti. Oblikoval ga je nemški (švabski) zgodnjebarocni kipar Leon­hard Kern (1588-1662), cigar delu na Slovenskem v letih 1612-1613 je E. Cevc posvetil poglobljeno in izcrpno razpra­vo, 777 v kateri je gornjegrajski oltar nadrobno analiziral in rekonstruiral. Mladi umetnik se je najbrž v decembru 1612 na poti iz Italije proti domu ustavil v Ljubljani. Hren mu je takoj zaupal pomembno naro~ilo.1 1e E. Cevc pripominja, da je bil škofu gotovo dobrodošel, še posebno, ker se je vracal s študija po Italiji. Pogodba, ki jo je ljubljanski ordinarij sklenil s kiparjem, se ni ohranila. Kernovo avtorstvo gor­njegrajskega oltarja je pravzaprav neposredno dokumentirano le s kratko notico: "Leonharden Kherrn Bildtschnitzern das er den grossen Altar gemacht,"779 ki jo je Hren zapisal v koledar za leto 1613. Umetniku je izplaceval honorar med delom po obrokih; ko mu je 20. julija (1613) odštel 40 fl, je Leonhard potrdil, da je dotlej prejel za delo že 115 fl. V septembru je dobil naslednjih 20 fl in oktobra še 24 fl; tedaj je obljubil, da do zakljucka del ne bo vec zaprosil za denar.7 80 Kernov zaslužek naj bi v skupni vsoti znesel 187 fl 52 kr 2 pf.781 · Pri oltarju, ki je bil v dokoncni postavitvi skupinska umetnina, je Kernu pomagalo vec sodelavcev. Mizar in rezbar Kilian Schneyder (Schneider) je izdelal "capreole", s cimer so po Cevcevi sodbi mišljeni najbrž nosilni ali podporni deli oltarja,782 pomagal pa je verjetno tudi pri rezbarjen­ju. Prvi znesek je Hren odštel mojstru že pred božicem 1612, v letu 1613 pa mu je izplacal vec denarnih obrokov, 783 zad­njega na Stefanovo. Skof ga v zapiskih imenuje "naš mizar", kar daje vtis, da sta že predtem tesneje sodelovala. Druga mizarska dela pri oltarju je prevzel mizar Martin Walther (Walter), ki ga tokrat ne srecamo prvic v Hrenovem krogu. Napravil je tudi "porte", za katere misli E. Cevc, da bi utegnile biti nekakšni okraski ali pa morda vrata.784 Wal­therju je pomagal pomocnik Lovrenc, ki je na jesen zbolel in prenehal z delom. Mojster je prejemal placilo po obrokih. Ob sklepu dela na god sv. Stefana mu je škof odštel še zadnjih 24 fl. 785 Rezbar Peter Hoffer je, kot kaže, prispeval k umetnini le skromen delež. Ceprav je bil po Hrenovih besedah Kernov sodelovec "coadiutor", sodec po honorarju ni veliko napravil. Skof mu je po Leonhardu izrocil le 2 fl, 786 pozne­je pa ga med izplacili za oltar vec ne omenja. Mojstri so po idejnem nacrtu, ki ga je napravil Kern in vsebinsko dolocil Hren, izdelali in postavili oltar približno v enem letu; od decembra 1612 ali vsaj od januarja do Stefanovega 1613, ko sta mizarja Schneyder in Walther, kot vse kaže, oltar names­tila v cerkev.787 Kernovo delo je ljubjanskemu škofu tako zelo ugajalo, da je želel mladega umetnika obdržati na svo­jem dvoru, ceprav je bil protestantske vere. 788 Njegov namen razkriva, da je znal biti tudi versko strpen in v dolocenih zadevah popustljiv, predvsem pa, da je znal ceniti talent mladega obetajocega umetnika. Leonhard je povabilo menda iz verskih vzrokov odklonil in tako je škof izgubil najboljšega sodelavca v svojem umetniškem krogu. O novem umetniško oblikovanem oltarju je Hren porocal papežu Pavlu v. v relaciji je zapisal, da je "In eadem Ober­burgensi Ecclesia" dal napraviti "Nouum Altare Magnum affab­re sculptum".789 Najbrž ga je že leta 1614 nameraval tudi pozlatiti. V noticah je omenil, da mu je Mihael Taller v septembru (1614) preskrbel zlate listice za zlatitev oltar­ ja,790 o katerem pa 2a1 ni zapisa1 ne patrocinija in ne lokacije. Ker je kmalu zatem nastopil službo deželnega name­stnika v Gradcu, nacrtov najbrž zato ni takoj izpolnil. Kernov oltarni nastavek je moral kar dobro desetletje cakati na pozlato in polihromacijo. Z barvami in zlatom ga je v letih 1624-1625 skupaj s slikarjem Petrom Steydlerjem po­žlahtnil Krištof Weissmann.791 Po dveh reliefih, ki sta se ohranila in ju je E. Cevc prvi pravilno povezal z Leonhardom Kernom, 79 2 ter na temelju vizitacijskih porocil, v katerih je oltar omenjen ali vsaj delno opisan, je mogoce približno rekonstruirati njegovo obliko. Nad menzo iz belega marmorja ("Eius mensa lapidea est integra ex albo marmore") 79 a se je do oboka prezbiterija dvigal zelo lep ("perpulchrum") 79 4 visok in razmeroma ozek oltarni nastavek z izvrstnimi podobami ("iconem habens pul­cherrimam"; "habet Iconem praeclaram"), 7•s s pozlacenim tabernakljem, ki ga v Hrenovem casu še ni bilo, in z veliki­ 102 ma rezljanima ter pozlacenima svecnikoma ob straneh ("altare maius ... ad fornicem usque errectum, in cujus medio taber­naculum deforis deauratum ••. et ab utroque cornu altaris duo magna sculpta et deaurata candelabra") .7 96 V osrednjem sl.100 delu nastavka je umetnik reliefno upodobil Poklon sv. treh kraljev ("in medio Statuas S.sm Trium Regum Christo Dno munera offerentium, ex ligno sculptas, et deauratas")7 97 v eni od številnih tradicionalnih razlicic tega motiva.798 sl.101 Ožjo in nižjo atiko je okrasil z ikonografsko dokaj konven­cionalnim in kvalitetno šibkejšim reliefom Marijinega krona­nja oziroma sv. Trojice ("in parte superiori Statuam S.smae Trinitatis etiam sculptam pulchre exornatam").1 99 Ob straneh oltarnega nastavka je postavil kipa sv. Mohorja in Fortuna­ta, oglejskih mucencev in sopatronov gornjegrajske cerkve ("ex utraque parte Statuas S.sm Hermagorae et Fortuna­ti") .80o Oltarni nastavek je bil pozlacen in polihromiran ("Palam habens altam coloribus, et auro exornatam").80 1 E. Cevc je umetniško delo stilno, kompozicijsko in iko­nografsko natancno analizira1.aoz Dokazal je, da je gornje­grajski oltar najstarejše doslej znano in z v1r1 potrjeno Kernovo delo in sodi v cas njegovega oblikovnega in slogov­nega zorenja. Za umetnikova zgodnja dela so še posebej zna­cilne klasicisticne prvine, dasi je klasicisticno-realistic­no razpoloženje stalna komponenta njegove umetnosti. Kernovo realisticno razmerje do cloveške figure se kaže tudi na gornjegrajskih reliefih kot "pomanjkanje božjega duha", kakor pravi E. Cevc, zato je toliko bolj interesantno, da je škof Hren to umetnost z odobravanjem sprejel, kar vsekakor razodeva njegovo estetsko širino. Kipar je izrezljal oltar še ob živih spominih na anticno in renesancno umetnost Ita­lije, kot severnjak pa seveda ni mogel mimo severnih in srednjeevropskih impulzov. E. Cevc je pokazal tudi na pred­loge, po katerih se je umetnik zgledoval in jih seveda po svoje prikrojil. Goltziusov bakrorez, po katerem je povzel kompozicijo Poklona sv. treh kraljev, bi utegnil dobiti celo pri Hrenu, ki je leta 1611 pri nizozemskem knjigotržcu kupil vec grafik, med njimi tudi "3 schoene Kupferstich". Kot namrec kaže, škof pri svojih narocilih ni narekoval samo vsebine, temvec je rad dolocal tudi graficne predloge. vsebino umetnine je torej dolocala osebna narocnikova želja. Ta se je pri Hrenu manifestirala predvsem v naroci­lih, s katerimi je afirmiral katoliške resnice, naglašal Marijino slavo, opustil sporne motive, branil katoliško Cerkev in pokazal na njeno zmagovitost. Pri gornjegrajskem oltarju je teološko spekulativna vsebina upodobitev, kakor jo je izbral Hren, poudarjala Kristusovo in Marijino sla­vo.a o a Prizor Poklona sv. treh kraljev kot osrednji motiv v velikem oltarju je bil v Mariji posveceni cerkvi pravzaprav nenavaden. Motiv se po simbolicno-dogmatskem pomenu veže na Evharistijo, predstavlja pa poklonitev Kristusu kot "Kralju kraljev", poklonitev njegovi bo2ji naravi, s ~emer hkrati naglaša Marijino božje materinstvo. Marijo kot Mater Kristu­sove božje narave (Teot6kos) je razglasil sicer že efeški koncil (431), ko je obsodil Nestorijev zmotni nauk, da je samo mati Kristusove cloveške narave (Hristot6kos), v casu protireformacije pa je bila ta verska resnica spet mocneje 103 poudarjena. Njena likovna predstavitev na gornjegrajskem oltarju je bila po Hrenovi zamisli v atiki smiselno povezana s pocastitvijo Matere božje v motivu Marijinega kronanja. Monumentalno tektonsko grajeno oltarno kompozicijo, ki je temeljila še v renesancnem stilnem izhodišcu, medtem ko so bila njena višinska razmerja že manieristicna, je Kern oblikoval ob italijanskih zgledih. E. Cevc ugotavlja, da njegov gornjegrajski oltar predstavlja na naših tleh "kvali­tetni vrh zgodnjega 17. stoletja" in ceprav že napoveduje slogovno preorientacijo, ga vendarle še ni mogoce postaviti na zacetek razvojne poti zlatega tipa, ki ga zaznamujeta oltarja v Dvoru pri Polhovem Gradcu (1627) in pri Sv. Primo­žu nad Kamnikom (1628) .so4 Hofferjeve plastike Na pomlad 1613 je rezbar Peter Hoffer izrezljal Hrenu podobe sv. Tomaža, sv. Mihaela, Naše ljube Gospe in Križane­ga skupaj z Marijo in Janezom. ~ Oblikoval jih je najbrž 80 kot proste plastike. Njihove namembnosti škof v zapiskih ni opredelil, zato ne vemo, ali so bile samostojne ali pa so bile morda namenjene za oltarno skupino. Ceprav o plastikah ne vemo nic natancnejšega, velja morda ob tem opozoriti na 7 kipov, ki jih je škof Buchheim ob vizitaciji leta 1641 popisal v gornjegrajski cerkvi sv. Marjete. Nobeden od teh ni bil vkljucen v oltarne kompozici­je, po naslovu pa so bili nekateri identicni s Hrenovim narocilom rezbarju Hofferju: "Sunt item ibidem repertae sculptae statuae septem ... Vna S: Joannis. Vna B.mae V.is sub cruce. Vna S: Thomae. Vna S: Michaelis. Vna Beatissimae Virginis cum Ihesulo in gremio ... Omnes nouae, pulchrae et deauratae."806 Oltar sv. Katarine v gornjegrajski cerkvi Leta 1613 je dal Hren v gornjegrajsko kolegiatno cerkev -k cetrtemu slopu v ladji na desni strani -postaviti oltar sv. Katarine. Kamnoseška dela pri oltarju je opravil Domeni­co Nimis,807 sicer pa ne vemo o njem nic dolocnega. Ob pos-sl.56 vetitvi je ~kof v protokole narisal 1e menzo, in zaznamoval prostor, kamor je vlo~il relikvije. Te so morale pocivati ali v niši na stipesu (v bazi) ali -od tridentinskega kon­cila dalje -na menzi v izklesani votlinici (sepulchruml, ki jo je prekrivala kamnitna plošca z vklesanim križem (petra sacra).808 Poslikava ladje in oratorija v gornjegrajski kolegiatni cerkvi Ladijski del gornjegrajske cerkve je sprva prekrival raven lesen strop. M. Zadnikar trdi, da je bil tak naein prekrivanja pri nas tako dosledno v rabi, da ga srecujemo celo v najodlicnejši samostanski arhitekturi (Gornji Grad, Sticna).so 9 Vzhodni del svetišca so prvotno zakljucevale romanske apside. Srednjo so v 13. ali 14. stoletju nadomes­tili z gotskim prezbiterijem, ki ga je pozneje po narocilu škofa Tavcarja poslikal beljaški slikar Nikodem Weis­ smann. 810 Tavcar je, kot kaže, poskrbel tudi za olepšavo lesenega stropa v ladji. V juliju 1594 je sklenil pogodbo s slovenjegraškim slikarjem Conradom Wolffom. 811 Umetnik naj bi po dogovoru za 76 fl honorarja poslikal "poden" -termin ponavadi oznacuje raven lesen strop -v "njegovi" (škofovi) cerkvi, kar pomeni, da je dogovor veljal bržcas za gornje­grajsko katedralo in ne za ljubljansko stolnico, ki je bila tedaj že v celoti obokana. Vse do 18. stoletja je gornjegrajska cerkev ostala v jedru romanska, po Zadnikarjevi rekonstrukciji verjetno "triladijska bazilika s tremi pari samostojno stojecih slo­pov in s štirimi polkrožnimi loki med njimi".8 12 V Hrenovem casu naj bi ladijski del z bazilikalnim svetlobnim nadstrop­jem še prekrival raven lesen strop.813 To je mogoce slutiti že iz Hrenovega narocila stavbarju Mihaelu (1602), naj v prezbiteriju razširi odprtino za Kristusov vnebohod; njena lokacija bi bila po pravilu vezana na ladjo, ce bi bila ta že obokana. Glede na to je še pricevalnejša pogodba, ki jo je škof spomladi 1613 sklenil s slikarjem Plainerjem. Njena vsebina, ki narekuje poslikavo ladje v kolegiatni cerkvi, delno osvetljuje tudi stavbno podobo svetišca.814 Dolocitev in razvrstitev motivov nakazuje, da Plainer ni poslikal gotskega oboka, temvec polja nad arkadnimi loki.B 1' Pri tem so raziskovalci izraz "Schwiebogn" ("Schwipogen"l, ki ga Hren uporablja v pogodbi, ko doloca Plainerjevo delo, napac­no pojasnjevali v pomenu oboka, ceprav po pravilu zaznamuje lok.e1& Razlaga, da bi bil Hren arkadne loke gotovo imenoval z latinskim izrazom "arcus",817 ni prepricljiva, saj škof v zapiskih svobodno porablja in prepleta zdaj latinske, zdaj nemške izraze, razen tega pa razlocuje med terminom "Schwie­bogen" (lok) za gornjegrajsko in "Gewelb" ("Gew6lb"l (obok) za ljubljansko stolno cerkev.818 V pogodbi, ki sta jo Hren in Plainer sklenila 19. aprila 1613,819 je škof narocil umetniku, naj na dvanajst lokov ("Schwybogen"l "actlich vnd vnsaumblich" naslika v naravni velikosti, ali še vecje, vseh dvanajst apostolov. Doloci naj jih z imeni in ustreznimi odlomki apostolske vere ter zazna­muje njih dežele, življenje, nauk in smrt. Razen tega naj umetniško ("fein vnd kbonstlich") obrobi dvanajst oken in licno oziroma živahno ("lustig") poslika okrajek pod stro­pom. Matej je obljubil, da bo delo dokoncal v desetih ted­nih. Skof mu je poleg hrane in pijace dolžan izplacati 6 fl za vsak poslikan del, torej za vsak lok (arkado), na katere­ga bo naslikal apostola in z barvami opasal okno. Vsebinski koncept poslikave, ki ga je dolocil Hren, je temeljil v bogatem srednjeveškem izrocilu in se je dobro prilagodil romanskemu prostoru.820 Ikonografski motiv apos­tolov z napisnimi trakovi, na katerih je bilo zapisanih dvanajst clenov apostolske veroizpovedi, je bil v umetnosti že dolgo znan. Upodobitve srecujemo v srednjeveški likovni umetnosti, kot ilustracija veroizpovedi (Credo) pa so se slikani cikli "Symbolum apostolicum" obdržali tudi v potri­dentinskem casu,821 ko so potrjevali apostolsko izrocilo katoliške vere. Njeno apostolsko tradicijo je v pridigah naglašal tudi Hren. Prava vera je prišla k nam po apostolih, je zapisal, ne pa s Saške ali iz Tilbingena ("non ex Saxonia vel Tubinga").8 22 Tudi v upodobitvah življenja, dela in smrti apostolov je Cerkev v 17. stoletju še sledila tradici­ji in tako je kljub prebujajocemu se obcutku za kriticno historiografijo ohranila legendarne zgodbe apostolov po izrocilu Zlate legende.82a Mojstru Mateju je do konca septembra pomagal pri slikan­ju pomocnik Heinrich. Skof je od maja do oktobra 1613 izpla­cal umetniku vec denarnih obrokov v skupnem znesku 103 fl,824 kar je vec, kot je dolocala pogodba. Kako je Plainer izpolnil Hrenove želje, ni znano. Bržcas je posamezne upodo­bitve razdelil v med seboj locene dele. Pri teh je morda, ce si smemo Hrenovo narocilo za "Verzaichnus der Prouinz, le­ben, lehr, Vnd Sterben" razložiti kot likovno nalogo in ne le kot besedni zaznamek, povezal v enoto poudarjeno figuro apostola v ospredju z manjšimi prizori v ozadju. Po vsem, kar vemo o umetnikovem slikarskem slogu, si smemo predstav­ljati, da je z monumentalnimi cokatimi figurami, scenskimi prizorišci, manieristicno zadržanimi barvnimi toni in s posluhom za naturalisticne nadrobnosti -to so namrec teme­ljne znacilnosti njegove umetnosti82 ~ -vtisnil starodavni gornjegrajski cerkvi svojski manieristicni pecat. Cetudi Plainer ni presegal povprecne kvalitete alpskega "domacij­skega" manierizma, sodi njegovo slikarstvo v vrh umetnostnih dosežkov zgodnjega 17. stoletja na Slovenskem. Tako kot vecina njegovih del tudi freske v Gornjem Gradu niso ohran­jene, saj so propadle s cerkvijo vred.12s Razen ladje je Plainer v gornjegrajski katedrali leta 1613 poslikal tudi oratorij. Okrasil ga je znotraj in zunaj in z barvami poživil tudi vse kamnitne dele (portal, okenske okvire in konzolo}. Motivika poslikave ni znana; morda je bila samo ornamentalna, saj se je prav v okviru severnega manierizma posebej razvilo tudi dekorativno stensko slikar­stvo. Za delo je škof odštel slikarju 86 fl honorarja.821 Druga Plainerjeva dela Leta 1613 je slikar Plainer v Gornjem Gradu zares mar­ljivo delal. Ze spomladi je na škofovo željo naslikal vec podob. Za oltarje sv. Martina in Marijinega oznanjenja, sv. Petra in sv. Ane je napravil tri zastore, s katerimi so zagrinjali nastavke, premikali pa so se, pravi E. Cevc, 82 B na železnih obrockih po nosilni palici. Skof mu je odštel zanje 20 fl. Vrh tega mu je izplacal !e 49 fl za sedem olj­nih slik, katerih vsebine oziroma motivike ni omenil. Ob istem casu je Plainer opremil tudi gornjegrajski kapeli sv. Marjete in sv. Uršule, vsako s tremi oltarnimi podobami.829 Gornjegrajska kapela sv. Ur~ule Kapela oziroma cerkvica sv. Uršule je stala na pokopali­šcu tik ob kolegiatni Marijini cerkvi.8ao Ustanovili so jo celjski grofje, zato upraviceno sklepamo, da so kot odlicni donatorji postavili plemenito gotsko stavbo. Skof Hren kape­le ni bistveno spreminjal, pac pa jo je lepo obnovil in opremil ("in vsum formamque deuotionis reduxit ac restaura­uit") .8a1 Ze leta 1601 je na emporo (oratorij) namestil sliko Bitke pri Sisku,8 32 vecjih del pa se je lotil v letih 106 sl.59a sl.59b -59c 1608-1609. Pri obnovitvenih delih je padel z zidarskega odra njegov gojenec Jožef Speltanus, dober glasbenik in latinec (kar je škof posebej cenil), zato je kapela veljala za pro­fanirano, "donec per omnia ab artificibus, una cum Altaribus repararetur". 833 v novembru 1610 je pisal Hren apostolskemu nunciju Salvagu, da je kapelo sv. Uršule in njenih tovarišic obnovil in da jo bo skupaj z oltarjema sv. Mihaela in sv. Ahacija vnovic posveti1.e 34 Kajpada oltarna oprema dotlej še ni bila urejena. Leta 1613 je Matej Plainer naslikal tri oltarne podobe (sv. Ahacija, sv. Mavricija in? sv. Uršule). Skof mu je v marcu 1613 izplacal honorar83' in pristavil, da slikarju v aprilu sledijo Ae kiparji, vendar iz poznejših notic ne izvemo, kateri mojstri so sodelovali pri opremljan­ju Uršuline kapele. Zdi se, da so na novo postavili oba stranska oltarja, velikega v prezbiteriju pa so najbrž samo obnovili oziroma dopolnili. Potem, ko je bila kapela "ab artificibus" obnovljena in olepšana, jo je škof 18. oktobra 1614 posvetil skupaj z oltarjema sv. Mavricija na evangeljski in sv. Ahacija na listni strani, oltar sv. Uršule pa je le rekonciliiral.836 V protokole je stavbo narisal po shematicnem vzorcu -ob krat­kem prezbiteriju stoji višja ladja, pred njim pa se dviga zvonik s piramidasto streho. Ko je cerkvico vizitiral Scarlichi (1631), je zapisal, da stoji "in Claustro Collegy Mariani". Njegovo pozornost je pritegnil oltar sv. Uršule z lepo podobo ("iconem habens pulchram").837 Buchheim (1641) je vse tri oltarje samo na kratko naštel in omenil obok v prezbiteriju,838 Rabatta (1665) pa je še dodal, da sta v stranskih oltarjih na les slikani podobi, Ahacijev oltar pa ima tudi antependij iz pozlacenega usnja. 839 Tedaj so, glede na to, da je bila kapela ustanova celjskih grofov, za katero naj bi veljal naslov blažene Device Marije, nastale nejasnosti patrocinija sv. Uršule.840 V Herbersteinovem casu (1684) so bile že v vseh treh oltarjih na platno slikane podobe.841 Oltarna podoba za celjsko kapucinsko cerkev Pri slikarju Plainerju je Hren 2. decembra 1613 narocil oltarno podobo za celjsko kapucinsko cerkev.842 Tako kot ponavadi pri svojih narocilih je tudi tokrat umetniku nare­koval vsebino in razvrstitev motivov. V pogodbi je dolocil, naj Plainer kot centralni motiv naslika prizor Povišanja sv. križa, okrog njega pa naj v spodnjem delu upodobi na eni strani sv. Cecilijo, Valerijana, Tiburcija in papeža Urbana, na drugi Janeza Krstnika, apostola Tomaža, Hieronima in Franciška Asiškega skupaj s Klaro. Ob križu naj naslika lepe angele z orodji Kristusovega trpljenja (arma passionis), nad križem pa sv. Trojico na ta nacin, da bosta Bog Oce in Sin na desni, sv. Duh na sredi (neposredno nad križem), na levi pa blažena Devica Marija. Prav na vrhu naj dostavi še zvez­do, kakršno. so videli na nebu ob posvetitvi temeljev kapu­cinskega samostana. s tem motivom je Hren obdal celjski konvent z legendarnostjo in jo z likovno govorico posredoval prihodnjim rodovom. Na podstavku (predeli) naj upodobi leže­co Cecilijo s tremi ranami na vratu tako, kakor so jo na~li 107 v Rimu, ko so odprli njen grob. Na straneh nastavka, v vrat­cih, naj naslika dva svetnika; Hren ju ni dolocil, ker je izbiro najbrž prepustil kapucinom. Ob koncu je še pristavil, da mora umetnik licno poslikati vse okrasje in okvire, na podnožju pa dostaviti angela s Hrenovim grbom. Matej je obljubil, da bo delo dokoncal do praznika sv. Rešnjega Tele­sa. Terjal je 100 fl honorarja, h kateremu je bil Hren dol­žan prispevati še slikarski material: platno, laneno olje in barve. Da mu škof ne bi zmanjšal zaslužka, se je moral drža­ti dogovorjenega roka in seveda s svojim delom zadovoljiti narocnika.••a Ceprav je bila patrona celjske kapucinske cerkve sv. Cecilija, je Hren dolocil križ za osrednji motiv velikega oltarja. Kot kaže, se je menda za takšno izbiro odlocil zaradi nenavadnega dogodka, ki naj bi se pripetil v Celju ob polaganju temeljnega kamna, ko naj bi se nad krajem, kjer so pozneje pozidali kapucinski samostan, prikazale na nebu zvezde v znamenju križa.844 Vlogo sv. Cecilije je zato na­glasil s skupino svetnikov ob križu -osebe iz njenega živ­ljenja je povzel po Zlati legendi -posebej pa jo je pouda­ril na predeli, kamor je dal naslikati mrtvo svetnico. Aktu­alni motiv je gotovo poznal po graficnih upodobitvah, ki so ob koncu 16. in v zacetku 17. stoletja po evropskih deželah popularizirale najdbo nestrohnjenega Cecilijinega trup­la.•• s Plainerjeva umetnina ni ohranjena,•• 6 zato le težko sodimo o tem, kako je slikar razrešil zastavljeno nalogo. Nekateri so celo domnevali, da te slike za celjske kapucine ni nikoli dokoncal, vendar nimamo resnega vzroka, da bi dvomili o njenem nastanku. Slika, o kateri govori narocilo, je bila pravzaprav tipicno kapucinsko oblikovan oltarni poliptih -trodelna slika (vecji kapucinski oltarji imajo namrec vedno eno glavno in dve stranski sliki) s prizorom Povišanja sv. križa in asistenco svetnikov v centralnem delu, kjer so bili motivi razvršceni v treh nivojih, 847 s spremstvom dveh kapucinskih redovnih zavetnikov na oltarnih krilih (vratcih) -vratca, ki jih v pogodbi omenja Hren, je namrec mogoce razumeti v pomenu gibljivih kril -in s pou­darkom Cecilijinega patrocinija ter Hrenovega donatorstva na predeli. V takšni rekonstrukciji bi oltar, kljub temu, da narocilo vsebinsko spomija na gotske nastavke, utegnil biti vsaj delno podoben poliptihu pri ljubljanskih kapucinih. Ob koncu leta 1613 je Hren v seznamu del na kratko pov­zel, da se je s slikarjem Matejem "za sliko sv. Cecilije, namenjeno za v~liki oltar v koru kapucinske cerkve v Celju" pogodil za honorar v višini 100 fl. 848 V tej notici je podo­bo sicer imenoval po sv. Ceciliji, vendar je nesporno iden­ticna s sliko, ki jo je v pogodbi naslovil z "Exaltatio crucis". V seznamu je omenil še en dar za celjske kapucine ­v Benetkah kupljen pozlacen tabernakelj.• 4 9 Medtem, ko so celjski redovniki gradili in opremljali cerkev sv. Cecilije, so tudi v Mariboru zastavili zidavo kapucinskega konventa, ki ga je ustanovil baron Janez Jakob Kisel. Hren je 23. aprila 1613 na prošnjo seckauskega škofa sl.53 Martina Brennerja slovesno blagoslovil temelje tamkajšnjega samostana in redovne cerkve.•• 0 108 Freska Ustanoviteljev ljubljanske škofije v stolni cerkvi Tako kot gornjegrajska katedrala je tudi ljubljanska stolnica dobivala vse bolj praznicno podobo. Hrenov program, da bo obnovil slikani okras na obokih, v ladijskem delu in kapelah pa poskrbel za poslikavo vseh površin, ki še niso bile prekrite s freskami, je bil v veliki meri 2e realizi­ran, saj ga je s skupino sodelavcev uresniceval vec let. V septembru 1611 se je slikar Weissmann dogovoril s škofom za restavracijo obocnih fresk in za druga dela.asi Zdi se, da je tokrat dopolnil oziroma obnovil okras še na tistih delih oboka, ki jih v prvi etapi dela v letih 1608-1609 ni zajel. Tako je restavriral in po škofovem okusu celo olepšal celot­no obocno poslikavo v ladji. Z barvami, zlatom in srebrom prekrit kar "dvorno" bogat obok je bil Hrenu mocno všec, saj je v veliki meri zadovoljil njegovo 2eljo po sijaju in boga­stvu liturgicnega prostora in opreme: "Fornix in naui Eccle­siae triplex uel atria cum columnis mira picturae, colorum, auri et argenti uarietate depictus per totum."8 D 2 Isti es­tetski okus razkrivajo tudi njegove pesmi, v katerih se je rad poigraval z motivno barvitostjo in razkošjem. Weissmann je nato skupaj s sodelavci nadaljeval s posli­kavo sten v ladji. Za stenske slike je bilo najvec primerne­ga prostora v njenem zahodnem delu. Tu sta stranski vhod na ju2ni steni po Dolnicarjevem opisu obdajali dve didakticno simbolicni upodobitvi -levo od vrat se je gostil po2rešni bogatin, nasproti je za mizo, prekrito z mucilnimi orodji, sedel trpeci Kristus, ki so mu stregli angeli. J. Veider je obe upodobitvi pripisal Weissmannu,eaa vendar pisanih doka­zov za njegovo avtorstvo nimamo. Prepricljiveje mu je pripi­sal fresko s skupinskim portretom Ustanoviteljev ljubljanske škofije, ceprav tudi v tem primeru za atribucijo doslej nimamo neposrednih dokazov. Res je Weissmann vodil glavnino del v stolni cerkvi, vendar mu je pri tem pomagalo vec sode­lavcev, razen teh pa bi utegnil škof med poslikavo pritegni­ti k delu še kakega potujocega mojstra, zato je tetko pra­vilno razmejiti njihov dele2, kadar ta ni z viri neposredno potrjen. Fresko Ustanoviteljev ljubljanske škofije je umetnik po Hrenovem narocilu naslikal v polkro2ni lok pod obokom na severni steni nasproti stranskemu vhodu. Preden je zacel z delom, pri katerem se ni zgledoval po graficni predlogi, je sl.102 narisal skico, ki jo je predlo2il škofu v pregled. Skico je našel Dolnicar in jo prilo2il svojemu rokopisu "Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis".ea 4 Po njegovi zaslugi se nam je tako ohranila sicer le pogojno Weissmannu atribuirana risba, pa vendarle vsaj drobec, po katerem moremo sklepati na bogato likovno podobo ljubljanske stolnice Hrenovega casa. Lahkotna sencena perorisba ka2e na slikarja, ki se je dr2al še renesancnih kompozicijskih nacel. Upodobljence je razdelil na levo in desno polovico, v os pa je domiselno vkljucil šilasto gotsko okno. Skupini je povezal z modelom ljubljanske stolnice, ki ga v rokah dr2ita ustanovitelja škofije cesar Friderik· in njegova 2ena Eleonora. Model stol­nice je oblikoval shematicno, le zvonik, ki so ga prav v letu 1613 dokoncno obnovili, je natancneje narisal. Na levo ob Frideriku je postavil še Maksimilijana I. in Ferdinanda, ki polaga roko na klececega škofa Lamberga, prvega pastirja ljubljanske škofije. Na desni ob cesarici Eleonori je umet­nik razvrstil predstavnike ljubljanske dieceze Hrenove dobe. Prvi v vrsti kleci celo na skici portretno zajet škof Hren, ki je tako pridobil castno mesto nasproti Lambergu, za njim je stolni prošt Kralj, nato slede dekan in kanoniki. Vrsta klececih cerkvenih dostojanstvenikov, ki jih je umetnik v kompoziciji predstavil kot vodoravni seštevek posameznih elementov, je podobna tradicionalni razvrstitvi portretiran­cev na nagrobnikih. Ko je Hren skico pregledal, je dostavil napise, zacetnice svojega gesla in letnico 1613 ter dolocil grbe ustanoviteljev. Svoj grb in insignije je postavil na odlicno mesto v osi, ki je še ohranjala kompozicijsko disci­plino. Dolocil je tudi, naj umetnik pod upodobitvijo izpiše in uokviri njegovo geslo ter levo in desno ob njem doslika angelsko figuro. Slikar je po Hrenovem konceptu dopolnil fresko še z daljšim napisom -besedilo je prepisal Dolni­car,••• pripoveduje pa o zacetkih, ustanovitvi in rasti ljubljanske škofije ter slavi njene ustanovitelje in ~obrot­nike. V reprezentativni upodobitvi (poleg donatorskega na križevem oltarju naj bi bila drugi Weissmannov skupinski portret v stolnici) je Hren pocastil ustanovitelje, podcrtal pa seveda tudi svojo vlogo in pomen za ljubljansko diecezo. V letu 1613 so slikarji zakljucili poslikavo v ladji. o njej v ohranjenih škofovih zapiskih in obracunih ni natanc­nejših podatkov, v splošnem pa jo je Hren pohvalno ocenil. Pozneje je o slikarskem okrasju stolnice porocal v Rim: "Totumque templum pulchre ac plausibiliter coloribus depin­xit. "•• 6 Stolnicne freske, ki so bile v tem casu eden najob­sežnejših slikarskih kompleksov, so zrasle pravzaprav iz želje za dekorativnim vtisom celote, ta pa je prav v sliko­vitem manierizmu našla primeren likovni izraz. Tlakovanje stolnice in dela v prezbiteriju (koru) Ze 27. julija 1611 se je Hren domenil s kamnosekom Jan­zilom, da bo položil marmorni tlak v koru stolne cerkve in v tamkajšnji romanski apsidi sv. Trojice (škof jo v zapiskih imenuje "khlein Chor").•• 7 Janzil je pogodbo podpisal in potrdil v italijanšcini. Prezbiterij in apsido je tlako­ 8 " 8 val s crnimi šesterokotnimi in manjšimi belimi trikotnimi plošcami. Pri delu sta mu pomagala pomocnika Jakob Schwarz in Julij Ortler. Honorar je mojster prejemal v obrokih med delom.B•9 V novembru 1613 je bil tlak položen, Hren pa je seštel, da je zanj izplacal kamnoseku skupno 364 fl in mu za namecek podaril še jelenjo kožo. 860 Medtem, ko je kamnosek Janzil polagal tlak v koru, je stavbar Giovanni Donino tlakoval ladjo "quadris coctilibus magnis". 8 &1 Pri obnovitvenih delih je sodeloval tudi kamno­sek Domenico Nimis, ki je že v januarju 1613 prosil od škofa pojasnila, ce se bo zanj v stolnici še našlo delo, ali pa si bo moral drugod poiskati kruha.86 2 Ocitno je imel Hren zanj ~e vedno dovolj narocil. Tako je Nimis v letu 1613 napravil v stolnici tri stopnice iz crnega marmorja ob velikem oltar­ ju v koru in ob Marijinem oltarju sredi cerkve, dve stopnici pri gotskem stenskem tabernaklju, stopnico pri zakristiji in orglah in nato še tri pri glavnem ter dve pri stranskem vhodu (v skupni dolžini 24 sežnjev). V Gornjem Gradu je medtem postavil dva stebra ob velikem oltarju, morda v pod­poro novemu nastavku. 9. avgusta 1613 sta mojster in škof napravila obracun.863 Ob izteku septembra je Nimis obvestil Hrena, da je opravil tudi dogovorjeno popravilo na stolnic­nem zvoniku, dokoncal križne rože (fiale) na vrhu in položil 265 plošc v zgornjem koru. 864 24. novembra 1613 je mojster prejel 108 fl placila.865 Prezbiterij kot najodlicnejši del liturgicnega prostora je Hren s crno-belim marmornatim tlakom posebej odlikoval: " ••. chorus marmore nigro et candido et quadro pulchre sane constratus. Praesbyterium consimili lapide, sed instar stel­larum radios mittentium ••• "866 Hkrati je poskrbel še za druga dela, tako da je v letu 1613 prezbiterij v celoti uredil. Pozlatiti je dal gotski stenski tabernakelj, ki ga je z barvami že leta 1611 okrasil slikar Elija Wolff, 867 v kor je postavil novo katedro in uredil korne sedeže (1613). Dragoceno opremo iz orehovine je "umetniško" izdelal mizar in rezbar Specht, popravil pa je tudi podobe prerokov nad kanoniškimi sedeži.868 Sedeži so bili po okrasu in umetniški izdelavi prav gotovo primerni dostojanstvu kora, znacilno za Hrena pa je, da je ohranil stari motiv prerokov nad njimi. Po opravljenih delih je škof zavaroval prezbiterij z železno mrežo: "Chorus cancellis et ostys duobus ferreis transparen­tibus, coloribus, argento et auro depictis,"869 ki je bila olepšana z barvami, srebrom in zlatom. Mrežo je skoval kam­niški kljucavnicarski mojster Gregor Pleško (Ploshik), 870 v slavolok pa jo je namestil in pritrdil stavbar Abondio Doni­no.87 t Tako olepšan oltarni prostor je bil urejen v skladu z novim pojmovanjem kora. Katoliška Cerkev je namrec po konci­lu na novo sakralizirala oltarni prostor, ki je bil kot pravo "svetišce" ("glava") cerkve povišan nad nivo ladje in z ograjo oddeljen od prostora laikov ("a populi statione"). Korno ograjo oziroma mrežo, s katero je locil kler in laike, je kot noviteto uvedel veronski škof Giberti. Novost se je v cerkvi nato v splošnem uveljavila, kot norma pa je bila posebej formulirana v Borromejevih inštrukcijah. Te so dolo­cale, da mora biti kor urejen in opremljen v skladu s svojim dostojanstvom, zaprt (podobno tudi kapele) z mrežo prijetnih oblik, tlakovan z marmorjem ali z drugim solidnim kamnom in dvignjen s 3 ali 5 marmornatimi stopnicami nad nivo cer­kve .8 7 2 Seznam del v stolnici Potem, ko so bila vec let trajajoca dela v stolnici zakljucena (1613), je Hren sestavil seznam, v katerem lapi­darno pravi, da je: postavil katedro (80 fl) in kanoniške sedeže (300 fl), položil marmornat tlak v prezbiteriju (Jan­zil -364 fl) in napravil stopnice pri oltarju in vratih (Nimis -108 fl), zidarju Giovanniju Doninu je za delo (v letu 1613) odštel 235 fl, z železno mrežo je zavaroval kor in poskrbel za poslikavo (oboka in sten), za katero je sku­ 111 paj s hrano in preskrbo mojstrov v triletju izplacal 700 fl. Posebej je seštel še izdatke za kapelo vseh svetnikov (sku­paj s kripto, sedeži in mrežami), ki so presegli vsoto 2000 fl, nazadnje pa je obracunal stroške za stolnicni zvonik (skupaj s križem, pozlacenim nodusom in naslikano uro), ki so znesli 900 fl. 87 3 Ljubljanski škof je tako v želji po bogati okrasitvi notranjšcine uresnicil tridentinske refor­mne tendence. Jezuitska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani Ze leta 1597, ko so se naselili k sv. Jakobu, so jezuiti popravili staro špitalsko cerkev, provincial jezuitov p. Alphons Carrillo pa jo je 24. junija 1603 skupaj s kolegijem posvetil.874 Stara cerkev, ki jo je Hren opisal kot "temac­no, tesno in neprimerno",870 pa vendar ni mogla zadovoljiti širokih potreb jezuitskega reda in dovolj poudariti njegove pomembnosti v mestnem naselju. Jezuiti so se odlocali med tem, ali naj zgrade povsem novo ali pa le povecajo in popol­noma obnovijo staro cerkev. Skupaj z ustanoviteljem, nadvoj­vodom Ferdinandom, so nato sklenili, da bodo "pro publica decentia et honestate" podrli prvotno in na njenem mestu postavili novo svetišce, tako, da se bo po odlicnosti moglo meriti s kolegijem.876 Z njihovim nacrtom so soglašali tudi stanovi. Leta 1611 so se o gradnji zaceli resno dogovarjati. Bartholomaeus Villerius (z njim se je ljubljanski škof vec­krat dopisoval in mu v enem izmed pisem poslal tudi sliko Device Marije)877 je v aprilu 1611 Hrenu sporocil, da je prošnjo v tej zadevi izrocil nadvojvodu. 878 Kmalu zatem, l. maja 1611, je rektor ljubljanskih jezuitov p. Nikolaj Jagni­atovius (Jagnitoviz) poprosil pomoci pri Ferdinandovi ses­tri. V pismu je omenil, da mora po narocilu predstojnikov zaceti z zidavo cerkve, nato pa je navedel glavne vzroke za takšno odlocitev. Utemeljil jo je najprej s splošnim obraz­cem, da je stara cerkev že v slabem stanju, prevec temacna in majhna, tako da ne more sprejeti vseh ljudi, ki prihajajo k bogoslužju, nato pa je pokazal, da jih k delu spodbujajo tudi lepo grajena nova kapucinska cerkev s samostanskim komp1eksom, obnov1jeni in okrašeni cerkvi sv. Nikolaja in sv. Petra ter druga ljubljanska svetiAca.&79 Za podporo je Jagniatovius zaprosil tudi ljubljanski magistrat. V prošnji je razložil, da je cerkev potrebno ali popolnoma obnoviti ali povsem na novo sezidati. Mestni možje so jezuitom ustre­gli in jim odobrili 300 gld podpore, 3450 gld so prispevali za gradnjo deželni stanovi, Nikolaus Candik je namenil za cerkev 2000 fl,8 80 na pomoc pa je priskocil tudi škof Hren, ki je v ta namen dodelil redovnikom vso pravico do desetine iz fužinskega gospostva.88 • Potem, ko so jezuiti za nacrt cerkve dobili soglasje reda,8 82 so spomladi 1613 zaceli z zidavo. l. maja (1613) je sl.54 Hren posvetil temelje novega svetišca.8 8 3 Nadvojvoda Ferdi­nand in jezuit Villerius se kljub ljubeznivemu povabilu8B4 slovesnosti nista udeležila, navzoc pa je bil Ferdinandov zastopnik, stiški opat Jakob Reinprecht. Gradnja je hitro napredovala. Leta 1614 je bila cerkev že prekrita.seo V 112 sl. 70 sl. 82a -82b aprilu naslednje leto (1615) je p. Jagniatovius sporocil škofu, da spet nadaljujejo z zidavo, in dostavil, da bodo utrdili še oboke v koru. Hkrati se mu je zahvalil tudi za "ocetovsko skrb", s kakrirmo si prizadeva za gradnjo.s•& juniJu je rektor zaprosil predstavnike mestnega sveta, da bi za tlak v novi cerkvi preskrbeli potrebno opeko.887 Septem­bra je že obvestil škofa, naj doloci dan posvetitve888 in k slovesnosti povabi tudi nadvojvoda, pri katerem naj poprosi darov "za okras svetišca". Nazadnje je še pristavil, da so iz stare cerkve izkopali posmrtne ostanke barona Jurija Lenkovica (Georg Lenkovic) ,aa9 ki jih bodo shranili v "nje­govi" kapeli v novem objektu. 15. novembra 1615 je Hren cerkev zelo slovesno posvetil.••° K slovesnosti so bile povabljene vse župnije v škofiji, udeležila pa sta se je tudi vetrinjski opat Jurij Reinprecht in baron Marquardus von Egg kot zastopnika nadvojvodov Ferdinanda in Maksimili­ jana. Posvetitveni zapisek v protokolih je Hren ilustriral z risbo cerkve, pri kateri se je bolj kot ponavadi potrudil za objektivni videz. Svetišce in njegovo opremo so jezuiti urejali in dopol­njevali še celo desetletje po posvetitvi. Pri tem so J1m pomagali številni dobrotniki, 891 zlasti pa ustanovniki kapel in oltarjev: škof Hren, stiški opat Reinprecht, 892 grof Posarell893 in plemic de Cromlouiae Eggenberg. Hren je ustanovil prvo, Marijino kapelo na evangeljski strani,894 Reinprecht pa je postavil oltar v prvi, z Lenkovicevimi darovi sezidani kapeli na listni strani. Hren je kapele in oltarje konsekriral šele leta 1625, prve tri 25. maja, druge tri 3. junija.asa O ljubljanski jezuitski cerkvi, ki raziskovalcem njene stavbne podobe zastavlja vec težko rešljivih vprašanj,8 96 so bile glede na njeno prvotno obliko v strokovni literaturi zapisane razlicne trditve in domneve. V preteklosti se je uveljavila misel, da so jezuiti postavili novo cerkev in ohranili samo stari prezbiterij,••? v zadnjem casu pa sklepa D. Prelovšek, da so redovniki le povecali staro stavbo, ki tako sprva ni mogla biti kaj prida podobna rimski vzornici Il Gesu, prinesla pa je pomembno arhitekturno novost, dve vrsti kapel, ki so jih pri.dobili s postavitvijo notranjih opornikov v obliki delilnih sten. Vrsta stranskih kapel je bila priložnost za postavitev vecjega števila oltarjev. D. Prelovšek naglaša, da tipološka sprememba, ki jo je vila šentjakobska cerkev, ni bila izkljucna domena skega reda.898 uvelja­jezuit­ Darovi ljubljanskim jezuitom Med številnimi darovalci, ki so poskrbeli za liturgicno opremo šentjakobske cerkve, je bil Hren eden najradodarnej­ših. V seznamu dobrotnikov ljubljanskega jezuitskega kolegi­ja so zajeti naslednji Hrenovi darovi: 1598 -srebrn ciborij (40 gld), pozlacen križ (28 gld), dar za zemljišce (50 gld); 1600 -škof je omenjen kot velik dobrotnik, darovi pa niso natancneje opredeljeni; 1609 -ciborij in liturgicne posode (200 gld); 1611 -hiša v predmestju (400 gld) in 9 slik; 1612 -dar za cerkev (200 gld) in monštranca (100 gld).••9 113 Potem, ko so stekla obsežna dela pri cerkvi, je tudi Hren sestavil spisek darov, ki jih je v zadnjih letih izro­eil jezuitom. V spisku navaja, da jim je podaril lepo mon­štranco (130 fl, rektor Jagniatovius je k monštranci prispe­val srebrno nogo) in ciborij (s pozlatitvijo vred 130 fl) ter poravnal stroške za ulitje (popravilo) velikega zvona (110 fl), dodelil izkupicek od slovenskega lekcionarja, doloeil pravico do desetine iz fužinskega gospostva kot pomoc pri gradnji cerkve in za cas svojega življenja prepus­til škofijsko desetino od polj v mestni pristavi "Pod tur­nom" pod pogojem, da jezuiti s svojimi gojenci sodelujejo s petjem pri njegovih pontifikalnih mašah v stolni cerkvi.900 Po podatkih v jezuitski kroniki je Hren že leta 1598 podaril šentjakobski cerkvi srebrn in pozlaeen ciborij. Ker je bil za jezuitsko rabo premajhen, ga je pozneje (1608) izroeil kapucinom, za jezuite pa je pri zlatarju naroeil veejega. V maju 1606 je rektor ljubljanskega kolegija Zie­gelfest (Zigelfest) povprašal škofa, ce je novi ciborij že izdelan in poprosil, da bi brat (Andrej) urgiral pri zlatar­ju.901 Mojster je izdelek dokoncal šele v letu 1608. Sentjakobski ciborij iz leta 1608 je lep zlatarski izde-sl.104 lek in sodi med redke ohranjene spomenike Hrenovega easa. Mojster je združil v njem heterogene, renesanene in gotske slogovne prvine, pri eemer je pravzaprav modernejše okrasje apliciral na starejšo obliko. Ornamentiko in reliefne podobe na nogi je oblikoval po renesancnih vzorcih, vrh pokrova pa je postavil pravcati gotski stolpie s fialo. Na pokrov je v kapitali zapisal: "QVANTVS./ HIC . CAPVT . INCLINA . IACET HIC . ANIMAE . MEDICINA . CREDE . DEVS TANTVS IACET HIC . SVPER . AETHERA./ TERRET . LABOR . ASPICE . PRAEMIVM THOMAS . NONVS . EPISCOPVS . LABACEN . DD . T.E.L. ANNO DOMINI . MDCIIX AD 1.6.0.8." Besedilo je izrazito katoliško in naglaša bistvo Evharistije, v kateri je, kot je razlagal Hren v pridigah, navzoc Bog Kristus sam. 902 V reliefnih upodobitvah na šesterolistni nogi je simbolieno predstavil Kristusovo trpljenje (arma Christi) in z njim povezano mašno daritev.9oa Skofovi donatorski vnemi je sledil tudi brat Andrej. Leta 1611 je podaril jezuitom dva dragocena keliha,904 poz­neje (1627) pa sta z ženo Ano ljubljanski cerkvi sv. Petra izrocila v dar ciborij,905 ki je podoben šentjakobskemu. Nastal je sicer skoraj dve desetletji pozneje, pa še vedno prepleta renesancno ornamentiko z gotskimi oblikami. Slovesnost v Dvoru Med lokacijami, ki jih je omenil Primož Trubar v svojih proti zidanju novih cerkva naperjenih pridigah, je bil seve­da tudi Dvor pri Polhovem Gradcu, kjer so prav v njegovem casu zgradili izredno cerkveno stavbo. Posvetil jo je šele škof Hren. Ko se je v juliju 1613 odpravil v Dvor, se je k slovesni konsekraciji cerkve sv. Petra in treh oltarjev, sl.55 patrona, sv. Trojice in sv. Boštjana,906 zbrala množica vernikov. Nekateri so priromali tudi s primorske strani, kot je pripomnil Hren, slovesnosti pa se je udeležil tudi bistr­ški prior Avguštin Brentius. Triladijska dvoranska cerkev, ki s kubicnostjo in tektoniko temelji v mediteranskem stav­bnem izrocilu, živi pa v razpoloženju, znacilnem za prehod iz gotike v renesanso, sodi med najpomembnejše arhitekturne objekte 16. stoletja na naših tleh.907 Z mogocno arhitekton­sko govorico je na ljubljanskega škofa napravila tako mocan vtis, da jo je ocenil za "velicastno" ("magnifica"). Kot kaže, je ohranjeni leseni kip sv. Petra del oltarne opreme, ki so jo polhograjski gospodje uredili v casu do posvetitve. Plastika odseva južnonemške umetnostne ideale in v našem spomeniškem gradivu ilustrira enega od raznovrstnih likovnih tokov Hrenovega casa.9oe V avgustu 1613 je vedno bolehni škof spet hudo zbolel. V bolezni ga je razžalostila prijateljeva smrt; 6. septembra je umrl v Zalcu savinjski arhidiakon Mihael Sega "prijatelj, ki mu ni bilo para".909 Križa v Ljubljani in na Skofljici Kljub obilici dela škof ni pozabil na nacrt, ki si ga je pred leti zastavil. Jeseni 1613 je kamnoseku Janzilu naro­cil, naj postavi dva križa, enega pri ljubljanskem mostu, drugega na škofijskem travniku pri Skofljici. Dogovorila sta se, da bo mojster prejel za delo 100 fl honorarja. 91 ° Kdaj in kako je Janzil opravil prvo nalogo, ne vemo. Tudi ce narocila ni takoj izpolnil, ga bržcas ne moremo istovetiti s tistim za križ pri šempetrskem mostu, ki ga je Hren dal postaviti leta 1622. Križ pri Skofljici je mojster postavil najbrž šele po letu 1615,911 namestiti pa bi ga utegnil ob studencu na kraju, kjer je pozneje lastnik Lisicjega sezidal kapelico "Zegnani studenec•.912 Nakup slik Za okras jezuitske pristave v ljubljanskem predmestju je Hren marca 1613 kupil šest slik v vrednosti 18 fl.9ta V septembru istega leta si je pri lotarinškem trgovcu kupil na baker slikano Marijino podobo, "zu Rom vor Zeytten gema­hlet", in sliko iz Loreta.914 Prva je bila kopija ene izmed rimskih milostnih podob, od katerih sta uživali posebno spoštovanje bizantinsko tradicijo nadaljujoci sliki v Santa Maria Maggiore in Santa Maria del Popolo,910 druga se je navezovala na slavno loretsko božjepotno cerkev in je morda predstavljala tedaj že razširjen motiv prenosa nazareške hiše. V zapiskih zasledimo, da mu je zatem tudi Weissmann naslikal dve podobi, ki v notici niti po vsebini niti po namembnosti nista doloceni. Zanju ga je škof nagradil z 8 fl.91 6 Mogoce je Hren katero teh slik namenil redovnicam, ki jih je ob koncu leta 1613 obdaroval. 917 V seznamu daril je namrec navedel, da je rodni sestri Ani podaril sliko sv. Uršule, s. Neži sliko njene svetniške patrone, priorici v škofjeloškem samostanu klarisinj oltar (najbrž portatile) in prednici v Velesovem (?) dve "posebno lepi" podobi ter oltar (najbrž portatile). Dragocena biblija ceprav je plemstvo trdno vztrajalo v protestantski veri, se je del aristokracije v Casu protireformacije vendarle prilagodil novim razmeram. Hren se je pohvalil v Rim, "da jih je nekaj že pripeljal nazaj v narocje katoliške Cer­kve• .91 e Med tistimi, ki so sledili katolištvu, je bil tudi Herbard Auersperg. Ko je v januarju 1614 priredil gostijo v svojem dvoru, je povabil tudi Hrena. Skof mu je ob tej pri­ložnosti podaril dragoceno nemško biblijo, leta 1607 v Kolnu ponatisnjen prevod dominikanca Dietenbergerja.919 Knjiga je bila vezana v žamet in obrezana z zlatom, 920 Hren pa jo je opremil s posvetilom prijatelju "in Christo peramando" ter s svetopisemskim citatom. Dedikacijski list je eden Hrenovih slikarjev okrasil z Auerspergovim in Hrenovim grbom v manie­risticnem ornamentalnem okviru.921 Sveto pismo so Auerspergi hranili v Knežjem dvorcu. Leta 1883 je bilo razstavljeno na deželni razstavi v Ljubljani,922 potem pa ga je bržcas dole­tela usoda Turjaške knjižnice; po potresu leta 1895 so jo prepeljali v grad Losensteinleithen v Zgornji Avstriji in nato prodali v Ameriko.9Z3 Gostitelj Herbard je bil prav tako kot škof Hren velik ljubitelj umetnosti. škofu se je kmalu oddolžil z dragocenim darilom. Zadnji dan v januarju leta 1614 mu je podaril roko­pisno biblijo z bogato okrašenimi inicialkami,924 v katerih se prepletajo fantasticni živalski motivi. J. Smrekar jo je na temelju tekstne kritike ter paleografskih in stilnih znacilnostih datiral v cas okoli 1300.925 Notranjo stran platnic je dal Herbard okrasiti s svojim grbom in svetopi­semskim citatom, na prvi list pa je zapisal posvetilo: "Dno D. Thomae, D. Principi/ et Episcopo Labacensi re/verendis­simo/ haecce Biblia manuscripta/ Tali Episcopo digna./ D.D. Horwardius Auerspergius et/ Schonbergius Baro et Dominus m.p./ Labaci/." Po Hrenovi smrti so se sledi za razkošno opremljeno biblijo izgubile. Ko so jo leta 1847 spet našli, jo je škof Wolf podaril semeniški knjižnici. Nakup slik in nova mitra Leta 1614 je Hren pri lotarinškem trgovcu kupil 8 vecjih in 9 manjših na baker slikanih podob ter vec drugih predme­tov, 9a & pri graškem dvornem zlatovezcu Balthasarju Ekhardtu pa je v tem casu narocil novo mitro, o kateri so razpravlja­li na seji tudi ljubljanski kanoniki.927 Kri2i pri Podpe~i V aprilu 1614 se je Hren pogodil s tržiškim (kranjskim) kamnosekom in zidarjem Lovretom Knezom (Laure Knes), da bo pri Podpeci ob Ljubljanici na škofijskem travniku postavil križ oziroma Kristusov pasijonski steber ("Marter Seyl"), za vso križevo skupino pa seveda tudi kamnitne podstavke.928 V septembru istega leta sta se o delu natancneje pogovorila. V dogovoru je škof dolocil, naj mojster izdela Kristusov križ (steber) in ga postavi sredi travnika na podstavek s štirimi stopnicami. Izseka naj tudi dva velika kamnitna bloka s štirikotnima odprtinama za lesena kri~a obeh razbojnikov, namesti pa naj ju na gornji in dolnji konec travnika. Hren je predpisal tudi mere, po katerih naj bi bili kamnitni podstavki precej visoki, in nazadnje opomnil mojstra, naj se pri delu zgleduje po vzoru v Smartnem pri Kranju.929 Iz 116 dogovora je razvidno, da mojster križev ni strnil v obicajno kalvarijsko skupino, pac pa jih je po Hrenovi želji loceno razvrstil po travniku, s cimer je zajel širši prostor in poudaril pot. V splošnem je za Hrenova tovrstna narocila znacilna vsebinska povezava (ali celo identicnost) Kristuso­vega križa s stebrom bicanja. Oltar sv. Katarine na Igu Bogato opremljen oltar sv. Katarine v ižanski cerkvi, ki je zaradi profancije luteranov in brezbrižnosti župnijskih upraviteljev propadel, je bil "po Hrenovem prizadevanju, sl.6lb skrbi in naporih obnovljen" in v novembru 1614 posvecen.930 O Hrenovem prispevku pisani viri ne povedo nic dolocnega. Graška leta (1614 -1621) Od decembra 1614 do avgusta 1621 je Hren opravljal služ­bo deželnega namestnika v Gradcu.9 31 Njegova politicna ozi­roma diplomatska dejavnost na dvoru še vedno ni dovolj razi­skana, zato so graška leta precejšnja vrzel v njegovem živ­ljenjskem mozaiku in osebni podobi. Vladno namestništvo, ki so ga vladarji veckrat zaupali ljubljanskim škofom, naj bi po sodbi nekaterih raziskovalcev vecalo pomen ljubljanske dieceze, toda cena takšne pridobit­ve je bila zanjo ponavadi precej visoka. Odsotnost cerkvene­ga pastirja v škofiji je v marsicem povzrocala zastoj. Tudi Hrenu, ki sicer ni opustil skrbi za svojo škofijo93 2 in je med službovanjem v Gradcu veckrat prihajal domov na pasto­ralne obiske, je politicna kariera utrgovala cas za širše versko in kulturno delovanje med svojimi verniki. Kidric mu ocita, da je bila njegova odsotnost usodna za slovensko katoliško književnost, "saj se svojim literarnim nacrtom ni vec posvecal s prejšnjo vnemo".933 Tudi za umetnost so nas­topila manj rodovitna leta, ceprav je Hren še narocal umet­niška dela na domacih tleh in skrbel za njihovo uresnicitev. Se naprej je ostal dejavno povezan s svojimi stalnimi sode­lavci na Slovenskem. Ti so izpolnjevali zastavljene naloge pod nadzorstvom škofovega brata Andreja ali škofijskih ozi­roma kapiteljskih oskrbnikov. Razen tega je Hren v casu namestniške službe gotovo intenzivneje kot prejšnja leta sodeloval tudi z graškimi mojstri. Njegove zveze s tamkaj­šnjimi umetniki še niso dovolj pojasnjene in se kažejo do­slej le v skopih, meglenih obrisih. Navezujejo se zlasti na Hrenova narocila na podrocju štajerske prestolnice. O teh poznamo le nekaj drobcev, tako na primer, da je leta 1618 podaril graški "dvorni" cerkvi (poznejši stolnici) oltar sv. Roka in Boštjana, 93 4 tri leta pozneje (1621), ko so jezuiti razširili cerkev s prizidavo kapel, pa je ustanovil tudi svojo kapelo (prvo na severni strani) z istim naslovom. 93 5 Ce sodimo po Hrenovi darežljivosti in vnemi za umetnost, pac upraviceno domnevamo, da so bili njegovih darov posebno v casu njegovega namestništva deležni tudi drugi graški samos­tani in cerkve, saj se ljubljanski škof kot širokosrcen donator ni omejeval le na svojo diecezo. 117 Ljubljanski škof v Gradcu seveda ni deloval le politic­no, temvec je opravljal tudi versko poslanstvo. Veckrat je vodil slovesna bogoslužja, 936 posvecal klerike in konsekri­ral oltarje, na primer pri graških dominikankah, s katerimi je bil v dobrih prijateljskih stikih,937 in pri cistercija­nih v Reinu pri Gradcu. 93 8 Hrenov graficni portret Hrenov portret (bakrorez), ki je uvršcen v Erbergovo graficno zbirko znamenitih Kranjcev, 93 9 zaznamuje njegov nastop službe deželnega upravitelja, o cemer govori tudi spremno besedilo: " ... Regiminis Locumtenens installatus 29. decembris 1614." V kompoziciji je umetnik, ki ga moremo po pravici iskati med graškimi mojstri, poudaril predvsem epis­kopalne insignije in heraldicno okrasje, s tem pa je skoraj­da preglasil škofov doprsni portret, iz katerega odseva humanisticna plemenitost. Glavno besedo v sliki je, podobno kot v knjižni ilustraciji, prevzel dekor. Grad Vrbovec (Alttenburg) Z denarjem, ki ga je v casu kanoniške, pridigarske in dekanske službe prihranil in v casu deželnega upraviteljstva pridobil od kranjskih in štajerskih deželnih stanov, se je Hren "pro maiori pace et commoditate Domus Oberburgensis" odlocil kupiti grad Alttenburg (Vrbovec) ob Sotocju Savinje in Drete, "da bi naposled le utrdil škofiji mir in rešil spore s plemstvom".940 Grad, v katerem se je v casu nekdan­jega lastnika Ivana Kacijanerja zakoreninilo luteranstvo, je bil namrec že dolgo jabolko spora med plemstvom in ljubljan­skimi škofi. Zaradi kupne pogodbe s štajerskimi stanovi se je v aprilu 1615 oglasil pri Hrenu v Gradcu njegov rentnik in odvetnik Elija Andrian. 941 Skof je kupil Vrbovec za 14.000 goldinarjev, vsoto pa je deželnim stanovom odplaceval vec let.9•2 Kmalu po nakupu je Hren v severnem grajskem traktu "v dvorani" zgradil (uredil) kapelo ("quod ibidem in salla construximus") in postavil oltar s patrocinijem sv. Nikola­ja, svetih škofov in spoznavalcev, angela varuha ter vse nebeške vojske.943 Kapelo je blagoslovil 31. maja 1617.944 2e leta 1620 jo je poškodovala strela.9•s Slika bo~jega groba Med prva dela, ki so nastala v ljubljanski škofiji v Hrenovi odsotnosti, pa so vendarle z njim narocniško ali kako drugace povezana, sodi slika jeruzalemskega božjega groba za cerkev sv. Petra v Stražišcu pri Kranju. 946 Podoba odpira pogled v bogato razclenjeno jeruzalemsko svetišce, datirana je z letnico 1615, signirana z zacetnicama M.P. ter zaznamovana s škofijskim in Hrenovim grbom. Po signaturi in drugih momentih je mogoce sklepati na Plainerjevo avtorstvo. Slikar je tako natancno posnel graficno predlogo, 9 • 7 da je vrisal celo crke, ki so (v legendi) pojasnjevale sestavne dele božjega groba. Ob tem mu je ostalo le malo prostosti za osebni izraz, kar po tedanjih kriterijih, ko kopija v prime­ sl.65a -65c sl. 67 sl.105 ri z originalom ni veljala za manjvredno umetnostno zvrst, ni zmanjševalo pomembnosti dela. Verjetno je tolikšni odvis­nosti od predloge botrovala celo izrecna narocnikova želja, da umetnik upodobi kar najbolj zvest posnetek svetega kraja v skladu z novim vrednotenjem dokumentarne vrednosti podobe. Slovenski katekizem s slikami (1615) Leta 1615 je v Augsburgu izšel licno opremljen slovenski prevod Malega Kanizijevega katekizma ("Catechismus Petri Canisij Soc. IESV Th. Skusi malane Figure naprej postav­len"). Delo je založil ljubljanski dekan Mihael Mikec, oskr­beli pa so ga ljubljanski jezuiti (prevedel J. Candek) .94 • Z njim je bila izpolnjena Hrenova dolgoletna želja (že pred leti je širil med duhovniki tekst v rokopisu) in tako se je že v januarju 1615 vesel pohvalil predstojniku admontskega samostana Sebastijanu Nebelu: "An yezo Drukht man zu Augs­purg Cathechismum Slauicum cum Imaginibus ad usum simplicis Catholicorum Plebeculae". 94 9 Katekizem s protireformacijsko vsebino naj bi pomagal k utrditvi rekatolizacije na Sloven­skem. Po tridentinskih navodilih, v duhu katerih je bil v predgovoru posebej pojasnjen pomen" ... Vrshahou, sa katerih volo so se od sazhetka tiga Karszhanstva v'tej catholishki Cerkvi vednu inu vselej ty malani Duhovni Pildi shpogali ••• " 900 , je bil ilustrirani katekizem ("slikanica") namenjen pouku tistih, ki ne znajo brati. Prav zato je bila glavna sporocilnost knjige v podobah, ki so opravile didakticno nalogo in hkrati vsaj delno vplivale tudi na likovno forma­cijo mladine. Slovenski katekizem je bil sestavljen (preveden) po priredbi bavarskega jezuita in filologa Georga Mayrja. Mayr je po zgledu antwerpenske Plantinove izdaje Kanizijevega katekizma, ki ga je z lepimi bakroreznimi ilustracijami opremil Peter van der Borcht, dal za svoje vecjezicne izdaje napraviti 104 kvalitetne lesoreze pri umetniku, ki doslej še ni ugotovljen. L. Gostiša poudarja, da je za tehnicno virtu­ozno izrezanimi lesorezi slutiti slogovno formiranega moj­stra, pripadajocega srednjeevropskemu manierizmu zadnje cetrtine 16. stoletja.901 Njegove ilustracije kršcanskih resnic, zapovedi in molitev so bile porabljene tudi v slo­venskem prevodu Kanizijevega katekizma. Ne glede na to, da so bile izposojene v tujini, so bile, po Gostiševi sodbi, izjemen dogodek v razvoju lesorezne umetnosti na Sloven­skem. 902 Edini ohranjeni primerek katekizma je bil pred leti odkrit v munchenski univerzitetni biblioteki. V predstavitvi razvoja lesoreza na Slovenskem je L. Gostiša pokazal tudi na pomen dekorativnih ilustracij nezna­nega avtorja v Candkovih Evangelijih in listih (škofovske insignije s Hrenovim in škofijskim grbom, okvirni lesorez z angeloma in Marijinim imenom ter kvalitetno šibkejše Križan­je). ceprav so dela umetniško skromna, po njegovi sodbi z novim pojmovanjem okrasja zaznamuJeJo prelom s tradicijo likovne opreme slovenske protestantske knjige.to3 Nova zakristija v ljubljanski stolnici Spomladi 1616 se je Hren z ljubljanskim stavbarjem Abon­dijem Doninom pogodil za zidavo zgornje zakristije v ljub­ljanski stolnici.954 Abondio je po narocilu nad spodnjo zakristijo ob mestnem arhivu zgradil podstrešno sobo, do katere so vodile po prizidanem okroglem stolpicu kamnitne polžaste stopnice. Prostor je lepo obokal ter zaprl z želez­nimi vrati in železnimi polkni. Novo zakristijo je Hren namenil škofijskemu arhivu in stolnicni zakladnici. Ob tej priložnosti je vkljucil v šenklavško pokopališce tudi Satel­bergerjevo ulico, ceprav se magistrat s tem posegom ni stri­ njal.955 Grbovna plo~ca v Kozarjah s heraldicno plošco, na kateri sta izklesana Hrenov in škofijski grb, so leta 1616 v Kozarjah pri Ljubljani zazna­movali neko poslopje (kmetijo), ki je bilo verjetno last ljubljanske škofije. Poslopje naj bi bilo v tem casu kuplje­no ali pozidano. Plošca je rokodelsko zelo preprosto obliko­vana in ne dosega kvalitete drugih ohranjenih Hrenovih kam­nitnih grbov.9n6 Relatio ad limina 1616 Medtem ko je bil Hren v preteklem kvadrieniju dispenzi­ran od dolžnosti "ad limina" zaradi zdravja, 957 mu je leta 1616 preprecila potovanje v Rim beneško-avstrijska vojna, zato je v juliju poslal papežu Pavlu V. le dolžno relaci­jo,958 v kateri je zapisal: " •.. 12. septembra 1599 me je v graški dvorni cerkvi ••. slovesno posvetil v škofa apostolski nuncij grof Hiero­nim de Portia ••. ob asistenci seckauskega škofa Martina in lavantinskega škofa Jurija ... Ker je v Ljubljani razsajala kuga, sem prvo pontifikalno mašo pel v gornjegrajski Mariji­ni cerkvi •.. Ob nedeljah in praznikih je v stolnici pridiga v domacem slovenskem jeziku. Pridigam že mnogo let sam, v odsotnosti pa me nadomešca generalni vikar ali kdo drug iz mojega kapitlja959 ... V bistrški kartuziji, imenovani po Janezu Krstniku, kjer prebivajo pobožni patri kartuzijani ••. sem ustanovil in zgradil svojo celico ... Na praznik sv. Doroteje se zberemo v Gornjem Gradu k škofijski sinodi, kjer smo razpravljali tudi o obnavljanju cerkva. Skupaj s priJa­telji reformacijskimi komisarji sem s smodnikom razstrelil tri luteranske molilnice, na javnem mestu pa požgal približ­no petnajst polnih tovornih voz krivoverskih knjig Na raznih krajih sem slovesno posvetil osemindvajset cerkva; pet od teh sem na novo posvetil potem, ko sem ukazal izkopa­ti iz njih trupla sleparskih predikantov in jih vreci v reko ••. Položil in posvetil sem osem temeljnih kamnov za nova svetišca, konsekriral pet pokopališc, štiriinosemdeset 960 oltarjev, mnogo prenosnih oltarjev, zvonov in kelihov96 1 Ustanovil sem novo župnijo v Petrinji,962 v svoji diecezi pa župniji v Kropi963 in v Beli Peci.964 Zgradil sem tri kape­le, odlicne po obliki in slikarskem okrasu /Tria Sacella forma ac picturis praestantia/ : sv. Tomaža pri ranah našega Gospoda Jezusa Kristusa in Oznanjenja blažene Device Marije v škofijski rezidenci v Gornjem Gradu ter sv. Florijana mucenca in vseh svetnikov s škofovsko grobnico v ljubljanski stolnici. V koru stolne cerkve sem napravil dragocen marmor­ni tlak in kanoniške sedeže. Kor (ki je bil prej vedno od­prt) sem zaprl s poslikano železno mrežo. Zgradil sem tudi novo zakristijo za shranjevanje pontifikalij, cerkveni zvo­nik in pokopališce. Celotno stolnico sem popravil in olep­šal. Za novo tiskarno (pred leti so imeli krivoverci v Ljub­ljani svojega tiskarja in tiskarno, ki je zdaj zatrta) v ljubljanskem kolegiju, namenjeno za natis knjig v kranjskem jeziku, sem dolocil 1600 fl.96~ Za vzgojo in pastoralno pripravo mladih duhovnikov sem v škofijski rezidenci ustanovil Marijanski kolegij. Poleg tega sem ustanovil in oskrbel še hospic 'Helisaeolum' za kapuci­ne, po namembnosti podoben samostanu.9&6 V gornjegrajski cerkvi sem dal napraviti dragocene or­gle967 in nastavil organista. Oskrbel sem nov, umetniško izrezljan veliki oltar, marmorni tlak v koru in kapeli ter dragocen božji grob, ki ga uporabljamo na veliki teden968 ... Zunaj gornjegrajskega obzidja stojeci zelo stari /perue­tustas/ cerkvi sv. Pavla in sv. Marije Magdalene (kjer je bil v davnini nunski konvent) 969 z novim obzidanim pokopali­šcem ter kapeli sv. Marjete in sv. Uršule z devicami mucen­kami znotraj obzidja, ki so bile opušcene in podrte, sem ene obnovil, druge zgradil na starih temeljih. Naposled sem celotno staro, nekoc opatijsko gornjegrajsko cerkev popleme­nitil s slikami, podobami in umetniško opremo."970 V drugem delu porocila, za katerega je v prepisu 971 posebej poudaril, naj se ohrani v spomin prihodnjim rodovom, je ponovil nekaj podatkov iz prvega dela in dostavil nekaj novih: " ••. po predpisih, ki jih dolocajo konstitucije Siksta V., naj o stanju Cerkve ponižno razložim..• V Ljub­ljani (tako se imenuje po reki, ki tece skozi mesto), ki je metropola Kranjske, stoji pod gradom nedalec od javnega trga stolna cerkev sv. Nikolaja ... V mestu je kolegij Družbe Jezusove s cerkvijo sv. Jakoba, ki sem jo sam posvetil. V kolegiju, ki ga je pred nedavnim ustanovil nadvojvoda Ferdi­nand, živi dvanajst patrov in vec magistrov, ki poucujejo v šestih šolah97Z ... V Ljubljani sta razen tega še dva samos­tana beraških redov; franciškanski, v katerem živi petnajst bratov, stoji blizu stolnice, kapucinski z dvanajstimi clani pa v predmestju. onstran reke na Novem trgu je komenda Mari­jinega viteškega križarskega reda s cerkvijo blažene Device Marije, ki ima svojega kaplana. Mesto ima dva špitala. Meš­canski špital s cerkvijo sv. Elizabete, ki so jo luteranski predikanti imeli v posesti petdeset let -potem, ko sem jih leta 1599 izgnal, sem jo na novo posvetil ima svojega kaplana, ki skrbi za uboge in jim deli zakramente. Pravno sodi pod upravo laikov in mestnega sveta. Cesarski špital je namenjen onemoglim vojakom, ki se vracajo s turških meja. Ustanovil ga je cesar Ferdinand .•. V Gornjem Gradu, kjer je bil ob ustanovitvi škofije zatrt nekdanji benediktinski samostan, je odtlej škofijska rezidenca ... s kolegiatno Mariji posveceno cerkvijo. Leta 1605 sem tukaj ustanovil in zgradil Marijanski kolegij, v katerem z vzgojo in s poukom pripravljam klerike na pasto­ralno delo. V kraju je še pet cerkva: sv. Pavla apostola, sv. Marije Magdalene, sv. Marjete device, sv. Uršule in njenih tovarišic ter sv. Tomaža apostola, razen teh pa tudi dve kapeli: sv. Andreja apostola ter oznanjenja blažene Device Marije. Gornji Grad ima svojo bratovšcino sv. Rešnje­ga Telesa. Za patre kapucine, ki pogosto potujejo v Gradec ali Celje, je bil tu pred kratkim zgrajen hospic 'Helisaeo­lum' ••• Na gricu Tirosek blizu Gornjega Gradu stoji cerkev Devi­ce Marije pri 'Novi Stifti'. Postavili so jo pred šestdese­timi leti z darovi pobožnega ljudstva. Ob vseh praznikih Device Marije romajo k cerkvi množice vernikov iz slo­venskih in hrvaških pokrajin, celo iz Primorja in odrocnih krajev Kranjske, Stajerske in Koroške Cerkev v celoti vzdržujejo z darovi romarjev ••• zato Vašo Svetost ponižno prosim za odpustke. Cerkev sv. Pankracija v Slovenjem Gradcu •.. je v casu cesarja Friderika III. /pripadala kot komenda/ Eneju Silviju, ki je pozneje kot papež Pij II. ustanovil in potrdil ljubljansko škofijo. Ob vznožju velenjskega gradu stoji cerkev blažene Device Marije, ki so se je polastili krivoverci in njihovi predikanti. V devetindvajsetih letih, kar so jo imeli v posesti, so pogubili mnogo duš, toda leta 1600 sem jo spet pridobil, ko sem jo osvojil v slovesni procesiji •.• in jo skupaj z obnovljenim oltarjem sv. Fran­ciška973 na novo posvetil.97 4 Ljubljana ima dve bratovšcini. Pred nastopom krivover­stva je bila edina v mestu bratovšcina sv. Rešnjega Telesa v stolnici sv. Nikolaja ••• pobožnost vernikov pa spodbuja tudi druga, kongregacija Marijinega vnebovzetja v jezuitskem kolegiju. Pred kratkim je bil v stolnici ustanovljen škofij­ski arhiv in vpeljan protokol, stari arhiv pa je shranjen v gornjegrajski škofijski rezidenci97D .•• Napraviti in popraviti sem dal pet dragocenih miter Za škofijo sem s soglasjem prevzvišenega nadvojvoda kupil grad Alttenburg (ki ga še sedaj odplacujem}, da bi odpravil nenehne spore s krivoverskim plemstvom "976 Ferdinandov obisk v Ljubljani Nadvojvoda Ferdinand je leta 1616 vnovic obiskal Ljub­ ljano. Mešcani so se na dogodek, ki je bil lepa priložnost za obnovo in o1epšanje mesta, skrbno pripravi1i. Stolni kanoniki so na seji sestavili seznam potrebnih obnovitvenih del in tudi jezuiti so poskrbeli za slovesen sprejem dežel­nega vladarja.977 Ob obisku si je nadvojvoda skupaj s škofom Hrenom ogledal igro o Gedeonu, ki so jo odigrali jezuitski gojenci. V naslednjem letu (1617), ki ga je papež razglasil za jubilejno (sveto} ,978 je bil Ferdinand okronan za ceškega kralja.979 Dragoceni svecniki Bivanje v Gradcu je Hrena povezalo seveda tudi z graški­mi umetniki .. Leta 1617 je pri dvornem zlatarju ("Hoffgoldt­schmidt"} Jacobu Zwygottu narocil šest (dva para} "zares lepih" pozlacenih srebrnih svecnikov za cerkev. Dolocil je, naj jih mojster okrasi s škofijskim in Hrenovim grbom, obli­kuje pa podobno tistim na dvoru ali onim, ki jih ima predni­ca v graškem dominikanskem samostanu.980 122 sl.71 sl.72a -72c sl.73 Dragoceni svecniki bržcas niso bili edini primer, da se je Hren zavestno naslonil na graške zglede. Od umetnostnih spomenikov, ki jih je srecal v Gradcu, kjer je lahko spoznal tudi severnjaško predelane italijanske vzore, 981 ga je pose­bej prevzela nadvojvodova privatna kapela "silno velicastna in dragocena", 982 in gotovo ni prezrl del dvornih umetnikov (na primer Pietra de Pomisa) , ceprav jim z nivojem svojih mojstrov doma ni mogel enakovredno slediti. Likovnih pobud, prihajajocih z graškega dvora, v Hrenovem krogu prav gotovo ne moremo zanikati. Hrenovo delo v ljubljanski škofiji leta 1617 V marcu 1617 je Hren za daljši cas obiskal svojo škofi­jo983 in se lotil episkopalnega dela. V aprilu je v ljub­ljanski stolnici na novo posvetil veliki oltar, kar mu je že pred leti svetoval apostolski vizitator Salvago, 984 nato pa je konsekriral novo cerkev sv. Barbare na Jesenicah,98 5 ki sta jo ustanovila Orfej in Camilla Bucelleni. Poskrbel je, da sta ustanovnika za bogoslužje in vzdrževanje cerkvene stavbe dolocila potrebna sredstva ("ad Diuinum Cultum prose­quendum, et fabricae tectorumque conseruationem necessa­ry") .9 86 V maju je rekonciliiral "oskrunjeno" pokopališce in cerkev sv. Martina pri Kranju. 987 Smartinski vikar mu je ob tej priložnosti podaril po motiviki izrazito renesancno "zelo lepo sliko blažene Device Marije z malim Jezusom in Janezom Krstnikom".988 V tem letu je umrl Hrenov sorodnik kanonik Jurij Schry­epper (Schrieper) .989 Skof mu je pred leti izrocil v upravo ižansko župnijo z namenom, da bi pridobil cerkvene dohodke, ki so jih ji odtujili heretiki, in seveda tudi zato, da bi obnovil župnijska poslopja, cerkve in njihovo okrasje ("ut ... aedes Parochiales penitus collapsas et inhabitabiles erigeret, ornamenta Ecclesiae Parochialis, eiusque filiarum restitueret et aliquot Ecclesias ruinosas renouaret"). Schryepper je bil zavzet za umetnostno obnovo in je škofove želje z marljivim delom izpolnil: "Hic magno labore et indu­stria, simul etiam hominum inuidia atque sumptu laudabiliter ... effecit, ut quodammodo de nouo Parochia fundata videa­tur."990 Po njeaovi smrti je škof Dodedoval nekaj draaoceno­sti.991 23. septembra 1619 je Andrej Hren, ki mu je bila zaupana izpolnitev Schryepperjeve oporoke, podal obracun, v katerem je navedel izplacila osebam, redovom in raznim moj­strom, kakor jih je odštel po pokojnikovi volji oziroma zadolžitvi.992 Med drugim je zapisal, da je ljubljanskemu slikarju Lovrencu Raisingerju izplacal 22 f l 2 kr za dela pri oltarju Naše ljube Gospe v župnijski cerkvi na Igu, Mateju (Mathes) Raisingerju je poravnal dolg v višini 11 fl, Krištofu Weissmannu, ki je naslikal Schryepperjev epitaf (najbrž po Andrejevem narocilu) in oltarno podobo sv. Ceci­lije, je odštel 16 fl 20 kr, mojstru Hansu Spechtu, ki je epitaf in oltar lepo ("sauber") uokviril z lesom, pa je izrocil 5 fl 20 kr. Tako je Andrej dokoncno poplacal dela v ižanski cerkvi -od okrasja, ki ga je v njej oskrbel Schry­epper, se je ohranil le marmorni krstni kamen -in z umetni­ki iz škofovega kroga poskrbel za nagrobnik, pri cemer velja opozoriti tudi na Weissmannovo avtorstvo slike sv. Cecilije. Ko je leta 1624 po Hrenovem ukazu vizitiral ižansko cerkev Adam Sontner, je o oltarni opremi zapisal: " ... in Parochia s. Martini in Igg •.• summum Altare cum alijs quatuor sat mundis et pulchris ornamentis uidel(icet) Imaginibus, cande­labris, tam aeneis quam ligneis, depictis antipendijs, et mappis sat bene exornatum."•9a Zlatovezec pri Hrenu Medtem, ko se je akof mudil v Gornjem Gradu, ga je obis­kal zlatovezec Hanns Dembkher, mešcan slovaške Trnove ("Tyr­nauiae"), brat berlinskega zlatovezca Tomaža. Hren mu je ob tej priložnosti izrocil vec dragocenih predmetov, ki so jih naali ob nesrecni Tomaževi smrti.99 4 Ljubljanski kanonik Bertogna pri papežu v oktobru 1618•9° je papež Pavel v. v posebni avdienci sprejel ljubljanskega kanonika Gašperja Bertogna. Ta je svetemu ocetu najprej obrazložil, da je ljubljanski škof "vedno bolan, muci ga katar, težijo pa ga tudi akofijska opravila, opravki na dvoru in navsezadnje krivoversko plem­stvo, ker marljivo obnavlja in vnovic pridobiva cerkveno premoženje, ki si ga je plemstvo v dolgem casu krivicno prisvojilo. Nakratko povedano, od reformacije naprej so ga mnogokrat preganjali, pogosto je živel v smrtni nevarnosti in Ae zmeraj zelo trpi." Ko je papež dejal, da je slišal pripovedovati celo že o Hrenovi smrti, je Bertogna odvrnil: "Pred letom dni je zaradi cezmernih škofovskih opravkov težko, da, prav na smrt zbolel. V agoniji, ko že ni bilo vec upanja na življenje, pa se mu je cudežno povrnilo zdravje ... "Sveti oce mu je nato narocil: "Ocetovsko ga pozdravi v našem imenu. Naj odlicno, kot je zacel, v Gospodovem vino­gradu nadaljuje z delom. Tako si bo pridobil zasluženje in apostolsko milost."99& Bertogna je potem v škofovem imenu zaprosil še za relikvije, saj jih je Hren ob številnih pos­vetitvah cerkva in oltarjev potreboval kar lepo množino, zlasti zato, ker jih je v skladu z naglaaenim ceacenjem svetnikov in njihovih relikvij v potridentinskem casu pona­vadi v en sam spomenik vložil precejšnje število. Kanonik je izrazil tudi Hrenovo željo, naj bi papež obdaroval s privi­legijem za mrtve veliki oltar v gornjegrajski cerkvi••? ali vsaj Martinovo kapelo, ker škofijska cerkev v Gornjem Gradu nima nobenega drugega cerkvenega zaklada. Nazadnje je za ljubljanskega dekana Mihaela Mikca prosil dovoljenja za branje krivoverskih knjig. Prošnjo je utemeljil z navedbo, da je Mikec, doktor teologije in apostolski protonotar, v pogostnih stikih z deželnim krivoverskim plemstvom in bi na ta nacin mogel bolje zavrniti njihove pogubne argumente. Mihael Mikec je že leta 1620 umrl, kmalu za njim (1624) pa tudi Gašper Bertogna. Popisovalci inventarja• 9e po njuni smrti so v seznamu navedli vec umetniških del, ki bi jih vsaj delno utegnila pridobiti v sodelovanju z umetniki iz Hrenovega kroga. Skrb za opremo stolne cerkve V skrbeh za svojo škofijo je Hren 22. maja 1619 pisal ljubljanskemu proštu, dekanu in kapitlju: " doma in namestniškem uradu v Gradcu sem skrbel in se trudil za rast in razvoj kapitlja in za izboljšanje naše cerkve. Kot vam je dobro znano, sem skrbel predvsem za stolnico, v kateri sem zgradil dve kapeli z oltarji. Brž ko bo mogoce, naj se pos­likata, opremita in posvetita."999 "Z vsemi mocmi sem se posvetil temu nacrtu. Denar iz štefanjske desetine, ki sem ga namenil za oltarje in kapele, predvsem za oltar sv. Mari­je Magdalene (Sebriachovo ustanovo), sem izrocil Andreju Sturzensteinerju."1000 Dela, ki jih je ljubljanski ordinarij v tem pismu omenil, so bila, kot kaže, v glavnem realizirana šele po njegovi vrnitvi iz Gradca. Posvetitev cerkve v Srednjih Bitnjah V aprilu in maju 1619 je bil Hren spet doma. V tem casu sl.77 je posvetil cerkev sv. Uršule in sv. treh kraljev v Bit­njah.1oo1 Da bi bil škof pri gradnji in opremi cerkve osebno udeležen z narocili, ni znano, ceprav nekateri z nJim ožje povezujejo oltarno podobo sv. Uršule (iz 1616), gotovo pa drži, da je bilo svetišce zamišljeno in postavljeno ob nje­govi moralni podpori. Podružnica s tradicionalnimi prvinami v prezbiteriju (obok prepleta na grebenje reducirano rebrov­je) kaže tipicne znacilnosti svojega casa. Cešcenje sv. Uršule je bilo Hrenu tako mocno pri srcu, da ga je omenil tudi v nagovoru graškim dominikankam, ko jim je leta 1619 na obletnico konsekracije njihove cerkve Mari­jinega vnebovzetja pridigal o obredu posvetitve svetišc in oltarjev.1002 K temu je navezal še kratko razmišljanje o patrocinijih. Cerkve in oltarji so posveceni Bogu in so vidna znamenja njegove navzocnosti, za patrone pa se seveda postavljajo tudi angeli in svetniki, izbrani primerno krajem in ljudem po njihovi specificni vlogi oziroma patronatu. Tako varujejo kraje, prebivalce in njih premoženje oziroma posle in nastopajo pred Bogom kot priprošnjiki. Za primer je naštel cerkve sv. Trojice in Odrešenika v Rimu in na Dunaju, Presvete krvi v Gradcu, sv. Duha na mnogih krajih, sv. Uršu­le v Kolnu, sv. Mihaela na Monte Garganu in druge. Textorjev epitaf Med spomeniki, ki jih je v Gornjem Gradu dal postaviti Hren svojim škofovskim predhodnikom, se posebej odlikujeta sl.106 dva monumentalna figuralna epitafa.1ooa Prvega, epitaf škofa Urbana Textorja, je leta 1619 iz temnosivega apnenca izkle­sal umetnik, ki ga doslej še ni uspelo ugotoviti oziroma z vecjo gotovostjo dolociti.t004 Zgledoval se je, najbrž na posebno Hrenovo željo, pri starejšem gornjegrajskem epitafu škofa Franciška Kazianerja (posnel je njegovo stojo in dr­žo), nekatere detajle (obliko knjige, desnice in pektorala) pa je povzel po tamkajšnjem Raubarjevem nagrobniku. Oblike, ki so pod njegovim dletom postale precej bolj toge in shema­ticne, je zavestno historiziral. Na ta nacin je hotel upodo­biti Textorja kar najbolj realisticno in njegovemu casu primerno (Textor je škofoval med leti 1544-1558), vendar moramo ob tem poudariti, da je bilo kiparjevo historiziranje pogojeno predvsem v znacilni "gotski retrospektivi" zgodnje­ga 17. stoletja. E. Cevc pripominja, da se v njegovem posne­manju "sloga vzporednih gub" kažejo tudi "klasicisticne" tendence casa.1oos Kipar je razdelil plošco na zgornji figuralni in spodnji napisni del. Na ploskvi, ki jo obroblja nažlebljen in pali­casto profiliran okvir, je reliefno upodobil monumentalno škofovo postavo, obleceno v predpasnikasto, v paralelnih gubah nabrano "brokatno" kazulo. Obraz je mocno plasticno poudaril in, ceprav ga ni znal psihološko poglobiti, kaže, da ga je gotovo posnel po nekem izvirnem Textorjevem portre­tu, saj ima vec individualnih crt. Pokojnika ni po tradicio­nalnem vzoru položil na mrtvaško blazino, temvec ga je kot živega (z odprtimi ocmi) postavil na preklado (profilirano karniso). Takšna predstavitev umrlega v življenju oziroma v poklicni akciji se je uveljavila med humanisti predvsem v srednji Evropi,1006 iz tega kulturnega kroga pa je najbrž izšel tudi kipar, na katerega se je Hren obrnil z narocilom. Na spodnjem delu plošce pod profiliranim okvirom, kompozi­cijsko torej loceno od reliefa, je vklesal daljše besedi­lo, 1oo7 ki je v splošnem na nagrobnikih tega casa dobivalo vse vecji pomen, ali pa je celo popolnoma nadomestilo figu­raliko in ornament. Textorjev portretni epitaf je dal Hren vzidati v prezbi­terij gornjegrajske cerkve. Znacilno je, da je najprej pos­krbel za spomin tistega iz vrste svojih predhodnikov, ki se je zavzeto upiral protestantom. Pozneje je v kolegiatni cerkvi preskrbel spomenike še tistim ljubljanskim škofom, ki niso imeli nagrobnikov, v cemer se še posebej kaže njegovo pozitivno razmerje do preteklosti in njegova tradicionalna zavest. Knjižica s podobami iz življenja sv. Cecilije Po smrti cesarja Matija je bil leta 1619 izbran za nje­govega naslednika nadvojvoda Ferdinand. V oktobru, ko se je kot cesar Ferdinand II. iz Frankfurta vrnil v Gradec, so mu pripravili v mestu zelo slovesen sprejem. K slavnostnemu vzdušju je pripomogla seveda tudi likovna umetnost ("In foro puhlico prope Triumphalem portam duo f ontes artificiosissime constructi").10 oe Njegovi otroci so ob tej priložnosti v "dvornem" oratoriju prejeli zakrament sv. birme. Nadvojvodo­vi hcerki Ceciliji Renati je botroval škof Hren.1009 Za god ji je na praznik sv. Cecilije, 22. novembra 1619, podaril "zelo dragoceno kraljevsko knjižico, okrašeno z zlatom, dragulji in velikimi biseri".1010 Knjižica je bila opremljena z dragocenimi slikami. 10 11 Hren je umetniku, ki ga moremo nedvomno iskati med graškimi mojstri,1° 12 narekoval vsebino in razvrstitev prizorov iz življenja sv. Cecilije. V predlogi je zapisal dve varianti, vendar se zdi, da se je nazadnje odlocil za krajšo. Prva razlicica, vsebinsko povzeta po Zlati legendi, je obsegala deset prizorov, ki jih je Hren takole zapisal: "l. Rojstvo sv. Cecilije in kopanje novorojenke (otrok mora biti zazna­ movan z nimbom); 2. Cecilija klece v molitvi zaobljubi Bogu devištvo. Iz nebes se ji v svetlobi prikaže venec; 3. Na porocnem obedu Cecilija (podobno prijetnim glasovom orgel) pripoveduje možu Valerijanu, ki so ji ga starši izbrali proti njeni volji, da angel varuje njeno telo; 4. Papež Urban krsti Cecilijinega moža Valerijana. Ko se ta vrne domov, najde Cecilijo klececo v molitvi, zraven nje pa v nebeški svetlobi in blišcu uzre lepega angela (tu mora biti naslikan angel!); 5. Valerijanov brat Tiburcij, ki ga je Cecilija poucila v katoliški veri, prejme krst. Ob Ceciliji ugleda lepega angela v nebeški svetlobi; 6. Pogan Amahij da Cecilijo zapreti; 7. V stolpu oziroma jeci Cecilija doloci, naj Valerijanovo in Tiburcijevo premoženje in bogastvo raz­dele ubogim; 8. Cecilijo postavijo v vroco kopel v njeni hiši. Hiša gori tri dni, vendar je ogenj ne poškoduje; 9. V hišo pošljejo krvnika s sekiro, s katero zaseka Ceciliji tri rane, vendar ona še ostane pri življenju: 10. Nestrohnjeno truplo sv. Cecilije, kakor so ga našli v grobu pred tridese­timi leti. Svetnica v oblacilu leži na boku tako, da so vidne njene rane na vratu." Druga varianta je štela le pet prizorov: "l. Sv. Cecilija klece zaobljubi devištvo vsemogo­cnemu Bogu. Iz nebes ji angel v svetlem siju pokaže venec in palmovo vejico (Napis: Sv. Cecilija zaobljubi Kristusu devi­štvo); 2. Papež Urban v ornatu. Sredi prizora Cecilija in Valerijan, ki si podajata roke. Urbanu nasproti stoji Tibur­cij. Vsi štirje drže palmove vejice (Napis: sv. Cecilija se poroci z Valerijanom); 3. Cecilija v stolpu oziroma jeci. Pred njo tiran Amahij, ki jo zaslišuje (Napis: Amahij zasli­ šuje sv. Cecilijo); 4. Cecilija v hiši v vroci kopeli. Kr­vnik drži sekiro, s katero ji zada tri rane. Dvakrat je že zamahnil, zato sta na vratu zasekani dve rani. Ta hip zama­huje tretjic (Napis: Sv. Cecilija je ovencana z muceniš­tvom); 5. Mrtva Cecilija v oblacilu leži na boku. Na njenem vratu so zasekane tri rane. Takšno so našli v Rimu pred tridesetimi leti (Napis: Odprt grob z napisom: nestrohnjeno truplo sv. Cecilije)." škof je sestavil tudi napise, ki naj pojasnjujejo prizore na slikah. Ker jih je zapisal le pet, kaže, da je umetnik predstavil svetnicino življenje v petih podobah. Ilustracije, vsebinsko nanizane v horizontalni vrsti, so bile v bistvu pripovedna "slikanica". Po letu 1599, ko so v Rimu odprli grob sv. Cecilije, je postala njena zgodba še posebej aktualna in je mocno odmeva­la tudi v Hrenovem življenju. Za Cecilijo Renato je bila knjižica s podobami njene svetniške patrone res primerno, poucno in najbrž tudi lepo umetniško godovno darilo, saj je Hren pri narocilu racunal tako z vsebinsko pripovednimi kot tudi z estetskimi merili. Slika sv. Nikolaja v ljubljanski stolnici Tudi med škofovo odsotnostjo je slikar Krištof Weissmann imel v Ljubljani dovolj dela in narocil. Ko se je Hren 10 1 3 spomladi leta 1619 za daljši cas pomudil v svoji diecezi, je mojstru narocil sliko sv. Nikolaja. V maju (1619) je iz Gornjega Gradu pisal ljubljanskemu dekanu Mihaelu Mikcu, da je Krištof Weissmann delo sprejel in tako bo za ljubljansko 127 stolnico naslikal zgodbo sv. Nikolaja: " •.• M. Christopho­rus WeySmann Pictor noster Labacen. opus Historiae s. Nico­laj Confess. et Pont. Patroni n(ost)ri depingendum in se suscepit.•10 1• Za delo mu je odštel že 21 fl predujma. Da bi umetnik zaradi prevelike oddaljenosti bivališca ali drugih ovir ne bil pri delu zanikrn ("neglectus in labore"J, prosi Hren dekana, naj mu dodeli primerno stanovanje v kapitlju ali Sattelbergerjevi hiši, tako da bi vsak trenutek mogel slikati. Dekan naj pomaga, da bo "božje delo" ("opus Dei") pravocasno dokoncano. 20. julija 1619 je brat Andrej sporo­cil škofu Tomažu v Gradec, da Krištof slika tablo sv. Niko­laja po bakrorezni predlogi, vendar je ugotovil, ko je delo primerjal z barkorezom, da kopija v vsem ne ustreza predlo­gi, zato je slikarja opomnil, naj bo skrben pri delu. Moj­ster je dotlej naslikal že pet zgornjih prizorov (pet cude­žev) in Boga Oceta s Svetim Duhom v oblakih. 1010 Naslednje leto v juliju (1620) je Andrej spet pisal bratu o stolniški podobi. Omenil je, da je zgorel veliki oltar v Smartnem pri Kranju, slikar Weissmann, ki je Andreju sporocil to novico, pa obljublja škofu, da bo najprej dokoncal sliko sv. Nikola­ja in podobo "Corporis Christi".1016 Slika "Corporis Chris­ti" bi utegnila biti nova (oltarna?) podoba za kapelo sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici, ali pa je bila morda identicna z upodobitvijo Zadnje vecerje, ki je visela v isti kapeli.1017 16. avgusta 1620 je Andrej obvestil škofa, da bo Weissmann zgodbo sv. Nikolaja v kratkem naslika1.101e Veliko tablo sv. Nikolaja, ki so jo glede na prostor in vsebinsko povezavo namestili v ladjo tik pred zahodno emporo na severno steno pod fresko Ustanoviteljev ljubljanske ško­fije, je opisal Dolnicar. Zgodovini ljubljanske stolnice je sl.103 priložil tudi risbo Nikolajeve slike.1019 Na temelju tega gradiva sta vsebino stolnicne slike obširno razložila J. Veider in F. Stele.1020 Sv. Nikolaj, kateremu je pobožna vera pripisala številne odlicne cudeže, je sodil med najbolj priljubljene svetnike srednjega veka. Kljub temu, da ga je pozneje kriticno zgodo­vinopisje ocenilo za legendarno osebnost, je ohranil prilju­bljenost, umetniki pa so pri svojem delu še naprej radi segali po Zlati legendi in sledili tradiciji. Tej je ustre­zala tudi ljubljanska slika. Imela je veliko osrednjo figuro svetnika in obrobne prizore. V središcnem pravokotniku je stal frontalno zajet sv. Nikolaj. Oblecen je bil v vzhodni škofovski ornat, v levici je držal križ, z desnico pa je po vzhodnem obredu blagoslavljal. Ob njem sta klecala ustanovi­telja ljubljanske škofije cesar Friderik III. in njegova žena Eleonora, nad njima pa sta se v oblakih kazali še dve doprsni figuri, po Dolnicarjevem opisu Jezus in Marija.1021 osrednje polje je obdajal obrobni pas, razdeljen na šest­najst manjših delov. V njih so se vrstili prizori iz svetni­kovega življenja -rojstvo in otroštvo (2 prizora), številni cudeži (11 prizorov) in svetnikova smrt 12 prizora), cen­tralno polje v spodnjem delu slike pa je krasil Hrenov grb. Weissmann, ki ga je Andrej Hren med slikanjem opomnil zaradi nenatancnosti pri posnemanju predloge, je zagrešil nekaj nedoslednosti pri razvrstitvi napisov, ki so pojasnjevali zgodbe iz Nikolajevega življenja.1022 Pod upodobitvijo je umetnik po škofovem narocilu zapisal še daljše posvetilo in potrdil, da je slika posneta po ba­rijski ikoni: "VERA S: NICOLAI MAGNI ARCHIEPI/ MYRENSIS EFFIGIES E BARRIANA/ APPVLIAE ECCLESIA DESSVMPTA."102a Da je Weissmann res kopiral bakrorezno predlogo, vemo tudi iz Andrejevega porocila, ki ga je pisal škofu v Gradec. To predlogo oziroma božjepotno podobico, misli Veider, naj bi bil Hrenu podaril slepi poljski romar plemic Aleksij Suzdi­lovski, ko mu je leta 1608 na poti iz Barija prinesel v Ljubljano "cudežne mane".1024 Po Veiderjevi sodbi je stolni­cna slika posnemala ikono z oltarja nad svetnikovim grobom, ki ga je leta 1319 dal postaviti v Bariju srbski kralj Uroš II. Milutin. F. Stele, katerega je spodbudila k raziskavi v novosadskem zborniku objavljena študija o srbskih ikonah v cerkvi sv. Nikolaja v Bariju,1025 pa je pozneje doka­zal,1026 da je ljubljanska verzija združevala prizore dveh barijskih ikon. Vrsta upodobitev iz Nikolajeve legende naj bi bila posneta po nekdanji (neohranjeni) srebrni Milutinovi ikoni, ki je edina imela okvirne prizore, centralni del s svetnikom in z donatorjema pa po ohranjeni leseni ikoni, le da je v ljubljanski kopiji slikar Weissmann po Hrenovem narocilu zamenjal Milutina in Simonido s Friderikom III. in Eleonoro. Tako je podobo prilagodil naši zgodovini in vse­binsko povezal z zgornjo fresko Ustanoviteljev ljubljanske škofije. Stele je v razpravi tudi izcrpno opisal po Zlati legendi povzeto Nikolajevo legendo, kakor so jo ilustrirali prizori na stolnicni sliki. Pojasnil je, da je ljubljanska podoba po obliki in kompoziciji ustrezala italo-bizantinskemu slikar­stvu ("maniera greca") 13. stoletja, ko so se uveljavile v umetnosti narativno bogate ikone z "žitijem".10 21 v njej je še zaznavno preseval barijski original, ki ga je posredovala bržcas renesancna graficna predloga, v kateri so bili gotovo že združeni elementi srebrne in lesene Milutinove ikone, in obarval Weissmannov manieristicni slikarski slog. o kvalite­ti dela (to ni ohranjeno) pac ne moremo reci nic dolocnega, v splošnem pa velja, da je slikarstvo samostojnih tabelnih podob bilo pri nas v tem casu še slabo razvito.10 2• Ceprav je moral zvesto slediti predlogi, je Weissmann najbrž na posebno škofovo željo razen drugih donatorskih oseb vnesel v sliko še nekaj sprememb, v katerih, Ce jih morda le ni pripisati samo na rovaš tipicno bizantinske Nikolajeve škofovske oprave, je mogoce slutiti celo lahne protiluteranske nagibe. Morda je zato, da bi odvrnil asocia­cijo na evangelicanski nauk, svetniku namesto knjige (evan­geliarija) položil v roke križ, Kristusu pa je evangeliarij, ki ga drži na harijskem originalu, zamenjal z mitro.1029 Motiv Kristusa in Marije, ki izrocata Nikolaju škofovske insignije, je ikonografsko posebno privlacen in ceprav je bil povzet po stari ikoni, je postalo njegovo sporocilo v tem casu znova aktualno. V njem moremo razbrati celo mikavno aluzijo na škofa Hrena in njegove boje s "krivoverci". Zgod­bo, ki je legendarno izrocilo sicer ni poznalo, bila pa je zelo razširjena v Rimu in je postala pogostna snov likovnih upodobitev, je zapisal Peter Equilin. Pripoveduje, da se je Nikolaj udeležil koncila v Niceji in tam s ~kofu neprimerno ostrino nastopil proti arijancem, zato so mu koncilski ocet­je odvzeli episkopalne insignije. Toda gorecnost, s katero je branil enakost treh božjih oseb, je tako ganila Kristusa in Marijo, da sta mu vrnila palij, mitro in evangelia­rij.1oao Molanus motivu ni bil naklonjen. S kopijo barijskega originala je Hren najbrž zavestno želel presaditi v Nikolajevo ljubljansko stolno cerkev koš­cek tamkajšnje božjepotne slave. Beneficiatna hiša sv. Barbare v Ljubljani Obnova beneficiatne hiše sv. Barbare v Ljubljani seaa najbrž še v cas Hrenovega bivanja v Gradcu. Stavbo, ki jo je dal obnoviti leta 1621, je po Dolnicarjevih besedah zaznamo­val s svojim marmornim grbom: "Domus beneficiatus S: Barba­rae ... In eadem cernitur scutum marmori insculptum insignis illius praesulis Thomae Cronn, episcopi Labacensis, qui illam ruinosam anno 1621 restaurauit.1031 Plošco so našli pozneje v vrtu kanoniške hiše in jo vzidali v škarpo prošti­je. Pod škofijskim in Hrenovim grbom ima vklesan napis: "Thomas IX. Episcopus Labacensis collapsam ereximus," pri letnici 162. pa zadnja številka ni citljiva. Dimitz je mis­lil, da je bila plošca sprva vzidana v poslopje cesarskega špitala, zato so jo veckrat povezovali z drugimi objek­til 032 in ne z beneficiatno hišo sv. Barbare. Apostolska vizitacija Siksta Carcana Leta 1620 je apostolski vizitator Sikst Carcanus po dolocilu papeža Pavla V. vizitiral ljubljansko škofijo. Po opravljenem delu je obvestil Rim o negativnih in pozitivnih straneh verskega življenja v diecezi.103 3 Po njegovi sodbi je bremenilo Hrena mnogo nepravilnosti.1034 Te so bile v mnogocem posledica težkih casov in revšcine, neurejenih razmer, neenotnosti in konstantne konservativnosti dežele, le delno pa tudi škofovih osebnih lastnosti. Vizitator je Hrena v vec pogledih tudi pohvalil, predvsem v njegovem reformacijskem prizadevanju in vdanosti apostolskemu sede­žu,1o35 prav tako pa je s priznanjem ocenil, da je mnogo cerkva otel iz rok heretikov in podrl luteranske shodnice. da imajo skoraj vse vasi na ozemlju njegove škofije svoje cerkve, da je v Gornjem Gradu napravil božji grob, da je zgradil vec cerkva, kapel, župnišc in pokopališc ter pomagal jezuitom in kapucinom, da je bogato okrasil ("perornauit") dragocene infule, zaradi katerih se je sicer kler pritože­val, saj je sodil, naj bi se denar porabil za potrebnejše stvari, da je dal obnoviti in poslikati stolno cerkev, zgra­dil celico v bistrškem samostanu, kupil grad Alttenburg, podaril uro romarskemu svetišcu v Loretu in opravil še vec drugih pobožnih del. Ljubljanskih kanonikov Carcanus ni predstavil kaj prida pozitivno,• 036 saj, kot je opazil, niso živeli v slogi in svojemu ordinariju niso izkazovali dolžne­ga spoštovanja, v izpolnjevanje njihovih službenih opravil pa so se vrinile vse mogoce nerednosti. Tudi življenja duho­všcine ni pohvalil (naglasil je simonijo, nevednost in kon­kubinat) , 1037 pri tem pa se je zaustavil še ob neenotnosti liturgije na obmocju celotne Akofije. Duhovniki so uporab­ ljali tako oglejski kot tudi salzburški in rimski obrednik, medtem ko je tridentinum poleg rimskega (Rituale Romanum je izšel leta 1614, v ljubljanski škofiji pa je bil obvezno uveden šele 1634) potrdil le ambrozijanski, galikanski in mozarabski obred. 10 38 Celo Hren sam se je držal starih, tudi že odpravljenih ali celo od rimske Cerkve prepovedanih navad in obredov.1039 Seveda vizitator ni opazoval samo življenja in obicajev klera, temvec je pregledal tudi cerkvene zgradbe, kjer je nadziral red in cistoco, zlasti pa je ugotavljal, ce je hranišce Evharistije primerno urejeno, ce so oltarji posve­ceni, ce imajo cerkve predpisano liturgiCno opremo in knji­ge.1040 Carcanus cerkva ni sistematicno popisal, podal pa je splošno sliko njihovega stanja. Ker so duhovniki pri blagos­lovu krstne vode opravili sedem obhodov okrog krstnega kam­na, so skoraj povsod stali krstilniki sredi cerkve, prekriti s piramidastimi, s podobo Janeza Krstnika poslikanimi pokro­ vi. Vizitator je opazil, da ob njih ni bilo sakrarijev ali piscin za izlivanje krstne vode. Prav tako po cerkvah niso imeli spovednic. Križani, ki naj bi visel ob vhodu v prezbi­terij (v slavoloku), ni bil povsod namešcen na tem mestu. Zdi se, da je Carcana posebej presenetila navada, ki so jo, kot je zapisal, razen drugih praznoverij gojili kmetje, da so na veliki petek premazali Križanega s presnim maslom. Skoraj povsod so hranili Evharistijo v kamnitnih neokrašenih stenskih kustodijah, ki so bile zaprte samo z železnimi mrežami, zato so bile izpostavljene prahu in umazaniji, pogosto pa so bile tudi vlažne. Po nekaterih cerkvah so imeli bakrene in umazane ciborije. Svetilk niso namešcali pred veliki oltar v prezbiteriju, pac pa ob straneh. Stevil­ni oltarji po cerkvah so bili leseni, kar je bilo v vizita­torjevih oceh ocitno manj primerno,10 4 1 in so imeli le kam­nitne menze. Mnogo jih ni bilo preskrbljenih s prti, s po­trebno opremo in z dostojnimi antependiji, nekateri so bili umazani in zelo vlažni. Ponekod so imeli zelo raztrgana, stara in umazana liturgicna oblacila, na mnogih krajih pa ni bilo niti predpisanih kazul v petih barvah. Prezbiterijev niso zapirali z železno mrežo ali vsaj z leseno ograjo. Tudi kropilnikov z blagoslovljeno vodo ob cerkvenih vratih niso imeli. o cerkvah, ki jih je na ogledih po raznih krajih obiskal, je vizitator v splošnem ugotovil, da so nekatere razpadajoce, druge vlažne, prevec temne, ali umazane in neprimerno vzdrževane. V mnogih so stali številni oltarji, vendar brez beneficijev, umazani in nelicno poslikani. Tudi zakristije so bile vlažne, zakristijska okna pa nezavarova­na, brez železnih mrež. Ker pokopališca, po katerih je bilo tu in tam videti celo raztresene kosti, niso bila dobro zaprta, so imele dohod nanja tudi 2ivali. V nekaterih krajih so brez razlike pokopavali heretike na katoliški strani in katolicane na heretikom odmerjenem prostoru. Po Carcanovih ugotovitvah naj bi celo Hren sam dovolil nekatere heretike pokopati na katoliškem pokopališcu ali kar v cerkvi, seveda za denar, ki ga je porabil za gradnjo. Vizitator je marsikje videl razpadajoca župnišca, na razpotjih pa podrte križe in znamenja brez svetih podob. Ceprav je Carcanus zakljucil vizitacijo s pozitivno oceno v splošnem, po Hrenovih besedah "s pohvalo škofa in cele ljubljanske škofije",1042 kaže njegov opis po mnogih letih resnega Hrenovega prizadevanja še vedno neurejene razmere v diecezi. Leta 1621 je vizitator izdal dekre­te,1043 s katerimi je želel zadeve urediti, izboljšati dis­ciplino, poravnati spore in s prakticnimi napotki napraviti red po cerkvah. Glede škofa je dolocil, naj zaradi zlorab, ki so se razlirile v stolnici med njegovo odsotnostjo, dalj­ši cas, ce je le mogoce, rezidira v Ljubljani, škofijo naj vizitira vsaj vsako tretje leto in uredi tudi druge pomanj­kljivosti.t 044 Potem je zaukazal dolžnosti kanonikov (po napotkih tridentinskega koncila naj bi bil kapitelj organi­ziran hierarhicno, s poudarjeno škofovo oblastjo) in kle­ra, 10 4 a na koncu pa je navedel še dolocila o obredih, cer­kvah, oltarjih, petju in drugih cerkvenih zadevah.104s Med drugim je predpisal, naj v liturgiji opuste sedem obhodov okoli krstilnika, krstne kamne naj premeste, ker sredi cer­kve ovirajo prehod, pokrijejo naj jih s piramidastimi pokro­vi in v njihovi bližini napravijo piscine. Po cerkvah naj postavijo spovednice. Napravijo naj tabernaklje sredi veli­kega oltarja, da bodo v njih dostojno hranili Evharistijo, kjer pa bodo še naprej ohranili stenske kustodije, naj jih zavarujejo z lesenimi plošcami in obogate s kiparskim ali slikarskim okrasjem, železna vratca pa naj pozlate. V ljub­ljanski stolnici naj hranijo Evharistijo v kapeli bratovšci­ne sv. Rešnjega Telesa. Liturgicno posodje naj bo srebrno in pozlaceno. Oltarje naj oskrbe s potrebno opremo, njih števi­lo naj se prilagodi velikosti cerkve, glede njihove mere pa je dolocil, naj ne bodo prevec majhni. Tiste, ki stoje sredi cerkve, pod prižnico ali orglami, naj odstranijo ali preneso na primernejše mesto, seveda ce je to mogoce storiti brez spotike ljudstva.1047 Vsak župnik mora imeti predpisana bogoslužna oblacila, o katerih naj se napravita dva inven­tarja: enega hrani kljucar, drugega župnik. Strehe, oboke in stene cerkva naj obnove, da se zanemarjene ne bodo podrle. Neokusne oziroma neprimerne ("ineptae"l slikarije, posebno v podružnicah, naj odstranijo ("deleantur") •1041 Nagrobnih plošc, ki v tleh prekrivajo grobnice, ne smejo krasiti s križi in s podobami Matere božje ali Imena Jezusovega. Po cerkvah naj ob vhodu v prezbiterij visi Križani, ki ga lahko postavijo na tram. Prezbiterije naj zapro z železnimi mreža­mi. Stare nelicne klopi naj odstranijo in napravijo enotne, za magistrat pa postavijo lepše oblikovane na odlicnejšem mestu. V cerkvah smejo pokopavati mrlice samo v grobnice. Iz svetišc naj odstranijo vse profane predmete, razen ce jih ne uporabljajo za obrambo pred napadi sovražnika. Križe in kapele na razpotjih naj obnove, da se ne bodo nad njimi znaSali mimoidoci krivoverci, in zavarujejo z mrežami, da heretiki ne bodo mogli do podob. Duhovniki naj zunaj mest in vasi ustanove pobožnosti, da bodo tja romali verniki v post­nem casu.1049 Nazadnje je vizitator po smernicah tridentin­skega koncila postavil še najpomembnejšo odredbo na podrocju cerkvene umetnosti, ki naj bi povzrocila zaželene posledice glede njene ortodoksnosti, preprecila razne zlorabe, samo­voljnosti in nekrite investicije, omogocila enotno urejenost liturgicnih prostorov in tudi v umetnostnem pogledu vse podredila škofu kot centralni osebnosti, ceš da naj poslej nihce ne postavlja oratorijev, kapel, cerkva, oltarjev, grobnic, epitafov in oltarnih podob z upodobitvami svetih zgodb, ne da bi se poprej posvetoval s škofom.10 5o Pri dolocitvi dekretov, v katerih je v najbolj skopih obrisih formuliral liturgicni, estetski in higienski stan­dard cerkva, se je vizitator ravnal torej po koncilskih napotkih, Borromejeve inatrukcije pa je, kot ka2e, upoateval le v tolikšni meri, v kolikršni so bile ~e leta 1614 privze­te v rimski obrednik.10G1 Tridentinske smernice pravzaprav niso izrecno predpisovale ureditve liturgicnih prostorov. Ta je temeljila predvsem na odlokih o dostojnem oblikovanju liturgije ("De sacrificio Missae"), v katerih so koncilski ocetje posebej naglasili pomen zunanjih simbolov, govorico likovne umetnosti: "si quis dixerit, caeremonias, vestes et externa signa quibus in Missa celebratione Ecclesia Catholi­ca utitur irritabula impietatis esse magis quam officia pietatis, anathemata sit."105 2 Nasledek tridentinuma je bil nov poudarek na zakramentih, kar se je odražalo seveda tudi v cerkveni opremi. Obvezna je postala spovednica ("confessi­onale"), z novo skrbnostjo naj bi se postavljala krstilni in kropilni kamen, z najvecjo pozornostjo pa urejalo hranišce Evharistije ("sacrarium"). Koncilski ocetje njegovega mesta v cerkvi niso dolocili, zato se je še nekaj casa ohranjal stenski tabernakelj, ceprav se je zmeraj bolj uveljavljalo zanj mesto sredi velikega oltarja. Takšen tabernakelj je postal nov sakralni center cerkve in je osmišljal središcno os arhitekture.1053 Carcanus je sklenil porocilo o svojem delu z navedkom, da je v testih mesecih z velikim naporom v neugodnih razme­rah in nevarnostih osebno vizitiral vse kuratne cerkve in dostopne podružnice, ki so raztresene po Stajerski, Koroški in Kranjski, na mejah Mad2arske in Hrvaške, ter izdal potre­bne dekrete. Z nekakšno vdanostjo v žalostno resnico je dostavil, da je po župnijah ob vizitaciji prejel le 497 fl 58 kr, medtem ko so ga celotni stroški vizitacije veljali nad 1300 fi.•o•• Carcanovi dekreti so v ljubljanski škofiji še dolgo dobo ostali vodilo, Hren pa, kot kaže, vseh vizitatorjevih opozo­ril ni dosledno upošteval (mnogo odlocneje jih je zacel uresnicevati njegov naslednik Scarlichi).1055 eeprav ga je vizitator na primer posebej opomnil, da po nekaterih cerkvah (v stolnici, pri sv. Petru in drugod) stoje oltarji sredi cerkve kljub temu, da so jih po cerkvah rimskega obreda že odpravili,105 • v ljubljanski škofiji srecamo oltarje na tem mestu tudi še pozneje. Vendarle so verjetno tudi carcanovi dekreti pripomogli, da se je škof še v istem letu vrnil iz Gradca domov. 11. avgusta 1621 je bil Hren razrešen slu2be deželnega upravitelja• 0 • 7 in, ko se je "z veseljem" vrnil v svojo škofijo, se je spet zavzeto lotil dela. 133 Umetnostne naloge po vrnitvi iz Gradca Doma so Hrena najprej zajela škofovska pastoralna opra­vila, potem pa se je spet posvetil tudi umetnostni dejavnos­ti. Kmalu po vrnitvi (1621) sta ga ljubljanski in kranjski mestni svet prosila, da bi pri njihovem beneficiju sv. Ciri­la in Metoda v Aachnu, ki so ga mešcani ustanovili ob koncu 15. stoletja, postavil novega beneficiata.1058 V naslednjem letu se je zvrstilo v ljubljanski diecezi vec pomembnih dogodkov. 6. marca 1622 je Hren posvetil kostanjeviškega opata Mateja Majerla, ki je slovesno prisegel pokoršcino in zvestobo Cerkvi, redu in ljubljanskemu škofu.1059 Ob njegovi konsekraciji je Hrenov slikar narisal v pontifikalne proto-sl.124 kole subtilno risbo škofa (opata) na piedestalu. Konec maja 1622 je ljubljanski ordinarij po vec letih spet vodil proce­sijo sv. Rešnjega Telesa po okrašenih mestnih ulicah, 106 0 teden dni zatem pa se je skupaj z verniki pridružil slavju vesoljne Cerkve ob kanonizaciji Izidorja kmeta, Ignacija Lojolskega, Franciška Ksaverija, Terezije Velike in Filipa Nerija.1° 61 Dogodka sta bila prava množicna demonstracija okrepljene katoliške Cerkve. Obe že kar barocno zamišljeni manifestaciji je ("cum magna populi Labacensis admiratione") bogatila gledališka, glasbena in likovna (dekorativna) spre­mljava ("publica ornamenta, pompae theatrales arcus, pyrami­des, columnae triumphales"). Velika spektakularna slovesnost, s katero so v Ljubljani slavili kanonizacijo svetnikov, je bila za jezuite prilož­nost javne predstavitve svoje moci. Na gledaliških odrih, ki so bili "zgoraj in spodaj" lepo okrašeni in tako tudi njiho­ve stene, prav kakor gledališka pozorišca, so predstavljali ljudstvu razlicne žive slike o svetnikih, na gledalce pa so napravili mocan vtis zlasti z bogato opremo. Pri lepšanju mesta za jezuitsko procesijo je po narocilu magistrata sode­loval slikar Lovrenc Raisinger, 1062 na pomoc pa so priskoci­li tudi drugi dobrotniki. Po pompoznosti se je z jezuitsko mogla meriti procesija sv. Rešnjega Telesa, ki jo je organi­ziral Hren. Prav gotovo se je potrudil, da je bil sprevod z obligatornimi štirimi oltarji kar najbolj imeniten, saj je, kot naglasa D. cvetko, v organiziranju slovesnih sprevodov in praznovanj tekmoval z jezuiti.106 3 Pri tem je bržcas zaposlil tudi svoje umetnike, morda celo Weissmanna ali Plainerja. Po evropskih deželah, zlasti v Italiji, so krasi­li bogate sprevode celo veliki manieristicni umetniki, ki so kot pomembni "maestri scenografi" našli mnogo priložnosti za svoje ustvarjalne domislice prav ob javnih manifestacijah in seveda v teatru. Scenografija je v tem casu postala ena od priljubljenih nalog likovne umetnosti. Plainer je gledališke efekte (scenska prizorišca) vkljucil tudi v oltarne podobe, uveljaviti pa jih je mogel v vecji meri bržcas tedaj, ko je po narocilu jezuitov poslikal njihovo ljubljansko gledališ­ce.1064 Novo, veliko in lepo okrašeno dvorano za predstave, ki jo je kolegij pridobil leta 1618, je pohvalil jezuitski kronist, ko je opisoval slovesnosti leta 1622: "Ex templo peractis divinis itum ad amplissimum novum Auditorium, Au­laeis, Imaginibus et frondibus ad elegantiam exornatum." 134 Posvetitev tržaškega škofa Scarlichija Leta 1622 je za tržaško diecezo imenovani ordinarij Reinaldo Scarlichi zaprosil Hrena, da bi mu v stolni cerkvi sv. Justa v Trstu podelil škofovsko posvecenje.1 06n Hren je vabilo sprejel. Ko se je s spremstvom odpravil v Trst, je spotoma po narocilu dunajskega nuncija Karla Caraffa posve­ sl. 78 til temeljni kamen nove cerkve v Idriji, kjer so dotlej imeli le skromno leseno kapelo, zidano stavbo pa so se odlo­cili zgraditi na pobudo Annibala Bottona "Ydriae mineralium praefecto, operisque huius sancti promotori principa­li" .1066 14. avgusta 1622 je konsekriral škofa Scarlichija, pozneje pa je obiskal tržaške jezuite.1061 Posvetitveni sl.123 zapis v protokolih je eden Hrenovih slikarjev opremil z risbo škofa v scenskem prizorišcu. Okrašena niša je mogla nastati ob direktnem vplivu jezuitskega gledališca, po orna­mentiki (hrustancevje) pa spominja na zlate oltarje. Ljub­ljanski ordinarij, za to priložnost ocitno odet v najdrago­cenejši ornat, je na Tržacane napravil globok vtis. še leta 1629 mu je nekdanji gojenec, jezuit Joannes Petrus de Fa­bris v pismu omenil: "Vaš spomin živi v duirlah vsega Trsta, ko ste, pokriti z moderno mitro vodili proces1Jo sv. Ignacija in Ksaverija in ste na praznik sv. Roka v pontifi­kalni opravi maševali v svetišcu.106& Skofje, koprski Girolamo Rusca, senjski Giovanni Battis­ta Agattich in picenski Karel Weinsberg, ki so asistirali posvetitvi tržaškega ordinarija, so se skupaj s Hrenom vra­cali iz Trsta. Družno so si ogledali stolnico v Kopru in obiskali Devin, Gradiško, Oglej in Barbano.1069 Ob tem je interesantno in prav znacilno za Hrenov estetski okus, da je v koprski stolnici obcudoval oltarja iz belega marmorja ("Altaria marmoris albi, mira arte elaborata"), presojno alabastrno menzo ("mensam Altaris Summi ex alabastro, adeo perspicuam ut positae fultus ardentis candelae lumen, ignis transpareret, ad stuporem") in druge dragocenosti ("aliaque pretiosa"), posebno še zlat pontifikalni prstan, o katerem je sodil, da "je resnicno zaklad neprecenljive vrednosti" ("Annulum aureum Pontificalem ..• cum gemma rubini pretiosi mirae magnitudinis ... Thesaurus certe inaestimabilis pre­ty") ,1010 o arhitekturi in celotni opremi pa ni zapisal nicesar. Ceprav je posvecal pozornost dragocenosti materiala in se je rad zaustavil tudi ob nadrobnostih, pa je seveda v cerkveni umetnosti, ki naj bi vzbujala pobožne misli, iskal tudi globljo vsebino. Ko je obiskal "prelepo" svetišce na otoku Barbani, ga je prevzela in s kršcanskim custvovanjem navdihnila "zelo pobožna podoba" Marije na velikem oltarju ("prius reuelata Virginis corona stellarum ab Angelis deco­rata, Jesulum in gremi gestantis, sculpta ac valde deuota imagine" ) . 1 o T 1 Steklo za kapucinsko cerkev na Reki Na potovanju je Hren navezal prijateljske stike s senj­skim škofom Agattichem (Agadizhem). Kmalu po vrnitvi iz Trsta mu je pisal, se zahvalil za pozdrave p. Nikolaja (ome­njeni pater je bil prav gotovo kapucin p. Nicolaus de Sebe­nico z Reke) in obljubil, da bo za "njihovo kapucinsko cer­ 135 kev" -nedvomno za redovno svetišCe na Reki, kamor so se kapucini naselili leta 16131072 -kupil steklo, senjski škof pa naj za število in ceno stekel povpraša v Benetkah. Razen tega je Hren v pismu še omenil, da bo v naslednjih dneh izplacal 32 cekinov za tabernakelj, ki ga je obljubil ptuj­skemu samostanu.101a Hrenov prispevek za popravilo ljubljanskega mestnega obzidja 5. maja 1622 je Ljubljano spet prizadel potresni su­nek.1074 Ob potresu se je podrl del mestnega obzidja, ki so ga nato v juliju obnovili. Stroške popravila je delno kril ljubljanski škof. Mojstru, ki ga najbrž lahko išcemo v krogu družine Donino, je odštel 148 fl. 1•10 Intenzivna obnova vrbovškega gradu (Alttenburg} Ko se je vrnil iz Gradca, se je ljubljanski škof z vso skrbnostjo posvetil obnovi gradu Alttenburg (Vrbovec), ki ga sl.114 je po nakupu imenoval tudi "Marianum siue Marienburgh". V kraju, kjer je bilo zakoreninjeno luteranstvo, je hotel uveljaviti trdno škofijsko postojanko. Leta 1622 je v krat­kih verzih o gradu zapisal, da ga je tako povecal, da se bo primerneje imenoval "novi grad", in še dostavil, da ga je posvetil Božji Materi. 1076 Po tem, kar je povedal v verzih, moremo sklepati, da je dela pri grajskem poslopju obsežno zastavil in se, kot kaže, ni zadovoljil samo z obnovo prej­šnjega stanja. Gradbena in kamnoseška dela so trajala vec let. Zelo verjetno je Hren delno pozidal stanovanjske trak­te,1077 tako, da je grad tudi po njegovem prizadevanju dobil reprezentativnejšo podobo, pri kateri so bili tedaj še vedno odlocilni renesancni principi, združeni z nekaterimi udoma-Oenimi gotskimi detajli. ZnaOilnosti tega casa še zasledimo v banjasto obokanih pritlicnih (kletnih) prostorih v zahod­nem in vzhodnem traktu, pri štirih renesancno umerjenih kvadratnih okencih s plitko porezanimi robovi (trije v vzho­dnem traktu in eno v ostanku severnega) in pri dveh sicer ne vec originalnih, pac pa po prvotni formi posnetih kletnih portalih.1078 Pozneje sta v vrbovškem gradu prizidala vec stanovanjskih in gospodarskih prostorov tudi škofa Scarlichi in Buchheim.1079 Po Hrenovem narocilu je stavbna dela v gradu vodil ljub­ljanski stavbar Francesco Donino Abondio. 19. oktobra 1626 je "za zidavo, tlakovanje in obokavanje" v Alttenburgu, v nazarski kapeli in v Gornjem Gradu prejel skupno 205 fl honorarja, pomocnika Tomaža in Krištofa pa je škof nagradil z napitnino.10 9o V Alttenburgu je Francesco Donino skupaj s svojimi zidarji delal tudi naslednje leto (1627) ,1o91 v istem casu pa je dokumentiran tukaj še kamniški stek­lar.108 2 Pri delih v grajskem poslopju je najbrž sodeloval tudi kamniški kamnosek Anže Adamic, ki ga je Hren najel leta 1624, srecujemo pa ga ob škofu vse do oktobra 1626.1oea Kapelo v grajskem poslopju je škof uredil kmalu po naku­pu Alttenburga. Na Vischerjevi upodobitvi je mogoce razbra­ti, da je bila locirana sredi severnega trakta in je bila, morda že v Hrenovem Casu, zaznamovana s stolpicem.1094 Leta sl.118 sl .116 -117 136 1620 jo je zajel požar (strela), v katerem je bilo mocno poškodovano predvsem ostrešje. Ze v juniju (1620) je tesar­ski mojster Pankrac (Pongraz) Petschacher streho popravil, v gradu pa so nato po lkofovem ukazu obhajali zahvalno daritev in blagoslov.101s Pozneje je Hren kapelo le olepšal, vendar o tem ne vemo nic dolocnega. Znan je le podatek, da jo je leta 1625 tlakoval Francesco Donino.1011 Ljubljanski ordina­rij je leta 1628 sporocil v Rim, da je "in arce /Alttenburg/ sacellum pro se construxit atque in illo cultum perpetu­um" .1087 Zdi se, da so njen patrocinij spremenili že v Scar­lichijevem casu.1011 Preurejeno poslopje je Hren zaznamoval z Marijinim grbom in s tem posebej poudaril, da je njena "lastnina", zato so ga Se v poznejših stoletjih imenovali Marijin grad ("Marien­burg"). Grb je leta 1624 izklesal kipar Mathes Puchler.1089 Ceprav ne vemo, ali je na njem upodobil Marijino podobo, njene simbole ali njen monogram, se vendarle zdi, da bi obliki grba najbolj ustrezal splošno uveljavljeni Marijin monogram, ki ga je pokrivala zlata krona.109o Morda velja ob tem omeniti, da sodi med taksne variante tudi preprosta rokodelsko oblikovana in s Hrenovimi zacetnicami opremljena plošca iz leta 1626 na procelju Elizabetine cerkve v Sloven­jem Gradcu.1091 Pisani viri navajajo (1624), da je Puchler razen Marijinega grba (za Alttenburg) napravil Hrenu tudi "die Bischoffliche Epitaphia•,10 92 ki jih doslej Se ne more­mo prepricljivo povezati niti z gornjegrajskimi figuralnimi niti napisnimi (nefiguralnimi) epitafi ljubljanskih škofov. o kiparju Mathesu Puchlerju ostajajo nerazrešena Se marsika­tera vprašanja. Morda nam bodo dokumenti kdaj le odgovorili, ce je za vrbovški grad izklesal tudi Hrenovo heraldicno plolco, ki se je pred leti razkrila v· celu portonskega por­tala v južnem obzidju gradu (zraven je bil menda sedaj pre­beljen napis Marienburg). Kvaliteten kamnitni grb v ovalni barokizujoci kartuši je slogovno enak spominskima plošcama na nazarski kapeli. Ce bi bilo mogoce potrditi, da je Puch­ler avtor vrbovškega Hrenovega grba, bi ga smeli povezati ali celo identificirati s "Trantnerjevim mojstrom". Temu je namrec E. Cevc pripisal nazarski ploSci109 a, ocitno pa je njegova tudi vrbovska, saj jo odlikujejo iste kompozicijske in formalne znacilnosti.1094 TrdnejSih dokazov za to zvezo doslej nimamo. Epitafi §kofov Tavcarja, Radlica in Glu§ica Hren je svojim predhodnikom škofom Tavcarju (1622), Radlicu (1623) in Glušicu (1623) dal postaviti v Gornjem Gradu nefiguralne epitafe,109s pri katerih je pisana beseda nadomestila podobo in okrasje.10 9 e Latinski napisi poudarja­jo osebne zasluge pokojnih. Kompozicijsko poenostavljene spomenike preveva humanisticno razpoloženje. Puchlerjevo avtorstvo teh epitafov je le domnevno, ni pa potrjeno. Upodobitev bitke pri Sisku 2e leta 1601, ko se je Hren vrnil s popotovanja po Vojni krajini, je narocil slikarju, ki bi ga morda smeli iskati v Pluementallovem krogu, upodobitev bitke pri Sisku. Sliko znamenitega dogodka, ki se je koncal s Hasanovim porazom na god sv. Ahacija 22. junija 1593, je namenil za oratorij (emporo) gornjegrajske kapele sv. Urlule.10•1 Pozneje se je ljubljanski lkof vnovic odlocil za isto tematiko. 6. avgusta 1622 je narocil slikarju Mateju Plai­nerju, naj za ljubljansko stolno cerkev na platno naslika bitko pri Sisku. Slikarski material mu je preskrbel sam, delo pa je placeval po obrokih,1098 v skupnem znesku okrog 200 gl. Bitka pri Sisku je zadnje dokumentirano Plainerjevo delo. Podobo je leta 1624 uokviril Hanns Specht.1019 Sliko, za katero pravi Dolnicar, da je bila "famosa et gloriosa", slikana "eleganti et artificioso penicilo",1100 so po lkofovi telji namestili na odlicno mesto v prezbiteri­ju, kjer bi sicer bolj upraviceno pricakovali podobo patrona sv. Nikolaja, ki je v velikem oltarju le asistiral prizoru Marijinega kronanja. Hrenova izbira liturgicno najvidnejlega prostora za sliko zgodovinske vsebine kate, kako pozitivno je vrednotil taktno snov v okviru cerkvene umetnosti. Valvasor in Dolnicar porocata, da je stolniško upodobi­tev ("Carnioliae uictoria, ab Haasan Bascha gloriosissime reportata 22. Junij anno M.O.XC.III. inuictissimis beli ducibus Auerspergio, Eggenbergio et Raubero") pojasnjevala pesem "Turcica signa stupes".1101 Po Veiderjevi sodbi nam ohranjeno besedilo motivno vsaj delno osvetli nekdanjo Plai­nerjevo umetnino, le zgovornejše pa je v tem pogledu primer­jalno gradivo, ki ga je Veider skrbno pregleda1.11o2 Pri rekonstrukciji stolnilke podobe je upoAteval nekdanjo sliko v detelnem dvorcu in ohranjeni kovinski relief v Narodnem muzeju, poskulal pa je najti tudi graficne predloge. Sliko bitke, ki je visela v kapelici sv. Ahacija v detelnem dvor­cu,110 a je posnel Valvasorjev bakrorezec A. Trost. V pokra­jini razvijajoce se dogajanje je zajel kar najbolj realis­ticno, zato zraven ni nebeških pomocnikov, ki so po verovan­ju sodobnikov posegli v bitko in pomagali libki krAcanski vojski do zmage. Za primerjavo s stolniško sliko je ae po­membnejli kovinski relief, ki ga hrani ljubljanski Narodni muzej.1104 Relief je s kronogramom datiran v leto 1731.11oa Umetnik je tu zajel pokrajino iz visoke pticje perspektive in, podobno kot na zemljevidu, zaznamoval reke in kraje. V geografsko dolocen prostor je razmestil turške in krlcanske cete, ki so se spopadle na god sv. Ahacija. Z likovnimi sredstvi je razvil pravcato epsko pripoved o junaških voj­skovodjih Andreju Auerspergu, Ruprechtu Eggenbergu in Adamu Rauberju. Razen zmagovitega napada na Turke je predstavil Ae zadnje dejanje; potem, ko so Hasanovo truplo potegnili iz Kolpe, je Andrej Auersperg, "krlcanski Ahil in strah Tur­kov", z njegovo glavo in s turškimi zastavami slovesno vko­rakal v Karlovec. Nad dogajanje je postavil nebelke bojevni­ke -Ahacija, Janeza Krstnika in Lovrenca, v boj pa je vkljucil le tri nadangele in Kristusa, ki z blagoslavljajo­cim gibom odloca o zmagi.11 0& Veider je sklepal, da je mu­zejski relief kopija nekdanje Plainerjeve slike. Deli naj bi se razlikovali le v manjlih nadrobnostih; na stolniAkem primerku menda ni bil upodobljen Andrejev vhod v Karlovec in, po napisu sodec, med nebeakimi varuhi ni bilo sv. Lov­renca, ki ga ponavadi povezujejo z zmago pri Petrinji,1107 Vprašanje, po kateri graficni predlogi se je Plainer zgledo­val in v kolikšni odvisnosti od nje je naslikal Bitko pri Sisku, še ni zadovoljivo razcišceno. Veider je nakazal, da bi se mojster utegnil zgledovati po Lanellijevih graficnih listih, ceprav so menda predstavljali le modno upodobitev bitke pred obsežnim, krajinsko nedolocenim ozadjem. 1108 Domoljubni Hren je tako v Gornjem Gradu in Ljubljani postavil likovni "zapis" znamenitega dogodka. Sliki naj bi spominjali prihodnje rodove na junaške, skoraj legendarne case. Skupaj z istovrstnimi, ki so se razširile v tem ca­su,1109 se uvršcata med zgodnje upodobitve sodobne zgodovin­ske tematike. S privlacno vsebino sta spodbudili tudi pesni­ško muzo na Kranjskem.11 10 Odlocilna zmaga nad Turki pri Sisku je predrla globoko v ljudsko zavest, sv. Ahacija pa so odtlej postavili med deželne patrone.1111 Kazula in manipel iz Hasanovega plašca Ljubljanska stolnica je hranila na bitko pri Sisku še drug spomin, iz Hasanovega plašca sešita liturgicna oblaci­la, ki so jih uporabljali pri bogoslužju na god sv. Ahacija. Hasanov plašc iz rdecega damasta z vtkanim zlatom so kot vojni plen razdelili in predelali. Iz enega kosa so napravi­li kazuli za turjaško kapelo in za sv. Ahacija na Locni­ku,1112 iz drugega, ki ga je v dar dobila stolnica, pa je Hren dal sešiti kazulo in dve dalmatiki. Kanoniki so pozneje (1655) zaradi obrabljenosti in neprimerne velikosti oblacil iz boljših delov sestavili širši mašni plašc, ki ga danes hrani Narodni muzej v Ljubljani.111a Spominski križ na Ambroževem trgu v Ljubljani Staro izrocilo pripoveduje, da so škofa Hrena, ko je vodil procesijo sv. Rešnjega Telesa cez brv, kjer stoji danes šempetrski most, spremljali in varovali pred luterani ljubljanski kovaci. Leta 1622, ob petindvajseti obletni­ 1114 ci škofovske službe, je dal Hren pred mostom na nekdanjem 2itnem trgu postaviti spominski križ. Naj bo zveza z "legen­darnimi" ljubljanskimi kovaci resnicna ali ne, križ pomensko vsekakor izraža zmagoslavje katolištva nad protestantiz­ mom .111 • Hren je izbral zanj primerno, frekventirano lokaci­jo v predmestju. Danes stoji na Ambroževem trgu le posnetek Hrenovega sl.108a spomenika, originalni fragmenti pa so shranjeni v cerkvi na -108b Blejskem otoku (prej v Narodnem muzeju v Ljubljani).1116 Hrenov križ so namrec leta 1828 podrli, leta 1842 ga je Ignacij Toman vnovic postavil, po potresu 1895 pa so ga obnovili. Spomenik ima stopnicast podstavek z napisi: "TH. EPVS. LAS. -TERRET LABOR -ASPICE PRAEMIVM ANNO DNI. MDCXXII". Iz podstavka raste vitek ornamentiran (listnata ornamentika in okovje) steber, zaznamovan s Hrenovim in škofijskim grbom, z episkopalnimi insign1Jami, zacetnicami I(esus) M(aria) in napisom "ARA ET VIA COELI 1622". Steber, kakor moremo sklepati iz podobnih Hrenovih narocil (na pri­mer za Crnivec ali za ~odpec), bržcas tudi v tej zvezi sim­bolizira steber Kristusovega bicanja oziroma muceništva (Marter Sail) .11 17 Na vrhu ga zakljucuje enakokraki križ. njegovih poglobljenih poljih z nažlebljenim okvirom je kipar na eni strani reliefno upodobil Križanega, na drugi Marijo, ki jo dopolnjuje kratko besedilo "MONSTRA TB BSSE MATREM" iz himne "Zdrava, morska zvezda". Relief Križanega je konvenci­onalen, za upodobitev Marije pa E. Cevc razlaga, da ne pred­stavlja "2alostne Matere božje", kot so raziskovalci trdili doslej, pac pa Brezmadežno s križem zmagoslavja.1 11 e V tem motivu je Marija, ki so jo tedaj radi predstavljali kot zmagovalko nad krivo doktrino, simbolizirala zmago katoliške vere nad protestantsko. Kajpak je imel motiv v tem casu poseben pomen, pozneje pa ni bil vec adekvatno razumljiv, zato so ga napacno interpretirali. Stilno kažeta ploskovito klesana reliefa sicer manieristicne znacilnosti, vendar bogato ekspresivno razvihrano Marijino oblacilo in vzvalov­ljen rob Kristusovega prta že napovedujeta poznejšo barocno razgibanost. Križ je tipološko znacilen za kraško podrocje, kjer naj bi se razvil najbrž v poznem 16. stoletju z uvelja­vljajoco se renesanso, ki je uvedla kot novost tudi napis na stopnicah.1119 Iz te smeri je gotovo izšel tudi kipar, ki je izpolnil škofovo narocilo. Zunaj ožjih kraških meja srecuje­mo omenjeni tip samo v Hrenovem casu. Dele~ slikarja Petra Steydlerja 2e od leta 1617, ko je omenjen v gornjegrajskih maticnih knjigah, oziroma vsaj od 1622, ko je prvic dokumentiran racunih tamkajšnjega gospostva ("slikar Peter"),1 12 0 moramo upoštevati pri Hrenovih umetnostnih narocilih tudi delež slikarja Petra Steydlerja. V škofovem krogu je deloval kot "dvorni" slikar. s tem nazivom ga je Hren imenoval v kole­darskih noticah, vendar o njegovem delu ni zapisal skorajda nie. Krstilnik in kropilnik v stolnici V septembru 1622 je škof izplacal kamniškega mojstra Gregorja Ploschikha za delo v ljubljanski stolnici. Plo­schikh je z železno mrežo obdal stari gotski krstilnik ("auf die manyer wie Vmb den Tauffstain zu Oberburg"),1121 mizar Specht ga je pozneje (1624) v skladu s Carcanovimi dekreti pokril s piramidasto oblikovanim pokrovom,1 122 Weissmann pa je menda pokrov figuralno poslikal (s podobo Janeza ~rstni­ka). V stolnici je krstilniku nasproti stal kropilni kamen, ki ga je, po Veiderju, dal napraviti škof Hren.112a Zlatarsko delo v casu med 1621-1622 je kamniški zlatar Georg Magerl (Magerlj} pozlatil Hrenu dragocen srebrn kelih.1124 škof, ki je vedno rad zahajal v Kamnik, kjer je bila porocena njegova sestra Uršula, je s kamniškimi mojstri in rokodelci pogosto sodeloval. Porocilo Sikstu Carcanu 1622 Leta 1622 je ljubljanski škof poslal apostolskemu vizi­tatorju Sikstu Carcanu porocilo o svojem delu ("Memoriale cum precibus"). Med drugim se je tokrat spet pohvalil s prizadevanjem za gradnjo in obnovo cerkva in kapel: " ... Cum igitur pro pastoralis cura mihi commisso one­re, rebus Ecclesiae ampliandis, et quae ruinam minabantur, instaurandis, huc usque in annum Episcopatus mei uigesimum quartum intendissem: Sacella nonnulla uel noua aedificaui, ut est Labaci Sacellum SS. Thomae Apostoli et Floriani Mar­tyris in Cathedrali, una cum Sacristia ac Turri S. Nicolai, nec non S. Petri Ecclesia, Coemiterio, et habitaculis Sacer­dotum. Oberburgi autem Sacellum s. Martini; et S. Thomae ad quinque Stigmata D. N. Jesu Christi; et duo alia in duabus arcibus Altenburga et Rudeneckh; Vel uetera ac ruinosa inno­uaui; et in meliorem formam redegi, ut sunt duae Capellae in nouo Coemiterio S. Mariae Magdalenae, et s. Pauli Apostoli; Thesaurum etiam sacrum quinque preciosis Infulis adauxi: Et insuper coemptione Arcis Altenburgensis cum omnibus suis pertinentys, bona Episcopalia multis millibus ampliaui, cum cuius contentiosis ac haereticis possessoribus, praedecesso­res mei plus quam ego in illius (ad redimendam pacem, et uexationes) emptione exposuisse, uidebantur. Ne igitur prae­fata sacella, partim a me iam consecrata; partim quantocyus consecranda, indotata, uti par est, et sacri dictant canones 111 1 2 5 V naslednjem letu (1623) je Hren pri kapelah v Ljublja­ni, v Gornjem Gradu, v Vrbovcu in v Rudeneku, ki jih je naštel v porocilu, ustanovil vec beneficijev.112& Martinov oltar v Smartnem pri Kranju Potem, ko je požar unicil Martinov oltar v Smartnem pri Kranju, je Hren l. septembra 1620 obljubil, da bo prispeval k njegovi obnovi 12 tolarjev. 13. marca 1623 je šmartinski župnik in vikar Jurij Kromaršek sporocil škofu, da je veliki oltar že dokoncan, zato ga skupaj z župljani prosi, da bi jim "obljubljeno vsoto ocetovsko izrocil". V pismu ni omenil slikarjevega imena, pac pa le, da terja za delo 320 fl, 1127 kar je prav gotovo precejšnja vsota, v katero so bili morda všteti celotni stroški za oltar. Ko je Andrej Hren leta 1620 obvestil brata o požaru v Smartnem, je porocilo navezal na slikarja Krištofa Weissmanna tako, da opravicuje domnevo o Weissmannovem avtorstvu šmartinske oltarne podobe. 11 20 Kapela in oltar sv. Jurija v ljubljanski stolnici Oltar sv. Jurija v stolni cerkvi je leta 1435 ustanovil ljubljanski mešcan Primož Bicek (Primus Witschegk). Pozneje je zanj skrbel ljubljanski magistrat. Po smrti beneficiata Mihaela Mikca so mestni ocetje predlagali škofu, da bi bene­ficij sv. Jurija pridobil Pavel Vidtmayer, po nasvetu apos­tolskega vizitatorja Siksta Carcana pa bi te dohodke z Vidt­mayerjevo privolitvijo za dobo desetih let namenili za obnovo oltarja, ki je bil v protestantskem casu unicen.1129 Hren je odlocil, naj mešcani namesto Jurijevega oltarja, ki je sprva stal na južni strani ob slavoloku prezbiterija, sezidajo nasproti kapeli Odrešenika sveta novo kapelo sv. Jurija.11 •° Kaplanija naj ostane nezasedena dotlej, da bo z dohodki mestnega beneficija zgrajena kapela in postavljen oltar. S to zamislijo je škof nameraval uskladiti prostorni­no stolne cerkve. 141 Kapelo naj bi po Veiderju sezidal mojster Abondio Donino in poslikal Weissmann, 1131 kar je sicer verjetno, ni pa z viri neposredno potrjeno. Z novo kapelo, ki se je slogovno najbrž prilagodila prejšnjim trem, je bila cerkvena prostor­nina urejena v skladnejšo enoto. Veider je celo pripomnil, da je stolnica z vzporedno razvršcenimi prizidanimi kapelami postala nekako podobna zasnovi jezuitske cerkve.1 13 2 Hren je bržcas, kot je razvidno iz njegove zadnje relacije "ad limi­na", nameraval v zahodnem delu cerkve dodati še dve vzpored­ni kapeli,1 13 3 vendar zamisli ni realiziral. Morda velja ob tem omeniti, da so Borromejeve inštrukci­je na primer dosledno dolocale, naj se vzporedne kapele ujemajo ne samo v proporcih, ampak tudi v okrasu.1 134 V kolikšni meri je za takšno skladnost poskrbel Hren, sicer ne vemo, prav gotovo pa je ni povsem prezrl. Ceprav motivno poznamo poslikavo v Jurijevi kapeli, natancnejših dokumentov o tem delu nimamo, pac pa nam pisani viri vec sporocajo o oltarju. Nacrt za novi oltar sv. Jurija je sprva napravil mizar in podobar Specht,11 35 vendar se mešcani zanj niso odlocili. V zacetku poletja 1621 je mestni blagajnik Jurij Vidic {Widitsch) sporocil škofu, da je delo prevzel "Bild­hauer" Giovanni Baptista.11a1 Imenovani mojster je gotovo identicen s podobarjem Costom, ki se je v tem casu naselil (oziroma bil evidentiran) v Ljubljani in je mešcane s svojo umetnostjo nedvomno zadovoljil. Blagajnik je hkrati obvestil Hrena le o tem, da bodo oltar postavili, brž ko bo to mogo­ce, in da so za obnovo zbrali že 500 fl. Ko se je pozneje škof mudil v toplicah pri Sv. Florijanu {Topolšica), mu je brat Andrej sporocil, da so od njega terjali {Hrenov) nacrt za Jurijev oltar, da bi se po njegovi vsebini mogli ravnati rezbar, mizar in slikar.1137 Iz podatka je razvidno, da je škof napravil vsebinski nacrt, kar je bilo sicer pri nanj ožje vezanih narocilih obicajno, pri oltarju, ki so ga pos­tavili mešcani, pa so temu najbrž botrovala tudi Carcanova navodila.11 3 1 Dela so bila, kot kaže, dokoncana šele na pomlad 1625, 19. maja pa je škof kapelo in oltar slovesno sl.81 posvetil. Kronist poroca, da so se slavnosti udeležili mnogi ljubljanski odlicniki.113e Costov rezljani oltarni nastavek v Jurijevi kapeli je mogoce po Dolnicarjevem opisu vsaj delno rekonstruira­ti.1140 Na predeli je rezbar upodobil Gospodove jaslice, v osrednjem delu sv. Jurija na konju, na strani pa je najbrž postavil sv. Katarino in angela varuha. Vsebinsko mikaven je predvsem motiv jaslic, ki je bil Hrenu ocitno pri srcu, ujemal pa se je tudi s splošnimi tendencami easa, v katerem so zlasti jezuiti zaceli Siriti postavljanje in oblikovanje božicnih jaslic.1141 Ceprav je bil nastavek gotovo še rene­sancno umirjen in tektonsko grajen, je najbrž ne le napove­doval razvoj v smeri zlatega oltarja, pac pa je verjetneje sodil že kar v njegovo prvo razvojno fazo. 2al je delež kiparja in rezbarja Giovannija Battista Costa v naši umetno­sti ae vedno malo znan.114 2 Ohranjeni arhivski podatki o njegovem delu se vežejo samo na unicene spomenike, anonimne umetnine tega casa pa se Ae vedno izmikajo trdnejšim ugoto­vitvam. Cevcevo domnevo, da bi Costa utegnil biti avtor svetoprimolkega oltarja,1141 ki stoji na zacetku razvoja zlatega oltarja na naših tleh, podpira njegov slog, v kate­rem se severne in južne, zlasti primorske forme, spajajo v kvaliteten izraz oltarne celote. Res je skorajda nemogoOe, da bi Hren tako sposobnega mojstra ne vkljuCil v svoje umet­nostne nacrte, pri narocilu oltarja za cerkev sv. Primoža nad Kamnikom pa, kot kaže, škof iz veo vzrokov ni sodelo­va1.1144 Hrenove zadnje ustanove Skofova umetnostna aktivnost tudi na vecer njegovega življenja ni pojenjala. Razen posameznih narooil se je v teh letih z veliko pozornostjo osredotooil predvsem na dve usta­novi, na lavretansko kapelo v Nazarjah in na jezuitsko po­citniško vilo v Trstu. Posnetek lavretanske kapele v Nazarjah Med najpomembnejše ustanove Hrenovih poznih let sodi Marijina cerkev v Nazarjah.114 ' Nekaj let po nakupu gradu Alttenburg (Vrbovec) se je škof domislil, da bo na gricu (GradišCe), ki se dviga nedalec za gradom ("in colle arci opposito, in quo deliciarium, pro captanda aura, olim con­strui debuerat aedificium"),1146 postavil Materi božji pos­veceno cerkev. Ker ga je v mladosti Marija rešila hude bole­zni in mu pokazala življenjsko pot, on pa vse življenje ni mogel v zahvalo poromati v Loreto,1147 se je namenil, da bo na gricu postavil zvest posnetek Marijine nazareške hišice, ki so jo po legendi angeli iz Palestine prenesli najprej na Trsat (1291) in nato cez morje v Loreto (1294). Tu se je razvilo sprva zgolj lokalno Cešcenje "svete hiše", nato je dobilo širše italijanske dimenzije in v 16. stoletju preras­lo v pomembno evropsko romarsko središCe. K razširitvi tega cešoenja je veliko pripomogel tudi tisk. V dolgem razvoju Marijinega oešoenja v Loretu je prvotna "Santa Casa" do:!ivela vec pomembnih sprememb. Najprej so preoblikovali njen vzhodni del, nato so jo povišali in v zacetku 14. stoletja obzidali, da bi zavarovali originalne stene. V 15. stoletju so okoli hišice zgradili veliko pozno­gotsko sveti~~e. nad njo pa je Sangallo razpel mogocno kupo­lo. Pozneje so po narocilu papeža Julija II. "sveto hišo" preoblekli z dragoceno marmorno oblogo, ki nadomešca nekdan­ji varovalni zid. Bramante jo je zasnoval kot monumentalen slavolok, njegov nacrt pa so realizirali sloveci italijanski umetniki (Sansovino idr.). V nasprotju z bogato zunanjšcino je notranjšcina hišice z ostanki fresk umbrijske šole še vedno ohranila nekdanjo preprostost. Prav to preprosto not­ranje jedro pa je postalo vzor številnim posnetkom "svete hiše" po Evropi. Za tak posnetek se je odlocil tudi Hren. V ta namen si je iz Loreta priskrbel nacrt in mere za nacrtovano cerkev. Med arhivskim gradivom o Nazarjah v KAL so se ohranile na­tancne "rimske" mere "svete hiše" ("Mensura S. Casae") in njene opreme,114e ki so v vseh nadrobnostih pojasnjevale 143 tloris, ta pa ni docakal naših dni. Nasvete in navodila za ureditev nazareške hišice je ljubljanskemu škofu posredoval jezuit profesor Vincentius Amigon.1149 Preden je zacel z zidavo, je moral Hren pridobiti zem­ljišce na gricu, ki se je v preteklosti imenoval Gradišce. Tega je imel v posesti nekdanji lastnik gradu Alttenburg baron Hanns Sigismuns waagen, znan protestant.1150 Skof se je z lastnikom vec let (1621-1624) pogajal za stavbišce. 8. novembra 1621 mu je razložil svoj namen in izrazil željo, da bi zemlji8ce na gricu rad kupil, zamenjal ali kako drugace pridobil, da bi mogel nacrtovano delo pred smrtjo zaceti in dokoncati.11s1 Na pomlad 1622 je Hannsov brat baron Maksimi­lijan Waagen pisal škofu, da bi v maju rad prišel v Altten­burg in si ogledal prostor za gradnjo nove cerkve.11a2 Ob koncu leta (1622) je Maksimilijan v tej zadevi posredoval bratu v Gradec Hrenove želje.11n 3 Skof mu je nato v januarju 1623 sporocil, da je iz Loreta že dobil mere in obliko "sve­te hiše", ker bi rad postavil lavretansko kapelo v pristni obliki, "kot so jo angeli prinesli iz Nazareta".1154 V juni­ju 1623 je Hanns Sigismund podaril Hrenu ves gric skupaj s hišo, ki je stala na njem, in privolil v gradnjo cer­kve,11 n5 v marcu naslednje leto pa je škofu potrdil vse pravice do zemljišca.11 Skof se je baronu za dar prisrcno 56 zahvali111a1 in že 26. julija 1624 je položil in posvetil temeljni kamen svetišca na "lavretanskem" gricu"... in boe lauretanae •.• Virginis honorem et Episcopatus huius Laba­censis, populique fideli protectionem, laetitiam atque haereticorum omnium extirpationem uel conuersionem."11aa Gradnjo cerkve, ki jo je torej želel postaviti "pro consola­tione ac deuotione populorum", je pojmoval kot "daz Werkh Gottes" in kot "diuinitus inspirata fundatio11 .1159 Da bi bil posnetek res natancen, se je Hren 27. avgusta 1624 o tem posvetoval z dvema kapucinskima patroma. Celjski gvardijan p. Luka in p. Peter "Fuldensis" sta kot "oculati inspectores S. Domus Natalis B. Virginis Mariae Lauretanae" opisala škofu loretsko hišico in navedla vec nadrobnosti, ki si jih je Hren posebej notiral (nad vrati kapele v Loretu je upodobljen angel z besedilom "Sub excommunicationis poena arma hic nemo unquam inferat", na oboku je z zlatimi crkami zapisano "Verbum caro Factum Est Hic", nad stranskimi vratci v oknu oziroma v niši je položena glava sv. Barbare, manjšo nišo pa uporabljajo za bogoslužne predmete).1160 Gradnjo Marijine cerkvice je vodil ljubljanski stavbar Prancesco Donino. 2e v letu 1624 je zastavil delo, naslednjo sezono (1625) pa je s svojimi zidarji odšel najprej v Gornji Grad, da bi postavil nov most, ker je starega unicila povo­denj. Kamen zanj so kamnoseki in zidarji lomili v kamnolomu v Zagradišcu.11&1 Dograjeni most so zaznamovali s kamnitno, sl.109 preprosto rokodelsko izklesano napisno plošco, ki vkljucuje tudi Hrenove insignije in letnico 1625 (delno poškodovano hranijo v gornjegrajskem lapidariju) • Sele v juliju 1625 je Prancesco skupaj s pomocnikoma Tomažem in Krištofom nadalje­val delo pri nazarski cerkvi. To sezono jo je pozidal do oboka.11&2 Hren je v obracunih s stavbarjem omenil, da je vzidal tudi kamnitne plošce, pri cemer je mislil najbrž na heraldicni spominski plošci nad severnim in južnim vhodom v 144 kapelo, in štiri epitafe ("Epitaphia"), katerih lokacija iz obracuna ni razvidna. Razen tega je mojster v tem casu tla­koval grajski kapeli v Alttenburgu in Rudeneku, dokoncal škofovo novo sobo in dvorano (najbrž v Alttenburgu), napra­vil dve odprtini za obred Kristusovega vnebohoda (lokacija ni znana) in opravil vec del pri mlinu. Skupaj s šestimi zidarji je prejel 185 fl honorarja.1153 Naslednjo pomlad (1626) si je kamniški tesar Pankrac Petschacher ogledal lavretansko kapelo, da bi po škofovem narocilu postavil ostrešje.1 154 V istem casu (spomladi 1626) je "Hrenov" kamnosek Domenico Nimis zacel tlakovati kapelo s crnim in belim marmorjem,11ss vendar je nenadoma pretrgal pogodbo in pustil delo nedokoncano. Hren ga je okarakterizi­ral za "sleparja". Kaj je povzrocilo spor med skofom in njegovim dolgoletnim sodelavcem, iz zapiskov ni razvidno. Mogoce je botrovalo temu poklicno rivalstvo, saj je Hren v zadnjih letih pritegnil k delu kvalitetnejšega mojstra, ki je klesal kamnoseško in kiparsko zahtevnejše kose. Tlakovan­je Marijine cerkve v Nazarjah je bilo najbrž zadnje Nimisovo delo za ljubljanskega škofa, ceprav mojstra zasledimo v Ljubljani še leta 1641.1 166 Da bi zastavljeno delo dokoncal, je Hren poklical v Nazarje kamniškega kamnoseka Jurija N. (mojstrovega priimka ni izpisal). Ta je skupaj s pomocnikom Mihaelom Adamicem tlakoval Marijino kapelo z zvezdasto obli­kovanimi crnimi in belimi marmornimi plošcami, zunanjo Gab­rijelovo kapelo ("Ante capellam"l pa s štirikotnimi tlakov­ci.1157 s podobnimi malimi crnimi in belimi plošcami je mojster obložil tudi podija (stopnice) pri obeh oltarjih. Ob tej priložnosti se je škof z njim še pogodil, da bo napravil podoben podij tudi pri oltarju sv. Rešnjega Telesa v Gornjem Gradu, ki je, kot kaže, kljub vizitatorjevim opominom še vedno stal sredi cerkve. 1168 V oktobru (1626) je Jurij delo v Nazarjah zakljucil in prejel 68 fl 44 kr placila.116 9 Med mojstri, ki so sodelovali pri "nazareški hiši", je Hren leta 1626 omenil se kamniškega kamnoseka Anžeta Adamica (Adamizha). 117o Ta je hkrati delal tudi v gradu Alttenburg. Za delo sta se pogodila že leta 1624, honorar mu je škof izplaceval po obrokih, v oktobru 1626 pa sta napravila obra­cun, katerega skupna vsota je znesla 234 fl 10 kr.1 17 1 Kam­nosesko oblikovani stavbni deli lavretanske kapele, ki jih je najbrž oblikoval Adamic, zdrutujejo tako kot socasni v grajskih traktih renesancno temeljno formo z gotskimi detaj­ li. Kljub casovnemu sovpadu bi Adamicu, ki verjetno ni pre­segal obrtniške oblikovalne ravni, ne mogli pripisati kvali­tetnih heraldicnih plošc nad severnim in južnim vhodom v kapelo. Plošca s škofijskim in Hrenovim grbom ter episkopal­ sl.116 nimi insignijami, vzidana na severni strani, je opremljena s posvetilom: "D. N. IESV XPO: AC MAGNAE MATRI EIVS/ MARIAE SEMPER VIRGINI NAZARENIS et c./ OB SALVTEM VOTIS REDDITA(M): sl.117 SE SVOSQ(VE) D D." Podobna na južni strani potrjuje, da je kapela posneta po lavretanski: "SACELLVM HOC NAZARETHANVM VETER!/ LAVRETANO, VT POTVIT, CONFORMATV: THOMAS/ IX. EPVS. LABAC. PIAE GRAT. ERGO V. P. A(N)NO SS. IVBILAEI/ M.DC.XXV."117 2 Dobro delo je E. Cevc pripisal "Trantnerjeve­mu mojstru".1173 Kipar je kompozicijo premišljeno uredil ter 145 plastieno poudaril mitro in pastorale (s sudarijem), ki ju moremo po oblikah in bogatem okrasju primerjati s slikanimi insignijami v le omenjeni Hrenovi korni knjigi. Ravne jasne linije je razgibal z valovitim ornamentom nad napisnim delom plolOe. V sredino ornamenta je vkljuOil le zanj znaOilno angelsko glavico, nad katero je dopisal zaoetnici I(esus) + M(aria). Omenili smo le, da je "Trantnerjev mojster" izklesal tudi Hrenov grb na Vrbovcu. Po kompoziciji in oblikovanju sl.118 sodi v blilino nazarskih heraldiena plošca v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. Z njo je !upnik in cerkveni komisar Andrej Tavcar leta 1626 zaznamoval novo lupnilce, razen svojega pa je dal vanjo vklesati le lkofijski in Hrenov grb ter obicaj­ne episkopalne insignije.11 74 E. Cevc domneva, da je Tavoar posredoval mojstra Hrenu, saj sta bila tudi sicer zaupljiva prijatelja,117 5 po oasu nastanka spomenikov bi utegnilo biti tudi nasprotno, vsekakor pa velja, da je bil lkof zlasti v teh letih dejavneje povezan s Slovenjim Gradcem. 117 • "Trant­nerjevemu kiparju" pripisuje E. Cevc tudi heraldicno plolco lkofovega brata Andreja; danes jo hrani Narodni muzej v Ljubljani, nastala pa je leta 1628. S lirokimi zavihanimi akantovimi listi spominja na Tattenbachov grb v Slovenskih Konjicah.117 7 V povezavo s Hrenom postavlja E. Cevc le Sto­parjev epitaf v Mozirju (1626), na katerem je razen kanoni­kovega izklesan tudi lkofov grb.1178 Dela "Trantnerjevega mojstra", katerega delavnica je dosegla veliko geografsko razlirjenost, srecamo tako v krogu Hrenove duhovšcine kot tudi Hrena samega. Kipar je bil izurjen v svojem delu. Zna­cilna zanj je urejenost in disciplina v kompoziciji, v zre­lih delih pa tudi le zgodnjebarooni naglas. Nemara se je, po Cevoevi domnevi, okoli 1630 ali kakšno leto poprej preselil iz Ptuja v Slovenske Konjice,11 79 kar bi utegnilo povzroci­ti, da je odtlej sodeloval s lkofom. Leta 1626 je steklar iz Zalca Hannss Zyerer (Hans Zie­rer) zasteklil nazarsko kapelo in hkrati tudi okna v graj­skem poslopju (Alttenburg),118o saj so dela na obeh objektih dalj casa tekla vzporedno. Skof je zidavo in urejanje "naza­relke hile" budno spremljal. V pontifikalne protokole je zapisal, da so se v poletnem casu (1626) zavzeto lotili dela; dokoncali so le obok in lesene stropove, postavili zvonik in zakristijo, napravili strehe, tlakovali cerkev (znotraj in zunaj, torej kapelo in preddverje) s Ornim in belim marmorjem, napravili vrata, zapahe in kljuoavnice ter lelezne mrete (na oknih), poskrbeli za slikarski in kiparski okras ter za zvonove, ki jih je Hren posvetil v oast Jezusu, Mariji in nadangelu Gabrijelu, ter uredili le druge stvari, tako da bo mogoce cerkev kmalu posvetiti.1111 Kljub realnim Hrenovim pricakovanjem stavba vendarle ni bila tako hitro pripravljena za posvetitev. Dela so bila v glavnem zakljuce­na tele jeseni 1627, ko je stavbar Francesco Donino za zida­vo, obokavanje in druga zidarska opravila pri nazarskem svetilOU, v Alttenburgu in v Gornjem Gradu prejel 140 fl honorarja.11e1 V letu 1627 je bila kapela, kot kale, popolnoma oprem­ljena. Tej nalogi se je Hren le leta 1625 posvetil z veliko skrbnostjo. Jezuit p. Amigon mu je po p. Lovrencu za novo ustanovo pridobil relikvije iz Loreta "ex domo sacra11 ,111 3 da bi bila cerkvica tako kar najbolj avtenticna. Za kiparsko delo se je škof pogodil s kiparjem in rezbarjem Georgom Skarnosom, za slikarsko pa z Gerhardom Khrinnom. Po doslej znanih podatkih sta se mojstra približno v tem casu (1625) vkljucila v Hrenov umetniški krog, zdi pa se, da je vsaj Khrinn prišel v Ljubljano že nekaj let poprej in morda tudi že opravil kakšno delo za škofa. Skarnos je oblikoval podobo nazareške Gospe po napotkih p. Amigona,1114 vzoroval pa se je bržcas po graficni predlogi. Jezuit je pohvalil njegovo kiparsko nadarjenost, saj je potrdil škofu, "da je kip bla­žene Device Marije tako slicen loretskemu, da podobnejšega še ni videl" in upa, da bo tak tudi Križani, ko ga bo rezbar dokoncal. 24. novembra 1625 sta Skarnos in Khrinn prejela placilo za opravljeno delo.1110 Po škofovi notici je Khrinn slikal podobo (kip?) Naše ljube Gospe in pozlatil Križanega, kar v tej zvezi morda pomeni le, da je polihromiral Skarno­sove plastike, iz poznejših pisanih virov pa je mogoce skle­pati, da je bil njegov slikarski prispevek za kapelo obsež­nejši. V aprilu 1627 je Andrej sporocil bratu Tomažu, da bo slikar pohitel z delom pri slikah za nazareško kapelo ("die Tafln ad Nazaritanam Capellam"), 1186 vendar umetnikovega imena ni omenil. Na Andrejevo sporocilo se bržcas navezuje pismo, ki ga je 17. julija 1627 poslal škofu v Gornji Grad ljubljanski oskrbnik Adam Clemendt. Ordinarija je obvestil, da se je zaradi dveh slik oglasil pri slikarju Gerardu, Nizozemcu po rodu ("Niderlender"), ki je obljubil obe dokon­cati v prihodnjem tednu.11 9 1 26. julija je Hren prosil oskr­bnika, naj se takoj odpravi k slikarju Gerhardtu (Erhardtu). Clemendt je našel podobi pravkar dokoncani.1111 V oktobru (1627) je nato oskrbnik izplacal slikarju neki honorar, ni pa razvidno, na katero narocilo se ta navezuje.11e9 V pismih omenjeni podobi za nazarsko cerkev smemo s precejšnjo mero upravicenosti pripisati slikarju Khrinnu, zdi pa se, da bi utegnile biti njegove tudi stenske slikarije v cerkvi in morda tudi risba loretske hiše v Hrenovih pontifikalnih protokolih.1110 Risba kaže, da je slikar bržcas po graficni predlogi oziroma božjepotni podobici posnel loretsko upodo­bitev prenosa nazareške hišice. Predlogo je dobil najbrž kar pri Hrenu, ki je že pred leti kupil od trgovca "sliko iz Loreta". Motiv se je uveljavil v Loretu šele v 15. stoletju in doživel vec realizacij, eno najlepših prav gotovo v reli­efu A. Sansovina na marmorni oblogi svete hiše. Hrenov sli­kar je zajel dogodek v hitri risbi s crnilom -nad hišico, ki jo v poletu neso štirje angeli (levi angel nosi oblacilo, ki se odpira v razširjajocem razporku),1191 sedi v oblakih Marija z malim Jezusom, ki veselo stopica v njenem narocju in zmagoslavno dviguje roko. Slikar je z vecjo razgibanostjo figur presegel renesancni likovni izraz. Cerkev "in colle turturum" je Hren skupaj z Marijinim oltarjem, v katerega je vložil kar 63 relikvij, posvetil 10. septembra 1628, cez nekaj dni, 14. septembra, pa je konse­kriral ae lopo oziroma kapelo ("Antecapellam") z oltarjem nadangela Gabrijela.1192 Podatka o posvetitvi ni vec vpisal v pontifikalne protokole. Za novo ustanovo je pri papežu Urbanu VIII. pridobil popolni odpustek,11 9 a s tem pa je 147 kmalu privabil v Nazarje mnotico romarjev. Bogato opremljena kapela -Hrenu jo je z darovi pomagal opremiti tudi cesar Perdinand 11.11•4 -je v maju 1629 zmamila tatu, ki je skozi streho in zvonik vlomil v cerkev, lkof pa je nato v silni jezi izrekel nad njim "veliko izobcenje".111n Hrenovo cerkev, katere prvotno podobo kale Buchheimov perspektivicni zemljevid,1111 je sestavljalo vec prostorskih enot -kapela (lopa) nadangela Gabrijela, Marijina kapela, zakristija in zvonik. Potem, ko so na gricu postavili obsež­nejle svetilce ("cui capella incorporet")llt? in samostansko poslopje, so zvonik in Gabrijelovo kapelo, ki se je z zamre­tenim oknom odpirala v nazarelko hilico, krita pa je bila z lesenim stropom in opremljena z Gabrijelovim oltarjem, od­stranili, ohranili pa so Marijino kapelo in zakristijo. Hazarelka hiSica, v sklopu pozneje prizidane cerkve pravza­prav kapela za velikim oltarjem, je majhna pravokotna banja­sto obokana prostornina z dvema simetricno postavljenima vhodoma v severni in ju!ni steni. Njena notranja oprema (oltar in poslikava), pri kateri se je Hren gotovo zvesto dr!al loretskega zgleda, ni vec prvotna. Za oltarjem se je le ohranila stenska nila (pozneje je bila z oknom povezana s samostansko kapelo), v kateri je sprva stal Marijin kip, pod njo je bil vgrajen v steno t.i. kamin ("Sacro Camino"), pred njim pa je bila namelcena menza. Nad oknom, ki je Marijino kapelo povezovalo z Gabrijelovo, naj bi visel Križani. Pros-tor so osvetljevale dragocene visece svetilnice. Eno takt­nih, iz 115 lotov srebra, je leta 1629 kot dar za Hrenovo loretsko kapelico narocil ljubljanski magistrat pri zlatarju Jacobu Wagnerju.1111 Po tradiciji naj bi prvotni Marijin kip, potem ko so ob koncu 19. stoletja postavili v nazarelko hilico marmornat oltar, prenesli v valko kapelico, ki stoji ob cesti v Gornji Grad. Ceprav je bila plastika, pri kateri so ob tej priložnosti napravili novo neproporcionalno glavo, v strokovni literaturi doslej datirana v 19. stoletje,11•• bi po domnevah B. Urlica morda utegnila biti celo prvotno Skarnosovo delo. Marijino telo ni polnoplasticno oblikovano, pac pa ima poenostavljeno formo v plalc stotcastega obrisa oblecene figure. Poudarjene vertikale plašca umirjajo hori­zontale izrezljanih pasov (zaobljubljenih darov) s kriti in redom zlatega runa. Ornamentika (predvsem diamantne oblike na pasovih in robovih plalca) sodi v dvajseta leta 17. sto­ letja, prav tako pa bi, kot misli B. UrSic, tudi brokatni vzorec na oblacilu, ki ga je zadnja neustrezna restavracija tal popolnoma zakrila, mogli primerjati s socasnimi vzorci na usnju. Desno od nile, v kateri je stala loretska Marija, je vhod v zakristijo. To je majhen kritno-rebrasto obokan pros-tor, tlakovan z opecnatimi tlakovci s cvetlicnimi vzorci (z letnico 1625), kakrlne je Hren pri svojih ustanovah veckrat uporabil. Oba dela, zakristijo in kapelo, opasuje na zunanj­lcini pristrelen talni zidec, zakristijo pa tudi zaobljen podstrelni fabijon. Hren se je sicer res potrudil, da bi bila "sveta hiSa" v Nazarjah kar najbolj podobna loretski po merah, obliki in opremi,120 0 kar sta mu ob obisku potrdila trtalki lkof Scarlichi (1627) in vladni kancler Joannes Caspar a Dorrnsperg,120 1 vendar sta stavbar in klesar kljub sl.114 sl.115 sl.119 148 natancnemu posnemanju italijanskega vzora v oblikovanju izhajala iz lokalne stavbarske tradicije (kar je bilo v splošnem znacilno za severnoitalijanske mojstre), ki se na podrocju celinske Slovenije pac ni izražala s polnoplasticno govorico. Tako je na primer, kakor je poudaril tudi B. Res­man, zidarski mojster opustil plasticno clenitev v notranj­šcini kapele, kamnosek pa je renesancno formo portalov in oken združil s poznogotskimi detajli (posnel je robove pra­vokotnih portalov in polkrožnih oken). Na ta nacin sta moj­stra pridala domac naglas obliki, ki sta jo sicer neposredno iz tujine presadila na naša tla. Ker je nazareška cerkvica postala priljubljena božja pot in se je po pomenu kmalu mogla meriti celo z mocno obiskanim Marijinim svetilcem v Novi Stifti pri Gornjem Gradu, jo je škof Scarlichi1aoa izrocil v upravo franciškanom bosanske province. Redovniki so na gricu zgradili samostan in do leta 1661 prizidali k lavretanski kapeli veliko svetišce, v kate­rem so se po porocilu iz leta 1673 "v trumah" zbirali romar­ji s Kranjske, Koroške in Stajerske.1103 Hrenova "sveta" hiša je bila prvi posnetek loretske kapele na naših tleh in je celo v evropskem okviru sodila med njene zgodnje kopije. Postala je' vzornica ter vzpodbuda za poznejše, ki so v 17. stoletju tudi pri nas postale zelo priljubljene, dasi se niso razvile v božjepotna središca.1204 Ko je Hanns Sigismund Waagen izrocil Hrenu zemljišce za novo ustanovo, mu je hkrati z nJim podaril tudi hišo na gricu ("Mayrhoff Hauss"). Skof jo je že takoj namenil za romarje in poskrbel za njeno popravilo. Delo je prevzel Francesco Donino. V letu 1627 je stavbo v celoti obnovil, v seznamu opravljenih del pa je zapisal: "o renouato sudetta chassa posso dir tutta di nouo." Zraven je pristavil še interesantno notico: "tutta lopera fatta conforma al solito dil paesse," ki dokazuje, da se je v stavbarstvu zavestno, najbrž tudi na izrecno Hrenovo željo, prilagodil lokalni tradiciji. V istem seznamu je omenil še nekaj opravljenih del v Alttenburgu in v Gornjem Gradu, kjer je med drugim zaradi vlage poskrbel za odvodnjavanje pri kapeli sv. Uršu­le.1200 V relaciji, ki jo je Hren leta 1629 poslal pape~u Urbanu VIII., je med drugim porocal o nazarski cerkvi in se sev~da pohvalil tudi s tamkajšnjim lepo urejenim hospicem za romarje: "pulcherrimam, pro hospitio peregrinorum, capacem et bene accomodatam domum assignauit."1201 Stavba je vrisana sl.114 v Buchheimov perspektivicni zemljevid. Oltar sv. Andreja v ljubljanski stolni cerkvi V stolnici na odlicnem mestu ob slavoloku prezbiterija (na severni strani) je pod baldahinom stal Andrejev oltar, ustanova Gašperja Lamberga.1zo7 Hren je dal stari nastavek nadomestiti z novim. Za delo se je pogodil z Georgom Skarno­som, ki je prvic dokumentiran v Ljubljani leta 1624, ko si je pridobil mešcanske pravice.1 20 • V dvajsetih letih 17. stoletja je Ljubljana tako pridobila kar dva odlicna rezbar­ja. Vsaj okrog leta 1620 (ce ne že prej) naj bi se tod nase­lil gorilki kipar Costa, ki je bil gotovo starejši in zato usmerjen še v tektonske renensancne oblikovne principe, za njim Skarnos, za katerega ne vemo, od kod je priSel v nase kraje in kje je preživel ucna leta. Skarnos, ocitno nadarjen rezbar, je botroval tako prvim korakom kot tudi poznejšemu razvoju zlatega oltarja na naših tleh in je postal eden vodilnih mojstrov te rezbarske zvrsti. Prvi njegovi oltarji spadajo prav med "inkunabule" omenjenega tipa in so bili najbr!, tako misli E. Cevc, v obrisu bolj razgibani kot Kernov gornjegrajski nastavek.12o 9 V sploSnem velja, da se bo potrebno pri nadaljnem raziskovanju bolj kriticno ozreti na njegov oziroma njemu pripisan opus. Ze vsaj leta 1617 se je v Ljubljani naselil tudi rezbar Ludvik Schonleben, 1210 vendar doslej Se ni bilo mogoce zaslediti, da bi kakorkoli sodeloval s Hrenom. Oltar sv. Andreja je Skarnos izrezljal v letu 1625.1211 Gerhardt Khrinn je nato izdelek lepo ("schone") pozlatil, steno zraven oltarja in gotski baldahin nad njim pa je orna­mentalno poslikal ("zyerlichen gemilde"). Za delo je po pogodbi prejel 63 gld.1 21 2 Rezultat sodelovanja rezbarja in slikarja, ki smo ju tudi v Nazarjah srecali pri skupnem delu, je bil nedvomno zlati oltar zgodnjega tipa. Zaživel je najbrž v mirnem sožitju s starim baldahinom, ki ga Hren ni odstranil, ceprav se je odlocil za moderno oblikovan nasta­vek. Prekrivalo nad oltarjem ("capocielo"), bodisi kamnitno oziroma marmornato bodisi opecnato ali iz platna, je bilo po Borromejevih instrukcijah celo priporoceno, saj naj bi varo­valo oltar in duhovnika pred umazanijo.1 2 1a Vse potrebno zidarsko delo pri Andrejevem oltarju je postoril Francesco Donino ("oder Abundio") -napravil je ("seilberlich") novo menzo, izdelal stopnice ob oltarju in položil opecnat tlak. Ob tem je Hren v koledarski notici potožil, da ga je preva­ral izdelovalec dvobarvnih opek z Iga, ker mu je prodal tlakovce slabe kvalitete.121• z oltarjem, ki je bil po Scarlichijevih besedah "Icone nouo eleganter confecto et decorato", 12 15 se je ljubljanski Skof lepo oddolžil bratovemu svetniSkemu patronu. Toda kmalu potem, ko ga je postavil in posvetil (posvetitve ni vpisal v pontifikalne protokole), je zaradi beneficija zaSel v spor s Petrom LovSom (Lousha). Ker se je ta zaradi Skofovega posega pritožil, je Hren dunajskemu nunciju Karlu Caraffu opravicil svoje dejanje z navedbo, da LovSa pri oltarju že dolgo ni maseval in tudi ni zanj skrbel, zato bi se bil brez njegove­ga (Hrenovega) prizadevanja gotovo podrl. Podobno je v svojo obrambo zatrdil tudi picenskemu Skofu, ki je bil dolocen za razsodnika v sporni zadevi. 12 1 5 Oltar sv. Harije Magdalene v stolnici Oltar sv. Marije Magdalene, ki ga je v 15. stoletju dal postaviti v stolni cerkvi Sigismund Sebriach,1217 je bil sprva namešcen v ladji ob severni steni. Ker so meScani pozneje na tem mestu sezidali kapelo sv. Jurija, je Skof dolocil, naj ga prestavijo na prostor nekdanjega Jurijevega oltarja, pod kamniten gotski baldahin na južni strani ob slavoloku prezbiterija. Star Magdalenin oltarni nastavek je dal Hren že leta 1626 nadomestiti z novim. Izrezljal ga je Georg Skarnos, ki se je gotovo potrudil, da je oblikoval ustrezen in likovno enakovreden pendant Andrejevemu oltarju. Umetniku je lkof izplacal vec denarnih obrokov, 1111 ob koncu pa je pristavil, da mu bo zadnji znesek (25 fl) poravnal, ko si bo izdelek, "artificiose ac pulchre laboratum", ogledal. Mojster je ostanek prejel šele v juliju 1627, za namecek pa je dobil še tri mernike tita.1111 Kot ka!e, je bil rezbar "Skarnossik" -tako ga je poimenoval v eni od koledarskih notic -Hrenu zelo pri srcu, navdutevala pa ga je najbrž tudi njegova umetniška spretnost. Za to, da je bil oltarni nastavek odet v blišc in sijaj pravega zlatega oltarja, je poskrbel ljubljanski slikar Elias Wolff. Za pozlato in polihromacijo je prejel v dveh obrokih 81 fl honorarja,1220 zadnjo vsoto pa mu je Hren obljubil izplacati šele po ogledu umetnilkega dela. Iz ško­fove notice ni razvidno, ali je bil v tem casu na delu v stolni cerkvi še Elias Wolff st. ali te Elias ml. Ta je sicer sodil med najboljše in najslavnejše umetnike v mes­tu,1221 vendar velja ob tem poudariti, da so v tedanjih ekonomsko neugodnih razmerah tudi boljši mojstri poprijeli za vsakršno delo. Tako kot Andrejev je tudi Magdalenin oltar ugajal škofu Scarlichiju, ki je ob vizitaciji (1631) o njem zapisal: "Altare D. M. Magdalenae dicatum, !cone ornatum nouo, et pulchre depicto ac deaurato."1121 Polihromacija in pozlata Kernovega oltarja v Gornjem Gradu Veliki oltar v gornjegrajski kolegiatni cerkvi je te dobro desetletje cakal na barvni okras. Na Martinovo leta 1624 se je Hren pogodil z dolgoletnim sodelavcem Krištofom Weissmannom, da ga bo za 200 fl honorarja pozlatil in poli­hromiral ("verguldet vnd illuminirt").12 2a Skupaj z Weis­smannom se je za enak dele! 200 fl pogodil za delo, ki ga moremo prav tako povsem utemeljeno povezati s Kernovim nas­tavkom, tudi slikar Peter Steydler ("Mahler zu Ober­burg") .122• Po placilu sodec sta oba mojstra pri oltarju enakopravno sodelovala. Pomagal jima je Krištofov sin Peter, ki je trl barve, 12 2s o njegovi morebitni nadaljnji umetniški poti pa doslej ne vemo nicesar. Polihromacija in pozlata oltarja je bila v veliki meri, br!kone pa te v celoti, za­kljucena v letu 1625, vendar so z njo morda povezana tudi izplacila, ki jih je Weissmann prejel še v januarju in marcu 1626.12 25 Slikarja sta reliefe poslikala realisticno. Delo sta tehnicno dobro opravila.1221 Epitaf ~kofa Sigismunda Lamberga v Gornjem Gradu sl.107 Leta 1625 je Hren v gornjegrajski cerkvi postavil temno­siv apnencast ("ex marmore nigro") epitaf prvemu ljubljan­skemu škofu Sigismundu Lambergu (umrl 1488).1221 Vzidati ga je dal v prezbiterij na evangeljski strani.1221 Po zasnovi je Lambergov figuralni epitaf naprednejši od Textorjevega, ceprav je tudi tu umetnik obliko namerno historiziral. Umr­lega ni vec predstavil lete oziroma stoje, temvec ga je zajel v poklicni dejavnosti -škof dostojanstveno sedi na poševno v prostor pomaknjeni katedri, v levici dr!i pastora­ 151 le, z desnico blagoslavlja. E. Cevc opozarja, da je sedeci lik umrlega novost, ki je bila prej pridržana vladarskim portretom. Na spomeniku, ki je manj enovit od Textorjevega, se družijo gotske (gotska listnata vitica na okviru epitafa in gotski krogovicni motiv na sicer renesancno oblikovanem prestolu) in renesancne prvine, slikarski in plasticni ele­menti. Kipar je celoto poenostavil, hkrati pa jo je razdro­bil tudi v številne nadrobnosti. 1230 Skupni vtis umetnine, v kateri je mojster združil tako razlicne in celo nasprotne si elemente, je manieristicen. Skofov obraz se zdi sicer casov­no moden, vendar ga je umetnik utegnil posneti po nekem avtenticnem Lambergovem portretu.1231 V koledarju za leto 1625 Hren Lambergovega epitafa ni omenil. Ker je bil ponavadi vesten pri zapisovanju, je mogo­ce, da je podatke o kiparju in izplacilih notiral že prej v koledarskih zapiskih, ki se niso ohranili. O mojstru, ki je v kamen izklesal podobo prvega ljubljanskega škofa in najbrž po Hrenovem narocilu napravil še marsikaj drugega, ostajajo doslej le domneve. E. Cevc nakazuje, da bi ga mogoce smeli iskati v kiparju Mathesu Puchlerju; 1232 ta je bil v marcu 1624 dokumentiran v racunih gornjegrajskega gospostva, ko je prejel neki honorar in jelenjo kožo, podatek iz novembra pa sporoca, da je napravil škofovske epitafe (" ••. so die Bi­schoffliche Epitaphia gemacht:") .12a3 Kapela in oltar Marijinega vnebovzetja v ljubljanski jezuitski cerkvi Jezuitsko šentjakobsko cerkev v Ljubljani so opremili šele dobro desetletje po posvetitvi. Na pomlad 1625 so bile skoraj v celoti urejene in okrašene stranske kapele (te so sl.82a ponujale priložnost za postavitev vecjega števila stranskih -82b oltarjev), katerih prvo na desni (evangeljski strani) je v cast "Naši ljubi Gospe vnebovzeti", kakor se je imenovala Marijina bratovšcina v jezuitskem kolegiju, ustanovil škof Hren in v ta namen dolocil 2000 fl iz lastninske pravice do Urbanicevega premoženja.1234 Namesto vsote, ki jo je dolocil škof, se je rektor jezuitskega kolegija p. Nikolaj Jagniato­vius dogovoril z vdovo in hcerko po Urbanicu le za znesek v višini 1200 fl. S tem je Hrenov prispevek zmanjšal in izena­cil z zneskom, ki ga je za svojo ustanovo namenil stiški opat Reinprecht. Hren z ravnanjem jezuitov ni bil zadovol­jen. Ceprav so mu obljubili, da bodo s podarjenim denarjem "njegovo" kapelo uredili, je leta 1625 razocaran ugotovil, da obljube niso držali. Zaradi zapletov z redovniki 123 5 se je Hren sam vnovic pogodil z rezbarjem Costom za oltar Mari­jinega vnebovzetja. Costa je izrezljal oltarni nastavek, ga pozlatil in opremil z napisi. Skof mu je v vec obrokih do novembra 1625 izplacal 124 cekinov, 4 cekine, ki mu jih je bil po pogodbi še dolžan, pa je obljubil dodati šele potem, ko bo tudi napise dopolnil "po njegovi želji•.123s Ker je Hren kapelo z oltarjem (menzo?) posvetil skupaj z drugimi že spomladi 1625, se zdi, da nastavek ob konsekraciji še ni bil postavljen ali vsaj še ne popolnoma dokoncan. Oltar Marijinega vnebovzetja utemeljuje vabljivo domne­vo, da bi utegnil biti delež Giovannija Battista Costa v 152 ljubljanski jezuitski cerkvi ae precej veCji od arhivsko izpriCanega, s tem pa bi se nam morda nekoliko jasneje naka­zala tudi smer, v katero so se na podroCju kiparske umetnos­ti orientirali jezuiti. Razen Marijinega za šentjakobsko cerkev bi bržkone v Costov opus smeli prišteti ae kak rez­ljani oltar, ki je nastal po škofovem naroCilu ali z njim ožji zvezi, ceprav pisani viri izrecno o tem ne govore. Potem, ko je bilo v maju 1625 sklenjeno premirje s Tur­ki, je Hren l. junija pri ljubljanskih jezuitih vodil zahva­lno bogoslužje. Kot bi se bil ob dogodku spet ogrel za boje s heretiki, je zakljucil, da je krivoverce vsekakor potrebno zatreti, ker so hujši od samih Turkov.12a1 škof je budno spremljal dogajanja v svetu in ceprav ga je zmeraj bolj trla bolezen, se je še vedno pogajal za škofijsko tiskarno in narocal umetniška dela. Oltar na UrAlji gori V Hrenov umetniški krog je gotovo sodil tudi rezbar, ki je leta 1626 v sodelovanju z mizarjem in slikarjem postavil v cerkvi na Uršlji gori oltar sv. Jerneja, Jurija in Uršu­le.1 za e LiCen oltarni nastavek, okrašen z rezbarijami in slikami ter poplemeniten z zlatom in srebrom, je dal na prošnjo tamkajšnjih kljuCarjev postaviti Hren na svoje stro­ške. Za delo je mizar terjal 12 fl, rezbar 21 fl in slikar, ki je izdelek tudi pozlatil, 40 fl. Delo mizarja Spechta 29. decembra 1625 je ljubljanski mizar in podobar Hanns Specht spet zastavil delo za škofa.12 a9 Ljubljanski ordina­rij narocila ni nadrobneje omenil, zato lahko le ugibamo, ali je Specht skupaj s pomoCnikoma Krizantom in Jeremijem opravil zanj le preprosta mizarska dela ali pa je postavil sl.83 kak oltarni nastavek. Mogoce bi smeli z njim povezati oltar kužnih patronov sv. Fabijana, Boštjana, Roka in angela varu­ha, ki ga je dal postaviti Hren v gornjegrajski kolegiatni cerkvi -k cetrtemu slopu v ladji na levi strani -potem, ko je kuga leta 1624 spet morila po ljubljanskem in kamniškem okolju.1240 Zlatarski izdelki Hren se je tokrat (1625) spet oglasil v Kamniku, to pot pri mojstru Melhiorju Mallizhu. Ta mu je izdelal in pozlatil kelih, pateno in ablucional, pozneje pa je "meysterlich vnd sauber" popravil še poškodovano šatuljo, jo na vseh strani­cah okrasil z modrimi, rdeCimi in zelenimi dragimi kamni ter zaznamoval s srebrnim grbovnim acitkom.1241 Coronaeum v Trstu Med zadnje obsežnejše Hrenove ustanove sodi razen Mari­jine cerkve v Nazarjah tudi vila Coronaeum v Trstu. Hren se je v pozni življenjski dobi odloCil, da bo, podobno kot pred leti za ljubljanske, ustanovil pocitniški dom tudi za trža­ške jezuite. Zamisel o pristavi (vili) v tržaškem predmestju se mu je verjetno porodila leta 1622, ko je v Trstu posvetil lkofa Scarlichija in obiskal jezuitski kolegij, v katerem je med prvimi patri, ki so se naselili v mestu leta 1619, delo­val tudi njegov nekdanji gojenec p. Peter de Fabris.1242 Za novo ustanovo je lkof najprej preskrbel zemljišOe. v ta namen je blizu morja kupil tri vinograde. Za prvega je leta 1623 odštel p. Petru de Fabris 1000 fl, pozneje jih je dodal 100 in nazadnje pristavil le 250 fl za nakup drugih dveh.12 4a 27. februarja 1626 se je s p. Petrom, ki je bil tedaj oskrbnik kolegija, dogovoril o zidavi Coronaeuma. Obljubil je, da bo na zemljilcu ob morju na svoje stroške postavil dom z refektorijem, vinsko kletjo in kapelo. Za gradnjo je namenil 500 dukatov (666 fl 40 kr), vse, kar bo potrebno za realizacijo naOrta, pa naj oskrbita p. Peter in rektor tržaškega kolegija. Na racun ustanove je tedaj izpla­cal jezuitom 100 f1,1a4 4 pozneje jih je dodal še 100 in 166 (skupaj 366 fl), nato pa si je v koledar zapisal, da dolguje redovnikom le 300 fl. V avgustu 1626 je p. Peter sporocil škofu, da zidava poslopja živahno napreduje. Pozidali so prvo eta!o in drugo !e skoraj do strehe. Kapelo bodo zaoasno prekrili s prepros­to streho in jo v kratkem casu uredili za bogoslu!je. Preho­dno bodo maševali na portatilu, nad oltarjem pa so v spomin zapisali: "Molite za ustanovitelja Coronaeuma ljubljanskega lkofa Toma!a Hrena." Potrebujejo kelih in mašna oblacila, zato prosijo za obljubljene darove, vendar pristavljajo, naj Butalic le ne polilja v Trst slike in zvona, ker ju bodo namestili v kapelo lele potem, ko bodo napravili trdno stre­ho. Na praznik sv. Klare so na fasado, ki je obrnjena proti mestu, vzidali heraldicno plolco s Hrenovim in škofijskim grbom ("insignia ambo") in jo zasilno zavarovali z lesenim nastrelkom.11 45 V porooilu omenjeno kamnitno heraldicno plošco, ki so jo vzidali na fasado Coronaeuma, je izklesal ljubljanski rezbar in kipar ("Pildhawer" -termin zaznamuje kiparja v splošnem pomenu) Georg Skarnos. Hren mu je za delo !e v zadnjih dneh marca 1626 izplaOal honorar.1• 46 Podatek je pomemben zlasti zato, ker nakazuje, da Skarnos ni bil samo odlicen rezbar, temvec se je ukvarjal tudi s kamnoseškimi deli. Ceprav pisa­ni viri o drugih kamnitnih umetninah ne poroOajo, Hrenove tr2aSke insignije br!Oas niso bile njegov edini klesani izdelek. B. Cevc pomerja Skarnosov opus z delom kiparja, ki je izklesal epitaf Hansa Balthasarja von Burgstal (iz graj­ske kapele v Krupi, danes v Belokranjskem muzeju v Metliki) in ga uvršca v bli!ino epitafa Stefana Jerletica v Skocjanu pri Novem mestu.1247 Skarnosovo mojstrstvo v kamnoseštvu potrjuje pohvala, ki jo je p. Peter de Fabris leta 1629 zapisal v pismu ljubljanskemu škofu, Oeš "da Trst še nikoli ni videl takšnih insignij, ki bi se mogle primerjati s Hre­novimi na Coronaeumu11 .114a 13. decembra 1626 je p. Peter prišel k škofu v Gornji Grad. Hren mu je tedaj za ustanovo izplacal 150 fl, izrocil pa mu je tudi dragoceni srebrni pozlaceni kelih v vrednosti 100 fl, ki ga je sicer sprva namenil za Nazarje, in druge potrebne liturgiOne predmete.1• 49 V koledar si je zapisal, da mu odslej do izpolnitve vseh obljub za novo ustanovo ostaja le še 150 fl dolga "et sic quiescere Plato iube­ bit".125 0 Zadnji znesek je poravnal jezuitom v marcu nasled­nje leto (1627), ko ga je obiskal tržaški škof Scarli­chi.1251 Po skupnem seštevku so stroški za tržaški Coronaeum krepko presegli vsoto 2100 fl. 1252 Vendar Hren še vedno ni pocival. 6. julija 1627 je iz Gornjega Gradu poslal v Coro­naeum oltarni nastavek ("palam") oziroma oltarno sliko za tamkajšnjo kapelo. Posvetil jo je v cast blaženi Devici Mariji, Katarini, Luciji, Uršuli in drugim (svetnicam?). V koledarskih noticah je omenil, da je bila podoba "zelo lepa" in je ugajala,12sa o avtorju pa ni zapisal nicesar. Ker je sliko Marije s svetnicami poslal iz gornjegrajske rezidence, kjer je imel svojo "dvorno" ekipo umetnikov, bi mogli sicer pomisliti na "dvornega" slikarja Petra Steydlerja, ki je ob škofu ostal vse do smrti, vendar bi po virih samih podobo prepricljiveje atribuirali Krištofu Weissmannu; ta je 6. maja 1627 za neko delo prejel 12 fl honorarja, nato 2 fl in spet 20 maja 10 fl "za delo za tržaški Coronaeum", oskrbnica pa mu je k vsoti primaknila še 5 fl.1254 V avgustu 1629 je p. Peter de Fabris pisal škofu Hrenu laskavo pismo, v katerem ga je imenoval "najboljirlega kneza, oceta in patrona Trsta" ter izrazil željo, da bi bilo njego­vo ime tako kot v Coronaeumu nesmrtno tudi v obzidjih mesta. Potem je nadaljeval, da je Evfrazija de Bonomo, 1255 opatinja v tamkajšnjem benediktinskem samostanu, že pred leti v Bene­tkah kupila orgle, ki bi jih s Hrenovim privoljenjem želel kupiti za deset mernikov pšenice. V tej zvezi je prosil: "Itaque si Celsitudini Vestrae Ill.mae placet, occasio bene merende de Doctrina Christiana ad quam plurimos utriusque sexus allicit dictum Organum, addat suum solitum fiat, et per suos pictores (quia hic nullus est pro nune) in perpetu­am rei memoriam, ut notatur uel melius quid dignetur in bona tela curare depingi."1256 Pismo potrjuje, da škof ni poši­ljal v Trst le umetniških del, temvec tudi svoje slikarje. Plastike za oltar sv. Benedikta V maju 1626 se je Hrena spet lotila bolezen. V smrtnem boju se je zatekel k loretski in nazareški Materi božji. Po daljšem zdravljenju v Alttenburgu so se mu povrnile moci in kmalu ga spet srecamo sredi škofovskega dela, ki ga je še vedno povezoval z nezmanjšanimi umetnostnimi ambicijami. Z narocilom se je tokrat vnovic obrnil na mojstra Skarnosa. Ta mu je na jesen 1626 izrezljal tri plastike za oltar sv. Benedikta -opata Benedikta, opata Bernarda in sv. Avgušti­na.1257 Plastike bi utegnile biti namenjene za gornjegrajski oltar, ki so ga svojemu ustanovitelju v cast postavili v cerkvi že benediktinski menihi. Epitaf Hrenove matere Leta 1626 je Hren narocil Eliju Wolffu -v tem primeru še ne moremo jasno lociti opusov Elija st. in Elija ml. slikan epitaf za svojo mater,1a 5e ki je bila pokopana pri Sv. Petru v Ljubljani. Ker je bilo šempetrsko pokopališce obzidano in so bili nagrobni spomeniki v pokritem obhodu (portiku) zavarovani pred neposrednimi vremenskimi neprili­kami, 12 n• je bilo pac mogoce namestiti vanj slikano tablo. Za epitaf je Hren izbral motiv Zadnje sodbe (morda v nacinu gotske retrospektive), ki vsebinsko naglata pomen in potreb­nost dobrih del. Motiv je živel sicer tudi v protestantski umetnosti, vendar je v njenem okviru imel drugacen vsebinski poudarek.11ao Protestantski nauk, da nas more zvelicati "sola fides", trditvijo: "f je namrec Hren v pridigah odlocno idea, quae non habet opera, mortua zavracal est. 11 1za1 s Slike za veliki oltar v jezuitski ~entjakobski cerkvi V4liki oltar v ljubljanski aentjakobski cerkvi so jezui­ti nacrtovali, postavili in dopolnjevali vec let (sprva so najbrž ohranili stari oltar). V casu med 1612-1621 je N. Candek daroval v ta namen precejlnjo vsoto denarja,1zaz gmotna sredstva za oltarne slike pa je rektor ljubljanskega kolegija Albert Ocyckj naprosil pri nekem Rasschawerju. Jezuiti so narocili slike pri Gerhardu Khrannu. Skof Hren je 5. januarja 1627 za umetnika dodal k vsoti 30 t1.1zea Khrinn je naslikal za oltar tri podobe (tridelno sli­ko?), ki so glede na patrocinij cerkve bržcas predstavljale sv. Jakoba st., Volbenka in Ignacija. Ceprav o njegovem slikarstvu ne vemo skorajda nic otipljivega, moremo sklepa­ti, da umetnostno ambiciozni redovniki gotovo niso posegli po nekvalitetnem mojstru. Slikar, po rodu Nizozemec, je slogovno najbrž izhajal iz nizozemskega realizma, s svoJim delom pa je bržkone prispeval viden dele! k raznolikosti likovnih tokov Hrenovega casa. Slika sv. Cecilije pri celjskih kapucinih V februarju 1627 je Hrenov dolgoletni sodelavec Krištof Weissmann dokoncal tri podobe -sliko Ribolov sv. Andreja in Tomaža ter dve oltarni platni za celjske kapucine.1aa4 Cetu­di motivno ne omenja kapucinskih slik, škofova notica v koledarju utemeljuje Weissmannovo avtorstvo oltarne podobe sv. Cecilije iz leta 1627. Pomanjkanje primerjalnega gradiva sicer preprecuje, da bi mogli atribucijo popolnoma potrditi, vsekakor pa jo vsaj delno osvetljuje datacija slike (1627), Hrenov in škofijski grb z napisi, ki dokumentirajo, da je delo nastalo po Hrenovem narocilu, in morda govori temu v prid tudi to, da je Weissmann že pred leti naslikal isti motiv, oltarno sliko sv. Cecilije, po narocilu Andreja Hre­na. Ceprav v znanih Hrenovih narocilih ni opaziti, da bi kot škof zasledoval kak poseben, dolocen ikonografski program, so vendarle med njimi prioritetne na "Cerkev" ubrane teme in svetniki, ki jih je posebej castil, to pa so bili zlasti nanj in na njegove domace vezani svetnilki patroni (Toma!, Andrej, Urtula), razen teh pa je imela poudarjeno mesto tudi sv. Cecilija. Hren, ki je z veliko pozornostjo skrbel za cerkveno glasbo, je namrec posebno castil tudi njeno svetni­ško zavetnico. Cecilijino življenje je dobro poznal po Zlati legendi oziroma njenih redakcijah, kar je mogoce razbrati iz njegovega nacrta za likovno opremo knjižice, ki jo je poda­ril Ceciliji Renati, poucen pa je bil tudi o dogodkih v Rimu, kjer so odkrili svetnicino truplo prav v tistem casu, ko je bil v Gradcu posvecen v !kofa. 156 Cešcenje sv. Cecilije sega dalec v zgodnjo kršcansko dobo, upodobitve te svetnice pa so se pomnožile Sele pozneje v gotskem casu. Umetniki so jo ponavadi zaznamovali z muce­niško krono, s palmovo vejico, s križem ali s knjigo, od 14. stoletja dalje pa tudi z vencem iz vrtnic in lilij. Po le­gendarnem izrocilu, ki pripoveduje, da je že v tem življenju poslušala nebeško glasbo in v svojem srcu prepevala Gospodu, je v 15. stoletju postala patrona cerkvene glasbe. Odtlej so jo radi upodabljali tudi z orglami in drugimi glasbili, tem pa so se v 16. stoletju pridružili še lutnja, triangel, bas, violoncelo in harfa. Glasba, ki naj bi imela mocan eticni vpliv, se je v Cecilijinem življenju tako povezala z deviš­tvom, da je T. H. Connolly, ki je njeno zgodbo navezal na neoplatonizem, pokazal na podobnost kršcanske svetnice z deviško boginjo Ateno, kateri sta atribuirani modrost in glasba.12 6 5 Po letu 1599, ko so v Rimu v želji po dokazu avtenticnosti odprli svetnicin sarkofag in našli v njem nestrohnjeno truplo, je cešcenje sv. Cecilije mocno poraslo.Dogodek je vzbudil veliko pozornost, k njegovi popularizaci­ji pa so prispevali pomemben delež tudi umetniki. Kipar Stefana Maderna je bežno vizijo vklesal v marmor. Telo mlade svetnice v dolgem oblacilu je upodobil v položaju, v kakrš­nem je izdihnila po tridnevni agoniji. Na vratu je poudaril tri rane, ki jih ji je bil zasekal krvnik, ko ji je nasilno utrgal mlado življenje. Tudi simbolicne govorice rok ni prezrl. Cecilija še v smrti izpoveduje vero v troedinega Boga, saj so njene roke obmirovale v trenutku, ko je v zna­menje sv. Trojice dvignila tri prste desnice in en prst na levi roki.1 2 66 Takoj po presenetljivem dogodku je mrtvo Cecilijo v grafiki upodobil slikar iz kroga Marc-Antona Raimondija,1267 pa tudi drugi umetniki so se lotili istega motiva. Prizor se je z graficnimi upodobitvami hitro razši­ril po Evropi in osvežil ter dopolnil že znane ikonografske motive te priljubljene svetnice. sl.120 Celjska slika sv. Cecilije združuje vec svetnicinih atributov, ki zaznamuJeJo njeno devištvo, muceništvo in patronat. Vsi elementi so povezani v enoto. Lik svetnice v ospredju in prizor njenega muceništva v ozadju se zlivata v en sam dogodek v krajini, le medaljon z mrtvo Cecilijo je likovno oddeljen in s tem posebej naglašen. Osrednji motiv slike je bogato obleCena žena, ki sedi pred krajinsko dolo­ cenim ozadjem, v desnici drži venec iz rdecih in belih cve­tov, v levici pa palmovo vejico. V narocj~ jA polo~ila poo­marico, ob desno nogo prislonila mec, ki ji je zadal muceni­ške rane, levo nogo je položila na dve knjigi, iz tretje, ki leži razprta na tleh, pa je moc prebrati antifono, s katero jo slavi Cerkev na njen praznik: "CANTANTIB/ ORGANIS/ CAECI /LIA DOMINO/ DECANTABAT DICENS/ FIAT COR MEUM/ IMMACULATUM/ UT NON CONFUN/DAR." Okrog Cecilije so razvršcena glasbila: portativ, lutnja, celo, violina in rogovi. V ozadju na levi za mogocnim stebrom se odpira pogled na mesto Rim, ki ga opredeljuje kupola z laterno in visok obelisk. V pokrajini na desni strani je zbrana gruca vojakov. Sredi med njimi v vroci kopeli kleci Cec.ilija, zraven nje pa stoji rabelj, ki bo vsak cas zamahnil z mecem. Muceniški prizor opazujejo trije gledalci, najbrž Amahij • aprematvom. V spodnjem delu slike dva angela držita ovalno kartušo, v kateri je upodob­ljena mrtva svetnica. Leži v gricevnati pokrajini in zdi se, kot da bi s prekrižanimi rokami hotela simbolizirati križ oziroma trpljenje. Drža rok ni povsem avtenticna, vendar podoben motiv srecujemo tudi pri italijanskih umetnikih; tako jo je na primer kmalu po najdenju trupla naslikal Fran­cesco Vanni. V spodnjem levem vogalu celjske podobe je umet­nik naslikal Hrenov grb z njegovo devizo T.L.A.P. (Terret labor, aspice praemiuml, v desnem vogalu pa grb ljubljanske škofije in zacetnice THO E.L. (Thomas, Episcopus Labacen­sis). Sliko je datiral; letnico 1627 je zapisal loceno na levi in desni strani. V sliki so združeni heterogeni slogovni elementi, got­ski, renesancni in manieristicni. Umetnik je zgradil podobo v visokorenesancni trikotniški kompoziciji, dodal je nekaj manieristicnih detajlov, gotske spomine pa je ohranil v dekorativnih gubah svetnicinega oblacila. Nanje je opozoril že F. Stel~. ki je o Ceciliji zapisal, da sicer njen "lepot­ni ideal in oblika popolnoma zapušcata gotiko", toda gotske sledi so ostale v "dekorativni, svojevoljni, ornamentalnemu principu podrejeni grupaciji gub ob levi nogi".126& E. Cevc je ugotovil, da se je umetnik pri slikanju oprl na graficno predlogo. Kljub posnemanju pa je vendarle vnesel v sliko osebno noto. Odsev gotskih form bi utegnil prinesti s Koroš­ke, kjer se je gotika v zacetku 16. stoletja posebno bogato razcvetela in se je prav zato mogla tudi pozneje uveljaviti kot aktivna dedišcina, poznal pa je tudi italijansko umet­nost, saj se je v barvah, zlasti v rdeckastih in zelenkastih refleksih približal beneškim slikarjem.1269 Barv seveda ni nanašal tako pastozno in mehko in like je po severnjaško zaprl s trdno konturo. Tudi v krajinskem vzdušju na sliki je skušal slediti beneškim zgledom. Za Cecilijo je izbral viso­korenesancno umirjen lepotni tip. Glasbila, ki jih je razme­stil okrog nje, zbujajo asociacijo na tihožitja bergamskega slikarja Bartolomea Bettera.1270 Z njimi je sicer zacrtal temeljne dimenzije prostora, vendar perspektivi še ni bil povsem kos. V sliko je vnesel tudi nekaj manieristicnih form in pokazal interes za upodabljanje kozmosa (grici, bassanov­ska mestna veduta). Ceprav je podoba pravokotna, je kompozi­cijo v zgornjem delu polkrožno zakljucil, v vogalna segmenta pa naslikal krilati angelski glavici z zaprtimi ocmi (angel­ ski glavici v oglih sta tipicen dodatek 17. stoletja). V spodnji del je dostavil ovalno kartušo. Kljub temu, da je slikar predvsem sledil predlogi, v osebnem slogu pa bi mu v marsicem mogli ocitati konservativnost, je vendarle mogoce priznati, da je znal zliti razlicne stilne elemente ter prvine severa in juga v umirjeno harmonijo. S tem pa njegovo delo kljub pomanjkljivostim dosega umetniško kvaliteto. Njegov slog sodi v okvir alpskega oziroma srednjeevropskega manierizma, odlikuje ga za koroško umetnostno ozracje zna­cilna liricnost, primešan pa mu je tudi mocnejši beneški vpliv. Kje je Weissmann obogatil svoj slikarski izraz z beneškimi, italijanskimi elementi, ne vemo, skorajda pa ni verjetno, da bi jih sprejel po graškem Pietru de Pomisu. Gradiva, ki bi ga lahko pomerjali ob tem delu, trenutno ne poznamo niti doma niti na tujem, zato doslej ostaja celjska slika sv. Cecilije osamljena umetnina. Oltarni platni za celjske kapucine, ki jih je Weissmann dokonOal leta 1627, sta bili najbrž namenjeni za oratorij ali za kapelo v redov­ni cerkvi. Da bi bila slika sv. Cecilije že tedaj namešcena v veliki oltar, ni verjetno, ker je Hren v ta namen te leta 1613 narocil Plainerju oltarni poliptih. V umetnostnozgodo­vinski stroki je podoba prav na podlagi tega narocila dolgo veljala za domnevno Plainerjevo delo, 12 11 vendar je razisko­valce vedno motil dolg casovni presledek med narocilom in njegovo realizacijo ter seveda slogovna primerjava s petrov­škim oltarjem.1272 Ob tem so tudi poudarili, da slika sv. Cecilije po kvaliteti presega signirana Plainerjeva de­la,1273 proti njegovemu avtorstvu pa govore tudi zgodovinska dejstva, saj po doslej znanih podatkih umetnika po letu 1622-1623 ne zasledimo vec v naših pisanih virih. Oltar sv. Re~njega Telesa v Gornjem Gradu Sredi kolegiatne cerkve pod stopnicami kora je gornje­grajska bratovšcina sv. Rešnjega Telesa imela svoj oltar. Hren ga, kot kaže, kljub vizitatorjevim navodilom ni dal odstraniti, ceprav je po novih liturgicnih predpisih stal na "neprimernem mestu",1274 temvec se je leta 1626 s kamniškim kamnosekom Jurijem celo pogodil za nov tlak "ob oltarju sv. Rešnjega Telesa sredi gornjegrajske cerkve".121s v istem letu (1626) je Hrenov "dvorni" (gornjegrajski) trgovec Adam Cortolazh za bratovšcinski oltar podaril nov antepen­dij,127 • Hren pa se je odloOil, da bo oskrbel nov nastavek. V januarju 1627 se je z mojstrom Skarnosom dogovoril za delo,121 7 in mu po "dvornem" slikarju Petru Steydlerju iz­placal predujem. 12. julija 1627 je Skarnos predložil škofu seznam del pri oltarju in sestavil skupni obracun. V spisku je naštel, da je napravil Boga Oceta, Križanega, sv. Duha in oblake, dva "polovicna" angela, Kristusa, dvanajst apostolov in mizo ter štiri angele (dva para). Za delo je terjal 69 fl 6 kr, za hrano pa 1 fl. Ker mu je slikar Peter izplacal te 25 fl, mu je Hren poravnal še ostanek.1218 v avgustu je rezbar skupaj z mizarjem Spechtom, ki je najbrž sodeloval pri postavitvi oltarja -opravil je bržcas potrebna mizarska dela -prejel še pet mernikov žita.1211 Na delitev dela kaže tudi Skarnosov seznam, ki navaja le posamicne kose, ne pa oltarne celote. Po njegovem seznamu je mogo~e nastavek moti­vno rekonstruirati. V osrednji niši je mojster upodobil apostole zbrane ob Jezusu pri zadnji vecerji v trenutku ustanovitve zakramenta sv. Evharistije. Dogajanju, ki je napovedovalo Jezusovo trpljenje, je logiOno sledil "Prestol milosti" v atiki, oba prizora pa sta v medsebojni vsebinski povezavi ustrezala naslovu oltarja.12 eo Motiv milostnega prestola, kakor ga je umetnik tukaj upodobil, je pravzaprav družil Boga Oceta, sv. Duha in Križanega v ("navpicno") predstavo sv. Trojice. Razen na oltarjih ga srecujemo tudi na nagrobnih spomenikih tega casa, pozneje pa na primer v dramaticno razgibani Božicevi realizaciji iz prve Oetrtine 18. stoletja, ko je postal po ugotovitvah S. Vrišerja v naši barocni umetnosti, zlasti v kiparstvu, dokaj redek.1281 Po obliki je sodil Skarnosov gornjegrajski rezljani nastavek 159 nedvomno med zlate oltarje prve razvojne faze. Hren je dolo­cil, naj bratovšcina pri novem oltarju zanj in za njegovo sorodstvo vsake kvatre opravi spominsko bogoslužje. 1282 Kot je v spisih omenil, je dal postaviti oltar "zu Ewigen Vnser, Vnd der Vnserigen gedachtnus Vnd commemoration°.12 9 a Takšen namen kaže Hrenovo humanisticno miselnost, ki ji ni bilo prevec posvetno ob "vecji božji slavi" ohranjati tudi spomin na ljudi in njihova dela. Veliki oltar pri ljubljanskih avguštincih Okoli leta 1623 so se v Ljubljano vrnili avguštinci. Ob špitalskem mostu so na prostoru njihove prvotne naselbine zaceli graditi novo cerkev in samostansko poslopje.1 29 4 Hren je 11. junija 1623 posvetil njun temeljni kamen "cum iubilo sl.79 Ciuitatis totius et exultatione", potem pa je tako kot dru­gim redovom tudi avguštincem radodarno priskocil na pomoc. Glavna zidarska dela so bila v letu 1626 že zakljucena. V avgustu 1626 je prior G. Jurishizh zaprosil Hrena, da bi dolocil cas posvetitve cerkve, ki je bila tedaj že dograjena in delno urejena, samostansko poslopje pa je bilo prekrito, tako da so redovniki imeli v njem varno, dasi skromno biva­lišce.12 8~ Skof je sprejel prošnjo s pristavkom "recuperatis aliquo modo viribus nostris ac valetudine". Cerkve še precej casa ni posvetil, medtem pa se je odlocil, da bo kril celot­ne stroške za postavitev velikega oltarja, "quod fundamus et erigimus nostris sumptibus". 16. junija 1627 se je prior Georg Jurishizh (Jurissizh) pogodil z mizarjem in podobarjem Hannsom Spechtom (Spachttom), da bo za 340 gld honorarja postavil v cerkvi veliki oltar. Dogovorila sta se, da bo mojster, ki se mora pri delu ravnati po predloženem nacrtu, izdelal vse elemente razen škofovega grba, angelskih glavic in slike. Spechtu je do 9. novembra 1627 pomagal "arculari­us" Joannes Picus (pomocnik Hanns).1 28 ' Mojster je med delom prejel vec denarnih zneskov, 1287 zadnji obrok pa mu je bil izplacan, ko so 15. maja 1629 v Gornjem Gradu sestavili obracun. Kiparski okras k oltarju je prispeval Georg Skarnos in zanj prejel 160 fl placila. Za oltarno sliko je Hren že 10. februarja 1627, še pred sklenitvijo pogodbe s Spechtom, izplacal avauštinskemu priorju 50 fl.1288 Slikarjevega imena škof v zapiskih ni omenil in tudi po drugih virih ga doslej še ni bilo mogoCe ugotoviti, verjetno pa bi ga smeli iskati med že znanimi umetniki iz Hrenovega kroga. 1289 Pri pozlati­tvi in celotnem slikarskem delu je pri avguštinskem oltarju sodelovalo celo vec slikarjev, ki jih je Hren posebej izpla­cal.1210 Njihovega honorarja v notici sicer ni navedel, iz skupnega obracuna za oltar pa je razvidno, da Jim je po priorju odštel razen prvih 50 fl še 109 fl 48 kr.1291 9. avgusta 1629 je ljubljanski škof za kritje stroškov oltarja, "ad structuram et erectionem Altaris Summj, quod onus tota­liter perficiendum ... Ill.mus ex .•. proprys sumptibus in se suscepit", izrocil priorju avguštincev še 137 fl 46 kr.1292 Skupni zaslužek mojstrov je bil torej precej vi­sok,1a9a kar gotovo kaže na to, da je bil oltar velik in skrbno oblikovan, kvaliteten dosežek ekipnega dela. Avguš­tinsko cerkev z oltarjem Marijinega oznanjenja, sv. Avgušti-sl.125 na in angela varuha je Hren posvetil 18. maja 1628.1294 Mizarska dela V aprilu 1627 je Hren izplacal Spechta za delo, ki ga po zapiskih ne moremo natancneje opredeliti (in najbr~ tudi ne enaciti z avguAtinskim oltarjem), visok honorar (350 fl)1&95 pa ka2e na to, da je bilo precej obse2no. V istem letu je delal za Hrena tudi Georgius Panzhauff (maj 1627), od januarja do avgusta 1627 pa je lkof kiparju in mizarjem ter za klopi ("pro subselys Ecclesiae Chori nostri") izpla­cal vec denarnih zneskov.12 •e Podatki so sicer premalo opri­jemljivi, da bi mogli o delu povedati kaj vec oziroma kaj bolj zanesljivega, vendarle se zdi, da bi jih smeli povezati z novo sede2no opremo (korne klopi in katedra), ki jo je dal Hren postaviti v prezbiteriju gornjegrajske kolegiatne cer­kve .1a97 S pohvalnimi besedami jo je omenil tudi pape2u v svoji zadnji relaciji (1628-1629): "Stalla pro Collegy Mari­ani Sacerdotibus ad splendorem et delectationem recens fe­cit. "139 • V istem porocilu je tudi omenil. da je v ljubljan­ski stolni cerkvi postavil nove poslikane klopi ("sedes coloribus ornatae") za ljudstvo ("pro populo"). Pomoc pri obnovi kamniSkega franciSkanskega samostana 8. marca 1627 je na poti v gralko nunciaturo obiskal bolnega in slabotnega Hrena tr2alki ordinarij Scarli­chi .1299 V juliju 1627 se je škofovo zdravje še poslabšalo. Sredi meseca ga je obiskal p. Bonaventura "Ordinis Minorum S. Francisci",13oo katerega clani so prosili cesarja Ferdi­nanda, naj jim dovoli spet naseliti kamnilki samostan ("Mo­nasterium eiusdem Ordinis Fratrum"), ki so ga leta 1538 opustili, mešcani pa so kmalu zatem uredili v njem 2upnilce, lolo in lpital. P. Bonaventura je poprosil Hrena za pomoc pri restavraciji zapulcenega samostanskega poslopja, zlasti še za obnovo refektorija. Samostan, ki jim ga je 3. maja 1627 z odlokom izrocil cesar Ferdinand II.,1301 so redovniki prevzeli na nedeljo sv. Trojice, nato pa so se takoj lotili vecjih popravil in prezidav. Hren je podaril patru v ta namen 20 fl, vrh tega pa je obljubil še vino za redovne brate.1ao2 Narocila pri zlatarju Sredi septembra 1627 je Hren izrocil konjiškemu zlatarju Andreju Hainu v popravilo popolnoma zlat pektorale, v delo pa mu je prinesel še vec drugih predmetov. Zlatar je 2e v oktobru narocilo izpolnil in prejel tudi celotno placi­ lo.• 9o9 Ponudba rezbarja iz Konstanza Konec novembra 1627 se je pri Hrenu v Gornjem Gradu ustavil rezbar iz Konstanza Sebastian Horrmann. Zelel je vstopiti v slu2bo pri škofu. 13 04 Hren je v zvezi z njim opozoril na decembrsko notico -morda mu je v tem casu zau­pal kakšno manjše narocilo -vendar je pozneje v (isti) koledar ni zapisal. Vpralanje, ali ga je lkof, ki je v tem casu 2e imel na voljo dovolj dobrih rezbarskih moci, sprejel 161 v slu!bo ali pa ga je odslovil, ni razreleno. Kljub temu se vendarle zdi verjetnejša domneva, da Horrmann ni ostal pri njem, saj tudi v drugih pisanih virih ni o tem nobenih o­memb. Oltar sv. Mihaela v ljubljanski Sempetrski cerkvi Oltar sv. Mihaela v ljubljanski šempetrski cerkvi je stal ob drugem stebru na evangeljski strani.13on Hren ga je !e leta 1605 posvetil, skrb zanj pa je prevzel ljubljanski sl.10 melOan Mihael Taller.1ao 5 Ob koncu leta 1627 se je škof pogodil z Georgom Skarnosom za (nov) oltarni nastavek. Zami­slil si je vsebinski nacrt, po katerem naj mojster v osred­njem delu upodobi nadangela Mihaela, ob straneh Gabrijela in Rafaela, v atiki Boga Oceta s kri!anim Sinom in sv. Duhom (motiv "Prestola milosti", ki ga je upodobil tudi na gornje­grajskem oltarju sv. Rešnjega Telesa), na predeli pa tri angele, ki pokopujejo sv. Katarino. Za podobe in oltarni okras bo umetnik prejel 63 fl.130 7 Grbovni S~itki Skarnos je po škofovem narocilu leta 1628 izdelal Se ltiri grbovne lcitke -grb španskega kraljestva, grb av­strijskega nadvojvodstva, star nadvojvodski grb in škofijski grb.1aoe Podatek ne sporoca namembnosti lcitkov, pa tudi tega ni mogoce razbrati, ali jih je mojster izrezljal iz lesa ali izklesal iz kamna. Upodobitev Hasanovega boja Ob koncu leta 1627 je Hren v koledarju med noticami o davku na Kranjskem omenil tudi izdatek 150 fl za slikarja, ki je upodobil Hasanov boj.1 3o9 Podatek ni niti avtorsko niti krajevno oprijemljiv, potrjuje pa, da je bila z zmago ovencana bitka pri Sisku tedaj razširjen slikarski motiv in da je v Hrenovi bli!ini oziroma po njegovem narocilu nastalo vec slik s to tematiko. Zadnje posvetitve 2ivljenje je nezadrzno teklo dalje. V oktobru 1627 je Ferdinand sklenil premirje s sultanom Muratom, v Ljubljani so jezuiti ustanovili novo bratovšcino sv. Rešnjega Telesa itd.,1a10 škofove moci pa so pocasi pojemale, saj so ga vedno pogostej8e in zmeraj daljše bolezni priklepale na posteljo. Kljub temu je se vedno skrbno spremljal doaajanja v diecezi. Eo so ga v maju 1627 vašcani Ostroga skupaj z upraviteljem tupnije Sentjernej na Dolenjskem ("S. Bartholo­maej in Campestribus") in s kostanjeviškim opatom prosili za dovoljenje, da bi v cast sv. Lovrencu v Ostrogu zgradili novo cerkev, ga je njihov namen ("de noua Ecclesia in villa ostrog") zelo razveselil: "Laetati sumus in Domino abundan­ter." Vendar jih je kljub temu, da je vedno rad podpiral zidavo in se navduleval nad novogradnjami, po dolgoletnih izkušnjah preudarno opomnil na evangeljsko svarilo, naj ne zacne graditi, kdor nima, da bi delo dovršil, ceš da ima 162 sl.84 sl .127 sl.125 šentjernejska župnija mnogo podružnic brez dotacije in po­trebnih sredstev in so zato, pa tudi zaradi brezbrižnosti in neposlušnosti, zapušcene in neoskrbovane. V tem opominu se kajpak zrcali tudi tridentinski dekret, ki je izrecno dolo­cal, da mora škof, preden dovoli novogradnjo, ugotoviti financno moc in tudi prihodnje dohodke cerkve in poskrbeti za vzdrževanje potrebna sredstva. Ta ekonomski pridržek so upoštevale tudi Borromejeve inštrukcije,13 11 Hren pa se je dosledno ravnal po njem predvsem pri privatnih ustanovah. Zdi se, da vašcani zamisli niso realizirali, iz pisma Joan­nesa Cussouia, upravitelja župnije, pa je razvidno, da so v Sentjerneju v tem casu (1627) na Hrenov opomin zgradili zvonik: "Diuino Auxilio iuxta Ill.me Cel.me Paterna monita iam duas partes turris S: Bartholomae aedificaui, spiro hoc anno reliquum.•1312 v marcu 1628 je bil ljubljanski škof imenovan za tajnega cesarskega svetnika.1313 Spomladi (1628) je posvetil temeljni kamen nove cerkve na Vrhnikit314 in obiskal bistrške kartuzijane. Na željo kartuzijanskega kon­venta je v Bistri posvetil cerkev in oltar sv. Jožefa, kar je storil "židane volje kljub starosti, trudu in bolez­ni".1 315 V maju 1628 je posvetil še novo avguštinsko cerkev v Ljubljani1 31& in z zapisom o tej konsekraciji zakljucil vpise v pontifikalne protokole. Obnovljene stiške samostan­ske cerkve kljub obljubi ni vec utegnil posvetiti.13 17 "Annotationes" 1628 in "Relatio" 1629 6. maja 1628 je Hren lastnorocno podpisal seznam del, ki jih je bil v casu svoje episkopalne službe v ljubljanski škofiji opravil in so bila po njegovi misli vredna spomina. V spisku, ki naj bi se torej po njegovi želji ohranil v spomin prihodnjim rodovom, so našteti vsi pomembni podatki o pastorali, razvoju redov in bratovšcin, pa tudi o gradnji in umetniškem okrasu cerkva in kapel, o katerih je omenil par interesantnih nadrobnosti.131 8 Kmalu zatem, 16. marca 1629, je ljubljanski škof "senio ac valetudine oppressus aduersa" sestavil in poslal papežu Urbanu VIII. svojo zadnjo relaci­jo,1319 v kateri je v glavnem ponovil že znane podatke, pri opisu cerkva in njihove opreme pa je bil nekoliko zgovornej­1U kot ponavadi. Sodelovanje z zvonolivarjem Ljubljanski ordinarij je vse do poznih let sodeloval z zvonolivarjem Elijem Somrakom. Potem, ko se je spet obrnil nanj z nekim narocilom (1626-1627), je Somraka dolgo zadrže­vala bolezen,1320 tako da je šele poleti (1627) zacel z delom. V avgustu 1627 je ljubljanski oskrbnik Adam Clemendt poslal škofu v Gornji Grad seznam o zvonarjevem zasluž­ku, 1321 vendar iz spiska ni razvidno, na katero delo se navezuje honorar. V februarju 1629 je Mihael Taller obvestil Hrena, da je Eliju narocil zvon v teži 150 funtov, 13 •2 zad­nja omemba pa sega v marec 1629, ko je mojster Somrak v veliki potrebi zaprosil škofa, naj mu izplaca 76 fl 42 kr, s pripombo, da mu bo kovino vrnil ali izplacal, 1 3 2 3 ni pa ugotovljivo, za katero. delo mu je Hren ostal na dolgu. 163 Prispevek za mekinjski samostan V letih 1629-1630 so v Mekinjah pozidali samostansko obzidje. Racune o gradnji je vodila akofova sestra Ana,1314 strolke, ki so znesli 158 fl 22 kr, pa je skoraj v celoti poravnal Hren (prispeval je 153 fl).1aao Krizmarij Leta 1629 je lkof preskrbel lep nov krizmarij. Srebrne prizmaticne posodice za sveta olja z vgraviranimi napisi in simboli (oznacitev sv. olja, Hrenove zacetnice, deviza, grb, letnica in Marijin oziroma Jezusov monogram) so shranjene v leseni z usnjem obdani latulji, obiti z medaljoni (škofijski in Hrenov grb ter Jezusov in Marijin monogram) iz srebrne gravirane in izrezane plocevine.1811 V škofijski kapeli je razen krizmarija le Hrenov bakren in pozlacen šesterooblast kropilni kotlicek z aspergilom (1619).1317 Lepo oblikovan izdelek je morda gralko delo. Heraldi~na plo§~a iz 1629 V leto 1629 datira tudi kamnitna heraldicna plošca, ki je danes vzidana v ljubljanskem škofijskem dvorcu, sprva pa je menda krasila grašcino v Sinkovem Turnu. Mojster je z obcutkom za trdno kompozicijo in s smislom za plasticno oblikovanje izklesal Hrenov in škofijski grb ter episkopalne 1ns1gniJe, ploseo pa Je zaznamoval še z zacetnicami T.L.A.P. (Terret labor, aspice praemium) in na traku T.E.L.P. (Thomas Bpiscopus Labacensis Princeps). Kompozicijsko zasnovo plošce E. Cevc primerja z lesorezom v Candkovih "Evangelia inu lystuvi11 ,132a spominja pa tudi na postavitev heraldicnega okrasja in insignij na Hrenovem spominskem kri!u iz leta 1622. Grašcino v Sinkovem Turnu, odkoder naj bi bil kamniten škofov grb, je v tem casu kupil Andrej Hren, ki se je povz­pel do naslova detelnega in cesarskega svetnika.13z9 Pri urejanju poslopja bi mogel zaposliti mojstre iz bratovega umetniškega kroga, vendar o tem ne vemo doslej nic dolocne­ga. Znano je le, da sta bila med opremo Sinkovega Turna vsaj dva portreta škofa Hrena: na enem je bil upodobljen na mrt­vaškem odru. Obe sliki sta omenjeni leta 1711 v zapušcinskem inventarju Gabrijela Ederja pl. Edenburga,1aao ni pa ugotov­ljeno, kam sta pozneje prešli. Hrenov pozni portret V zadnjo dobo Hrenovega življenja moremo uvrstiti njegov portret, ki ga hranijo danes v ljubljanski škofijski pala­ci.1331 Pred rdeco zaveso, ki zagrinja ozadje, stoji škof drobne postave v belem roketu, narahlo se dotika mize, na kateri le!i knjiga, desnico pa je polotil na pektoralni krit. Pod crnim biretom se svetijo osiveli lasje, spodnjo partijo upodobljencevega obraza pa zakriva kratka brada. Oci še vedno razodevajo tivahnost duha in odlocnost volje, zna­cilni lastnosti Hrenovega znacaja. Kdo bi mogel biti avtor tega portreta, ki mu ne moremo zanikati likovnih kvalitet? Slikar celjske sv. Cecilije prav gotovo ne, glede na zasedbo sl.121a -121b sl.122 sl.92 sl.1 umetnikov v škofovem krogu tega casa pa bi ga morda smeli iskati v "dvornem" slikarju Petru Steydlerju, ki je do zad­njega ostal ob Hrenu. Arhivski viri ga hvalijo z izbranimi besedami "honestus vir Petrus pictor; perspicuus et virtute praeditus Petrus",133 2 iz cesar je mogoce sklepati, da je pri sodobnikih užival spoštovanje, o njegovem delu pa ne moremo reci še nic zanesljivega, ker nimamo ustreznega pri­merjalnega gradiva in prav tako ne ohranjenih z viri potrje­nih del. Zadnji Hrenovi izdatki 10. februarja 1630 je škof Tomaž "sumo cum planetu" umr1.1aaa Pokopali so ga zelo slovesno, tako, da se je poz­neje njegov naslednik Scarlichi celo pritožil zaradi sijaja in bogatih pogrebnih slovesnosti, ki naj bi se po njegovi sodbi izplacale "ex massa defuncti Episcopi" (navaja stroške v višini 1000 fl). Po Hrenovi smrti je stolni prošt Gašper Bobek (Wobek) sestavil zapisnik o škofovih zadnjih financnih poslih. Med postavkami je omenil škofov izdatek za oltar pri ljubljanskih avguštincih v višini 400 fl, nato pa naštel, da je Hren 150 fl podaril bratovacini Zalostne Matere božje, 170 fl je izplacal slikarju Petru Steydlerju (Steidler) in 2 fl 30 kr odštel mojstru, ki je naslikal dva grba nad vrati škofijske palace.1334 Hrena je na škofovskem prestolu nasledil tržaški ordina­rij Scarlichi. V Rimu so v procesu imenovanja o novem kandi­datu in o stanju ljubljanske škofije izprašali tri price, ki so potrdile, da je "Lubiana ... habitata tutta da cattoli­ci", stolnica "di bella struttura" je bila po njihovem pri­cevanju urejena in ni potrebovala popravil, o škofijski palaci pa so izjavili, da je "commoda e bella, e non ha bisogno di riparatione".• 335 Iz njihovih izjav je razvidno, da je Hrenu kljub težavam uspelo spremeniti versko stanje v diecezi, še posebno v Ljubljani.1aa& Popis inventarja po Hrenovi smrti Preden je bil instaliran novi ljubljanski škof Scarli­chi, so v aprilu 1630 popisali Hrenov (Akofijski) inventar v Ljubljani, v Gornjem Gradu, v Alttenburgu in v Rudene­ku .1 3 a7 Prav gotovo je vsaj del slikovnega bogastva v ljubljan­skem škofijskem dvorcu pridobil škof Hren in z njim dopolnil zbirko svojih prednikov. Razen slikanih platen in tabelnih podob so naštete v inventarju tudi oljne slike na bakru (plocevini), ki so se uveljavile v 16. stoletju in postale poleg grafik priljubljeno trgovsko blago. Hren jih je kupo­val pri tujih trgovcih, zato jih lahko uvršcamo med, seveda skromen, umetnostni import. Po inventarnem seznamu so škofo­vo sobo v ljubljanskem dvorcu tedaj krasile slike: Gospodovo oznanjenje na pozlacenem bakru, Zadnja vecerja na steklu, Naša ljuba Gospa z Detetom, Snemanje s križa, tri stare slike z vodenimi barvami,1338 portret papeža Klemena, vec podob Naše ljube Gospe, štirje stari portreti Avstrijcev (vladarjev?), tri slike španskega kralja, portret Karla V., portret cesarja Maksimilijana, na baker slikani podobi Kris­tusa polagajo v grob in Marija Magdalena (obe v malem forma­tu), tri krajine (dve v malem formatu in ena na platnu) ter portret škofa Rauberja. V letni sobi, ki je bila obrnjena proti Ljubljanici, sta bila dva angela, podoba Odrešenika sveta, podoba Nase ljube Gospe, oljna slika Snemanje s križa (bržcas istovetna z J. Palmu ml. pripisano umetnino)133 9 ter dve veliki z vodenimi barvami slikani podobi ("zwo gros­sen Tafln") Zaroka Cerkve in Veronika. 134 0 Slika zaroke bi utegnila biti identiena z upodobitvijo Kristusove zaroke s Cerkvijo, ki so jo morda pozneje prenesli v kapelo vseh svetnikov v stolnici. V sobi, ki je gledala na pokopališce, je poleg manjših uokvirjenih slicic visela slika vojvoda Alba. V dvorcu tedaj ni bilo nobenega Hrenovega portre­ta,1341 hranili pa so v njem vec zlatarskih izdelkov, posod­ja s Hrenovimi insignijami, knjig in liturgicnih oblacil s Hrenovim grbom.1342 Oprema škofijskega dvorca v Ljubljani se ni mogla meriti z obsežnejlo in imenitnejšo v gornjegrajski rezidenci, ki jo je Hren favoriziral v vseh pogledih. Tu srecujemo pravcato galerijo portretov odlicnih mož, cesarjev, kraljev, nadvoj­vod, papežev in klerikov. Takšne portretne galerije, ki so koreninile v humanisticni zavesti, so v tem casu krasile dvorce po vsej Evropi, pa tudi tridentinsko usmerjena Cerkev jih ni zavracala. Slik z izrazito versko vsebino v gradu ni bilo veliko. Z verskimi motivi so bili okrašeni predvsem dragoceni miniaturni zlatarski izdelki, ki jih je Hren po okusu casa rad kopicil v svojih zakladnicah. V "zadnji" sobi je med relikviariji iz pozlacenega srebra, ebenovine in kristala hranil tudi srebrne podobe sv. Ane, 13 43 sv. Uršule, Naše ljube Gospe, Zene obdane s soncem ter delno pozlaceno podobo 2alostne Matere božje. 1344 V sobi je bilo vec drago­cenih inful z dragulji in biseri,134S nekaj liturgicnih oblacil in predmetov, star oltarcek s figurami, marmorni relief z upodobitvijo Gospodovega oznanjenja in pet slik na bakru z marmornimi stebrici, razen tega pa še bogato s Hre­novim grbom zaznamovano posodje.1346 Podobne dragocenosti je hranil škof v malem oratoriju, kjer mu je cas odmerjala ura v obliki Križanega z vloženimi dragimi kamni. 1347 V drugih prostorih so visele predvsem oljne slike in tabelne podobe. v obokani sobi zraven pisarne je bilo dokumentiranih osem oljnih slik, v škofovi sobi s kaminom pa pet velikih starih portretov kraljev in cesarjev, sedemnajst manjših slik z upodobitvami kraljev in cesarjev, Hrenov portret,134 8 velika stara slika Križanega, sliki Nase ljube Gospe in Marije Magdalene ter osem krajin v malem formatu. V veliki škofovi sobi je bilo razvršcenih petnajst portretov duhovniških oseb, portret papeža Pavla v., upodobitev španske kraljice Marjete in podoba Marije, 2ene obdane s soncem. Obednico je krasila velika slika cesarja (Matija) skupaj s šestimi vo­lilnimi knezi,1a 49 devet portretov duhovnikov (z vodenimi barvami) in kardinala. V prelatovi sobi so visele štiri velike slike klerikov (z vodenimi barvami), v šah -sobi pa portreta dveh duhovnikov (z vodenimi barvami), portret' pape­ !a in slika Benetk. V dvorani pred jedilnico se je zvrstilo dvanajst portretov poganskih cesarjev. V nadstropju grajske rezidence je Hren !e v prvih letih akofovanja dal poslikati veliko dvorano, iz katere je bil, kot kale, dohod v kapelo (oratorij) .1soo Razen dvorane sta bili poslikani ae zgornja škofova soba in njegova spalnica, stenske slike v teh dveh prostorih pa bi utegnile biti delo istega umetnika, ki je po Hrenovem narocilu s freskami poplemenitil dvorano. V posli­kanih sobah ni bilo veliko prostora za posamicne oljne sli­ke, kljub temu pa je v akofovi sobi le nallo mesto deset novih portretov cesarskih, nadvojvodskih in kne!jih oseb. Tudi zgornjo aah -sobo so krasili portreti cesarjev, kral­jev in nadvojvod (sedem). V oratoriju (kapeli) so viseli oljni portreti lestih duhovnikov, oljna slika Bitke pri Sisku, trinajst slik z vodenimi barvami in dvaindvajset uokvirjenih slicic na papirju. V sobi, ki jo je Hren namenil za kapucinski hospic, so visele tedaj tri slike1 s 5 1 in tabla z upodobitvijo Jeruzalema, v bolnilki sobi sta bili dokumen­tirani dve, v Marijanskem kolegiju pa lest slik z vodenimi barvami (zraven pa le dve mizi, omara s knjigami za prirocno rabo in "Calendarium perpetuum"). Ob kolegiju je bila !upni­kova sobica z dvema slikama, nato pa je sledilo vec sob, v katerih so visele samo stare, tudi !e raztrgane slike·. V rezidenci je Hren uredil tudi lkofijsko pisarno z majhnim arhivom in biblioteko.1a 5 a Med dolgo vrsto v seznamu naate­tih portretov (99) in slik je bilo nedvomno precej takih, ki so jih, seveda predvsem po graficnih predlogah, naslikali Hrenovi umetniki. Gradova Vrbovec in Rudenek nista bila posebno bogato opremljena. Po inventarnem popisu so v Vrbovcu hranili nekaj dragocenosti v "spodnji" zakladnici,1 a53 v Rudeneku pa ne zasledimo po seznamu nic umetnostnozgodovinsko pomembnega. Popisovalci so inventarni seznam dopolnili ae s Hrenovimi predmeti, ki jih je hranil v Kamniku njegov sorodnik Mihael Wutaliz (Butalic). Pisani viri potrjujejo, da je Hren zapustil naslednikom bogato umetnostno dedilcino tako v škofijskih rezidencah in v svojih ustanovah kot tudi v ltevilnih cerkvah, "ki so nas­tale ali pa so bile obnovljene in olepšane z njegovo materi­aino aii moraino podporo in spodbudo. 1a5 • S to široko zasta­vljeno dejavnostjo je v prvih decenijih 17. stoletja oboga­ til umetnostno podobo naše domovine in postavil temelje za nadaljni razvoj umetnosti. SKLEP Posebni zgodovinski pogoJ1, ki so dolocali splošno druž­beno in kulturno situacijo naših dežel v drugi polovici 16. stoletja, umetnostnemu življenju niso bili naklonjeni. Sredi 16. stoletja se je namrec med plemstvom in mešcanstvom, ki se je vse bolj uveljavljalo, že trdno zakoreninil protestan­tizem. Utrl je pot novi miselnosti in novi verski praksi ter tudi v sakralni umetnosti prelomil s srednjeveško tradicijo. Na podrocju slovenske književnosti in z njo povezanega pre­bujanja narodne zavesti je res opravil veliko in pionirsko delo, v likovni umetnosti pa je povzrocil razvojno stagnaci­jo. Zaradi stroge verske formulacije in odklanjanja custvene ljudske pobožnosti z njenimi cerkvenimi obredi, romanji in eešcenjem svetnikov je omejil likovno tematiko na ciste biblicne prizore in na moralizujoco tematiko ter poskušal ustvariti celo novo ikonografijo. V kiparstvu se je omejeval v glavnem na nagrobne spomenike, ki so vsebinsko sledili Luthrovim napotkom, in so jih spremljali biblicni citati, znacilno usmerjeni predvsem v vero v vstajenje. V slikarstvu sta se uveljavila portret in graficna oprema knjig, a ta se je zatekala le h grafikam, ki so bile na razpolago v nemških tiskarnah, kjer so tiskali naše knjige. V arhitekturi je prevladovalo profano stavbarstvo, dasi kaže protestantska molilnica v Govcah pri Zalcu, da je tudi protestantizem realiziral med nami neko odlicnejšo arhitekturno nalogo. Na splošno lahko ugotovimo, da se je umetnost reformacije usme­rila le v nekaj redkih, tipiziranih likovnih zvrsti. Nasle­dek takega razmerja do sakralne umetnosti je bil upad cer­kvenih narocil, ki so ostala poslej navezana predvsem na podeželsko ljudstvo in na sredino, v kateri se reformacija ni udomacila, podporo pa je "papisticna" umetnost našla tudi v raznih "štiftarjih". Z osipom cerkvenih nalog se je krcilo število domaeih slikarjev in podobarjev. Hkrati se je sicer množil priliv tujih, posebno severnoitalijanskih, vecji del lombardskih mojstrov, ki pa so bili predvsem fortifikatorji in so v habsburških dednih deželah utrjevali vzhodno mejo pred turlkimi napadi~ posegali so tudi v arhitekturo mešcan­skih hiš in gradov. Povecini niso presegali solidne obrtniš­ke kvalitete, obvladali pa so renesancno stavbno tehniko in renesancne forme v arhitekturi in kamnoseštvu in jih zadovo­ljivo prikrojili srednjeevropskemu likovnemu okusu. Z njimi so se tudi na Slovenskem udomacila nekatera poznorenesancna oblikovna nacela, a kljub temu je ostala med nami renesansa le del heterogenega slogovnega konglomerata 16. stoletja. Enak neenoten znacaj umetnosti je bil v tem casu znacilen tudi za druge avstrijske dežele, s katerimi so bile sloven­ske politicno in kulturno povezane. Neobetajoco umetnostno situacijo druge polovice 16. stoletja je na prelomu v 17. stoletje premagala rekatoliza­cija, ki je z nastopom Tomaža Hrena zacela pri nas svojo zmagovito pot. Za nale dežele je bil to cas preporoda in novega vznika likovne umetnosti. V atmosferi protireforma­ cijske dobe, ki je ljubila vizualni efekt, je spet za2ivela umetnostna aktivnost. Idejni razlocek med protestantizmom in katolištvom se je namrec najocitneje zrcalil prav na podroc­ju likovne umetnosti, kjer je bilo razmerje med njima ravno nasprotno kot v literaturi, medtem ko so bili pogoji za razvoj glasbene umetnosti, ki ji je bil protestantizem mnogo bolj naklonjen, na obeh straneh enotnejši. Oživljena umet­nostna dejavnost se je na skromnih a vendar spodbudnih za­cetkih, h katerim moremo prišteti likovna narocila škofa Janeza Tavcarja (1580-1597) in stiškega opata Lavrencija Zupana (1580-1600), razcvetela zlasti ob dveh pomembnih mecenskih narocnikih rekatolizacijskega casa, v umetnostnem krogu škofa Toma2a Hrena (1597-1630) in okoli stiškega opata Jakoba Reinprechta (1603-1626). Kljub novi vsebini, ki jo ji je vlila rekatolizacija, je ta umetnost pogosto še porablja­la staro likovno govorico z mnogimi narecji. Hren, ki ga je odlikovala velika likovna vnema, priza­devna kulturna zavzetost in široka ustvarjalna volja, je z obširno in organizirano umetnostno aktivnostjo tako odlocu­joce posegel v prvo cetrtino 17. stoletja, da upraviceno govorimo kar o umetnosti Hrenovega casa. Na škofovskem pre­stolu je vladal dolgo dobo, dobra tri desetletja, in ves ta cas je z mnogimi narocili, z odlocujocimi pobudami in s kulturnim osvešcanjem ter vzgojo duhovšcine in vernikov razvijal likovno življenje v ljubljanski diecezi in celo onkraj njenih meja. R temu so ga spodbujala tako navodila tridentinskega koncila kot prakticne potrebe, ne nazadnje pa seveda njegova lastna naravnanost, saj je bil velik ljubi­telj umetnosti in se je zavedal tudi njenega pastoralnega pomena. Rot vrhovni pastir, ki mu je tridentinum zaupal vodstvo in kontrolo umetnostnega ustvarjanja na podrocju škofije, je imel mocan vpliv na potek in razvoj sakralnih likovnih nalog v širokem obsegu. Koncilska priporocila je v toliktni meri uresnicil, da bi ga mogli prišteti med tiste redke zgodovinsko pomembne može, ki so nalogo, naj škofje skrbe za obnovo, sprejeli za eno od vodil svoje pastorale. V tem smislu njegova umetnostna akcija ni mogla ostati samo v okviru privatne kulture in ambicij, temvec je prerašcala v množicnost, saj je bila namenjena ljudstvu in je med nJ1m naala ustrezen odmev. v njegovem delovanju sta se verskemu pridružila tudi kulturni in domoljubni faktor. Ko je Hren nastopil škofovsko službo, se je vsepovsod kazala potreba po obnovi in ureditvi cerkva in njihove opre­me. Neurejene verske razmere preteklega stoletja so se nam­rec zelo vidno in nesrecno odražale tudi na umetnostnem podrocju. Zaradi brezbrižnih in mnogokdaj tudi neukih žup­nijskih upraviteljev, med katere so se zajedle še luteranske klice, so bile cerkve zanemarjene, njihova oprema pa dotra­jana in nevzdrževana. Po cerkvah, v katerih so marsikje gospodarili predikanti in luteranski zemljiški gospodje, so razpadali oltarji in druga umetniška dela. Ponekod so prote­stanti odstranili del opreme, ko so prirejali katoliške cerkve za svoje bogoslužje, vendar pa so bili na Slovenskem primeri reformacijskega ikonoklazma dovolj redki, kjer pa jih že zasledimo, bi smeli slutiti za njimi najbrž odmeve kalvinskega razpoloženja, ki je delno oblikovalo tudi Truba­rja. Nekaj cerkvenih zgradb so protestanti podrli, še vec so jih opustolili in poškodovali Turki. Hren je takoj po prev­zemu lkofovskih dol!nosti zacel razreševati neurejene razme­re. Za liroko zastavljeni umetnostni program, ki so ga nepo­sredno narekovale predvsem velike prakticne potrebe, delno pa ga je podpiral tudi spremenjeni lepotni okus, je potrebo­val umetnikov, ker pa je bilo teh ob koncu 16. stoletja doma le malo na voljo, je privabil v de!elo tudi tuje mojstre ali pa pritegnil tiste, ki jih je pot pripeljala v Ljubljano. Od vsepovsod je vabil slikarje, kiparje, rezbarje in kamnoseke na delo v svojo diecezo. Na Slovensko, zlasti v Ljubljano, so se tako od vseh strani zaceli stekati domaci in tuji mojstri. Nekateri so se kot prehodni gostje pomudili pri nas le krajli cas, drugi so se tod ustalili. Najpogostejai med njimi so bili v tem casu le vedno prišleki s severa, ki so v nale okolje posredovali zapoznele manieristicne forme in severnjaško preoblikovane italijanske vzore, od Hrenove dobe dalje pa srecujemo med njimi vedno vec italijanskih imen. Prihajali so umetniki iz Nemcije in z Nizozemske, posebno pa s Koroškega in Salzburlkega ter tudi od goriške in furlanske strani, od koder so vodila v nalo de!elno prestolnico !e stara naravna pota. Hren je sprva poklical na delo predvsem korolke mojstre, ki jih je utegnil srecati na tamkajšnjih !upnijah ljubljanske škofije, posredovali pa so mu jih razni umetnostno bolj razgledani cerkveni prijatelji. Umetnikov, ki jih je spoznal na pogostih obiskih v Gradcu, obicajno ni vabil na delo v svojo akofijo, pac pa je pri njih narocil vec pomembnejših del. Tesneje je sodeloval z njimi zlasti v casu namestniške slu!be v štajerski prestolnici, katere umetnostno ozracje, le posebno na dvoru, je vsaj delno sood­localo pri oblikovanju njegovega umetnostnega okusa in raz­polo!enja. Ceprav je njegov umetnostni razgled segal dalec cez akofijske meje, pa je bil Hren v svojem delovanju vendarle vezan na skromne domace razse!nosti in pogoje, ki so ga dolocali in omejevali. Tako je po eni strani na ste!aj odpi­ral vrata vsakemu talentu, celo trudil se je zadržati sposo­bne ustvarjalce na svojem dvoru, kar so mu neugodne okoliš­cine veekrat preprecile, po drugi strani pa je ves cas ohra­ njal tivahne stike tudi z mojstri iz domacih mestnih sre­dilc. Pri številnih likovnih nalogah je moral pac racunati z obrtniki in umetniki, ki so mu bili pri roki in se ni mogel vedno odlocati samo po kakovostnih merilih. Mojstri, ki so delali v njegovem krogu, so bili veeinoma bolj solidni obrt­niki in posredovalci novih, toda drugod dozorelih likovnih tipov kot pa kreativni umetniki. Reci moremo, da je Hren na likovnem podrocju izkoristil sleherno priložnost, ki se mu je ponudila, in br! pritegnil k delu umetnika, s katerim je prišel v stik, pri cemer umet­nikova stilna usmeritev ni bila odlocujoca. Tako se je ško­fov umetniški krog, ki so ga sestavljali stavbarji, klesar­ji, kiparji, mizarji, rezbarji, slikarji, zlatarji in drugi mojstri umetne obrti, venomer po!ivljal z novimi mocmi in so se skozenj pretakali razlicni stilni tokovi. Pocasi je nje­gov obrtnilki in umetniški potencial vendarle tako narasel, da je lahko med mojstri tudi izbiral in z nJ1m1 nekajkrat celo presegel ožje okvire ljubljanske dieceze; vemo, da je poslal tesarje na delo v Petrinjo, in, kot kaže, slikarje Trst, razen tega pa je odposlal cez škofijske meje tudi nekaj njihovih del. Skofova ekspanzivna mecenska dejavnost se je teritorialno raztezala cez meje ljubljanske tudi na sosednje dieceze vse do Gradca. Razen umetnostne dejavnosti, ki jo je Hren gojil doma, je nekaj del narocil tudi na tujem. Prav ta v tujini naroce­na in pri tujih trgovcih kupljena dela vabljivo dopolnjujejo likovni mozaik tega casa, kot umetnostni import pa ne pome­nijo strnjenega kulturnega dogajanja. Ljubljanski ordinarij je bil torej v živahnih stikih z umetniki. Z njimi je ponavadi sam sklepal pogodbe in nadzo­roval izpolnjevanje narocil. Lestvica, po kateri jim je izplaceval honorarje, odpira vpogled v vrednotenje umetniš­kega in rokodelskega dela ter kaže sliko o socialnem in družbenem položaju tedanjih umetnikov in umetnih obrtnikov, kakor je za glasbenike podobno poudaril že D. Cvetko. Zaslu­žek mojstrov ni bil pretirano velik in se je precej razloce­val po strokah oziroma vrsti dela. Seveda je bila pri tem pomembna tudi kvaliteta, ki jo je Hren ocenjeval "po svojem okusu". Ce delo ni povsem ustrezalo njegovim normam, je znižal terjano placilo, vendar je bil v razmerju do umetni­kov pošten in je cenil njihovo delo. Tomaž Hren je bil kulturno in umetnostno razgledan mož. K. Gantar poudarja, da je bil kot clovek širokega duha in izobrazbe pravi svetovljan in je presegal provincialno utes­njenost. Te dimenzije se zrcalijo že v njegovi mladostni pesniški zbirki, zaznamujejo pa tudi vse njegovo poznejše kulturno delovanje. Posebej ocitno se kažejo na glasbenem podrocju, kjer je bil zavzet in široko razgledan zbiralec glasbenih del ter odprt za sodobne tokove. Tudi v likovni umetnosti je zaoral v širino in tako preraste! ozkost umet­nostnih konceptov protestantskih nasprotnikov. 1 aaa Iz njego­vih pesmi in pridig je razvidno, da si je v šolskih letih pridobil temeljno teoreticno likovno izobrazbo, ki jo je vsaj delno obogatil še z ogledi spomenikov na svojih poteh in v stiku z graškim dvorom. Kakor vse kaže, si kljub takšni formaciji ni izoblikoval izrazitejše estetske usmerjenosti oziroma le-ta zanj ni bila prioritetna, saj je bil cilj njegove umetnostne aktivnosti vendarle izven umetnosti. Razen tega je tudi povsem razumljivo, da ga je sredi neure­jenih razmer v prvi vrsti vodilo pragmaticno nacelo in skrb za "božjo hišo", zakaj bil je predvsem praktik, medtem ko se s teoreticnimi vprašanji v tej zvezi ni ubadal. zato tudi sam ni vplival na umetnostne slogovne tokove, ki so tedaj živeli in tako rekoc spontano pritekali na naša tla. V glas­benem življenju je skušal biti na tekocem v vseh novih slo­govnih iskanjih; duhovniški in glasbeni narašcaj je tudi stilno usmerjal in oblikoval, za likovno umetnost pa bi tega ne mogli trditi. Tej je bil škof predvsem prizadeven pobud­nik, manj pa estetski usmerjevalec. Z vso vnemo se J1 je posvecal, ni pa je vkl~pal v birokratske mere in ni formuli­ral kakšnih posebnih norm za gradnjo in okras cerkva. V skrbi, da bi rešil in obnovil cerkveno umetnost, seve­da ni iskal samo prakticno ustreznih reaitev, temvec si je prizadeval, da bi bile te tudi likovno in estetsko zrele. Kot receno, se je v tetkih razmerah sicer moral odreci zgolj kakovostnim merilom, vendarle pa je ocitno iskal v umetnosti tudi estetske vrednote. Likovno umetnost je presojal po zdravem okusu; sprejemal je tako del izrocila odmirajoce gotske umetnosti kot klasicistiene, renesanene, manieristie­ne in te v zgodnji barok usmerjene inovacije. Njegovo te­meljno likovno razpolotenje pa bi vendarle smeli opredeliti kot manieristiOno, saj je ta slogovna smer v njegovem casu odloeala, zraven pa se nakazujejo v Hrenovem obzorju tudi te nekateri zgodnjebarocni glasniki. Razpon njegovega okusa in njegov umetnostni kriterij dokazujeta, da je bil pac clovek svojega casa. UmetniAko delo je ocenjeval z izrazi "velicas­ten, dragocen, lep, umetniški, mojstrski, dober, licen, tivahen, skrbno izvrAen, hvalevreden, cudovit, raznolicen, zadovoljiv". Izdelek je moral ustrezati njegovemu okusu in volji, v cemer je kazal vcasih zelo eklekticna nagnjenja. Razen estetskega je v umetninah iskal tudi custveni mik.1•e• V custvovanju, ki ga je prevevalo ob njih, zacutimo vcasih ganljivo ljudsko toplino. Cerkveno umetnost, ki je z njegovim prizadevanjem spet pridobila veliko vlogo, je tako cenil, da je njene dosetke pojmoval kar kot "botje delo". Skofa Hrena, ki je bil kljub skromnim razmeram v ljub­ljanski diecezi pravi cerkveni knez velikega formata, je navdajala mocna telja po sijaju. To lastnost so doslej pou­darili predvsem raziskovalci naae glasbene preteklosti, potrditi pa jo more tudi umetnostnozgodovinska stroka. z vnanjim bleskom, ki naj prevzame in osvoji vernike, je Akof ob praznikih in procesijah stopnjeval slovesno vzdušje li­turgije, v kateri se je manifestirala vera in moc Cerkve. S sijajem rekvizitov je !elel doseci reprezentativni vtis in obogatiti tudi svoj tivljenjski prostor. Dvorno ozracje, ki se je v umetnosti tega casa kazalo v izumetnicenem znacaju, se je v Hrenovem okolju manifestiralo predvsem v njegovi !elji po sijajnem, bogatem vtisu in v posebni ljubezni do dragocenosti. Sicer pa podobne tendence kažejo tudi njegove latinske pesmi in pridige.1an1 Bogata mitoloAka vsebina, ki zaznamuje akofove mladostne pesnitve, v njegovih likovnih narocilih ni prišla do velja­ve. V umetnosti Hrenovega kroga skorajda ne srecamo figur iz anticnega predstavnega sveta in ne fantasticnih mitoloških bitij, redke pa so tudi v ozracju manieristiCne umetnosti tako priljubljene personifikacije in alegorije, ki sicer v njegovih verzih pogosto nastopajo. Situacija v casu radikal­ne rekatolizacije je paC narekovala Skofu, da se je dr!al izrazito katoliške religiozne vsebine v skladu s smernicami, ki jih je zacrtal tridentinski koncil. Le-ta nabožni umetno­sti sicer ni postavil posebnih pravil in je tudi slogovno ni dolocal, je pa z novo vsebino, ki je temeljna komponenta potridentinske umetnosti, želel doseci utrditev in poživitev vernosti. K takinemu cilju je bilo usmerjeno tudi Hrenovo delovanje. Umetnost je uporabil kot sredstvo, ki naj utrjuje katoliAtvo, pomaga pri povzdigi bogoslužja, lepSa in krasi cerkvene prostore ter vzgaja in pouCUje vernike.13 '' Cetudi se je prav z likovno umetnostjo bojeval proti nazorom nove vere, se v njej ni obrnil proti evangelicanom z ostrino in žaljivo ironijo, saj v znanih oziroma ohranjenih upodobitvah v škofovem krogu ne srecujemo posmehljivo priostrenih proti­luteranskih motivov, ceprav je v njih zaznaven rekatoliza­cijski poudarek. Na umetnostnem podrocju je bil Hren celo tako pozitivno naravnan, da ni odklanjal protestantskih umetnostnih dosežkov. Sprejemal je tudi umetnike protestant­ske vere oziroma take, ki so delali za obe veroizpovedi. Seveda pa kljub takšni tolerantnosti kot vodja reformacijske komisije ni ravnal dosti drugace od tistih, ki so obracuna­vali z novo vero po drugih notranjeavstrijskih deželah. Ocitati mu moremo, da je v protireformacijskih akcijah iz iste verske vneme, zaradi katere je požigal na grmadah here­ticne knjige, tudi na podrocju umetnosti unicil, kar je preocitno kazalo na herezijo. Razstreliti je dal vec protes­tantskih molilnic, med njimi tudi tisto na Križu pri Kamni­ku, požgal je luteransko pokopališce in s tem unicil vec sepulkralnih spomenikov, ob vnovicnem prevzemu nekdanjih katoliških cerkva, ki so bile prešle v luteranske roke, pa je odstranil ali unicil tisto opremo, ki je bila tipicna za protestantsko bogoslužje. v Hrenovih umetnostnih prizadevanjih, ki so bila v prvi vrsti resda verske narave, se nakazuje tudi poudarjen huma­nisticni individualizem. Kot mnogi odlicniki, ki so s pomoc­jo likovne umetnosti želeli preseci kratkost svojega fizic­nega življenja, se je tudi on s številnimi narocili na moc potrudil, da bi njegov spomin v prihodnjih rodovih ne ugas­nil. Umetnost je postala najustreznejša manifestacija njego­ve osebne pomembnosti in moci njegove škofovske službe. Hrenove humanisticne usmerjenosti seveda ne smemo kar pre­prosto enaciti z renesancno oblikovno voljo ali z italijan­sko usmerjenim okusom. Severnjaško predelane italijanske vzore je mogel resda spoznati v Gradcu, z Italijo pa nikdar ni imel tesnejših stikov in neposredno ni doživel njene umetnosti, ob kateri bi si nabral vtisov in izkušenj, ki bi jih s pridom porabil doma. Njegova "severnjaška orientaci­ja" ,1ae9 ki jo nekateri v zvezi s tem radi in celo prevec naglašajo, je bila v tedanjem zgodovinskem okviru popolnoma razumljiva, ceprav je v splošnem protireformacija okrepila najrazlicnejše vplive Italije na njeno katoliško sosedstvo. Za naše tedanje razmere je bilo odloCilno, da je bil v letih 1564-1619 center notranjeavstrijskih dežel na graškem dvoru, ki je usmerjal politicno življenje in z nunciaturo urejal tudi cerkvene zadeve na svojem podrocju. Razen tega je škofa z vladarsko hišo še tesneje povezovala njegova poznejša državniška služba. Na sever so ga seveda vezala tudi študij­ska leta. Ko bi ga bila njegova mladostna "nimfa" zvabila v Italijo, bi se v življenju gotovo drugace usmeril, tako pa Se celo kot škof zaradi najrazlicnejših vzrokov, ne nazadnje tudi zaradi spletk italijanskih nunc13ev, ni iskal ožje povezave z jugom. Stike z Italijo je vzdrževal po trgovcih in po redovnikih, kapucinih in jezuitih, ki so imeli tam svoje maticne samostanske hiše. Pravzaprav moramo na racun redovnikov prišteti no~osti, ki so se v tem casu pokazale v arhitekturi, in z njihovimi zvezami so razložljiva pomembna v Italiji narocena dela, seveda pa je tudi Hren gojil dolo­ cene simpatije do te umetnosti in je nikakor ni kategoricno odklanjal. Ce so južni odmevi v umetnosti prišli do njega, jih je namrec prav z veseljem sprejel, ni pa jih zasledoval in iskal nacrtno, zato so bile v njegovem krogu italijanske likovne forme in umetnine le sporadicne. Natancnejše razis­kave posameznih spomenikov sicer vse bolj kažejo na to, da je bilo pri nas že tedaj navzocih vec italijanskih elemen­tov, kot si obicajno predstavljamo, pa vendarle italijanska umetnost, dasi je sporadicno obogatila tudi osrednje sloven­sko ozemlje, v tem casu na naših tleh še ni našla pravih življenjskih pogojev. Stilnorazvojna podoba umetnosti Hrenove dobe odraža vse znacilnosti prehodnega casa, v katerem vlada variabilnost form in.slogovna heterogenost. E. Cevc naglaša, da umetnost sega zdaj v retrospektivo preteklosti, ko govori z izrazito tradicionalnim gotskim jezikom, zdaj se dinamicno usmerja v prihodnost, ko tiplje že v barocno smer, ali pa kaže znaci­len prehoden znacaj, v katerem so vidna oblikovna iskanja. Ne podreja se torej kakemu skupnemu stilnemu imenovalcu in spontano sprejema najrazlicnejše tokove. Umetnike sicer povezuje narocnikova volja, kar je še posebej vidno ob naj­pomembnejši narocniški osebnosti rekatolizacijskega casa -v umetnostnem krogu škofa Hrena, kakor vse kaže, pa se le-ta omejuje predvsem na vsebinsko stran, tako da ne more doseci enotne slogovne govorice in enotnega likovnega hotenja: umetniki slede razlicnim pobudnikom in vzorom in pogosto tudi delavniškim predlogam. V delih prve cetrtine 17. stoletja ni enotne uglašenos­ti. Na poti skozi ta cas srecujemo mozaik raznolicnih oblik, ki dajejo umetnosti živahen znacaj. Dela, ki jih umetnostno­zgodovinska stroka opredeljuje s terminom gotske retrospek­tive, so znacilna prav za Hrenovo dobo. Retrospektiva gotike se namrec uveljavi okoli leta 1600 in živi v prvih decenijih 17. stoletja. Manifestira se tako po slogovni kot ikonograf­ski plati in ni samo uporno vztrajajoca gotika ali le uje­tost v poznogotske spomine, temvec, kot kaže, kar zavestna naslonitev na duhovno izrocilo srednjega veka. Glavna ten­denca katoliške reformacije je namrec restavracija srednjega veka, torej obnova nekdanjih oblik, kar se razen religiozne­ ga kaze tudi na umetnostnem podrocju. z gotskimi spomini se druži renesansa oziroma t. i. "klasicistiCna smer", ki pre­stopi iz 16. tudi naprej v 17. stoletje, v prvi cetrtini tega stoletja pa se uveljavi tudi posebna varianta manie­rizma, izoblikovana v alpskem kulturnem krogu. Ta se v drugi cetrtini stoletja organsko in nevsiljivo usmeri k zgodnjemu baroku. Tedaj se oblikovna iskanja, v katerih je vendarle viden neki pocasen notranji razvoj umetnosti, zacno razreše­vati v enovitejši slogovni tok, ki se kolikor toliko uskladi šele proti sredi 17. stoletja. Slogovna opredelitev raznolicnih spomenikov Hrenove dobe je v resnici precej zamotana. Ne samo, da se odpirajo pred nami velike praznine v spomeniškem gradivu, pac pa tudi ohranjeni spomeniki sami veckrat ne dopušcajo natancnejše slogovne opredelitve. Mnogokrat jo ovira še nizka kvalitetna raven, saj vecina gradiva ne presega povprecne obrtniške kvalitete. Povprecna likovna produkcija, ki vecinoma v prvi vrsti tudi ni imela umetniškega cilja, temvec je zasledovala predvsem utilitarnega in versko spodbudnega, je namrec prav znacilna za nerazcišceno umetnostno situacijo na prehodu med gotiko in barokom in seveda za periferni znacaj našega okol­ja. Se najbolj se slogovnemu znacaju teh likovnih nalog približamo, ce jih zaznamujemo s poljudnim manierizmom raz­licnih lokalnih variant. Morda so bile med njimi tudi neka­tere nadpovprecne likovne rešitve, toda ker je vecji del teh umetnin propadel, se nam dolocnejše sodbe izmikajo, s cimer je pregled celotnega Hrenovega likovno umetnostnega prizade­vanja zelo okrnjen. Posebej moramo obžalovati, da je barocno 18. stoletje nadomestilo z novimi stavbami obe stolni cerk­vi, ljubljansko in gornjegrajsko, katerima je veljala najve­cja Hrenova umetnostna skrb in katerih oprema je tudi arhiv­sko dokaj dokumentirana. Ocena stilne situacije in orientacije, ki jo je ob razi­skavah likovne umetnosti tega casa predstavil E. Cevc, so­glaša z ugotovitvami drugih strok. V karakterizaciji kultur­ne situacije in razvojnih tendenc se namrec kažejo paralele med razli·cnimi umetnostnimi zvrstmi. Za glasbeno umetnost tega casa ugotavlja D. cvetko, da je bila ob renesansi na slovenskih tleh še vedno aktualna gotika, da pa so se kazali tudi že novi, zgodnjebarocni elementi. s. Skerlj poudarja, da je tudi v dramatiki in drugih književnih zvrsteh to cas prehoda iz renesanse v zgodnji barok. Prav tako zasledimo enako estetsko orientacijo v Hrenovih latinskih pesmih, ob katerih K. Gantar opozarja na prepletanje razlicnih prvin in pripominja, da nakazujejo smer razvoja v manierizem in ba­rok.1 aao V splošnem velja, da je bil Hrenov cas v vseh treh stro­kah likovne umetnosti pripravljalna doba, doba slogovnega zorenja. Za k i p a r s t v o ugotavlja E. Cevc, da se je ob kamnitni spet enakovredno uveljavila lesena plastika. V obeh zvrsteh je bila kvaliteta spremenljiva, vendar je, kot kaže, proti drugi cetrtini 17. stoletja zacela narašcati. Med kamnitnimi spomeniki je prevladovala zlasti sepulkralna plastika, ki se je od protestantske razlocevala le po vsebi­ni. Umetnostno je dosegla skromno raven in je dolgo vztraja­la pri skrajno ekonomskih motivnih rešitvah. V vrsti kamnit­ne cerkvene opreme so bili najpogostejši krstilniki in kro­pilniki, od drugih spomenikov pa so omembe vredne zlasti nekatere tipološke skupine, tako na primer na javnih mestih postavljeni kamnitni križi in heraldicne plošce. Seveda so tudi ti spomeniki le redko presegli kamnoseško raven. Skof se je moral vrsto let zadovoljiti z mojstroma Nimisom in Janzilom, ki umetnostno nimata posebnega pomena, za oba Pacobella, katerih dejavnost sega v ta cas, pa sodelovanje z ljubljanskim škofom ni dokazano. Vecjega pomena je bila Hrenova zveza s kvalitetnejšim Trantnerjevim mojstrom, ki je v svojem delu manieristicne forme že prelival v zgodnjebaro­cne, v isto smer pa se je na podrocju kamnitne plastike gotovo nameril tudi Skarnos. Lesena plastika je proti drugi cetrtini 17. stoletja že dobivala prioritetno mesto. Najpomembnejši rezbarski izdelek je postal oltar, saj je rekatolizacija z veliko vnemo nado­mešcala in obnavljala oltarno opremo. Tip renesancnega je izpodrinil rezljani zlati oltar, ki je dobro ustrezal idealu katoliške Cerkve in narocnikov. Prav v Hrenovem Casu so tako pognale kali velike rezbarske kulture 17. stoletja. Ohranilo se je žal le nekaj "inkunabul" zlatega oltarja (Sv. Primož nad Kamnikom, Dvor pri Polhovem Gradcu), ki sicer niso v direktni zvezi s Hrenovo narocniško dejavnostjo, vendar bi v to zvrst smeli prišteti mnogo neohranjenih oltarjev iz ško­fovega neposrednega okolja. Razen tistih, ki jih je izrez­ljal mojster Costa, tudi prvi Skarnosovi izdelki spadajo med "inkunabule" novega tipa, ki ga je ljubljanski škof, kot je mogoce razbrati iz narocil, sprejel z veliko naklonjenostjo. Z novimi estetskimi komponentami predstavlja zlati oltar enega odlocujoCih slogovnih mejnikov k zgodnjemu baroku. Skupina "protireformacijskih" cerkvenih stavb, ki je kot rezultat rekatolizacijske akcije nastala v Casu Hrenovega škofovanja, kaže podobno slogovno podobo in razvojne tenden­ce, kot jih zasledimo v kiparstvu in slikarstvu. V okviru pregleda arhitekture 17. stoletja je njihove temeljne zna­cilnosti v splošnem opredelil N. Sumi. Pokazal je, da je cas katoliške obnove uvedel v s t a v b a r s t v o na Sloven­skem pomembno novost v prostorski zasnovi. Na temelju itali­janskih pobud in v skladu s protireformacijskimi nagibi je vpeljal novo organizacijo prostora, v katerem je naglašena pot k oltarju, poudarjeno ostenje in okrepljena moc prostor­skega jedra. V splošnem je bila arhitektura te dobe neenot­na, saj je segal njen razpon od preprostih enoladijskih do razvitih zasnov triladijskih stavb oziroma dvoran s kapela­mi. Stavbarstvo se je oprlo tudi na domace izrocilo tako v naslonu na tip tistih dvoranastih cerkva 16. stoletja, pri katerih je že bilo Cutiti vzdolžno smer gibanja, kot v upo­rabi tradicionalnih poznogotskih elementov, ki jih odtlej srecujemo predvsem na podeželju. Razvoj arhitekture so v tem casu usmerjali nosilci pro­tireformacijskega gibanja. Propagatorji novih prostorskih zasnov so bili v prvi vrsti redovi, zlasti jezuiti. Njihova ljubljanska šentjakobska cerkev, kljub mocnemu kompromisu s preteklostjo v njeni prvi fazi, je vendarle že po italijan­skih zgledih oblikovana dvorana s kapelami, sistem notranje oporne konstrukcije pa jo navzlic italijanskemu izhodišcu veže s srednjeevropskim izrocilom. Preprostejša od jezuitske je bila arhitektura kapucinov. Njihov red je uveljavil eno­ ladijsko obokano prostornino, skromno razclenjeno tako v notranjšcini kot na zunanjšcini. Novemu lepotnemu okusu se je pocasi prilagajalo tudi stavbarstvo na podeželju. Podruž­nica je v tem casu doživela svojo zadnjo reformo. Tradicio­nalne elemente je ohranila v prezbiteriju, kjer je še pose­bej v prvih desetletjih 17. stoletja prekrivala obok grebe­nasta mreža, v ladji pa se je ponekod že uveljavil banjasti obok. Kljub novostim, ki so predvsem utrjevala nova izhodišca, zaznamujejo arhitekturo tega casa vse znacilnosti prehodne dobe. Opazno je socasno življenje razlicnih slogovnih smeri. Ob pozni renesansi, znaCilni za zacetek stoletja, se uvelja­vlja manierizem, ki sicer pri nas ni prodrl v globino, odra­ža pa se zlasti v potenciranju netektonskih prvin in v arhi­tektonskih razmerjih, vzporedno pa še vedno živi vrsta tra­dicionalnih elementov. Pravzaprav cela vrsta arhitektur v "protireformacijski" skupini predstavlja kompromis s pretek­lostjo. Sintezo tradicionalnih oblik in novega jezika srecu­jemo še v štiridesetih letih, vendar že na pragu tridesetih zacutimo slogovni premik, ki napoveduje barocne tendence, saj je tako v cerkveni kot tudi v profani vrsti ocitno vse vecje prizadevanje po bogatejšem izrazu. Arhitektura je bila pomemben del programa katoliške verske obnove. Hren se je tega zavedal, zato se je z vso odgovornostjo lotil dela. Pri tem se je vsa leta škofovanja opiral predvsem na stavbarsko družino Donino. Njegova akcija je bila, drugace od redov, ki so gradili nove stavbe in z njimi vpeljevali arhitekturne novosti, usmerjena predvsem v obnovo starih cerkvenih zgradb. Vecina cerkva, ki jih je urejal oziroma posvetil, je bila le restavrirana, modernizi­rana ali pa povecana s prizidki in kapelami. Za obnovo že obstojecih cerkva so bile posebno primerne forme gotske retrospektive, ki jih v okviru Hrenovih narocil veckrat srecujemo. Pri izbiri tipov in oblik se je škof odlocal pac v skladu s splošno sprejetimi normami, pri usmerjanju razvo­ja stavbarstva pa, vsaj tako se zdi doslej, ni imel pomemb­nejše besede. Tudi loretska hišica, ki jo je presadil na naša tla in je kot tip postala vzornica poznejšim posnetkom, kot izhodišce za novo formuliranje prostora ni imela pomena. Po ugotovitvah F. Steleta in E. Cevca je tudi za s 1 i kar s tv o v prehodnem casu zgodnjega 17. stoletja znacilna slogovna mnogolicnost in bogata kompleksnost. Sli­karstvo Hrenove dobe je živelo v sožitju gotskih, renesanc­nih in manieristicnih prvin. Tradicija se je izražala v njem zlasti v posameznih nadrobnostih in v starih ikonografskih shemah. Po severnem ovinku je slikarstvo sprejemalo tudi italijanske, predvsem beneške elemente. Ti elementi so se v alpskem svetu spojili z lokalno obarvanim severnjaškim raz­položenjem in sooblikovali posebno varianto alpskega "doma­cijskega" manierizma, v katerem ni tiste duhovne napetosti ali problemske poglobitve, ki je sicer znacilna za manieri­zem v strogem pomenu besede. V našem skromnem kulturnem prostoru se je manierizem zaustavil v tako površinskih plas­teh, da vcasih ni drugega kot le nasledek posnemanja tujih vzorov ali notranjega neskladja. To sicer povzroca, da je oznaka sloga v našem okolju problematicna1361 vendar brez nje ne moremo primerno opredeliti umetnosti tega casa. Ob tradicionalnih in manieristicnih prvinah je v drugi cetrtini 17. stoletja opazno v slikarskem razvoju približevanje zgod­njebarocnemu oblikovnemu nemiru. Slikarske nacrte, ki so vkljucevali tako stensko kot oltarno oziroma tabelno slikarstvo, vezani pa so bili zlasti na stolnico v Ljubljani in na cerkve ter kapele v Gornjem Gradu, sta Hrenu pomagala uresniciti predvsem njegova dolgo­letna sodelavca Weissmann in Plainer. Skof je seveda priteg­nil k delu še vec drugih mojstrov, vsi pa so v glavnem osta­jali v okvirih alpskega oziroma srednjeevropskega manieriz­ma. Monumentalno stensko slikarstvo, katerega vloga je v 16. stoletju vidno pojemala, se je zdaj spet mocneje uveljavilo, in medtem ko je zadobivalo na podeželju predvsem krasilni znacaj, se je v Hrenovem krogu usmerilo tudi v figuraliko. Tako v stenskem kot v oltarnem slikarstvu se je v krogu škofa Hrena pokazalo prizadevanje za vecjo kvaliteto, v splolnem pa slikarsko ustvarjanje v casu, ko je druge umet­nostne zvrsti zacel preglaSevati zlati oltar, ni preseglo povprecnosti. Rekatolizacija, ki je pomenila preusmeritev v smislu povecane vloge cerkvene umetnosti, je obnovila sicer predsem nabožno slikarstvo, vendar je vzporedno tudi pod njenim okriljem narašcal interes za profano zvrst, ki jo je vpelja­la reformacijska doba. Uveljavil se je predvsem portret, razvila pa se je tudi že zgodnja sodobna zgodovinska temati­ka. Iz deskriptivnih nagibov so se rodile upodobitve kraji­ne, sicer pa je bila krajinska, žanrska, alegoricna in mito­loška motivika v tem casu pri nas še malo zastopana. Grafi­ka, priljubljena likovna zvrst reformacije, je bila tudi tokrat pomembna slogovna in oblikovna posrednica. Njeno posredniško vlogo je podpirala celo humanisticna umetnostna teorija, ki je v kopiranju originalov priznanih mojstrov videla umetnikovo soustvarjalno dejanje. Podobo o likovnem ustvarjanju Hrenovega casa v precej­anji meri dopolnjujejo izdelki u m e t n e o b r t i , ki se je v 17. stoletju še prepletala z upodabljajoco umetnost­jo. Med rokodelskim in ustvarjalnim umetniškim delom tedaj še ni bilo ostre locnice, obe podrocji oblikovanja pa je pogosto poenacevala tudi delavniška povezanost. Za kulturo dobe je znacilna tendenca, naj bi predmeti ustrezali pred­vsem povecanim potrebam po reprezentanci bodisi v vrstah plemicev in mešcanov bodisi cerkvenih dostojanstvenikov. V okviru tega snovanja zaslužijo posebno pozornost zlatarski izdelki, zlasti cerkveno posodje. Hren jih je za razne cer­kve in za osebno rabo narocal pri zlatarjih v Ljubljani in v manjših mestnih središcih, sodeloval pa je tudi z graškimi mojstri. Kot ugotavlja H. Stular, kažejo predmeti navezanost oblikovalcev na forme in okrasje 16. stoletja ter vztrajajo pri elementih poznogotske ornamentike, vzporedno pa je opaz­no tudi že razpoloženje za nove, barocne stilne prvine. V casu rekatolizacije srecujemo na podrocju cerkvene umetnosti vrsto pomembnih zametkov oziroma ikonografskih novosti, ki so se sicer bogato razvile pozneje v baroku, so pa 2e v prvih decenijih 17. stoletja uvajale k nam barocno custvovanje. Mednje sodijo zlasti bo%ji grob, jaslice in prvi zametki postaj Kristusovega trpljenja. Hren je takšne novosti z veseljem sprejemal in vpeljeval v svojo škofijo. Rezultati Hrenovih prizadevanj na umetnostnem podrocju so bili veliki in daljnosežni, pomembni tako za njegovo dobo kot tudi za nadaljni razvoj umetnosti na naših tleh. Po polstoletnem zastoju je z organizirano akcijo in spodbudo pa tudi z obcudovanja vredno radodarnostjo, marljivostjo in ocetovsko skrbnostjo kot velikoduSen narocnik in podpornik spet naravnal korake umetnostne muze na naša tla. s števil­nimi likovnimi nalogami, za katere je namenil veliko gmotnih sredstev, je obogatil naš umetnostni patrimonij, še pomemb­neje pa je, da je z vzgojo in iniciativo, ki je temeljila na njegovi osebni kulturi in posebni zavzetosti, razširil umet­nostno vnemo med kler in ljudstvo. 178 Po pu!cobni sivini, ki jo je v likovni umetnosti zapus­til protestantizem, pomeni Hrenovo delovanje zacetek nove dobe, ene najrodovitnejaih v slovenski umetnostnozgodovinski preteklosti.1361 • Tudi na mnogih drugih umetnostnih podroc­jih se zacenja z njim cas vecje ustvarjalnosti, z njo v korak pa gre seveda sploani kulturni razvoj na!ih dežel. s !kofovo smrtjo (1630), ki predstavlja mejnik zgodovin­skega dogajanja zaobseženega v pojmih reformacija in proti­reformacija, se zakljucuje prva umetnostna doba na!ega 17. stoletja. Tedaj se je zacel tudi pri nas vse bolj uveljav­ljati zgodnji barok, Hrenova umetnostna akcija pa mu je seveda utrla pot in pripravila potrebne pogoje. Umetnost je prestopila prag v novo dobo, iz korenin Hrenovega prizadeva­nja pa so pocasi priceli zoreti bogati in žlahtni sadovi. DIB ROLLE DBS BISCHOFS TOMAZ HREN IN DER SLOWENISCHEN BILDENDEN KUNST Zusammenfassung Hrens Verdienste auf dem Gebiet der Kunst und die Bedeu­tung, die den gro&en Mizenen von der Kunstgeschichte seit jeher zugeschrieben worden ist, berechtigt die Erorterung der Kunst der ersten Jahrzehnte des 17. Jahrhunderts auf unserem Boden aus dem Blickpunkt dieser zentralen Auftrag­geber-Personlichkeit. Eine so angelegte Obersicht ist noch insbesondere durch die damalige kulturgeschichtliche Situa­tion bedingt, in der den Bischofen anhand der Dekrete des Tridentinischen Konzils eine Sonderrolle im Bereich der bildenden Kunste anvertraut war. Tomaž Hren (Chron, 1560-1630) wurde in Ljubljana (Lai­bach) in einer wohlhabenden protestantischen Familie gebo­ren. Schon in der Kindheit nahm ihn sein unerschutterlich katholischer Onkel Ga!per Zitnik zu sich, Professor an der Wiener Universitit und spiter Regierungsrat am Hofe des Erzherzogs Karl in Graz, was auf Hrens weitere Entwicklung einen entscheidenden Einflug ausubte. Nach Beendigung des Philosophiestudiums in Wien hegte der junge Tomaž die Ab­sicht, in Padua die Rechte zu studieren, entschlog sich jedoch wlhrend einer schweren Krankheit fiir den geistlichen Beruf. Nach seiner Genesung immatrikulierte er sich an der Theologischen Fakultit der eben gegrundeten Jesuitenuniver­sitat in Graz. Im Laufe seiner Studienjahre erwarb er sich eine umfassende und grundliche humanistische Bildung, worauf sein spateres Wirken beruhte. Im Jahr 1588 wurde er vom Seckauer Bischof Brenner zum Priester geweiht, und bald danach wurde er vom Erzherzog Karl ans Kanonikat in Ljublja­na prisentiert, das nach dem Weggang des Protestanten Primož Trubar unbesetzt geblieben war. Spiter wurde er zum Domdekan ernannt, worauf er nach dem Tode des Bischofs Tavcar im Jahr 1597 (er empfing die Bischofsweihen erst 1599 in Graz) die Leitung der Diozese von Ljubljana ubernahm. In der Zeit­spanne von 1614 bis 1621 versah er in Graz auch das Amt des Statthalters, wogegen er die Diozese entschlossenen Willens und mit reger Aktion bis zu seinem Tode im Jahr 1630 leite­te. Tomaž Hren war der geistliche Fuhrer der Gegenreforma­tion in Slowenien. Aus unseren Lindern rottete er so ent­schlossen und eifrig das Luthertum aus, daS er sich den Ruf des "Apostels" von Krain und des zweiten Grunders der Ljub­ljana-Diozese erwarb. Der Erzherzog Ferdinand, der in den innerosterreichischen Lindern nach dem Grundsatz "cuius regio, eius religio" mit der radikalen Durchfuhrung der Rekatholisierung begann, stellte Hren an die Spitze der Reformations-Kommission in Krain. Nachdem die Kommission im Laufe einiger Jahre die Bevolkerung formal rekatholisiert hatte, setzte Hren mit den Erneuerungsarbeiten ("restaura­tio") ein, und zwar sowohl auf dem Glaubensgebiet als auch in allen Kultursparten. Er entwarf ein katholisches Litera­turprogramm in der einheimischen Sprache, grundete die bi­schofliche Bibliothek und hatte die Absicht, eine Druckerei einzurichten, unterstutzte das Theater und forderte noch insbesondere die Musik und die bildenden Kunste. Trozt der bescheidenden Verhiltnisse in der Diozese von Ljubljana war Hren ein wahrer Kirchenfurst groSen Formats. Aus all seinem Wirken liSt sich spuren, daS er ein Mensch weitumspannenden Geistes und umfassender Bildung war, sozusagen ein wahrer Weltmann, und daS er uber die provinzielle Eingeengtheit hinausragte. Mit ihm setzte in vielen Bereichen ein Zeitab­schnitt groSerer schopferischer Aktivitit ein und damit ging selbstverstindlich auch die allgemeine kulturelle Entwick­lung der Lander einher, in denen er seines kirchlichen oder staatsminnischen Amtes waltete. So wie Trubar fur die Verbreitung und Festigung des evangelischen Glaubens das Buch einsetzte, stellte Hren in den Dienst der katholischen Erneuerung die Kunst. Die Sorge fur die Restauration und Ausschmuckung der Kirchen betrach­tete er im Sinne der Anweisungen des Tridentinischen Konzils als seine pastorale Pflicht und ruhmte sich dem Papst gege­nuber ofters seiner derartigen Erfolge. Ahnlich wie bei­spielsweise Carlo Borromeo irl Mailand oder Gabriele Paleotti in Bologna schaltete er die bildende Kunst in sein Glaubens­erneuerungs-Programm ein und nutzte sie als eines der wirk­samsten Hilfsmittel des Kampfes gegen die protestantischen Anschauungen. Die Richtlinien seiner Arbeit entsprangen sowohl praktischen pastoralen als auch tieferen theologi­schen, auSerdem aber auch noch kulturellen und patriotischen Motiven. Mit seiner organisierten Kunstaktion griff er so entscheidend ins erste Viertel des 17. Jahrhunderts ein, da8 wir berechtigterweise uber die Kunst der Hren-Ara uberhaupt sprechen durfen. Fur unsere Lander war dies die Zeit der Wiedergeburt und Neubelebung der bildenden Kunste. Die besonderen, die allgemeine gesellschaftliche und kulturelle Situation unserer Linder in der zweiten Halfte des 16. Jahrhunderts bestimmenden historischen Bedingungen waren dem Kunstleben nicht gewogen. Der Protestantismus, der sich in der zweiten Hilfte des 16. Jahrhunderts starke Gel­tung verschaffte, rief in der Kunst eine Entwicklungsstagna­tion hervor. Kirchliche Auftrage lieSen nach und mit dem Ruckgang derartiger Aufgaben verringerte sich die Zahl der einheimischen Kunstler, wogegen aus Fortifikationsbedurfnis­sen der ZufluS auslindischer, namentlich norditalienischer Meister anstieg. Obwohl den Protestanten auf unserem Boden keine schwerwiegenderen ikonoklastischen Handlungen vorge­worfen werden konnen, wurden dennoch in den katholischen Kirchen, die sie fur ihren Gottesdienst umorganisierten, nicht wenige Altire und Kunstwerke vernichtet. Die ungere­gelte Glaubenslage spiegelte sich sichtbar auch in der all­gemeinen Apathie in den Reihen des katholischen Klerus wi­der, waren doch infolge der unachtsamen und laxen Pfarrver­weser die Gotteshiuser vernachlissigt, die Kirchenausstat­tung war verschlissen und wurde nicht instand gehalten. Nicht zuletzt wurde dieser traurige Zustand noch durch die Turken verschlechtert, die anli8lich ihrer Binfille in unser Territorium mehrere Kirchengebiude verwusteten. Zum Zeit­punkt, als Hren den Hirtenstab der Ljubljana-Diozese in Empfang nahm, war also uberall die Notwendigkeit nach Er­neuerung und Wiederherstellung der Sakralobjekte zu er­kennen. Hren hatte sich schon vor dem Antritt des Bischofsamtes mit der Organisation einzelner kunstlerischer Werke befaSt, als Bischof begann er hingegen die Kirchengebiude systema­tisch zu restaurieren und die Kirchenausstattung zu er­setzen. Fur sein breitangelegtes Kunstprogramm benotigte er Kunstler, da jedoch Ende des 16. Jahrhunderts daheim nur wenige zu Gebote standen, berief er zu uns mehrere aus dem Ausland. Von uberallher lud er Meister zur Arbeit in seiner Diozese ein -Maler, Bildhauer, Holzschnitzer und Stein­metzen. So begannen nach Slowenien, vor allem nach Ljublja­na, von allen Seiten einheimische und auslandische Kunstler zusammenzustromen. Einige weilten bei uns nur gelegentlich als zeitweilige Gaste, andere faSten hier festen FuS. Am hiufigsten waren in diesem Zeitabschnitt unter ihnen noch immer Ankommlinge aus dem Norden, von Hrens Ara weiter trifft man jedoch unter ihnen auf mehr und mehr italienische Namen. Nach Ljubljana kamen Kunstler aus Deutschland und den Niederlanden, desgleichen aus Karnten, aus der Goricaregion (Gorzregion) und aus Friaul, von woher schon alte naturge­gebene Wege in unsere Landeshauptstadt fuhrten. Hren nutzte jede sich ihm bietende Gelegenheit aus und zog die Kunstler, mit denen er in Beruhrung kam, unverweilt zur Arbeit heran, noch ganz besonders bemuhte er sich jedoch, an seinem Hofe tuchtige schopferische Personlichkeiten zuruckzuhalten. Der junge vielversprechende schwibische Bildhauer Leonhard Kern, der auf seiner Ruckkehr aus Italien in die Heimat bei Hren haltmachte, soll eine solche Einladung aus Glaubensgrunden zuruckgewiesen haben, weil er Protestant war. Fur eine ge­raume Zeitspanne zog der Bischof die Maler Christoph Weis­smann aus Karnten und Mathes Plainer aus Tamsweg zur Arbeit zu, seine langjahrigen Mitarbeiter wurden indessen auch die Steinmetzen Johannes Baptist Janzil und Dominico Nimis, beide vermutlich italienischer Herkunft. Zahlreiche Aufgaben des Bischofs wurden auSerdem noch von anderen auslindischen Meistern ausgefuhrt, doch leider kennen wir nicht alle dem Namen nach. In den Kalendern (alle sind nicht erhalten ge­blieben), in denen Hren die Vereinbarungen und Vertrage mit den Kunstlern aufzeichnete, sind nur einige angefuhrt: die Maler Anton Pluementall d. A. und sein Sohn Anton d. J. aus Kirnten, Mathes Raisinger aus Villach, Francisco Guetter­soldt aus Bleiburg, Marx Hobtner aus Deutschland und Gerhard Khrann aus den Niederlanden, die Holzschnitzer Giovanni Baptista Costa aus Gcrz, Georg Karner aus Bleiburg und Seba­stian Horrmann aus Konstanz, der Goldschmied NiclaS werner, ein Sachse, der Schilderschnitzer Abel Degen, ein Schwede, und der Goldsticker Thomas Dembkher aus Berlin. AuSer zu auslandischen unterhielt Hren ununterbrochen auch rege ver­bindungen zu Meistern aus den heimischen Stadtzentren. Samtliche Meister -Baumeister, Steinmetzen, Bildhauer, Tischler, Holzschnitzer, Maler, Goldschmiede und andere Kunstgewerbe-Meister -, die nach Auf tragen des Bischofs arbeiteten, bilden den sog. Kunstlerkreis des Bischofs Hren. GroStenteils waren sie eher solide Handwerker und Vermittler neuer bildnerischer Typen als kreative Kunstler, Hren war ja gezwungen, in den ungunstigen Umstinden und bei den zahl­reichen bildnerischen Aufgaben eben mit den verfugbaren Menschen zu rechnen und konnte demzufolge seine Wahl nicht nur QualititsmaSstiben gemiS treffen. Mit dieser Gruppe von Meistern in unterschiedlichen Fachbereichen entwickelte er eine rege kunstlerische Titigkeit, insbesondere in Ljubljana und in Gornji Grad. Seine Auftrige, die in der vorliegenden Arbeit in chronologischer Reihenfolge erortert werden, knupften sich vornehmlich an die zwei Domkirchen, die in Ljubljana und jene in Gornji Grad (Oberburg), da sie ihrer Bedeutung wegen Prioritat hatten und im Geiste der zentra­listischen posttridentinischen Reform seine Kunstpolitik widerspiegeln sollten. AuSerdem sorgte der Bischof person­lich auch fur die Instandsetzung der Kapellen in Gornji Grad und der Kirchen in dessen Umgebung, fur seine Votivstiftung (eine Nachahmung des heiligen Hauses von Loreto) in Nazarje und nicht zuletzt fur die bischoflichen Residenzen in Gornji Grad und auf SchloS Vrbovec (Alttenburg). Leider ist der GroSteil der Kunstwerke dieser Periode vernichtet worden, deshalb sind wir bei ihrer Rekonstruktion vor allem auf Archivdokumente angewiesen. zur Kunstaktivitit, die Hren in der Heimat betrieb, gesellte sich noch seine Betatigung auSerhalb ihrer Grenzen, indem er einige Werke auch im Ausland in Auftrag gab. Gerade diese im ..\usland bestellten und bei auslindischen Kunsthind­lern gekauften Werke sind eine reizvolle Erginzung des kUnstlerischen Bildes jener Zeit. Der Bischof von Ljubljana erwarb derartige Schopfungen in Kirnten und in Graz und mittels kaufminnischer und Ordensverbindungen erhielt er sie auch aus Venedig (z.B. das Altarpolyptichon fur die Kapuzi­nerkirche in Ljubljana, der Oberlieferung nach ein Werk des Malers Palma d. J.) sowie aus den Niederlanden. Aus den erhaltenen Kalendereintragungen des Bischofs ist ersicht­lich, daS er sich mehrere Male an Grazer Meister wandte (die Votivmedaillen verfertigte ihm der Hofgoldschmied und -pri­ger Hanns Zwygott, die wertvollen Leuchter der Hofgold­schmied Jacob Zwygott, den Altar der Wunden Christi der Holzschnitzer Jacob Holtzwartt, die gestickte Mitra der Hofgoldsticker Balthasar Ekhardt). Dabei ist noch besonders hervorzuheben, daS die Kunstatmosphare der innerosterreichi­schen Hauptstadt, insbesondere am Hofe, mit dem Hren stindi­ge Beziehungen unterhielt, zumindest zum Teil seine Kunst­einstellung mitentschied. Die Meister in Hrens Kreis verknupfte miteinander ledig­lich der Wille des Auftraggebers, wogegen sie nicht durch dieselben Bestrebungen oder eine einheitliche Stilorientie­rung verbunden waren, sie folgten ja unterschiedlichen An­regern und Vorbildern. Die Kunst dieser Obergangsperiode war hcchst heterogen und schloS Elemente der gotischen Retro­spektive, der Renaissance, des Manierismus, wie auch schon des Fruhbarocks in sich. Die stilistische Einordnung der Denkmiler ist infolge der Formenvariabilitit oft problema­tisch und wird hiufig uberdies durch das niedrige Qualitats­niveau erschwert, das gerade fur die Kunstsituation am Ober­gang von der Gotik zum Barock, fur den peripheren Charakter unserer Umwelt und selbstverstandlich fur die Kunst mit primir utilitaristischen Zielsetzungen charakteristisch ist. Dank Hrens Bemuhungen erstanden im Gesamtteritorium der Diozese zahlreiche Kirchen, Kunstwerke und Denkmaler, deren Entstehung oder Restauration er als groSherziger Mazen oder zumindest durch seine entscheidende Initiative und morali­sche Unterstutzung forderte. Besonders begeistert wirkte er bei den Kunstunternehmungen der Ordenskloster mit und nahm sich der Wallfahrtsgotteshauser an, insbesondere jener, gegen die sein ideeller Antagonist Trubar in seinen Pre­digten ausdrucklich eiferte. Die Initiative des Bischofs motivierte bald auch die Glaubigen, daS sie mit groSem Eifer an die Wiedererneuerung der gottesdienstlichen Gebaude und ihrer Ausstattung herangingen. Im langen Zeitraum seines bischoflichen Amtierens weihte bzw. rekonziliierte Hren uber 46 Kirchen und Kapellen, mehr als 106 Altare sowie zahl­reiche Glocken und andere liturgische Gegenstande. seine expansive Mazenbetatigung erstreckte sich auSerdem uber die Grenzen der Ljubljana-Diozese hinweg auch auf die benachbar­ten Diozesen, die Zagreber, Senjer, Triester und Seckauer, mit denen er freundschaftliche Verbindungen unterhielt. Aus Archivdokumenten geht hervor, daS er im kroatischen Petrinja eine holzerne Kirche errichten lieS, den Kapuzinern in Reka, Celje und auf Ptuj zu Hilfe kam, das Jesuiten-Ferienheim Coronaeum in Triest erbauen lieS und die Kapelle des hl. Rochus und Sebastian samt dem gleichnamigen Altar in der Grazer "Hofkirche" stiftete, wahrend er mit kleineren Schen­kungen ofters auch die dortigen Ordensschwestern und die Nunziatur bedachte. Die Angaben uber die einzelnen Kunstauf­trage sind aus den Archivdaten zu ersehen. Die Resultate von Hrens Kunstbestrebungen waren groS und weitreichend, bedeutsam sowohl fur seine Ara als auch fur die weitere Kunstentwicklung auf unserem Boden. Nach einer ein halbes Jahrhundert wahrenden Stagnation lenkte der Bi­schof mit organisierter Aktion und Stimulation die Schritte der Muse der Kunst abermals in unsere Gefilde. Mit zahl­reichen bildnerischen Aufgaben, fur die er viel finanzielle Mittel aufwandte, hat er unser kunstlerisches Patrimonium bereichert, noch wichtiger ist jedoch, da! er durch Erzie­hung und Initiative, die in seiner personlichen Kultur und seiner speziellen Hingabe grundete, die Kunstbeflissenheit unter Klerus und Volk verbreitet hat. Sein Wirken bahnte den Weg dem Fruhbarock, der sich im zweiten Viertel des 17. Jahrhunderts auch bei uns mehr und mehr durchzusetzen be­ gann, und bereitete die notigen Voraussetzungen fur das Heranwachsen reicher und edler Fruchte vor. (Obersetzt von Adela 2gurl 184 HRENOVI PONTIFIKALNI PROTOKOLI Pontifikalni protokoli I/11a52 Protokole je pisal ljubljanski škof Toma2 Hren. Nadško­fijski arhiv v Ljubljani pod signaturo SAL/Sk. prot., fasc. 1: Hren 1577-1611 hrani le Pokornovo kopijo Hrenovega roko­pisa. original pa si je, skupaj z Valvasorjevo zapušcino, prisvojila zagrebška škofija. Danes je shranjen v Nacionalni i sveuOililni biblioteki (Metropolitanska knji2nica) v Zag­rebu, kjer je uvrlOen pod signaturo MP 236. V Acta Ecclesia­stica Sloveniae tekst po originalnem rokopisu objavlja M. Benedik.13 • 3 Kronološki pregled posvetitev cerkva, kapel, oltarjev, zvonov in pokopališO sledi paginaciji Pokornovega prepisa. p. 44,155 VELENJE -cerkev bla2ene Device Marije1a14 1600 Hren je v slovesni proces1J1, pri kateri je sodelovalo 25 2upnij, prevzel in vnovic posvetil cerkev, ki so jo protestanti zasedli leta 1574. Luteranski predikanti so v svetišou podrli nekaj oltar­jev. 6 . ( 9. ) april p. 45 3 Vizitacija Hren je vizitiral iupnije na spodnjem Stajerskem vse do reke Sotle, ki razmejuje ljub­ljansko ozemlje in zagrebško škofijo. junij p. 45 Vizitacija Hren je vizitiral tupnije na Koroškem vse do cerkve sv. Urbana ob Dravi, ki razmejuje ljubljansko lkofijo in oglej­ski patriarhat. julij 4 p. 45,333 PLIBERK -cerkev sv. Petra in Pavla1365 V pliberški tupnijski cerkvi sv. Petra in Pavla je Hren posvetil oltar sv. Barbare 23. julij p. 45 SLOVENJ GRADEC -cerkev sv. Radegunde Hren je vizitiral cerkve v slovenjegraški tupniji. Ob tej priletnosti je v cerkvi sv. Radegunde posvetil 8 zvonov in se povzpel še na Uršljo goro. 30. julij p. 44 GORNJI GRAD -cerkev sv. Marije Magdalene Onstran mostu na mestu imeno­vanem "in der Clause", kjer je stal v preteklosti tenski benediktinski samostan, je Hren posvetil pokopališce in rekonciliiral cerkev sv. Mari­je Magdalene. 6. avgust p. 47 NOVA STIFTA pri Gornjem Gradu -cerkev blatene Device Marije V Marijini cerkvi je Hren posvetil oltar nadangela Miha­ela in vse nebeške vojske. 29. september p.45-46 LJUBLJANA -cerkev sv. Elizabete1a66 Hren je pridobil špitalsko cerkev, ki so jo protestanti zasedli pred 40 leti in jo pod zašcito kranjskega plemstva ves Cas obdrtali v svojih rokah. Ko jo je zavzel (1598), je podrl in odstranil krstil­nik in priinico, potem pa je v veselje katoliških mešcanov, ki so v slovesni proces1J1 prišli z njim iz stolne cerk­ ve, maleval in opravil zahval­ni obred. l. november 1601 p. 52 Unieenje protestantskih molilnic1 a1 7 Na gradu Krii blizu Kamnika in v Begunjah pri Radovljici je dal Hren razstreliti protes­tantski molilnici. februar-marec p. 50 LJUBLJANA -cerkev sv. Elizabete Hren je posvetil lpitalsko cerkev, potem ko je dal iz nje odstraniti truplo ljubljanske­ga predikanta Krištofa Spind­lerja in ga vreei v Ljubljani­co. Po obredu je slovesno umestil Jakoba Arzta, kaplana v mestnem lpitalu. 24. april p. 51 Vizitacija Hren je reformiral in viziti­ral radovljiško proštijo in celoten arhidiakonat, Bohinj in vso Gorenjsko tja do meja s Koroško in Italijo. julij-avaust p. 52 RODINE -cerkev sv. Klemena138 • Med vizitacijo radovljiškega arhidiakonata je Hren posvetil cerkev sv. Klemena na Rodinah. 26. julij p. 52-55 ZAGREB -posvetitev zagrebške­ga škofa Nikolaja Zelnizeya 19. avgusta je Hren v stolni cerkvi sv. Stefana v Zagrebu posvetil tamkajšnjega škofa t' ; ~ f' Gi... ~·ai_N:,;v~-';=..,·"111„,111-'aWi••„:.~.·'.s..,.,,;„~--:~ ~ t , ...u. _ 21 posvetil tri križe, ki jih je dal postaviti v Novi Stifti ob javni cesti. 14. avgust p. 214-218,220, (PP I/2,427) LJUBLJANA -kapucinski samo­stan in cerkev presv. Imena Jezusovega, blažene Device Marije, Janeza Evangelista, Marka in FranCiška Asiške­ ga• a a a Pred slovesnostjo se je zbralo v Ljubljani okoli 20.000 ljudi iz treh dežel iz vec kot 35 župnij. Hren je 30. avgusta posvetil kapucinski samostan in 2 zvonova, naslednji dan (31. avgusta) pa je konsekri­ral cerkev s kapelo vred in 2 oltarja: veliki oltar Jezusa Kristusa, Device Harije in sv. Janeza Evangelista (vanj je vložil kar 83 relikvij) in oltar preslavne Device Harije v kapeli. Naslednji dan, 1. septembra, je v Marijini kape­li konsekriral Ae 4 kelihe, ki so jih kapucini prejeli v dar. 30. avg.-1. sept. p. 220 NOVA STIFTA pri Gornjem Gradu -izvir1389 Hren je posvetil izvir v Novi Stifti v Cast Jezusu in Mari­ ji. nedelja pred praznikom Marijinega roj. p. 225-226,230,234,236 SEBENJE pri Bledu cerkev presv. Trojice in blažene Device Marijeta9o 25. novembra je Hren posvetilcerkev in oltar presv. Troji­ce in blažene Device Marije (blažene Device božje Matere Marije vnebovzete in v nebesih kronane). Cerkev je po smrti Ane Marije LenkoviC dokonCala njena hci Marjeta, vdova, porocena Turri (Thurn) -Val­sassina. Dan po posvetitvi so truplo ustanovi~eljice iz župnijske cerkve sv. Jurija v Gorjah prenesli v novo cerkev in položili v tamkajšnjo grob­nico. 25.-26. november p. 236 RECICA pri Bledu -cerkev sv. Andreja1a91 Hren je na Recici pri Bledu vizitiral cerkev sv. Andreja, v kateri je Ahacij Grimschizh (Grimbshizh) nameraval za bogoslužje opremiti in obnovi­ti 2 oltarja, ker sta bila dotlejšnja premajhna in nepri­merna. 26. november 1609 p. 248-249 GORNJI GRAD -izvir1a92 Hren je blagoslovil izvir (vodnjak) na dvorišcu gornje­grajske rezidence. p. 252 VRANSKO -cerkev nadangela Mihaela Na 2eljo Andreja Fellmanna, vikarja in komisarja na Vran­skem, je Hren v tamkajšnji 2upnijski cerkvi posvetil oltar blažene Device božje Matere Marije. 14. junij p. 253-259 URSLJA GORA -cerkev sv. Uršu­le in enajsttisocerih devic in mucenk13 9 3 Na prošnjo Andreja Tavcarja, vikarja in komisarja v Slo­venjem Gradcu, je Hren 2. avgusta v cerkvi na Uršlji gori ob navzocnosti številne množice vernikov posvetil 2 oltarja, namešcena levo od glavnih vrat: oltar presv. 199 200 Trojice ter oltar sv. Jerneja apostola in sv. Jurija mucen­ca. Naslednji dan je konsekri­ral še dva oltarja: oltar nadangela Mihaela, vse nebeške vojske in sv. Jakoba st. ter oltar sv. Lenarta· opata in 24b 24c spoznavalca. 2.-3. avgust p. 257-259 SENTVID pri Zavodnju (na Sle­menu pod Uršljo goro) -cerkev sv. Vidal394 24c Oltar, ki ga je 10. junija 1500 v cerkvi sv. Vida posve­til ljubljanski škof Rauber, je bil pozneje podrt, potem pa, ko so ga obnovili, ga je v cast sv. Lenartu opatu in sv. C Nikolaju škofu in spoznavalcu vnovic posvetil škof Hren. ? 4. avgust ..,_+__,...,...+,.-'""lf/l Clrmo p. 260-262,264 ~it­ . i~iW KUM -cerkev sv. Jošta in .15:aiil'ii!~Y~.,·.·s.-i„;;;c „„ cerkev sv. Nežel395 25a Cerkvi na Kumu je leta 1607 zadela in požgala strela. Ko so ju pozidali in lepo resta­vrirali, je Hren 30. avgusta skupaj s 26 duhovniki v nav­zocnosti 13.000 vernikov cer­kev sv. Jošta rekonciliiral, cerkev sv. Neže pa vnovic posvetil. V Nežini cerkvi je rekonciliiral tudi 2 oltarja (edina dva oltarja v ladji potem, ko so nedavno podrli dva druga): sv. Duha desno in blažene Device Marije levo od glavnih vrat. 30. avgust -cerkev sv. Križa 26 25b V župnijski cerkvi na Svibnem, kjer je Hren na svoje stroške ukazal napraviti sliko, je dal premestiti na evangeljsko stran ladje dotlej na nepri­mernem prostoru namešcen oltar sv. ReSnjega Telesa. 31. avgust 201 p. 266 RECICA ob Savinji -cerkev sv. Kancija, Kancijana in Kancija­ nile Hren je v župnijski cerkvi na Recici slovesno blagoslovil poslikane in rezljane oltarne table. 21. september 1610 p. 278,281-282 LJUBLJANA -posvetitev opata iz Madžarske Na.cvetno nedeljo je Hren v ljubljanski stolnici, kjer se je zbralo številno plemstvo in mnogo ljudstva, slovesno po­svetil opata cistercijanskega samostana blažene Device Mari­je iz škofije Pecs na Madžar­skem ("Abbatiae Ecclae Pezhua­riensis sub Inuocatione B. Mariae Virg: Ordinis Cister­ciensis in Hungaria"). 4. april 18. junija je Hren v Ljubljani posvetil 2 vodnjaka (izvira), prvega na trgu pred stolnico, drugega na jezuitski pristavi v predmestju. 18. junij 27 '\.1. . l l f 28c )\(/,, \ 28c p. 291 SOLCAVA -kapela sv. Ane1a91 l. avgusta je Hren posvetil na pokopališcu ob solcavski žup­ nijski cerkvi situirano kapelo (cerkev) z oltarjem sv. Ane, Marijine matere in Jezusove babice. l. avgust p. 291 Vizitacija Hren je vizitiral župnije oziroma vikariate v Solcavi, v Lucah in na Ljubnem. 30 l. avgust u~.....,, ......... ·~· 292 294Ji) '&-N.'JtJVwt d;;; p • -af..4..i, <-1 „'9 , NOVA STIFTA pri Gornjem Gradu Mari­~ -cerkev blažene Device ~rzno je•• 9 a _C4bt·v Marijini cerkvi v Novi Stif­ ~7'.J. ti je Hren ob navzocnosti s.rHELbt. precejšnjega števila romarjev Jlb posvetil 2 oltarja: sv. Ožbal­ ta kralja in spoznavalca ter sv. Helene kraljice, najditel­jice sv. Križa. 5. avgust p. 296-298 Prenosni oltarji139Ba 17. avgusta je Hren na prošnjo Andreja Fellmanna, vikarja in komisarja na Vranskem, posve­ til portatile blažene Device Marije, sv. Boštjana in Roka za cerkev blažene Device Mari­ je na Creti pri Vranskem. Istega dne je na željo pavlin­ ca br. Vita Gollossich, rekto­ rja sevniške župnijske cerkve, posvetil še dva prenosna olta­ rja: preslavne Device Marije in sv. Ane za podružnicno 32b . ·' cerkev v Smarju pri Sevnici in sv. Nikolaja za istoimensko župnijsko cerkev v Sevnici. Razen teh je v Gornjem Gradu že nekaj poprej posvetil 3 prenosne oltarje: sv. Marije Magdalene za istoimensko po­ družnicno cerkev v župniji sv. 32a Martina "in Lonsperg" (? sv. Magdalena nad Humom Kolnickim v tupniji Desini~), sv. Lov­renca, Ahacija in mueencev za Petrinjo Kunflperk. in sv. Jakoba ~a 17. avgust p. 298 Prenosna oltarjataee V letu 1610 je Hren posvetil fle 2 prenosna oltarja {sliki) za Skofijsko rabo. p. 303-304 LJUBLJANA -zvon1400 31. decembra je Hren posvetil veliki zvon (stari zvon je prelil mojster Elija Somrak) za jezuitsko cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. 31. december 1611 p. 309,311,313-314 LJUBLJANA -posvetitev ljub­ljanskega stolnega prošta Andreja Kraljat401 25. marca je Hren v ljubljan­ski stolnici slovesno posvetil Andreja Kralja, prvega ljub­ljanskega stolnega prošta s pontifikalnimi insignijami. 25. marec p. 318-320 LJUBLJANA -cerkev sv. Petrat 4 o2 Skofov brat Andrej Hren je v cerkvi sv. Petra v cast blate­ni Devici Mariji, preslavni nebe$ki Kraljici, in sv. trem kraljem ustanovil oltar in zanj dolocil 200 fl dotacije. Oltar, ob katerem je z brato­vim dovoljenjem zgradil dru­žinsko grobnico, je dal posta­viti zraven zakristije na prostoru, kjer je brat Tomaž že pred leti namestil slikano tablo Gospodovega smrtnega JU: f-'J.J~ok,,,. S„,,lri Jt:JV L1f1ACl . 33 34 204 boja (tablo so ob tej prilož­nosti prenesli na Vic). Skupaj z Marijinim je Hren v šempe­trski cerkvi posvetil tudi oltar sv. Jurija mucenca in sv. Volbenka škofa in spozna­ valca. 23. maj p. 321-323 LJUBLJANA -cerkev sv. Nikolaja 29. maja je Hren v stolni cerkvi posvetil kapelo in oltar sv. Tomaža apostola, sv. Florijana mucenca in vseh svetnikov. V kapeli je posve­til tudi kripto, ki jo je zgradil zase in za ljubljanske škofe. Pri konsekraciji je 36 vložil kar 99 relikvij. 29. maj p. 326-335 Vizitacija Hren je vizitiral ljubljanski škofiji pripadajoce cerkve na Koroškem. Ob tej priložnosti je posvetil precej oltarjev in nekaj cerkva. po prazniku sv. Rešnjega Telesa p. 327 CRNA na Koroškem -cerkev sv. Ožbalta V Crni na Koroškem je Hren posvetil oltar sv. Andreja 37b apostola. Oltar je že leta 1470 konsekriral škof Lamberg, pozneje pa je bil profaniran in razbit. (22.) 23. junij p. 327-329 PLIBERK -cerkev sv. Petra in Pavla 205 cija ter oltar sv. Nikolaja llikofa in spoznavalca. 25. junij p. 330 LIBUCE pri Pliberku -cerkev sv. Jerneja 39a V Libucah je Hren posvetil cerkev skupaj s 3 oltarji: sv. Jerneja, Marijinega obiskovan­ja ter sv. apostolov Simona in Juda. 26. junij Hren je v cast sv. mucencema Juriju in Lovrencu posvetil cerkev in oltar, ki so ga bili brezbožniki razbili in profa­nirali. Posvetil je tudi 2 zvonova. 40 27. junij p. 332 DVOR pri Pliberku -cerkev sv. Nikolaja V cerkvi sv. Nikolaja, podruž­ nici sv. Mihaela nad Pliber­ kom, je Hren posvetil oltar .A~J.J.1'111M1 Fr --Rt~ sv. mucencev Primo~a in Feli-!:'t1~~li~~ .AN cijana. 28. junij Cerkev sv. Urha v Strojni je že ob nastopu !kofovanja kon­sekriral llikof Tavcar, hkrati z njo pa je posvetil tudi 2 oltarja: sv. Urha in blažene Device Marije (na evangeljski strani). Stavbo je pozneje j;·c;,.~~~ pollikodoval vihar; unicil je rzhacbense:/ Item Sacellum Rudnegky: cum Altari Sancti Flo­riani: et depictione fornicis S. Nicolaj nauis Ecclesiae: cum Sacello S. Martini Oberburgi et Organo in choro, hoc anno facienda./ NB. S. crypta pro Sepultura mea uel Labaci: uel Oberburgi ad s. Martini Altare perficienda./ Ed Khnoblachianis pecunys aliquid ab Ill. ri D(omi)no Cobenzelio petendum./ KArenbergi in Ambitu pictura Sollicitanda pro qua dedimus D(omi)nae Priorissae Susannae a Schrattenbach .•• 40 fl. 1607 Januar.-Gl>rtshachensis Sacelli Inuentarium/ Notandum/ Ex Supra notatis sunt data ad Castrum Gl>rtshach, in Sacelli S. Ursulae isthic ornamentum et usum infrascripta:/ Casula una cum Stola et manipulo 3/ Item Alba cum amictu et Cingulo 3/ Item Bursa una cum Corporali et Custode 3/ Item Simulachrum Crucifixi cum s. M. Virgine et s. Io&nne Euang.ta in basi, cupreum et inauratum 1/ Item unam auream Imaginem 1/ Antipendium ex corio aureo, nouum, cum Tobaleis/ Item paruum nouum uiolaceum ad integendum/ Altare: Vas Cupreum pro aqua lustrali cum Aspergillo/ Missale Romanum nouum/ Antea erant candelabra duo aurea ibi:/ Calix unus basi cuprei deauratus/ Paramentum uile et Bursam vetus 18. Febr(uarii)/ Sponsalia inter Nobilem Adolescentem Eliam Andria­num, Vexilliferum, S. Caes. Maiestatis in Rungaria: et Virginem Magda­lenam Wutalizianam nep.ti n.ram. jul. avg.-Bildschnizer, so das Newe herrliche Grab machen Vnd Ir Eydlon/ M. Peter Hoffer die mit die Vochen 1 Cronnen cum reliquis ne­cessarys. / Require Augustum Anni 1606./ 6. July 1607./ den K. Petern erlegt in goldt Vnd grosen gellt ••• 12 fl./ Item 3 X.bris ex manibus Andreae fratris Ime geben ••• 40 fl./ 7. Augusti 1606 incepit opus suum: et habuit coadiutores duos: Arcularios duos: infiraus tuit mense uno: uacabat ocio etiam uno. Vendidit Singulis diebus panem et vinum, ita ut uendita ascenderent de die 6 kr 2 pf./ NB Cessauit Kense Nouem­bri. crucifixos, arculas, Imagines faciebat etc./ Item 17. Feb. zu Seiner hochzeytt 12 fl. Item ein halb librae pfeffer./ Waytz 2 lb./ Wein St. 2. feb.-M. Paulus Faber ist eingestanden Dorotheae, damit 1 fl 10 kr et reliqua necessaria./ Accepit 24. Febr. 1607 •.• 4 fl./ Antea duos Talleros integros ... 2 fl 48 kr./ 9. Aprilis id est: Feria 2.a Maioris Hebdomadae mit Ime auS 8 Vochen abgerayt Vnd bezallt: Mit den ob emp­fangen 6 fl 48 kr./ Vollig: Vnd noch darauf 40 kr geschenkht:/ Ite• wen er sich Vber 14 Tag, alS er Versprochen, widerumb in die arbeyt ein­stellen wirdet, bi! Sy auSgemacht, so wollen wir Ime, 300 Portter zu seines HauS erpaczung auch Ver{ ••• ). feb. -Bildschnizer/ Georgius Karner V. Pleyburg 20. Feb. einge­standen damit die Vochen 1 fl./ Accepit 20 Feb. 2 fl./ 9. April. Feria 2.a Maioris Hebdomadae Zallten wir Iae, saabt denen 2 Oben gesezten 2 fl. Vollig Zehen Vochen, ait 8 fl, id est ••• 8 fl./ Besonder haben wir Ime auf hin tdr dargeben andern ••• 2 fl./ Ist abermalen Doainica in Albis eingestanden thutt bi! auf den 8. July exclusiue elff Vochen: haben Ime zu den obstehenden 2 fl/ Vollig erlegt 9 fl, id est aelff fl. Also ist er Vollig bi! 8 July bezallt mit 11 fl. -NB Herr Agnellati zu Laybach/ Richt in Wechsel auf Venedig 240 libr. Vmb buechen./ Quaaprimum Soluere oportet Ill.mis D.nis M. Antonio Memmi Procuratori S. Marci et D. Benedicto Moro Clarissimis Venetis /+/ Schuldt. -Nota: das Merendizisches (Mercedizisches) HauS zu Laybach ist durch Vnsern Brueder Andream Chronn Meyster Aabrosen Tischlern Ver­khauf f t worden Vmb zwayhundert gulden Romisch, id est per 215 fl/ die sein ein zu fordern. -Jacob Suchart/ •.• leinbat, Seyden, Tobin .•• -Anthoni Suchart/ .•. Schamblot, Parchant •.. mar.-29. Marty. Meyster Stephan Pistorius Buechbinder, wegen der Contrapunct buech auf rayttung dieselben zu binden empfangen ... 4 fl. mar.-Dominico Nimis Stainaezen/ einen Veychbrunen Stain fur die Oberburgische Kirche bezallt mit 14 fl./ Item ein Stainen Creutz oder Marter Sail auf den Zherniltz berg, gleich gegen den Alten Creutz Uber, Vnd gegen den Newstyfft hinab Verdingt das den Jenigen Creutz bey s. Merten Vor Crainburg gleich sein sollen./ Barrgellt daran geben 1 duca­ten in goldt./ Sol dasselb bald nach denen Feyertag angefangen, Vnd auSgemacht werden./ -Quare Maium. -dem M. Joann Baptista Janzil Stainhawern zu Pleyburg, wegen des Marmorstainen Pflasters in Choro alhye zu Obernburg (:Vber das was den Meyster zu Clagenfurth vor disen Kit 200 fl bezallt worden) auSgeben Vnd Vollig bezallt ain Vnd Sechzig fl Reinisch. Cosstet also das Pflas­ter in Chor in allen 261 fl. Ist bezallt Gott lob./ (pripis ob strani:) die lenge der Stain. apr.-9. April id est reria 2.a Maioris Hebdomadae, abermalen das khlain Capellen Rorate oder bey S. Merten genannt auch alhye mit VeyS Vnd Schwarzen Marmor zu Pflastern, Vnd yeden Stain zu 17 kr 2 pf Ver­ dingt./ dran gellt geben 1 ducaten in goldt. apr.-7. April Marco Ke„izer Zuckher Pacher hatt VnS Volgende Sachen geben: ••. oll, Ziamet Vasser, Kimmwasser, Zytroni ••. / dem Peter Bildschnizer:/ Zugkher 6 lott zu 6 kr ..• 36 kr/ 15 lott Zytronj zu 2 kr •.. 30 kr/ 23 fl 26 kr/ ..•/!tem Tinttenpulwer 5 per 4 fl/ ••• / NB Vnser• rertschacher pro recreatione auf sein bitten buecher gelihe: l. Theatrua Ortely, 2. Ein Newen Teutsche Hungarische Chronik, 3. Toaos 4 Iconum Virorua Illustriua/ Daj Bug Sre 'zho she k' lejtu. aaj.-/-/ Dominico Nimius Stainhawer wegen des Creuzes am Zhernil­lizberg abermal geben:/ 15. Hay zu Stain ... 2 fl/ Item ..• 5 fl 30 kr/ 6. July Oberburgi 9 fl 20 kr/ 25 Sept .... 15 fl/ 2. Decemb. 1607 mehr bab Ich Ime geben .•. 20 fl./ !tem herr Andre Nepokoj gab Ime auch 20 fl./ NB. !tem wir Traydt et Victualia beim Schaffer./ 29. April 1608 durch den Hannsen zu Laybacb auSzahlt 5 fl. -/-/ Ioanni Baptista Janzil Latomo an der s. Mertens Capellen arbeyt durch den Renntaeyster bezallen lassen 20 fl./ Item 2. Aug. 1607 selbst zu Oberburg durch herrn Andreaa Nepokoj auazahlen lassen 20 fl. -Doainicus macht/ 3 Fenster in die Anbalttey per 12 fl./ Ein guS per 1 fl/ ltheller ThQr ••• 5 fl/ die Paumbgarten Thur ... 6 fl/ Freyt­hoff Thur ••• 8 fl/ id est 32 fl./ 2. Juny 1607 tradidit mihi Wutaliz ••• et posuiaus in Arca n(ost)ra nouae Cancellariae .•. jul. -22. July, DEO Opt. Max•••• Consecrauimus Sacellua quod in Monasterio Sanctimonialiua Michelstettensium, eiusdem Konastery Prio­rissa Dna Magdalena Kernin e fundationis pristinae ruinis ac deformita­te recens uindicauit ac restaurauit, sub Titulo 55. Antiqui Patroni et B. Mariae Magdalenae./ Deus det nobis ad id foeliciter peragendum gra­tiaa suaa Sanctaa. Aaen./ Cum licentia et facultate Ill. mi Dni Patri­archae Aquilejensis./ Consecratua est foeliciter et in maxima Populi frequentia ac deuotione. avg.-l. Augusti: Erecta est crux lapidea in uertice Montis Zher­nilliz. Laus Deo./ 15 in Festo Exaltationis S. Crucis Solenniter in Pontificalibus consecrabitur. avg.-3. Aug. Satler Mathesen KueghallS Von Laybach So in die 26 Tag alhye gearbeyt/ 9 Newe Sattel in Vnser Russt Caaer/ die alten aber auch 8 Verbessern Vnd auSgemacht in allen bezallt ..• 32 fl 16 kr. avg.-Doainico Stainaetz, So Fenster, Porten Vnd andern gattung Von Stain(en) gearbeyt ist ait Volgenden Possten bezallt worden. avg.-nov.-M. Petro Bondio der Jungist so alhye die Anwalthey etliche Rauchfang daselbst: Itea bey der Schafferey gemaht. Also auch ein Thor bei der Kuchel in Garten Thurrn das ganze Monat Augusti 1607, hatt Von VnS eapfangen geldt: l. Septeaber ••• 8 fl/ 25. Sept. 15 fl/ 49 fl / 72 fl/ dise Zwen Vnd Sibczig gulden R(einisch) sein bezallt worden den 8. Noueabri 1607./ Piero Danino (lastnorocen podpis). sept.-2. Sept. Nuptiae celebratae sunt nri Eliae Andriani: et Virginis Magdalenae Kep.tis nrae: in aedibus parentum Suorua in Kam­nik./ 3. Hastiludia ad annulum acta exhibuimus concurrentibus duos Crateres argenteos deauratos./ Sponsae annulum arrhae./ Sponso aureus nuamus exhibitus Regis Philippi et Sororis Mariae Hispaniae. sept.-14. (Septeabris) Consecrauiaus Coluanam in Vertice Montis Zhernilliz in Pontificalibus ... okt.-October:/ Nuntius Ap(osto)licus fuit Labaci et Visitauit no(m)i(n)e Pauli PP V./ (Visitator D. Ioannes Bap.ta Saluagus Epus Lunae et Sarzanae). avg.-Mense Augusti/ Anthonius Sucbart/ Erstliche batt er gebracbt ein Platt zu einer Creutzfahne auf Cillj, auf beden Seytten seuberlich gemahlet per 20 fl. nov.-14. Nouemb(ris) primae niues et die octo, uti .•• ad altitudinea unius uiri ad Crucem benedictam in Mante Zhernillez. nov.-13. Noueab(ris)/ Vicenzo Misbon hatt vna Cristallin glesens zu Verkhauffen geben/ der khlainen Von Vnterschidlichen schonnen Sorten 12 ye ains zu 8 kr/ 1 fl 36 kr/ der grossern mit dekheln ye ains zu 20 kr ••• sein 5./ Item 2 andern gar Selzaae doh lusstige in eodem pretio, id est 2 fl 20 kr/ Urnialia 2, 1 per 20 kr/ ••• nov.-13. dits {Noueabris) Mit M. Mathesen Tripfel Schneydern abge­rayt •.. dec.-18. Decemb. Von Francisco Guettersoldt Mallern Von Pleyburg/ 4 Tafel Von Ollfarben, die zwo grossen zu 2 Cronnen: Vnd die zwo khlai­nen zu 1 Cronnen: id est 9 fl erkhaufft./ Mit Ime ratione Sepulchri nri depingendi et inaurandi getaidigt begert 600 fl et aurum per Se./ MB Eodem a fre eius Burger zu Pleyburg Puluer erkhaufft 52 lb/ ye ains zu 28 kr 24 fl 16 kr./ Item 11 lb per 20 kr, id est J fl 40 kr. dec.-16. Deceabris 1607./ Bernhart rrankh Burger zu Gratz beim Schwarzen Adler seShafft ein Iubilierer, gab VnS Volgunde Waaren/ zwen Besoar per 26 Taller/ Zwey gefasste Perl per 7 1/2 Taller/ Item 1 lot Perl der khlainen per 5 fl/ Ringl 5 zu fl ••• 5 fl/ Ein Stuzen per 6 fl/ id est 55 fl 5 kr./ Ist Von beden lauter abgeredt Vnd bedingt worden./ .../ Solutio facta est illj. -Hymnus Sceleratus factus a Venetis in R.R. Patres Jesuitas ab ispis in exilium expulsos .•. jun.-29. Juny in Stain./ ... Cingulum e Solita auro/ Flasconem unum argenteum. 1610 1 r.-dem K. Georgen Kagerlj Goldtschmidt hatt Andre Wutaliz geldt geben 9 fl 10 kr. 1 r.-21. Februarii 1610 dem M. Gregor Ploshik Schlosser zu Stain 12 Eysen: Verzunete leuchter, benter Vnd schloS zu der Canzley per 6 fl zallt./ Besonder haben wir Ime auf khonfftige arbeyt, abzudienen fur­gelihen/ NB Zehen Reinisch fl: id est 10 fl/ Item per RoS 40 kr. / NB 22. Decembris 1610 dem Ploshik geben 6 fl/ debet antea 10 fl,/ Auri­fabro M. Georgio Kagerlj 3 fl. 4 r.-In nomine JESU et Kariae/ Pro nostro usu, et D.N. JESU Chris­ti Sepulchri Oberburgensis deauratione: 9000 folia huc usque auri pla­nati Venetys accepimus: et Domino Michaeli Taller Affini nostro consig­nauimus sexaginta Septem Zikinos Venetos. Adhuc uenient 3000 auri et 2000 argentj./ Weyssius dedit nobis 28 Zikinos et Coronarum duplex/ Andreas 25 Zikinos. 4 r.-Reformauimus Labaci: cum magno fructu in nomine Domini; pla­cuit Serenissimo. 4 v.-(Januar) NB Unser Sylberne Credenz, so wir Von Bernardin Freundt Burgern zu Gratz erkaufft, wugt mit allen Iren zuegehorigen Stukhen 448 lott, yedes lott per 1 fl 5 kr Teutschen geldts./ Macht 485 fl 37 kr,/ daran sein erlegt worden 25 fl 37 kr./ Verbleyben Im noch zu erlegen 460 fl/ die sollen Dorotheae, in teutscher Wehrung entricht werden/ Vnd sein auch vollig bezalt worden. Laus Deo. 5 r.-den 8. December 1609 den h(errn) Michel Taller per Sechs Venedigische Geschmelzte GlaSscheyben, fur unser newe erhobte Kirchen erlegt er ... 8 Zykinnen./ !tem 11. Vnd 12. December erlegt zu denkh­pfenninaen so VnS der Zwygott geprlat Goldducaten 19./ Sed misimus 27 Ducatos. 5 r.-20. December 1609./ ••. / Almosen Vnd K. Mathiasen Pranner per •.. (Hren zapisa ni nadaljeval). 5 v.-23. Januar 1610. Michel Taller wegen Sylber Vnd geschlagen goldt auf Venedig nach der Valuation funff Vnd Vierzig fl ... 45 fl./ 30. Jan. 1610/ Kallern Opfergeldts 1 fl 30 kr./ 25. Februar .../ Eodem dem Goldtschmid K. Magerlj 2 fl./ ••• / per Kajolikhen ... 6 r.-18. July dem Bernhard Freundt Jubilierer zu Gratz per Sylber Vnd Berl in dreyern 91 fl 55 kr./ 18. Julij dem Bernhardt Freundt Jubi­lirer Vnd Burger zu Gratz per Sylber Vnd Berl pro secunda Noua Infula nach der Valuation erlegt Anbalt .•• 200 fl. 6 r.-15. Juny. !tem dem K. Mathes Planer 8 fl/ ut infra in Februario require. 7 r.-Episcopus Labacensis: cum suo Capitulo dabit 1600 fl. D. Abbas Sithicensis dabit mediante consensu Archiducali ad oppignerandum bona Sua vel de Prouentibus Mon(aste)rii ad triennium 1500 fl./ D. Abbas rontis Mariae ••• 400 fl./ R. D. Augustinus Brentius Prior Frey­denicensis ••• 300 fl./ ••• / Dominiua in Lagkh Episcopi rrisingensis/ Doainiua Feldes Episcopi Brixinensis/ R. R. Patres Societatis JESV de Pletryach ••• 7 v. -Itea hyeuor 5 1/2 lott Seyden von allerley farben fur den Perlheffter restirt •.• 2 fl 12 kr./ ••• / Defolcirt pro aurj falsj 33 lott per 16 kr, id est 8 fl 48 kr. 8 r.-10. Februar -Antoni suchart/ Vier gemall zu Creutzen oder Fannen Pletter sambt Iren Uberschryfften zu 6 fl/ ••• / zwen grobe Teb­bich ••• per 4 fl/ Seyden ••• 9 r.-Ultima Februarii/ Georgius Khurin Burger zu Gurkhfeldt hatt von VnS der Kirchen B. M. Virginis am Gradisch zu Berberg ordenlich mit Verbryeffung bestand./ NB Mutuo dedit ad Ecclesiae necessitates 200 fl. 10 r.-l. Marty 1610/ Dominico Nimis/ Stainaizer/ Kit Ime in bey­wesen des Bannsen Camerlings allerdings sein arbeyt biS anhero bey S. Ursula: s. Margarethen Vnd s. Martini Unserer Grufft Capellen besche­hen, abgerayt, bringt in Vnterschidlichen Vnd allen Possten ••• 121 fl/ daran hatt er in vill ainzigen Possten zu Vnterschidlichen zeytten biS auf dato empfangen ain hundert fl, id est 100 fl./ Ergo verbleyben Ime noch zu thuen Vber alles 21 fl/ daran geben Ime l. Marty dits Jahrs 10 fl. Restirn noch 11 fl./ Nota bene. Er Dominico ist Scbuldig das Stai­nen Creutz in Tschernillezperg Meyssterlich mit Sallbt seinen Staffeln das die arbeyt in Windt Vnd Regen bestebe auSzumachen ••• / 11. July Ime abermal geben ••• 4 fl. 10 v.-Doainico Nimis. Ist/ eingestanden 15. Sept. 1610/ 22. Sep­tembris Ime abermal geben ••• 5 fl./ 17. Octobris Ime geben ••• 11 fl./ Item 2 byerscbe beutt Vnd 1 khlaines per se./ 18. Jan. 1611 dati sunt ei praesente M. Ioanne Donino ad computum Labacensis Chori in Taleris ••. 12 fl./ NB Crucea in Konte proaisit ad festum s. Georgy reficere. 10 v.-4. Jan(uarii) 1611/ Mit M. Bansen Specht Burgern Vnd Tisch­lern zu Laybach wegen des Predig Stuels in der thumb Khircben S. Nico­laj daselbst. !tem wegen des Altars Vnd Gestuels in Unserer Capellen aldort: Vnd alles andern so er VnS biS Dato (gemacbt) abgearbeyt: bringt sein vollige anforderung fur alle arbeyt zway hundert, Syben Vnd Sechzig fl: 51 kr ••• / dise sein Ime Paar Vnd vollig bezalt worden/ presente R. D. Praeposito: et Ioanne Cubiculario./ Banns Specht/ disch­ler. 10 v.-K. Juan de Donino Kawrer -Require Augustum. 11 r.-Tischler K. Christoph Haimbperger/ 17. April 1610 an der Neuen arbeyt pro Sepulchro D(omi)ni Vnd anders zu 2 fl. Itea Schaffer seinen helffer gab auch 30 kr. 11 r.-M. Bannsen Specht Tischlern zu Laybach -21. Juny/ den neuen Predig Stuel in der Thueakbirchen bezalt mit ... 80 fl./ !tem Ime von Oberburg auS auf die Neuen arbeyt Vnsers Altars in Allerbeiligen ca­pellen S. S. Thoaae et Florianj geschikht in dreyern ••• 50 fl. 11 v.-20. Februarii Thomas Deapkher: Perlheffter/ Ultra praeceptos hactenus 22 fl dedimus ei ad Baccbanalia .•• 8 fl./ 22. Aprilis Ime gegeben ••• 26 Taller, id est 13 ducaten in goldt, sunt ••• 30 fl 20 kr./ 23. May quando pro noua alia Infula conuenimus paranda, dedimus ei ••• 20 fl./ 9. July abermalen ••• 6 fl/ 7. September abermal 20 fl./ In die S. Michaelis aberaal •.• 6 fl./ 6. Octobris 2 1/4 Ellen hoch Englisch feyellfarben tueches von Reichen genomen zu 5 fl 40 kr ••• 13 fl 5 kr./ (pripisano ob strani:) Require Maium/ 31. Jan. 1611. Item Ime geben 12 fl./ Require tectua librj. 11 v.-K. Georg Migerli Goldschmidt/ wegen der Inful/ 21. Februarii 1610. !tem Erstlichen Ime geben ••• 6 fl/ Hehr zur Veyhnachten 5 fl./ Item zu Laybach ••• 6 fl./ Item wegen des Niclasen •.• 1 fl 46 kr 2 pf./ {pripisano ob strani:) Ad deaurandum pro Infula laenys Vutaliz dedit S Ducatos. Ego autea 2 Ducatos 1/2. 11 v.-21. Februarii ad Sponsalia 4 fl./ Item unum aureum numaum Sponsae dandua pulcheriaua ••• 2 fl 20 kr./ Itea Vutaliz zu Stein .•. 6 fl./ Mehr ..• 1 fl 30 kr. 12 r.-19. Februarii Mathes Planer/ Oberburgj/ Uber die hyeuorigen gegeben ••• 37 fl/ 37 fl, aberaal geben •.• 10 fl./ Itea 17. Marty abermalen •.• 3 fl./ Itea 10. Aprilis zu Laybach in farbunghen 20 fl./ Item 18. Hay Abents pro Antonio ••• 20 fl./ Itea der Anbald zua Kirchtag den 28. Marty ••• 2 fl./ 9. July aberaal ••• 10 fl./ 15. July hyeuor der Anbald •.• 8 fl./ Mense Augusti Labaci .•• 20 fl./ 29. Julij 2000 folia aurj/ 15. Septeabris accepit in auro et Taleris .•• 32 fl 20 kr./ 24. Decembris gab Iae Anbald ••• 15 fl. 12 r.-Meyster Christoph VeySaann/ auf sein arbeyt geben/ Uber die hyeuor Ime gegeben •.• 31 fl/ aberaalen zu Farbung geben 20 fl./ !tem Anbaldus illi dedit in recessu .•• 10 fl./ 6. Aprilis Soluiaus illi totum pro Sepulchro Domini depicto pactua pretiua Scilicet •.• 89 fl. {zur fassung)/ 19. Juny Labaci ei dedimus ad nouum Sacelli nostri laborem ••• 20 fl./ Augusti iterum Labaci .•. 20 fl./ 3. Octobris per Sebastianum in Taleris •.. 12 fl. 12 v.-dem Hartinus Valter Tischlergesselen ••• 31. May, alS er sich von seinen Meyster auSgeledigt dargeben ••• 10 fl./ !tem 9. July 1610 Oberburgi ... 2 fl./ 24. September abermalen •.. 3 fl./ Hehr per 1 par Struapf ••• 2 fl./ 29. September abermalen ••. 3 fl./ 24. December der Anbald ••• 2 fl. 12 v.-12. September 1610. Pildschnitzer Meister Peter Roffer, Vnser geuatter hatt ein RauS ••. Von VnS per .•• 60 fl./ 12. September dati sunt illi ••• 10 fl. 13 r.-.../ 4. Causa Praepositurae siue Beneficy Veldensis amicabi­liter ad componendum recepta, atque perdita ... 14 r.-8. Harty, den Berhard Freundt, Burgern und HandelSmann Jubi­lyerer zu Gr4tz, sein Sylber Schissl Vnd Taller, was etbo zu eines herrn Tisch gehorig so Vber 500 fl Teutsche Vehrung gebracht, alhye zu Obernburg, mit 460 fl Vollig bezallt. 14 r.-{Martius) ••• den 24. dits •.• /!tem wegen des Styffts lehen bryeffs dem Satelperger 9 ducaten in goldt: M. Petro de Fabris 3 Vnd M. Paulo Vidmayr 1 ducaten in goldt geschikht. 22 r.-Fransen Von Weyssen Zwyern 2 stukhl zu 1 fl ... 2 fl./ Item khlaine bertl 4 Stukhl per 4 fl. 22 v.-Anthonj Suchart/ .../ NB zwey grosse Fannen Pletter, id est 12 fl. Sein Vnbezallt./ 23. Juny: sein Ime 7 Fannenbletter per 43 fl paar bezalt worden./ Ergo plus minus dedimus ei .../ !tem Umbellam coriaceam per 18 fl/ alles paar bezalt. 23 r.-Anthonj suchart/ •.. / 18. Hay 1610/ ... Schwarze Neapolita­nische Schnyer ••• hungarische Schlingen, Seyden •.• 24 r.-{Haius) Etiaa pro Honstrantys est perscriptum ad D. Capit. et Ioanne• Prannern. 25 v.-Thomasen Dembkhers Berlheffters arbeyt Vnd Verdiennen, a Festo Assumptionis B. HARIAE Virginis 1609 usque ad Doainicam Palmarum Anni 1610./ Erstlich zwey Register! zu 2 fl ••. faciunt 4 fl./ Fur die Schonne Berlen Inful macherlohn 75 Taller ••• faciunt 80 fl 30 kr./ Fur die Zepfe darzue 18 Taller ... faciunt 21 fl./ Hehr fur das Fuetter/ inwendig mit 2 Vappen gestukht ••• 16 Taller ••. 18 fl 40 kr./ Ein goldfarbe Inful gebessert per ... 40 kr./ Gezogen Sylber darzue geben per ••• 22 kr./ Pontificales Chirothecas Sericas mit Berlen gestukht, Vnd das Fuetter gerissen per .•• 2 fl/ facit 134 fl 12 kr,/ daran hatt er bi! auf den 23. May 1610 in Vnterschidlichen Possten eapfangen 80 fl. 26 r.-23. May. Mit Thomasen Dempkher Von Berlin, au! der Markh zu Brandenburg, auf ein newes, wegen einer andern newn Inful geschlossen wie volgt./ Seines gedinkhens, hatt er ein 28 wochen zu arbeytten da­ran/ den zeug alles geben Vnd khauffen wier darzue:/ !tem Vber dise nach vorhandene Berl, sollen vir noch ein 5 oder 6 lott zu 4 Tallern Khauffen: Etbas grossern zue Cronlaaenten. Sein Tisch soll er bey den Pryestern haben. Sein Viertl Veins des Tags. Vnd nach wyerdigkheit der arbeyt sein gebuerliche belohnung./ KB 24. Deceabris gab Ime Anbald 4 fl./ 20. Harty Iae geben •.• 24 fl./ (pripisano ob strani:) Require Februariua. 27 v. -14. Juny 1610/ Pro Tabetibus rubeis ulnarua 38 1/2 pro 7 libris ••• 28 r.-JO. Hay/ auf Laybach khoaen bi! Corporis Christi gebliben. Spendirt Vnd aulzallt/ Patribus Capuccinis ad aanus Pauli Ciriani pro Tabernaculo SS. Sacraaenti et Palla parua ualida 61 fl 46 kr./ Antea Viscojo .•• 50 fl./ per D. Hikez ••• 100 fl./ Dem Leonardo Viscoj fur waaren/ Lapicidae Fidel pro Quinque Petris in quibus Arma Episcopalia excisa. 29 r.-4. Juny allata est nobis Reginalis Monstrantia, boe est Margaritae Reginae Bispaniarum Indiaruaque adhuc Anno 1598 cum ad nup­tias Suas Graetio in Hispanias proficisceretur, Sodalitati nostrae Labacensi Sanctissimi Corp(oris) Christi ad quaa propria inscripta est manu, proaissua donua. Sed ecce confractua fuit uitrum circa Sphaerulam Seailunarem. Huius usus fuit ad S. Petru• extra muros in die Festo Sanctissimi Corp(oris) Christi. 29 v.-18. Juny Labaci/ Reuerendis Patribus Capuccinis Tabernaculum deauratua pro s.s. Sacraaento:/ Itea Picturam Magnam pro Suaao Altari factaa Venetys Soluiaus ••• 200 fl. 30 r.-KB + KB/ 8. Juny allata est altera aulto excellentior, pul­chrior et pretiosior Monstrantia Serenissimae Mariae Hagdalenae Archi­ducis Austriae Hagnae Ducissae Betruriae Cosaae Hedicej Vxoris, donum eidea Sodalitati Labacensi Anno 1608 cua Florentiaa per Labacum cum Haximiliano Fratre proficisceretur: ore proprio liberalissiae promissum Praestituaque. Bane cua Praecedenti Reginali et alia Tertia ad S. Can­tianua prope Auerspergam Spectantem, consecrauiaus in Profesto s.s. corp(oris) Christi et in Processione Soleani deportauimus, sub Mitra noua pretiosa, cua oanium Spectantium admiratione et laetitia./ Res­ criptae gratiarum actiones, ipsi Hagnae Ducissae et Ioanni Pranner eius Procuratorj./ Valentino ROsler Tabellario caaeralj qui Konstrantiam detulit dati 6 Ducati aurej et 3 fl pro honorario. 30 v.-19. Juny R. P. Kicolao Jagnatouio Rectori Labacensis Colegii subsidiua nostrum pro Canonizatione B. Patris Ignatii Lojolae ••• m1s1 100 fl./ 17. Biduo antea duos fontes Sub Turrj Praedy Patrum Soleani ritu benedixiaus./ .../ Ordinauimus Labaci et utramque in die Sancto et Octaua Corporis Christi Processionea cua Honstrantiae nouae deportatio­ne peregimus foeliciter. Laus Deo et Magnae Katri Virgini Amen. 31 r.-12. Juny ••• / Itea per Sebastianum misimus Talero pro Chiro­thecis .•• 50 libras./ Ultima Decembris 1610 eidem R. P. Nicolao Jag­njetouio pro reparatione Campanae Sancti Jacobj et M. Eliae Somrakh tradidi •.. 116 fl./ Eadea caapana consecrata est die eodea Sub Titulo Domini Hostri JESV Christi: Beatae Mariae Virginis et Sancti Ignaty Lojolae Fundatoris Societatis JESV in breui canonizandi. Turri iaposita primo sonnat. 32 r.-7. July/ K. Pangrazen Petschocher Zymermann zu Stain auf die arbeyt alhye, alSbald nach Jacobi anzufangen, drangeldt geben ••• 4 fl. 32 v.-29. Juny/ .••/ Eodem K. Georgius Kagerlj Goldtschmid Von Stain 6 lott Sylber in guetten Tallern, libras Julier, Vnd Behemischen groschen zuegestollt den Altvitterischen FueS zum grossen Christallen Creutz zu machen;/ der alte FueS mit sambt den geschraufften Ror wigt lott 59./ (pripisano ob strani:} Goldtschmidt zu Stain. 36 r.-Ad Infulaa Nouam/ 17. July Bernhardt Freundt Burger Vnd Jubilierer zu Gritz gab VnS Volgunde gattungen/ der grossern Perl 1 lott Vnd 1/2 quentchen, das lot per 12 fl, faciunt ••• 13 fl 30 kr/ der andern Sorten Berl yedes lot per 8 fl, faciunt ••. 32 fl/ der dritten Sorten Berl 4 lott 1 1/2 quentchen Vnd 16 Tail per 24 fl/ der Khlainisten Sorten 1 1/2 lot per 5 fl, faciunt 7 fl 30 kr./ Zallberl 333 yedes zu 4 kr ..• 24 fl/ Kesser Sylber Vergolt •.. 15 fl/ 1 Stuzl mit leffl und Kesserl ••• 3 fl 30 kri 2 khleine guldene Ringl mit den Namen JESVS zu Tallern ••• 2 fl 20 kr/ Itea mehr 2 guldine Ringl ... 3 fl/ 124 fl 50 kr/ die sein durch den Anbalden paar bezalt./ 36 v.-••• Item sein Ime Freundt 4 lott khlaine Berl zu 3 fl hinfur bezalt worden, id est ..• 12 fl/ ••. 39 v.-17. Jan(uarii) 1611/ gab VnS Anbaldt alS wir K. Juan Donino bezallen nach der ualuation .•• 170 fl./ Item ad Natalem Domini Pictori in Teruntys •.• 15 fl./ Berlheffter .•• 4 fl,/ den Tischler 2 fl,/ 31. Jan(uarii}/ K. Kathesen Plainer Kaller auch fur voll 44 fl in Tallern faciunt in ualuatione ••• 39 fl 10 kr./ Item Allmosen gellt nach der ualuation •.. 2 fl. 40 r.-(April 1611) Arculario nostro domestico ••• 6 fl./ Pictori Katheo Planer ••• 2 fl. 42 v.-K. Juan de Donino Kawrer von wegen Vnsers hewrigen gebewes de Anno 1610 bey S. Kargareten Vnd anderswo geben./ Seines leutten den Baland Vnd Lamprecht ••. 12 fl./ 23. Augusti Ime selbsten geben ••• 20 fl./ 17. Septembris widermalen ... 5 fl./ 17. Octobris eidem dati 50 fl./ Ist alles abgerait Vnd bezalt worden 17. Januarii 1611./ (pri­pisano ob strani:} Require Februarium et Kaiua Anni 1609. 42 v.-26. Augusti. Anthoni Suchart gab Vn& 1 Stukhl schlecht rot­ten Kacheyer 5 fl ••• 43 r.-Anthoni Suchart 17. Augusti/ Rotten Kacheyer 45 r.-6. Septeabris/ ••• / Eodea den K. Baptista Jinzil Stainmezen zu Gonobitz sein hyeuorige arbeyt, de qua Require Octobrem 1609, mit 13 fl Vollig bezallt./ Item auf einen Newn weyssen Marmor Taufstain fur Vnser Oberburaische Kirchen zu aachen/ drangelt gehen ..• 1 ducaten in gold. 45 r.-6. Septeabris/ Eodea Von Jacob Storr Burger zu Stain 1100 durchsichtigen Scheyben erkhaufft per ••• 50 fl./ Item per 20 lot Sey­den ••• 45 v.-14. September/ hatt Jacob Storr zwo Platten Pley, so bey 2. Centner aochte wogen auch hyehero auf Oberburg geschikht/ die sein wir zu bezallen. 46 r.-Exposita hoc anno in Artificiis/ M. Pangrazen Petschacher Zimmermann so selbdrit in die 90 Tag gearbeit Ime des Tags 1 libram,/ den Knechten zu 6 kr ••• 24 fl,/ M. Juan Danino bi& dato ••• 479 fl,/ Stainmezer ••• 152 fl,/ Mallern excepto cibo ac potu ... 500 fl,/ Gla­seren ••• 98 fl,/ Tischlern: M. Hannsen Specht allein excepto Arculario domestico ••• 265 fl,/ Bildschnizer ••• ,/ Perlheffter 223 fl 53 kr,/ Gloggengyesser zu Laybach pro caapana Collegy fundenda 117 fl,/ Aluani per se ••• 100 fl,/ Schlosser pro varys Schmiden 100 fl,/ Zyegler ••• 100 fl,/ Kalchprennern ••. 200 fl/ Robatt beim Graben auSraumben 21 -35/ panis i11111ensa copia. 56 r.-In Festo S. Caeciliae peracta est canonica mea purgatio apud Patres Capuccinos in Oratorio. Coapurgatores fuere R. P. Damascenus, P. Seraphin et P. Angelus. 58 v.-l. Deceabris. Ill.ao D. Ioinni Baptistae Saluago Epi(scopo) Lunensi Sarzanensi et Comiti Huntio Apostolico Pragam discessuro sex pelles Lynceas praetiosissiaas donaui. 59 r.-Hu11111i memoriales dati/ R. D. Marcello Capellano Hunty Apo­stolici 1 argenteum: 1 aureum minorem/ Magistro Domus Hunty Apostolici etiam 1 argenteum: aureum 1 maiorem/ Virgini Mariae Sacristanae Sere­nissimae quae nobis ostendit pretiosa omnia: 1 argenteum aureos 2 mino­res/ Magistro Sanitatis 1 argenteum/ Cocco Magistro Bartholomej 1 ar­genteua. 60 v.-6. Decembris in Festo S. Hicolaj tradidi Supplicem libellum rat(ione) pontis erigendi ipsi Serenissimo Principi. Eodem ante prandi­um Replica tradita. Post Prandium donua retulimus S. Hicolaj bonam Sc(ilicet) expeditionea per os D. Ioannis Gayler ••• / 6. (Decembris) Eodea festo S. Hicolaj Supplicem libellua pro ponte nouo Oberburgi erigendo, apud Serenissiaum audientiam habens proposui. Exhibitus Came­rae pro informatione mittitur./ 8. (Decembris) In die Conceptionis B. M. Virginis aliam habui audientiaa et Supplicem libellum pro asistentia gratiosissiaa in negotio Eccl(esi)ae S. Martini in Schalekh tradidi./ Reddidit Serenissimus: hodie dabo responsum. 61 r.-7. (Decembris) Celebraui in Sacello Serenissimae Mariae Annae de s. Allbrosio./ Post Kissam habui gratiosissimam audientiam./ HB l. Data facultas semper celebrandi in Sacello./ 2. Inscriptio fiet manu Serenissimae ad Fraternitatem./ 3. Pontificalia tradentur pro D. Prae­posito per manus meas transferenda./ 4. Gratias egit Serenissima pro celebratione, Obtulit Suum patrocinium: Et se ac suos orationibus meis coaaendauit. 61 r.-7. (Decembris) Celebraui Serenissimae Mariae Annae in eius Sacello: postea habui audientiam gratiosissimam./ l. Dedit licentiam semper celebrandi./ 2. Komen Congregationi S.S. Sacramenti Labaci./ 3. Pontificalia Sc(ilicet) Pluuiale, Mitram et alia uaria pro D. Praeposi­to Labacensi./ Et se orationibus nostris commendauit. 62 v.-Index/ .•. emit Credenz per 448 lot, per 485 fl 37 kr teutsch in Januario/ infula 200 fl/ •••/ NB lamentatus contra Visita­tionem .•. Veldensem./ ••• / Capucinis Soluit 62 fl, de dono Monstran­ tiae: Junio, et altera Konstrantia Ducissae pretiosissima et quod pro tabernaculo Patribus et pro pictura 200./ Patribus Societatis dat Sub­sidium 100 fl pro Canonizatione Beati Ignaty./ ••• / HB Supplicatio de ponte Oberburgensi, pactua salis. de Ecclesia Schallegg/ dat pro Campa­na Patrua Societatis Jesu 116 fl. 63 r.-Antoni Suchart/ 18. Jan. 1611./ Schwartz Vnd gruen leinbat ••• 4 fl/ •••/ Item 2000 glas Scheyben/ yede zu 2 pfennig, facit 16 fl 40 kr./ Verbleybet VnS Anthoni Schuldig 2 buecher. 63 v.-30. Decembris/ Soluimus Campanam fusaa pro Eccl(esi)a s. Jacobi Ap(osto)li Collegy Societatis JESV M. Eliae Somrath (quam pro uinculo et memoria R. P. Bartholomei Villery in Festo eiusdem s. Bar­tholomej fractam reparare promisimus) 116 fl. 63 v.-31. (Decembris)/ Consecrata fuit eadem Campana in Aede S. Jacobi Ap(osto)li sub honore ac Titulo JESV MARIAE et S. Ignaty Lojolae breui Canonizandi, mane post Sacrum in magna hominum frequentia. 63 v.-Pontiticalia perfecimus in die S. Hatalis Domini in Cathe­drali./ In die S. Noui Anni in Collegio./ In die S. Joinnis Euangelis­ tae apud Capuccinos. Et rursus in Cathedrali in Festo Trium Regum una cum concionibus 3. 64 r.-HB/ ••. / 1. Libri haeretici/ ••• / 4. De nocte pueri mendi­cantes ne cantillent cantiones haereticas prouidendum./ Reisingerin P. Capuccino, de falsis Prophetis concionanti, maledixit: du leugst! .•• 67 v.-26. Februarii 1610/ hatt VnS Vrsula Vnser Schwesster Volgen­des ..• gewandt Machen lassen, Vbergeben: auch bezallt worden ••• platnice zd.-18. Februarii 1610 Zyegler geben 2 fl./ Jacob u Tla­kj/ •.. 2. Shkoff, ni Pergmaster me ne bode pregnali. 1611 a 1 r.-1611/ NB/ 19. Aprilis in Stajn per Shuppin nostrum Officiale• comperimus ... Subditum Beneficij Sancti Georgy, Crucis defixua a nobis Signum sub mulcta 100 Ducatorum Principis Camerae numerandorum, fuisse ac esse extractum et euersum: postea in pallis lini apud Suppa­num D. Priorissae in Michelstctten defossua. 1 r.-NB/ Maller/ Stainmezen/ Glaser/ Tischler/ Require:/ Aprilem/ Maium/ et/ Junium./ Bildschnizer/ Goldtschmid/ zu Laybach/ Require:/ Kaium. 4 r .-In no(m)i(n)e JESV et KARIAE, init nouus foeliciter annus, Sic progrediatur et exeat. Amen./ Labacua in Vigilia Hatiuitatis Domini venimus Kissam: .•. cum Concione in die Sancti Stephani peregimus, Sicut in die S. Joannis Euangelistae apud Patres Capuccinos o(mn)ia Pontificaliter./ Pridie Houi Anni Campanam Maiorem ad S. Jacobum, sub Titulo JESV, KARIAE et B. Ignatij propediem Canonizandi: Solemni ritu consecrauimus./ In Festo Noui Anni, siue SS. Hominis JESV, Utrasque Vesperas, cum Missa Solemni ad Sanctum Jacobum Pontificaliter celebra­uimus: ac plurimos Sacra refecimus communione. 7 rv.-27. Jan(uarii) noctu paulo ante diluculum pulsumque Ave Maria Somniaui tale somnium: Cum Religiosis Patribus Capucinis in area quadam stans ubi Monasterium cum Ecclesia aedificabatur, collocutus: aliqui eorum parum et vix tertiam partem fabricae perfectam et necessa­ria ad omnia deesse querebantur; tune ego et nonnulli ex eis, Dnum prospecturum atque opem allaturum pro consolatione mutua respondimus. Et ecce apparuit s. Franciscus habitu capucino, macilenta facie, statu­ra mediocri et benigne ad me conversus, quasi contributionem aliquam ad fabricam insinuans et exposcens ••• 8 r.-(Januar) Antonius Ardizi v(on) Maylandt gab Vnl/ 4 Pryester Baret zu 20 Pazen ••• 5 fl 20 kr/ Rul Atlal zu 2 ducaten 3 Ellen 8 fl/ 1 Ellen Sammet per ..• 5 fl/ 18 fl 20 kr. 12 v.-Jacob Greyff gab VnS/ 10. Feb./ Musicalienbuecher 24 Stukh zu 20 kr ... 8 fl/ 17 Rotte andacht Vnd Kupfer Stich buechl per 15 kr .•. 4 fl 15 kr/ Item 4: Veysse zu 1 fl ... 4 fl/ Lippoloo: Diurnale: Palaeoti: Vnd Passional ••• 3 fl/ HB Tres Tomos Lippoloo adferendj (sic!)/ GroSn bogen Stukh •.. 138 zu 4 kr ... 9 fl 12 kr/ 2 Grosse stukh Iudicium c/1/ nauis Ecclesiae 2 fl/ halb pogen Stukh ••• 38 zu 2 kr ••• 1 fl 16 kr/ ••. / Agnus Dei zu groschen Paar 73 1/2 ... 3 fl 46 kr 2 pf/ Medalia Vod creQze paar 45 1 fl 10 kr/ Coronae zu libris 40 kr/ 41 fl 4 kr. 14 r.-12. Marty/ Bannl Veyl gab Vol Perlin/ zaal Perl 100 zu 4 kr 6 fl 40 kr/ Item der andern Sorten Perl 3 lot weniger 1 1/2 q. zu 9 fl, facit 23 fl 30 kr/ die khlainen Perl 1 lot •.• 4 fl/ 34 fl 10 kr/ + 2 fl/ 36 fl/ diese hatt der Schaffer mit dreyern wir aber Ime mit gro­schen bezalt/ HB et oratias omnipotenti DEO agit. 14 r.-25. (Martii) Consecratio soleanis prima ad Infulam R. D. Praepositi Labacensis D. Anreae Craly post 151 annos ab Episcopatus Labacensis erectione priai Serenissiao Archiduce Ferdinando et me apud Paulu• Papaa V. interuenientibus ad Infulaa Pontificale• sublimati. 19 r.-22. Aprilis -Mit M. Marxen Hobtner Mallern die Capellen s. Martini et B. Virginis Annuntiatae wo Vnser Grufft ist, zu mallen diser gestallten Verdingt, dal er die Farben, wir Iae vnd seinen gessellen die Cosst vnd Motturfft herrgeben: sich mit der Arbeyt Meisterlich, benebens wen dieselbe fertig, leidenlich gegen Vnl Verhalten wir aber auch nit seines schadens begeren, sondern ein geburliches dauon bezal­len sollen. Dedimus inuicea dextras: et in pecunys Geraanicae monetae Subarrauimus opera•: per 30 fl. In nomine JESV et Kariae. Require Iuni­ua. 24 v.-/Mai/ Bild-Schnizer zu Laybach Ioann Baptista, so Vnl den Heyligen Creutz Altar cua duobus Latronibus: S. Maria Magdalena, B. Joanne, B. Virgine Maria et cua Monte pro basi oeaacht, geben durch den Schaffer 14 fl. 25 r.-Goldtschaid zur dritte Inful hatt Sylber empfangen/ 3. Sep­teaber 8 lott Et totidem/ Debeaus ei mittere./ In geldt hatt er empfan­gen ••• 21 fl 22 kr/ Vnd 1 Taler zu uerarbeyten. 25 r. -Goldtschaid zu Stain M. Georgen Mlgerl/ 17 1/2 lot: sylber zu einen Rauchfal geben/ 22. December ••• 6 fl./ Itea Sylber zu Stain einfassen. 25 v.-Doainico Miais/ Stainaez / hatt zu Laybach Von Vnl empfangen .•• 10 fl./ Mense Julio zu Obernburg zu 2 Vnterschidlicb mallen in herrtten Talern ••• 15 fl./ 21. Auousti dediaus ei noctu in Talleris 6 fl./ 4. Septeabris Labaci •.. 1 fl 30 kr./ Antea accepit 22 fl. 25 v.-MB 17. Septembris ait Dominico Mimis Vab alle Vnd yede ar­beyt so er seyd l. Marty 1610 Jahrs bil 17. Septembris 1611 gemacht, (darain auch die renouir: Vnd Verbesseruno des Zhernillezer Creutzes oder Marter Seulen, so wir 14. Septembris consecrirt, einkbomen), bringt die ganze su„a aller Verrichten arbeit 64 fl 30 kr. Veliche Ime in praesentia Anbaldi allbald paar entricbtt: Besonder drey hyerschen heudtt zu einen Khlayd Verehrnt worden./ Require Octobrem./ (pripis ob strani:) Vnd des Baland. 26 r.-K. Cbristopb Glaser/ 20. August ali er sein arbeit in Vnser Capellen, Vnd sonst dort Vnd da Mottwendiges Fligkhwerch Verricht geben ••• 3 fl/ vor disen auch 5 fl./ MB 200 Venedigische Scheyben von Lay­bach. 26 v.-Ioann Baptista Janzil/ Latoaus pro Baptisterio e Candido marmore facto/ Accepit antea 1 ducatua in auro./ 27. July donec adueha­tur et collocetur ubicumque tandem illo opus fuerit/ accepit 6 Taleros Solidos/ id est 9 fl./ 17. Aug. ali er den Taufstain gebracht Ime geben in Tallern 12 fl./ (pripisano ob strani:) Et tenetur facere basim uel pedem ad baptisteriua. 26 v.-27. July 1611. Kit K. Ioann Baptista einen Hewen Schlul, wegen Zweyer Vnterschidlichen Karaor Pflaster, diser gestallt gemacht. In den khlain Chor zu Laybach bey den Altar. Schwarz SechsegkhetteStain darzwischen alezeytt dreyegkhete Veysse Standl, deren ye 4 fur ain Schwarzen zu rechnen (ausser der Staffel)./ Itea die Veysse Vier­egkhete in den Untern Chor allzeytt zwen dergleichen lenge Schwarze entzwischen; fur ein Veyssen: Vnd 2 khlaine Veysse fur ein Schwarzen zu raytten: ye ein Stukh per 18 kr, Vnd in Zeytt der arbeytt zu Laybach bey Vnserer Notturfft, Vnd 1 hyerschen bautt leutkbauff. Ist bescblos­sen in beywesen herrn Andre Felman./ Andreas Fellmanus m.p./ Io Batista Janzil confeso. 27 r.-19. Kay/ NB 23. Decembris 1610 dati ei sunt 9 fl./ Martin Valther/ Tischler Keyster bestollt worden auf Stukh:/ oder Vochenlohn: Ordinary: Vnd nach gelegenheit seiner Schwiren arbeyt Extraordinario Vein zu geben./ Dati ei per aanus Ioannis ••• 12 fl./ 24. July dati ei ••• 3 fl. 27 r.-darauf bat K. Janzil harrgellts in Praesentia herrn Andre Fellmanus empfangen in Goldt Vnd dreyern .•• 24 fl./ 29. Noueabris bat Janzil aberaal auS handen Anbaldts eapfangen ••• 30 fl./ Io Batista Janzil Chonfeso chome di sopra. 27 v.-19. Kay Antoni Suchart/ Hurnbergische Zwillich zu Pettge­ wandt ••• / Rott Vnd Aschenfarb daaaschk •••/ ••• Spanische Taffent •.. 28 r.-19. Kay Jacob Suchart von Pleyburg gab VnS/ Brocatel 15 Ellen •../ 2 Ellen Florentiner Schwarz Atlas •••/ ••• / 4 Teppich zu 2 fl ... 29 r.-Ioann Donino Vnd Seine Kawrer haben fQr die arbeyt dises Jahrs eapfangen./ Balandt den 17. Septembris empfieng •.• 10 fl./ Kehr ad restum Omnium Sanctorum den Baland geben .•• 30 fl./ den 14. Kay 1612 dem K. Ioanni Danino selbst geben ••• 30 fl. 29 v.-22. Decembris mit K. Karxen Bobtner Kaller in beywesen des Zurlers S. Annae Vnd s. Peters Altar in Vnserer cosst, Vnd darreichung gold Vnd Sylbers zum planiern Verdingt per achzig gulden Reinisch Vnd 1 Doplin. 30 r.-Require Aprilem/ Karcus Eppner Kaller So VnS Sanct Martini Capellen mallet ad taxam et arbitrium bonorua virorum, in nostro uic­tu./ Kense Juny angefangen. Tune accepit pro emendis et parandis colo­ribus in Teutschen gellt ••• 30 fl./ 17. July in Tallern fur Voll .•• 9 fl./ 16. Augusti eidem dati in auro ••• 38 fl./ 28. Septembris pro coloribus Clagenfurti in Taleris o(c)to dati ei ••• 12 fl./ 11. Nouem­bris abermalen geben •.. 10 fl./ Kit I•e in Decembri die ganze Capellen arbeyt s. Martini abgerayt bringt: 190 fl besonder ein Ehrung./ Require Aprilem. 30 v.-26. April 1611/ den Thomas Dembkher/ Perlheffter/ Erlegt Anbald den Perlheffter sein abgeraytten Volligen rest mit Siben Vnd Vierzig fl 31 kr/ id est ••• 47 fl 31 kr./ 28. Aprilis Item den VeiS­potten Teutschen Geldts ••• 73 fl 20 kr. 31 r.-K. Kathes Planner Kaller/ 14. July 1611./ Anbald bat Ime Uber das so berayt abgerait Vnd bezalt worden, drey Tafelein, yede per drey guldin bezalt, id est ••• 9 fl./ Besonder bat Iae Anbald auf die khonfftig arbeyt geben ••• 10 fl/ id est zehen gulden./ 17. July in herrtten Tallern ex nostris manibus geben •.• 15 fl./ 30. July iterum ••• 12 fl./ 28. Septembris abermalen geben ••• 10 fl. 38 r.-11. Augusti Philippus Bawer Niderlendischer Buechhindler gab VnS:/ 12 Bnglisch Alabaster Tafelein per 36 fl,/ 13 Kupfer Stukhlein per 36 fl,/ 7 kayserliche Contrafetten ••• 21 fl,/ Vappen buech 6 fl,/ Allerley Trachtten ••• 3 fl,/ 14 haydnische Kayser in Kupferstich ••• 1 fl 45 kr,/ Item aehr 3 schoene Kupferstich .•• 30 kr,/ Belarminus contra Regem Angliae ••• 30 kr,/ B. Virginis Sodalitas Teutsch 1 fl,/ Duo Astrolabia per 24 fl/ faciunt 129 fl 45 kr./ Diese sein paar bezallt worden. 39 r.-29. Octobris/ hatt VnS Nouakh in Tuech zue becliydung des Thomashik, Vnd Capellers/ Itea anderer Scholaren erlegt 34 fl ••• 40 r.-Anno D(omi)ni MDCXI/ 4. Deceabris./ Erlegt VnS Anbald von heuer nach der ualuation eingenomenen Steuer Gellt wie Volgt:/ ••• / Ite• 12 ducaten in gold pro nuaais memorialibus a 2 fl 15 kr 27 fl./ Pro Offertorio Bxequarua Reginalium Bispaniae ... 2 fl./ M. Bapti­stae Janzil pro Choro Labacensi ... 27 fl./ zweyen Cramern 12 Decembris ••• 12 fl./ 14. Deceabris erlegt Anbald zu abzallung M. Marxen Hobtner Kallers, wegen Sancti Martini Capellen in hertten Tallern zu 84 kr, yeden derselben gerechnet ain hundert Vnd Zehen faciunt ..• 154 fl./ 22. Decembris pro Collegy Lab(acensis) Suburbana fabrica 180 fl./ Itea zu Gritz dem Bern. Freundt Jubilierer ••• 100 fl./ Item Micbaeln Siechl ••• 400 fl/ ••• 40 v.-Itea Anno 1612, 22. Januarii/ Erlegt Anbald an Vnser Statt, zu handen Ursulae Wutalizin seiner Scbwiger ••• /Item pro Eleemosynis pauperum minutas ••• 10 fl,/ dem Martino Tischler fur Voll •.• 20 fl,/ dem Schlosser zu Stain M. Ploschikher fur Voll ••• 3 fl,/ des Andreen Nouakh seeligen Sohn ••• 30 fl./ Hense Februario: zu dem Bischofflichen Pontificial Ring den Goldschaid zu Stain, per aanus Cubicularij 8 duca­ten in gold, zu 2 fl 15 kr, Vnd ain gold Cronnen per 2 fl 24 kr herrge­ben, id est 19 fl 24 kr in teutsche gellt./ 17. Februarii pro Eleemosy­nis Labaci in nummis ••• 10 fl./ 21. Februarii K. Karxen Kaller in dreyern fur Voll ••• 40 fl./ 4. Karty den K. Kathesen Planer fur Voll 15 fl./ Eodem den Tischler auch fur Voll •.• 4 fl./ 321 fl 54 kr. 41 r.-Fur Voll/ 6. Karty (1612) dem Kichel Syechl Syben Centner honig ••• / ••• / 5. April zu abzallung des Antony Baldi, wegen der Wey! Damashkharer Pluuial Leuiticis, Antipendy Vnd Casul nach der ual­uation zu Vnsern handen in Tallern erlegt ye den Taller per 84 kr, facit 280 fl./ ••• / 14. April den Baptista Janzil in groschen erlegt nach der ualuation ••• 27 fl 54 kr/ hatt gebracht fur Voll ..• 31 fl./ ••• / Al! der herr Thuemb Probst auf Gritz geraist bey Ime den Kagerly, Vnd Petro de Fabris 4 ducaten in gold geschikht yeden per 2 fl 15 kr, faciunt ••. 9 fl./ .•• / 19. May den K. Karxen Kaller in Tallern nach der Valuation geben 34 fl 36 kr, facit fur Voll 37 fl./ •.. 41 v.-(20. Hay, 1612) dem Ioin Baptista Blonda zu seinen abfertti­gung geben ••• 20 fl./ 19. Juny quando ad Festum SS. Corporis Christi Labacum fuimus profecti in Tallern nach der ualuation 200 fl./ plene Marxen Bobtner Mallern ••• 40 fl./ plene Pryestern Ioanni Plehan, al! er auf Petrinja zu seinem dienst abgefertigt worden 15 fl./ Item Dominico Buzj einen Wallischen Zyengyesser fur sein Verdienst auch plene oder fur Voll geben ••• 25 fl 36 kr./ Einen Istrianischen Pil­gramb sein 4 fl./ Item Mense Julij dem Organisten Carolo Burkharden ... 4 fl. 42 r.-27. July 1612./ R. P. Julio Neydhardo, Dati sunt in aoneta Germanica 90 fl, faciunt secundum usualem ••• 100 fl./ K. Harxen Hobt­ner Mallern (36 secundum Valuationem) •.. 40 fl./ .../ 11. Augusti R. P. Ioanni Tshandikh ad rationes Typographiae et libelli Euangeliorum in Teutschen geldt ••. 97 fl/ id est/ alias dati 200 fl. 44 r.-5. Sept(embris) post Comitia conclusa Dedicata fuit solenni Conuiuio et Dialogo Domus Noua in praedio Patru• Soc(ietatis) Jesu, quam nostris Sumptibus aedificauiaus et Insignia Episcopalia includi in muro curauimus. Praesentes fuere D.nus Berbardus ab Auersperg: Vice Capitaneus: D.nus Georg(ius) Andreas ab Cazianer eius Socer Praeses: D.nus a Lamberg Baro: D. Nicolaus ab Egkh, D. Jacobus ah Edling, D. Daniel Gall et aly permulti. Excepti Scenice fuimus perhonorifice. 47 v.-... volgende Sachen/ .•• Vieregkhete Glasl ... 49 r.-3. Octobris Joanni Baptista Costa Bildschnizer von GOrz Vmb das er Vn! ein Altar in Basilica zu Laybach in der Thuemb Kbirchen neben Vnsern Oratorio Von Crucifixo: Duobus Latronibus, Konte Caluari­ ae, B. K(aria) Virgine, S. Joanne et S. Maria Magdalena darunter ste­hend gemacht. Vber die hyeuor empfangne 14 fl 30 kr noch 30 fl erlegt zu Oberburg, id est •.. 44 fl 30 kr. 50 r.-Dominicus Nimis/ 29. Octobris 1611 ist allerdings, in allem abgeraytt, befridiget und abgezolt worden. Vnd auf khunfftige arbeytt die Er zu Laybacb verrichten soll, werden von Irer rurstl. Dchl. fQr Ine den Antoni Zuchart 10 fl guett ge•acht werden./ Require etia• Kai­ua. (Notico je zacel in zakljucil Hren, vmesno besedilo od "ist aller­dings" do "gemacht werden" pa je zapisala druga roka). 5J r.-29. Octobris Kit dea Do•inico Niais abgerayt Vnd Ine Von allen allerdings bezallt. 55 v.-Leonhardo Viscoj/ 26. Nouembris gab Volgunde Waaren: zway Stukhl Schaalot ••• / Fiorentiner AtlaS ••• 4 fl JO kr. 57 r.-(Noueaber) K. Pangraz Petscbocher/ 29. dits Zi1111eraan Von Stain das er fur sein person alhye 27 Tag gearbeyt an dachern Vnd sonst yeden Tag zu 12 kr bezalt, id est ••• 5 fl 24 kr./ Besonder seinen Kbnechten Grogor 18 Tag zu 8 kr ••• 2 fl JO kr./ Eodea Gregorn Plohak Schlosser zu Stain/ Auf Vnser arbeyt Vnd Eysen Gitter beia K. Pangrazen geschikht auf rayttung ••• 5 fl. 58 r.-11. Noue•bris/ NB den Leonhard Zyegler auf Khonfftige arbeyt zu seiner Notturfft Vnd lthrankheit fQrgestrekht ••• 4 fl./ Besonder ad uictua Ime ein Kelchkbue erkhaufft. 62 v.-Index/ •.. / in Kartio benedicit praepositua cua infula,/ ••• /in Aprili die Kahlerei Annuntiatae Capellen per 190 fl,/ curat 3. infula•/ thuribulu•/ in Kaio daS Pflaster zu Laibach ia Chor,/ Curat pingi altare s. Petri et S. Annae,/ •.• / annulua Pontificaliua,/ curat damascenua ornatua per 280 fl./ ••• / In Iulio patri 100 fl, faciunt 90 fl usuales./ NB quod suis Suaptibus fabricauit locua recreationis Pat­ru• Societatis Jesu .•• 66 v.-NB Leonhard Zyegler/ Require Noueabrea. 1611 b 7 v.-29. (Januarii) Mit M. Mathesen Planner wegen des Altars Vnse­rer Capellen ss. Thoaae Apostoli: Floriani et O.nium Sanctorum Vollig abgerayt: Vnd ist (neben deae was wir I• nachgesehen oder Verehrt) das geding Vollig bezallt worden ••. 300 fl./ Besonder sein Ime 4 Vnser lyeben Frawen Quader ait dea Schlaffenden Kindlein JESV: Vnd Vnser Contrafactur auch bezalt worden per 24 fl./ Vier Tafelein sein noch zu bezallen. 8 v.-NB De Parochia in Tryfail tenetur in rationibus et plena Solutione. 20 v.-Terrae Kotus 31. Kay/ Procubuimus omnes ad genua./ Kox com­ pulsatis Caapanis omnibus itum est ad Teaplua decantatae Litaniae de Beata Maria Virgine: et aliae Poenitentiales Subiunctae Orationes: praesente faailia tota: et oppidanis. 23 v.-5. Juny quae fuit Doainica infra Octaua• Corporis Christi electus fui in Rectorea Priaum Congregationis 8. KARIAE Virginis Assum­ptae in Collegio Labacensi Soc(ietatis) JESV: cua annuli Subarratione et alys aunusculis Solenniter./ Bodem traditi rursus R. P. Nicolao Jagniatouio Rectori Collegy pro fabricae in praedio illorum sub Turri coapleaento ••• 50 fl. 24 r.-(Juny) 8. dits in praesentia Gregorij Zurlery dem Dominico Niais daz er die arbeit aa Zherniliz Creutz Keysterlich dermalen ains­ten Verfertige geben •.• 10 fl./ .•./ Do•ino Jacobo Spadono pro libris R. P. Mariano Concionatori coeaptis dati •.• 15 fl. 31 v.-(30. Septeabris)/ NB Circa idea teapus: haben wir M. Chris­tophen WeySaann alS er auf Obernbura zu VnS kho•en, auf die drey Felder i• Gewelb Basilicae zu Laybach Vnd andere Vnsere arbeyt auSzumallen angehendigt dreyssig fl et proaisit se o(mnila diligenter factur1111/ id est ••• 30 fl. 31 v.-l. October Auf Rudnegkh den Ziaeraan K. Pangrazen Petscha­cher, weil er das Schlo! Vberdekht, au! handen Vnserer Schwesster Ursu­lae vutalizin ••• 5 fl. 41 v.-Index/ ••• / In Iannuario pro Capella oaniua Sanctorum Thomae et Floriani ••• paciscitur 324 fl./ .•• / 5. Juny fit Rector/ dati pro turri Patribus iterua 50 fl. 1613 1 r.-25. Jun. dea Schaffer Bansen Strollin gellt zur hauS Not­turfft gegeben ••• 102 fl. -Qui Struit insidias alijs sibi daana dat ipsi. 1 r.-Leonhard Kern/ Martin Valther/ Kilian Schneyder/ K. Kathes Planer/ Require: Februariua et Kaiua, Aprile• et Kartiua./ M. Janzil: Danino:/ Doainico Niais/ Require Noueabrea et Deceabrea. 5 r.-26. Marty dea K. Mathesen Planer bezalt die 3 Altar Furhang, al! in Vnser Capellen: zu s. Anna: Vnd S. Peters Altar mit ..• 20 fl/ die leinbat darzue per se./ !tem andere 7 Ollfarbige Quader ye ains gegen den andern 7 fl, faciunt ..• 49 fl./ Besonders bey s. Ursula drey Altir/ Bey Sanct Margarethen auch drey Altir./ Statuary noui Sequuntur. Require Aprilea. 5 r.-30. Marty M. Petero Boffer Bildschnizer S. Thomas, s. Michae­lis: Vnser lyebe rrawen Bild: Vod ein Crucifix cua S. Ioanne et B. Maria Virgine bezalt yedes zu 7 gulden, faciunt 28 fl. 5 v.-27. Mart(ii)/ P. Hieronyao Strasser Guardiano Franciscanorua, pro aedificio et restauratione Konastery sui proaissaa exsoluiaus elee­aosynaa 50 Taleros Solidos, id est 77 fl 50 kr. 5 v.-7. Marty Soluiaus Bernardo rreundt Margaritario Ciuique Grae­censi ad aanus Nicolaj rreundt Cognati eius debitua pro unionibus Capi­tularis Infulae in Moneta Geraanica plene/ Praesente Gasparo Bertogna 75 fl. 6 r.-Hann!en Koller Buechbinder per eingebundene buecher 88 fl ultra ea quae prius soluiaus./ Antonio Baldo •••/ Itea buecher Kadriga­lia uariorua authorua./ 6 r.-20. Marty R. P. Rectori Labacensi Soluiaus illud autuua, quod D. Nicolaus Tshandik K. G. pro libelli Euangelioru• Slauici, Graety tradiderat 44 fl 30 kr./ NB NB NB/ NB Itea Sex picturas pro Solario, quod aedificauiaus in Praedio Labacensi Suburbano, pro recreationibus ... 18 fl./ Praedy aedificiua constitit ultra Quadringentos florenos/ id est 400 fl, quod etiaa Solui ego. 6 v.-7. Februarii 1613 etiaa in-Ianuario/ Eodea Leonhardo Kern Bildschnizer/ per Englisch Tuech 7 Ellen zalt 28 fl 52 kr 2 pf/ Mehr ••• 20 fl/ 28. Marty dediaus porro ••• 12 fl/ 29. April 10 fl./ Martino Valther, Tischler/ zu einea Mantl Vod paar Rosen 15 kr/ Tuech 6 Ellen per ••• 24 fl 15 kr/ Itea ••• 8 fl/ 27. April .•• 4 fl/ Itea per Anbaldua .•. 30 fl/ (pripisano ob strani:) NB Require Kaiua/ l. Octobris seinen thranthen Gessellen Laurenzen abzufertigen ••• 4 fl/ Require Kaium/ Kilian Schneyder Vnser Tischler/ hatt Vor disea eapfan­gen von Vn! ••• 14 fl/ Itea ante Natalea Domini ••• 10 fl/ Von Schaffer auch ... 1 fl 30 kr/ 21. Febr(uarii) 1613 wideruab Von Vn! paar ••• 32 fl/ 28. Marty eine hyerschen Hautt/ 15. Aprilis Guilielao Institori Anglico pro eo Soluti ••• 9 fl 5 kr. 7 r.-11. Februarii 1613/ Siaon Kullner Von leihenbach au! Keich­sen, ein Tuechler/ gab Erstlich denn h(errn} Paulua Vidaayr Caplan zu bekhlaiden 11 Ellen Schepptuech zu 2 fl 10 kr ••• id est 23 fl 50 kr./ Meichsner Vnd Beheabischer Vorziger zu 40 kr 30 1/2 Elen ••• 20 fl 20 kr./ Feyelbraun Bernisch Tuech ••• / 4 StOkhlein Augspurger drey Sudler zu 4 fl 30 kr •.. 18 fl -kr./ Gefarbter Schmaller Bertlen ••• / ••• / Itea des Leonhardi Posst •.. 28 fl 52 kr 2 pf/ des Martini Posst ..• 24 fl 15 kr/ faciunt 53 fl 7 kr./ Solutua sunt oania. 7 v.-10. Februarii 1613/ Jacob Sucbort:/ gab Volgende Waaren/ AtlaS 5 fl/ Goldfarben Geplumbten recht Florentiner damaschkh zu 4 fl/ Item Von wegen des M. Hathesen Mallers bezalt ••• 4 fl 20 kr. 9 r.-22. Harty Joanni Baptistae Janzil, abermal auf die Laybache­rische Thumbkirchen arbeyt geben zu Oberburg ••• 25 fl. 10 r.-Planer -Etiam in Hartio/ 19. Aprilis. Hit M. Mathesen Pla­ner Maller 12 Schwybogen, Vnd Fenster in der grossen Kirchen zu Ober­burg alhye in Naui Ecclesiae dergestallt Verdingt Vnd bedingt das er Sauber Vnd Maysterlich die 12 Apostolos auf yeden Schwipogen ainen Manes oder noch grosser hohe. Hit seinen Namen Articulo fidei Vnd Ver­zaichnus der Prouinz, leben, lehr, Vnd Sterben, actlich Vnd vnsaumblich Mallen: die Fenster alle 12: fein Vnd khonstlich einfassen, die Gesymbs zu Obrist herumb auch lustig mahlen Vnd Inner 10 Wochen sicut promisit, Verfertigen solle; dagegen hatt er Von VnS die SpeyS, Vnd Trankh: 6 fl fur ein Schwipogen. Apostel Vnd renster: Vnd daz oerusst. Dedimus ei ad rationes •.• 20 fl 13 kr 1 pf. 10 v.-Planer/ 24. May haben wir abermalen M. Mathesen paar gelt geben .•. 15 fl./ 27. Juny aberaalen .•. 5 fl/ 13. Aug. Ime geben paar ••• 15 fl./ Item dem Schaffer fdr Ine .•• 18 fl./ 30. Aug. 1613 iterum ei dati praesentibus Vrsula et Casparo ••. 20 fl./ 19. September Ime geben 2 hertte Taller ••• 3 fl 6 kr./ 24. Sept. aberaalen geben Cillj ••• 2 fl./ l. October alS er den Heinrich abgefertigt .•. 15 fl./ NB 10. Februar Jacoben Suchart fur Ine bezalt ..• 4 fl 20 kr./ Require Februarium/ 29. October abermalen ..• 10 fl./ Ist alles bezahlt Vermug Ausszug Vnd darauf gestollter Verzaichnnes./ Vide Oberburgi/ Archiuium. 11 r.-2. December 1613/ haben wir mit M. Mathesen Planner, aberma­len ein Verdingnus geaacht, wegen eines Quader auf Cillj, ins Capucci­ner Closster (:so wir Inen Verhaissen: sambt einem Tabernaculo pro s.s. Sacraaento) das Quader soll sein: Exaltatio s. Crucis: Vnden herumb S. Caecilia, Valerianus, Tiburtius, S. Vrbanus: auf der andern Seytten s. Ioannes Baptista: s. Thomas Apostolus, S. Hieronymus: S. Franciscus Vnd s. Clara. Vabs creutz Schonne Engel cum armis Passionis. Oberhalb des Creuzes s. Trinitas Gott Vatter ad dexteraa, Gott Soho: Supra Crucem i1111ediate der heylige Geysst, ad Sinistram B. Viroo MARIA. Vnd ain Stern supra Crucea, so gesehen worden Vnter Tags in die positionis Primarij Lapidis:/ Itea ad Basim, s. Caecilia Todt ligend mit Iren dreyen Bali wunden: Vnd zu beden seytten des quaders in den Turrlein duo Sancti ad beneplacitum./ Item die Rammen, Vnd alle zyerd soll Mey­ster Mathes Seuberlich scbuldig sein zu Hahlen: In Vnser SpeyS: Lein­bat: leinoll Vnd Khreyden geben wir darzue./ (pripis ob strani:) cum Armis nostris ad pedes./ 11 v.-Vnd Meyster Mathes ist Schuldig das Quader bi! Lyechtmessen auSzumablen: Wo nit, so wirdet Ime aller Vbri­gen Vncossten, an der Verdingten Summa abgezogen werden: Vnd begert 100 fl die wolle er alS Verdiennen, das wir mit seiner arbeyt bestehen, Vnd zufryden sein, auch Sprechen sollen, das er 's Verdiennt babe. Actum et promissum, Oberburgi, ut supra Praesente Ioanne Strollin Oeconomo./ Data Tela et Oleum lini. 12 r.-Nota -20. Aprilis ad requisitionem Ill.mi D.D. Martini Episcopi Seccouiensis profecti suaus Marchpurgum ad ponendum primarium lapidem pro Eccl(esi)a et Monasterio Religiosorum Fratrum Capucinorum. Kora 3. a Prandio. Et venimus nocte valde intempesta et periculosa ad s. Georgium in Scalis./ 22. Aprilis venimus in Marchperg ad Prandium ob vys nobis extra pontem R.R. Patribus Capuccinis omnibus. In pulsu Cam­panarua, nobis ad honorem facto, Campana maior fracta est et excidit frustua quasi unius centenary •.• / 23. Aprilis Solennissime facta est Processio ex Aede Parochiali ad Locum Fundationis ibidemque in Pontifi­calibus posuimus et consecrauimus Primarium Lapidem uel celebrauimus Pontificaliter./ 12 v.-23. April. Solennissime facta est Processio ex Aede Parochiali ad locum ibideaque in Pontificalibus posuimus et conse­crauimus primarium lapidem. Eodem 23. Confirmauimus a(n)i(m)as quasi 300./ Et Pater Bonauentura Generalis rratrum Minorum de Obseruantia Comissarius sub noctem venit et praevia salutatione Archiducali a Sere­nissima Maria Anna concessionem r(ati)o(n)e Monasteriorum Monialium in Minkendorff, Lakh et Michelstetten expedivit coram Ill.ri D.o Jacobo Kiselio et D.Frangipanio in Aula Marchpurgensi. 13 r.-Confirmati ad S. Nicolaum Labaci ad Festum ss. Pentecostes ••• / Priaa die Consecrationis .•• 300/ Ad S. Petrum prope Pillicbgratz ultra 2000./ Ad Nouum Aedificium In festo Assumptionis Natiuitatis Mariae. 15 r.-l. May Posuimus et Consecrauimus Primarium Lapidem, pro Eccl(esi)a s. Jacobi, s. Wolfgangi Ep(iscop)i et s. Ignaty Loyolae Confess(oris) in Collegio Labacensi foeliciter./ Serenissimus Archidux Ferdinandus misit suum Commissarium D. Abbatem in Sittich, qui fuit aeger et Podagrinus. A Prandio exhibita fuit Comoedia Saul et Dauid in Area Collegii magnifice. 16 v.-Leonhard Khern Bildhawer/ Require Februarium et Decembrem 1612/ 27. Juny dedimus ei pro Petro Hoffer Coidiutore ••. 2 fl./ 20. July gaben wir Ime abermalen paaren geldts .•• 40 fl/ NB Dicit Se per­cepisse hactenus 115 fl/ 16. Septembris iterum dati ei .•• 20 fl/ 29. Octobris iterum ••• 24 fl/ promisit usque ad operis consu11111ationem Se nihil amplius petiturum. 17 r.-Kilian Schneyder Tischler Vnd Schnizler/ Require Februarium 20. July/ Haben wir Ime abermalen paargellt auSgezahlt ... 30 fl -kr./ Item 11. Octobris ••• 20 fl./ In Festo S. Stephani Protomartyri ••• 20 fl/ Martino Walther Arculario/ Eodem resto S. Stephanj per manus Kilia­ni dati sunt in Teruntys ••• 24 fl. 18 v.-Jacob Suchart/ 21. Juny/ 1 3/4 Feygl Pranner damaschkh zu 3 fl ••. 5 fl 45 kr./ ••• / zwey RauchfaS (:darzue Jacob di Nauicellas zu schikhen schuldig) ••• 19 r.-Dominico Kajon/ 10 lot Leonisch Sylber Schnyerl, das lot zu 24 kr, faciunt 4 fl./ ••• 20 r.-NB DOMVS/ 21. Juny. Kit Jacoben Suchart praesente Dominico Majon, Antonio Suchart, Anbalden Vnd M. Rajnery Veyer Secretary, wegen Vnsers an die Hoff Mull anrainendes Hauses (:hyeuor Versprochenermas­sen) einen SchluS gemacht, Vnd dasselbig Verkhaufft per 425 fl:/ Item 2 Stukhl Zeugs quineto Vnd leutkhauff per se./ diser gestallt Vnd condi­tion: da die Milloshizhin Inner 14 Tagen nit mit Paaren gellt einste­het, so ervolgt den Jacoben Vnd seinen Erben ein Khauffbryeff, wie beim Styfft Vnd Markht Oberburg gebrauchig. Erlegt Jacob Suchart Paar 200 fl. Item die 2 Stukhl Zeugs/ Leutkbauff ist per se. 24 r.-l. Julii Labacua ad Prandium. Mox ad S. Petrum in Pillicb­gritz venimus Vespere. Itum est obviam Reliquiis cum vexillis./ 2. July a Mane bora 5 Coepimus consecrationem Eccl(esi)ae S. Petrj et Altaris Summi: nec non S.S.S. Trinitatis et S. Sebastiani Altarium: finiuimus paulo ante Vesperas. Interfuit R. D. Augustinus Brenzius Prior Carthu­siae rreydnicensis, qui sequenti recessit die./ Confiraauiaus 300 a(n)i(m)as. Et actum Consecrationis cum Vesperis Pontificalibus et diea pariter nocte ingruente finiuimus./ 3. July. In Altari s.s.s. Trinita­tis Sacrua legentes, illo finito Sacris adhuc induti continuantes con­firmauimus ultra 2000. Maxiaa accessit aultitudo hominum cua Vexillis et Crucibus ex Vipaco, S. Vito Carsio et Maritiais. 27 r.-20. July/ den Yrcher zu Cillj/ Mathesen Engel auSzahlt/ 4 grosse hyerschen hewtt zu Cronnen ••• 4 fl. 27 v.-18. July Lorenzen Sagkher Vraachern, auf Vnser Laybacheri­sche Viertel Vhr bey s. Nicolao, Vber das Jenig so er Vor disen eapfan­gen in allen drangellt geben/ zehen Reinisch gulden, id est 10 fl./ 4. October 1613. Mit gedachten M. Laurenzen, die besagte Viertl Vhr Ver­dingt (:welche er, ait sambt Newen Vindten, Vnd aller anderer Zuegeho­ren, sauber: Vod Meysterlich, bey seiner SpeyS, Vnd ICbollen aachen soll:) per 45 fl Vnd wir geben Ime das Eysen darzue. In nomine JESU ET MARIAE. Amen./ Im rruelling soll ers aachen so: Praesente Praesbytero Gasparo Bertagna Capellano nostro./ Actua Oberburgj, Sub nocte./ (pri­pisano ob strani:) NB 5. Octobris daz er die S. Nicolas Vhr zu Laybach 8 Tag lang gepuzt Vnd Verbessert. Ime geben 4 fl 40 kr. 29 r.-12. Augusti. Pro Cancellis Chori Labacensis in Cathedralj Ecclesia zu Stain dem Anshe Roashak per 7 Centner, yedes lb zu 2 Peta­khen auSzablt, faciunt ••. 31 fl 30 kr./ Itea den Simon Makovez auch 2 Centner halben Tail zu groschen: Vnd halben Tail zu 2 Petakhen auS­zahl t: / Vnd zu disen den M. Gregor Ploshik Schlosser drangellt geben alles 14 fl./ ..•/ Item dea Meyster Gregor Ploshik •.• 5 fl/ Mehr 9. September ... 6 fl/ 15. Nouember aberaalen zu Stain geben 25 fl./ 29 v.-17. Deceabris Iterum dati ei 18 fl. 30 v.-Pro Instruaentis Compactoralibus Erhardo Ernst in moneta Germanica 40 fl/ ••• 32 v.-16. Septembris/ Iterua Peractio Mag.ci D(oai)ni Doctoris Caspari Sithnik piae aeaoriae Nutrity aej Auorua, Parentua, Cognatorua­que meorum oanium consimili ordine, et Sumptu (ut supra sub 26. Aug.). Excepto quod reretrua positum fuerit ad Mediua Altare S. Crucis: Et Lectiones cum Exequys ibidea decantatae In Peractionibus Episcopalibus autem ante Sumaua Altare. 33 r.-2. (Augusti) Labaci in grauea Febria incidi ••• Tumor pedis toto Mense Saeuyt, ad grauissimaa inflamaationem. 33 r.-6. Sept(embris) Obiit diem suua R. D. Michael Shega, Archi­diaconus Patriarchalis Sauniae Protonotarius Apostolicus, Parochus Sachsenfeldensis et Praepositus Sodalitatis B. M. Virginis Dolorosae circa horam Vesperarua. Amicus noster sane incoaparabilis ••• 34 r.-(September) NB Borologiua Solare deauratua reparatua iube­mus. 36 v.-18. September. Clavdius Mersierj Lothringer gab VnS Volgunde Vaaren/ Vnser Lyeben rrawen Tafelen zu Roa vor Zeytten gemahlet in Kupfer/ Sambt einer Lauretanischen Tafeln per ... 3 fl./ 20 Rosaria Von Rosen Bolz groS Vnd khlain mit Perl Kuetter ••. 5 fl./ 12 Rosaria Von Augstain mit Perl Muetter zu 24 kr ••. 5 fl./ Itea ein Schwarzn Vnd 1 VeiS Tuzet Peten ••• 24 kr./ 50 Kedaljen: Vnd Creuzlein 56 kr zu J pf •.• 1 fl 18 kr./ 58 Creuzlein Von Berl Muetter zu 2 kr ..• 1 fl 56 kr./ Agnus DEI 14 zu .•. 42 kr./ 12 Ringl Von Piffelhorrn mit Perl Kuetter einglegt •.• 36 kr./ Ein Paar Englisch hendtschuech per 45 kr./ Romani­sche mit Kunigl gefuettert per ••• 45 kr./ Ohrgeheng mit Perl Muetter 2 Paar •.. 40 kr./ Item zwey hal!bandt Von Perl Kuetter Vnd Staindlen per .•. 1 fl 45 kr./ Ein Vadelein per ... 1 fl./ Ein Aufsetz Vaag ... 2 fl/ 24 fl 51 kr. 37 v.-28. October Jacob Suchart/ Breuiarium Ordinis Praedicatorum in Folio ••• 4 fl./ Allerley gefarbte leinbat ••• 7 fl 30 kr./ .•. / 6 Veinperl zu 8 kr ••• 48 kr ••• 38 r.-Dorico Python gab VnS/ 2. Oct./••• Fransen zu Altarn 19 lot/ Schwartz Tobin ••• 39 r.-NB POLONICA BIBLIA/ 13. Octobris accesserunt recedentes 17.a R.di ac Religiosi Patres: P. Cyprianus Polonus: et P. Chrisostomus Rutenus Leopolitanus, Ordinis S. Dominici. Qui nobis Biblia Polonica: cum Cathechisao et Officio B. Mariae Virginis: et Dictionario Latino: et Geraanico Polono proaiserunt aittere. Quibus pretiUll numerauimus 7 fl Gera(anicos). 43 r.-4. October Cbristoff Suaer Eysen Vnd Barbara Ehewyerttin auS Schwatz ••• / Fransen, Tuechlein, groSe Spitz zu Leylachern, Niderlendi­scher leinabt, Alba, Pertlein, •.. , drey heublein pro sorore, drey kosstliche Frawen Rauben pro Magdalena, Vrsula et Susana Nepotibus •.• 44 r.-Bezahlte arbeyter Vnd Meyster dises Jahrs/ den 16. Nouember M. Ioan Bapt(ista) Janzil Stainmezer Von Gonobiz Vab die zway Schwarz Vnd VeiS Stainoni Pflaster in S. Nicolaj Thumbkirchen zu Laybach zalt 364 fl./ Besonder ein hyerschen hawtt/ die cosst, Vein, Zehrung per Se./ Nota. Duae + + (cruces) ad Pontea Labaci et ad Pratum Ep(iscop)ale dictua Shkoffelza pactae per 100 fl./ dem M. Ioanni Donino Burger und Mawrer zu Laybach, pro Turri S. Nicolaj Maurer arbeyt: Vnd fur das Pflaster in Naui Ecclesiae daselbst bezahlt .•• 245 fl/ den Mawrern Trinkhgollt per Se./ Dominico Niais Stainaezen, so die 6 Rosen ad Turria Sancti Nicolaj gemacht/ Also auch fur die Staffeln ad-Altare Haius, Vnd sonsten i• Chor:/ auch beyden 2 porten/ 108 fl./ Trinkh­gelt ./ Verte et quaere Decembrem. 45 r.-Bezahlte Heyster Vnd Arbeyt dises 1613 Jahrs./ Require et Nouembrem/ M. Mathes Planer/ Erstlich die 12 Apostel: Vnd Nauem Eccle­siae ••• 103 fl./ Itea das Oratoriua intus et extra, Sambt den Porten, Khraigstain, Vnd Fenster, alles ausser SpeyS Vnd Trankh zu raytten 86 fl./ Leonharden Kherrn Bildtschnitzern/ das er den grossen Altar geaacht; Kilian Schneyder Tischlern Vnd Schnitzlern so Ime geholffen Vnd die Capreln g(e)aacht./ Martin Valther Tischler, so das ander Tischlerwerkhen, zusaabt den Porten g(e)aacht./ H. Gregorn Ploshik zu Stain wegen des Eysernen Gltters ia Chor auf Laybach zu aachen./ Iterum M. Mathesen, das Geaihl S. Caeciliae auf Cillj den Patribus Capuccinis pro Altari Sumao Choro zu Machen ••• 100 fl,/ das Tabernaculum Vergold­ter darzue khaufft, Vnd Von Venedig bringen lassen,/ das Geaahl Chris­tua captua zu Laybach in Creuzgang des rranciscaner Clossters ••• 40 fl./ Verte. 47 v.-7. Decembris. Nota! ••• pius et insignis Juvenis M. Renerius Weyer, Treuirensis, secretarius noster aortuus, sequenti 8. die Dec. Oberburou• allatus et ad s. Maria• Magdalenllll depositus, 9. hujus­dem in Eccl(esi)a B: M. Virginis, ad Araa S. Catharinae sepultus est. 49 r.-28. Noueaber/ Claudius Mersieri ein Lotteringer gab VnS/ .../ 8 Silberin dreyegget gelegt khettlin zu 24 tr,/ 14 Creuzlin zu 10 kr,/ Agnus DEI sex der grossen zu 45 kr ••. 4 fl 30 kr,/ 13 Agnus DEI auch Reliquys S. Caroli •.. 1 fl,/ J vnser rrawen bildlin im glas Vnd harrn eingefasst zu •.. 2 fl 40 kr./ 5 R6Slein zu 12 kr •.• 1 fl,/ 12 Puffl Ringl zu 6 kr,/ Ein Paryser haar Schir ••• 51 v. -Xaenia Anni 1613./ .../ Gasparo Cubiculario ••. 1 ducaten/ Mordaxen pro Tabella et Xenio 1 ducaten/ ••• / Balthasari et Laurentio 30 kr./ ••• NB Kiliano/ M. Christoffen Maller pro Tabellis duabus ... 8 fl./ Turnern 2 ducaten/ (pripisano ob strani:) S. Agnetem Agneti + Annae s. Ursulam/ R. D. Priorissae duas pulcherrimas Tabellas/ D. Agneti Aureum, D. Annae 2./ D. Abbatissae in Lakh Altare./ D. Abba­tissae, Sorori Annae, Kinistro singulos taleros/ R. D. Katri Priorissae Altare. platnice zd.-12. Februar 1613./ dem K. Gregorn PloSik Schlosser zu Stain abermal furgelihen auf sein Veinendes bitten .•• 5 fl. 1614 3 r.-16. (Januarii) R. P. Rector Collegy Labacensis Nicolaus Jag­njatouius pertractauit et confecit negotium in Curia cum Vrbanithianis, quod ei ad Fabricam Templj donaui pro 1100 fl. Debuissent dare 2000 fl: sed rogantibus et inter adestentibus multis et grauibus uerbis con­cessit. 3 v.-21. (Januarii)/ Conuiuio D. Auerspergij ego interfui. Datas dono praetiosus liber Bibliorum, Bulla Cleaentis 8. ad D. Andream Auer­spergum et promissa duo Vexilla Turcica. 5 r.-NB/ 21. Februar ist Balthasar Ekhardt Hoffperlheffter zu Gratz in Vnser Inful arbeyt eingestanden. 9 r.-15. Kay 1614./ Claudius Hersyeri Lotaringus dedit merces Subscriptas/ 8 Kupfer Tafelein Von Ollfarben Vnd mit Heben Holz einge­fasst: sambt einen grossen geschlyffenen Spyegl per .•• 20 fl./ !tem 9 khlyenere Tafeln Von einerlay Kateri Vnd gattung ••• 12 fl./ !tem 1 gross Vneingefasstes Kupterl ••• 5 fl./ !tem 12 Romanisch bainene Ska­telein/ 5 Schone betten per S.S. carolum Borromium et Patrem Ignatium./ Item sein noch zu bezallen gewest 4 Englisch Zyenerne Schallen per 2 fl. 12 r.-18. Sept(embris) Jacob Suchart gab VnS/ ••• / Brocatel VeiS Vnd Rott 6 Vnd 1 Ellen Rot Vnd Gelb pro palliolo ss. Sacramenty, remi­sit 1 florenum ..• 20 fl/ 1 1/2 Leonische Porten zu 16 kr das lot 12 fl 48 kr. 14 r.-3. September Andre Awernikh Von Kueraw gab VnS ••• / 12 lot RibiS Perl zu 4 kr •.• 48 kr./ .•• 12 Sterrn Staindlein in hirrben Essich probirt zu 8 kr •.• 1 fl 36 kr./ Item ein Creuzl Von 4 Schwarzen Vnd ainen Viereggeten Sterrn Staindl. 16 v.-17. septembris/ Laure Knes zu Newmirkhtl bey Kayer warhafft Radmanstorffischer Vnterthan, ein Stainmetz Vnd Mawrer hatt mit VnS die drey Creutz an Vnsern Bischoflichen Vysen bey Podpezh an den WasserfluS Laybach der gestallt zu machen Verdingt: an den zweyen Enden, das ist zu anfang Vnd auSgang der Wysen an beden ortten/ 2 Stain ausgebawet gros genueg Vnd dikh hoch biS an ein Manus Brusst, tur in der hohe Vnd Mitte der Stein ein 4 egkhetes loch zu zweyen holtzen Schach.ers Creuzen darin Von Lerchen Holtz zu stekhen Von gantz oder 2 Stukhen gemacht:/ !tem in der Hitte der Wysen 4 Staffel Von gehautten Viereggeten Stuk­hen: der Erste Staffel in der Vierung 1 1/2 Khlaffter lang, hoch 1 1/2 Scbuech: den andern dritten und 4. Staffel in gleicher hohe, aber pro­portionabiliter eingezogner lenge, das in den Obern die Karterseyl beyleyffig Vnsers Offen hohe, stekhen wirdet allermassen wie zu Crain­burg zu machen, auf aigen Vncossten./ 17 r.-Darfur geben wir Ime fur die Martersaylen Vnd daz Creutz .•. 15 fl./ !tem fur die 4 Staffeln auch .•• 15 fl./ Vnd fdr die zwen Ortt oder Schacher Creutz stain fur yeden 1 fl./ Soll hewer ferttig werden;/ daran hat K. Laure von disen harr "gellt" eapfangen 2 harrtte Taller, an yezo 12 fl/ Priisente Caspa­ro Bertogna/ Seruis 1 fl. platnice zd.-12. Aprilis 1614/ Laure Knes Stainaezer bey Crain­burg, haben wir auf ein Marter seyl ait 4 Staffeln, Vnd ein 3 Claffter hoch Von guetten Stainen, in Vnser Bischoffliche Hoffwysen Vnter Pod­pezh, an der Laybach Mayster-Vnd Seuberlichen zu aachen Verdingt per 15 fl: Vnd Ime harrgellts duos 2 herrte Taller geben Prasente Petro Andriano Oeconoao. Itea 2 Stain an beden Ortten der Wysen, pro alys duabus Crucibus. 1615 7 v.-16. December 1614/ in Oberburg/ Gellt Lyssta die I./ Item hatt Anbaldt den 16. Deceabris A.o 1614 al& wir Von Oberburg nach Gritz zu Vnsern Muheseligisten dienst abgerayset, Von dem aldort eingenombe­nen Stewergellt erlegt Erstlich 40 ducaten in goldt, machen nach der ualuation 90 fl ••• / NB Et de hac SUlllla fuerunt traditi Oeconomo n(o­st)ro mox ad Soluendua debita usquehuc contracta •.•300 fl. 8 r.-l. April 1615/ in Grltz/ Gellt Lyssta die II./ AlS Vnser Anbaldt Vnd Renntaeyster Elias Andrian, wegen Volliger abzallung der Steyerrische Landtstewern. Item wegen Tractation Vnd Handlung per Er­khauffung Alttenburg, auf Grltz ankhoaen, hatt er de Honorario munere Procerum Ducatus Carniolae Sc(ilicet) Duorum Millium. Souill Ime der Schaffer zu Laybach auf Oberburg gebracht, Erlegt in Volgundten Muntz Sorten .•• 9 r.-2. October Besonder sein 2 hyerschen heutt zum Schyeften aufgeworffen worden, das man die Pueben Thomashik: Kichez Vnd Eliasik bekhlaydet ••• 10 r.-Pontificalia celebrata/ 7. (Junii) In die s. Pentecostes Secundas Vesperas Pontificaliter, Una cua Suaao Sacro, in Aede S. Aegi­dij peregiaus a Principe Serenissiao inuitati./ 8. Sacrum Summum Ponti­ficaliter decantauimus./ 9. Altaria TRIA Pontificali ritu consecrauimus in Monasterio Monialiua Ordinis S. Doainici ad instantiam R. Matris D.nae Apolloniae Priorissae et R.ai D.ni Martini Ep(iscop)i Seccouien­sis datam licentiaa ••• / 10 v.-21. Junii Fuit Dominica. Pontificauit R. D. Praepositus Seccouiensis: detulit Sacramentum ex Parochiali Ec­clesia in Processione idem Nuntius Apostolicus: iussu autem Serenissimi Archiducis Ferdinandi cua R. D. Praeposito Pluuiale hinc inde leuantes honoris gratia deportauimus. -17. Octobris HannS Kuecher Von Schwabische Geaundt gab VnS/ Rosa­ria 14 zu 7 kr, faciunt ••• 1 fl 38 kr/ Agnus DEI Khapsel Von Sylber 23 yedes zu librae ••. 5 fl 6 kr 2 pf/ .•• / crucifix 18 zu librae ••. 4 fl./ 4 Ellendkhlau zu 30 kr •.• 2 fl./ 3 Khrebsangen eingefasten 30 fl./ NB Sollen guett sein in Vasser ait darin zuuersinken •••/14 fl 24 kr 2 pf. 1617 a 4 r.-3. Januarii 1617 Oberburgo Altenburgua profecti suaus; ibique pernoctauiaus./ 4. Inde digressi uenimus ad S. Georgium in Schallach/ 5. Ad s. Martinu• in Schallegkh Pontificaliter celebrauiaus et Ordina­ria authoritate visitauimus. 5 v.-NOTA BENE/ 21. Jan. 1617./ M. Jacoben Zwygott Hoffgoldt­schmidt alhye Vber die VormalS Vbergebene 25 1/2 March lottig guetten Sylbers: in beyweesen h(errnl Danieln Reffingers Stattschrybers zu Gritz/ abermalen zuegestollt 9 Karch 6 lott/ Vnd alSo in allen 34 Karch 14 lott/ daruon soll er VnS drey paar Schonner herrlicher Kirchen ley­chter/ in fora Vnd weyse die zu Roff: oder: der Frawen Priorin i• Doai­nicaner Closster zu Grltz sein, fein Verguldet an seinen Ortten, Vnd an allen sechsen Vnser, Vnd Vnsers Styffts Vappen zyerlicb, Vnd Keyster­lich maehen; id est/ sechs sylberne Leuehter. 6 r.-19. Jan(uarii} D.no Doetori lzeebieli Peuerello Sicut anno Praecedenti anticipationea (:quippe futuro 3. Nou(eahris} priaua ohli­gareaur} Interesse 180 fl de tribus Millibus ad eaptionea eoneessis Areis Altenhurgieae./ Deinde Stipendiua aedieua pro doao aea 20 fl, et sic totaliter in praesente exposuiaus •.• 200 fl./ Anno superiori etiam 200 fl./ Debeaus aute• illi su„aa 3000 fl autui Capitalis. Et bane quoque suaaaa per Dei gratiaa brevi volumus deponere. -23. Februar. Circa 5 aut 6 vesperae aortuus est K. Urhanus stant­ler Canonieus Labaeensis. Oetiduo ante bunc M. Georgius Schryepper perpetuus Vicarius noster in Ygg eonsohrinus et Canonicus noster Laba­censis, obiit. 10 r.-6. Karty Graetio diseessimus eua licentia Serenissimi Prin­eipis Ferdinandi gratiosa./ 10. Oberburgua appuliaus foeliciter/ 11. Ordinauiaus/ 22. Labaeua appuliaus. 15 r.-I.+ M./ 9. Aprilis apud D. Orpheum Bucilleniua Ecclesiaa Nouaa s. Barharae, eua Tribus Altarihus eonseerauiaus./ 11. In Arce nostra Gortscbacb unacua Decano pernoctauiaus ••• 15 v.-17. Aprilis/ Ex relictis facultatihus et Testaaento R. Geor­gy Schryepperj Canonici p(iae} a(eaoriae) Vicary in Ygg et Consanguinei nostri aceepimus 200 d. Itea 2 pezias aateriae sericae. Ite• equos duos pro nostro usu. Et 3 ad operas rurales. Directoriu• agendi et satis­faciendi testatoris voluntati praescripsiaus ac tradidimus executorihus testaaenti. Adainistratorea Parochiae praefeciaus Presbyterua Mathiam Dienstaannua ••• / Itea aceepiaus unua annulua Sapphiri, Et theca• cu• Coebleari argenteo, fuseinula ae Cultro deauratis./ Inuentariua Paro­ebiae Yggensis pro aeaoria R. Dni K. Georgii Schryepperi et suceessoru• ejus exeaplo destinatua et ah Andrea fratre conseriptu• est. 18 r.-11. May. Reeonciliauiaus Solelllliter Coeaeteriua et Eeclesiaa s. Martini extra Pontea Crajnhurgi: per Milites ibi late ad IX. hebdo­aadas baerentes patriaaque deuastantes: Et eorua Signiferua Michlelea Meydinger caede, ui ae sanguine innoeenter fuso, per su„aa iapietate• polluta• prophanataaque. Sacrua Pontifieale Sole•niter et Concionem ante Portaa Eccl(esi}ae ad Populu• bahuiaus./ NB Iaago B. M. Virginis JISUli et s. Ioannis Baptistae pulcherriaa nobis a Vieario isthic nos­tro perpetuo aittenda. -25. (May) Processionea ss. Sacraaenti celebrauimus personalitec Oherburgi et ss. sacraaentua ipsi Pontificalibus induti deportaui1us in aagna Populi frequentia deuotione et exultatione: dicentis quod ah boainua aeaoria nullus lp(iseop}us Labaeensis hactenus in persona pro­pria boe Festua taliter celebrauerit. 18 v.-JO. (May} Profecti Suaus ad Vesperaa in Altenburg: ibique pernoetauiaus et Sacellua Nouua die insequenti parauimus et benedixi­aus. 19 v.-I. +K./ 30. Kay/ Venit ad nos Oberburgum Hano! Dembkher, Pbrygio ex Berlin Marcbiae Brandenhurgensis Oriundus; Ciuis Regiae Ciuitatis Tyrnauiae in Runoaria a Magistratu nohis reco„endatus effi­caciter. Cui, pro facultatibus a Thoaa Deabkher fratre eius etiam Phry­gione (:qui tres nostras Infulas Oberburgenses pretiosas confecit, sed aultas pretiosas aargaritas, uniones et aaterias nobis et Ecclesiae furatus fuerat ex quibus post obitum dieti Tbomae repertis duas alias Kitras Labacenses pretiosissiaas perfeciaus et adhuc superest de unio­nibus, auro et alys rebus pretiosissiais:) lapidibus in Suburbio Laba­censi ••• Tuaultua apud Vicinos excitante et misere interfecto et tam longua iter facienti et roganti (:quaauis ob causas predictas non tene­remur ne bonua quidem verbua ej dare:} propter coamendationes taaen, cua Viatico, Testiaonio et rebus pretiosis ei datis, hinc Graety dimi­siaus./ 20 r.-Babitua fuit consilium, cua alys Graecensibus Aulicis Phrygionibus, N. Demundi et Balthasare Egkhardt, qui unanimiter eum infaaea et restitutionis ullius inhabilea pronuntiauerunt./ Data sunt autea isti Ioanni Deabkhero: Cinctura pretiosa ex Unionibus: Item alia ex auro elaborata:/ Nodi argentei Ducenae 6/ Instruaentum argenteum, pro unionibus/ Cochlear osseua Stylo argenteo deaurato./ Literae Testi­aoniales et pro Viatico 5 fl. 26 r.-18. (July) Bannsen Vaaersperger Buechhandler zu Saltzburg per Leuiticas et libros 150 fl au6gezahlt: restiren I•e noch 131 fl 34 kr. Et Solueaus Oberburgi DEO uolente. 28 v.-Rota/ des alten hyeuor 18. Kay 1616 Jahrs den K. Jacob Vnd Hannsen Vatter Vnd Sohn denen Zwygotten gegebenn Sylbers ist geben worden/ guetten Vaag ••• 25 1/2 Karch furtrefflichen altten guetten Sylbers./ Itea 20. Jan. 1617. Ist Iae aberaalen gegeben worden •.• 9 Karch Vnd 6 lot/ raciunt 35 Karch weniger 2 loten./ NB 19. Aug. laut particular Verzaichnus Vnd Scheins, dea M. Zwygott abermal 6 Karkh 12 lot: 2 qu: altes guetten Kehrtails Verguldten Sylbers angehendigt./ racit in allen 41 Karch 10 lot 2 quint Sylbers./ Goldt hyeuor 8 du­catten, daran Vnd yezo 4 ducaten angenoaen Videruab an Vergulden anzu­wenden. 29 r.-18. Aug. hatt K. Jacob Zwygott Goldtschaidt Vnsern Sylberne leycbter so nach Vnter seiner arbeyt befanden werden, au6gewogen das l. paar wdgt 16 Karch 12 lot 2 qu:,/ des Kittern Paars 4 haubt stukh wu­gen. Sunt iaperfecta ••• 7 Karch -lots,/ des dritten Paars 4 haubt stukh sunt etiaa iaperfecta, wugen 5 Karch 14 lots/ 29 Karch 16 lot 2 qu. 42 v.-Index/ •••/ curat ex 34 Karcis 6 candelabra conficienda in februario/ a Peuerello soluit interesse a 3 Millibus propter Altenburg/ in Kaio soluit per deciaas Veichting et S. Spiritus 357 fl. 1617 b 26 r.-(September) I• Kartio Anno 1617 daruon sein Hannsen Venner­perger, Erzbischofflichen Buechhandler zu Saltzburg wegen Thoaae Vuta­lizen auf Dillingen erlegt worden nach der Ualuation ••• 70 fl 19 kr. / Kehr per erkhauffte buecher Vnd Geaill auch nach der ualuation 99 fl 30 kr/ das Vbrige alles ist Vnl verrayt Vnd erlegt worden. 33 v.-Index/ Incipit tune inscribere in Junio cua fuit Rex Bohemi­ae Archidux Ferdinandus, coronatus 29. Iun(ii) a cardinale Dietrich­stein. 54 v.-20. Jan. 1618./ hatt Vn6 K. Kartins Seligen, gewesten Hoffkhyrsners Vyttib die Iae Von Verwichnen 1617. Jahr in die arbeytt gegebene gefullwerkh Verfertigter zuegestollt •.• platnice zd.-Qui possint Pastorali/ cedere aut renuntiare offi­cio!/ Quem mala plebs odit: dans Scandala: cedere possit. 1620 1 v.-Vnsere Steyerische Gerusste personen Vnd Pfirdt ••. / 5. K. Ebenperger Schlosser zu Oberburg/ 6. Juriza Schneyder, so ia fryauli­schen Khryeg gewesen. 1 v.-Quidquid agas tandem foeliciter omnia cedent, si statuas finem principiumque DEUH. 4 r.-IN NOMINE JESU ET MARIAE/ NOVA: et airacula SANCTORUM/ Ex literis Christophori Bejdae Cubiculary Illustrissimi de Martiniz Passa­uio 12. Deceabris 1619./ Bisce diebus appulerunt Praga huc duo Patres Capuccini pro certo referentes. Ante Coronationem Bejdelbergensis dum ad eam Theatra pro Spectatoribus aedificarentur, ipso die, clare uisua a Fabris Lignarys in Metropolitana Ecclesia, S. Wenceslaua Catapbractum exire e Sacello Suo (:quod erat clausua et signatum:) et ad Sacellum s. Sigismundi, quod e regione est, concedere, indeque mora aliqua interpo­sita, Comite S. Sigismundo ad Summum Altare procedere: ubi mox s. Vitus cum alio quodam Sancto (:putatur fuisse s. Joannes Canonicus, qui non procul a Su1B110 Altari Sepultus iacet:) apparuit, seque eis aduenienti­bus adiunxit. Consilio itaque ante Aram su„aa aliquandiu habito, pro­rupisse in haec verba s. Wenceslaus dicitur: :NUlfC TEMPUS EST. Et Statim cum Socys Sacristiam uersus tetendisse, ibidemque disparuisse./ Fabro­rum Lignariorum duo Subito, qui haec uiderunt, et publice Sunt contes­tati, ex terrore in grauissimum ceciderunt morbum, qui alterum altera die e vita Sustulit: alterum uero diutissime lecto affixum tenuit. 4 v.-Anno 1600. D(omi)nica Iubilate idea Ferdinandus II. Archidux suas cum Sereniss. Maria Anna Bauara celebrauit Nuptias cui ego iam tune Episcopus Labacensis et Carnioliae Ducatus Nuntius et legatus Nuptiale donua excedens 800 f l in solenni Procerum conuentu in Aula obtuli./ Anno 1617. 29. Junii idem Seren. Ferdinandus post deuictos Venetos bello triennali in Regem Boemiae electus, unctus et coronatus est./ Anno 1618. Die 2. Julii idem Rex Ferdinandus in Regem Bungariae electus unctus et coronatus est ••• / Anno 1619. Die 28. Augusti idem Ferdinandus Rex Francofurti in Regem Romanorum et f uturum Caesarem electus, unctus, coronatus est ••• / 1. Nov. 1619 ejusdem Seren. et August. Imp. Ferdinandi II. filiam Sereniss. Caeciliam Renatam in SS. Chrismatis Sacramento ipso Augustiss. Patre Dno meo clementissimo ita uolente in filiam suscepi spiritualem. Eidemque postea in Festo Patro­nae s. Caeciliae libellum Regalem ac pretiosissimum obtuli ••. 11 r.-12. Marty licentiam a Caesare Domum ad Cathedralem proficis­cendi obtinui. 11 v.-30. Marty. Graetio discessimus, in itinere Mutae prope Marn­bergam incidiaus in morbum. Ultima Marty Slauigraetium./ 1. Aprilis ad S. Georgium in Scalis./ 2. Altenburgam 3. Oberburgum uenimus. 25 v.-14. Nouembris 1620./ Sara Schmidin von Schwatz sein HauS­ wyerttin gab Vn! zway au!bindig Schonne mit Seyden Goldt Vnd farben, auch passion Figuren au8gearbeytt Kelcbtuechlein per 16 fl./ Item ein Substratorium Von weysser Schonner arbeyt Vnd angenaetten Spizen ... 10 fl/ 26 fl./ Item ein Kosstliches Mit goldt Vnd weysser arbeyt auSge­naettes Corporal per 8 fl/ die sein also bald paar bezalt worden. 29 r.-25. (Octobris) Venit R.mus D. Visitator in Gcrtschach, ubi etiam pernoctauit, ac Sequenti die celebrauit: postea Visitauit Paro­chiam S. Stepbani in Zeyer, Smlednik et Wodiz./ Ego autem ex Gcrtschach R. D. Visitatori cedens ascendi Crajnburgum et apud s. Martinum mansi ultra octiduum./ 28. (OctobrisJ R.mus D. Visitator ex Michelstotten uenit cum Solemni pompa ac Processione Crajnburgum, itum ei obviam. Sub Baldachino cum Rocheto et Infula intrauit. In porta Ecclesiae eum exce­pi et introduxi Solemni ritu. Pontificauit in Maiori Altari, ego in Medio, postea confirmauit. Et tractatum fuit de varys, Praesertim futu­ro Vicario et Cappellanis. 39 r.-Index/ l. de misero obitu apostatae Pauli Vergeri quondam Episcopi Iustinopolitani ••• -11. Aug. (1621) Graetii a Sereniss. Sua Caesarea Majestate gra­tiosissiaam accepi ab officio Locumtenentis eius diaissionea. Laus Deo Virginique Katri. 1622 platnice sp.-Ollnibus in rebus foeliciter oania cedent: Si statuas finea principiuaque Deua. platnice sp.-De Arce ALTTENBVRGA/ ALTTENBVRGA fui, melius NOVABVR­GA uocabor/ Sua Titulis TBOKAE Praesulis aucta nouis./ Diua Parens, tibi ae Sacro cua foedere iunxit/ Thoaas: hunc Nato iunge, benigna, tuo. 14 r.-J. Septellbris 1622. Ali Anbaldt auf Seytz Closster, Vnd nach Gritz Verraisst, haben Iae aberaalen ••• Acht hundert gulden Reinisch fdrgelihen, id est 800 fl. 19 r.-10. Aprilis. Fuit dedicatio Ecclesiae Cathedralis. Pontifi­caliter eaa celebrauiaus./ NB Statutu• est, ut posthac quotannis cele­bretur Anniuersariua Dedicationis Ecclesiae B. M(ariae) Virginis in Caapestribus Labaci/ D(oai)nica in Albis, ut olim mos erat, non autem D(omi)nica Misericordias D(omi)ni ut ne iapediatur Solennitas Cathedra­lis Ecclesiae./ Ad quaa etiam oanes aliae circuaiacentes Parochiae, cum Vexillis et Processionaliter conuenire teneantur, Ut honorem ac reue­rentiam Matrici exhibeant Ecclesiae./ 17. Aprilis. In Anniuersario dedicationis Ecclesiae Oberburgensis, etiam Pontificaliter celebraui­mus: ex Sittichio reuersi, ubi R. D. Abbatea uisitauimus decumbentem./ Idea Sanxiaus fieri, ut posthac oanes uiciniores Parochi cum Vexillis ac Processione Oberburgua ad Festua Dedicationis conueniant. 19 v.-Boe anno sein Verkaufft worden Waytzens Von Rudnegkh: Alten­burg: Vnd Oberburg/ Star ••. 400 ••• 20 r.-I. + M./ 21. Aprilis 1621 in prisentia n(ost)rae Ursulae Sororis et Francisci Gerenj./ Baben wir dem M. Georgen Migerlj Goldt­schmidt Vnd Burger zu Stain, Vnsern Schonnen cosstlich geirbeytten Kelich, so 52 lot Sylber wigt, zu arbeytten geben./ Item zua Vergoldten geben 6 Zykhdnen/ Item 3 Zikin./ Item soll Goldtschmid den Kelich dber Vnd dber auch im FueS Vergolden, woll Sauber Vnd gerecht ausserhalb der Rosen arbeyt, die soll Er VnS Zuuor, wan der Kelich Vergoldet weysen. Sodan wollen wir VnS, obs WeyS Verbleyben solle, bedenkhen, Vnd noch mehr goldts heerzugeben./ Item haben wir Ime ein Corallen Kipsel einzu­fassen Vnd darzue 2 Vintie geben, die wigen 3 qu:/ Item hitt VnS alles wider Erlegt Vnd geaacht, ist auch bezahlt worden Mit 34 fl./ Georg Migerlj/ Goldt Schmidt/ zu stain. (pozneje je nekdo stran precrtal). 20 v.-2. September 1622 in stain dem M. Gregorn Ploschikh Schlos­sern zu Stain, ein Gdtter Vab den heyligen Tauffstain zu Laybach, auf die manyer wie Vab den Tauffstain zu Oberburg, zu machen geben des Altten Laybacherischen Tauffstain Guttereysens ••• 40 lb./ Item Newen Eysens, war etbas dabey zerbrach einzuewagen Pfundt -/ Ist alles be­zallt Vnd abgeraytt worden. Ime geben 12 fl. 24 r.-s. Maii. Horribilis ualde fuit terrae motus circa Meridiem ••• / 26. Maii. Festo ss. Sacramenti Pontificauimus ipsi et epulum pub­licum exhibuimus. 24 v.-29. May. Fuit prima Processio infra Octauam instituta ex templo S. Jacobi Collegii Archiducalis .•• / Primum Euangelium fuit decantatum ad Domum B. D. Praepositi Rudolfswerthensis, 2. ad domum M. Nicolai Aurifabri, 3. ad Seminarium, 4. ante s. Jacobi templum in area. Emblemata uiua exhibita figurarum veteris Testaaenti ••• / 2. Junij. In Octaua celebrauimus Processionem et Pontificauimus ad s. Petrum So­lennissime. 25 r.-5. Junii. Fuit Festum Canonizationis ss. Isidori: Ignatii Loyolae: Francisci Xaverii: Theresiae et S. Philippi Meri Congregatio­nis oratorii Fundatoris. Processio Augustalis a S. Jacobi teaplo per uniuersaa Ciuitatem ad o(mn)es Eccl(esi)as ordine quo alias in Festiui­tate ss. Corporis Christi inceditur inuerso Vtpote per Pontem superio­rem ad s. Cleaentea in Ripa fluminis: ad Domua Marianam: Capuccinos: S. Elisabetham: ad S. Nicolaum: inde per forum reuertendo ad S. Jacobum. Porta et Arcus Triumphales variis in locis. Ellbleaata uiua in Theatris XII. Boatus tormentorum et omnis generis Musicorua varii. Ipsi Patres Societatis Jesu omnes in Processione paraaentis Sacris alii Superpelli­ceis induti procedentes ex quibus P. Rector et P. Zyeglfesst, duo vexilla gestarunt per totaa Processionem quoad durauit. Ego Thomas Concionem Pontificaliter indutus Slauico idiomate et Sacrum Pontificale habui. In fine Te Deum Laudamus cum Tubis et fragore Tormentorum decan­tatum. Epulum in Collegio Publicum. Gloria haec omnibus Sanctis Dei. Amen. 32 v.-Augusti die 6. Anni 1622/ M. Mathaeo Planner Pictori Bassa­nicam cladem iussimus depingere in cibo potuque nostro datis ei ne­cessit (atibus). / Dedimus ipsi in pecunys/ Cum iret Labacum ••• 4 fl./ Priusquam proficisceremur Tergestum •.• 6 fl./ 12. Septembris iterum 10 fl./ Require Octobrem. 34 r.-(Julii) NB Murus pomery collapsus ex terrae motu, restaura­tus ac perfectus est his diebus. Ultra materialia omnia: rabbottas: Cibum, potum, uinum et hospitalitatis iura/ dati Magistro .•• 148 fl./ Sex Muratoribus pro bibali •.• 4 fl. 34 r.-Mota 17. Julii. Ad 14. Augusti Inuitati Sumus ab Electo Epo Tergestino filio nostro chariss. Tergestum ut ibidem eum consecremus. Item ad sequentem diem 15. Aug. hoc est Festum Assuaptionis Mariae ad solennitatem festiuitatis Primae Canonizationis SS. Ignatii Loyolae et s. Francisci Xaverii Inclytae Societatis Jesu in Occidente et Oriente apud Antipodas Fundatorum. 36 r.-29. Julii. Oberburgo Altenburgum profecti ibidem pernoctaui­mus./ 30. Inde Su111110 Mane discedentes ad Antoniu• Pleshiuzhnik circa horam 2.am pomeridianam itinere lapidoso arduo ac difficili uenimus./ Ad Vesperas ad S. VRSVLAM in satis magna Populi frequentia Subymus easque Pontificaliter peregimus. Officium fuit de Eccl(esi)ae dedica­tione. Quia tali die 4 Altaria consecrauiaus A.o 1611 {?)/ 31.July. Consecrauimus consecranda. Officium Suamum Pontificaliter decantauimus 49 r.-Index (pisan z drugo roko)/ 22. (Octobris) Venit Comes Otto Fridericus Com. a Buchaia ad s. Appollinarea et aansit vt conuictor ad 25. decembris Alumnus ad 26. Septeabris 1627 propter disciplinam Theo­logiae. 52 r.-20. October 1622/ Ich H. Hathes Planner babe Vom herrn Bi­schoue zu Laybach auf Heine arbayt eapfangen/ Erstlich zu Vnterschidli­chen Mahlen ... 20 fl/ Vod an hedt, auf Cilly per Farben einkauffen abraysend ••• 30 fl/ des ist Vrkhundt Mein aigen handtschrifft/ MathiaS Planner/ Maller/ a.p./ Itea Anbaldt gab Mir besonder Vermug Scheins, auf mein Notturfft ••• 83 fl 30 kr./ Itea zu Stain gaben wir 3 Acht Vnd Vierzig Khreutzer .•• 2 fl 24 kr./ 23. Februarii 1623 abermalen fl -kr./ Ist dea also/ KathiaS Planner a.p. 54 r.-(Noueaber) NOTA/ Sub idea teapus annum ingrediens Climacte­ricum, boe est Sexagesimua Tertiua: incepi grauissime ad mortem infir­ aary: ex qua aegritudine uix post Festa latalitia paululua emersi./ Sit loaen JESU ET KAltIAE benedictus. Aaen. 62 v.-Index/ ••• / fit pulcher calix/ In Iulio erigit aurua/ trans­lata dedicatio Beatae Virginis in Caapo in Aprili/ Dedicatio Oberb. 17. apr. dehinc ueniunt vicini curati/ ••• /in aonte Ursulano pro alta­ria in Julio, praesidet rationibus qui se illi Ecclesiae subdiderunt in Octobri ••• 1625 platnice sp.-Distichon/ Pro Christo Pueri sunt passi extrema, priusquaa Christus pro Pueris ultiaa passus erat. 7 r.-(Februarius)/ 2. Labaci ad s. Jacobua P.P. Soc(ietatis) Jesu Ece.les Candelas benedixiaus: Processionea solennea et Sacrua cua II. Vesperis Pontificaliter c~lebrauiaus. 7 v.-23. (Februar) M. Melchiorn Goldtschaidten zu Stain, den Newen Verguldten Kelich: Vnd lblutional Becherlein (:Voa lott 15 kr: zua Vergulden 2 Ducaten:) aulzahlt Mit 3 fl 30 kr./ Itea Iae Sylbers Von zwainzigssten -8 lott auf ein Newn Paten, Prisente Jacobo Stopper Canonico, aberaalen zu Machen geben, id est 8 lott Sylber./ IB Ist in 2. Patenen wideruab restituirt, abgerayt, Vnd alles bezahlt worden 9. Juny 1625. 15 r.-18. April/ lndrian Toasche zu Ygg auf 2000 Zyegl geben 10 fl./ dea Laurenz et inscripsiaus 4 fl/ Einen Mahler bey •.. 6 fl/ Herrn Thoaan 18. Juny/ Iterua Laurentio .•• 2 fl. 19 v.-Hannl Majon Craaer Vnd Burger zu s. Veyt in Kirnten/ 21. Juny/ Gab Vnl 2 Kultter Von gefarbten Indianischen Zeug, Mit Taffant Vablegt Vnd gefarbter leinbat, auch Pauab wollen geaacht, fdr das Prae­laten Ziaaer ain, den andern aber fdr das lewe Zimaer per 24 fl/ die sein Ime also paar in Zehnern Vnd Viertel Talern bezahlt worden. 21 r.-l. Junii 1625 a teaplo Patru• Societatis Jesu Te Deua lauda­aus in gratiarua actionea Deo oanipotenti decantatum. Concluditur ergo Haereticos omnimode esse Turcis pejores et extirpandos. 22 r.-I +M/ Muratores et fabrica in NAZARETH/ den 16. Juny ist M. Franz Donino alheer ankhomen: des abendts seine Mawrer: Vnd haben das Prugkhen gebew alhye zu Oberburg angefangen; die Mawrer Vnd Stainmezen des Tags daruor an den grossen Stainen zu SaGradishe./ Verte: 22 v.-M. Francesco Donino/ Im Julio an der Nazarenischen Kirchen angefangen zu arbeytten: Vnd bil auf die Gessiabs aufgesezt. 6. Augusti 1625 sein Thomas Vnd Christoph Kawrer von Alttenburg auf 3 Tag zu Iren haimbweesen zu Radaonstorff auf Vleyssiges bitten Erlassen worden./ dem M. Francisco Donino geben ••• 40 fl/ Thoaasen Mawrer ••• 5 fl/ Christo­phen Mawrer ••. 4 fl./ •.• / Itea Gazhniks Fuerleutten .•. 2 fl/ D(o­ai)nico Latonio in Natali •.. 1 fl / .../ (pripisano ob strani:) Vom Schratenbachische 350 fl Vnd 3 ducaten/ verte unua foliua 22 v.-Eidem Mense Noueabri 1625. Mensaa Altaris Sancti Andreae Apostoli, plene elaborata• (:fuit empta 8 fl antea:) gradua in Circui­tu:/ Et Basilicae pauimentua Lateritiua Soluiaus/ Et nihil in antea debemus ei./ NOTA: Confector laterua bicolorua, iam alter, nos decepit ac fecit quisquilias pro Basilicae pauiaento./ Soluiaus tamen eidem in Ygg aoranti, lateres 2300 albos viridesque iuxta laboris meritua, ad 40 fl./ Bartholomaeo Fojan fraudulento acceptori totidem. 23 r.-Anshe Adamizh Burger zu Stain Vnd Stainaez, hatt auf seine arbeyt empfangen, wie Volgt:/ 23. Juny 1625 ... 20 fl/ Item Kensis 24. Augusti per manus Francisci •.. 8 fl/ Item Vnterschidlich auch 2 fl/ NB Vor disem gab Ime Anbaldt 34 fl Vnd 32 kr, id est 34 fl 32 kr./ Mehr in andern Vnterschidlichen Possten gaben wir Ime 83 fl, id est 83 fl./ 12. September gaben wir mebr 15 fl/ BiSbero bat Er Empfangen 162 fl 32 kr./ Von Victualien zu Alttenburg was er empfangen, ist alles per Se./(pripisano ob strani:) Require Junium 1624: wie Er Verdingt/ Requi­re Junium Anni 1624./ 19. October 1626 ist alles abgezahlt Vnd abgerayt worden: in Praesentia M. Francisci Donino et Anbaldo, filio eius Micha­eli datus 1 fl (Require et Junium 1626). 24 r.-26. Nouember 1625/ Meyster Franz Donino oder Abundio/ batt VnS den Altar S. Andreae Apostoli in Thuemb Lamberger Styftten aufge­richtt. Den Altar Stain (:So Syben gulden 30 kr gestandten:l auSge­macht:/ Item die Staffeln darzue Von Stainen geben, Vnd Seuberlich Vertunicht Vnd auSgemacbt; Item Schwarze Vnd Weisse Zyegel eingelegt, dafur wir Ine bezahlt ••. 25 fl 30 kr./ NB der Schaffer batt darzue geben byeuor 11 fl dem Meyster/ Vnd 2 Star Wayzen, 2 Star Roggen die sollen khonfftig gedacht werden. 25 r.-Eodem 26. Nouember 1625/ Joan Baptista Costa Bildtschnizer/ NB Wegen des Altars, Vnser lyeben Frawen Assumptae bey S. Jacob in Jesuiterischen Collegio alhye (:obwoll wir Vor disem P. Nicolao Jagnja­tovio Rectori, die Vrbanizhischen aberhalttenen Rechts gefallen, so sich Vber 2000 fl erstrekht: Er aber dieselben Mit deren Vrbanizhischen Wyttibfrawen Muetter Vnd Tochter, Nur auf 1200 fl Verglichen Vnd emp­fangen: zu disem Werkh Deputirt, Vnd entgegen die herrn Patres die auSmach: Vnd Vollige Werkhs Verrichttung Versprochen, aber nit gehalt­ten, sondern sich auSgeschraufft:) De nouo Mit Ime Verdingt auf 128 Zykhinj. Er aber biss auf die Schryfft alles Verguldet Vnd gemacht. Ime zu Vnterschidlichen malen geben ainhundert Vier Vnd Zwanzig Zykhin./ 25 v.-Wan Er auch die Schryfft zu Vnsern gefallen Verfertiget, So Zahlen wir Ime Noch die Vbrigen 4 Zykhinj./ Et facient 128 Zykbinj./ Laus DEO./ Praesentes fuerunt Adam Clemens Oeconomus, Vxor et aly. Die et anno ut supra. 26 r.-Joann Baptista Bartholot Tyra Zvani -7. July/ Turkhischer herrn Macheyer 30 Ellen zu 50 kr ..• 25 fl/ Ein Stukhl Schamblot Plau 13 ducaten in Munz ••• 17 fl 20 kr/ Item ein Stukhl Turkhische Macheyer braun .•. 17 fl 20 kr/ ••. 27 r.-8. July -Venimus in Alttenburg, ibi denique mansimus prop­ter fabricam Sanctae Domus Nazarethanae: .•. 33 r.-I + K/ 23. Aug. 1625 in Oberburg hatt VnS Keyster Melchior Mallizh Burger Vnd Goldtschmid zu Stain ein Newen Kellich, sambt der Paten (Wugt 37 lott Von yedem 15 kr lohn) gebracht, gemacht, Vnd aulge­wogen: haben Ime die verguldung Vber, Mit 5 ducaten in goldt: Vod die Vbrige arbeyt, mit 9 fl 15 kr auSzahlt Vnd allerdings abgerichtt./ Item eodem die et loco: haben wir Mit gedachten Keyster Melchior, abermalen ein Newes durchbrochnes Sarchlein Von Alttvatterischer arbeyt Verdingt. Vnd Ime fur 62 lott Syber, achtlottiger lautter 20 Schillinger Vberge­ben, in praesentia F. Fortschacherin: Anbaldin: Vnd Francisci ders auSgezahlt: goldt zum Vergolden per Se./ 33 v.-Item zum Lotten, Vnd Vipplein guett Sylber: Item Staindlein herumb werden wir Ime auch Noch geben per Se. Vnd Solls Meysterlich Vnd Sauber aulmachen wie es gebur­rt. Ist alS abgeredt Vnd besch1ossen worden, wie obstehet./ Item haben wir Ime in guett venedigischen Sylber Cronen Vierfach: Vnd doppelliber­nikhen absonderlich damaln zum Lctten Vnd Wappen Schiltlein, souill Er begert, dargeben per 8 lott./ Item Staindlein Vmbs Sarchlein herumb der Plawen 4 der Rotten 4 Vnd der gruennen auch 4. Die sein Ime alle Paar Zuegestollt worden in die arbeyt. 35 r.-2. Octobris 1625./ Blasi Barthalot: Vnd Jacomo Fanzoy: gaben vns wachsene Sch6ne zusamen gelegte Buechlein Vnd Korbl 9 Stukh ••• 44 r.-den 24. Nouember 1625./ dem M. Gerharden Khrinn Mahler zu Laybach das Nazarethanisch Vnser Lyeben Frawenbild: Item Crucem et Crucifixum auch darzue geaahlet Vnd Verguldet bezahlt Mit/ ex manibus D. Kichielis Talerj/ 40 fl./ Eodem die et Anno: Kit besagten Mahler S. Andreae Altar in der Thuembkirchen alhye Lamberger Styffts, allermassen dasselb Schonn New geschnuzlet Vnd aufgesezt zu sehen, Neben Vnd Sambt einea Pauion Zyerlichen geailde zu machen, Vnd Schone Von Planyer goldt zu Vergulden (:ego autea aurua, Siue 2000 foliorua, siue tria fuerint, daturus Sua meo Sumptu) Verdingt per drey Vnd Sechzig Reinisch gulden; drangeldt Iae geben in Reichs Tallern benendtlichen 15 fl./ 23. Februarii 1626 Ine V6llig bezallt Mit 48 fl. 45 r.-Eodem 24. Nouembris 1625./ AuS handen herrn Michaelis Tale­rj, dea K. Georgen Skarnos Bildtschnizern alhye sein Verdingte arbeyt, wegen auSaach: Vnd Schnizelung des Altars S. Andreae Apostoli Lamberger Styffts, im Thuemb zu Laybach bezahlt, alS Neablichen (:Vber das so Er zu Vnterschidlichen aalen hyeuor empfangen:) V6llig, mit 30 fl./ Itea absonderlichen das heylig Nazarethanische Vnser lyeben Frawen bild, so Er auf angeben P. Vincenty Amigon Casuum Professoris geschniz­let Vnd gemacht, zahlt mit ••• 25 fl. 45 v.-26. Nouembris 1625/ dem Nouaken alhyer, ein guldines Sauber gemachtes Par Armbendtlein (:Wagen in der Schwar 15 Zykhini:) Mit so­uill Zykhinen entrichtt./ Itea kaufft Andreas ein Ringlein Kit einem Weyssen Saphir, Vnd ein 8 Edelgestaindlein herumb per 20 fl/ dise sollen der Anbaldtin (:welche zu Ires Brueders Kicheln hochzaytt, sei­ner Brautt ein Geaihel Ring, Vnd Irr Armbendtlein heergelihen gehabt:) zu vider Erstattung gefolgen. platnice zd. -Dat bene, dat aultua, qui dat cum munere Vultum./ Illum nullus amat, qui Semper, da mihi, clamat. 1626 5 v.-5. Jan. 1626 M. Christoph WeySmann Mahler bat auf sein bege­ren in beysein Pr. Andreae Pyroters Vnd M. Petero Mahlers, in groshen empfangen 10 fl./ In Martio cua h(abitat)io Labaci esset ••• 2 fl/ 12. 6 r.-29. December 1625. Ist M. Hanns Specht mit seinen Tischler Gesselen Chrisantho Vnd Jeremia, alheero in die arbeyt khomen./ 4. Januarij 1626 auf sein begeren Iae Baargellt geben geldts fur Ine Vnd seine Gessellen 10 fl./ 4. Februarii seiner HauSfrawen Barbara albye zu Laybacb weaen eines aarttens, geben ... 4 fl./ 9. Marty Labaci sunt ipsi M(a)g(ist)ro traditi S fl Dum Oberburgum reuerteretur, ex aanibus Schafferji 9. 6 v.-5. April 1626./ K. Pangraz Petschacher Zimmermann Von Stain, bat Vnser Nazarenische Capellen Vnd was zur bedachung Von Notten, be­sichtigt, Ime geben 1 fl./ Besonder auS handen der Anbaldin auf konfti­ge arbeyt gelihen J fl/ 4. 7 r.-2. Februarii 1626/ denen Thurnern, auS handen Vnsers Brueders Andreasen, Hit Ernster Vermahnung, das sy bey der Thuembkirchen sich feyertiglich Vleyssig einst6llen sollen/ zum Newen Jahr geben 10 fl ••• 9 r.-26. Marty 1626 Labacj dem K. Doainico Niais Stainaezer auf sein arbeyt zua Nazarethanischen gebew Vnd Pflaster/ per manus des Bisstuabs Schaffer geben •.• 12 fl/ Ime zu Laybach geben •.. 10 fl./ Item 6. April 1626 zu Oberburg .•. 10 fl/ 32 fl. 9 v.-27. Marty 1626 "Skarnoss"/ dem K. Georgen "Pildhawer" auf Vnsere Stainene Wappen so ad Coronaeum nostrum zu Tryest eingemawert werden sollen, drangellt geben 12 fl/ per manus des Bisstumbs Schaf­fers. 10 r.-FUNDATIO CORONAEI N(OST)RI TERGESTI (pripis ob strani)/ 27. Februarii R. P. Petro de Fabris Collegy Tergestinensis Procuratori, pro CORONAEI nostri boe est, Tribus Vineis illic prope Kare nostris pecunys ac Sumptibus coemptis (:in quibus riuus descendit per Vallem: Nemus amoenum, et Viui fontes perenniter Scaturientes, uisuntur cum Summa Patrum Soc(ietatis) J(esu) delectatione ac commodo:) noua Domus Recrea­tionis Hebdomadariae: Refectory: Vinariae Cellae: et, quod Caput rei est, sacelli Noui fabrica et constructione (:Vt fundationis nostrae ibidem finis et complementum Statuatur:) conclusimus. Nos numerabimus pro tota fabrica Ducatones quingentos Spatio 2 aut 3 annorum, faciunt ... 666 fl 40 kr./ Ipse autem P. Petrus de Fabris, Siue R. P. Rector (poznejši pripis: "superior") Collegy Tergestini N. (poznejši pripis "Jacobi") Rampel reliqua omnia et Singula, usque ad consummationem operis facient./ Consignauimus praedicto P. Petro de Fabris in praesen­tia R. P. Kelzy Passauiensis Collegy Procuratoris florinos Centum/ ad r(ati)o(n)es: id est 100 fl./ 10 v.-Item accepit duabus Vicibus/ prima ... 100 fl./ Altera vero, ex manibus nostri Anbaldi ... 166 fl/ 366./ Restant adbuc Soluendi Trecenti, Et fundatio nostra complebitur, boe est promissionis nostrae obligatio totalis, Sexcentis Sexaginta flore­nis. / Nota: Eidem R. P. Petro de Fabris pro diuersis temporibus, nume­rauimus pro coemptione Loci CORONAEI, id est, Trium Vinearum iuxta Kare/ Primitus pro Vinea priaa, in longa Moneta A.o 1623 ei numerauimus •.• 1000 fl./ Item eadem ratione dedimus sed in BONA MONETA Centum id est 100 fl./ Item pro duabus alys Vineis coemptis etiam in bona Moneta exbursauimus ••. 250 fl/ 1350./ 11 r.-Item 13. Dec(embris) 1626 Ober­burgi eidem R. P. Petro de Fabris, ad eius instantiam exposuimus, per manus Anbaldi .•• 150 fl./ Item unum pretiosum Calicem argenteum et deauratum, quem alias pro Nazaretbana designauimus, valoris 100 fl./ Bursam pro Calice pulcbram Sericam: cum corporali, Palla, Velo, purgatorio, et Substratorio, et necessarys./ NB Nihil ultra defuit a nostris promissis plenae Fundationis Coronaej ibidem nostrae quam adhuc 150 fl./ Et sic QUIESCERE PLATO IVBEBIT./ Item Kense Kartio 1627, quo tempore R.mus D.nus E(pisco)pus Tergestinus hic fuit, una cum illo, per manus Ciuis Labacensis Kercatoris Johannis Hiller accepit ad nostram Solutionem 150 fl./ Et sic nostris Satisfecimus promissis (400 fl)./ Laus Deo et B. K. Virgini benedictae et omnibus Sanctis. Amen /2116 fl. 11 r.-6. July 1627/ Pallam, Siue Picturam pro Sacello et Ara nos­tri coronaei, binc Oberburgo misimus per proprium Nuntium, Tituli Bea­tiss(iaae) MARIAE Virginis: S. Catharinae Virg(inis) et Kartyris ac s. Luciae et S. Ursulae et c(etera) pulcberrimam. Et placuit./ Et Sic per omnia promissis nostris et Fundationi Satisfecimus./ Laus DEO, JESU et K. K. Virgini, Aaen. 14 r.-Adam Cortolazh, Vnser Hoff Cramer zu Obernburg, gab VnS Tuecb -17. (Aprilis) Scripsimus Ill.mo D.no Nuntio Ap.lico Viennensi in causa Laussiana et recusauimus iterum Petinensem habere pro iudice: eo quod is Epatus inhiando vel expetit vel expectat mortem nostram. 25 r.-Junii 15. Una cum ... Doctore Medico ad curam nouam auramque captandam in Altenburgam arcem nos contulimus ... / Incubuimus per istud tempus in Nazarethanum nouum Aedificium quasi ad tinem perfi­ciendum./ FABRICA/ S.S. NAZARETHI NOSTRI foeliciter incedit: Surgit: finietur. In nomine JESU et KARIAE. Amen. 26 r.-I + K/ NAZARETHVK nostrum/ 29. Juny 1626/ Vmb S.S. Petri Vnd Pauli Tag: ist K. Juri N. Stainmezer Vnd Burger zu Stain, alheero auS VnS die Nazarethanische Capellen zu Verfertigen Vnd zu Pflastern, gewi­sen worden. Kit welichea wir (:In bedacht Doainico Nimis alS ein Lot­ter, auS der Verdingten auSgettretten, Vnd den Kichel Adamizhen im Stich: Sizen lassen:l zu Alttenburg VberainSkhomen: das Er die Neun Zaylen Schwarz Vnd Weyssen Sternpflasster Stain, welche gemeldter Domi­nicus Schindtlich Vberlassen/ auSmachen solle: hahen wir Ime alS offt Vmb ain Schwarzen Stain Kit 8 Egkhen per 10 kr, Vnd Vmb souill Weysser drey egkiger Stain (:deren mehr alS Toppelt gegen der Schwarzen sein muessen:) ye drey fur ein Schwarzen achtegkhigte, auch per 10 kr, in Vnserer Cosst Vnd Robbat Verdingt, damit die Arbeyt gefurdert werde in Gottes Vnd KARIAE Namen. Amen./ Quaere Juniua Anni 1625. 26 v.-s. NAZARETHVK nostrum./ Item haben wir gleichmassig Mit Ime K. Jurij, Vnd seinem Belffer Kichel Stainmezen, das ausswendige Pflas­ter des heyligen Erzengels Gabrielis Capellen, Kit Schwarz Vnd Veyssen Vieregkheten Pflasster Stainen ye ain Stain per 10 kr./ Item beyde Altir Inner Vnd aussere der Capellen, Scha1111el oder Staffel darauf ain Pryester stehet, Kit Kblyenneren WeyS Vnd Schwarz Egglstainen: (:Et in Simili Oberburgi, in Collegiata nostra B. K(ariae) Virginis Ecclesia ad Altare S.S. Sacramenti in aedio Ecclesiae et pari pretio:) Id est, ye ain Staindl per 4 kr Vnd zwen kr zu Tringkhgellt Verdingt. Vnd ist die arbeyt Vollig Verricht, abgerayt, Verglichen Vnd 14. October 1626 Kit acht Vnd Sechizig gulden 44 kr bezahlt worden. In praesentia nostra, Anbaldi, Francisci Donini Abundionis./ NB Et Anbaldus pecunias dedit totas/ 68 fl 44 kr. 27 r.-NAZARETHVK nostrum (pripis ob strani)/ M. Hannsen Adamizhen Stainmezer/ Require 14. July 1624./ !tem Junium Anni 1626./ Ubi omnia in rationibus posita: 19. Octobris 1626 Composita: et persoluta/ fue­runt, etiam quaelibet Victualia, labores, pecuniae/ in summa ... 234 fl 10 kr./ In praesentia Anbaldi, et Magistro Francisco Donini Abundio:/ Et .•• Kichaelj Senis Adaaizh filio adultiorj donauimus 1 fl./ Laus Deo, JESU, KARIAE, S. ANNAE et toti Coelestium Choro. Amen./ Dieto 19. Octobris 1626/ Exposuit eidem Seni K. Hannsen Adamizh ad plenam Solu­tionem 71 fl 38 kr/ die sollen dem Anbalden gebiren./ Item gab Ime 2 St. Vaiz Vnd Emp(er) Weins 6/ 306 fl 49 kr. 27 v.-S. NAZARETHVK nostrum/ I + K/ 19. Octobris 1626/ Eodem die: Kit Keyster Francisco Donini Abundio Mawrer Vnd Pawmeyster zu Laybach, Kit aller Vnd yeder seiner Verrichtten, zu Alttenburg oder Vnsere Naza­renischen Capellen daselbst: Vnd alhyer zu Oberburg, Vnd in der Kirchen daselbst arbeyt, Mawern, Ptalzern Vnd Gewolben (:laut Ausszugs:), abge­raytt, so in Specie 205 fl gebracht, Vnd Kit ainhundert Funff Vnd act­ zig gulden bezahlt. id est Hit 185 fl./ Seinen beeden Kawerern Thomash Vnd Christoff absonderlich ein Tringkhgeldt geschenkht, welches wir Selbst auSgezahlt Vnd heergeben, id est 5 fl./ Das Vberig alles, hatt der Anbaldt heergeben Vnd auSgezahlet./ LAUS DEO om(ni)p(otenlti, JESV, D. K. et B. Kariae Virgini Super omnia benedictae. Amen. 44 r.-26. Nouembris 1626/ I +K/ S. KARIAE KAGDALENAE Altare in Cathedrali Ecclesia Labaci olim a Sebryachana faailia fundatua, sed destructua (:ad quos pleno Jure prouisio Delata ac deuoluta est:) RE­STAVRATVH est a nobis, per M. GeorgiU111 Skaruoss Statuarium, et gliam Volff Pictorem Labacensem: nostris pecunys./ K. Georgius Skarnoss acce­pit ab Oeconomo 50 fl/ A nobis mutuae conuentionis ••• 25 fl/ lam Ober­burgi iterum .•• 25 fl./ Quando inspexeriaus Altare, illudque artifici­ose ac pulchre laboratua fuerit residuum Superaddemus, id Est 25 fl./ Praesente Anbaldo./ Eidem K. Georgio Skarnossik 3 Imagines Sculptas SSS. Benedicti Abbatis: Bernardi Abbatis et S. Augustini, pro Altari s. Benedicti, Soluimus pro qualibet 2 Talleros, id est 9 fl. Laus Deo Deiparae Matri/ 134 fl. 44 v.-13. July 1627/ Eidem M. Georgio Skarnoss Statuario Labacensi haben wir, auf seinen s. M. Magdalenae Altars arbeyt Resst, 3 Star Waytz im Bisstumb bey Vnsern Schaffer angeschafft./ In Simili. 13. July 1627 den S.S. Corporis Christi Altar zu Oberburg, so wir der Fraterni­tet daselbst, pro aeterna memoria nostri et familiae nostrae Commemora­tione Quattemberlich zu haltten, Vor disem Versprochen, Vnd sollichen Vollendet, bezahlt, Kit 69 fl 6 kr, Vnd besonder seiner HauSwyertten zum leutkhauff geben 1 fl./ Vnd ist alles Paar, in Praesentia der An­baldin, so das gellt auSgezahlet, bezahlt worden./ Laus Deo et B. M. Katri Virgini et Omnium Caelitum Choro. Amen. Require Kartium Anni 1625/ 70 fl 6 kr. 45 r.-26. Nou(embris) 1626/ dem M. Eliae Wolffen Burger Vnd Mah­lern zu Laybach, was Er etbo, fur den Altar s. MARIAE Magdalenae in der Thuembkirchen daselbst, Von Goldt, Sylber, Vnd Farben (:alS wir es mit Ime Meysterlich Verdingt:) Verdiennt, Vnd empfangen, abgeraytt: bat Vermug seiner aigen bekhantnus Vnd AuSzugs, biShero 50 fl empfangen, yezo aber in beysein K. Skarnoss 31 fl, Von VnS auch empfangen, id est 81 fl./ In Ersehung seiner Meysterlichen arbeyt wollen wir auch das Ubrige bezahlen./ NB Et Data est ei Imago Iudicy extremi: pro Epitaphio Katris nostrae, in Coemiterio ad s. Petrum Labacj. 47 v.-25. Octobris 1626. Adam Cortolazh Vnser Hoffcramer gab VnS •.• / Item ein KeSkhlaydt Von Rott Vnd Feyelbraun Farben, fur die Kir­chen zu Horberg per 20 fl/ fur das MeSbuech ein Polssterl per 40 fl./ So hatt gedachter Adam Cortolazh, zum Altar S. Sacramenti alhye zu Oberburg ein Antipendium (:damit Er, Vnd sein HauSwyerttin Ursula, in die Lob: Bruederschafft pro memoria eingeschryben werde:) offerirt Vnd Verehret: dessen die Zoch Probst Erindern werden sollen ••• 48 r.-19. Kay 1627/ !dem Adam Cortolazh/ Gab VnS fur die Kirchen, Vnd Vnsern Bischofflichen Stuell zu Oberburg, beim Altar auSzubraytten Rott Tuech 24 Ellen .•• bezahlt ••• das Vbrige wir, alS 20 fl wegen eines MeeSkhlayds auf Horberg gehorig •.. 1627 4 r.-I + M/ Sic, Christi, intuitu est Virgo veneranda MARIA,/ quam Sol, Suspiciunt Sydera, Luna, poli.4 r.-5. Jan(uarii) dem K. Gerbarden Krin Maller zu Laybach die 3 stukh Quader, fur den grossen Altar in der Kirchen s. Jacobj, so P. Rector Albertus Ocyckj (P.P. Soc.) au&gebettlet beim Rasschawer, Vber das Jenige so Er zuuor empfangen, bezahlt Paar, Mit ... 30 fl. Praesen­tibus Anbaldin et Francisco numerantibus. Accepit omnia. 4 r.-20. May 1627/ Hathia Jorrschl Vnsern Schneyder sein Vollige Jahressold bezahlt Mit 24 fl./ NB Dati Sunt Francisco, ut ipsum uesti­at, ne prodigat in Vino. 4 v.-I + M/ Heyster Hannsen Spachtt Tischlern zu Laybach 22. Jan. 1627 geben tur seinen Tischler 2 fl./ 11. April 1627 bat Ine Anbaldt Vollig Mit 350 fl abzahlt./ Laus Deo./ 9. Juny 1627 auf ein Newes, Vnd auf Rayttung NB numerante Anbaldo geben Ime ..• 25 fl./ 6. Octobris. Eidem numeraui ego 27 fl 30 kr./ Pro Opera Altaris Augustinorum etiam per Se./ NB Item 24. July gab Ime Bisstumbs Schaffer auf der Augustiner Altars arbeyt 50 fl./ 9. Nouembris Labaci zu abfertigung des Hansen 6 fl gab Ich aber/ 108 30. 4 v.-23. Jan(uar) K. Christophen WeiSmann Mahler geben 1 fl./ Ime Anbaldt aueh geben 2 fl./ 12. Febr. die 3 Bilder: 2 Altarlein fur die Capueeiner zu Cillj: Vnd die Fiseherey s. Andreae Vnd S. Thomae abge­rayt Vollig per 9 fl 30 kr./ 6. Kay bi8 anhero sein arbeyt Vollig zahlt per 12 fl/ superaddidiaus adhue ••• 2 fl./ 20. Kay auf die Tryessteri­sehe Coronaeisehe arbeyt 10 fl./ Anbaldin gab Iae ••• 5 fl. 5 r.-I + K/ Pro Statuario et Areularys, ae pro Subselys Eeclesiae Chori nostri/ Hann8 Freydenberger Von Brfinn au8 Kayren 22. Jan(uar) geben 5 fl/ 11. April 1627 auS Anbaldts handen 20 fl/ 20. May Von Vns selbst aberaalen 10 fl./ 2. Aug. zu Alttenburg ••• 5 fl/ 40. 5 r.-23. Jan(uar) 1627/ M. Georgen Skarno8 Burger Vnd Bildschnizer zu Laybaeh auf rayttung der h(eiligen) Fronleichnambs Bruederschafft zu Oberburg Altars arbeyt in Praesentia Franeisei: et r. Fortsehaeherin Wittib, beim Keistern Peter Steydler Hoffmahler, auf Laybaeh ge­sehikht./ Require Oetobrea Annj 1626./ Daaalen alles bezahlt worden. 5 r.-NB/ 27. Noueabris Sebastian Horraann Von Cosstniz: ein Pildt­sehnizer will zu Vns in die arbeyt einstehen zu Oberburgkh Ime in prae­sentia/ Verte et require Deeeabrem. 5 v.-K. Franeiseus Abundio Pawmeystern/ geben ad finem Juny •.• 20 fl/ Item 2. July 1627 seinen Kawrern Altenburgi •.• 6 fl/ 22. Augusti zu Alttenburg zu sein Meysters handen ••• 20 fl/ 46 5 v.-Geben dem Glaser zu Stain auf die arbeyt inskonfftig 2. Augu­sti 1627 zu Alttenburg •.• 2 fl. 6 v.-5. Jan(uarii) in Vigilia Trium Reggg. 1627/••• / Item 111.mus D.nus Georgius a Sehrattenbaeh Aduoeatiam, Iurisdietionem, Super Eeel(esi)a et Paroehia S. Aegidij prope Sehrattenbaeh, haetenus multis rationibus quaesitam Oanimode eessit, resignauit ae renuntiauit .•. 9 r.-X. Febr(uarii)/ R. P. Georgio Jurissizh Priori Augustiniano Kon(aste)ry Labaeensis pro Altaris Su1111i pietura eonsignaui ..• 50 fl. 10 r.-Vrsula Bastianzizhin ••• iterua 18. Augusti 1627 a Suo Filio R. P. Kathia Bastianzhizh, Soeietatis JESV Saeerdote filio, Theologo Doetore, et in Arehigymnasio Viennensi Faeultatis Artistieae Deeano, ad nos direeto, accepit Pallium pellibus fultua ••• 14 r.-Kart(ii) 8/ A Prandii tempore post horam Completorij R.mus et Ill.mus D. Reynaldus Epus Tergestinus in Nuntiatura Graecensi S. Ap.lieae sedis Delegatus et Visitator (Quem Tergesti in sua Cathedrali s. Justi Martyris conseerauimus A.o 1622 Kens. Aug. 14) huc nos Ober­burgum Visitationis eharitativae gratia tanquam debilem et infirmum aecessit, unaeua Fratre suo et Theologo et R. P. Petro de Fabris Aluano prius nostro nune Proeuratore Collegii Tergestinensis Soe. Jes./ 10 Marty. Profeetus fuit Marjenburgua et in Nazareth, conformem Strueturam testatus est Lauretanae S(anetae) Domui per omnia. Et reuersus est. 18 r.-18. Marty/ Hann8 Veyt Von Saltzburg Craaer gab Vn8 Rosen Vnd Bursen/ 2 Paar Rosen Pusehen per 4 Taler/ Item ein sonder Paar zu sambt 5 Crinzen ••• 2 Taler/ Item 4 Bursen: Vnd Vela 5 ••• 24 r.-May 5/ Magistro Georgio Panzhauff Arculario/ ultra Stipendi­um suum, donauiaus .•• 1 Talerus. 34 r.-12. Julii. Fuit Festua SS. Hermaoorae et Fortunati Patrono­rum, iterum Pontificauiaus. Laus Deo. Fuerunt pluuiae eopiosae./ Statu­tu• est semel ut boe tali Patronorum et Anniuersario Dedicationis die (quo ss. Reliquiae ad Populum cum Indulgentiis publicantur) et o(an)es Vicarii hujus Oberburgensis Commissariatus quotannis Proeessionaliter una cum Paroehianis suis ad bane Collegiatam Matricem Ecclesiam obedi­enter in Cantu et Vexillis accedant. 35 v.-19. (Julii) R. P. Bonauentura Ordinis Minorum S. Francisci (:qui Monasteriua eiusdem Ordinis Fratrum, olim Destitutum ae deso­latum, D(omi)nica SSS. Trinitatis, iussu ac Diplomate Caesareo, in possessum recepit:) Venit ad nos, Seque nobis commendauit, praesertim pro Refectorii restauratione, ad auxiliares Eleemosynas: Et ecce Consi­gnauimus ei 20 fl in paratis: Et pro potu Fratrum, Si iumenta miserint, Vini ••• 2 E:/ Alias Si nostro Equo Solum mittemus 1 E: Vinj./ Orent Deum pro nobis quod etiam facturi spoponderunt. 36 r.-28. July. Hoc est D(omi)nica Octaua post Octauam Pentecostes (:quo die Anniuersaria Dedicationis B. M(ariae) Virginis in Kokryah coincidit:) consecrauimus Altare S. Angeli Custodis: et ss. Martyrum Fabiani et Sebastiani: nec non B. Rochj Confessoris Patronorum: Et Exhortationem primam ab Infirmitate nostra anniuersaria fecimus Slauico Idiomate, satis foeliciter:/ Insuper Pontificale Sacrum perfecimus in quo, ordinauimus in Ordinem Lectoratus Joannem Mariam Ardizi, nobis a Parente totaliter traditum ••. / Sequenti die 29. Julii incidi grauiter in morbum .•. 39 r.-den 15. september 1627 ist dem Andreas Bain Goldtschmidt Von Gonobitz, ein ganz guldenes Pectoral Creutz solches etwas zu reformiren Vnd etliche stifften darzu zu machen gegeben worden./ Item daS ganz silber Vnd Vergulte Creuz solt dem Crucifix etwas zu VerboSern ohne des FueS./ !tem 18 Won Holztum Pulher lauter Vnser lieben Frauen Pilder in der Rahmen einzufassen Vnd zu Vergulden. Wie auch 3 Creuzlein Von St: Francisci Holz./ !tem ein Crisstal Von Poheimischen Stain in goldt einzufasen (razen datuma je vse do te postavke notico zapisala druga roka, nato pa je spet nadaljeval s pisanjem Hren sam)/ darzue sein Ime goldt geben worden 1 1/2 Cronen: Vnd 16 Teil einer Cronen./ !tem die Cristall wigt 2 ducaten./ Ist alles widerbracht, renouirt, auSgemacht, abgerayt Vnd bezahlt worden 23. October 1627./ NB/ Imago B. Virginis ponderat 3 libras 13 lot argenti/ das ist 109 lot. 42 v.-NB/ X. Octobris. Soluimus etiam 27 fl 30 kr, quos Arculario M. Ioanni Specht nostro nomine dederamus./ NB Adhuc tenemur ad 24 Ci­chinos/ I. A. Regiminis Cancellario datos. 46 r. -I + K/ 30. Septembris 1627. Aduenerunt huc D(omi)ni Commis­sarij Caesarej, D. Joannes Caspar a Dorrnsperg U. J. Doctor, Consilia­rius: et J: A. Excelsi Regiminis cancellarius: ac D. Georgius Ehrenri­cus Waagen Baro de Waagensperg, Haereditarius Kareschallus Carinthiae, Prouintiae Styriae in Vicedominatu eiusdem S. C. K. Consil. pro Ponte Super Saunum Fluuium construendo (:ne Sc(ilicet) perniciosa ac frequen­ti inundatione plurimi, uti factum est Saepissime, perirent aut Submer­gerentur:) locum ut oculis uiderent ipsi et Si his continuis imbribus, Vera proposuimus facto experirentur, ut indagarent Sedulo./ l. Octob­ris. In pluuys ipsis lustrauerunt et comperta Veraque intellexerunt: Prandium accep(erlunt in Alttenburgi et Uisita(ue)runt s. Domum Nazare­ thanam et conformem Lauretanae, quoad figuram pronuntiauit et collauda­uit D. Cancellarius./ Interim D. Dominicus Jochlinger Baro Landtraht in Steyer, mecum mansit Oberburgi, cum infirmo et lectulo affixo./ 46 v.­ 1. D. cancellarius ad Vesperam reuersus, narrauit praedicta omnia: Pontem asseruit pernecessarium: et Suam operam Spopondit. 47 v.-Foeliciter pax confecta est inter Potentissimum Imp. rerdi­nandum II. Austriacum et Kurattem Hann Sultanum Turcarum Regem 57 v.-Stewer bezahlt in Crain/ •.. des Mahlers Hassanische Schlacht ... 150 fl/ ••• 59 v.-2. Dec(embris) S. Francisci Xaverii Festum primo Pontificali nostro Sacro in Cantu decorauimus in Templo S. J~cobi./ Ubi Congregatio SS. Sacramenti coepta est agi noua in Collegio. 60 v.-Index/ .•./ Augusti(nianis) dat pro altari 50 fl/ facit bene Ursulae Bastianzizh/ ... / Veniebant huc ad monstrandas reliquias vici­ni ad dedicationem/ .../ franciscani monachj/ Composita res propter 301 Decimam Feichting cum Frisingensi propter novalia/ in augusto de pecto­rali/ Vide coamissionem pontis/ incipit tractare congregatio procerum. 62 v.-31. July 1628/ Pro Altari Augustinianorum Labaci accipit M. Georgius Skarnos Statuarius ••• 160 fl./ K. Ioannes Spacht Arcularius pro Suo labore accipit ••• 300 fl./ Pictores autem pro deauratione et Suis operis .•• 62 v.-!tem K. Georgius Skarnoss Statuarius accepit pro 4 Scutis Imperii Regni (Hispaniarum: et Archiducatum Austriacis, et alys eorum ornamentis 31. July 1628 accepit plenam Solutionem 40 fl./ Adiecimus pro eius Uxore •.• 5 fl./ NB Restant adhuc perficienda alia duo: Anti­quum Archiducale: et Episcopale nostrum et arrhabonem ei numerauimus 5 fl./ Kisimus per manus eius domino Paulo Konig Solutionem plenam pro duobus Pluuialibus Ecclesiae et 2 Tapetibus in Soffronis •.. 201 fl et praesente Anbaldo et alys. 63 r.-8. Dec(eabris) 1627/ Georg Skarnoss Bildtschnizer Burger zu Laybach, hatt einen Altar pro S. KICHAELIS Archangelj, zu S. Peter alhyer, Inhaldts abry!, al! S. Kichaelem Erzengel: zu beeden Seytten S. Gabriel: Vnd S. Raphael auch Erzengl: Oberhalb Gott Vater Christum am Creuz Vnd den heyligen Geystt Kit allerseyts Stehenden Vnd Scheinenden Cherubinen: Vnden aa Fue!, s. Catharinae Grablegung, Mit 3 Engeln sambt andern Keysterlichen Zyerdt Vnd gesprengen zu machen, Verdingt per 63 fl./ Darauf wir Ime drangellt geben 12 fl./ !tem 21. Jan{uarii) 1628 rursus ei dati 12 fl. Praesente Francisco. OPOMBE 1 Prim. Dimitz III. (1875), 380: A. Dimitz piše, da je ljudstvo kot rivala Martina Luthra gledalo Hrena utelešenega v kipu emonskega škofa Maksima v ljubljanski stolnici.­Pregelj 1913, 18 sq.: Pregelj predstavlja Hrena kot narodne­ga junaka; hvali njegov znacaj in prizadevanja ter pravi: "Tak je bil ljubljanski škof Tomaž Hren, strah tedanjih protestantov in krivovercev, sin bele Ljubljane, vnet duhov­nik in branitelj katoliške cerkve, kakršnega ni imela tedaj vsa Evropa." (podobno tudi: Drobtinice 1851, 111 sq. -Marn 1868, 42 sq); Z drugacnimi barvami ga slikajo pisatelji v novejšem casu (M. Malenšek, D. Poniž). 2 Valvasor, Ehre VI., 350; VII., 468; VIII., 648,654,667, 668-672,706,708,710,711; X., 359,360; XI., 22,190-192,194, 540,695,696,718; XII., 47; XV.,534, 550.-J. W. Valvasor je o Hrenu posebej poudaril: " ..• Nachdem solches im Jahr 1597 geschehen, bat er das Bischoffliche Amt mit grossem Mut uber sich genommen und dreyssig Jahre uber dergestalt verwaltet, daS man (in Crainl dafur hilt, er mogte mit allen Ehren der Crainer Apostel genannt werden." (Ehre VI., 350); "Daber er dann in erinnerlicher Betrachtung solcher seiner strengen verfolg-und Austilgung der Lutheraner ein Apostolischer Mann, ja gar der Crainerische Apostel von denen Romisch­Catholischen in Crain betitelt worden." (Ehre VIII., 669); " ••• Exempel seiner unvedrossenen Activitit ..."(Ehre VIII., 672).-Prim. Turk 1925-1932, 350. 3 Thalnitscher, Historia (Citati po originalu.-Prim. Turkovo oceno tiskane izdaje iz 1882: Turk 1934 a, 97), p. 41: "Thomas Cron, animi magnitudine pluribus par episcopis.­Ibid., p. 50: " ..• a magno illo Labacensium antistite Thoma, magnanimitate, prudentia, pietate incomparabili."-Ibid., p. 50.51: "insignis praesul Thomas, IX. epus Labacen:, Carnio­liae amor et delicium." -Ibid., p. 87: "Thomas Cronn Laba­censis, consulis filius. Hic omnes antecessores praeclaris gestis exceluit. Ex decano Labacensi factus epus, totam carniolam a Lutheri dogmate purgauit, plurima templa errexit, cathedralem basilicam pretiosa suppellectili dota­ uit, pauimento ornauit, dominia episcopatui auxit, PP: S: J: locum recreationis sub Turri aedificauit, Labaci et Graetij alumnatus fundauit, Capucinos Labacum induxit, locumtenentis munus Graecij summa prudentia subijt. Obijt vir apostolicus plenus dierum 10 febr. an. 1630. Sepultus Labaci in cathe­drali basilica." -Thalnitscher, Epitome, 70: "Eximius Praesul Thomas Cron S.R.I. Princeps Epis. Labac. ob tot praeclara gesta nullis literis fat depraedicandus." 4 Dimitz III. (1875), 274,379.-Richter je Hrena poimeno­val "v~liki inkvizitor Kranjske" in ta vzdevek se je tudi Dimitzu zdel primeren (prim. Turk 1925-1932, 350), dasi je pozitivno opredelil škofa kot odlocnega cloveka, spretnega v govorjeni in pisani besedi (Dimitz III. (1875), 331).-Za sodbe protestantov o Hrenu je znacilna ocena evangelicanske­ga zgodovinarja Elzeja (Elze, Jezicnik 21,25.-Prim. Dolinar 1976, 24). a Radics 1880, 17. • Prelesnik 1901, 333. 1 Kidric 1929-1938, 54,97 sq.-Rupel 1956,278 sq.-Pogac­nik 1968, 162 sq.-I. Prijatelj je naglasil nasilnost Hreno­ve protireformacije in poudaril, da ni samo ustavila razvoja slovenske prosvete za dve stoletji, ker je unicila protes­tantsko slovstvo, ampak je vnovic izkljucila narod iz kul­turnega življenja (I. Prijatelj, Izbrani eseji I., Ljubljana 1952, 74,75). F. Kidric je kljub Hrenovemu po2iganju protes­ tantskih knjig precej pozitivno ocenil njeaova literarna prizadevanja, dasi ga je kot osebnost ocenil za "humanistic­no izobraženega, a mešcansko parvenijsko castihlepnega, brezobzirnega in prevec na socialni dvig sorodnikov usmerje­nega" moža. (Kidric 1929-1938, 115.-Kidricevo sodbo o Hre­novi castihlepnosti je kritiziral Turk: Turk 1930-1931, 253 sq.). Podobno ga je predstavil tudi M. Rupel, ki je nagla­sil, da je bil škof castiljuben, slavohlepen in neprizanes­ljiv tako do nasprotnikov kot tudi do svojih duhovnikov in upornih kmetov (Rupel 1960, s.v.). Z literarnozgodovinskega je na podrocje psihoanalize zašel J. Pogacnik, ki je o škofu zapisal: "Hren je karakterološko izredno zapletena osebnost. Po naravi šibak in slaboten .•• je iz protestantskega detin­stva prešel v jezuitsko duhovno nasprotje. Obremenjen z mislijo, da je cudežno ozdravel, in s kompleksom slabotne fizicne konstitucije je postajal cez mero ambiciozen, željan slave in dejanj ter vse bolj versko zagrizen. Njegovi nasto­pi npr. tisti v deželnem zboru razkrivajo cloveka s spektakularnim kompleksom, kar je praviloma pojav pri pro­blematicnih naravah. Njegova silovitost v izvajanju rekato­ lizacije je posledica omenjenih psihofizicnih osnov (Pogacnik 1968, 162). • Kardelj (1957) 1970, 183,185. 9 Miklavcic 1962, 60.-Prim. SAL-fasc.: Stolnica.-Stes­ka 1907,41. -Lesar 1913, 449 (sl.). -Ljubitelj kršcanske umetnosti 1914, 23,sl.28.-Hrenove zasluge za ljubljansko diecezo so katolicani posebej poudarili ob 1600 obletnici zmage kršcanstva nad poganstvom, ko je kipar Ivan Pengov na severni zunanjšcini ljubljanske stolne cerkve postavil v nišo poleg prvega škofa Lamberga tudi kip Tomaža Hrena. Pen­gov se je pri svojem delu zgledoval po Hrenovem portretu iz poznih let.-Prim. op. 1331. 10 Jellouschek 1850, 14,15. -Vrhovnik 1896, 239. -Turk 1928, 27.-Prim. Leto svetnikov II. (1970), 437 sq. 11 Ehrenhalle/ 1858, 15,17.-Prim. Leto svetnikov I. (1968), 697 sq.; II. (1970), 549 sq.; IV. (1973), 250 sq. 12 Kardelj (1957) 1970, 184. 13 Turk 1925-1932, 344 sq.-Turk 1928, 1 sq.-J. Turk je Hrenovo 2ivljenje in delo doslej najbolj natancno in celovi­to obdelal. Gradivo za Hrenovo biografijo je crpal v domacih in tujih arhivih. Izcrpno je raziskal tudi vprašanje terito­rija ljubljanske škofije v Hrenovi dobi. Rezultate svojega dela je objavil v BV, ezN in GMS (gl. seznam literature). Turkovo rokopisno gradivo je zbrano v SAL f 6/3. 14 Prim. Prelesnik 1901, 1-17,99-115,205-224,J96-341. Gruden 1910-1916. 815-872.-Gruden je o ~kofu pohvalno zapi­ sal: "Hren je bil mo:z: izredne delavnosti in odlocnosti obcudovati moramo neustrašenost škofa ..• , ki je zastavil cast in :Z:ivljenje v dosego svojih ciljev." (Gruden 870,871). 18 Valvasor, Ehre VIII., 648,670.-Valvasor je poudaril, da se je Hren pri krasitvi cerkva zelo odlikoval in po rado­darnosti presegel vse svoje predhodnike ("sein Fleifš in Aus­zierung der Kirchen"). Razen škofove skrbi za stolni cerkvi je omenil tudi njegove ustanove v Nazarjah, Petrinji, Ljub­ljani in Trstu. 1& Thalnitscher, Historia, p. 87. 1 7 Dimitz III. (1875), 458,473: A. Dimitz je naglasil romanski znacaj nove usmeritve v dobi protireformacije. 18 Radics 1894, 139-144,160-164,198-199. 19 Radics 1878, 1-33.-Radics 1880, 1-58. 20 Delo starejših piscev, zgodovinarjev, ki so pokazali na Hrenova prizadevanja na umetnostnem podrocju (Dimitz, Radics, Strah!, Wallner, Mal), so nadaljevali muzikologi (Cvetko) in umetnostni zgodovinarji. Posebna spodbuda v tej smeri je bila zgodovinska razstava slovenskega slikarstva, ki so jo pripravili v Ljubljani leta 1922, in pomeni tudi sicer prelomnico v umetnostnozgodovinski stroki. Ob tej prilo:Z:nosti so raziskovalci naglasili pomen umetnostnega ustvarjanja ob škofu Hrenu, ki je v dobi katoliške reforma­cije "vzbudil umetnost zopet v :Z:ivljenje". Razstavili so nekaj del iz Hrenovega casa (portrete Lenarta, Andreja in Toma:Z:a Hrena, sliko sv. Uršule iz Bitenj, sliko sv. Cecilije iz Celja) in omenili vec tedanjih umetnikov (Planer, Hren /mišljen je gotovo Kern/, Degen, Kosta, Plavec itd.). Odme­vom na razstavo (Cankar 1922, Cankar 1922 a, Jutro 1922, Katalog 1922, Mantuani 1922, Stele 1922) so sledili prvi strokovni pregledi umetnosti Hrenove dobe. V zgodovinski pregled umetnostnega razvoja na Slovenskem jo je najprej vkljucil F. Stele (Stele 1924). O njej je o:Z:je za podrocje slikarstva spregovoril V. Steska (Steska 1927.-V. Steska je obdelal Hrenovo dobo v posebnem poglavju in naštel vec sli­karjev iz škofovega kroga: Hobtnerja, Planerja, K. Weysman­na, E. Wolffa st. in ml., G. Krana, E. Thumba) pozneje pa tudi F. stele (Stele 1938), ki je omenil vec mojstrov tega casa (N. Weissmann, K. Weissmann, A. Pluemental st. in ml., F. Guettersoldt, Plainer, Hobtner, K. Schneider /napacno ga opredeljuje za slikarja/, L. Raisinger, P. Steydler) in podcrtal vlogo koroških slikarjev v Hrenovem krogu. Pomemb­nejši prispevek k poznavanju Hrenove dobe je z raziskavami stavbne podobe in opreme stare ljubljanske stolnice dodal Veider (Veider 1947), vpogled v ta cas pa so razširile tudi raziskave umetnosti 17. stoletja, objavljene v ZUZ IZUZ n.v. VII., Ljubljana 1965) in nato -ob razstavi spomenikov iz te dobe -v Katalogu Narodne galerije (Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1968). 21 Stele (1924) 1966, 52 sq.-Prim. Stele 1927, 251. -Ob objavi vatikanskih dokumentov o škofu Hrenu, ki jih je v CJKZ priobcil M. Premrou, je F. Stele kriticno ocenil: " ••• gradivo ... le prevec nosi pecat animoznosti Hrenovih nas­protnikov ... Naloga nepristranskega zgodovinarja bo sedaj, da bo kriticno osvetlil vrednost teh skrajno osebno in ani­mozno pobarvanih porocil in jih izrabil za izdelavo objek­ tivne slike o tem možu, ki mu je usoda dodelila tako vidno in važno vlogo v naši kulturni zgodovini. Iz spominov iz casa svojega sodelovanja s pokojnim zgodovinarjem J. Grudnom zadnja leta pred svetovno vojno ugotavljam, da je Gruden to gradivo poznal in ga nameraval porabiti v svoji monografiji o Hrenu, ki jo je nameraval izdati. Ker je racunal s precej­šnjim mojim sodelovanjem, sva pogosto razpravljala o tem in je on vedno poudarjal kot vodilno misel pri svojem nacrtu: Slika, ki jo ima naša zgodovina o Hrenu, ni pravilna, njego­vo osebnost in zgodovinsko vlogo bo treba iz temeljev na novo opredeliti, treba je prekiniti z legendo o mrkem proti­reformatorju in podati Hrena kot finega humanisticno izobra­ženega moža, v katerega življenju je igrala veliko vlogo umetnost in cigar delovanje ni potekalo tako brez nasprot­stev in ovir, kakor se na prvi pogled misli, in so intrige proti njemu segale prav do najvišje cerkvene instance ... " 22 Cevc 1965,119 sq.-Cevc 1968,92 sq.-Cevc 1981,226 sq. 2a Sumi, 1969, 11 sq. 24 Resman 1977 (tipkopis). 2' Veider 1947, 32. 26 Orožen !.-VIII.-Janisch I.-III. 21 Stegenšek 1905. 2e Curk I.-IX. 29 Hrenova koledarja za leti 1600 in 1607 hrani Skofijski arhiv v Ljubljani v fondu KAL f 98, vsi drugi pa so v Arhivu Slovenije, uvršceni v Zbirko rokopisov pod signaturami 106 r -126 r (za leta: 1597 a-b, 1598 a-b, 1599, 1601, 1602, 1603, 1610, 1611 a-b, 1613, 1614, 1615, 1617 a-b, 1620, 1622, 1625, 1626, 1627). Koledarji so bili natisnjeni v Gradcu, Augsburgu, Nurnbergu, Salzburgu in Olomouzu. Vezani so v usnje, platnice s posvetilom pa so pri vseh olepšane s he­raldicnim ali ornamentalnim okrasjem. Dokumentirani so v popisu škofijskega inventarja (Inventar škofa Buchheima iz leta 1664 omenja v ljubljanski škofijski rezidenci "zwen vnnd vierzig schreib Calender etlicher Bischoffen zu Lay­bach" /Inv. 1664/, inventar škofa Rabatta iz leta 1683 pa našteva "Item 35 Calender Herrn Bischouen Chronn, mit aller­handt annotationen, in rothen Leder eingebunden"; razen Hrenovih omenja še 7 koledarjev škofa Tavcarja, 3 koledarje Andreja Tavcarja in 4 nevezane stare koledarje ter "Ain Paquet Concionum Episcopi Thomae propria manu scriptarum" /Inv. 1683/). loledarji za leta 1597, 1599, 1602, 1603, 1614 in 1617 so bili leta 1964 razstavljeni na graški razstavi "Graz als Residenz Innerosterreich 1564-1619" (Graz-Katalog 1964, 210,211, kat. št. 552-557). Hrenove koledarske zapis­ke, ki so nepogrešljiv vir za zgodovino protireformacije, zgodovino umetnosti in celo gospodarstva (Turk 1925-1932, 348), sta delno objavila P. Radics (Radics 1861, 74-75) in A. Dimitz (Dimitz 1862, 17-30 /1601,1602,1610,1617/, 87-90 / 1611,1613/, 99-109 /1615,1617,1620,1622,1625,1626,1627/)' v gotici pa jih je v celoti (razen 1600 in 1607) prepisala A. Schiffrer (ASRS, Zbirka rokopisov I/88 r). J. Turk pripomin­ja, da so notirani "kratko in markantno, brez dolgega opiso­vanja, pisani kot na hitrem pohodu in zraven med seboj ven­darle zvezani kot mozaicni kamencki v veliko sintezo v sliko njegovega znacaja in dela" (Turk 1928, 25).-Pripombe in nekaj indeksov k Hrenovim noticam je zapisal škof Buch­heim (Prim. Turk 1934, 30), vendar na to pri citiranju pose­bej ne opominjam. 30 SAL/PP I/1 (original hrani Nacionalna i sveucilišna biblioteka v Zagrebu pod signaturo MP 236).-SAL/PP I/2. 3 1 Gradivo v ljubljanskem Skofijskem arhivu (SAL in KAL) sem delno povzela po regestih L.M. Golia (SAL; Umetnostno­zgod. inšt. ZRC SAZU). V Vatikanskem arhivu (Archivio Segre­to vaticano) sem upoštevala naslednje fonde: Arch. s. Congr. Concilii.-Sec. Brev.-Arch. consist.-Processus Consist.­Arch. Nunz. di Vienna. 3• ZALj, Cod. r. in cod. xrrr. (Nekaj podatkov sem povze­la po izpiskih M. Ferjanove: gradivo pri Umetnostnozgod. inšt. ZRC SAZU).-Prim. Vrhovec 1886, 71,72,79,80,108,235: Vrhovec pripominja, da so mestni ocetje na sejah mestnega sveta sklepali tudi o gradnjah, zidavi in popravilu javnih objektov (hiš, mostov, vodnjakov, obzidja itd.), odlocali o spornih zadevah, pri katerih kot to!eno ali to!eco stranko veckrat srecamo tudi ljubljanske umetnike, in razpravljali o najemu lop ob sejemskih dneh, o prišlekih, ki so si !eleli pridobiti mešcanske pravice, o moralnem !ivljenju mešcanov itd. Za umetnostnozgodovinsko stroko so zapisniki in racun­ske knjige mestnega sveta vsekakor upoštevanja vredno gradi­vo. 33 ZALj, v. Fabjancic, Knjiga hiš I.-v., 1940-1943 (tip­kopis). 34 SAL/ZA -Ljubljana, sv. Nikolaj: f 1-R (rojstne mati­ ce), f 12-P (porocne matice), f 14-M (mrliške matice). 35 E. Cevc 1981, 302. 36 Ta vidik je na kratko razlo!il sv. Ambro!: "Umbra in lege, imago in evangelio, veritas in caelo." (De offic. ministr. I, 48).-Kršcansko razmerje do sveta simbolov je formuliral Toma! Akvinski. Po njegovi formulaciji so vse zemeljske stvari samo telesna prispodoba duhovnih, "spiri­tualia sub metaphoris corporalium". (Menaše, Evropski umet­nostnozgodovinski leksikon, Ljubljana 1971, 1978 sq.). 37 Epist. VII, 109; IX, 9. 38 Epist. IX.9, C.27, DIII. de cons. 3 9 De orthod. fide, IV,17.-Ta vidik je nazorno pojasnjen v predgovoru h Kanizijevemu katekizmu (v slovenskem prevodu iz 1615). Predgovor je za likovno umetnost tako interesan­ten, da ga delno povzemam: "Na Serzadobriga Brajnza. Is mnogiterih Vrshahou, sa katerih volo so se od sazhetka tiga Karszhanstva v'tej Catholishki Cerkvi vednu inu vselej ty malani Duhovni Pildi shpogali, nej leta nar ta manshi, kate­riga je s. Gregorius vezh kakor pred enim jeseram Let s'ta­kushnimi bessedami povedal: Quod legentibus scriptura, hoc idiotis praestat pictura cernentibus: quia in ipsa etiam ignorantes vident, quod sequi debeant: in ista legunt, qui literas nesciunt. Tu je: Kar tu Pismu tem, kateri tuistu brati snajo, tu tem, kateri tiga nesnajo ty Halani Pildi, kakor jih vidio, sturee: v'teh namrizh tudi tiga Pisma nevu­zheni vidio, zhessar se dershati imajo: v'leteh bero kateri Pismu nesnajo. Letimu, inu drugim Svetim od Buga ressvetle­nim Ozhakom, katere je CHRISTVS svoji Cerkui Vuzhenike odlo­zhil, nej bilu nevejdezhe. de se ty skusi takove s. malane Pilde, kateri brati nesnajo, dobru inu lahku moreo v'Kar­szhanski Veri inu v'tih te Vere Rezheh podvuzhiti Sa tiga volo tedaj nashiga Tovarushtva P. IOAN. BAPTISTA ROMA­NVS, po Voli tiga Svetiga Tridentinskiga S'braliszha ali Concilia, se nej pres velikiga Prida podstopil, takushne h'Catholishkimu Vuku slisheozhe S. Pilde, v'ene Bukvize perpraviti, katerimu so nekiteri drugi lih s'takushnim Boga­bojezhim naprej vsetjom nak /!/ pershli, slasti, debi te malane Figure, po Catechismu R. P. PETRI CANISIJ, kir je sicer vshe sedaj u'veliku Deshelah inu jesikih, na svitlobo dan, rovnane bile... " (Rupel 1959-1960, 104 sq.). 40 Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 131,177. 4 t Prim. op. 38. 42 Concil. Trid., Sess. XXV (Surius, IV., p. 983).-Jedin 1975, 183.-Hayer-Himmelheber 1984, 133 sq. 43 Concil. Trid., Sess. XXV (Surius, IV., p. 983).-Prim. Hayer-Himmelheber 1984, 129. 44 Mayer-Himmelheber 1984, 177. •~ Concil. Trid.. Sess. XXV (Surius, IV., p. 983) .-Au­ renhammer 1956, 21.-Jedin 1975, 183 sq. 46 E. Cevc 1981, 220.-Prim. Prodi 1965, 121 sq. 47 Papež Pavel III. je proti heretikom uporabil moc in­kvizicije in z bulo "licet ab initio" leta 1542 ustanovil Kongregacijo sv. oficija ter v istem casu objavil seznam prepovedanih knjig. 48 Male 1932,1.-Jedin 1935, 167.-Aurenhammer 1956, 21.­Mayer-Himmelheber 1984, 129, prim. 169. •• Poleg znamenitega dela, ki ga je izdal Molanus (1570), so med teoreticnimi razpravami te dobe pomembne zlasti Gili­jeva "Dialoge degli errori dei pittori" (1564), Paleottijeva "Discorso interno alle imagini sacre e profane" (1582) in Borghinijeva "Il Riposo" (1584). o razvoju umetnostne teori­je v potridentinskem casu in vplivu koncilskih dekretov na protireformacijsko umetnost prim.: Barocchi 1960-1962, Jedin 1935, Jedin 1975, Hale 1932, Hayer-Himmelheber 1984, Prodi 1959-1967, Prodi 1965, Scavizzi 1974, Scavizzi 1981, Zeri 1957.-Kolegu Alešu Rojcu se zahvaljujem za nasvete pri izbiri pomembnejše literature, kolegu B. Resmanu pa za opo­zorilo na delo S. Mayer-Himmelheber. 5 ° Ker je Ignacij upošteval clovekovo cutno naravo, je k meditaciji pritegnil vseh petero cutov. V napotkih za premi­illjevanje pravi: "Z ocmi domi~ljije gledam osebe, premiillju­joc in motrec nadrobno njih prilike ... Vonjam in okušam z duhovnimi cuti vonja in okusa neizmerno ljubkost in sladkost božanstva, duše in njenih cednosti ... S sluhom dojemam to, kar govore ali bi mogle govoriti •.. Dotaknem se, objamem, recimo in poljubim kraje, kamor te osebe stopajo in sedajo •.. " (Duhovne vaje svetega oceta Ignacija Lojolskega, Gorica 1961, 75). 51 Prim. J. Turk, Cerkvena zgodovina, Groblje 1930, 323 sq. (v om. delu je J. Turk podal strnjen pregled dobe kato­liške reformacije in restavracije}.-Prim. A. Franzen, Klei­ne Kirchengeschichte, Freiburg i. B. 1968 (po prevodu: Preg­led povijesti crkve, Zagreb 1970, 247 sq) .-Mayer-Himmelhe­ber 1984, 17. 52 Barocchi 1961, 117 sq. •3 Splošni pregled potridentinske umetnosti sem delno povzela po M!leju (Mile 1932). •• Prim. E. Cevc 1981, 313 (op. 202). • n Prim. Pigler 1974, I., 505 sq.: Med potridentinskimi ikonografskimi motivi Pigler med drugim našteva Ozko pot krepasti in široko pot pregreh, "Symbolum apostolicum", Zmagoslavje katoliške vere, Adoracijo Evharistije, Ime Jezu­sovo, ki ga molijo angeli in svetniki, Brezmadetno (Immacu­lata), motiv "Madonna della Vittoria" itd. n& Prim. Turk 1938, 56.-Prim. Aurenhammer 1956, 32. • 1 Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 7. " 8 Prim Gruden 1910-1916, 815 sq. -Grafenauer 1959, 563 sq.-Prim. Reisp 1983, 9 sq. 59 Prim. Radics 1878, 18: Radics pravi, ko govori o gro­bosti casa, da so v protireformaciji "vladale železne roke". Turk 1925-1932, 349.-Turk 1928, 26.-Turk 1938, 59.­ Kidric 1929-1938, 54.-Prim. Reisp 1968, 20,21. so Grafenauer IV., 17. 61 Turk 1938, 58.-Prim. Koblar 1891, 43 (objava treh Hrenovih molitev iz 1624.-Gl. SAL/PP I/2, p. 333 sq.).­Prim. M. Smole, Kuga na Kranjskem v XVI. stoletju, v: Kroni­ka V., Ljubljana 1957, 97 sq.-Po vseh slovenskih deželah je morila kuga v letih 1598-1599 in 1624 (prim. Hrenove zapiske v koledarjih in protokolih). 62 Fabjancic I., 377; III., 597.-Lenart Hren je bil lastnik hiše na Starem trgu 14 (1545-1585) in hiše na Mest­nem trgu 10 (1545-5.12.1585), v kateri se je leta 1560 rodil Tomaž. -Biografske podatke o Hrenu gl.: Turk 1925-1932, 344 sq. 63 Valvasor, Ehre VII., 437; IX., 84,86; XI., 700 (Lenar­tov grb); XI., 702. 64 Kidric 1925, 7: Kidric je napak mislil, da je bila Lenartova prva žena Uršula 2itnik. Ta naj bi po njegovih podatkih umrla leta 1570, drugo ženo Regino pa naj bi poko­pali še pred možem leta 1585.-Gestrin 1972, 138: Gestrin omenja, da se je premožni Janez Weilhamer v drugic porocil z vdovo veletrgovca Jožefa Gratzerja. Bil je tudi lastnik fužin na Savi pri Jesenicah. Ker ni imel moških potomcev, je vecji del njegovega imetja podedovala hci Lukrecija, ki se je porocila z Lenartom Hrenom. K podatkom dodaja avtor tudi izcrpen pregled virov in literature. 65 Osebne podatke gl. v SBL I., 341 sq.-Prim. Radics 1894, 140.-Koblar 1900 a, 200. 66 Pogrebni nagovor ob pokopu Lenarta Hrena je povedal kranjski superintendent Christoph Spindler. 6 7 Prim. Radics 1894, 139.-Hrenova mati Uršula se je po smrti prvega moža Lenarta Hrena porocila z jermenarjem Geor­gom Khunstom. Khunsta so pokopali 12. marca 1597 na šempetr­skem pokopališcu. Hren je v koledar za leto 1597 zapisal: " ..• ist bei St. Peter neben der Hutter begraben." (Hk 1597.­Prim. SBL I., 342). 6 8 V zvezi s to letnico se je v literaturo vrinila napac­na trditev, da je v tem letu Tomažu umrl oce (Gruden 1910­1916, 819.-Pirjevec 1927, 14). 6 9 MHVK 1852, 81. -MHVK 1860, 3. -Janžekovic 1977, 1: Gašper 2itnik, profesor na dunajski univerzi, je leta 1567 postal celo dekan tamkajšnje filozofske fakultete. 10 Orožen III/2, 85,86,249,250,263,265.-Marolt 1932, 191 sq.-J. Orožen 1971, 607,608.-Hcfler 1982, 15,16,65.-Kape­la v celjski opatijski cerkvi je bila prvotno posvecena sv. trem kraljem in so jo Sele po nekajletni obnovi leta 1623 posvetili novemu patrociniju bratovšcine 2alostne Matere božje (k posvetitvi je bil povabljen tudi Hren); ta se je na Hrenovo pobudo te leta 1597 (Se z naslovom Velike bratovšci­ne Device Marije na Dravskem polju) iz Konjic preselila v to kapelo. Ustanovitvena bula med mašnimi dnevi bratovšcine predpisuje tudi praznik Hrenovega patrona Tarnata. Hren je obdržal beneficij v Celju do leta 1599.-(Prim. J. Graus, v: MDZK XIII, N.F., CXCIII.-Fekonja 1895, 751,752). 71 Prim. Radics 1894, 140.-Janžekovic 1977, 1.-Hren je v letih 1579-o.1583 dokoncal študij filozofije ("humaniora") na Dunaju. V eni izmed svojih latinskih pesmi se spominja teh let: " ... quod gremio nobis alta Vienna fovet." 72 Svojo življenjsko pot in odlocitev za duhovniški pok­lic je popisal Hren v SAL/PP I/2, p. 347 sq. 73 Radics 1878, 10,11.-Zgodovinski zbornik 1897, 631 sq. -Prim. Gantar 1987, 8,9.-Gantar 1987 a, 47,51,52. 74 Prim. Turk 1938, 45.-Turk tudi pripominja, da mu je bila Marija vedno Magna Mater Virgo (Turk 1925-1932, 347). 7 a KAL f 6/8.-Radics 1861, 73.-Turk 1934, 28 sq. 1 • Po A. Koblarju je Hren, dokler ni postal Skof, užival tudi beneficij sv. Jakoba v župnijski cerkvi v Konjicah (Koblar 1892 a, 65). Koblar piše, da je Hren postal stolni dekan 7. jan. 1597 (Koblar 1900 a, 200). 11 Hrenove latinske pridige ("Veneranda antiquitas, Tho­mae IX. Labacensis episcopi sermones manu propria scripti"), ki jih je leta 1660 zbral L. Schcnleben (MHVK 1852, 26-27), hrani ljubljanski škofijski arhiv v KAL f 98. Pomembne so za literarno in kulturno zgodovino (Prim. J. K. Erberg, Versuch eines Entwurfes zu einer Literatur -Geschichte fur Krain), umetnostnozgodovinski stroki pa so (predvsem pri ikonograf­skih analizah) pripomocek, ki odpira vpogled v miselnost dobe. Pridige je v posebni študiji obdelal J. Turk (Turk 1938, 40 sq.-prim. SAL f 6 b/1 -Hrenove pridige in študije del, Turkov rokopis).-Prim. Benedik 1983. 127 sq.: M. Bene­ dik naglasa, da je tridentinski koncil terjal od duhovnikov, naj njihovo oznanjevanje temelji na boZji besedi. Pridigar­ska dejavnost je imela v dobi katoliike obnove izreden po­men. 78 Hren je s pridigami pobijal luteranstvo in katolicane opominjal k stanovitnosti; prav zato ga je Tavcar priporocil za svojega naslednika (Turk 1938, 62.-Prim. Valvasor, Ehre VI., 350). 1 • SAL/PP I/l, p. 35: "Eodem Anno 1597, die 24. Augusti piisime obyt ... D. Joannes Tautscher Epus Labacensis Graety ... conditis eius visceribus in Monasterio Francisca­norum, ubi etiam pictura illi memorialis erecta est " SAL f 7/6 ac.-Hk 1597 b, 45 r: Po pogrebnih slovesnostih v Gradcu je Gašper Tavcar vrnil Hrenu "crucifixum argenteum" in "flasconem argenteum intus deauratum". 80 ASV Sec. Brev. 373 Bullar. Clem. VIII., 1595-1598, f 116-118, 13. april 1598: Potem, ko se je posvetoval z odgo­ vornimi in seveda na priporocilo nadvojvoda Ferdinanda, ki je Hrena prezentiral za ljubljanskega škofa in ob tej pri­ložnosti pohvalil njegovo spretnost, vzorno življenje, ple­menitost, skrbnost in preudarnost v duhovnih in svetnih zadevah s pripombo, da je obdarovan z mnogimi krepostmi, je papež Klemen VIII., da bi ljubljanski škofiji ne škodoval zaradi dolgotrajne vakance vrhovnega pastirja, postavil Hrena za ljubljanskega škofa: "te ••. in episcopum praefici­mus". Izrocil mu je jarem (skrb za škofijo) in mu poleg obljube vecnega placila poslal tudi apostolski blagoslov ter narocil, naj si izbere škofa posvecevalca in asistente.­Prim. Ehrenhalle/ 1858, 13 sq.-Radics 1894,141.-Prim. tudi Premrou 1927, 215. 81 Ursinus de Berthis (Bertis), tržaški škof 1598-1620. 82 Girolamo Portia (Porzia, Porcia), graški nuncij 1592­1606. 8 3 SAL f 37/1: B. Villerius je v septembru 1598 poslal pismo, v katerem je v nadvojvodovem imenu pojasnil nekaj pomembnih tock, po katerih naj nadvojvodov poslanec Jožef Rabatta brani Hrena pri papežu Klemenu VIII. in pri kardina­lih. -Prim. Turk 1931, 2,3. -Prim. Miklavcic 1962, 62. 8 4 ASV Arch. Consist.-Acta Miscell. 52, f 465 Ecc.a Labacen. in Carniola expedita in consist.o die 29. Marty 1599: Kardinal Paravicinus piše, da je "Thomas Krein doctus, insignis concionator uerbi Dei ... Innocentia uitae ac morum integritate a uiris fide dignis commendatus." O stolnici pravi: "Habet ecc.a paucas SS.tas reliquias, uasa, ornamenta et reliquam suppellectilem ... campanile cum cam­panis, organum et coemeterium." Dodaja, da so v Ljubljani, ki jo je okužila herezija, jezuitski kolegij, franciškanski konvent in samostan križniškega reda. V zvezi z Ljubljano dostavlja še interesanten podatek: "ecc.a S.orum Fabiani et Sebastiani ex Hereticorum manibus mense 9.bri prox. praete­rito erepta." 8~ Prim. Vrhovec 1886, 41. 86 Prim. op. 80.-Prim. B., Iz domovine, "Domovini k pridu", v: Danica 1904, 303-304: Avtor clanka govori o Hre­novem škofovskem geslu in ga povezuje z njegovim domoljubnim napisom "Domovini k' pridv" na zadnji strani Candkovega prevoda "Evangelia inu lystuvi". 87 Hren je z vso doslednostjo in ob vsaki priložnosti nagla~al neposredno podrejenost ljubljanske ~kofije svetemu sedežu, ceprav v papeževem dokumentu (10. sept. 1462) potr­jena eksempcija ni bila istovetna z njo. V boju z oglejskim patriarhom za jurisdikcijsko pripadnost nekaterih župnij in samostanov je tako odlocno in vztrajno zagovarjal pridoblje­ne pravice svoje škofije, da je apostolski vizitator Sikst Carcanus leta 1620 vse te spore razrešil v prid ljubljanske dieceze. Sele tedaj so bile meje med oglejskim in ljubljan­skim teritorijem prvikrat za obe strani jasno in definitivno dolocene. Tako eksempcija kakor obseg ljubljanske škofije (z župnijami, ki jih je le-ta priposestvovala na temelju inkor­poracije) sta se po preskripciji koncno uveljavila za casa in po zaslugi Tomaža Hrena (Turk 1937, 79,lOlsq. -Turk, Santoninov Itinerarium, v: GMS XXIV., Ljubljana 1943, 101, 102).-Hren je sestavil natancen seznam župnij ljubljanske škofije "Catalogus omnium praecipuarum Ecclesiarum, quae in tribus istis Prouinciis sitae, Episcopatui ac Dioecesi Laba­censi jure ordinario subiectae noscuntur" (SAL/PP I/2, p. 551.-Prim. tudi SAL/PP I/l, 381). Njihova ozemeljska raz­drobljenost mu je povzrocala težave pri vodenju dieceze. (Nad razkosanostjo škofijskega teritorija se je pritoževal tudi škof Buchheim, ker mu je povzrocala probleme in kvarno vplivala na cerkveno disciplino.-Dolinar 1980, 35). -Prim. Barle 1895, 56-62,110-115.-Miklavcic 1971, 44 sq. 8• stele 1965, 224. 89 Cevc 1981, 226.-Prim. Turk 1928, 25-26.-J. Turk poudarja, da se je Hren zavedal svoje vodilne in odlocilne oblasti v škofiji in je strogo nastopal do vseh, ki so nje­govi oblasti nasprotovali. Protestanti v deželnem zboru so mu ugovarjali, ceš da ne puste, "da bi v deželi vladal samo eden, namrec on." (prim. Turk 1925-1932, 349). 90 ASV -s. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen. 91 Prim. Vrhovec 1903, 28.-Valencic 1968, 137 sq.: V. Valencic trdi, da je bila Hrenova ocena, po kateri naj bi bilo v Ljubljani v najbolj kriticnih letih le 20 procentov katolicanov, nerealna, in da je bilo katolicanov precej vec. 92 V pontifikalnih protokolih in drugih pisanih virih je Hren pogosto poimenoval samega sebe "reformator ..."ali pa "Reformationis Catholicae Religionis, per Uniuersum Carnio­lae Ducatum, Styriam inferiorem, Comitatumque Cillaeae ad Drauum usque fluuium commissarius supremus" (SAL/PP I/2, p. 45).-Prim. Thalnitscher, Epitome, 64. 93 Versko komisijo je vodil Hren sprva skupaj z deželnim glavarjem Jurijem Lenkovicem in vicedomom Jožefom Rabattom, pozneje pa z vicedomom Filipom Kobenzlom in glavarjem Wolfom Paradeiserjem. 94 Ehrenhalle/ 1858, 17.-Hren sam pravi, da je proti protestantom sukal le "apostolsko orožje". 95 KAL f 43/22 -Visitatio Collegiatae Oberbugensis de Anno 1665: " ... chorus ... Monasterij Benedictinis, qui cum suo Abbate, fundationi Theobaldi et Truttae coniugum de Chag seu de Chagere seruiebant. His Episcopus Thomas 1605 nouum Titulum induxit, et collegij Mariani Alumnas uoluit nomina­ri ." -Orožen II/2, 54 sq.-2e Hrenov predhodnik Tavcar je imel v Gornjem Gradu 16 gojencev. Hren je tu leta 1605 usta­novil Marijanski kolegij, ki mu je, kot je porocal papežu Akof Buchheim, rabil kot neke vrste semenišce (prim. Dolinar 1980, 33). Kolegij je obstajal do cerkvenih reform Jožefa II. P. Radics poudarja, da je iz njega izšla vrsta najizbor­nejših duhovnikov (Radics 1898, 109). 96 Prim. Turk 1938, 49 sq.,61: Hrenova pridigarska navo­dila za gornjegrajske gojence se skoraj dobesedno krijejo z dolocili tridentinskega dekreta; gojencem naroca, naj bodo pridige preproste, lahko umljive in kratke (prim. Benedik 1983, 127 sq.). 97 Hren je ustanovil 2 štipendiji v ljubljanskem jezuit­skem kolegiju, 2 v graškem Ferdinandeumu in 4 na Dunaju.­Prim. SAL/SK 2 -Tomaž Hren.-Hk 1627, 13.jun.-Dimitz 1862, 108.-Prim. Valvasor, Ehre VIII., 670. •a Hren si je v koledarje veckrat zapisal kratke notice o vsakoletnih sinodalnih srecanjih duhovnikov na dan sv. Doro­ teje v Gornjem Gradu.-Prim. Turk 1928, 9: J. Turk poudarja, da se je Hren prizadeval za reformo po smernicah tridentin­skega koncila. Na sinodah je z duhovniki razpravljal o cer­kvenem življenju in disciplini v kleriških vrstah. Leta 1604 je ob tej priložnosti v latinskem, nem$kem in slovenskem jeziku objavil tridentinski odlok o sklepanju zakonske zveze (slovensko besedilo je objavil Steska: gl. Steska 1912, 49 sq.). Zraven je dodal še dolocila o drugih zakramentih, priporocil vodenje maticnih knjig in podeljevanje zakramenta bolniškega maziljenja, prepovedal obhajilo pod obema podoba­ma in skupinsko odvezo ter ostro obsodil popivanje in konku­binat duhovnikov.-Prim. J. Benkovic, Ljubljanska škofija in škofijske sinode, v: Voditelj v bogoslovnih vedah 1901. 9 • Kozina, zacetnik župnijske šole v Rušah pri Mariboru, ki je med leti 1645 in 1758 delovala kot edina nejezuitska gimnazija pri nas (prim.Reisp 1968,23), je bil verjetno eden Hrenovih gojencev v gornjegrajskem kolegiju (prim. Mal 1924 a, 201: odstavitev gornjegrajskega župnika Jurija Kozina l. 1643). 1 o o Gl. op. 30. 101 Risbe v pontifikalnih protokolih upoštevam v obravna­vi posameznih spomenikov. 102 Prim. op. 70. 103 Thalnitscher, Historia, p. 96.-V ljubljansko bratov­ šcino Sv. Re$njega Telesa so se vclenili: nadvojvodinji Marjeta (1596) in Marija Magdalena ter nadvojvoda Ferdinand in Maksimilijan Ernest (1597) itd. 1o4 V casu rekatolizacije je bilo posebej poudarjeno ce$cenje sv. Re$njega Telesa.-Prim. Benkovic 1897, 146 sq.­Prelesnik 1901, 323.-J. Gruden, Cešcenje presv. Re$njega Telesa med Slovenci v preteklih stoletjih, v: Voditelj v bogoslovnih vedah, Maribor 1908, 88. 100 Turk 1938, 65.-Prim. Dolinar 1976, 74 sq. 10& ASRS II/51 r (Sodalitas Beatissimae Virginis Mariae in coelos Assumptae in Archiducali Collegio Societatis Jesu Labaci 1605-1782). Med clani bratovšcine srecamo na primer stiškega opata Jakoba Reinprechta, kostanjeviškega opata Jurija Urbanica (Urbanitius) in opata Jurija Reinprechta iz Vetrinja, nato slede Hrenovi kanoniki, ljubljanski dekan Mihael Mikec (Mikez) ter škofov brat Andrej, leta 1616 pa se jim je pridružil tudi nadvojvoda Ferdinand. Ob Hrenovem vpisu v matriko je dodan poznejAi pripis: "Mortuus est Ober­burgi Anno 1630 die 10 mensis February." -Prim. Prelesnik 1901, 323.-Hammerl 1933, 168-169. -Dolinar 1976, 75. 10 • ASRS II/52 r -("Sodalitas Beatissimae Virginis Ma­riae sub titulo Immaculatae conceptionis" oziroma "Vndtre dem ehrntitul der vnbevlekten empfangens"). Velika vpisna knjiga bratovšcine Marijinega brezmadežnega spocetja v ljub­ljanskem jezuitskem kolegiju iz let 1624-1783 je vezana v škrlaten žamet in zavarovana s kovinskimi šcitki. Med clani zasledimo tudi Hrenovega brata Andreja, škofovega odvetnika Elia Andriana z ženo Magdaleno, slikarja Elia Wolffa (p. 16 -1629) in zvonolivarja Elia Somraka (p. 21 -1638).-Prim. Ehrenhalle/ 1858, 15.-Dolinar 1976, 76: Dolinar omenja, da je Hren ukazal obhajati praznik Brezmadežne že leta 1627, medtem ko je Cerkev vpeljala praznik šele 1708.-Prim. Val­ vasor, Ehre VIII.,671; X., 359,360. 108 Prim. Hk 1601, 29 v.-Dolinar 1976, 76 sq. 109 Ljubljanska bratovšcina Odrešenika sveta se je v casu hude kuge 1598-1599 odlocila, da bo vsako leto na veliki petek v mestu organizirala spokorno procesijo. Zamisel so šele 1617 uresnicili kapucini, ki so odtlej vsako leto pri­pravili spokorni sprevod s podobami Kristusovega trpljenja.­Prim. Thalnitscher, Epitome, 67.-Koblar 1892, 112-113.­Potocnik 1940, 13.-Skerlj 1973, 38,43,46.-Dolinar 1976, 82 (z našteto literaturo).-Hofler 1978, 64 sq. 110 Turk 1925-1932, 347.-Dolinar 1981, 56 sq. 111 Gantar 1987, 8.-Gantar 1987 a, 46. 112 Duhovne vaje svetega oceta Ignacija Lojolskega, Gori­ca 1961, 50.-Jezuiti so porabljali v "vecjo božjo slavo" tudi takšna zemeljska sredstva, ki so se jim nekateri asket­sko usmerjeni redovi zavestno odpovedovali. 113 Turk 1934, 29,30. 114 F. Stele, Ocene: France Kidric, Zgodovina slovenskega slovstva od zacetkov do marcne revolucije, v: Cas XXIV, Ljubljana 1929-1930, 337. 110 Prim. Gestrin 1963, 144. 11• Kidric 1929-1938, 95 sq. 111 Hren je nekaterim svoJim duhovnikom iz Rima izposlo­val dovoljenje, da smejo brati protestantske knjige. Tako je npr. 3. marca 1602 pisal papežu Klemenu VIII. in kardinalom tudi "causa ... legendi libros haereticorum" (Hk 1602, 10 r). 26. julija je prejel odgovor: "!tem gratiam ..• legendi libros haereticos pro sex meis sacerdotibus" {Hk 1602, 23 r; Dimitz 1862, 22,23). Podobno je zaprosil tudi leta 1615. Tedaj je želel, da bi 6 njegovih duhovnikov smelo brati protestantsko biblijo v slovenskem jeziku in razen te tudi druge hereticne knjige (ASV, ANV 137, Miscell. Tom. XII La, 2. mar. 1615). Dovoljenje za uporabo hereticne litaratu­re je pridobil spet v letu 1621 {l. jul. 1621, fasc. 81,43). -Prim. J, Gruden, K drugemu slovenskemu prevodu sv. pisma, v: Carniola n.v. VII., 1916, 93,94.-Prim. Kidric 1923,154.­Turk 1925-1932, 348,-Kidric 1929-1938, 95.-Stele 1938, 1.­Rupel 1966, 34. 11 8 Kidric 1923, 149 sq.-Vrhovnik 1932, 42. 11• Steska 1902,1 sq.-Breznik 1917,173 sq.-Kidric 1929­1938, 98 sq. -Prim. A. Slodnjak, Pregled slovenskega slov­stva, Ljubljana 1934,25.-Slodnjak 1968,42,43.-A. Slodnjak, Obrazi in dela slovenskega slovstva, Ljubljana 1975, 45. 1 2° NUK v Ljubljani hrani 2 primerka Hrenovih "Evangelia inv lystuvi".-Prim. Breznik 1917, 173 sq., 225 sq.-Kidric 1923, 152.-Tridentinski koncil je vzpodbujal krajevne Cer­kve, naj duhovniki evangelije in apostolska pisma pojasnju­jejo vernikom v domacem jeziku, da jih bodo vsi razumeli, v liturgiji pa naj še naprej ostane v veljavi latinski jezik. 12 1 SAL f 4/20.-SAL/PP I/3, Memoratu digna, 51 rv, 10. apr. 1612.--Steska 1902, 1 sq.-Hren je za natis prvega slovenskega lekcionarja odštel 700 gld. Izkupicek je namenil jezuitom "za druga podobna dela". V porocilih rimski kuriji je veckrat omenil lekcionar kot svoje delo. 12 2 Valvasor, Ehre VI., 351-352.-A. K(oblar), Nekaj o škofa Hrena spisih, v: LZ 1886, 700).-Pismo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena iz 1615, v: Novice XXXV (1877), 365).­Prim. Radics 1878, 20.-Kidric 1921-1922, 85-86,106-107.­Turk 1928, 18.-Rupel 1959-1960, 104 sq.-Gostiša 1970, brez paginacije.-Izdaja Velikega Kanizijevega katekizma je pro­blematicna (Turk 1925-1932, 348). 123 Kidric 1929-1938, 95,118. -Slodnjak 1968, 42. 124 Prim. SAL/PP I/3, p. 46 v, 47 r.-Prim. Golia 1958, 134. 125 Prim. SAL/PP I/l, p. 90.-SAL/PP I/2, p. 156.-Gl. Turk 1938, 63. 126 SAL f 4/20.-SAL/PP I/3, Memoratu digna, 51 rv, 10. apr. 1612.-Radics 1878, 21.-Vrhovec 1894, 214,215.-Gruden 1910-1916, 860. -Turk 1925-1932, 348 (om. fasc. 57, 26) .­Bercic 1968, 51,52. 127 V škofovski rezidenci v Gornjem Gradu, kjer so se kopicile knjige predvsem iz škofovskih zapušcin, je Hren ustanovil knjižnico (Prim. Radics 1894, 163.-Kos 1931, 88-89). Zbirko naj bi menda obogatil tudi s knjigami iz biblioteke deželnih stanov, ki jih je zasegel v protirefor­macijski akciji, vendar mišljenja raziskovalcev glede tega niso enotna (Prim. M. Kos, Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani, v: ZUZ VI., Ljubljana 1926, 98.-F. Kidric, Razvojna linija slovenskega preporoda, v: RDHV V/VI., 61). P. Simoniti, ki je problematiko temeljito obdelal (Simoniti 1974, 17 sq.), dopušca možnost, da je Hren kot duša protireformacije vsaj del fonda stanovske knjižnice spravil v Gornji Grad (Simoniti 1974, 28).-Hren sam je stanovsko knjižnico omenil v pismu, ki ga je v maju 1614 poslal nunciju Paravicinu; obvestil ga je o napredovanju rekatolizacije in o požiganju luteranskih knjig ter dodal, da so protestantski deželni stanovi zbrali v deželni palaci "zelo pogubne knjige v domacem jeziku", zato bo poskrbel, da bodo prišle v njegove roke (ASV, ANV 137, Miscell. Tom XII ­La, 27. maj 1614). Hren je precej protestantskih knjig shra­nil in jih tako obvaroval pred unicenjem. 128 Radics 1878, 32.-Kos 1931, 27,88-89.-Prim. Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Ms 1 -Ms 99, Ljubljana 1976.-Nekaj kodeksov in tiskov s Hre­novo lastniško zaznambo (Radics omenja Greuterjeve ekslibri­se, zaznamovani pa so bili tudi z napisi, npr. "Sum Thomae Chronni, canonici et ecclesiastae labacensis", "Sum Thomae et Andreae Chr8nn fratrum", "Bibliothecae Oberburgensis" itd.) je iz Gornjega Gradu Cez licejsko knjižnico prišlo v NUK. 129 Radics 1878, 32.-Prim. Simoniti 1974, 28. 13 ° Cvetko 1958, 134 sq., 159 sq. -cvetko 1964, 69. 131 cvetko 1964, 66.-Hofler 1978, 17,40. 1 • 2 Prim. Dolinar 1976, 58 sq.,197 sq. (z omembo virov in literature). 133 ASRS I/31 r -Collectanea ex annis praeteritis ad Gymnasii Labacensis historiam, fol. 291v,292r,293v.-Radics 1878, 12 sq. 134 Prim. Hofler 1978, 68. 13 • Prim. Hk 1601, 1 r: V koledar si je Hren zapisal imena ljubljanskih kanonikov (iz 1464 in 1466), proštov (1484) in dekanov (1520, 1524). -Prim. Valvasor, Ehre XI., 194.-Prim. Turk 1937, 79: Za Hrenom je posebno temeljito študiral dokumente škofijskega arhiva škof Buchheim, ki je pripisal nanje mnogo pripomb. Ceprav je Hren znal ceniti vrednost arhivalij, J. Turk poudarja, da je bil Buchheim v tem pogledu bolj kriticen. 1 3 6 Poleg Hrenovih koledarskih zapiskov, pisem in drugih dokumentov je posebno interesanten njegov "Memoriale" o zgodovini reformacije na Slovenskem, ki ga je poslal seckau­skemu škofu Brennerju; ta ga je precej svobodno porabil za svoj "GrQndlicher Gegenbericht" (vprašanje avtorstva je razreševal J. Gruden: Gruden 1912, 103 sq.). Koncept tega Memoriala je v ljubljanski semeniški knjižnici (prim. Kidric 1924,20 sq. -Turk, Kriticne pripombe k tekstu Hrenovega me­moriala o zgodovini reformacije na Slovenskem, v: CZN XXII., Maribor 1927,88,89.-Turk 1925-1932,349). -F. Kidric ocita Hrenu nerodnost pri izbiri in uporabi virov ter neobjektiv­nost v porocanju, saj je bil po njegovi sodbi "pac strankar­ski apologet protireformacije" (Kidric 1978, 233). 137 Klun 1857, 48. 13 9 NUK, Rokopisni oddelek, Ms 84.-Hrenovi latinski verzifikaciji je posvetil vecjo pozornost P. Radics (Radics 1878, 10 sq.-Med drugim piše, da je Hren že kot bogoslovec -v tem casu je njegova pesniška ustvarjalnost menda že usihala -napisal nekaj verzov svojemu mecenu, stiškemu opatu Lovrencu suppanu, ki je bil umetnostno zelo prizade­ven, in tetrastih v(?) cerkev na Muljavi, v katerem spominja na zgodovinske dogodke: leta 1473 so Muljavo napadli Turki, 1511 jo je prizadel potres in 1577 so kobilice pokoncale bližnje polje). Pesmi so bile objavljene v Zgodovinskem zborniku (Zgodovinski zbornik 1897-1898, 609-670) ob koncu prejšnjega stoletja, vendar se pozneje dolgo z njimi ni nihce resneje ukvarjal. V zadnjem casu je opomnil nanje K. Gantar, ki jih je podrobneje analiziral in nekatere prevedel v slovenšcino (pesmi doslej še niso bile poslovenjene), pri cemer je pokazal tudi na njihovo pravo vrednost (Gantar 1987, 8,9.-Gantar 1987 a, 42-53).-Mladi Tomaž je pisal pesmi najbrž tudi pod stricevim vplivom; P. Simoniti namrec pravi, da je bil Gašpar 2itnik ucenec magistra Luka iz Dob­repolj, in je ob njegovi smrti prispeval k Talhamerjevemu govoru dolg epicedij v elegicnih distihih • (Simoniti 1979, 215). 139 Gantar 1987, 8.-Gantar 1987 a, 44. 140 Zgodovinski zbornik 1897, 621. 141 Ibid. I 645. 142 cevc 1981, 81. -Prim. Mantuani 1924-1925, 151 sq.­Prim. Stele 1952, 122. 14 3 Stele 1952, 121,122,123. -Prim. Cevc 1965, 122.­Prim. Cevc 1981, 82. 14 4 SAL/PP I/l, p. 215.-Prim. SAL/PP I/l, p. 194.-Ce­prav naj bi bilo podrtje Marijine in Janezove cerkve v ljub­ljanskem predmestju zaukazano (1554) z namenom, da bi Turki, ko bi se pokazali pred Ljubljano, ne našli tam zavetja (prim. Kos 1955, 35,36,43,53), je Hren naglasil, da ju je razdejal luteran Ungnad. Podobno je tudi škof Tavcar za cerkev sv. Janeza poudaril, da so jo podrli luterani; ko je leta 1583 vizitiral ljubljansko stolnico, je med drugim omenil: "S. Floriani altare quintum in ordine, olim ex ca­pella s. Joannis ante portam ciuitatis, quae Hospitalis appeletur, translatum fuit, quod capella per Hereticos de­structa" (KAL f 21/2). Cerkev sv. Janeza je stala v šempetr­skem predmestju (prim. Vrhovec 1903, 18), po Hrenovem poro­cilu na mestu, kjer so pri procesiji v osmini sv. Rešnjega Telesa postavljali drugo postajo CSAL/PP I/ 1, p. 215). Po Vrhovnikovi domnevi bi bilo mogoce njeno lokacijo dolociti na kraju, kjer je bila za casa škofa Hrena postavljena kape­lica ali znamenje Janeza Krstnika. To znamenje je bilo od­stranjeno 1888 (SAL/PP I/l, 1608?-Vrhovnik 1903, 19,20.­Kos 1955, 53).-Prim. Stele 1952, 123. 14s Hren v protokolih poroca o oltarjih v velenjski Mari­jini cerkvi (SAL/PP I/1, p. 44,155.-Prim. Stele 1952, 123), v kapeli na pliberškem gradu (SAL/PP I/1, p. 115.-Prim. Dolinar 1979, 210), verni na Koroškem (SAL/PP I/l, p. 327), v Gorenjih Libucah CSAL/PP I/1, p. 331,332), v Marijini cerkvi za ereto (SAL/PP I/2, p. 206,207.-o posvetitvi ol­tarja je pisal Hren zagrebškemu škofu, gl.: SAL/PP I/3, Memoratu digna, 65 v, 1618) in v cerkvi sv. Martina na Igu (SAL/PP I/2, p. 85 sq.-Prim. Cevc 1970, 6), razen tega pa omenja še profanacijo cerkve sv. Jurija nad Igom (SAL/PP I/2, p. 89 sq.-Prim. Cevc 1970, 6) in podrte ljubljanske cerkve bl. Device Marije, sv. Janeza in sv. Volbenka (SAL/PP I/l, p. 215) .-Cerkev sv. Volbenka, ki so jo podrli protes­tanti ("quam ab haereticis destructam"), stala pa je v bli­žini Brega na kraju z oznacbami "kjer se reka ponavadi pono­ci zapira", "na bregu" oziroma "sredi reke" (prim. Stele 1952, 123.-Kos 1955, 18,19), je bila po Hrenovih besedah nadomešcena s kapelo sv. Bruna in Huga na Bregu.-(Prim. še: Hk 1601, 28.,30. jan.: s. Laurentii Capellen /zu Monspurg/­gl. Dimitz 1862, 17). 1• 6 Gruden 1910-1916, 692,730 sq.-Stele 1952, 122,123.­Cevc 1965, 122,161.-Cevc 1981, 81.-Kranjski zlatar Jošt je oltar, ki so ga luterani odstranili iz roženvenske cerkve, podaril Marijini cerkvi v Novi Stifti pri Gornjem Gradu, Marijino podobo iz glavnega oltarja so mešcani prodali v Podbrezje, kip Križanega pa zažgali (2ontar 1939, 182). Razen naštetih primerov je znano tudi, da so protestanti skoraj podrli kapelo na ljubljanskem gradu (Koblar 1892 a, 65), opustošili cerkev sv. Krištofa v Ljubljani in razdejali cerkev sv. Lovrenca pri kostanjeviškem samostanu (J. Gruden, Doneski k zgodovini protestantstva na Slovenskem, v: IMK XVII, 1907, 134.-Cevc 1981, 81), v Velikovcu pa so odbili kamnitnemu Marijinemu kipu glavo in ga zakopali v zemljo. 1 47 KAL f 98. 148 ASRS, Jesuitica ex Carniolia 1572-1616 -Decretum ad deputatos Styriae contra Impressorem Imaginum scurrilium 1598. -Gruden 1910-1916, 823: J. Gruden piše, da so v Grad­cu prav takrat, ko se je nadvojvoda Ferdinand vrnil iz Ita­lije (1598), kjer je bil pocastil poglavarja katoliške Cer­kve, razširjali protestanti po mestu bakroreze in slike papežu v sramoto. -o petju je Hren pod NB posebej zapisal: "De nocte pueri mendicantes ne cantillent cantiones haereti­cas prouidendum" (Hk 1610, 64 r). 149 Zontar 1939, 194. 10 ° KAL f 43/9 -Visitatio 1624.-o neprimernih slikah v naših cerkvah je porocal tudi oglejski vizitator Pavel Bi­zantij leta 1581 (Cevc 1981, 326). 101 Cevc 1981, 326. 102 KAL f 98 -Prim. Turk 1938, 54.-Prim. Stele 1952, 122: F. Stele je podcrtal, da je bila za tedanje razmere pri nas znacilna skrajna zanemarjenost cerkvene opreme in poslo­pij. 1oa Prim. Cevc 1981, 227. 10• Stele 1952, 134 sq.-Prim. Cevc 1981, 175,321,322. 100 Gruden 1910-1916, 826 sq.-Stele 1952, 134. -Prim. Reisp 1983, 13. 106 O vzpostavitvi prejšnjega stanja je Hren navdušeno zapisal: "Ko se je luteransko krivoverstvo uveljavilo vse­vprek po vojvodini Kranjski in zavedlo množico plemstva, so, zajeti v ta vrtinec, podeljevali sebi in svojim za mnogo casa župnijske cerkve, beneficije in oltarje, dokler ni neupogljiva nadvojvodova reformacijska dejavnost povrnila vse oziroma vecji del v prvotne razmere in nekdanji sijaj." (SAL/PP I/l, p. 174). 101 Prim. Stele (1924) 1966, 52. 1oe SAL/PP I/l, p. 215,216: Hren pravi, da je kapela sv. Bruna in Huga na Bregu nadomestila nekdanjo cerkev sv. Vol­benka "sredi reke" (prim. op. 145), kapucinska cerkev s samostanom vred pa podrta svetišca Matere Božje v Gradišcu, sv. Janeza v predmestju in sv. Martina na gorici. Tako je bilo obnovljeno delo prednikov (Prim. KAL f 98.-Turk 1938, 55). 109 KAL f 79, št. 3: Za opozorilo se zahvaljujem dr. B. Otorepcu. 160 SAL f 36/3 b -T. Hren -skrb za stolnico; KAL f 57/ 34 (prim. I. del, 140 l . 161 Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 63,94,305. 1• 2 SAL/PP I/3, Memoratu digna, lv.-Prelesnik 1901, 298. -Turk 1928, 10. 163 Lavrencic 1880, št. 45, 363: Za opozorilo na citirani clanek se zahvaljujem kolegici Vidi Urek.-SAL/PP I/2, p. 11.-SAL KF III/ 480 (Golia II., 34): Za popravilo cerkva je Hren dovoljeval nabiranje milošcine, tako na primer za cer­ kev sv. Florijana (?), podružnico Iga, ker je bila v slabem stanju in ni imela zvonov. V dokumentu izvemo, da so stavbo že zaceli obnavljati. 164 Prim. Simoniti 1974, 25. 100 KAL f 98.-Prim. Turk 1938, 43. 1 •• KAL f 98.-Prim. Turk 1938, 55. 1•1 SAL/PP I/2, p. 142. 168 KAL f 98.-Prim. L. Menaše, Evropski umetnostnozgodo­vinski leksikon, Ljubljana 1971, 4,28. -Hrenovo razmerje do legend kaže njegovo porocilo v koledarju Hk 1620, 4 r.­Dimitz 1862, 100. 11>• KAL f 98. 110 Prim. SAL/PP I/1, p. 163,193. -SAL/PP I/2, p. 289, passim. 17 1 SAL/PP I/2, p. 225.-Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 5,6. 112 Dolinar 1980, 36,37. 17a Prim. Resman 1977 (tipkopis). 1 7 4 SAL f 37/l. 1 75 ASRS, 102 r -Koledar škofa Tavcarja 1592.-Veider 1947, 32,53,97: Veider je koledar za leto 1592 napacno pri­pisal Hrenu, zato je z njim nepravilno povezal tudi Tavcar­jeva umetnostna narocila. 17 ' KAL f 287 -Gradnja kapiteljske zgradbe 1597 (Capi­tulS gebew Raittung 1597). Hren je zacel zapisovati izdatke že v letu 1595, ko je izplacal tesarja Jurija in delavce v kamnolomu. Zidarju "M. Abondio de Doninis Muratori" je iz­placal honorar v vec obrokih (40 fl, 30 fl, 14 fl 18 kr, 14 fl 18 kr, 50 fl, 10 fl), v placilnih postavkah pa našteva tudi tesarje, prevoznike peska -pesek so vozili z Vica in iz Kozarij (von Weitsch vnd Cosarje), prevoznike gradbenega materiala in pomožne gradbene delavce, med katerimi srecamo kot "Mertertragerin" tudi ženske ("Arbeiterin Sara, Marjet­ka, Marush, Nesha Sittarza").-Veider 1947, 32,97.-V hiši, ki jo je bil Hren kot kanonik iz svojega sezidal, je v no­vembru 1609 podaril stanovanje stolnim pridigarjem. Prvi je užival to boniteto Adam Sontner (Orožen II/2, 42.-IMK 1895, 190,191, 194.-Turk 1938, 63). 177 SAL f 23/3 (Golia I., 191). 178 Prim. op. 223. 179 Hk 1597 a, 4 rv, 5 rv: Hren opisuje potek obiska vi­ sokega gosta.-Valvasor, Ehre X., 353-354: XI., 717.-Thal­nitscher, Epitome, 63.-Prelesnik 1901, 13. 180 Lat. architectus -promotor: prim. "Baupr~fekt" tisti, ki je dolocen za vodenje gradnje. -Hk 1597 a, 5 v. 19 1 Hk 1597 a, 7 r. -Ko je leta 1595 stiški opat Lavren­cij Zupan pisal patriarhu, je v pismu omenil, da je v Ljub­ljani v svoji hiši postavil kapelo sv. Trojice, v mestu pa ta cas obnavljajo tudi Jurijevo kapelo na ljubljanskem gra­du, ker so jo luterani skoraj razdejali (Veider 1947, 110). Opat je želel, da bi obe kapeli hkrati posvetili (Koblar 1892 a, 65). Grajsko kapelo skupaj z oltarjem sv. Jurija je posvetil škof Tavcar 17. februarja 1597 (Hk 1597 a, 17. febr.-Valvasor, Ehre X., 353). Na Jurjevo 1597 so v kapeli na ljubljanskem gradu po 37 letih spet obhajali praznik deželnega patrona (Hk 1597 a, 24. april.-Radics 1861, 74.­Dimitz III., 274.-Prelesnik 1901, 13.-I. Vrhovnik, Kapela sv. Jurija na ljubljanskem gradu, v: IMK XVIII, Ljubljana 1908, 31). Veider pravi, da je Hren poskrbel za restavracijo kapele in obnovo bogoslužja na ljubljanskem gradu s pomocjo kneginje Benigne Eggenberg (Veider 1947, 110). 1 9 2 ASRS, Koledarji škofa Tavcarja za leta 1585,1587, 1591,1592,1593,1594,1597; uvršceni so pod signature 99 r 105 r. V koledarskih noticah omenja Tavcar ljubljanskega stavbarja Bondia (Wundia), kranjskega (?) zidarja Jasweza, belješkega (pozneje ljubljanskega) slikarja Mihaela Rothma­yerja, slovenjegraškega slikarja Conrada Wholfa (Wholla), rezbarja Petra (Hofferja?) in ljubljanskega zlatarja Victu­rina. Iz koledarskih zapiskov je tudi razvidno, da je škof sodeloval s stiškim slikarjem ("Maller zu Sittich").-KAL, Kapiteljski racuni za leto 1589.-Veider 1947, 32,50.-Prim. KAL f 287: Po smrti škofa Tavcarja je ljubljanski kanonik in kapiteljski oskrbnik Franz Sobandt 23. sept. 1597 izplacal slikarju ("dem Maller") 8 grbov "zu Irer fr: gn: soligistes GedahtnuS. 18 3 Prim. Jellouschek 1849, 94, 95, sl. 1-5 Iz navedbo nahajališc in literature). -Radics 1878, 30. -Steska 1900, 116. 184 Luschin, Beitrage zur oesterr. Munz-und Medaille­Kunde 5.-Probszt-Ohstorff, v: De Pomis 1974, 177. 18 ~ V 16. stoletju se je bogato razvila emblematika, ki je povezovala devizo z njeno likovno podobo. Hren si je izbral škofovsko geslo "Terret labor, aspice praemium", ki je likovno najuCinkoviteje predstavljeno v njegovih posve­titvenih medaljah. Hrenovo srebrno spominsko medaljo hrani numizmaticni kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani, drugi primerek pa Bundessammlung von Medaillen, Munzen und Geld­zeichen na Dunaju (Prim. Graz-Katalog 1964, 208, št. 542. -Probszt -Ohstorff, v: De Pomis 1974, 115). Omenjena je tudi v starejši literaturi (Prim. Jellouschek 1849, 94, sl. l. -Dimitz III., 273.-MMK 1898, 49 p. 94). 18& V kapeli, ki jo je po potresu leta 1895 v ljubljan­skem škofijskem dvorcu uredil škof Missia -poslikal jo je Fr. Attorner iz Lienza -je med drugim upodobljen tudi Tomaž Hren, podobno kot na posvetitveni medalji obložen s težkim križem (Steska 1926, 31,32). Slika ilustrira Hrenovo škofov­sko geslo. Upodobitve škofa Hrena v preteklem in našem sto­letju so maloštevilne; razen slike v kapeli in že omenjenega kipa, ki ga je izklesal I. Pengov za stolno cerkev (gl. op. 9), je znan še lesorez M. Maleša, objavljen v knjigi A. Pirjevca (A. Pirjevec, Slovenski možje, Prevalje 1927, sl. 15). 18 7 Medaljo hrani numizmaticni kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani, drugi primerek pa je na Dunaju.-Prim. Bergmann, Medaillen auf beruhmte und ausgezeichnete Manner des oster­reichischen Kaiserstaates II., 60.-Jellouschek 1849, 94,95, sl. 2,5. -Dimitz III. (1875), 273.-Graz-Katalog 1964, 207, št. 541.-Reisp 1968, 21 (sl.),165 (A. Jelocnik).-Probszt­Ohstorff, v: De Pomis 1974, 115.­ 188 Hrenov grb oziroma grb Hrenove družine je objavil Valvasor, Ehre IX, 117; XI •. 700. 1e 9 Spominski kovanec, ki so ga našli v temeljnem kamnu ljubljanskega kapucinskega samostana, hrani numizmaticni kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani.-Prim. Jellouschek 1849, 94,95, sl. 3.-Probszt 1928, 114, št. 64. -Graz-Kata­log 1964, tab. 31, str. 208, št. 543.-Argo X., št. 1, Na­rodni muzej v Ljubljani 1821-1971, Ljubljana 1971, 126-127. 19o Zlati posvetitveni dukat ima na averzu Hrenov in škofijski grb ter episkopalne insignije (prim. Jellouschek 1849, 95, sl. 4.-Jellouschek citira napise nekoliko druga­ce), hrani ga Munzkabinett am Joanneum, Graz (prim. G. Probszt, Konsekrationsdukaten des Laibacher Bischofs Thomas Chron, v: Schild von Steier, Beitrage zur steirischen Vor­und Fruhgeschichte und Munzkunde, Heft 5, 54 sq.), razstav­ljen pa je bil na graški razstavi Graz als Residenz Inneros­terreich 1564-1619 (prim. Graz-Katalog 1964, tab. 31). 191 Hk 1600, 10 november. -Hren je svoje spominske novce podarjal ob razlicnih priložnostih; prim. Hk 1601, 9 r, 3. febr. -Dimitz 1862, 17. 192 SAL/Gornji grad A -f 79, Memoriale pro R. D. Andrea Tautscher: Hren je poslal v Gradec Andreja Tavcarja, da bi pri mojstru Zwygottu narocil srebrne in zlate spominske medalje in mu posredoval škofovo željo, naj popravi njegov portret: "das Contrafet aber mueS in aliam formam emendirt werden, dan also khennts nit ain ainiger Mensch. Vnd khon pausiren, biS wir etbo schyerist hinaus khomen, da khon die Correctur desto besser vnd rechten beschehen." 1 ' 3 Hk 1610, 5 r.-V zvezi s spominskimi novci je tudi Hrenova notica: Hk 1611 a, 40 r. 1 94 Inv. 1683: Popisovalec inventarja škofa Rabatta je v arhivu gornjegrajske škofijske rezidence popisal vec omar, v katerih so bile shranjene listine in razlicni rokopisi. Omenja tudi 2 omari s Hrenovim grbom: "Der erste groSe Cas­ten mit vier gemahlten Thorlein, vnd acht Wappen der Ersten 8: Bischoff: undterhalb aber zwayen osterreicherischen, vnd Bisthumb Laybacherisch: vnd Bischoff: Chronischen Wappen ... sub N.o l; ..• volgt aniezo der funffte Casten mit dem Bis­thumb Laybacherisch: und Bischoff Chronischen Wappen N.o 5." V popisu je omenjena tudi skrinjica: "Item ein khleines altvatterisches Truchlein vergult, worinen die Bullae Parti­cipationis bonorum operum •.• an Herrn Bischouen Chron lau­tend." V inventarju je navedena tudi Hrenova omara za shran­jevanje oblacil: "Ain grosser lohrer Khlayden Kasten mit dem Chronisch: Bisthumblichen Wappen." -Prim. Inv. 1702, Inven­tar škofa Herbersteina. 195 Prim. Orožen II/2, 6 ("Hofpersonale 1504"). 1 96 SAL/Gornji grad A -f 31, Spisi Rechnungen des Schaffers Hans Kunst, mit beilagen 1606/1608: Glaser von Stain dz er in deS Bildtschnizer Werckhstat Neun f enster eingemacht •.• " 1 97 SAL/Gornji grad A -f 27 -1610.-V tem casu je imel Hren v Gornjem Gradu zaposlenih vec umetnikov in umetnih obrtnikov (prim. op. 505). 19e SAL/Gornji grad A -f 28. 199 Stegenšek 1905, 128. -Curk V., 25.-Stopar 1982, 142 sq: I. Stopar sodi, da je škof Hren, kot sklepamo po vzida­nem grbu, pozidal južni trakt grašcine, ki ima gosposki, stanovanjsko reprezentativni znacaj. zoo Hk 1597 b, 41 r, 45 r. 2 01 Hk 1597 b, 40 v.-Prim. Hk 1597 a, 3 r. 202 Hk 1597 b, 45 r.-Prim. Hk 1597 a, 9 r.-Morda sodi k noticam o obnovi gradu tudi podatek o pecarju iz 1600 (Hk 1600, jan.). aoa Hk 1598 a, 15 r. 204 Hk 1597 b, 44 r.-Hk 1598 a, 15 r. 20~ SAL/PP I/2, p. 49. •06 SAL/PP I/2, p. 49: V septembru 1613 je Hren sprejel v gornjegrajgki kolegij Matija Sakherja (Matthiag Saccharug), sina "Laurenty Sachar, Ciuis et insignis Horologiary Crajn­burgen(sis) ••. qui ualde insigne Horologium pro Ecclesia B. MARIAE Virginis Lauretanae hic confecit in Carniola, postea trans mare Lauretum usque nauibus deportauit, in Magna Turri Statuit, quadrantes affabre et artificiose apposuit, ut ad Magnam Sonum edant Campanam •.. viri optimi, Catholici et artificiosi, qui hic Oberburgi A.o 1614 in Vere, animam creatori Suo reddidit et ante Portam Maiorem s. MARIAE Mag­ dalenae Ecclae Sepultus est 207 Prim. I. del, 129. 2oe Hk 1622, 19 r, 62 v. -Posebna cast naj bi se zaradi njunega prioritetnega pomena izkazovala obema škofijskima cerkvama v Ljubljani in v Gornjem Gradu. -Prim. Mayer-Him­melheber 1984, 38,70. 209 Thalnitscher, Historia, p.36.-Gruden 1910-1916, 868­ 869. 2 1 0 Turk 1934 a, 103: Turk kritizira Dolnicarjevo netoc­nost v porocanju in pripominja, da Hren leta 1597 še ni mogel biti svetnik Ferdinanda II. in tudi z nazivom reforma­tor se še ne bi mogel oznaciti. 211 Thalnitscher, Historia, Fig. II., p. 35: "Oculos dirigendo ad sumitatem arcus loco omnium conspicuo offendi­mus quinque scuta; sumi pontificis Pij secundi, qui episco­patum confirmauit; Friderici Imperatoris, fundatoris munifi­centissimi; episcopi Labacensis, qui hoc picturis exornari curauit; tum incliti ducatus Carnioliae et ciuitatis Laba­censis" .-Veider 1947, 53. 212 Thalnitscher, Historia, p. 42.-Veider 1947, 53.­Prim. Turk 1934 a, 103: Turk k Dolnicarjevemu prepisu pripo­minja, da bi bilo v besedilu izraz "Goritiae" pravilno raz­brati le ~ot "Cileiae". 21 3 Hk 1598 a, 13 v.-Veider 1947, 32: J. Veider trdi, da je Puterperg naslikal sliko Križanja, iz notice o placilu pa se zdi verjetneje, da je polihromiral plasticno kalvarijsko skupino.-Prim. Stele 1938, 2.-Cevc 1968 a, 42. 214 Ob že omenjenih srecamo v Hrenovih koledarskih zapis­kih za leto 1597 še par umetnostnozgodovinsko interesantnih notic: Hk 1597 a, 32 v.-Hk 1597 b, 41 r, 47 r. 21~ Hk 1598 a, 28 v. 21& Cevc 1981, 177. 217 Hk 1598 a, 33 r. -SAL/PP I/1, p. 50 (V protokolih je Hren zavzetje ljubljanske špitalske cerkve sv. Elizabete popisal leta 1600. -SAL/PP I/l, p. 45-46). -Dimitz III. (1875), 287.-Turk pripominja, da je Hren neustrašeno nasto­pil pri zavzetju špitalske cerkve v Ljubljani, prav tako kot v precedencnem sporu z grofom Turnom, pri osvoboditvi škoc­ janske fare pri Turjaku iz rok protestantov (prim. DimiLz III., 278) in ob drugih podobnih priložnostih (Turk 1925 ­1932, 345). 21a Hk 1598 a, 15 r, 16 r.-Hk 1598 b, 51 v.-Ob koncu srecno opravljenih del se Hren zahvaljuje Bogu. V tem smislu prim.: Hk 1620, 1 v (Quidquid agas ... ) in Hk 1622, platnice (Omnibus in rebus •.• ). 219 Hk 1598, sp. platnice.-Veider 1947, 85, 108. aao Hk 1598 a, 13 r.-Tudi ljubljanski kanoniki so se z narocili radi obracali na stavbarja Abondia, stolni prošt in "Pfarrer zu Lagkh" Gašper FreidenschuS pa je sodeloval (1598) tudi z loškim zidarjem Tomažem Gabrom ("Thomas Gaber Maurer zu Lakh" -gl. ASRS, Vic. I/2 -IV). 221 Prim. Veider 1947, 32. 222 Mayer-Himmelheber, 67,72. 223 Orožen III/2, 265,267 ("Caplaney HauSpauung in der Stat Cilli").-J. Orožen 1971, 607,608.-Kot beneficiat Celju je Toma! Hren obnovil tamkajšnjo beneficiatno hišo. O tem posegu še danes prica kamnitna heraldicna plošca v se­verni steni veže v hiši na Slomškovem trgu. Hren naj bi našel stavbo skoraj podrto in jo je, kot pravi napis, obno­vil v cast Devici Mariji. Stavba je leta 1798 skupaj s so­sednjo pogorela. Kupil in obnovil (1806) jo je J. Kranjc (J. Orožen, Posestna in gradbena zgodovina Celja, Celje 1957, 26).-Za prijazno opozorilo na ohranjeno plošco se zahvalju­ jem tov. Tatjani Badovinac (Celje). 224 Hk 1598 a, 3 v. 225 Hk 1598 a, 37 r: 22. decembra je Hren za cerkev v Novi Stifti (Neuen Stiff t Khirche) izrocil Andreju Fellmanu za bandero in sliko 61 fl 36 kr. 22& SAL f 4/9 (Golia I., 55).-Prim. Valvasor, Ehre VIII, 667. 221 SAL f 4/8 (Golia I., 54). 22e SAL f 4/11. 229 SAL f 4/14-b.-SAL f 4/15-a. 230 SAL f 4/14 z (Golia I., 60) .-Prim. Kos 1955, 9. 23 1 Steska 1915, 6,7. -Sumi 1969, 20.-Dolinar 1976, 35, 184.-Vallorsa (Vallorza) Martinus, rojen 1555 v Crosio (Valtelino), v Ljubljani med leti 1598-1602 nadziral gradnjo kolegija (Historia annua Collegii S.J., 11.-V. Steska, Naši stavbarji minule dobe, v: ZUZ III., Ljubljana 1923, 4), umrl 1602 v Millstadtu. 2a2 Dolinar 1976, 36: " ... et in aedificio, quod iam deductum est ad secundam contignationem ex una parte praeci­pua, consultationibus facta etiam cum architecto, decrevi multa circa ingressum ad collegium, fenestras, laquearia; culinam, hypochaustra, officinas et domum pro familia extra nostram aream ••• Anno sequenti pars praedicta tegetur, Deo dante, ea ponentur simul per alios muratores fundamenta alterius ..•" -Prim. Hk 1600, 15. okt. 233 Dolinar 1976, 35. 2 3 4 ASRS, Koledar škofa Tavcarja za 1597, marec.-Hk 1598 a, 18 r (Hren je za novo opekarno pristavil še 50 fl), 20 r, 23 r.-Hk 1603, 30 r, 38 v, 62 v, 63 r.-SAL f 4/20.-SAL f 4/14-f,i,j,m,n,o,š,v,dd.-SAL/PP I/2, p. 41-42 (V tem za­pisku pravi Hren, da je placal jezuitom ves pesek za celotno gradnjo ko1egija). 23 5 Dolinar 1976, 36 sq.-KAL 86. 236 Dolinar 1976, 36.-Prim. ŠAL f 4/14 aa (Golia I.,61). 2 a 7 Fabjancic I., 312: Ljubljanski magistrat je v letih 1598-1601 izrocil jezuitom precej opeke. 2ae Dolinar 1976, 36.-Provincial Carrillo je posvetil kolegij skupaj s cerkvijo sv. Jakoba. 2 3 9 SAL f 4/14 s (Golia I., 59).-Prim. Dimitz III., 459. 240 Dolinar 1976, 36, 38. 241 Prelovšek 1985, 8. 242 Prim. ASRS, Stanovski arhiv, f 48/4 Jesuiten in Laibach, darunter Verzeichnis aller denselben geh6rigen Gutern und Gulten-Steuer zur Erbauung des Jesuiten Kollegi­ ums. -Koblar 1900, 99 sq.-Skerlj 1967, 157 sq.-Skerlj 1973, 24.-Prim. Dolinar 1976, 52,123 sq. 243 Hk 1600, 16. okt. 2•• Radics 1859, 27 sq. 240 Hk 1600, april (Hren opisuje poklone raznih dežel). 2 45 Hk 1600, maj (Jacob Holtzwartt).-Cevc 1981,229 (Hol­czwart). 2•1 Radics 1878, 29. -Radics 1894, 162 (po Radicsu je Holzwart izrezljal podobo Vstajenja).-Cevc 1981, 229. 24e Hk 1600, 6. apr., 7. avg., 11. okt. 249 Hk 1602, 13 v, 31 v. 2oo KAL 57/17 -Instructio Procuratoris et Actoris in Curia Romana Sedis Apostolicae ... D. Domini Thomae Episcopi Labacensis, julij 1608. 201 Hk 1600, 11. sept. 202 SAL/PP I/l, p. 108.-Orožen II/2, 33. 253 KAL 57/17, julij 1608 (gl. I. del, str. 72). -SAL f ad 38/7 (Golia I., 208.-gl. I. del, str. 140). 2 H KAL f 51/14 -1652: "Visitatio Capellae S: Pauli ... Habet vnicum altare, consecratum ... !cone ... Mensa altaris longa est spitannis 6, lata tribus. Chorus est cum fornicae latus cubitis 8, longus ut Mensa et pedestallum pro ... to­tum ... , altus ad 2 cubitarum. Corpus Ecclae longum 17 cubi­tis, latum 10, altum 8. Habet pauimentum latere stratum, ..• et supra portam tectum est turris lignea in qua sunt duae campanae consecratae, quarum funes dependent in Ecclam ante portam ipsam." 2•• Prim. KAL f 43/22: "Visitatio Collegiatae Oberburgen­sis de Anno 1665 -Ecclesiola S. Pauli apostoli ibidem in oppido. In eodem Coemeterio est Ecclesiola S. Pauli. Habuit aliquando tria altaria, sed propter nimiam loci et Altarium angustiam lateralia in Visitatione Epi Reinaldi sunt ejecta, et manet unicum in choro, consecratum, mensa lapidea integra ... " -SAL/ viz. 5/8-1685, p. 441: Andrej Navodnik, ki je vizitiral gornjegrajske cerkve v letu 1685, je Pavlovo kape­lo le na kratko omenil, ni pa je natancneje opisal. 20 5 SAL/PP I/l, p. 108.-Orožen II/2, 34. 2 7 " SAL/viz. I/1-1631, p. 394-395.-Orožen II/2, 34. 2• 9 KAL f 51: "Visitatio 1641 -In eodem Ecclae S: M: Magdalenae Coemeterio, adest Ecclesiola S.ti Pauli eiusdem tituli, habens altare, et hoc vnicum bene ornatum Orožen II/2, 34.-Curk I., 30-31 20 9 Tri epitafe otrok iz Hrenovega sorodstva so iz Gor­njega Gradu prenesli v Bocno ob Dreti. Po obliki so prepros­te napisne plošce. Najlepši, izklesan iz belega marmorja, je okra!ien z angelskima figurama ("Trantnerjev mojster"). Napi­se na epitafih sta objavila Orožen (Orožen II/2, 33 sq.) in Curk (Curk V., 2). V zvoniku župnijske cerkve sv. Petra v Bocni visi zvon z dolgim posvetilnim napisom in splošnim obrazcem: "R. Princeps Thomas Nonus Epus. Lab. Me Consecra­vit. Elias sombrak Me Fudit anno Dni 1614." Zvon krasi ti­picna mojstrova plaketa -relief Križanega z Marijo in Jane­zom Evangelistom ter medaljon z Marijinim oznanjenjem (Curk v.' 3). 260 SAL/PP I/1, p. 44: Hren je zapisal: "trans pontem in loco dieto vulgariter 'in der Clause' ubi olim Monasterium fuit Sanctimonialium"-Haas 1857, 13.-Orožen II/l, 108,179. 261 ASV, Congr. Concilii-Relationes 429 A Labacen., 1628 (prim. op 1318). -Orožen II/l, 108: Po Orožnu je Konrad Vr­bovški leta 1332 daroval delež gornjegrajskim nunam.-Stopar 1983, 9 sq. 162 oroten II/2, 32.-Prim. Stegenšek 1905, 156 sq. 263 Haas 1857, 13: Haas je kapelo sv. Marije Magdalene še videl. Po njegovih zapisih in risbah je mogoce stavbo precej zanesljivo rekonstruirati. 2 64 Zadnikar 1959, 235.-Zadnikar 1982, 331.-Stopar 1983, 9 sq. 26a Stopar 1983, 9 sq. 266 Oroten II/2, 33. 267 Tlakovci s cvetliCnim vzorcem so po Haasu datirani v 16. stoletje (Hren je dal tlakovati kapelo l. 1600), vendar so gotovo iz Hrenovega casa (prav tako tudi grški krit na Haasovi risbi /gl. Stopar 1983, II./ in br!cas tudi okovje na zakristijskih vratih /Stopar 1983, III./). 268 KAL 57/17, jul. 1608.-Oroten II/2,9.-Prim. F. K(oc­bek), Gornjigrad na Stajerskem (Krajepisno-zgodovinska crti­ca), v: DS VII., Ljubljana 1894, 22 sq. 269 Hk 1600, apr. 2 10 SAL/PP I/l, p. 44. -Hk 1600, 6. avg. (prim. Radics 1898, 105).-Hk 1602, 4 rv, 21. jan.-Dimitz 1862, 21.-Turk 1925-1932, 347. 111 SAL/viz. I/1-1631, p. 394.-Oroten II/2, 33. 212 oroten II/2, 31.-Curk I., 30-31. 2 1a KAL f 51/14 -1652: "Visitatio Ecclae S: Mariae Mag­ dalenae filialis ad parochiam Oberburgensem. Habet tria altaria. Primum in choro habens mensam lapideam ex pluribus partibus adunatam, in medio habet quasi portatile lapidem consecratum ••. et crucifixum paruum, nam licet loco Iconis habeat Crucifixum grandem, in cuius infimo p.i depicta est S: Mariae Magdalenae, et inter mediantibus duabus angustis uix medio palma latis fenestris, ad latera habet statuas rudes ss: Ioannis Euangelistae et B.mae Virginis sub cruce .•• capitis inclinatio fieri debeat ad crucem, non in alto, sed in mensa altaris medio collocatam ... Fenestellae chori, quae ambae sunt ad orientem •.• obmurari possent, et vna competens quae aperiri claudique posset, eo loco ubi nune rotunda una fenestra uisitur posset efformari, et altera ei ... similis. Est a.m Chorus altus cubitis 16, longus 10, latus 10. fornicem habens firmum. pauimentum intearum stra­tum lateribus ... Corpus Ecclae est longum 33 cubitis, altum 19, latum 11 cubitis. Habet a parte Euangelij altare conse­cratum in stipite cum mensa integra lapidea, nescitus cuius sancti, Iconem habet pictam in asseribus siue lignea tabula Beatae Virginis Christum de cruce depositum habentis in gremio. Latere Eplae est altare, cuius mensa de pluribus lapidibus adunata nescitus cuius sancti. Habet duas portas. Et supra portam in transuersis trabibus est chorus ligneus pene nouus." 274 KAL f 43/22: "Visitatio Collegiatae Oberburgensis de Anno 1665 -Ecclesia S: M: Magdalenae in oppido •.. reperta sunt tria Altaria. Primum in choro consecratum in stipite, habens mensam lapideam fractam, Iconem uetustissimam Cruci­fixi, et ad pedes pictam S: Magdalenae lacrimatio imaginem. Secundum altare est a parte Euangelij B. M. Virgini dicatum: etiam in stipite consecratum ... Tertium a parte Eplae S: Joanni Baptistae dicatum ... Ecc1esia propter exiguas et angustas fenestras ... ualde obscura 210 KAL f 51/9: "Visitatio 1641 -Visitata est Ecclesia filialis B.tae Mariae Magdalenae extra aulam Epalem Altaria habet decenter ornata tria ... Tectum ecclae anti­quum est et fractum, in locis pluribus perstillans cum magno aedificij detrimento, ideo ••. reparandum. Lapidem habet ex petra cauatum pulchrum pro aqua Benedicta. Eccla tota munda est, sed ob angustiam fenestrarum tenebrosa, ideo iudicatum est maiores faciendas." -Orožen II/2, 33. 276 SAL/viz. 5/8-1685, p. 441: "Chorus ob uarias rimas siue crepaturas rnuri, ruinarn rninanti ••• Murus circa Coeme­terium et tectum supra Ossuarium reficinati." 277 Orožen II/2, 33. -Curk V., 30-31. -Zadnikar 1982, 331.-Stopar 1983, 13. 278 Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 63 sq. 219 SAL/PP I/l, p. 45: "Die 30. July uisitauimus Ecclas Parochiae Slauigraecensis, dein fuimus in monte s. Ursulae ... et campanas octo simul consecrauimus in Eccla s. Radegundis ibidem Slauigraety.• -Hk 1600, 20.-28: jun.,1.­ 30. jul., 5.-6. avg.-Radics 1898, 105. 28 ° KAL, Vizitacijski zapisnik 1600 in 1611 (Hrenovih vizitacijskih zapisnikov iz teh let v arhivu nisem našla, omenjam pa jih po drugih virih.-Prim. Zadnikar 1982, 506): Ko je Hren 31. julija 1600 vizitiral cerkev sv. Pankracija na Gradu nad Starim trgom pri Slovenjem Gradcu, je v vizita­cijskem porocilu posebej omenil njeno lego sredi obzidja starega gradu in opozoril na kvadraticno obliko in marmornat steber sredi cerkve. 291 SAL/PP I/1, p. 52. -Hk 1601, 39 r (9. avg.) .-Dimitz 1862, 20. 292 Hk 1600, 19. avg.-3. sept. 293 Hk 1600, 18. okt.-Steska 1927,15.-Cevc 1968 a,42. 284 Hk 1600, 28. marec.-Narocilo bi utegnilo biti pove­zano z Braslovcami. 200 Hk 1600, 19. dec. 286 SAL/PP I/l, p. 276. 29 7 Hk 1600, 28. marec. 28e Hk 1601, 23 r. -Dimitz 1862, 19. 289 Hk 1601, 59 r. 2 9 o Hk 1601, 59 r.-Misal je omenil Hren še v naslednjem koledarju: Hk 1602, 4 r (l. jan.). 291 Rorna knjiga s poznorenesancnimi in zgodnjebarocnimi skladbami, ki jo hrani rokopisni oddelek v NUK pod signaturo Ms 341 ("Missae et magnificat variorum compositorum, pro Thoma, episcopo Labacense"), je datirana v cas o. 1600. Krasi jo celostranska kolorirana risba v izbranih manieris­ticnih barvah (Prim. cvetko 1958, 147 sl.-Hofler 1978, tab. II). 2 •• Hk 1601, 59 r.-Hk 1602, 4 r.-Dimitz 1862,21.-Dimitz III. (187~), 473; (Dimitz je objavil tudi skico velikega škofijskega pecatnika).-Radics 1878, 30.-Radics 1894, 162. zga Prim. KAL f 41: sinodalni patent za leti 1610 in 1611.-Turk 1928, 24 (J. Turk pripominja, da je odtis veli­kega pecatnika lepo viden v KAL f 205/ 14). 294 Prim. KAL f 48/4: Objava za sveto leto 1617 je podpe­catena s suhim pecatom, na katerem je v vecjem škofijskem grbu vkljucen manjši Hrenov grb. Razen obicajnih škofovskih insignij je zraven še napis: "THOMAS EPISCOPVS LABACENSIS 1598".-KAL f 56/32: Listina je pecatena z manjšim pecatni­kom, na katerem je v škofijskem grbu vrezan Hrenov grb. Razen episkopalnih isignij dolocajo pecatnik še Hrenove zacetnice T. E.L.-KAL f 56/46: Skofijski in Hrenov grb sta postavljena vzporedno. Mojster je vrezal zraven še Hrenove zacetnice T.E.L. -KAL f 56/48: Suhi pecat je podoben prej­ šnjemu (KAL f 56/46), le da ima razen zacetnic tudi letnico 1599. z9 a SAL/PP I/l, p. 52. -Hk 1601, 38 r (20. avg.), 39 r (18.-19. avg.) .-Valvasor, Ehre VIII., 670.-Dimitz 1862,20. 2 96 Hk 1601, 40 rv (20. avg.), 41 r (21. avg.), 43 r (23. -24. avg.).-Dimitz 1862, 20,21. 297 Hk 1601, 40 v (21. avg.). -Dimitz 1862, 20.-Prim. Koblar 1893, 92 sq. 298 Hk 1601, 41 v, 42 v.-SAL/PP I/1, p. 54: ego Thomas ex meis et meorum Comitum collatis Eleemosynis Eccle­siam ibi commodo loco aedificandam designaui ... " SAL/PP I/l, p. 297: "Ecclesia, quam Anno Dni 1601 proprys sumptibus fundauimus ..• " -Dimitz 1862, 20,21. 29 9 Valvasor, Ehre VIII., 670.-Po Valvasorju je Hren po­slal v Petrinjo že sestavljeno cerkev. 300 SAL/PP I/1, p. 54-55.-Ehrenhalle/ 1858, 14. 3 01 SAL/PP I/l, p. 297 (gl. op. 308). -Prim. Vrhovnik 1903 a, 21. 3 02 Skof Nikola Zelnicki (Zelnizey) je vodil zagrebško škofijo v letih 1601-1603, nato ga je nasledil Simun Bratu­lic (Dragolich), generalni magister pavlinskega reda. 3 03 Hk 1601, 21 v, 49 v.-Radics 1878, 28. -Radics 1898, 107. 3o4 SAL/PP I/l, p. 76.-Prim. Radics 1894, 143. 3 oa Hk 1602, 6 r.-Dimitz 1862, 21.-Radics 1898, 107,108. 306 Horvat 1975, 319: A. Horvat pripominja, da je slika sv. Katarine (v Katarinini kapeli) prispela v Petrinjo "po vodi". Ceprav ni ob tem izpricana nobena zveza s Hrenom, velja vendarle opomniti na to notico. 3 01 Hk 1603, 38 r, 63 r.-SAL/PP I/l, p. 76: "Eodem die /13. Sept. 1603/ recessi sunt fabri nri Lignary ex Petrinja perfecto totaliter Sacello ac Turri ibidem nris sumptibus et materia hinc ratibus missa aedificata, providimus Praesidy illius Spirituali aedificatione et consolatione. Laus Deo." 3 oe SAL/PP I/1, p. 297: Leta 1610 je Hren v pontifikalne protokole zapisal, da je "cum Campana, libris, Antipendys et Tobaleis alysque necessarys" poslal v Petrinjo prenosni oltar, v katerega je vložil dragocene relikvije in ga posve­til v cast sv. Lovrencu in Ahaciju s tovariši mucenci; pod tem naslovom je namrec cerkev v Petrinji posvetil zagrebški škof Simon Dragolich, generalni magister pavlinskega reda. Iz notice je razvidno, da je Hren skrbel za svojo ustanovo tudi potem, ko je bila cerkev že postavljena. 309 Horvat 1975, 186. 3 10 J. Barle, Nekoliko bilježaka biskupa Hrena, v: Kato­licki list 1894, št. 47, 385 sq.;št. 48, 393 sq.-Cevc 1966, 82.-Horvat 1975, 186,187.-Resman 1977 (tipkopis). a11 Hk 1601, 18 r, 22 v, 62 v. 31 2 Orožen v., 38,75,115: Zupnik Martin Ebenperger je razen o gradbenih delih v župnišcu ("die Stube") porocal Hrenu tudi o zidavi zvonika župnijske cerkve v Skalah (1606 -1607). Orožnovo razlago napisa oz. kratic na škalskem žup­nišcu je korigiral Turk (Turk 1928,13.-Turk 1925-1932,347). -Prim. tudi Hk 1603, 25 v.: Hren je podprl gradnjo župniaca v Pillltajnu. 313 ASV, ANV 137, Miscell. Tom. XII -La, 24. apr. 1611.­Prim. Zontar 1939, 193: Ko je Hren kot vodja reformacijske komisije v februarju 1601 prišel v Kranj, se je naselil v hiši rudarskega sodnika Harrerja, ker je bilo župnišce tako zanemarjeno. 314 Hk 1601, 50 r, 62 v.-Hk 1602, 7 v.-Inv. 1683: Popi­sovalec inventarja škofa Rabatta je v gornjegrajski reziden­ci med "Khiirchen ornat" naštel tudi "ain silber: vergulte Monstranzen. Eine vergultes Ciborium •.• Ein altvatterische Monstranzen in runden glass eingemacht." 31 5 V koledarskih zapiskih Hren veckrat omenja nakupe raznovrstnega blaga (naštela bom le nekaj primerov): Hk 1598 b, 1 r, 39 r.-Hk 1600, apr., sept., nov.-Hk 1601, 13 r, 28 r, 57 v.-Hk 1602, 15 r.-Na trgovca sucharta se nanaaa tudi notica: Hk 1613, 20 r.-Hk 1614, 12 r, 14 r.-Hk 1615, okt.­Hk 1620, 25 v.-Hk 1625, 35 r, 45 v.-Hk 1626, 47 v, 48 r. -Hk 1627, 18 r. 31 6 Hk 1601, 20 r, 20 v, 21 r, 21 v.-Hk 1602, 5 v, 10 v, 16 r, 31 v, 41 r.-Hk 1603, 29 r.-Stel~ 1938, 2: Po Steletu je v letih 1626 in 1637 v Ljubljani omenjen slikar Peter Donat (prim. Cevc 1968 a, 42). Iz pisanih virov sorodstvena vez med slikarjem in beneškim trgovcem Petrom Donatom ni razvidna. 317 V Hrenovem okolju, zlasti v gornjegrajski cerkvi, je bilo vec predmetov oziroma umetnin, med katerimi moremo vsaj za nekatere domnevati beneški izvor (prim. Hrenove nakupe pri beneakem trgovcu Petru Donatu). Inventar gornjegrajske cerkve, ki so ga sestavili leta 1620 ("Inuentarium nouum Ecclesiae Oberburgensis erectum A.o 1620 die 25. septembris" -prepisal ga je llkof Scarlichi v SVOJ1 vizitaciji leta 1631-SAL/viz. 1-1631, 386 sq.), našteva vec takšnih predme­tov in tudi drugih umetniških del: "Vnum uexillum rubeum Venetum pulchrum ex utraque parte imaginibus B.V. depictum .•. Angelorum paria sculpta cum candelabris sex, sine cande­labris duo ... Locus sculptus pro ciborio in medio altari pro solemnitate Corporis Christi cum duobus Angelis capita angelorum sex ... Imagines majores colorum aqueorum cum listis nigris semideauratis excepta una duodecim !tem duae minores, similispicturae, Ihn et B.V. cum listis rubeis ... Vnam d. habere Ill.mus in suo cubiculo !tem duae oblongae similis picturae ... Imago oleacea ad creden­tiam pro animabus Purgatory ... Imagines Venetae magnae cum listis sculptis semideauratis 5 Imagines cum f iguris aeneis illuminatae et listis semideauratis 22 ... !tem duae simplices cum listis uiridibus ligneis ... Crucifixi imago fusa ex aurichalco, et cruce nigra ex ligno una !tem alia ex metallo deaurata, pro sacerdote illam ferente !tem aliae ex ligno sculptae quinque, ex quibus una cum imaginibus B.M.V.et S. Joan: Euang .... !tem 4 depictae in ligno rubeae et semideauratae, dum duae fractae ... Canones minores 15 inter quos unus ex labore Veneto sculptus, et deauratus pro sacello S. Martinj ... Psalteria Veneta duo detrita parum ualentia Antipendia: Antipendium aliud damascenicum nouum cum f loribus f lauis et uiolaceis et tex­tura alba ••. aliud pulcherrimum damascenicum album cum lis­tis sculptis coloratis et deauratis et imagine 8.M.V. in medio frigiata ••• Puluinaria coriacea 15, puluinaria seri­cea duo pro sacellis S. Thomae et S. Martini calices toti argentei cum patenis tres ... Item unus cum cuppa tan­tum argentea et pede cupreo, cum patena argentea velum cum agno in medio elaboratum. Ciborium ad infirmos argenteum deauratum cum clausura fracta ...Pluuiale aureum coloratum lacerrimum Ill.mo p.m. pp•••• Imagines duae sculptae ligne­ae ... Saluatoris pro sepulchro, .... Crucifixi duo sculpti, unus magnus alter paruus ••• Imagines ligneae sculptae non pictae 8 iam depictae pro S. Margaritae Ecclesia ... Later­nae Venetae ligneae rubeae cum fenestrellis uitreis duae ... In sacello S. Thomae Apostoli: Imagines oleaceae in cupro pictae cum listis sculptis et columnis alabastrinis sex Angeli lignei sculpti cum candelabris deaurati mobiles sex •.• Crucifixi lignei tres •.• Candelabrorum ex auricalcho paria tria ••• Lampans pendens ex auricalco sine uitro Tabella eiusdem sacelli consecrationis." -Popisu iz leta 1620 je Scarlichi (1631) dodal: "Calix cum patena totus argenteus totus deauratus ••• Purificatorium cum effigie S. Joannis .•. Vela duo, nigrum cum effigie Saluatoris crucem portantis elaborata, album cum 4 Euangelistis et 8.M. Virgi­ne in medio ..• Thuribulum argenteum " 3te Hk 1602, 13 v. 3t9 Hk 1602, 13 v, 14 r, 31 v. 320 Hk 1603, 44 r: Ko se je Hren v avgustu 1603 pogodil za delo s kamniAkim kljucavnicarskim mojstrom Pleshkom, mu je primaknil Ae 2 fl za zidarja Michela, ki je zelo verjetno istoveten z zidarjem Michelom de Munzano. a21 KAL f 57/17, julij 1608. a2 2 SAL/PP I/2, p. 322: "Pro SACELLO S. THOMAE APLI (: quod ipsum plane antehac dissipatum, destructum et obsoletum proprys Sumptibus ad eum, qui cernitur Splendorem restaura­ ui, erexi ac consecraui:) .•. fundaui Scilicet duas Missas " 3 23 SAL f ad 38/7 (Golia I., 208.-gl. I. del, 140). 3 24 Prim. KAL f 51/21: v vizitaciji je kapela sv. Toma2a omenjena kot "Capella S: Thomae Apostoli in Residentia Epis­copalis sala superiori." Kapela bi utegnila biti povezana z grajskim kompleksom.-StegenAek 1905, 150. 328 Turk 1938, 59,65. aa& Hk 1602, 60 r (NaroCilo bi utegnilo biti v ~ve~i s sliko Bitke pri Sisku za Gornji Grad). 3z7 SAL/Gornji grad A, f 72 -Cerkvene stavbne zadeve in oprava 1602-1811. • 2 • Hk 1602, 20 v, 21 r, 22 r.-stele 1938, l. 329 Thieme-Becker XXVII., 162. -Stele 1938, l. -Ginhart 1966, 163 sq. -Milesi 1973, 56 sq. 330 Morda velja ob tem omeniti Cevcevo domnevo, da bi bilo mnoaofiauralno Križanje iz Smarja prav lahko izdelek katerega od tistih mojstrov, ki jih je poklical k nam škof Hren (Cevc 1968 a. 48). 33 1 Hk 1602, 8 v, 20 v.-Prim. op. 328.-Slikarja sta restavrirala tudi oltarne freske pri stranskih dveh oltar­jih, ki nista imela pravih nastavkov, temvec sta bila nasli­kana na steno (prim. op. 338). 33z Hk 1602, 20 v -prim. op. 328. 333 Hk 1602, 22 r.-prim. op. 328. 3 34 V pontifikalnih protokolih je Hren patrocinij stran­skih dveh oltarjev natanCneje opredelil (SAL/PP I/1, p. 90 sq. -Gl. I. del, 192), v poroOilu, ki ga je leta 1628 pos­lal v Rim, pa je omenil le krajša naslova: •Item sacellum S. Thomae ad stigmata ..• una cum tribus aris s. Annae, et S. Catherinae: construxit et sumptuose perfecit." (ASV, s. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1628). Po Orož­nu so omenjeni oltarji stali v kapeli sv. Marije Magdalene (Orožen II/2, 32). 3 3' Sredi 17. stol. je Buchheim v gornjegrajski kapeli sv. Tomaža vizitiral naslednje oltarje: "Primum S: Thomae Apli, 2.dum SS. Catharinae et Mariae Magdalenae a parte Euangelij, tertium a parte Eplae S: Annae." (KAL f 51/21). Njegov naslednik Rabatta jih je v svoji vizitaciji podobno opisal: "Visitauit etiam Capellam S: Thomae, quam reperit habere tria Altaria consecrata. Primum Sancto Thomae dica­tum, de omnibus optime prouisum ... habet mensam lapideam integram, .• Lateralia duo altaria, eo quod Mensas haberent ex pluribus lapidibus aggregatas a parte Euangelij, sanctis Catharinae et Magdalenae, et a parte Eplae, Sanctae Annae dicata." (KAL f 43/22 -Visitatio Collegiatae Oberbur­gensis de Anno 1665) .-Prim. op. 334. 336 KAL f 57/17, julij 1608. 337 SAL/viz. I/1-1631, p.393. 338 KAL f 51/9 -Visitatio 1641. -Orožen II/2, 31.-Ste­genšek 1905, 150. 339 Hk 1602, 20 v.-prim. op. 328. 340 Hk 1602, 20 v: Hrenovo notico je mogoce razložiti v pomenu slikanih kaset. 341 Stegenšek 1905, 141.-Prim. Curk V., 15. 34z Prim. Zadnikar 1982, 61. 343 Hk 1602, 19 r.-Dimitz 1862, 22. a44 Hk 1602, 19 r.-prim. op. 343. 345 Hk 1601, 40 r. -Hk 1602, 10 r, 23 r. -KAL f 157/14, l. avg. 1602.-Dimitz 1862, 20,22. 34& Zadnikar 1982, 151,155. 347 KAL f 79: Mizarjem je Hren doslej izplaCal že 6 gld, kljucarja pa sta jim jih odštela še 8. a4e Prim. op. 1319. 34g Vrhovnik 1922, 125.-Zadnikar 1982, 152. 3,o Hk 1603, 4 r, 62 v.-Matej Rajsinger je v pisanih vi­rih imenovan nedosledno Matej ali pa Matija. 351 KAL f 57/17, julij 1608. 352 Vrhovec 1903, (22,23),43,58: I. Vrhovec pravi, da je bila šempetrska cerkev zelo zanemarjena, tako da še v letu 1601 ni imela niti stropa niti tlaka. Hren se je lotil naj­nujnejših popravil, za opeko pa je poprosil magistrat ter ob tem opomnil mestne ocete, da je cerkev sv. Petra njihova prava in stara farna cerkev. Leta 1618 je cerkev temeljito popravil in pozidal, tako da je bila videti kakor nova (na­pis na kamnitni plošci iz 1618 je porocal tudi o opustošenju cerkve leta 1472.-prim. Jellouschek 1850, 14). -Prim. Ra­dics 1878, 28 (P. Radics nekriticno pripominja, da je dal škof Hren pozidati cerkev, kakršno vidimo v naših dneh). -Rus 1937, 1 sq.-Kos 1955, 55,56. 3'3 KAL f 12/3. 354 Hk 1602, 16 r.-SAL/PP I/1, p. 61. 355 Hk 1602, 31 r.-Prim. op. 1370. 356 Prim. Hk 1603, 35 r, 11.-16. jul.-Hren je bil tokrat spet v avdienci pri nadvojvodu. Zaprosil ga je pomoci proti patriarhu. 357 Hk 1603, 9 v.-Prim. Hk 1625, platnice zd. 3aa Za novoustanovljeni samostan klaris je Giovanni Piet­ro de Pomis naslikal apoteozo nadvojvodinje Marije. 35 9 Hk 1603, 9 v, 10 r. 360 Hk 1603, 11 r, platnice zd.-V Radljah, kjer je samo­ stansko poslopje v letih med 1584-1586 mocno poškodoval požar, razen tega pa so ga izropali še tatovi, je Hren z denarno spodbudo podprl poslikavo v samostanskem hodniku pri cerkvenih vratih. Dominikanke je v tem casu (1584-1621) vodila prednica Susana Schrattenbach (Kovacic 1928,147,148). 361 stele 1938, 2. 362 Hk 1603, 19 r.-Prim. Cevc 1968 a, 42,49.-V svoji razpravi o portretih interesantno razpravlja Paleotti; naj­prej pojasni negativne vidike, nato pa poudari, da se clovek more dati portretirati tudi iz poštenih nagibov, kakor so to storile tudi mnoge svete osebe (G. Paleotti, Discorso inter­no alle imagini sacre e profane, Cap. XIX. -Prim. Barocchi 1961, 117 sq.) 363 Illyr. Blatt 1833, št. 41, p. 19.-Radics 1878, 27.­Mantuani 1922 a, 463 sq.-J. Mantuani je domneval, da je na sliki v Deželnem muzeju upodobljen ljubljanski škof Tomaž Hren. Ze tedaj je bil portret zelo poškodovan, posebno obraz upodobljenca, ob katerem pa je bilo še vidno razpelo (Prim. Turk 1925-1932, 349: Turk med Hrenovimi portreti našteva tudi sliko v Narodnem muzeju). 364 Katalog 1925, 8,9.-Ilustrirani Slovenec IV., Ljub­ljana 1928, 139 (Slike k Biografskemu leksikonu).-Cevc 1968 a, 49. a&a Ko je društvo "Narodna galerija" leta 1925 v Ljublja­ni priredilo razstavo portretnega slikarstva (Mantuani 1925, 2), je pod št. 11 razstavilo portret Andreja Hrena (1603), pod št. 13 pa portret Le~arta Hrena (1603). F. Kidric je ob tej priložnosti ugotovil, da je identifikacija portretiran­cev napacna in da velja nasprotno; pod št. 11 naj bi bil upodobljen Lenart, pod št. 13 pa Andrej Hren (Kidric 1925, 7). Kidriceve popravke so upoštevali že pri ponatisu raz­stavnega kataloga (Katalog 1925, 2. natis, uredil F. Meses­nel). Portret Lenarta Hrena je bil tedaj delno poškodovan, opazna pa je bila tudi preslikava. Sliko hrani Narodni muzej v Ljubljani. 366 F. Kidric je ob razstavi portretnega slikarstva v Ljubljani (prim. op. 365) pravilno identificiral portret Andreja Hrena. Upodobitev je bila preslikana, vendar je bil pod plastjo crne barve še opazen prvotni kolorit oblacila. Fotografijo portreta je objavil Mesesnel (Mesesnel 1925, sl. 38), ki je posebej poudaril, da je bila razstava nov clen v raziskovanju naše umetnostne preteklosti. Sliko hrani Narod­ni muzej v Ljubljani. 3 &1 stele 1952, 119,120,144.-stele 1965, 223. 368 Umetniška dela oziroma stavbe, ki so nastale ali pa so bile obnovljene po njegovem narocilu, je Hren zaznamoval s svojimi zacetnicami T(homas) E(piscopus) L(abacensis), z geslom T(erret) L(abor) A(spice) P(raemium) ali pa s krati­cami, ki jih je razrešil J, Turk v: L(ausl D(eo) E(iusquel M(agnae) M(atri) V(irgini) in pripomnil, da smemo ta izrek imenovati kar drugo Hrenovo geslo (Prim. Turk 1928, 13.­Turk 1925-1932, 347). J. Turk je opomnil, da ta razrešitev velja tudi za napis na župnišcu v Skalah, ki ga je nekoliko drugace razrešil I. orožen (Orožen v., 115).-Cevc 1981, 230.-Otorepec 1977, 19 sq. 3&9 Prim. Cevc 1981, 230. 370 Hk 1603, 39 r, 63 r. 311 Thalnitscher, Cypressus, 49. -Turk 1928, 23. -Cevc 1981, 231.-Epitaf ni ohranjen. 37 2 SAL/viz. I/1-1631, p. 33,34: Scarlichi je omenil tudi poslikavo v kapeli ("Sacellum cum Altari ... consecratum ab Ill.mo D. Thoma A.o 1603 Die 8. Juny .•. Sacellum ipsum est quoque figuris ornaturn."). 373 SAL f 4/16.-SAL/PP I/1, p. 72. -Veider 1947, 32,33. 374 SAL/PP I/1, p. 60. 375 Hk 1603, platnice zd. 37 6 Hk 1603, 44 r. 377 Hk 1603, 63 r. -Prim. Inv. 1630 -Inuentarium des Bischoffs Thomae Kren de Anno 1630. 378 Hk 1603, 63 r: Hren je ob koncu leta seštel skupne izdatke za posamezne mojstre. 379 Hk 1601, 30 r.-Radics 1898, 107. 3 8° Hk 1603, 62 v (znesek 320 fl?), 63 r (znesek 220 fl).-SAL/PP I/1, p. 80: "Die 4. mensis Octobris anno Dni 1603 campana Turris maior per M. Eliam Somrakh fusa est Eidem campanae cum funderetur in Turri iuxta Hospitale Mona­stery Oberburgensis, contiguum sacello s. Margarithae Virg. et Martyris, interfuere: ... Pater D. Georgius /Reinprecht/ Abbas Victoriensis in Carinthia: R. D. Georgius Vellany, vicarius eius in Zeyer et Monspurg: et Vdalricus Khoberg, ciuis Labacensis. De auro et argento ultra 20 R iniecti in fornacem metalli ... " 391 SAL/viz. I/1-1631, p. 385.-Stegenšek 1905, 132. 3 92 KAL f 77 -Koncept škofa Hrena.-Orožen II/2, 16,17. 383 Hk 1603, 45 r, 62 v.-SAL/PP I/1, p. 74,75: ascendimus ad Arcem desolatam ruinisque deformatam, sed situ murisque admirabilem: dietam Scharffenberg ibique sacellum s. Barbarae (ut saltem illud ex Arcis ruinis pro Dei gloria et populi fidelis consolatione extaret) inspeximus et re­staurare adiecimus ••• " Valvasor, Ehre XI., 498 (sl. na str. 499). 38~ Valvasor piše: "Man sahe auch in dem SchloS gegen Mitternacht zu vorzeiten eine Capelle in welcher noch auf der rechten Seite ad Cornu Evangelii an die Mauer etliche Bildnisen abgeschildert zu sehen seynd " (Valvasor, Ehre XI., 498, sl. na str. 499). P. Radics je po Valvasorju pov­zel, da je kapela sv. Barbare "imela lepe slike". (Radics 1880, 28). 3es Hk 1603, 19 r, 46 r (svecnik ali svetilnica?). 386 Mayer-Himmelheber 1984, 51,169. 387 Hk 1603, platnice zd. 388 SAL/PP I/l, p. 213. 389 Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 50 sq.,168,169,259,260. 390 SAL/PP I/1, p. 76. 3 91 Ibid. 392 Zadnikar 1964, 101. 393 SAL/PP I/1, p. 213. 39• Prim. Cevc 1981, 154 sq. 395 Zadnikar 1964, 97,98. 396 Prim. Mayer-Hiramelheber 1984, 51,52,57. 3•7 KAL f 98.-Prim. Turk 1938, 59,65 sq. 39B Med pospeševalci pobožnosti križevega pota so se posebej odlikovali clani habsburške vladarske družine. Nad­vojvodinja Marija je rada obiskovala romarsko cerkev v StraSgangu pri Gradcu in je za poglobitev pobožnosti dala postaviti postaje Kristusovega trpljenja. Tudi njen sin, nadvojvoda Ferdinand, je v svojih dednih deželah postavil vec tovrstnih znamenj. Ko je leta 1631 iz Nizozemske proti Dunaju potoval jezuit Karel Musart, je zapisal, da je videl "po Stajerskem, Koroškem in Tirolskem" mnogo "Siegeszeichen der Religion" (Kneller 1908, 82). Med take so sodili tudi 3 križi, ki jih je zahodno od Gradca na gricu Austein že leta 1606 postavil nadvojvodov nadkonjar Bernhard Walther (Ste­genšek 1912, 49 sq.). Omenjeni primeri kažejo, da je imel Hren v graškem okolju dovolj spodbudnih zgledov za tovrstne ustanove.-Prim. Skerlj 1973, 40 sq. 3 99 KAL f 138/22.-Prim SAL/Gornji grad A, f 31, p. 69. 400 Prim. Dolinar 1979, 194,196,197. 401 KAL f 57/11-15, dec. 1603. 402 KAL f 57/12-6, marec 1605. 403 Ranke 1934. 40 • SAL/PP I/l, p. 113,122,157.-Prim. KAL f 12/3.-Barle 1895, 56,57. 400 Mayer-Himmelheber 1984, 35 sq. •0 6 Avguštin Brentius (1597-1621) je bil hud nasprotnik protestantov in, kot trdi Milkowicz (W. Milkowicz, Die Klos­ter in Krain,1889,133), Hrenov dober prijatelj.-Prim. Marin 1970, 82 sq. 40 7 Bruno je bil beatificiran leta 1514, kanoniziran pa šele 1623. 408 SAL f 17/26. • 09 V pontifikalnih protokolih (1605) je Hren posebej opomnil, da so redovniki v Bistri zavrnili njegovo nadoblast in so v imenu oglejskega patriarha privedli tržaškega škofa Ursina de Berthis, ki je na skrivaj in v nasprotju s pravili posvetil 2 oltarja v bistrški cerkvi in tam dva dni birmoval (SAL/PP I/1, p. 116.-Prim. SAL/PP I/1, p. 343,350). Ker se Hren s tem ni strinjal, se je pritožil pri tržaškem škofu in terjal, naj bo o dogodku obveš~en tudi sv. sedež. •to SAL/PP I/1, p. 160,215.-Prim. op. 145. u 1 SAL f 12/4. 412 SAL f ad 8/1 (Golia I., 115).-Po Valvasorju in Dol­nicarju naj bi bila cerkev stala že od 1363 (Valvasor, Ehre XI., 693). 4 1 3 Cerkvica sv. Lovrenca oziroma sv. Klementa in Frido­lina je stala na Bregu južno od bistrškega dvorca. Od leta 1504, ko jo je cesar Maksimilijan izvzel iz oglejske oblas­ti, je pripadala ljubljanski škofiji. Ker so obletnico pos­vecenja cerkve praznovali na dan sv. Lovrenca, so cerkev imenovali "pri sv. Lovrencu". Ko je nekdanji bistrški dvorec leta 1793 kupil baron Ziga Zois, je dal cerkvico podreti (Fabjancic II., 418).-Zgodovinski zbornik 1889, 110.-Argo 1898, 8. -Vrhovnik 1903, 267,268. -Vrhovec 1903, 18. -Kos 1955, 17, 18. 414 SAL/viz. I/1-1631, p. : Za kapelo uporablja vizitator izraz "Parkirche".-Veider 1947, 109. 41D ASRS -Sam. A III., Bistra f 4. 416 Prim. ASV -s. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1667. 417 Valvasor, Ehre XI., 143.-Hitzinger 1852, 129.-Prim. Radics 1894, 160. -J. Gruden, Verske in gospodarske razmere bistriškega samostana v reformacijski dobi, v: Carniola I., Ljubljana 1910, 96.-Marin 1970, 84,93. 418 Prim. op. 411. 41 9 Ana Marija Lenkovic je bila setra pl. Raymonda Turri­ ani (SAL/PP I/3, 8 v). 420 SAL f 17/24, 12. avg. 1606. 421 SAL/PP I/l, p. 162 sq. 422 SAL/PP I/3, Memoratu digna -8 rv, 18. nov. 1608. 423 SAL/PP I/l, p. 225,226. 424 SAL/PP I/l, p. 165 sq. 42D SAL/PP I/1, p. 178. 426 SAL f 12/4, 22. sept. 1606 (Tudi v pontifikalnih protokolih je Hren poudaril, da sta bila brata Bucelleni "uiri egregie pii ac Catholici") .-Prim. Hk 1601, 15 r.­Bucelleniji, ki so jim pripadale fužine v Javorniku, na Jesenicah in v Zeleznikih, so bili med tistimi tujci, ki jih je v vecjem številu privabilo v deželo rudarstvo in železar­stvo (Grafenauer IV., 103.-Prim. Argo 1901, 52,62). 421 Resman 1978, 12 sq. 42e Sumi 1969, 11 sq. 429 Resman 1977(tipkopis) .-Resman 1978,12 sq. (sl. k tek­stu) -Prim. KAL f 22/6 (Golia II., 173): Visitatio Capellae B.V. in Saua, 7. sept. 1655. 4Jo Komelj 1973, 274. 431 KAL f 259/1 Acta Capitualiter 1603-1628. 432 KAL f 79 -Domkirche: Stadtmagistrat in Betreff eini­ ger Baulichkeiten bey domkirche 1606. Antwort 1606. -KAL f 79 -6. marec 1606: Pro restauratione turris Ecclae S. Nico­laj, Sacristiae ... -Veider 1947, 33. 433 Veider 1947, 33. 434 ZALj, Cod. I/19-1605/6, fol. 211 rv, 13. okt. 1606. 43D Veider 1947, 34. 436 KAL f 79 -16. jan. 1607: Porocilo ljubljanskega magistrata škofu Hrenu (Hren je pripisal: "Item uolunt par­tem non tetam turrim S. Nicolaj valde ruinosam reparare") .­ Ibid., 19. maj 1607: Die v. Laybach bewilligen 200 fl zum S. Nicolaj Thurn.-Veider 1947, 33,34. 437 ZALj, Cod. I/20-1608, fol. 56 r. 438 ZALj, Cod. I/21-1609, fol. 111 r. -KAL f 79 -Dom­kirche: Schreiben des Bischoffs Thomas an L. Stadtmagistrat, Erbauung der Kirchenthurmen 1609. Antwort 1609. 439 ZALj, Cod. I/21-1609, fol. 119 r. 440 SAL f 4/20, 10. nov. 1613. 4 4 1 Ibid.: Stavbar je prejel honorar skupno za dela v stolnici in pri zvoniku (280 fl, 365 fl). Poznejša postavka pove, da je za razna dela prejel te 705 fl, 7. jan. 1614 pa mu je bilo izplacanih še 235 fl (po Hk 1613, 44 r 245 fl).-Na Doninovo delo pri stolnicnem zvoniku se morda nana­ša tudi postavka: Hk 1611 a, 29 r. 442 SAL f 4/19, 9. avg. 1613. 443 Valvasor, Ehre XI., 688.-Veider 1947, 34. 444 Thalnitscher, Historia, p. 59. 445 veider 1947, 34,98. 446 Hk 1613, 27 v. 447 Hk 1613, 34 r.-Veider 1947, 34.-J. Turk pripominja, da je rek "Veritas temporis f ilia" bil morda te v Hrenovem casu in v zvezi z njim napisan na soncno uro na stari ljub­ljanski stolnici (Turk 1925-1932, 350). 448 Prim. Veider 1947, 8,9, sl. 5. -SAL/PP I/2, p. 173, 174. 449 Thalnitscher, Historia, Fig. II.-Veider 1947, sl. 9. 450 SAL/PP I/l, p. 64: Hren je posvetil cerkev na zeljo 2upljanov in okolicanov Uršlje gore, ki so "Ecclesiam per­amplam" zgradili "ad laudem et gloriam omnipotentis Dei, B. Mariae Virg. Matris eius gloriosiss." 451 Pokrajinski arhiv, Maribor.-Soklic 1936, 21 sq.-So­klic 1939, 100 sq. 452 SAL/PP I/l, p. 64,65. 453 SAL/PP I/l, p. 253 sq. 454 SAL/PP I/2, p. 290. 4 55 K. Strekelj, Slovenske narodne pesmi I., Ljubljana 1895-1898, ponatis 1980, str. 616, št.656.-Da se pesem nanaša na cerkev sv. Uršule na Plešivcu, je mislil te F. Kovacic (F. Kovacic, CZN 1930, 200) in za nJim povzel I. Grafenauer (I. Grafenauer, SJ 1939, 137 sq.), obširneje pa se je s to problematiko ukvarjal L. Legiša (L. Legiša, Liber cantionum carniolicarum. Kalobški rokopis, Dela SAZU 27, Ljubljana 1973, 113,114,196,197). M. Rupel je mislil, da bi pesmi v Kalobskem rokopisu utegnile biti iz tiste Hrenove zbirke, ki so jo prepisujoci duhovniki raznesli (Rupel 1956, 282). -Literatura o cerkvi na Uršlji gori: Kovacic 1917, 212 sq.-I. Jurko, Planinski vestnik 1925, 253,254.-Kovacic 1928, 290,291.-Soklic 1936, 21 sq. -Soklic 1939, 100 sq. ­vs V., 1953, 54,55,157. -VS VI., 1955, 57,59,126,127.-Cevc 1966, 63.-Komelj 1973, 274. ••6 Kuret 1981, 38. 457 KAL f 23/17. -KAL f 51/9: Za podatek se zahvaljujem dr. Emilijanu Cevcu. •08 Hk 1610, 12 v. 459 ASRS, Koledar škofa Tavcarja 1592 (102 r). 460 Orožen II/2, 17.-Radics 1898, 110.-Stegenšek 1905, 135.-Cevc 1965, 157.-Cevc 1968, 94.-Cevc 1981, 237. 4 6 1 Hk 1607, apr., jul., avg.-Cevc 1981, 237: P. Hoffer naj bi leta 1607 sodeloval pri krasnem božjem grobu za Gori­cane, vendar se zdi, da bi se podatek prej utegnil navezova­ti na gornjegrajski božji grob.-Ob tem je morda primerno omeniti še vizitacijo iz leta 1624; ko je generalni vikar Adam Sontner po narocilu škofa Hrena vizitiral nekatere župnije na Kranjskem, je v župniji sv. Stefana v Sori (Paro­chia in Zeyer s. Stephani) omenil božji grob: " ... sepulch­rum Domini nimis vile. Ideo iniunctum est parocho et vitri­cis ut indueatur auro et nobilioribus coloribus." (KAL f 43/9 -Visitatio, Anno 1624) 462 Hk 1607, feb.-Mogoce je pri teh delih sodeloval tudi Paulus Faber (Hk 1607, feb). 463 Hk 1610, 11 r. 464 Hk 1610, 4 r, 5 v.-Prim. Radics 1878, 29.-Radics 1894, 162.-P. Radics je vnesel v razpravo nekaj napak. 46~ Hk 1607, 18. dec. (prim. op. 485) .-Turk 1928, 22.­ J. Turk ni pravilno povezal Hrenove notice o božjem grobu, zato je napacno sklepal, da naj bi slikar Guettsolz (Guet­tersoldt) za 600 fl honorarja slikal škofovo grobnico v Ljubljani ali v Gornjem Gradu (prim. Turk 1934 a, 100). 46 6 Hk 1610, 12 r (Hren je umetniku izplacal honorar "zur fassung"). 467 Hk 1610, 12 r. 468 KAL f 23/17.-KAL f 51/9.-Gornjegrajski božji grob ni bil le dekorirana kulisa, temvec je bil po Buchheimovem opisu (1641) izrezljan in pozlacen, podobo Kristusa ("Imago Christi Dni in sepulchro decumbentis") pa so med letom hra­nili v zgornji zakristiji. 469 Stegenšek 1905, 115.-Stegenšek 1912, 49,52.-v Grad­cu na gricu Austein, kjer je že 1606 Bernhard Walther posta­vil 3 križe, so zgradili posnetek božjega groba leta 1654. 470 Stegenšek 1912, 59.-V kapelici božjega groba v Novi Stifti pri Gornjem Gradu je v tlak vgrajena plošca iz Hreno­vega casa. Zacetnice T.E.A.F. (Thomas Episcopus Aedificari Fecit) se nanašajo na nek objekt, ki ga je dal zgraditi Hren (prim. Curk v., 66.-J. Curk postavlja nastanek kapele bož­jega groba v Hrenovo dobo). 47 1 ASRS I/18 r -T. Hren -Pisma, 22. avg. 1606.-Sebas­tijan Kobelj je bil leta 1599 zaradi zaslug imenovan za prošta avguštinskega reda v Dobrli Vasi na Koroškem, kjer je v oktobru 1602 umrl (Slekovec 1894, 148). 472 Cevc 1981, 211. 473 SBL rr., 202 (F. Stele).-Cevc 1981, 229. 474 Hk 1607, mar., maj-jun., avg. 47~ Cevc 1981, 229,326. 476 Hk 1607, mar .• maj, avg., sept., nov. 477 SAL/PP I/2, p. 350. 478 Cevc 1981, 229. 479 SAL/viz. I/1-1631, p. 385.-orožen II/2, 13.-Stegen­ šek 1905, 132. 4eo Hk 1607, mar. 4e1 Hk 1607, apr., avg. 482 Prim. Cevc 1981, 229. 483 Hk 1607, avg.-nov. 484 Hk 1607, dec. 4as Hk 1607, dec.-Prim. Stele 1938,2.-Cevc 1968 a, 41. 486 Hk 1607, mar., apr. -Med drugimi interesantnimi Hre­novimi nakupi gl. tudi: Hk 1607, jun., avg., nov. 487 Valvasor, Ehre XI., 191.-Steska 1942, 67 sq.-Smole 1982, 162.-Po potresu leta 1511 so škofje grad v Goricanah obnovili, potem, ko je 1613 vanj udarila strela in je pogo­rel, pa ga škof Hren ni restavriral. Valvasor poroca, da so od starega gradu v Goricanah tako ostale na gricu le razva­line, škof Buchheim pa je pozneje v ravnini zgradil novo grašcino. 488 Hk 1607,jan.-Gl. tudi Hk 1598 a,3 r.-Valvasor, Ehre VIII., 670.-ASV -S. Congr. Concilii -Relationes 429 A La­bacen.,1667: V relaciji, ki jo je škof Rabatta leta 1667 po­slal v Rim, je o gradu in grajski kapeli v Goricanah zapi­sal: " ••• castro Gortschach •.• quod propter frequentia ful­mina desertum est, et infra montem a fundamentis alia fabri­ca per antecessorem meum aedificata, et per me ad habitandum hoc anno completa loco ibidem desertae capellae s. Vrsulae V: et M: errexi capellam aliam eiusdem tituli in noua fabri­ca (translato ad eam cultu Diuino qui fuit in priori ... ) ." 4 89 Pisani viri potrjujejo, da je bil Hren s sorodniki vedno prisrcno povezan. Tako je npr. leta 1607 z njimi slo­vesno praznoval zaroko in poroko necakinje Magdalene Butalic (Hk 1607, febr., sept.), veckrat se je izkazal s prelepimi darovi, kapele in oltarje pa je rad posvecal svetniškim zavetnikom domacih (npr. sv. Uršuli, sv. Andreju). 490 Prim. Gruden 1910-1916, 871.-Prim. Kidric 1925, 7.­ F. Kidric Hrenu kriticno ocita, da je "za mehko pozicijo svojih najožjih sorodnikov delal z vsemi sredstvi in brez vseh ozirov." -Tudi drugi raziskovalci radi poudarjajo, da je bil Hren sorodnikom celo prevec naklonjen. 491 ASV, ANV -Crim. f 1 -Super Extorsioribus inter vil­licos Monasterii Oberburgensis et R.mum Episcopum Labacen­sem. -Prim. Hk 1602, 21. jan.-Hk 1610, platnice.-Zahn 1899.-Gruden 1910-1916, 871.-Turk 1925-1932, 347.-Premrou 1926, 81 sq. 492 Prim. Hk 1603, 43 r. 493 Prim. Reisp 1968, 20. 494 Innerosterreich 1564-1619, 95.-Graški dvor s Porzi­ jem ni bil zadovoljen, saj je bilo splošno znano, da je rad interveniral pri vsaki stvari in vodil zadeve po svoji volji (prim. Premrou 1926, 76). 495 Hk 1607, okt.-Premrou 1926-1927 (1926, 68 sq.-1927, 199 sq.) .-G. Rožman, Apostolska vizitacija pod graškim nun­cijem Salvagom v l. 1607 in 1608, v: BV VI., Ljubljana 1926, 197 sq. 496 ASV, Fondo Borghese; Nunziatura di Germania.-Premrou 1926-1927. -Prim. ASV, ANV 25, Lib. criminalium, 3, 1607­1608 (Salvagov seznam duhovnikov, ki so živeli v konkubina­tu.-Andreju Tavcarju, župniku v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu, je apostolski vizitator za pokoro naložil, "ut suis impensis conficiat Vmbellam, quae deseruiat Sanctissimo Corpori Christi in Processionibus, item Bursam et Vasculum in quo conseruetur idem Sanctissimum Sacramentum ..."). 497 Smole 1982, 162. -Ljubljanski škofje so gospostvo v Goricanah pogosto zastavljali ali dajali v zakup. Skof P. Seebach je izrocil grad deželnemu glavarju Jakobu pl. Lam­bergu za letno zakupnino 215 gld. Zakupnina v vrednosti 200 fl, ki jo je svojemu bratu dolocil Skof Hren, v resnici ni segala pod raven obicajne vsote. ••• Prim. Miklavcic 1962, 62. 499 Premrou 1926, 88,93,94,98,102. • 00 Loserth 1906, II. Abt., 60 Bd., 461, No. 1743.-Prem­ rou 1926, 90. 001 Turk 1930-1931, 1-33,253-325. • 02 Premrou 1027, 217. ooa Hk 1610, 56 r.-Dimitz 1862, 26. • 0 • ASV, ANV 137, Miscell. Tom. XII -La, 13. avg. 1613: Hren je pisal nunciju Petru Antoniju de Ponte: "Fide digno­rum Relatione percepi, apud Ill.mam et R.mam D: V: aemulorum ac calumniatorum meorum liuore iterum me grauiter esse deni­gratum ... tamen respondeo: Ac Deum Omnipotentem, cordis ac renum Scrutatorem, ipsam coelorum Reginam, Dominam et Patro­nam meam Opt: Max: Gloriosiss: Virginem Mariam, Angelos et Sanctos Dei, ac ipsam conscientiam meam testor me ab infan­tia et prima educatione post susceptum 55. Baptismum fuisse, esse, ac fore semper Catholicum, nullam aliam nec sola qui­dem cogitatione admisse nec admissurum vnquam Religionem, praeter illam solum quam S.R. Ecclesia tradit ad salutem necessariam; adeo vt ex intimo corde rogem Deum totius mise­ricordiae Patrem, vt omnia mihi clementer dimittat peccata vllo vnquam tempore a me perpetrata, solius haeresis nefari­um scelus non dimittat. Amen. Nec potuit maleuolorum peruer­sitas maiori me afficere iniuria fateor, quam haeresis labe aspregere. Illam enim semper detestatus sum: fugi, perseque­bar, extirpaui et ad extremum vsque spiritum omnes contra eam vires intendam ... " 5 05 SAL/Gornji grad A -f 27, Einzelne Rechnungen 1610. •o~ Hren je napisal za Rim vec porocil, za katere je sestavil vcasih kar po nekaj predlog.-Prim. KAL f 57/13, 13. dec. 1607.-KAL f 57/15, 25. feb. 1608 (Gruden, Carniola 1916, 93: za relacijo iz 1608 navaja napacno letnico 1605).­KAL f 57/17, Instrukcija Tomaža Hrena o stanju ljubljanske škofije (jul. 1608) .-J. Simrak, De relationibus Sanctae Romanae Sedis, 1925, 293 (27.10.1607, Hren).-Schmidlin 1940, 40 sq. (Hrenova porocila). -Dolinar 1979, 193 sq.­ Po dolocilih papeža Siksta V. so morali škofje ob obisku Rima od leta 1585 dalje predložiti tudi pismeno porocilo o stanju škofije (relatio de statu ecclesiae). Ljubljanska škofija je bila vezana na vizitacijo 55. liminum vsaka štiri leta.-V zapušcini J. Turka (SAL f 6 b/1-3) so ohranjeni prepisi relacij od Tavcarja do Buchheima. • 07 Nato je Hren porocal o svojem reformacijskem delu, o gornjegrajskih sinodah itd. 50R Apostolski vizitator Salvago je za cas vizitacije dobil iz Rima dolocene pravice in poseben mašni privilegij (Prim. Premrou 1926, 78,79). • 0 • Prim. Valvasor, Ehre VIII., 610. 510 Kapucini so se uveljavili tudi kot izredni pridigar­ji. Njihove pridige v Ljubljani so poslušali mešcani in plemstvo ter menda celo protestanti. Hren jih je v porocilih apostolskemu sedežu veckrat pohvalil (Prim. Benedik 1983, 137). 511 Leto svetnikov III., 176 sq.-Prim. Gruden 1910-1916, 865. 512 Thalnitscher, Epitome, 64. -Prim. Benedik 1974 (tip­ kopis), 76 (om. l. 1606). 513 Koblar 1894, 231.-Benedik 1974 (tipkopis), 75 sq. 514 SAL/PP I/1, p. 192 sq., 25. april 1607.-Valvasor, Ehre XI., 695.-Benedik 1974 (tipkopis), 78 sq.-Prim. KAL f 98: Pri polaganju temeljnega kamna kapucinskega samostana je Hren pokazal na tiste case, ko so prebivalci naših krajev še castili poganske malike in se spominjal sv. Marka kot apos­tola naših krajev (Turk 1938, 53). Pridigo je ponovil leta 1623 ob posvetitvi temeljev ljubljanskega avguštinskega samostana. 515 Prim. Benedik 1974 (tipkopis), 77,81. 516 SAL f 17/27 (Golia I., 179: Po seznamu je skupna vsota znašala 1345 fl. K znesku so prišteti tudi stroški za zidavo in nakup raznih predmetov. Iz spiska je razvidno, da je stavbar Giovanni B. Donino (Hans Baptista De Donino) prejel vec honorarjev (fl 53,50,30,26,40.100,50,50). Pri gradnji samostanskega kompleksa je kapucinom pomagal tudi mestni svet; za zidavo samostana in cerkve je podaril redov­nikom kamnitne klesance in precej opeke (ZALj, s.z. 1608 56, pobotnice št. 52.-Fabjancic V., 483).-V tej zvezi so interesantne Hrenove sanje: Hk 1611 a, 7 rv (prim. Prelesnik 1901, 303).-Dimitz 1862, 87. 517 SAL/PP I/3, Memoratu digna, 86 v, 19. avg. 1608 (Go­lia II., 10). 51e SAL/PP I/l, p.214 sq.-Valvasor, Ehre XI.,695.-Thal­nitscher, Epitome, 59, 65. -Vrhovnik 1903, 342 sq. -Veider 1945 a, 44 (sl.).-Kos 1955, 9,36,43,45,46.-Z novo kapucin­sko cerkvijo je bila popravljena škoda, ki so jo v Ljubljani napravili protestanti (prim. op. 1388), samostan pa je nado­mestil nekdanjo avguštinsko cerkev sv. Martina, ki so jo avguštinski menihi skupaj s samostanom morali zapustiti zaradi nevarnosti pred Turki in je bila 1494 podrta (Valva­sor, Ehre XI., 694). Stala je na gorici pred špitalskimi vrati (prim. Vrhovec 1903, 18) v bližini novozgrajenega konventa, kjer je bilo v Hrenovem casu sredi vrtov še videti njene razvaline.-Kapucine v Ljubljani je zatrla francoska vlada (1809). Samostanski kompleks so tedaj uporabili v vojaške namene, leta 1817 so ga prodali na dražbi in kmalu nato podrli. Pri podiranju samostana so našli Hrenovi posve­titveni medalji. 519 Valvasor, Ehre VIII., 670.-Prim. SAL f 24/4/7 (Golia I., 193): 23. avg. 1608 je Hren ukazal na Igu oznaniti bliž­njo posvetitev kapucinske cerkve v Ljubljani. 520 SAL/PP I/3, Memoratu digna, 8 r, 18. nov. 1608. ­Prim. SAL/PP I/3, Memoratu digna, 25 r, 26. jul. 1609. 521 Sumi 1969, 28,29. 522 Graficno gradivo za veduto Ljubljane v Valvasorjevi zapušcini.-Gruden 1910-1916, 864.-Stele 1928, 70 sq.­ Stele 1928 a, št. 15 (8.4.1928), 113 sq. 023 SAL/PP I/2, p. 426-427.-Veider 1945 a, 44, sl. 2. 02 • Valvasor. Ehre XI., 695.-Radics 1880, 18 (P. Radics pravi, da je Palma naslikal "nepopisno krasno podobo za veliki oltar"). -Steska 1927, 10. -Stele 1938, sl. 18. Cevc A. 1964, 8,19,20.-C. Donzelli -G. M. Pilo, I pittori del Seicento veneto, Firenze 1967, 317.-Atribucijo strans­kih dveh tabel kapucinskega poliptiha Jacopu Palmu ml. je poskušal ovreci Rizzi (Rizzi 1972, 132), vendar ni pravega vzroka, da bi ne vztrajali pri prvotni, ki jo je zagovarjal tudi F. Stele (Stele 1938, 15, sl.18). Slike so bile restav­rirane leta 1960. • 2 0 Veider 1944,98 sq,sl.27.-Veider 1945 a, 44,45 (sl.): Poliptih (danes razdeljen na posamezne slike) -odlicno delo Palma ml. -ki ga je ljubljanska uršulinska cerkev pridobila iz zapušcine nekdanjega kapucinskega samostana, predstavlja cerkvene patrone; poleg glavnega zavetnika Janeza Evangelis­ta sta še Janez Krstnik in Martin, po Hrenovih besedah zato, ker so jima krivoverci podrli v mestu njuni cerkvi. 0 2 • Steska 1926, 34,sl.15: Po tradiciji je delo Palma ml. tudi slika Zalostne Matere Božje v ljubljanskem škofijskem dvorcu (v škofovem stanovanju).-Prim. Stele 1938, 15,sl.22. -Cevc A. 1960, 9,19. 527 SAL/PP I/1, p. 220: Hren jo v pontifikalnih protoko­lih omenja kot stransko kapelo blažene Device Marije ("in laterali B. Mariae Virg. Sacello"). 02e Leta 1626 so ljubljanski kapucini spet zastavili gradbena dela in so v ta namen vzeli precej opeke iz mestne opekarne (Fabjancic V., 483). Cez dve leti (1628) so redovni cerkvi prizidali stranske kapele. Posebno kapelo sv. Janeza Krstnika naj bi 1628 posvetil škof Hren (Veider 1945 a, 44). 0 2 • V. Steska, Kranjska Marijina božja pota pred 200 leti, v: IMK IX., Ljubljana 1899, 120,121,124.-Veider 1945 a, 44: Kip udarjene Matere Božje (imenovan Pribežališce grešnikov), ki so ga od 1624 castili v cerkvi, so na veliki petek in ob raznih stiskah nosili po mestu v slovesni proce­siji. 02•a F. Stele, Bizantinske in po bizantinskih posnete Marijine podobe med Slovenci, v: Razprave SAZU, Ljubljana 1944, 17 (381).-Prim. Orel 1933, 45.-Prim. L. Kretzenba­cher. Maria Steinwurf. Ikonographie, Legende und Verehrung eines "verletzten Kultbildes", v: Archiv und Chronik 4, Graz 1951, 66 sq.-Aurenhammer 1956, 36 sq. 030 Aurenhammer 1956, 6,61,62.-Prim. Cevc 1965, 158. 531 SAL f 37/1: V seznamu darov omenja Hren tudi Georga Hoffa, stavbenika (Pawmeister) na spodnjem Kranjskem, vendar iz zapisa ni razvidno, v kakšni zvezi. oa2 Fekonja 1895, 748.-Kovacic 1928, 279 sq. 533 SAL/PP I/2, p. 34 sq.-Hk 1613, 12 rv.-Valvasor, Ehre VIII., 671.-Dimitz 1862, 88,89.-Prim. KAL f 98: pridiga ob posvetitvi temeljev kapucinskega samostana v Mariboru. 534 SAL/PP I/2, p. 131,132. oao Fekonja 1895, 751,752 (prim. op. 70). -Na Celje se nanaša tudi Hrenova notica: Hk 1602, 17 r. oao Marolt 1931, 98.-Benedik 1974 (tipkopis), 93,94.­Podatek, da je škof Hren leta 1609 blagoslovil temeljni kamen kapucinskega samostana v Celju, je napacen. oa• SAL/PP I/3, Memoratu digna, p. 27,28.-Hren je potr­dil sporocilo, da je apostolski nuncij Salvago blagoslovil temeljni kamen za novi kapucinski samostan v Celju (okt. 1609): "Ill. D.nus Nuntius Apostolicus a consecratione et positione Primarii lapidis Monasterii Noui Patrum Capucino­rum Cilejae gratias agit ..• " (Golia II., 5) .-Oroi!:en III/2, 184,185.-Oroi!:en V., 128.-Temelje kapucinskega kompleksa v Celju je posvetil apostolski nuncij Salvago 25. (26.) okt. 1609, po pripovedi, in kakor piše tudi J. Stepischnegg (Ste­pischnegg 1856, 21.-Radics 1898, 111), pa naj bi jih posve­til škof Hren leta 1611 (ko naj bi zaceli z gradnjo).-Kob­lar 1894, 205 sq.-Fekonja 1895, 724 sq. 538 Nekateri zaodovinarji trdijo, da je kapucinsko cerkev in samostan v Celju posvetil škof Hren 14. novembra 1615 (Oroi!:en III/2, 186.-Marolt 1931, 100). Ta podatek je vkle­san v spominsko plošco, ki je vzidana v zakristiji nad vho­dom v kapucinsko cerkev (za velikim oltarjem). V Hrenovih pontifikalnih protokolih posvetitev ni dokumentirana. -Curk I., 29. 5 39 Medalja je bila razstavljena na razstavi Graz als Residenz Innercsterreich 1564-1619 (Graz-Katalog 1964, T. 26, str. 212). Na averzu, ki je s križem razdeljen v štiri polja, sta v doprsnih portretih upodobljena ustanovitelja nadvojvoda Ferdinand in žena Marija Ana. V križ je vpisano besedilo: "AVST LOCI FVNDATORES IST/ VMS(anctae) FVNDATIO­N(I)S NVMMVM." Na averzu sledi še napis: "DILECTI DEO HOMI­NIBVSQVE CONIVGES FERDINANDVS ET MARIA ANNA PY OPT: MAX. ARCHID." Reverz krasi prizor stigmatizacije Franciška Asiš­kega z napisom: B(eato) SERAPHI PATRI FRANCISCO PRO FILIORVM EIVS C(onventu) VT HIC DEO MILITENT SERVIANTO AETERNV(m)", pod upodobitvijo pa sledi besedilo: "AMORIS MIRACVLVM/ NOVO MONASTERIO et EC/CLESIA NOVA FVNDAN/DIS ANO. 1615 FOELI/CI­TER POSVERE/ DIE XXIX. IVNII." (Probszt 1928, 135) .-Probszt -Ohstorff, v: De Pomis 1974, 185, sl. 112,113. 5 4 o Stele 1938, 1,6.-Veider 1947, 53 (Veider trdi, da je slikar Krištof Weissmann prišel iz Beljaka). -Cevc A. 1960, 9.-stele 1965, 208. 541 Vrhovnik 1922, 128.-Veider 1947, 98,99.-Pogodba naj bi bila uvršcena v KAL/Konsistorialni arhiv f 71, vendar je pri pregledu arhivskega gradiva nisem našla. 542 ZALj, Cod. I/20-1608. fol. 65 r. 543 Veider 1947, 102. -Prim. Thalnitscher, Historia, p. 23,41 (prim. Thalnitscher, Osnutek, 11). 544 SAL f 36/3 Varia o stolnici -Pogodbe Hren-Weissmann, Racuni slikarja Christofa Weismanna za stolnico 1609 -1611: / I. obr./ "28. Decemb: 1609 Abraittung mit Maister Chris­toffen Weissman Mahler, Was Er bey Vnd in s. Nicolaj Thumb­khierchen, Verbrachten Maalwerchs, auf die Zwischen Iren fr: gn: Vnd Ime geschlossen Bestallung neuens empfangen. zu der gebuerlichen Costs Vnnderhaltung, gebuert, Ine laut andern Articls, Von ainer Jeden Feldung Mindles soller, Vnd der feldung, so hundert abgetzelt, befunden worden, sein besch­loBner massen Zehen -felder Verricht, dauon bringt nun die dingnus 110 taller. Id est 128 fl 20 kr pf; p.nte Anno herrn Chron, herrn Adam, herrn Zurler Vnd M. Christoff selbst. Darauf hatt Er mehrers ausser der dingnus extraordi­narie Verdiennt, als mit Verbesserung des Altars der h. Driualtigkheit. Das Babstlich Wappn gemalt Vnd Vergult, auch die schwarz stange Vnd schrifft Vergult, in allen 10 fl kr. Item ob Irer fr: gn: Capelln gemalde wirdt passiert 12 fl -kr. Im Chorr, fur die grosse Bischofliche Wappen, ist Verglichen auf 25 fl -kr. Item filr die Khranze mit der schrifft Vnd Zwaien Engeln Vnd der Schriff t in dem grossen /Latus 175 fl 20 kr -pf/ Schwipogen ist Verglichen 13 fl -kr -pf. Item fur die Mansttranzen Vnd der Englgemall dabej 16 fl -kr -pf. !tem Von einen Jedn Saull den sechs sein: furs Gemald(en) Vnd Verguld(en) 24 fl -kr -pf. Item fur der Tafel Ecce bomo 3 fl -kr -pf./ Latus: 56 fl/ 175 fl 20 kr./ suma des gantzen Verdienstes 231 fl 20 kr. Daran hatt Er aber empfangen, Laut eines scheins, so der herr B. Munter Schafer in seinen raittungen einzebringen hatt 60 fl; In der fasten A.o 608/ 27 fl 26 kr 2 pf; den 23. Juny 609 Von Ir fr: gn: selbst in golds 23 -20; den 27. Septembr(is) 10 -; den 7. Nouembr(is) 12 -/ Latus: 132 fl 46 kr 2 pf./ Vom herrn Schafer in sonderheit den 9. Augusti parr gelt 5 fl; den 27. Augusti ain mornikh Waitz per 1 fl; den 9. Sep­tembr(is) ain mernikh Waitz per 48 kr, ain mernikh rokhen per 48 kr, Parrgelts 1 fl; den 12 Septembr(is) parr 1 fl; den 14. dessen auf 4 fl; den 5. Octobr(is) 2 mernikh rokhen per 1 fl 20 kr; Item mer 2 mernikh rokhn 1 fl 20 kr/ 16 fl 8 kr + 132 fl 46 kr 2 pf/ 148 fl 54 kr 2 pf. Die einzuer Zaichnest: abgeben posten, gegen dem Contrahirten Verdinnst, abgetzogen, so gebuert dem Maister Christoffen noch zween Vnd Achtzig gulden, filnf Vnd Zwantzig Kreutzer zween pfen­ning. Id est: 82 fl 25 kr 2 pf. (Potrditev izplacila je bržcas dopisal slikar sam:) Dieses AuSzug bin ich Christoff WeiSman welig bezalt Vnd entricht worden. (Na hrbtni stra­ni:) Abraittung mit M. Christoffen Mahler, Von sein Malberg in S. Nicolai Thumbkhirchen 28. Decembr: 609. Auf dise Ab­raitung ist er M. Christoff wollig bezalt worden." /II. obr./ "AuSzug An dem hoh Wierdigen In Gott fursten Vnd herrn herrn Thomas Pischoff e zu Laibach -waS ich Christoff WeiS­man maller dises 1610 iar gearweit bab. Erstlichen I: F: G: Pegrobnus Khapeln das Gwolb mit Engeln gemalt, darvir rait ich per 60 fl /Skof je dopisal znižano vsoto 50 fl/; Mer den stamen I(e)se sambt den ranfft inwendig Vnd auSwendig Rait ich daruir per 45 fl /31/; Mer in den schwibogn ob den fens­ter Vir diselbig figur rait ich per 15 fl, Mer Vir die his­tori der Praiten Vnd schmalen weg daruir per 15 fl, Mer Vir den Ecce bomo Vmb das Fenster eingefast daruir per 15 fl /40 fl = 121 fl./ Daran hab ich Von I: F: G: in gelt Enphangen -Erstlichen den 19 Iunj per 20 fl; Mer den 14 Augusti Von I: F: G: per 20 fl; Adj den 4 tag October hab ich von dem Se­bastian Khuglman Emphangen per 12 fl; Item Von Schaffer in gethrydt 13 fl 12 kr. Christoff WeiSman Maller (K Weissman­novemu tekstu je Hren pripisal:) Suma Von Maister Christoff E... ist 65 fl 12 kr. Wann nun die 65 fl 12 kr Von sein Verdinst als Von denen 121 fl abgezogen werden, so gebilrt Ine noch zu Vollige bezallung 55 fl 48 kr. (Pripis:) Adj den 7 tag Ianuarj 1611 Jahr pin ich Christoff WeiSman dises AuSzug Volig bezalt worden. (Na hrbtni strani:) Au&zug An dem hoh wierdigen In gott fursten Vnd herrn herrn Thomas Pischoffe zu laibach. Ir fur: durhlauht Ertz Herzogen Ferdi­nanden Zu Osstereich gehaimer rath. (Pripis:) Den 7 January A.o 1611 ist Maister Christoff WeySmann seins Verdienes WaB er an der Capelln Aller Heyligen gemallt Vollig bezalt wor­den." -/III. obr./ " Verzaichnus Was ich Christoff WeiSman Maller Auf I: F: G. Kgapeln Arweit. Von dem herrn Schaffer in draid Enphangen hab Erstlichen den 12 tag may des 1610 Jar Ain marnig Waitz ain marnig Roggn; Mer den 13 Julj zwen mornig Waitz; Adj den 3 Tag Sebtember, ain mcrnig Waitz ain mcrnig Rogn; Mer den 2 tag October ain mcrnig Waitz Ain mornig Roggen; Adj den 14 Tag October Ain mcrnig Waitz ain mornig Roggen; Adj den 3 tag Nouember ain mcrnig Waitz ain m?.rn~g roggen; Mer den 19 Nouember Ain mornig Waitz ain morn1g Roggn; Mer den 30 Nouember ain mornig Waitz ain mor­nig roggen; Adj den 10 december Ain Mornig Waitz ain mornig roggn; Mer den 21 december Ain mornig Waitz Ain mornig Rog­gen; mer hab ich Enphangen Ain gulden gelt 5. / fl 13 kr 12 pf -(Na hrbtni strani:) Verzaichnus was ich Christoff WeiS­man Maller auf I: F: G: Khapeln arweit Von herrn Schaffer In draid Enphangen hab." -/IV. obr./ "Verzaichnus Was ich Christoff WeiSman Von I: F: G: Herrn Pischofe zu laibach auf die Khirhn Arweit Enphangen hab. Erstlichen in 1608 Jar in der postn per 27 fl 26 kr -pf; Mer des 1609 iar den 26 Juny hab ich Von I: F: G: selbst Enphangen per Zechen golt ducatn thuet in minz 23 fl 20 kr; Adj den 27 September hab ich Von I: F: G: Enphangen per 10 fl; Adj den 7 Nouember hab ich mer Von I: F: G: Enphangen per 12 fl; Enphang Von herrn Schaffer Weliches fertiges Iar ist zu samlen Gerait worden per 60 fl; daran ich Ein Schein bab hinein gebe; Mer des 1609 iar den 9 Augusti hab ich Von herrn schaffer enphangen per 5 fl; Adj den 27 Augusti hab ich mer ain Mornig Waitz Enphangen; Adj den 9 Sebtember hab ich mer ain mornig Waitz Vnd ain mornig Rogen Vnd ain gulden gelt Enphangen; Mer den 12 Sebtember hab ich Von herrn Schaffer enphangen per 1 fl; Mer den 14 ditz gab mer die frauschafferin per 4 fl. (Dopis:) Verzaich­nugs was ich Christoff WeiSman maller von I: F: G: herrn Pischoffe zu laybach Auf die Kirchen Arweit enphangen hab. (Na hrbtni strani): 1609 Adj den 5 October hab ich Von der frauen Schafferin zwen Mornig Rogn Enphangen. Mer hab ich zwen mornig Rogn Enphangen der weil ich Khrankh pin gewest." -/V. obr./ "Verzaichnus was der Maister Christoff maller In A.o 609 Von mir auf die Khirchen Arbeit Emphangen. Erstlich­ en in parn gebe 5 fl -kr; den 27. augusti ain Mornikh Waiz per 1 fl -kr; den 9. September ain M: waiz -fl 48 kr; ain Mornickh Rogen per -fl 40 kr; den 12 dito in Parn gelt 1 fl -kr; den 14 -in parn gelt 4 fl -kr; den 5. October 2 Mornickh Rogen per 1 fl 20 kr; Mer 2 Mornickh Rogen 1 fl 20 kr/ 15 fl 8 kr -pf. Inchalt scheins de 12 Nouembr. 1608 ... 60 fl." -/VI. obr./ "AuSzug An dem hoh wierdigen In Gott filrsten Vnd herrn Herrn Thomas Pischoffe ZU Laibach WaS ich Christoff WeiSman Maller I: F: G: Im 1611 iar in der Khapeln Nachmals gearweit hab. Erstlichen das Eisen Gaiter Vergult Vnd gemalt sambt I: F: G: Wapen inwendig Vnd auSwendig daran woll Verdient hab per 15 fl; Mer I: F: G: Wapen in stain gehauen in der Kapeln Auch Vergult Vnd gemalt daran Verdient per 5 fl; Mer hab ich die furhaing herumb sambt 4 Engel gemalt. Weliches ich gar wol Verdient hab per 25 fl; desen ich alles in meiner Khost Vericht bab. Suma 45 fl. /ist alles auf 35 fl beglichen worden/. Daran hab ich Christoff WeiSman Von I: F: G: dises 1611 iars Enphangen, Erstlichen den 30 tag Marti Anstat der frauen Von Eeggen Perg per 10 fl; Adj den 22 tag Sebtember dises Iar hab ich mer Von I: F: G: Zu Oberburg Enphangen per 30 fl; daruon hab ich dem Re­singer auSbeuolichen I: F: G: bezallt per 8 fl 22 kr 1 pf. (Pripis:) bringt also sein des Maister Christoffen Maller ... vom die 8 fl 22 kr abgezogen werden in ain Summa 31 fl 38 kr. Wann nun dise Von dem Verdinst 35 fl abgezogen wor­den, so Verblibt Ir Mallern per Restn 3 fl 22 kr, die sein Ie auch an heutt den 12 Ianuary A.o 1612 Jahr Wollia hezalt worden. Christoff WeiSman. (Na hrbtni strani:) AuS Zug An dem hoh wierdigen In gott Fursten Vnd herrn Herrn Thomas Pischoffe zu laibach: meinem Gnedigen herrn. (Pripis:) Ab­sonderlich ist des Maister Christoffen Mallers Ehrwitt 3 Mernickh W. Vnd 3 Mernickh Roghen Welhes Im Zelt 3 fl 22 kr braht hatt ... worden." -/VII. obr./ "Auss Zug An dem hoh wierdiges In Gott Fursten Vnd herrn Herrn Thomas Pischoffe zu laibach wass ich Christoff WeiSman maller In s. Nicolaus Khirhen Auserhalb der Verdingtespanzetl gearweit bab. Erst­lichen An der Parkhirhen der dreyfaltigkait Altar Vergult Vnd auSgepessert hab, mer des Pabst Wapen dieselbig daffl den hailig(enl Geist darin gemalt Vnd vergult: Mer die schwarz(en) stangen auch die Schrifft Vergult. Mer zwen margrante Apflgen Oberburg Vergult. Vir dise Vier Posten Raitung per 10 fl /10/; Mer ob I: F: G: Khapeln Vir diesel­big figur per 15 fl /12/; Mer Vir grosen Pischofflichen wapen in Kor gar Treulichen Verdient per 30 fl /25/; Mer Vir den Khranz mit der Schrifft Vnd Zwen Engl mit der (sc)hrifft in den groSen Schwipogn; Mer die schrifft in drey Schwipogn Vnd die dreifarbn Strich sambt den Vier Euangelisten Vnd Heiligen Geist, fir dise funff Posten Raittung 15 fl /13/; Mer Vir die Mastrantze Vnd die selbn Engl per 20 fl /16/; Mer Vir ein seill sambt den Vergultn Krainzn per 5 fl thuen se seiln per 30 fl /24/; Mer Vir das daifeli derauf der Ecce bomo gemalt ist, weliche auf der seil stet per 7 fl /3/ -103 + 128 fl 20 kr = 231 fl 20 kr. Emphangen 148 fl 54 kr 2 pf (zraven risba oboka). (Na hrbtni strani): AuSzug An dem hohwierdigen in got fursten Vnd herrn herrn Thomas Pi­schoffe zu laibach was ich Christoff WeiSman maller in S. Nicolaus Khirchen auSerhalb der Verdingtn Spanzedl gearweit bab: 60 fl, 27 fl 26 kr 2 pf, 23 fl 20 kr, 10 fl, 12 fl, 5 fl, 1 fl, 1 fl, 48 kr, 40 kr, 4 fl, 1 fl 20 kr, 1 fl 20 kr/ 147 f1 54 kr 2 pf."-Prim. Golia I., 206,207,723. (M. Golia je narisana obocna polja napacno lociral, saj je mislil, da ilustrirajo obok v gornjegrajski cerkvi).-Radics 1878, 25 (P. Radics je poslikavo teh obokov napacno datiral v leto 1611).-Prim. Veider 1947, 36,54,57. 545 Veider 1947, 77.-Oltar je omenil tudi škof Tavcar, ko je leta 1583 vizitiral ljubljansko stolnico: "In Basilica supra portam maiorem sunt tria Altaria nimirum S. Leonhardi, S. Trinitatis, et. B. Virginis ... " (KAL f 21/2, Tavcarjeva vizitacija ljubljanske škofije v letih 1581-1583). -Hren je za oltar sv. Trojice na empori pridobil papeški privilegij (KAL f 157, l. avg. 1602). 54• stele 1929, 178, sl.85. 5 47 SAL f 36/3 -Varia o stolnici, Obracun Hren-Weissmann 1609-1611 (gl. op. 544) .-Veider 1947, 77: Po J. Veiderju je Weissmann restavriral kipe (na oltarju). 548 Prim. Veider 1947, 99. 5 49 KAL f 288/1 -Kap. racuni, 29. junij 1611: "M: Chris­tophen WeiSman, so ein Creutz sambt ein Crucifix zu der Khurch gemalt, bezalt laut Quittung fl 2 kr 10." -Thalni­tscher, Historia, p. 35.-Veider 1947, 54,102. 550 SAL f 36/3 (gl. op. 544) .-Thalnitscher, Historia, p. 35.-Veider 1947, 54,102. 5 51 SAL f 36/3 (gl. op. 544).-Veider 1947, 56,102. •• 2 SAL f 36/3 (gl. op. 544) .-Veider 1947, 57,102. 5 5 3 SAL f 36/3.-Veider 1947, 36. 5 5 4 SAL/PP I/l, p. 242.-SAL/PP I/3, Memoratu digna. 555 Prim. Cevc 1981, 327. 556 Orožen II/2, 24. -Stegenšek 1905, 139.-Gruden 1910­1916, 872 (sl.).-Curk V., 14.-Cevc 1981, 231, sl.174.-Ra­dics je poskusil Hrenov gornjegrajski nagrobnik skombinirati z ljubljanskim. Mislil je, da je bil pod napisom EGO AVTEM še tisti del besedila, ki ga opisuje Dolnicar (Cypres­sus, 6), ker je sodil, da so ljubljanski epitaf prenesli v Gornji Grad, kjer se je ohranil v okrnjeni obliki (Radics 1861 a, 244,245). Delno poškodovana Hrenova nagrobna plošca je danes shranjena v gornjegrajskem lapidariju. 557 KAL 115/2: V obracunu z mojstrom Janzilom (15. marca 1609 ga je sestavil Andrej Hren) je omenjena tudi postavka: "Item einen Grabstein mit schwarzen stein versetzt per 24 fl." Podatka ni mogoce povezati s Hrenovo nagrobno plošco. 5 58 KAL -Hrenov obracun za grobno kapelo. -Veider 1947, 35,98. 559 Prim. Cevc 1981, 327. 560 Thalnitscher, Historia, p. 51.-Thalnitscher, Cypres­sus, 6. -Radics 1860, 51,52. -Radics 1861 a, 243 sq.: P. Radics je Hrenov ljubljanski nagrobnik napacno enacil z njegovim gornjegrajskim epitafom. Ker besedilo tedaj ni bilo vec v celoti citljivo, ga je povzel po Dolnicarju (Cypres­sus, 6).-Prim. Turk 1934 a, 97 sq.: J. Turk opominja na ne­kriticnost Dolnicarjevega prepisa, ceš da leta 1609 Hren ne bi mogel zapisati na nagrobnik naslova S:C:M: (Sac. Caes. M.tis Consiliarius), ker tedaj še ni bil cesarski svetnik. 561 Cevc 1981, 230,231. G62 Prim. Cevc 1968, 93. 563 Thalnitscher, Historia, p. 51,87.­Thalnitscher, Epitome, 70.-Dolnicar pravi, da je Hren umrl v Ljubljani. Turk pristavlja, da ga je k napacni trditvi morda navedla ~elja "ad excitandam veteris urbis Labacensis gloriam" (Turk 1934 a, 102). 564 Radics 1860, 52. -Radics 1861 a, 244,245. -Radics 1898, 118.-Po Radicsu ponavljajo napake tudi drugi, ki trdijo, da so Hrena pokopali v ljubljanski stolnici, potem ko so staro stavbo podrli, pa naj bi ga prepeljali v Gornji Grad (Orožen II/2, 24. -Stegenšek 1905, 139. -Gruden 1910­1916, 870.-Pirjevec 1927). 565 Turk 1925-1932, 345.-Turk 1934 a, 97 sq.: J. Turk je pravilno sklepal, da je Hren napravil dve grobnici in dal izklesati dva epitafa. 5 66 SAL/viz. I/1-1631, p. 383.-Prim. tudi: KAL f 50/21, Pismo Hrenovega brata Andreja. -ASRS, II/51 r -Sodalitas Beatissimae Virginis Mariae in coelos Assumptae in Archidu­cali Collegio Societatis Jesu Labaci 1605 -1782 (gl. ·op. 106) .-SAL/PP I/2, p. 379 (poznejši pripis v protokolih): "Hic bonus D. Episcopus Thomas 10. febr. /1630/ hic Oberbur­gi pie abyt." -Prim. ASV, Processus consist. 27, 1630 F.: Po Hrenovi smrti sta bila ob imenovanju novega ljubljanskega . škofa R. Scarlichija v Rimu zaslišana dva jezuita, ki sta med drugim povedala: " ... chiesa uaca per morte di mons. Thomasso Croeen sequita in Oberburg."-Valvasor, Ehre VIII., 671. 06 7 Turk 1934 a, 105,106. 068 Hk 1607, apr. ••• SAL/Gornji grad A f 79, Korespondenca škofa T. Hrena 1597-1629.-Orožen II/2, 17.-Radics 1898, 110. 010 KAL f 115/2: 15. marca 1609 je Andrej Hren sestavil obracun, po katerem je mojster Janzil za tlak v Martinovi kapeli (300 tlakovcev) prejel 90 fl.-V relaciji, ki jo je leta 1628 poslal v Rim, je Hren zapisal, da je kapelo Mari­jinega oznanjenja in sv. Martina v Gornjem Gradu "strauit lapide uariegato" (ASV -S. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1628). 011 SAL/Gornji grad A -f 72. 51z SAL/Gornji grad A -f 27, Posamezni obracuni s prilo­gami 1610-1619.-Ibid., f 72, 29. okt. 1611 (38 fl 30 kr). • 73 SAL/Gornji grad A -f 27, Posamezni obracuni s prilo­gami 1610-1619: V seznamu del, ki ga je Domenico Nimis 17. jan. 1611 priložil prošnji, katero je naslovil na škofa Hrena, je naštel vec opravljenih storitev (2 vrata in stop­nica pri novi pisarni /12 fl/, stopnice v cerkvi pri zakris­tiji /22 fl/, kropilnik in krstilnik pri Andrejevi kapeli /28 fl/, 5 oltarjev /menz/ /6 fl/, stopnica pri škofovih vratih, ki vodijo v pisarno /1 fl 15 kr/, vstavitev 3 mrež v Hrenovi sobi /40 kr/, tlakovanje Josephovega groba /20 kr/, stopnica v Hrenovi kapeli in vstavitev Kazianarjevega na­grobnika v tlak /1 fl/, tlakovanje pri kuhinji /40 kr/. Seštevek vseh naštetih postavk je znesel 96 fl /5 kr/). Seznam opravljenih del je identicen z obracunom v SAL/Gornji grad A -r 7Z, cerkvene stavbe zadeve in oprava 1602-1811. V tem dokumentu je Nimis omenil, da obracun obsega njegovo dvoletno že opravljeno, delno pa tudi šele zaceto delo. Hren je ob vsaki postavki pripisal izplacane zneske, ki so bili nižji od mojstrovih terjatev. 014 Gl. op. 573. 0 7 • Thalnitscher, Historia, p. 86.-Orožen II/2, 21.­Stegenšek 1905, 138 sq.-Cevc 1965, 140.-Cevc 1966, 70.­Cevc 1970, 248.-Cevc 1981, 34,308. o16 KAL. • 1 1 SAL/PP I/3, Memoratu digna, 10 r, 17. mar. 1609. 010 SAL/PP I/3, Mernoratu digna, 63 r, 1617. •1• Hk 1603, 10 r.-Prim. Turk 1925-1932, 347: Turk omenja bratovšcino Marijinega oznanjenja v Gornjem Gradu, vendar ni razvidno, da bi bila v tem casu tam tudi izpricana. 080 Stegenšek 1905, 150. " 81 KAL f 57/18, 13. nov. 1610. • 582 Prim. Komelj 1973, 10,11. 583 ASV -s. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1690: Tako je o patrociniju sv. Marjete porocal v Rim škof Herberstein. 584 SAL/PP I/1, p. 80. 585 ASV -s. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1628.-Prim. SAL/PP I/2, p. 324: "PRO S. MARGARITAE Virginis et Martyris Capella, qua ex Fundamentis, in forma qua u1s1­tur, una cum Tribus Aris construximus, consimiliter /funda­ui/ duas missas." •e& Hk 1610, 10 v: Notica je najbrž v zvezi z Marjetino kapelo v Gornjem Gradu. 587 Hk 1610, 39 v, 42 v. 588 SAL/Gornji grad A -f 72/1 -Cerkvene stavbne zadeve in oprava 1602-1811 (24 fl, 4 fl): V racunu, ki je bil iz­stavljen 14. sept. 1611, je omenil mojster tudi 3 stopnice pri oltarjih v kolegiatni cerkvi, vrata v kuhinji in delo pri mostu v skupni vrednosti 64 fl. 589 Hk 1610, 5 r. 59 ° Kapelo je morda zasteklil mojster Christoph: Hk 1611 a, 26 r (prim. Hk 1611 a, 1 r). 591 Vischer, Topographia, sl.78.-Stegenšek 1905, Tab.II. 592 Cevc 1981, 230,231. 59 3 Orožen II/2, 30. -Stegenšek 1905, 150. -Cevc 1981, 327. 594 KAL f 57/18, 13. nov. 1610. 595 SAL/PP I/2, p. 321 sq. 596 Hk 1613, 5 r. 597 SAL/viz. I/1-1631, p. 394. 598 KAL f 23/17 -Visitatio 1641: "In coemiterio est Ece.la Margarittae .•. bene aedificata, cum tribus pulchris altaribus ..• sed nec altaria nec Ecc.lia consecrata." -KAL f 51/9 -Visitatio 1641: "Eodem die uisitarunt Ecclesiam S: Margarithae ..• in eodem Ecclae maioris coemiterio bene aedificatam, cum tribus pulchris nouis altaribus ... sed nec altaria, nec Ece.la consecrata. Sunt item ibidem repertae sculptae statuae septem. Vna Ecce bomo. Vna S: Joannis. Vna B. mae V.is sub cruce. Vna S: Thomae, Vna S: Michaelis. Vna Beatissimae Virginis cum Ihesulo in gremio. Vna pueruli Ihesu. Omnes nouae, pulchrae et deauratae. Pulchrum item et nouum habet uas e lapide excisum, pro aqua lustrali." Orožen II/2, 30 (I. Orožen je objavil vec odlomkov Buchhei­move vizitacije iz 1641). ••• KAL f 52/9 -Visitationis generalis Anno 1650 inchoa­tae, per Styriam et Carinthiam continuatio: "Visitauit etiam Eccliam S: Margarethae non consecratam, cuius fabrica quasi noua, de parietibus, pauimento, fornice, fenestris, tribus altaribus nullo consecrato, et pulchris altarium Iconibus optime prouisa." 60 ° KAL f 43/22 -Visitatio Collegiatae Oberburgensis de Anno 1665: "Sacellum S: Margarethae in coemiterio visitatum non est, eo quod non consecratum, arena et calce plenum, ex ruina Turris, eo congestis, ut in eiusdem restauratione usui esse possint. Eius Icones et altaria sunt etiam diruta, et Ecclesijs indigentibus applicata. Poterunt aliquando ipsi muri ad vsum utiliorem applicari. eo quod nullam dotem babe­ at sacellum." -KAL f 51/21 -Visitatio: "Ece.la S: Margare­thae ... Collapsam renouauerat praefatus Thomas Epus, sed non necessariam successores Epi non consecratam reliquerunt, usque dum eius Altarium icones et mensae lapideae, alijs Ecclesijs et Altaribus, ut sunt utilius applicari." 601 KAL f 43/29 -Visitatio 1674: "Visitatio ... Oberbur­gensi ... ad sacellum S: Margarithae, quod quid e olim rude­ribus, calce, et arena ex ruina sacris eo collata nune restauratum, et sat munde ornatum, in quo etiam confraterni­tas ss:mi Corporis Christi translata est." •02 SAL/viz. 2/5-1684, p. 361,362. •o• Hk 1610, 5 r. 6°• Hren je prijatelja Mihaela Sega veckrat omenil v ko­ ledarskih zapiskih (tako npr. Hk 1603, 33 v). 60 ~ Marolt 1932, 144,158,159, sl.89-91: M. Marolt pripo­minja, da je župnika Sega vezalo s Hrenom, Plainerjevim mecenom, iskreno prijateljstvo. Domneva, da je Plainer v petrovški cerkvi razen oltarja s prizori iz Marijinega živ­ljenja opremil s slikami še druge tri stranske oltarje: sv. Križa, Janeza Krstnika in sv. apostolov Mateja in Matija. ­Stele 1938, sl.2. 606 Marolt 1932, 131,133,135.-Portret župnika Sega v župnišcu v Zalcu je M. Marolt pripisal slikarju iz zacetka 17. stoletja. Vse kaže, da se je po slikanem portretu zgle­doval kipar, ki je 1609 izklesal Segov nagrobnik v žalski cerkvi (Cevc 1981, 262). 607 Thieme-Becker XXVII., 131. 6os Hk 1610, 5 v (Podatek bi utegnil biti v zvezi s sli­karjem Plainerjem) .-Hk 1610, 6 r, 12 r, 39 v, 40 r. 60 9 SAL/PP I/3, Memoratu digna, 34 rv, 35 rv, 7. mar. 1610. 610 SAL f 16/68 (Golia I., 172). 611 Hk 1598 a, 26 r.-Hrenu se je Marjeta priporocila v molitev in obljubila dar ("vnd was selzambs auS Hispanien fur Vnser Khirchen zu schikhen gnedigist verhaissen thuen").-Hk 1610, 24 r, 29 r.-SAL/PP I/1, p. 224.-Prim. Valvasor, Ehre XI., 717.-Thalnitscher, Epitome, 63.-Dimitz 1862, 25. -Nadvojvodinjo Marjeto je na porocnem potovanju v Spanijo spremljal tudi de Pomis (G. Marauschek, v: De Pomis 1974). 612 Hk 1610, 30 r, 62 v.-Prim. SAL/PP I/1, p. 224: "Die 27. Sept. 1608 in festo S.S. Cosmae et Damiani: Ser.ma Maria Magdalena, Cosmae Magni, ducis Hetruriae sponsa: et Maximi­lianus Ernestus Archidux Austriae eius Frater Labacum uene­runt ... " -Dimitz 1862, 25.-Nadvojvodinjo Marijo Magdaleno je na porocnem potovanju v Firenze bržcas spremljal tudi de Pomis. Skozi Ljubljano je umetnik nedvomno potoval spomladi 1615. ko se je iz Benetk, kjer je nakupil barv, vracal v Gradec (G. Marauschek, v: De Pomis 1974). 61a SAL/PP I/l, p. 289. 614 Hk 1610, 30 v.-SAL/PP I/l, p. 289,290: "Memorabilia ac notatu digna -In festo SSS. Trinitatis Nota Bene: Tune Monstrantiam pro SS. sacramento a Sereniss. Margarita ...promissam D. Petro Casal, Archiducali Secretario, agente, et mittente, recepi et Sodalitati ss. Corporis Chr(ist)i consignaui. Nota bene! Biduo post alia multo pretiosior, maior et pulchrior Serenissimae Archiducis Mariae Magdale­nae, Magni Ducis Etruriae Cosmae Medicei coniugis pro­missum donum, Augustae Vindelicorum afabre factum, D. Ioanne Pranner, Archiducali consiliario interagente, praesentata est mihi Monstrantia: Qualem in Carniola uspiam esse aut fuisse conspectam ignoratur. Constabat plus minus 1000 Tale­ris. Pondus habet 12 librarum. Pretium Mille florenorum. Quam deportaui in die Sancto Corporis Chr(ist)i: D(omi)nica infra Octauam: ut in Octaua ad S. Petrum ternis Processioni­bus, opus sane mirae artis, prety et pulchritudinis: supe­rans Reginalem Monstrantiam Monstrantiae binae Almae Sodalitati SS. Corporis Chr(ist)i dono missae ex Hispania et Florentia." -Dimitz 1862, 25. 615 Hk 1610, 1 r, 5 v, 11 v.-V zvezi z zlatarjem je zelo verjetno tudi zapisek: Hk 1610, 11 v.-Kamniški zlatar Ma­gerl je v tem casu napravil Hrenu še eno uslugo: Hk 1610, 32 v. 616 Hk 1610, 4 v, 6 r, 7 v, 14 r, 36 r, 36 v, 62 v.­Razen juvelirskega materiala je Hren kupil tudi raznobarvno svilo (Hk. 1610, 7 v).-Hk 1611 a, 40 r. 61 7 Hk 1610, 11 v, 25 v, 26 r.-Prim še: Hk 1610, 31 r. 618 Hk 1611 a, 30 v.-Prim. SAL/Gornji grad A f 27.­Prim. KAL f 288/l -1611 (N. 16): Na praznik sv. Nikolaja je Adam Sontner po Hrenovem narocilu izrocil zlatovezcu (Perl­heffter) 5 fl 20 kr. 619 SAL/PP I/l, p. 278,281,282.-Ob posvetitvi je Hren zapisal: " ... Ac tune Infulam n(ost)ram pretiosam hoc anno recens factam adhibuimus pro foelici principio, ad laudem et gloriam Dei, Magnae Matris eius Virginis totiusque Coelestis Curiae. Amen. NB Infula n(ost)ra noua pretiosa hoc anno a festo Assumptionis Mariae usque ad Pascha a Thoma Dempker: Brandenburgensi Margaritarum et Phrygy operis ac artificy magistro elaborata, in hoc Consecrationis actu primum Capiti n(ost)ro imposita." •20 KAL f 259/l -Acta Capitualiter. 621 Ob popisu inventarja škofa Rabatta so v ljubljanskem arhivu oziroma zakladnici hranili 3 Hrenove mitre: "Ain schone Infull mit goldt dikh bezogen, mit Edl gestainen sehr besezt, Vnd mit Perlein gestukht, Inwendig inter cornua mit dem Chronischen Wappen. Ain andere deto von Rothen Atlas, mit etlich wenigen Stain besezt, Vnd mit Perlein reich ge­ stukht, inter cornua mit dem Chronischen Wappen bezaichnet. Ain andere schcne Infull mit Spangn goldt Musiert, mit Edl gestainen (daruon etliche abhangig) wollbesezt, vnd mit Perlein dickh gestukht, auch mit dem Chronischen Wappen bezaihnet." (Inv. 1683). 622 Gantar 1987, 9. 623 Hk 1610, 1 r. 624 Hk 1610, 10 v, 11 r.-Veider 1947, 85,109 (J. Veider omenja napacno letnico 1611). 625 SAL/PP I/l, p. 286. 62 6 Hk 1610, 11 r. -Veider 1947, 85 (po J. Veiderju je Specht prejel za delo 84 fl). 627 SAL/viz. 2/5-1684, p. 27,28. 628 Hk 1610, 28 r, 29 v., 62 v. 629 Gl. op. 524. 6ao SAL f 4/14-ee.-SAL f 4/20 (Golia I., 62: M. Golia pravi, da so vsoto 400 fl zbrali odlicniki).-SAL/PP I/2, p. 41,42 (Hren je jezuitom za dom pocitka v ljubljanskem pred­mestju prispeval 410 fl).-Gl. tudi Hk 1611 a, 40 r, 62 v. -Hk 1611 b, 23 v, 41 v. -Hk 1613, 6 r.-Prim. Valvasor, Ehre VIII., 670.-Dimitz 1862, 88. 63 1 Radics 1878, 15. 63 2 Hk 1611 a, 44 r.-Dimitz 1862, 87,88. 6 33 Jezuiti so v letih 1701-1703 obnavljali cerkev sv. Jakoba in pristavo "Pod turnem". Kamnoseška dela je vodil Luka Mislej (V. Steska, Ljubljanski barocni kiparji, v: ZUZ v., Ljubljana 1925, 14). 63 4 Thalnitscher, Epitome, 66. 63 " Hk 1610, 28 r. 63• KAL f 57/18, 13. nov. 1610. 637 Ibid.: Hren je nunciju tudi sporocil, da je grof Ambrož Turriani (Thurn) brez njegovega (škofovega) dovoljen­ja podrl kapelo sv. Pavla v pliberškem gradu (prim. SAL/PP I/1, p. 115). 638 Ibid.-Prim. op. 127. • "9 Hk 1610, 56 r. • 40 Hk 1610, 58 v, 59 r.-Dimitz 1862, 26. 6 4 1 Hk 1610, 60 v, 62 v.-Dimitz 1862, 27. 6• 2 Hk 1610, 61 r.-Dimitz 1862, 27. 643 Hk 1610, 12 v.-Walther je delal za Hrena tudi v letu 1611; morda je pomagal pri postavitvi oltarjev v Marjetini kapeli (Hk 1611 a, 1 r, 27 r.-Na Waltherja bi se utegnila nanašati tudi postavka: Hk 1611 a, 40 v). 64 4 Hk 1610, 32 r, 46 r: Tesar je morda v tem casu posta­vil ostrešje na gornjegrajski kapeli sv. Marjete ali na ljubljanski kapeli vseh svetnikov. 6H Hk 1610, 10 r. ••6 Hk 1610, 10 v.-Prim. SAL/Gornji grad A -f 27, 17. jan. 1611: "Domenico Nimis Stainhauer gehorsambS Bitten. Ist die abrayttung vollig beschehen 12 fl -residuum reseruantes propter Crucem in Monte Zhernillez." -Prim. Zadnikar 1964, 100. • 41 SAL/PP I/l, p. 337, 338. • 48 Hk 1610, 10 v. •• 9 Hk 1611 a, 25 v.-Hk 1611 b, 24 r. 6• 0 Hk 1611 a, 50 r, 53 r. 6~1 SAL/PP I/1, p. 303,304: Po zapisu v pontifikalnih protokolih je Hren za ulivanje novega zvona pri sv. Jakobu prispeval 166 fl.-Hk 1610, 31 r, 62 v, 63 v. -Hk 1611 a, 4 r.-Dimitz 1862, 27, 87.-Radics 1878, 29 (P. Radics pise, da je Hren leta 1610 podaril jezuitom krasen zvon). •• 2 Hk 1610, 46 r.-Prim. še Hk 1610, platnice. •• 3 Hk 1610, 45 r, 45 v: Gradbeni material je Hren kupo­ val pri kamniškem mešcanu Storru. ••• o božicu 1610 je Hren slikarju, bisernicarju in mi­ zarju izplacal manjše denarne zneske -nagrado? (Hk 1610, 39 v). V koledar si je kmalu zatem zapisal še honorar domacemu mizarju (? Petru Hofferju) (Hk 1610, 40 rl. 69 5 Hk 1610, S v, 8 r, 22 v, 27 v, 63 r. ••• Prim. Hrenovo risbo stolnice v SAL/PP I/2, p. 173.­Kapela vseh svetnikov v ljubljanski stolnici ni identicna s cerkvico vseh svetnikov, nekdanjo židovsko sinagogo, ki je menda zadnjic omenjena v zapiskih škofa Hrena (I. Vrhovnik, Kronika slov. mest II., 1935, 95.-Kos 1955, 19). 601 Prim. Veider 1947, 34,35. 6 " 8 Prim. Thalnitscher, Historia, p. 24. -Veider 1947, 35. -Gotsko okno s krogovicjem je bilo morda še iz starega ostenja cerkve. 6ot Mayer-Himmelheber 1984, 118. 6 60 SAL/PP I/2, p. 324.-Turk 1934 a, 100. 6 61 KAL -Hrenov obracun za grobno kapelo.-SAL/PP I/2, p. 324. 662 KAL f 115/2, 15. marec 1609: Skof se je pogodil z mojstrom, da bo za vsak (crn in bel) tlakovec prejel 30 kr placila. Mojster je pogodbo potrdil: "Io Batista Janzil chonfeso chome di sopra e schrito." -Hk 1610, 45 r.-Veider 1947, 35,98. 663 Veider 1947, 35,81,98. 664 Cevc 1981, 272. 660 Hk 1610, 11 r. 666 Hk 1610, 10 v. 6 67 Hk 1611 b, 7 v, 41 v. -Veider 1947, 80 {J. Veider je sliko napacno atribuiral K. Weissmannu). 6 68 SAL/viz. I/1-1631, p. 33: Scarlichi je pohvalil tudi poslikavo kapele { "Sacellum ... omnibus alys necessarys sat pulchre ornatum, erectum ab Ill.mo Thoma 9. Epo pie defun­cto, sine tamen dote, et fundatione ulla, consecratum A.o 1611 29. May; totum Sacellum sat eleganter picturis pariter ornatum, sine lampade ... ").-Veider 1947, 81. · 669 SAL/viz. 2/5-1684, p. 23,24. 610 Thalnitscher, Historia, p. 29,44,45. 6 71 Plainerjeva veduta Ljubljane sodi med najstarejše znane upodobitve mesta. Ljubljano je že 1601-1605 naslikal J. Klobucaric v gradivu za topografsko karto Notranje Av­strije; leta 1630 jo je upodobil umetnik, ki je opremil bratovšcinsko knjigo Umirajocega Jezusa; Pieronijeva risba datira v leto 1639; posebno bogato tovrstno gradivo pa je nastalo v Valvasorjevem umetnostnem krogu (Stele 1928, 70 sq.-Stele 1928 a, št. 15, 113 sq.-Stele 1928 b, 30). 612 Thalnitscher, Historia, p. 45. 673 Stele 1928 b, 12.-Gaber 1942, 81,115. -Veider 1947, 80. 6 74 Tako je svetnike po Dolnicarjevem opisu identificiral Veider, Gaber pa je mislil, da so na podobici naslikani patroni ljubljanskih cerkva: sv. Jurij, Nikolaj (spodaj), Peter in Jakob {zgoraj). 610 Hk 1610, 12 r. • 1• stele 1965, 222. 611 KAL f 98.-Prim. Turk 1938, 53,56. • 1e Thalnitscher, Historia, p. 44. 679 KAL f 98. &80 SAL f 36/3 {gl. op. 544) .-Veider 1947, 56,102. 681 Thalnitscher, Historia, p. 44. 682 Veider 1947, 56. &83 SAL f 36/3 (gl. op. 544). 684 Veider 1947, 35,98. ••• SAL f 36/3 (gl. op. 544) .-Veider 1947, 35,98. 686 SAL f 36/3 (gl. op. 544). 687 M4le 1932.-Veider 1947, 57,102. 688 Cevc 1981, 81. 68 9 Prim. Woisetschlager -Mayer 1964, 165, sl.165.-Cevc 1976, 309 sq. 311 (sl.). 690 Prim. Pigler 1956, I., 363. 691 Veider 1947, 60. 692 Thalnitscher, Historia, p. 44,45. 693 Inv. 1630 -Inventar škofa T. Hrena. &94 KAL f 12/9-1-24 (Golia II., 38). 69 0 Gantar 1987, 8.-Prim. Gantar 1987 a, 45,46. 696 KAL f 98.-Turk 1938, 56. ••1 Prim. Stele 1965, 222. -v latinski verzifikaciji se je Hren rad izživljal v alegorijah in personifikacijah (prim. Gantar 1987, 9). •9e Veider 1947, 60,61. 699 KAL f 98: " ... Ecce quomodo spiritualiter et mystice uisio Jacob ad Nuptias pertineat Ecclesiae, et ad Domum Dei." 1 o o SAL f 36/3 (gl. op. 544). 701 Gl. op. 1318 in 1319.-Ograje je, bržcas vse, napra­vil mojster Ploshik (prim. Hk 1611 a, 40 v, 57 r). 1o2 Mayer-Himmelheber 1984, 122. 103 SAL f 36/3 (gl. op. 544) .-Hk 1610, 12 r. 7 04 KAL, Skupni obracun, 10. nov. 1613.-Veider 1947, 98. 100 SAL/PP I/l, p. 321.-Turk 1934 a, 100. 10• Hk 1611 b, 7 v. 7 01 Leta 1922 so na zgodovinski razstavi v Ljubljani razstavili sliko, ki je veljala za portret škofa Buchheima. Upodobitev cerkvenega dostojanstvenika z molkom, s knjigo, z episkopalnimi insignijami in s portatilom je bila tedaj datirana z letnico "M.DCLXI", zaznamovana je bila z napisom: "Otto Com. de Buchheim/ XI. episc. Labac. 1641-1664", ter s starostjo upodobljenca ("Aetatis suae LI"). J. Manutani je ob tej priložnosti ugotovil, da je napis recenten, na sliki pa je opazil tudi Hrenovo geslo (t... t labor: aspice praemi­um) in njegov grb. Domneval je, da je bil portret sprva datiran z letnico M.DC.XI (1611), pozneje pa naj bi piko med stoticami in deseticami nadomestila rimska številka L (M.DCLXI). Napake v letnici in besedilu naj bi zaradi nepoz­nanja zgodovinskih podatkov zagrešil restavrator (slikar Wettach o. 1890), ki je sliko zaradi poškodb tudi obrezal, jo napel na novo platno in mocno restavriral. Tudi stilno je Mantuani uvrstil sliko v Hrenovo dobo. Dodal je, naj bi bila tipicna za Hrena podoba Marije na portatilu, razpelo na mizi itd. Opazil je anatomsko podobnost portretiranca z veljavnim Hrenovim portretom iz poznih let in razpoznal na obeh podo­bah isti model (Mantuani 1922 a, 463 sq.). Mantuanijeve domneve je potrdil F. Kidric. V subjektivno obarvani inter­pretaciji portreta je oster izraz upodobljenca pojasnil kot "divji srd nad sovražniki", ki ga je gojil Hren nad nunc1J1 v casu kanonicnega procesa leta 1610 (Kidric 1925, 7). Ko je društvo "Narodna galerija" leta 1925 priredilo v Ljubljani razstavo portretnega slikarstva, je upoštevalo Mantuanijeve ugotovitve; sliko (pod št. 10) je razstavilo kot portret Tomaza Hrena (Katalog 1925, 2 -ured. Mesesnel), Mantuani pa je ob tem zapisal v Slovencu tudi domnevo, da bi utegnil biti avtor slike M. Plainer (Mantuani 1925, 2). F. Kidric je ob tej priložnosti pravilno identificiral portreta Lenarta in Andreja Hrena (pod št.11 in 13.-Kidric 1925,7) .-E. Cevc je poudaril, da škofovega portreta iz 1611 ne smemo enaciti s tistim, ki ga je 1603 naslikal Gushizh (Cevc 1968 a, 48, 49). Kljub naporom raziskovalcev problematika omenjenega dela še ni dokoncno razcišcena. -Prim. Steska 1926,34, 36.­Prim. Turk 1928, 23.-Turk 1925-1932, 349 (Turk omenja, da sta v ljubljanskem škofijskem dvorcu dva Hrenova portreta, od katerih je starejši iz leta 1611, izrazito delo). ?oe Prim. Hofler 1978, Tab. l. 101 Hk 1611 a, 31 r.-v to zvezo sodi morda še eno izpla­cilo (Hk 1611 a, 40 v). 110 SAL f 36/3 (gl. op. 544). 111 Veiderjeva trditev, da je na oltarju ostal Križani, ki zdaj visi v križevi kapeli, je vprašljiva (Veider 1947, 72). 71 1 Skupinski portret družine Bggenberg je v vizitacij­skem porocilu omenil škof Herberstein: "Altare habens tabellam depictam exiguam ... dicitur hoc fundasse Domina Benigna ab Eggenberg, cuius est adhuc effigies in ipsa ta­bella expressa, eiusque Coniugis." (SAL/viz. 2/5-1684, p. 22).-Prim. Veider 1947, 71,72,105. -Portret Eggenbergov po kompoziciji oziroma razvrstitvi upodobljencev najbrž lahko primerjamo epitafu družine Khisl iz leta 1593 na Pristavi pri Polhovem Gradcu. 713 Hk 1611 a, 1 r, 19 r, 62 v.-Dimitz 1862, 87.-Radics 1878, 24,25 (P. Radics je Hobtnerja skupaj z Janzilom, M. Plavcem (!), M. Plainerjem in G. Krenom napacno prištel med domace mojstre). -Stegenšek 1905, 126.-Steska 1927, 14.­Prim. Cevc 1968 a, 42. 114 Hk 1611 a, 29 r, 40 r.-Dimitz 1862, 87.-Blatter aus Krain 1865, 43. -Orožen II/2, 8.-Radics 1898, 110,111.­Stegenšek 1905, 126. -Steska 1927, 14. -Prim. Turk 1934 a, 101. -Prim. Stele 1938, 2. -Zaradi napacne transkripcije notice v Hrenovem koledarju je prišlo do pomote, ceš da je leta 1613 v Martinovi kapeli slikal tudi Kilian Schneyder. 115 KAL f 23/17. 716 SAL/viz.I/3-1665, p. 225.-KAL f 43/22 Visitatio Collegiatae Oberburgensis de Anno 1665: "Mandauit ... prop­ter picturas per Turris ruinam detritas, et ex parte deletas Capellam totaliter dealbari." -Takšnemu ukazu bi utegnil botrovati tudi nov umetnostni okus. 1 1 1 SAL/PP I/2, p. 323: " ... PRO SACELLO S. MARTINI Epi et Confess. (: quod perpulchro Altari: Crypta Sepulturae nostrae: ferreis cancellis: et picturis elegantibus Sumptuo­sissime exornauimus, ereximus et fundauimus:) /fundaui/ duas Missas ... " 11e SAL/PP I/2, p. 18. 719 SAL/PP I/2, p. 7,9.-Stilno sorodne, vendar kvalitet­no slabše so tudi druge risbe, ki ilustrirajo Hrenove posve­titvene zapiske v letu 1612. 1~0 Zadnikar 1982, 61: M. Zadnikar trdi, da je od prvot­nih treh polkrožnih apsid na vzhodni strani gornjegrajske cerkve ostala v barocni cas vsaj severna. Vzhodni oltarni prostori so bili obokani z banjastimi oboki in kupolami.-Iz porocila, ki ga je Hren leta 1628 poslal v Rim, je razvidno, da Martinove kapele ni na novo zgradil, temvec le obnovil: "Sacellum B. MARIAE Virginis Annuntiatae, nec non S. Martini Episcopi, ad similitudinem sui Labacensis restaurauit (ASV -s. congr. Concilii Relationes 429 A Labacen., 1628.-gl. op. 1318). Tudi A. Stegenšek pravi, da Hren kape­le sv. Martina ni postavljal, pac pa jo je le popravljal (Stegenšek 1905, 125). Pri obnovi oziroma prezidavi bi se utegnil vsaj delno zgledovati pri vzporedni Rauberjevi kape­li sv. Andreja, za katero pa E. Cevc domneva, da ni bila predelana romanska apsida, temvec nov, renesancno okrašen in z marmorjem obložen prostor (Cevc 1981, 306). 12 1 SAL/viz. 2/5-1684, p. 358. 7 2 2 Hk 1611 a, 29 v, 40 v, 41 r, 41 v, 42 r.-Omenjeni, v letu 1612 izplacani honorarji so verjetno v zvezi z decembr­skim (1611) narocilom. 7 2 3 Infuliranega prošta za ljubljansko škofijo je potrdil papež z apostolskim privilegijem 29. maja 1610 (Prim. ASV S. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1616). Prvi, ki mu je bilo 25. marca 1611 podeljeno to cerkveno dostojan­stvo, je bil doktor prava Andrej Kralj. Hren sam piše, da se je to zgodilo "post 151 annos ab Episcopatus Labacensis erectione", v resnici pa je teklo 150. leto od ustanovitve škofije (ustanovna listina cesarja Friderika III. je bila izdana 6. dec. 1461, ustanovna bula papeža Pija II. pa 6. sept. 1462) .-Prim. Premrou 1926, 70 sq. (Pritožbe grofa Ivana Ambroža Thurna glede radovljiškega prošta Andreja Kralja, ki je v svojo korist prodajal cerkvena bogoslužna oblacila in okrasje in si nepravicno prisvajal beneficije). 7 2 4 Pontifikalno opravo (mitro, pluvial, dalmatiko, obu­valo in roket) za ljubljanskega prošta A. Kralja je prinesel iz Gradca škof Hren (gl. op. 642) .-SAL/PP I/1, 313.-SAL/PP I/3, Memoratu digna, 18 r (Golia II., 4) .-SAL f ad 37/7 (Golia r., 206) .-Hren je pri opisu svojega prispevka k proštovi opremi nedosleden in ga ne omenja povsod enako. 12a SAL/PP I/l, p. 309,311,313-314. -Hk 1611 a, 14 r, 62 v.-Dimitz 1862, 87. 12• Hofler 1978, 17. 12 7 KAL f 259/1 -Acta Capitualiter 1603-1628. 12 9 Hk 1611 a, 40 v, 62 v.-Kamniški zlatar, ocitno Georg Magerl, je napravil ~kofu v tem casu tudi srebrno kadilnico (Hk 1611 a, 25 r, 62 v). 12g Hk 1611 a, 25 r, 62 v.-Prim. Hk 1611 a, 1 r. -Razen mitre je Hren v tem casu kupil tudi nova liturgicna oblacila (Hk 1611 a, 41 r, 62 v). Liturgicne predmete in tovrsten material je Hren nakupoval pri razlicnih trgovcih (Hk 1611 a, 8 r, 14 r, 27 v, 28 r.-Hk 1613, 5 v, 18 v). 730 ASRS I/18 r, T. Hren -Pisma. 7 a1 SAL/PP I/3, Memoratu digna, 49 r v, 50 r, 24. apr. 1611.-cvetko 1958, 170. 7 3 2 SAL/Gornji grad A -f 79, Korespondenca škofa Tomaža Hrena 1597-1629: Ko se je uCil v Benetkah, je Strolin nekaj­krat poprosil Hrena za denarno podporo. V nekem pismu je omenil, da mojstrov sin pravkar izdeluje orgle v Istri. 733 J. Strolin je nastopil službo pri škofu Hrenu okrog leta 1606, prav v casu, ko je delal v Gornjem Gradu mojster v. Collona (Colonna). Ljubljanski škof je znanega izdeloval­ca orgel že leta 1602 povabil k delu (Hk 1602, 31 v). 9. oktobra 1606, ko je mojster postavil orgle v gornjegrajski kolegiatni cerkvi, sta s Hrenom napravil obracun (" M. Vin­centy Columnae Organorum Magistri, praecipui Venetys et in Italia"), v katerem je Collona omenil honorar "per pagamento compito dell"organo, fatto in questa chiesa di Oberburgo." (SAL/Gornji grad A -f 72, Orgle -zac. 17. stol. -kon. 18. stol.). Po koncanem delu sta se Vincenzo in Iosepho Collona (Colonna) vrnila v Benetke, odkoder sta pisala Hrenu (21. okt. 1606). 734 SAL/PP I/1, p. 318 sq. 73' SAL/viz. I/1-1631, p. 50: "Visitatio Altaris B. Ma­riae Virginis. Ad l. columnam in cornu epistolae est Altare B. Virgini dicatum, iconem habens depictam satis honestam, erectum a Dno Andrea Cronn." (Tako kot nastavek bi tudi slikano podobo v oltarju utegnil napraviti umetnik iz škofo­vega kroga).-Tablo Kristusovega smrtnega boja (Tabulam agoniae Dni depictam) je dal Hren iz šempetrske cerkve pre­nesti na Vic (Weytsh) , v šempetrski cerkvi pa je Petenek postavil oltar Kristusovega krvavega potu. -Prim. Vrhovec 1903, 43.-Zadnikar 1982, 152. 73& SAL/PP I/l, p. 318 sq: Za Marijin oltar je Andrej Hren dolocil 200 fl dotacije.-SAL/viz. I/3-1665, p. 24 v: "Altare .•. refert erectum esse a p.m. generoso Dno Andreae Chron".-Vrhovec 1903, 43. 737 SAL/PP I/1, p. 318 sq.-Prim. Zadnikar 1982, 152. 73& Valvasor, Ehre VIII., 787. -Vrhovec 1903, 43. -Iz Hrenovih pontifikalnih zapiskov (gl. op. 737) je razvidno, da je bil oltar sv. Volbenka posvecen leta 1611. v ta cas moremo datirati oltarni nastavek v celoti, drugacne datacije pa bi mogle biti povezane le s poznejšimi spremembami ali popravili oltarja. 739 Cevc 1981, 235. 740 Cevc 1981, 235,236, sl.80 (Po E. Cevcu iz 1615-1620). 741 SAL/PP I/l, p. 265: 31. avgusta 1609 je Hren maševal v cerkvi sv. Križa na Svibnem. Ob tem je zapisal v protoko­le: "In Monte cummo uel s. Agnetis: et in Ece.la Parochiali s. crucis in Scharffenberg, ubi et Picturam iussimus Expensa nostra fieri".-Morda bi utegnil biti s Hrenovim ukazom, ceprav se ta nanaša na Svibno, povezan kamnitni oltarni relief iz cerkve sv. Neže, ki je bil nekdaj vzidan za veli­kim oltarjem v cerkvi sv. Jošta (Cevc 1981, 235, 236).­SAL/PP I/3, Memoratu digna, 27 v, 24. okt. 1609 (Golia II., 5) .-Orožen v., 128. 742 SAL/PP I/1, p. 260 sq. -Prim. Stele 1952, 123: F. Stele poudarja, da je Trubar nastopal predvsem proti zidanju novih cerkva, ki so jih propagirali štiftarji in skakaci, nasprotoval pa je tudi stari božji poti na Kumu. 74 a SAL/PP I/3, Memoratu digna, 27 v, 24. okt. 1609 (Go­lia II., 5) .-Cevc 1981, 236. 744 Grafenauer 1973, 129.-Prim. Prijatelj 1908, 16 (Pri­jatelj pripominja, da Trubar sam v uvodu k "Articulom" na­glaša navezanost ljudstva na zunanje oblike katoliškega bogoslužja). 740 SAL/PP I/2, p. 315,passim.-Prim. Turk 1938, 45. 746 Turk 1938, 45 sq. 7 4 7 KAL f 98: Hren je prepisal besedilo, ki ga je škof Peter Seebach zapisal v svoj brevir, po Trubarju pa se je tako glasil latinski napis na leseni kapeli, ki so jo naj­prej postavili na kraju, kjer naj bi se prikazovali plamen­cki (prim. Stele 1952, 125) .-Prim. Turk 1938, 45. 748 Prim. Turk 1938, 45 sq.-Stele 1952, 123,125. 14 9 Hk 1611 b, 23 v.-Dimitz 1862, 88. 100 Prim. Hk 1611 b, 20 v.-Hk 1622, 24 r. 701 Prim. Hk 1611 a, 12 v.-Hk 1617 a, 26 r. -Hk 1617 b, 26 r.-Hren je pogosto sodeloval z beneškimi trgovci, marsi­kakšno knjigo, grafiko, sliko ali kak drug umetniški izdelek pa je dobil tudi pri drugih posrednikih (iz Salzburga, Lota­ringije, Nizozemske itd.). 10 2 Hk 1611 a, 38 r.-Dimitz 1862, 87. 7o3 V 16. stoletju so postale priljubljene graficne upo­dobitve noš, tako na primer Knjiga noš iz leta 1577 z leso­rezi Josta Ammana in radiranke J. J. Boissarda Habitus vari­arum orbis gentium. 7o4 Hk 1610, 45 r.-Hk 1611 a, 26 v. 70 • Cevc 1981, 229. 7 • 6 SAL/viz I/1-1631, p. 381,382. -SAL/viz. I/3-1665, p. 224.-Podoben piramidasto oblikovan lesen pokrov je napravil Specht za krstilnik v ljubljanski stolni cerkvi (Veider 1947' 86). 10 7 SAL/viz. I/1-1631, p. 384.-SAL/viz. I/3-1665, p. 224.-Orožen II/2, 13,14.-Stegenšek 1905, 130,136, sl. 156. 1o 9 KAL f 52/9 -Visitatio generalis Anno 1650 inchoatae, per Styriam et Carinthiam continuatio. 109 Gl. op. r. del, 67. 760 SAL/Gornji grad A -f 72, Cerkvene stavbne zadeve in oprava 1602-1811.-SAL/Gornji grad A -f 27, Posamezni obra­cuni s prilogami 1610/1619.-Krstilnik, ki ga je za gornje­grajsko cerkev izklesal Nimis, naj bi stal pri Andrejevi kapeli. 761 Vrhovec 1903, 1 sq. 1 • 2 Hk 1611 b, 31 v, 57 r (Notico je s precejšnjo verjet­nostjo mogoce povezati s popravili gradu Rudenek). 1&a SAL/PP I/2, p. 325: "IN ARCE RUDNEGKH. PRO SACELLO autem Tituli S. THOHAE Ap.li, S. ANDREAE Ap.li, S. GEORGY Martyris et primarie S. ANGELI CUSTODIS, item a nobis re­stauratum, depictum et exornatum (:cum iam multis annis penum fuisset Domesticum, impieque prophanatum:) ... /funda­ui/ Hissae •.• " 7 & 4 KAL f 36. 76o Hren posvetitve ni vpisal v pontifikalne protokole. Podatek omenja Orožen: "18. okt. 1628 ..• in castro episco­pali nostro Rudnegk dieto jam dudum prophanato et deuasta­to." (Orožen II/2, 169,170).-Svetina 1974, 87.-Stopar 1976, 28. -Stopar 1982, 439 sq. 766 Patrocinij kapele v gradu Rudenek je Hren omenil leta 1623, ko je ustanovil mašni beneficij (gl. op. 763). Zdi se, da so njen naslov kmalu spremenili, morda po letu 1635, ko so grad oplenili uporni kmetje (Orožen II/2, 170). Poznejši inventarni popisi ljubljanskih Skofov o grajski kapeli poro­cajo: "GschloS Rudnegg -In der capelen s. Lucae bey disen Guett haben die Rebellischen Paurn vor Jahren die fahrnuB distrahirt." (Inv. 1641); "Inuentarium deS SchloS vnnd Guetts Rudenegkh. Erstlichen in der cappelen Ain Altar der H: Dreyfaltigkheit vnnd mit dem Englischen GrueS." (Inv. 1664); "Volgt die Capeln. Ain Altar der hailigisten dreyfaltigkheit, mit dem Englischen Gruess." (Inv. 1683). 767 Hk 1611 a, 1 r, 24 v, 49 r.-KAL f 71/5 -Kap. pobot­nice. -Dimitz 1862, 87,88. -Steska 1925-1932, 86. -Veider 1947, 36,78,98. -Vrišer 1976, 202 (S. Vrišer omenja, da je Costa leta 1611 izdelal po naroCilu Skofa T. Hrena 2 oltarja za stolnico, kar pa iz virov ni razvidno. Narocilo za drugi oltar /oltar sv. Jurija/ v stolni cerkvi so mu zaupali ljub­ljanski mešcani leta 1621 /gl. op. 1136/). 76& SAL/viz. I/1-1631.-Podobne ocene o oltarjih iz Hre­novega casa, ceš da so ozki in neprimerni, v Scarlichijevih vizitacijah veckrat zasledimo.-Veider 1947, 107. 7&9 SAL f 13/15, 15. apr. 1602 (Golia I., 132). -Barle 1895, 113. 770 ASV, ANV 137, Miscell. Tom. XII -La, 28. avg. 1611.­SAL f 8/6, 24. okt. 1611, 18. feb. 1614 (Golia I., 118).­KAL f 25.-Oglejski patriarh je uveljavljal svojo oblast nad samostanoma v Bistri in Kostanjevici ter nad Kranjem in nad župnijo Sv. Martina pri Saleku (Turk 1925-1932, 346). Ker si je Hren jurisdikcijsko pripadnost tega teritorija drugace razlagal, je pri nunciju in pri nadvojvodu odlocno protesti­ral (Turk 1937, 106 sq.); v eni izmed pritožb je omenil umetnostnozgodovinsko interesantno notico: "in Nwe Markhtl, alda ein VberauS schonner Altar von geschnizelter vergultter alter arbeit abgeprechen, vnd transferirt worden ist." (Be­richt an Ihr. f. Dr., 1611 15. Nou.). 771 SAL/PP I/l, p. 326 sq.-KAL f 157/39.-Hrenova vizi­tacijska porocila niso zbrana v skupnem volumnu kot Scarli­chijeve vizitacije, ki so prvi sistematicni zapisi te vrste, temvec so uvršcena v vec razlicnih fasciklov v KAL (npr. KAL f 21,23,43). Med porocili je vec tistih, ki so jih zapisali Hrenovi delegati, ko so po njegovem narocilu vizitirali posamezna podrocja oziroma župnije. Umetnostnozgodovinsko je interesantno zlasti Sontnerjevo porocilo iz leta 1624 (KAL f 43/ 9), upoštevanja vreden pa je tudi Rozmanov zapisnik iz 1626, v katerem poroca zlasti o slabih razmerah v Saleku: "In Schallek ••• In Ecclesia satis male res dispositas inve­nimus ..• Nobiles ..• legunt Postillas et libros haereticos; ... in Schonstain •.• Aedificia Parochialia male exstructa; ••• in PraSberg ••• Domus Parochialis in pristino aedificio constituta et quodammodo ruinam minatur." (KAL f 21/5). 772 SAL/PP I/3, Memoratu digna, 80 v, 81 rv, 31. jan. 1612: Baronu Franciscu Ferdinandu a Tonhausen "in Academia Graecensi Musarum Cultori" se je Hren zahvalil tudi za nje­govo darilo in dostavil: "Quicquid autem culpae est siue in tardatione literarum, siue in S. Thomae imaginis defectu, tecum sentio ... " 773 Franciškani so prosili ljubljanski magistrat za šti­rikotne tlakovce, s katerimi so nameravali tlakovati redovno cerkev (ZALj, Cod. I/22-1612, fol. 72 v). Leta 1613 J1m je magistrat odobril tudi 5000 dvojnih zidakov (k.i. 1613, 25 ­ pobotnica 39.-Fabjancic III., 742). 77 4 SAL/PP I/3, Memoratu digna, p. 23 (Golia II., 4). 77 ~ Hk 1613, 5 v. -Dimitz 1862, 88. -Prim. Radics 1878, 28. 11 6 Hk 1613, 45 r.-Dimitz 1862, 90. 777 Cevc 1986, 25 sq. 11 9 Hk 1613, 16 v: Hren je opomnil bralca na decembrsko notico, ker pa koledar za leto 1612 ni ohranjen, ne poznamo njene vsebine.-Cevc 1981, 238. 11 9 Hk 1613, 45 r, 49 r.-Dimitz 1862, 90.-Hren v notici ni omenil lokacije oltarja. 2e A. Dimitz je pravilno sklepal in povezal podatek z Gornjim Gradom (Dimitz III., 473), P. Radics pa je sprva mislil, da je Kern napravil oltar v ljub­ljanski stolnici (Radics 1878, 29), vendar je pozneje njego­vo delo omenil v zvezi z gornjegrajsko cerkvijo (Radics 1898, 111).-Prim. Cevc 1986, 32. 7 e 0 Hk 1613, 1 r, 6 v, 7 r, 16 v. 191 Cevc 1986, 33. 192 Hk 1613, 45 r: Hren je v koledar zapisal, da je K. Schneyder "die Capreln gemacht", ker pa je A. Dimitz to besedilo napacno transkribiral kot "die Capellen gemalt" (Dimitz 1862, 90), se je v literaturo vrinila pomota, ceš da je Schneyder 1613 slikal v Martinovi kapeli (Stegenšek 1905, 126). E. Cevc, ki je napako opazil in popravil, razlaga, naj bi bile "capreole" najbrž nosilni ali podporni deli oltarja (Cevc 1986, 33.-Prim. Cevc 1968, 94) .-Latinska beseda "capreolus,i, (ml" pomeni opornice, precnice, ki vežejo nas­protne stebre (prim. Thalnitscher, Historia, p. 24). 79 3 Hk 1613, 1 r, 6 v, 17 r. 784 Hk 1613, 45 r.-Dimitz 1862, 90: Dimitz je besedo "gemacht" napacno transkribiral ("zusambt den Porten ge­malt"l .-"Porte" bi po Cevcevi razlagi utegnile biti nekak­šni "okraski" ali pa vrata, morda celo vrata na obeh straneh oltarja (Cevc 1986, 33). 1e~ Hk 1613, 1 r, 6 v, 7 r, 17 r. 796 Hk 1613, 16 v. 70 7 Cevc 1986, 32. 7 8 9 Grunenwald 1969, 31.-Cevc 1981, 238,328.-Cevc 1986, 33. 1e 9 KAL f 12/3 (Golia II., 36.-Prim. Golia 1958, 132. M. Golia je Hrenovo porocilo napacno datiral v leto 1597 oziroma 1599). Porocilo (koncept) ni datirano, pac pa je na njem dopisan poznejši pripis "Hac Relatio est de anno 1607 vel 1606". V resnici je bila relacija napisana še nekaj let pozneje (1616), saj so v njej omenjene tudi zadeve, ki sega­jo v cas po letu 1607. V porocilu je ljubljanski škof o gornjegrajski cerkvi takole zapisal: "Nouum Altare Magnum affabre sculptum. Pauimentum chori ac sacelli marmoreum .•. " Notico bi bilo mogoce povezati z novim Kernovim oltarjem, saj Hren uporablja termin "sculptus" tako za kamnitne kot tudi za lesene izdelke. Zdi se, da je v tej zvezi povzrocil zmedo A. Jellouschek, ki je v clanku o Hrenovi relaciji v Rim iz leta 1616 o gornjegrajski cerkvi zapisal: "den neuen marmoren Hochaltar aufstellen, den Chor und eine marmorne Capelle." (Jellouschek 1854, 47). V strokovno literaturo je tako zašla pomota, ceš da je bil gornjegrajski veliki oltar marmornat, v resnici pa je bila iz (belega) marmorja izkle­sana le oltarna menza (Cevc 1986, 30,31). 790 SAL/Gornji grad A -f 27. 791 KAL f 36 (gl. op. 1223-1225). 79 2 J. G. Vonbank, Martin Johann Schmidt, Maler, v: Blat­ter aus Krain III., Laibach 1859, 175.-Graus 1886, 116.­Stegenšek 1903, 132,133.-Stegenšek 1905, 135, sl. 123 (A. Stegenšek je ocenil reliefa za slabo in nepomembno delo, Marijin obraz pa se mu je zdel prevec posveten).-Stegenšek 1914, 255. -Vrišer 1963, 16.-Cevc 1966, 73,91.-Cevc 1965, 158. -Cevc 1968 a, 94,152, sl.112.-Cevc 1981, 238 sq., sl. 181,182.-Cevc 1986, 35,36 (z natancno navedbo literature o gornjegrajskih oltarnih reliefih). 793 SAL/viz. I/2-1662, p. 225: Vizitator poroca, da je bila oltarna menza iz belega marmorja, nastavek pa so zagri­njali s posebnimi zastori "cortinae"; ker so jih odstranili, jih je škof ukazal spet namestiti (Cevc 1986, 35) .-KAL f 43/22 -Visitatio Collegiatae Oberburgensis de Anno 1665: Rabattu je bil gornjegrajski veliki oltar všec, saj ga je pohvalil z besedami "habet Iconem praeclaram de cortina prouisam". 794 Orožen II/2, 14. 7 95 SAL/viz. I/1-1631, p. 382.~ Orožen II/2, 11.-Stegen­šek 1905, 130. 79 6 Orožen II/2, 14.-Tabernaklja v Hrenovem casu še ni bilo, ker je stal v cerkvi oltar sv. Rešnjega Telesa. 7• 7 SAL/viz. 2/5-1684, p. 358. 798 Prim. Cevc 1981, 240.-Cevc 1986, 44 sq. 799 SAL/viz. 2/5-1684, p. 358. 800 Ibid. 8 0 1 Ibid. 802 Cevc 1986, 34 sq. 803 Cevc 1986, 39. 804 Cevc 1981, 241.-Cevc 1986, 58,59. 805 Hk 1613, 5 r.-Dimitz 1862,88.-Dimitz III. (1875) ,473. -Turk 1928,22: J. Turk je mislil, da je Hoffer napravil ki­pe za stolnico, vendar to iz Hrenovih notic ni razvidno. 80 6 KAL f 51/9 -Visitatio 1641 (gl. op. 598). 807 KAL f 71: "Domenico de Nimis quoad altaria s. Catharinae 7 fl 30 kr, 1 taller harrt." -Prim. Radics 1898, 111.-Prim. KAL f 98: Pridiga ob posvetitvi oltarja sv. Katarine v gornjegrajski kolegiatni cerkvi. 808 Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 122. 8o• Zadnikar 1982, 30. 810 Orožen II/2, 16. -Stegenšek 1905, 126. -Stele 1938, 1.-Sorodstvene zveze med slikarjem Nikodemom in Krištofom Weissmannom niso ugotovljene. Orožen pravi, da je bil "Niko­demus Weisman, Burger von Villach." (Orožen II/2, 73) .-SBL, zv. 14, 674. 811 ASRS -104 r, Koledar škofa Tavcarja za leto 1594: "1594, Iulius den 23. hab ich Maisster Conraden Wholfen Mallern vnd Burgern zue Windischgraz also werdingt dz Er Meinen Khirchen poden mallen vnd wleisig ziehren solle. Dauon gab ich Ime sein solles dz Er ich die Farben vnd neben Zeig darzue zugeben schuldig sein soll fl 76. Eodem gab ich Ime auff raittung fl 10. Besonder gab ich Ime Farben per fl 7." -Ibid., dec.-Slikarja Conrada srecamo pozneje v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu, kjer je Andreju Tavcarju leta 1603 naslikal Zadnjo sodbo "Extremi Judicy Monumentum" (ASRS -128 r, Koledar slovenjegraškega župnika Andreja Tavcarja za leto 1603; izplacilo sega še v leto 1604), v krogu škofa Hrena pa v doslej znanih virih ni nikjer izpri­ can. 912 Zadnikar 1982, 61. 913 Raven lesen strop v kolegiatni cerkvi so, kot kaže, šele v 2. polovici 17. stoletja nadomestili z obokom. V casu (1681), ko je nastala Vischerjeva grafika Gornjega Gradu, je bila cerkev že prekrita z enotno streho. 8 1 4 Zadnikar 1959, 53. 81' Stegenšek 1905,126: A. Stegenšek trdi, da je M. Plai­ner slikal prizore nad arkadne loke.-Prim. SBL II.,369 (V. Steska, F. Stele).-Thieme-Becker XXVII., 131 (F. Stele): Stele je mislil, da je umetnik poslikal gotski obok. 8t6 Zadnikar 1959, 53.-Prim. Stele (gl. op. 815). 811 Zadnikar 1959, 53. 818 Izraz "Schwiebogen" uporablja Hren tudi za opredeli­tev slavoloka. e1g Hk 1613, 10 r.-Dimitz 1862, 88.-A. Dimitz je umet­nikov priimek napacno transkribiral v Mathes Plawz. Priimek Plavec (Plawz) se je nato utrdil v strokovni literaturi, pozneje pa srecamo celo oba priimka (Plavec in Pla(i)ner), ki naj bi zaznamovala dve razlicni osebi (prim. Radics 1878, 25) .-Blatter aus Krain 1865, 43.-Radics 1898, 111.-Steska 1927, 14.-stele 1938, 2. 820 Ostenje nad arkadami morda pred tem še ni bilo posli­kano, ali pa je bilo v tem casu že potrebno obnove. 821 Prim. Pigler 1974, I., 505.-Motiv se je uveljavil tudi v potridentinskem casu. Nasproti protestantskim tezam je postavil katoliško veroizpoved, ki temelji na apostolski tradiciji. 822 KAL f 98.-Turk 1938, 53. 823 Kljub tendencam, da bi tudi upodobitve iz življenja apostolov temeljile na zgodovinski resnici na podlagi Apos­tolskih del, apokrifne pripovedi o življenju in delovanju apostolov še dolgo niso izgubile svojega vpliva. Celo v Rimu se je leta 1597 C. Roncalli po narocilu Baronia pri delu v cerkvi sv. Nereja in Ahileja zgledoval pri Zlati legendi (Mile 1932). 9 24 Hk 1613, 7 v, 10 v, 45 r.-Dimitz 1862, 90.-Prim. Kavcic 1899, 13. e25 Prim. Cevc 1968 ·a, 49. 826 Starodavno cerkev v Gornjem Gradu je dal podreti ljubljanski škof Ernest Amadeus Attems. Leta 1752 je porocal v Rim: "Ecclesiam Oberburgensem, post cathedralem ordine ac dignitate primam, ad quam Episcopi Labacenses Residentiam suam obtinent, veteri ruinosa dejecta, novam e fundamentis erexerim, quae ad fastigium suo tempore perducta, mole, amplitudine, et magnificentia sua omnes alias in his parti­bus Ecclesias facile superabit." (ASV -S. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1752). 827 Hk 1613, 45 r. -Dimitz 1862, 90 (omenja vsoto 80 fl; za njim ponavlja to tudi P. Radics: Radics 1898, 111). ­ Kavcic 1899, 13.-Skofov oratorij je bil v obliki kora vkljuCen v zadnjo zahodno polo srednje ladje (Zadnikar 1959, 53). V vizitacijskem porocilu ga je omenil škof R. Scarli­chi: "Ad Crucifixum super dictum altare patrem aeternum in nubibus existentem reperit, quae structura pariter est impe­dimento Ill.mae suae Cell.ni in suo oratorio sacrum audire volenti." (SAL/viz. I/1-1631, p. 383). Križ, ki je oviral škofa, ce je spremljal obrede v svojem oratoriju, najbrž ni bil obicajni veliki Križani v slavoloku (Prim. Zadnikar 1959, 53), temvec verjetneje "Prestol milosti" vrh oltarja sv. Rešnjega Telesa sredi cerkve. 828 Cevc 1986, 35. 829 Hk 1613, 5 r. • 80 Orožen II/2, 29. -Stegenšek 1905, 150. -Prim. KAL f 51/9, Visitatio 1641: Skof Buchheim poroca, da si je ogledal "contiguam Eccl.ae maiori Capellam tituli S. Ursulae •.• in qua reperta sunt tria altaria ••• s. Vrsulae, s. Achatij, ... S. Mauritij. Lampas ante aram maiorem dependet e fornice •.. " 831 ASV -S. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1628 (gl. op. 1318). 832 Veider 1947, 63,103: Veider citira podatek po Hreno­vem koledarju iz 1601, vendar le-tega v rokopisu nisem naš­la, zato tudi letnica 1601 ni neposredno potrjena. Notica je v resnici vzeta iz popisa Hrenovega inventarja: "In oratorio oberhalb St. Ursula Capeln .•• die Schlacht vor Sissegg von 8llfarben" (Inv. 1630). 833 SAL/PP I/2, p. 92. -Slepi gojenec Jožef Speltanus se je smrtno ponesrecil na velikonocni torek leta 1609. 8 34 KAL f 57/18, 13. nov. 1610. -V poznejših dokumentih Hren namesto oltarja sv. Mihaela omenja oltar sv. Mavricija. 8 35 Hk 1613, 5 r: Hren je opredelil Plainerjevo delo z izrazom "Altir", mišljene pa so gotovo oltarne podobe. • 3• SAL/PP 1/2, p. 92,93. 887 SAL/viz. I/1-1631, p. 393. 8 38 KAL f 51/9.-KAL f 52/9 -Visitationis generalis Anno 1650 inchoatae, per Styriam et Carinthiam continuatio: "Vi­sitauit etiam Capellam S: Vrsulae, in qua sunt altaria tria consecrata. Primum in choro S: Vrsulae et Sociarum Martyrum. A1ia duo 1atera1ia, sunt ss.rum Acnatij et sociorum, ss.rum Mauritij et sociorum. Prouisa de necessarijs." -Oro2en II/ 2, 29. 1 3 9 SAL/viz. I/3-1665, p. 228,229: Skof je ukazal, naj zvišajo oboke nad stranskima oltarjema in postavijo nastavka k steni. 8 40 KAL f 43/22 -Visitatio Collegiatae Oberburgensis de Anno 1665: "Eodem die visitauit etiam Capellam S: Vrsulae (fundationis Comitum Cilliensium) nuncupatam, propter Iconem S.ae Vrsulae in Ara maiori repositam, quam ob causa et ori­gine nemo potuit informare. Sed est Capella B. M. Virginis a Comitibus Cilliensibus fundata .•• De Capella B. M. V. fun­dationis Comitum Cilliensium ... Habet hoc Altare Mensam lapideam ex pluribus faxis aggregatam. Habet haec Ecclesia alia duo altaria, vnum a parte Euangelij S: Mauritij et sociorum alterum a parte Eplae S: Achatij et sociorum." KAL f 51/21 -Visitatio: "Ecclesia s. Vrsulae nuncupata, intra clausuram veteris Monasterij existente. Quomodo haec Ecclesia Titulum S: Vrsulae aquisiuerit, non reperitur, nam in veritate haec est Capella Beatae Mariae Virginis Comitum Cilliensium fundationis ... Habuit Altaria tria •.. in choro Tituli praefati, ... S. Mauritij ... et S. Achatij." 84 1 SAL/viz. 2/5-1684, p. 360,361: Herberstein poroca, da stranska oltarja nimata nastavkov, temvec le na platno sli­kani podobi, v velikem oltarju, ki je že star, polihromiran in pozlacen, pa je na platno slikana podoba svetnice. 842 Hk 1613, 11 rv. -Dimitz 1862,90. -Blatter aus Krain 1865, 43.-Orožen III/2, 185, 186.-Steska 1927, 14.-Marolt 1931, 98 sq.-stele 1938, 2. 843 Gl. op. 842. 844 Koblar 1894, 205: A. Koblar pravi, da je Hren zaradi nenavadnega dogodka "na mestu velikega oltarja postavil križ". &4~ Prim. op. 1267. 8 46 Leta 1853 je ljubljanski slikar Miskowitz naslikal podobo sv. Cecilije za veliki oltar celjske kapucinske cer­kve (pogorela 1948.-Curk I., 29). Stele je domneval, da jo je morda posnel po Plainerjevi sliki (Stele 1938, 2), vendar Maroltov opis domneve prepricljiveje ne potrjuje (Marolt 1931, 104).-Prim. Cevc 1968 a, 49. 84 7 Marolt 1931, 100: M. Marolt je sodil, da je bilo narocilo v smislu visokorenesancno-barocne eklekticne zasno­ve znacilno za Hrenov okus. 8 48 Hk 1613, 45 r. -Dimitz 1862, 90: A. Dimitz je v sez­namu placanih mojstrov v letu 1613 izpustil notico o Hreno­vem dogovoru za oltarno sliko sv. Cecilije, vsoto 100 fl pa je pritaknil k postavki mojstra Ploshika. 84 9 Hk 1613, 11 r, 45 r: Postavki o sliki sv. Cecilije sledi še postavka o nakupu tabernaklja -Dimitz 1862, 90. -Orožen III/2, 185.-Prim. Marolt 1931, 98. 850 SAL/PP I/2, 34 sq.-Hk 1613, 12 rv. 8 5 1 Hk 1611 b, 31 v.-Radics 1878, 25.-Steska 1927, 14. 802 Gl. op. 1319. 803 Veider 1947, 55. 804 Thalnitscher, Historia, Fig. XII. 855 Thalnitscher, Historia, p. 40,41.-Veider 1947, 8,55, 56.-O freski Ustanoviteljev ljubljanske ~kofije prim. tudi: Radics 1878, 26,27.-Radics 1894, 162. 856 ASV -s. congr. concilii -Relationes 429 A Labacen., 1628 (gl. op. 1318) .-O poslikavi ljubljanske stolnice je porocal v Rim tudi škof Scarlichi: "Ecc.lia e. Santo Nicolao dicata •.• fornicem suam et latera sacris Immaginibus depic­ta, pulchrum organum cum sacrario" (ASV -s. Congr. Concilii -Relationes 429 A. Labacen., 1634. -Prim. Jellouschek 1854 c, 87.-Dolinar 1980, 27). Freske je opisal Dolnicar: "Tho­mas Cron, animi magnitudine pluribus par episcopis, caeteros parietes sacris figuris, quas singulatim prosequemur, exor­nari curauit, ut patet ex inscriptione tertia, quae extat supra altare sancti Andreae apostoli ... " (Thalnitscher, Historia, p. 41). 857 veider 1947, 35. 85 8 Hk 1611 a, 26 v, 27 r. 40 r, 41 r, 62 v. -Prim. Hk 1611 a, 1 r. e5• Hk 1611 a, 27 r.-Hk 1613, 9 r.-KAL f 71/5: M. Joann Baptista zu Laybach in choro S. Nicolaj in der Thurnbs Khir­chen diS 1612 Jahrs gernachten Arbeyt auszug. Verzeichnus waS fur rnarrnelstain in das Kayserlihe Thurnbstyfft zu Laybach durch obbesagten Maister gemacht worden ... Sumrna 259 fl 12 kr. NB daS dise in den zweyen lesten Posten verrnelte Stein an yezo noch zu Ganobiz sein.-A.o 1612 Jahr hab Ich Baptis­ta Janzilla Burger vnd Steinrnizer zu Ganabiz zu vnterschid­lichrnallen von dem hochwurdigen ••• Thornae Bischoue zu Lay­bach •.• gelt empfangen •.• Surnrna 144 fl; 16. July 1612 narnb er zu Oberburg 20 fl; Item an s. catharina Tag aberrnal 50 fl.-Io Baptista Janzil chonfeso chome di sopra e schrito; Zu Laybach haben des Gian Baptista Janzil gesellen den 5. January A.o 1613 empfangen 26 fl." -KAL f 71: G. Donino je naštel v koru 2253 tlakovcev. 860 Hk 1613, 44 r.-Veider 1947, 98. 861 Gl. op. 1319.-Hk 1613, 1 r, 44 r. 862 KAL f 71: "Domenico de Nirnis Stainhauers gehor: Vnd­ terthoniges supliciren vnd bitten ••• 5. Jan. 1613 ... auf den Khirchen Thurn zu S: Nicolla ein Arbeit zuuerrichten angeschafft .•. ob sie die selb verrichten lassen wollen, darnit weiS ich mich in die Arbeit zu stollen, oder mich anderwo vmb Arbeit zu bewerben. NB in Martio 1612 accepit a Schaffero in pecunys et tritico 4 fl 16 kr. Augusto 15 fl, X. Decernb. 10 fl, In Nouemb. 7 fl 24 kr; Adamus 10 fl, 15 fl, 7 fl 27 kr, 10 fl." -Veider 1947, 35. 863 SAL f 4/19, 9. avg. 1613. 8&4 SAL f 4/19, 29. sept. 1613 (Golia I., 70). -Hk 1613, 1 r, 44 r. 865 Golia I., 70 (Po M. Goliu je Domenicov racun znašal 106 fl). 866 Gl. op. 1319. 867 Veider 1947, 86,109.-Z zlatom, ki ga je po posredni­kih leta 1613 kupil v Benetkah, je dal Hren pozlatiti gotski stenski tabernakelj v prezbiteriju (KAL, Kap. pobotnice, 15. nov. 1611). 8 68 Gl op. 1318, 1319.-KAL, Kap. pobotnice 1613.-Veider 1947, 86.-Cevc 1981, 237. 869 Gl. op. 1319. 870 Hk 1613, 29 r v, 45 r, platnice zd. -Dimitz 1862, 90 (Dimitz je omenil 100 fl honorarja). e7 1 Veider 1947, 35. -Leta 1611 je Abondio popravljal in prezidava! tudi stopnice na emporo. 872 Mayer-Himmelheber 1984, 117,118. 87 3 SAL f 4/20. 874 Dolinar 1976, 36 sq, 40 sq. 875 SAL/PP I/2, p. 41: "Cum •.. Societas JESV . . • prirnurn in Monasterio Franciscanorum .•• rnoxque propter loci angus­tias aliasque difficultates, ad S. Jacobum (ubi Xaenodochium erat Caesareum) ... transmigratura esset, coepta est Collegy illic aedificatio manente Veteri s. Jacobi Templo tenebrico­so, angusto, parumque commodo (:huius Primarium in choro Lapidern, Chr(ist)ophorus Raubar Secundus Labacen. Epus A.o 1513 consecrauit et posuit: Sicut ex Nummo Argenteo ex Chori eiusdem ruderibus eruto, mihique a R. P. Nicolao Jagnjatouio Collegy Rectore tradito, uidere licet) rnachina interim Col­legy Archiducalis permagnifice constructa: Visum est DBO, Serenissimo Principi FERDINANDO Fundatori Opt. Max. ac Reue­rendis Patribus dictae Societatis Ecclesiam Collegio confor­rnem Fabricare ac Veterem diruere pro publica decentia et honestate •.• " -Prim. Valvasor, Ehre VIII., 704,705. 876 SAL/PP I/2, p. 41.-Dolinar 1976, 40 sq. 877 KAL f 12/4. 878 ASRS I/18 r, Toma2 Hren -Pisma, 14. apr. 1611. 81 9 SAL f 4/14 ff, l. maj 1611 (Golia I., 62). 8 8° Leta 1613 je Jagnatovius pisal ljubljanskemu mestnemu svetu: "Znano vam je, da je potrebno našo tukajšnjo cerkev 'auS noth' renovirati ali 'vielmehr' od temeljev pozidati." V ta namen je rektor prosil izdatne podpore. Magistrat je 28. junija 1613 odobril jezuitom 300 gld (ZALj, k.i. 1613, 28 -pobotnica, št. 83. -Fabjancic I., 312). -Prim. Gruden 1910-1916, 857.-Dolinar 1976, 40 sq., 126. 8 8 1 SAL f 4/20 (Hren v zapisu pripominja, da so gospodje Khisel fužinsko gospostvo slabo prodali Urbanicem}. 882 Prim. Dolinar 1976,33,41,43.-Resman 1977 (tipkopis}. 883 SAL/PP I/2, p. 41,42.-Hk 1613, 15 r.-Valvasor, Ehre VIII., 704-705. -Dimitz 1862, 89.-Steska 1915, 7,8.-Simo­niti 1972, bibl. e. 213. 88 4 SAL/PP I/3, Memoratu digna, 52 v, 18. apr. 1613. 88• Dolinar 1976, 40 sq. 886 ASRS I/18 r, T. Hren -Pisma, 6. apr. 1615. 887 ZALj, Cod. I/23-1615, fol. 92 v (Narocilo je izpolnil mestni blagajnik Adam Eppich}. 888 ASRS I/18 r, T. Hren -Pisma, 28. sept. 1615: Rektor je prosil, naj bi škof zaradi pocitnic ne postavil datuma posvetitve v cas pred Martinovim. 8 8 9 Prim. Hk 1601, platnice zd. -SAL/PP I/2, p. 42. -Valvasor, Ehre VIII., 705; IX., 67; XI., 558; XII, 56. -Di­mitz 1862, 21. 898 SAL/PP I/2, p. 139 sq. -Prim. Valvasor, Ehre VIII., 671,706-707. -Thalnitscher, Epitome, 67.-Steska 1915, 8. -Simoniti 1972, bibl. e. 211. 891 Koblar 1900, 99 sq.-Dolinar 1976, 40,123. 892 Prim. Hofler 1970 a, 21. -Dolinar 1976, 123 sq. -Stiški opat Jakob Reinprecht, znan umetnostni mecen, je bil tudi jezuitom velik dobrotnik. 8 9 3 SAL f 4/14-š, 1604: Grof Posarell(i} je ljubljanskemu jezuitskemu kolegiju daroval 1000 fl za grobno kapelo v redovni cerkvi. 894 SAL/PP I/2, p. 42.-Hren je sicer sprva za ustanovo namenil 2000 fl, jezuiti pa so znižali vsoto na 1200 fl (prim. Hk 1625, 25 rv}. 895 SAL/PP I/2, p. 366v sq., 371 sq.-Ustanove kapel ni­so vedno enako locirane (že Hren jih npr. omenja drugace kot jezuiti sami}. -Valvasor, Ehre VIII., 671,711-713 (na str. 711 risbe 3 kapel).-Simoniti 1972, bibl. e. 212. 896 Prim. Sumi 1969, 20.-Hofler 1970 a, 21.-Hofler 1978, 58.-Resman 1977 (tipkopis}.-Tudi vprašanje o stav­barju oz. arhitektu jezuitske cerkve kljub razlicnim domne­vam še ni razcišceno. 897 Prim. Kos 1955, 10. 898 Prelovšek 1985, 8: Tipološka sprememba (prim. Sumi 1969, 17), ki jo je uveljavila ljubljanska šentjakobska cerkev, je bila na zacetku 17. stoletja že dovolj razširjena v vsem obalpskem prostoru. a19 Koblar 1900, 99 sq.-Dolinar 1976, 123 sq. 9oo SAL f 4/20. -Kratek pregled darov jezuitom je Hren sestavil tudi v protokolih, kjer je zapisal, da je v novi jezuitski cerkvi ustanovil kapelo na evangeljski strani in v ta namen dolocil 1200 fl ("apud Urbanizhianos"), placal je ves pesek za celotno gradnjo kolegija, redovnikom je izpla­cal 1000 fl, ki jih je zanje dolocil škof Tavcar, za hišo v ljubljanskem predmestju je odštel 410 fl, ob kanonizaciji Ignacija Lojolskega pa je prispeval 100 fl (SAL/PP I/2, p. 42) .-Prim. Valvasor, Ehre VIII., 705. 901 ASRS I/18 r, T. Hren -Pisma, 3. maj 1606. to2 Turk 1938, 56. 9 oa Steska 1903, 103 sq.,sl.103.-Steska 1906,22.-Steska 1915, 30 (sl.).-Steska 1935, 170, sl.169.-Stular 1968,156, sl.113.-Ciborij iz tanjene in tolcene pozlacene plocevine ima srebrne lite reliefne preslegaste aplike. Razen besedila so vsebinsko zgovorne tudi reliefne podobe na nogi: l. Ime Jezusovo, 2. angel z lestvico in trsom, kelih z vrckom, 3. angel s križem in trnjevo krono, vrcek, 4. grb ljubljanske škofije, 5. Ime Marijino, Veronikin prt, roka (ki klofuta), mec, bic, palica in posoda, 6. angel s sulico, klešcami, gobo in kladivom. 904 Dolinar 1976, 126. 9 os Steska 1906, 22,23,24 (sl.) -Steska 1935, sl.168. -Stular 1968, -156.-Sempetrski ciborij ima šesterolistno nogo, renesancni vozel in jajcasto cašo s pokrovom, ki se zakljucuje z gotsko fialo s križem na vrhu. V medaljonih na nogi so vgravirani: Jezusov in Marijin monogram, sv. Peter in Pavel, grba škofije in škofa Hrena z napisom: THOMAS NONVS EPVS LABACENSIS, Hrenov rodbinski grb z Andrejevim geslom v.s.P. in napisom: ANDREAS CHREN S.C.M. CONSILIARIVS. Ob robu noge vgraviran napis: SACRATISSIMO CORPORIS IESV CHRISTI SACRAMENTO ANDREAS CHREN S.C.M. CONSILIARIVS ET ANNA CONIVGES H.D.D. A. 1627. Na pokrovu v stolpicu pod poznogot­skimi loki stoje kipci svetnikov (med njimi tudi sv. And­rej). 9o& SAL/PP I/2, p. 44,45.-Hk 1613, 24 r.-Valvasor, Ehre VIII., 671.-Dimitz 1862, 89. 901 stele 1952, 124,125. 908 Cevc 1981,280 (Kip sv. Petra je datiran v zgodnje 17. stoletje). 9 09 Hk 1613, 33 r.-Dimitz 1862, 89,90.-Radics 1898,112. 910 Hk 1613, 44 r.-Dimitz 1862, 90. 9 11 SAL/Gornji grad A -f 79, 25. avg. 1615: Andrej Hren je sporocil bratu Tomažu v Gradec, da mojster to poletje še ni mogel postaviti križa na Skofljici ("das Creiiz in der Skoffelza"). 912 Fr. Razlicnik, 2eleznica Ljubljana-Novo mesto, v: DS VII., Ljubljana 1894, 316.-Mikuž 1979, 64. 91a Hk 1613, 6 r: Iz notice ni razvidno, kje je Hren kupil slike za jezuitsko pristavo (morda je samo placal dolžno vsoto, slik pa ni kupil oziroma izbral sam). Radics je škofovo notico napacno pojasnil; trdi namrec, da je omen­jenih 6 slik naslikal Janzil. kar ni logicno, saj je bil mojster kamnosek (Radics 1878, 25). Prim. Dolinar 1976, 126: 9 slik naj bi Hren kupil jezuitom že leta 1611. 914 Hk 1613, 36 v. -Lotarinški trgovec se je oglasil pri Hrenu spet v novembru 1613 (Hk 1613, 49 r). 91 ~ Aurenhammer 1956, 44,91,94. -Prim. F. Stele, Bizan­tinske in po bizantinskih posnete Marijine podobe med Slo­venci, v: Razprave SAZU, Ljubljana 1944, 24 (388). 916 Hk 1613, 51 v. 9 17 Hk 1613, 51 v.-Prim. F. Pokorn, Loka, v: DS VII., Ljubljana 1894, 692: Pokorn piše, da je leta 1600 postala prednica loških klaris s. Katarina Holder, že 1603 pa jo je nasledila s. Klara Rizzi, ki je vodila samostan do 1627. Tedaj jo je vizitator nenadoma odstavil, zato se je pritoži­la patriarhu. Ob njeni resignaciji so leta 1628 popisali inventar samostana klaris v Loki, iz katerega je razvidno, da so redovnice imele le malo umetniških del. Opatinja je imela v sobi 8 slik ("quader stuckh"), ki v inventarju niso natancneje (po motivu) popisane (ASRS, Vic. I/2, zap. št. 2 -škofjeloške klarise). 91 9 Prim. Gruden 1910-1916, 844. 91 9 Hk 1614, 3 v. -Monats-Versammlung, v: MHVK XVII., 1862, 96, 97: "Biblia sacra germanica oder Catholische Bibel Ioannes Dietenbergers Collonie 1607" (om. pod Nr. 2) je bil tedaj zelo razširjen in mnogokrat ponatisnjen Dietenberger­jev nemški prevod biblije (Dietenberger 1475 -1537). 9 2o P. Radics, v: MHVK XVII., 1862, 96,97. 921 Radics 1880, 18,19 (Po P. Radicsu so heraldicni okras obdajale arabeske) . 9 2 2 Smrekar 1891, št. 15, str. 226,227. 923 Reisp 1968, 37. 92 4 Monats-Versammlung, v: MHVK XVII., 1862, 97. -Radics 1878, 26: P. Radics pravi, da je Herbard Auersperg leta 1614 podaril Hrenu biblijo "z naslikanimi miniaturami ... ker je bilo Auerspergu znano, kako rad ima Hren lepe slike." Biblijo hrani semeniška knjižnica v Ljubljani. 92~ Smrekar 1891, št. 15, str. 225 sq: V clanku s podnas­lovom "Biblia manuscripta" je J. Smrekar opisal dragoceno, na najboljši pergament pisano, z zlatom obrezano, v žamet vezano in s srebrnimi šcitki (ohranjeni so sledovi vogelni­kov in rozet) zavarovano biblijo z romanskimi inicialkami (o. 1300). Inicialke v modri, rdeci, rumeni in vijolicasti barvi prepleta živalska in rastlinska ornamentika. Na notra­nji strani sprednjih platnic je v ovalu naslikan koloriran grb grofov Auerspergov, pod njim je izpisan svetopisemski citat·: "Verbum tuum lucerna pedum et lumen semitarum nostra­rum. Psal. 119", nad grbom pa datum: "M.DC.XIV. prid. Cal. Febr./ I.M.D.S.M./". Na prvem listu pod Herbardovim posveti­lom škofu Hrenu je poznejši pripis "W. E. Com. ab Auer/sperg s.s." (prim. M. Kos, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, v: zuz VII., Ljubljana 1927, 151,152,sl.56.-Kos 1931, 125 sq). 926 Hk 1614, 9 r. • 21 Hk 1614, 5 r. • 2s Hk 1614, platnice zd. 929 Hk 1614, 16 v, 17 r. 930 SAL/PP I/2, p. 85,87.-SAL/PP I/3, 17 r. 931 Hk 1615, 7 v.-16. decembra 1614 je Hren iz Gornjega 367 Gradu odpotoval v Gradec, kjer je bil 25. decembra instali­ran za notranjeavstrijskega namestnika ("Rath-und statthal­ter in der Furstlichen Hauptstatt Gratz"), kamor ga je Fer­dinand imenoval že 24. okt. 1614. Bival je v Rauberjevem dvorcu ("Rauberhof") na Raubergasse in prejemal letno placo v višini 1000 gld.-Radics 1894, 199.-Gruden 1910-1916, 868.-Turk 1925-1932, 344.-Innerosterreich 1564-1619, 1967, 86,91.-P. Radics pripominja, da je Hren kot namestnik v Gradcu dal koncesijo predlaganemu Andreju Presterlu iz Kran­ja, ki se je potezal za mesto zidarskega presojevalca (Bau­richter), in je bil njemu po volji, da more vprašati v tež­kih in dvomljivih primerih pravnike za svet (Radics 1898, 114). -Za cas Hrenovega bivanja v Gradcu gl. tudi: Zahvala Tomaža Hrena za poslano mu vino, v: IMK IV., Ljubljana 1894, 216. 932 Prim. Turk 1938, 64: Turk poudarja, da je bil Hren v prvi vrsti dušni pastir. 933 Kidric 1929-1938, 99. 9 34 Kohlbach 1950, 195.-Cevc 1981, 242. 93 ~ Graus 1897, 95,103 sq,134: I. Graus piše, da je kape­lo z oltarno podobo sv. Roka in Boštjana dal postaviti vlad­ni namestnik Tomaž Hren, izreden podpornik jezuitskega kole­gija. Hrena opisuje kot vsestranskega zelo izobraženega moža, navdušenega za umetnost in znanost. 936 Prim. SAL/PP I/2, p. 106.-Hk 1615, 10 rv, 11 r.-Dimitz 1862, 99. 937 SAL/PP I/2, p. 118,119.-Hk 1615, 10 r. 930 SAL/PP I/2, p. 129. 939 V priljubljeno zvrst upodobitev slavnih mož, ki so jih obicajno spremljale kratke biografije, sodi Erbergova zbirka znamenitih Kranjcev, v katero je uvršcen tudi Hrenov graficni portret.-Klun 1853, 92.-Radics 1862, 40.-Gruden 1910-1916, 821 (sl.).-Turk 1925-1932, 349.-Prim. op. 1331. 940 o nakupu gradu Alttenburg je Hren obširneje spregovo­ril leta 1623, ko je iz dohodkov tega gospostva ustanovil vec beneficijev: "Cum ego THOMAS CHRONN Nonus Epus Labacen. {:licet indignus) Spatio 27 annorum atque antea in Decanatu: Praedicatura Labaci Ordinaria: ac Canonicatu meo: magnis meis laboribus ac Sudoribus tantam pecuniolam DEO bene pro­pitio ac benedicente vite collegissem (: accedentibus in meo Archiducalis, Regiae ac Sacrae Caesareae M.tis Locumtenenti­ae Excelsi harum Prouintiarum Regiminis Officio, a Carniolae Ducatus Statib. 2000 fl, a styriae Proceribus autem 4000 fl honorarys muneribus:) exinde coemi, ab eisdem Styriae Proce­ribus ac Deputatis Arcem et Dominium Alttenburgam (:posthac nomine appellandam MARIANUM, siue Marienburgh:) pro maiori pace et commoditate Domus Oberburgensis (:quippe plus Prae­decessores mei, in Sumptibus litium cum praefati Dominy Alttenburg possessoribus haereticis, exposuerunt, quam ego in pretio emptionis ... )." (SAL/PP I/2, p. 321 sq.,325) .-V gradu se je zakoreninilo luteranstvo, ko je bil njegov last­nik Ivan Kacijanar. Pozneje je pridobil gospostvo Balthasar Waagen, nato (1602) ga je dobil v najem njegov sin Hanns Sigismund Waagen baron Waagenberški (baron v Soštanju in Preboldu), potem pa so ga kupili štajerski deželni stanovi. Tako je vse do leta 1615, ko si je Alttenburg pridobil v last škof Hren, gospodovala na gradu hereticna gosposka.­Thalnitscher, Epitome, 68. -Jellouschek 1852, 35.-Jellou­schek 1854 b, 23,30.-Orožen II/2, 170 sq. -Orožen V., 543 sq. -Pirchegger 1962, 200 sq. -Stopar 1976, 3 sq. -Stopar 1977, 80 sq.-Stopar 1982, 586 sq. 941 Hk 1615, 8 r. 94 2 Prim. Hk 1617 a, 6 r, 42 v. -SAL/PP I/2, p. 321,325, 349.-Valvasor, Ehre VIII., 670 (om. vsoto 14.000 gld) .­Dimitz 1862. 27.-Orožen II/2, 171 (Po Orožnu je Hren odku­pil grad Alttenburg za 4000 gld. -Prim. Stopar 1982, 586 sq).-Radics 1898, 118 Prim. Turk 1925-1932, 347 (om. vsoto 14.000 rajnišev). 94 3 SAL/PP I/2, p. 325: " ... Arx ipsa ALTTENBVRGA siue MARIANA •.. Missae Hebdomadariae fundationis •.. pro Altari et Sacello; quod ibidem in salla construximus, sub Titulo S. NICOLAI Epi Myren. et Omnium SS. Pontificum et Confess. ac principaliter S. ANGELI Custodis totiusque Coelestis Mili­tiae ereximus ... " 94 4 Hk 1617 a, 18 v.-Dimitz 1862, 28.-orožen II/2, 171, 177.-Stegenšek 1905, 83. 91 5 Orožen II/2, 171: V pismu, ki ga je 4. jan. 1620 Eli­as Andrian pisal v Gradec škofu Hrenu, je med drugim omenil tudi "Fulmen Alttenburgi ad Sacellum". 94 6 Cevc 1968 a, 49, sl.6.-Sliko, ki je visela v cerkvi sv. Petra v Stražišcu pri Kranju, hrani Gorenjski muzej v Kranju. 947 Plainer je slikal božji grob po graficni predlogi. Razen posamicnih graficnih listov so motiv znamenitega sve­tišca posredovala tudi obširnejša ilustrirana dela, na pri­mer "Ierusalem sicut Christi tempore floruit Coloniae 1584", "Theatrum terrae sanctae, Coloniae 1590" itd. Iz popisov škofijskega inventarja je razvidno, da je bila upo­dobitev božjega groba tudi v gradu Alttenburg; slika je omenjena v Buchheimovem inventarju "In den Neuen zweyen Zimern ... Typus Templi Hierosolomytani" (Inv. 1664), pozne­je pa jo srecamo tudi med postavkami Rabattovega inventarja "Ain quadrostukh in gemainen ramben Typus Templi Hierosoly­mitani, vnd Sacellum sepulchri Domini nostri Jesv Christi" (Inv. 1683), in nato v inventarnem popisu po Herbersteinovi smrti (Inv. 1702). V seznamu inventarja škofa Attemsa je slika "Typus Templi Hierosolemytani sambt Ram" omenjena v škofijskem gradu v Goricanah (ASRS, Inventarium A N.o 66, A.o 1759). 948 Valvasor, Ehre VI., 351,352.-Rupel 1959-1960, 104sq. 949 Pismo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena iz leta 1615, v: Novice XXXV., 1877, 365.-Prim. A. K(oblar), Nekaj o škofa Hrena spisih, v: LZ 1886, 700.-Radics 1878, 20.­Kidric 1921-1922, 85-86, 106-107 (v Kidricevem casu je Kani­zijev slovenski katekizem, ki ga je Dobrovsky leta 1816 še videl v Stuttgartu, veljal za izgubljenega). -Turk 1928, 18.-Rupel 1959-1960, 104 sq. -GostiSa 1970, brez paginaci­je. 950 Rupel 1959-1960, 107,108. 901 Gostiša 1970, brez paginacije, sl. 22-27. 952 Gostiša 1970, brez paginacije. 953 Gostiša 1970, brez paginacije, sl. 30-31.-Prim. Gru­ den 1910-1916, 863 (sl.). 9n4 Veider 1947, 36,37,99: Zunanji zidovi zakristije so bili pozidani iz rezanega kamna. Cerkev je preskrbela mojst­ru gradbeni material, delo pa je nadziral Mihael Taller. 9nn SAL f 4/21 (Golia I., 71).-Veider 1947, 99. 9 n6 Otorepec 1977,19(sl.)sq.-Plošca, ki ima obliko zgod­njebarocne oziroma poznorenesancne kartuše, je mocno poško­dovana, zato je zavojcevje le delno vidno. 9 57 ASV, ANV 137, Miscell. Tom. XII -La, 29. jan. 1613. 958 KAL f 57/26 (Porocilo je Hren poslal v Rim po nunciju Erazmu Paravicinu 25. julija 1616.-Prim. KAL f 12/3).-ASV -s. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1616. -Jellouschek 1854, 45 sq. -Radics 1878, 28. -Prim. Dolinar 1979, 205 sq. 9 n9 Po drugi varianti (prepisu) porocila sledi: "Cerkev sv. Petra v ljubljanskem predmestju, kjer je bila pred usta­novitvijo škofije maticna župnija, pa so jo opustošili in požgali Turki, sem obnovil, tako da je prav lepa (sijajna) in dragocena." 96o Stevilo posvetitev pokopališc se ne ujema z navedkom v prejšnji relaciji! 96 1 V drugem delu porocila našteva Hren v tej zvezi tudi monštrance, korporale, bogoslužna oblacila in paramente. 962 V drugem delu porocila Hren dostavlja, da so patroni nove župnije v Petrinji sv. Lovrenc, sv. Ahacij in tovariši mucenci. 963 SAL f 14/23.-SAL f 14/24 a,b,c (Golia I., 139). 9 6 4 Weissenfels =Bela Pec (Fusine in Valromana), z žup­nijsko cerkvijo sv. Lenarta. 96 ' Po drugi varianti je porocilo nekoliko drugacno: "Us­tanovil sem tiskarno v ljubljanskem jezuitskem kolegiju." 966 Hospic je bil namenjen kapucinom, ki so potovali v Gradec ali v Celje (MHVK 1854, 64). 9 67 v drugem delu porocila pravi Hren: "Beneški mojster je v veliko tolažbo vernikov napravil in postavil dragocene orgle;" v izvodu, ki ga je poslal v Rim, pa piše: "Organum sumptuosum Oberburgi per Venetos Magistros fieri, atque erigi curavi" (prim. ASV -S. Congr. Concilii Relationes 429 A Labacen., 1616) .-Stegenšek 1905, 126. 9 6 8 Hren pravi: "Nouum altare magnum affabre sculptum: Pauimentum chori ac sacelli marmoreum: Sepulchrum Christi pretiosum, cuius in hebdomada Sancta usus apud nos est." 9 69 Hrenov navedek "Ubi olim sanctimonialium conuentus erat" ne nakazuje podmene, temvec zgodovinsko resnico, ki jo je v izvodu za rimsko kurijo še nazorneje podcrtal (ASV -S. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1628. -gl. op. 1318). 970 Hren pravi: "Denique totam illam veterem Ecclesiam Oberburgensem quondam Abbatialem, picturis, imaginibus et operosis illustraui ornamentis -25. Jul. 1616." V drugem delu porocila še dodaja: "Stolnico, cerkev sv. Petra v ljub­ljanskem predmestju, in gornjegrajske cerkve Device Marije, sv. Marjete, sv. Uršule ... , sv. Marije Magdalene in sv. Pavla sem delno poplemenitil s slikarijami, delno od temel­jev obnovil." 97 1 KAL f 57/26.-Drugi del (izvod) porocila je pisal Hren v Gradcu 25. avgusta 1616 in ga je po apostolskem nun­C1JU Erazmu Paravicinu poslal rimskemu prokuratorju Alfonzu Picu.-Jellouschek 1854 a, 62 sq., 69 sq.-Gruden 1910-1916, 868. 97 2 Prim. Dolinar 1979, 210 sq. 91 3 Hren v relaciji poroca, da je ob oltarju sv. Franciš­ ka luteranski predikant pokopal svojo ženo. Hren je ukazal izkopati njeno truplo (Prim. SAL/PP I/1, p. 44.-Stele 1952, 123.-Dolinar 1979, 207 sq.). 974 Prim. Dolinar 1979, 210: Hren nadaljuje s porocilom, da je bila v pliberškem gradu kapela s tremi oltarji. Ker so protestanti oltarje razbili, tece sedaj pravda pred nadvoj­vodskim sodišcem. 97~ Hren nadaljuje s ponovitvijo podatkov iz pontifikal­nih protokolov. 9 7 6 Prim. KAL f 57/28-1616 (Alphonsus Pichus prejme Hre­novo relacijo).-KAL f 57/29-1617 (Alphonsus Pichus pošlje odgovor na Hrenovo relacijo). 91 7 KAL f 259/1 -Acta Capitualiter. 97 8 KAL f 48/4 (izredno sveto leto). 9 7 9 Hk 1617 b, 33 v.-Hk 1620, 4 v.-SAL/PP I/2, p. 191.­ Valvasor, Ehre VII., 469.-Dimitz 1862, 100. 980 Hk 1617 a, 5 v, 28 v, 29 r, 42 v.-svecniki, ki jih je izdelal mojster Zwygott, so nedvomno identicni s tistimi, ki jih omenjajo popisi škofijskega inventarja. V seznamu po umrlem škofu Buchheimu so med "Khierchen Silber vnd Ornat" našteti "Sechs silbern vnnd vergoldte Altar Leichter, von Herrn Thoman see:" (Inv. 1664). O Hrenovih svecnikih poroca­ta pozneje tudi Rabattov in Herbersteinov inventar: "Sechs silbern vegulte Altar Leuchter, mit dem Chronischen Wappen bezeichenet" (Inv. 1683, Inv. 1702) .-Prim. Radics 1878, 29.-Radics 1894, 162: P. Radics napacno trdi, da je Hren dal napraviti dragocene srebrne svecnike v Ljubljani.-Prim. Kohlbach 1950, 195 (svecniki pri graških dominikankah). • 81 Cevc 1981, 228. 982 SAL/PP I/2, p. 119. 983 Hk 1617 a, 4 r, 10 r.-Dimitz 1862, 28. 98 4 SAL/PP I/2, p. 173,174. 98~ SAL/PP I/2, p. 175 sq.-Hk 1617 a, 15 r.-Dimitz 1862, 28. 986 SAL/PP I/2, p. 175. 987 SAL/PP I/2, p. 180 sq.-Hk 1617 a, 18 r.-Dimitz 1862, 28. 988 Hk 1617 a, 18 r. 999 Hk 1617 a.-KAL f 112.-24. febr. 1617 je Andrej Hren porocal bratu v Gradec o Schryepperjevi smrti, pogrebu in izdatkih.-Dimitz 1862, 28. 990 ASV, ANV 137, Miscell. Tom. XII -La, 6. maj 1613. 991 Hk 1617 a, 15 v.-KAL f 39/8: Inuentarium ... Georgen Schrieperj, Philosophiae Doctoris, Canonici Labacensis, 20 apr. 1617.-V inventarju so omenjene tudi slike, pri katerih smemo upraviceno domnevati oziroma upoštevati delež umetni­kov iz Hrenovega kroga: "sein Herrn Georgen seeligen Abcon­trafactur von ollfarben, schon eingefast (pripisano: an Bistumb vorhanden); sein Herrn Georgen seeligen Effigies von Ollfarben schlecht, an der Wandt hangend (v prepisu inven­ tarja: sein Effigies an der Wandt von cllfarbenl; ain aingefaste, illuminierte, an denen Wenden hengende Pilder, oder taffelein." 9 9 2 KAL f 39/9: Andreen Chronns ... Raytung, wegen M. Ge­orgij Schryepper ... seeligen VerlaSes, so Ime Vertrauet worden (23. Sept. 1619). 993 KAL f 43/9. 994 Hk 1617 a, 19 v, 20 r.-Dimitz 1862, 28. 995 V nekaterih dokumentih oziroma prepisih je navedena letnica 1619 (prim. Turk 1925-1932, 347). 996 KAL f 57/32.-Prim. SAL/PP I/2, p. 185.-Septembra 1617 je Hren hudo zbolel, tako da zdravniki niso vec upali na ozdravitev. O tem je porocal Bertogna papežu. 9 97 Pri tem oltarju, pravi Hren, je maševal poznejši papež Klemen VIII., ko je kot poslanec potoval na Poljsko.­Pozneje (1621) je Hren pri papežu Gregoriju XV. izposloval za škofijsko cerkev v Gornjem Gradu nekaj odpustkov; o tem je bil izdan latinski breve, ki ga je v slovenskem prevodu izobesil v cerkvi (KAL 49/3.-Prim. Koblar 1886, 700.-Kob­lar 1899, 162.-Golia 1958, 134,135). 99 0 Ljubljanski dekan Mihael Mikec (Mikez, Mikhez) je umrl leta 1620. V inventarju, ki so ga sestavili 28. avg. 1620, je popisanih vec dragocenih zlatarskih izdelkov in umetniških del, na primer: "Ain von ollfarben gemaltes Stuekh St: Michaels Bild, ain gsimbsein passionstuckh sambt Vnser lieben Frauen, ein illuminirte Taffellein de Innocen­tia, ain Passion Stuckh von ollfarben, Saluator vnd Maria zway Stuckh, ein khleines S.ti Michaels Bild, Vier Tafelein, St: Maria Magdalena Bild von ollfarben, mehr ein grosse Tafl mit den Jungsten Gericht von wasserfarben, neun Mappas vnd andere Tafelein von Wasser farben, von off ollfarben ein vngefastes Stuckh Vnser Lieben Frauen verschaidung soll Maister Gerhar Maller bey handen haben, am Gsimbs ein khlai­nes Maria Bild mit dem Khindlein ... " (KAL f 312/1). -16. avg. 1624 so popisali inventar za umrlim kanonikom, ucenim Gašperjem Bertognom. Pri popisu je bil navzoc tudi Joann: Baptista Costa Bildschnizer. V seznamu je naštetih vec umet­niških del: "vier gemalte Stuckh, mehr ains cum Triumpho Bachy, mehr ein gemalls stuckh ... vnd der bildnus Iudit, ain Maria bildt, mehr zway stuckh S: Maria Magdalena vnd Judit, mehr ein Maria Magdalena bildt khlienner, zway schone Altarl, mehr ein Altarl mit crucifix, ain ledigs gemall auf papier S. Francisci, ein hulzes versilbertes Crucifix mit ein vergulten Jesu Bildt, ein gemalls Vesper Bildt ... " (KAL f 312/1). 999 Iz pisma ni razvidno, na kateri dve kapeli je mislil Hren; kapela vseh svetnikov je bila namrec že pred leti poslikana in opremljena, Jurijevo so uredili šele po njegovi vrnitvi iz Gradca, kapelo sv. Trojice, ki jo je uredil ozi­roma obnovil beneficiat Mikec, pa je posvetil že leta 1614 (SAL/PP I/2, p. 83). Morda je izraz "kapela" v tem primeru uporabil za baldahin, pod katerim sta stala ob slavoloku namešcena oltarja (sv. Andreja in sv. Marije Magdalene.­prim. Veider 1947, 71), ali pa je morda imel v mislih uredi­tev kapele sv. Rešnjega Telesa (prim. ASV -s. Congr. Conci­lii -Relationes 429 A Labacen., 1628). 1000 KAL f 56/48, 22. maj 1619. 1001 SAL/PP I/2, p. 225,226. 1oo2 'KAL f 98: Hren je razložil pomen posvetitve in zgo­dovinski nastanek obreda: "Constantinus Magnus aedificauit Basilicam S. Joannis Euangelistae in Laterano, s. Petri, Pauli, S. Crucis in Hierlm. S. Syluester illud consecrauit: et formulam consecrandi dedit. Ecce apparuit in pariete Ecc.lae Saluatoris Imago." Razen zgodovinskih realnosti so bile škofu všec tudi legendarne primesi. 1003 Orožen II/2, 23. -Stegenšek 1905, 140. -Cevc 1965, 157,158.-Cevc 1966, 73.-Curk v., 13.-Cevc 1968, 93.-Cevc 1981,231.-Prim. Radics 1861 a, 243 sq.-Radics 1878, 28. loo4 Orožen II/2, 11.-Cevc 1981, 233, sl. 177. 1oon Cevc 1981, 233,327: E. Cevc je pokazal na primerjavo Textorjevega nagrobnika z epitafom Casparja Rainerja v bene­diktinski cerkvi na Osojah na Koroškem. loo& Prim. Cevc 1976, 318. 1001 Orožen II/2, 23. -Stegenšek 1905, 140. -Cevc 1965, 157 sq.-Cevc 1966, 73.-Simoniti 1979, 221,222.-Cevc 1981, 327.-Napis na epitafu govori o Textorjevi smrti v Donauwor­tu (prim. Thalnitscher, Historia, p. 86). 1ooe SAL/PP I/2, p. 232. 1009 SAL/PP I/2, p. 232.-Hk 1620,4 v.-Dimitz 1862,100.-Cecilija Renata je bila rojena 1611, umrla je že 1644. 1010 SAL/PP I/2, p. 232. 101 1 SAL/Skofje 2 -T. Hren. 1012 Hrenovo sodelovanje z graškimi mojstri še ni dovolj raziskano. Skof bi morda utegnil vzdrževati stike s slikar­jem Jacobom Klingkom ("Hofmaler in Graz"); ta je slikal med drugim tudi za graške dominikanke, s katerimi je bil Hren prijateljsko povezan, umrl pa je okoli 1621 (Prim. Graz-Ka­talog 1964, tab. 53). Doslej znani pisani viri o tem ne govore.-Skoraj neverjetno se zdi, da bi mogel Hren prezreti slovito sliko Maria-hilf, ki jo je za graško dominikansko cerkev naslikal de Pomis (1611). Milostna podoba, na katere nastanek se vežejo legende, velja za umetnikovo najslavnejše delo. V notranjeavstrijskih deželah se je ta tip s kopijami in bakrorezi zelo razširil (G. Marauschek; K. Woisetschla­ger, v: De Pomis 1974). 1013 Prim. KAL f 288/1 Kapiteljski racuni 1619: 6. marca 1619 je Weissmann prejel 2 fl 40 kr za obnovo in iz­boljšavo križa, ki so ga uporabljali v stolnici pri obredih velikega tedna. 1014 KAL f 138/31, 21. maj 1619.-Prim. Cevc 1970, 21: E. Cevc pripominja, da je Hren narocil "Sti. Nicolai Historiam" za stolno cerkev morda prav zato, ker legenda sv. Nikolaja na samem oltarju ni bila zastopana, razen tega pa je bil glavni cerkveni patron, sv. Nikolaj, potisnjen na zelo pod­rejeno mesto v predeli oltarja in je še to mesto moral deli­ti s sopatronoma sv. Krištofom in sv. Martinom. Hren je želel, da bi bila slika "pravocasno" dokoncana, vendar ni razvidno, kakšen termin je hotel ujeti. Ker je narocil delo spomladi 1619, je morda z njim želel proslaviti obletnico postavitve oltarja nad svetnikovim grobom v Bariju (1319). 10 15 SAL f 36, 20. jul. 1619 (Golia I., 207,208: cit. f 38) .-Skofu Tomažu je pisal pismo Andrej Hren in ne Andrej Tavcar (prim. Veider 1947, 61, 103). 101& KAL f 12/9-1-14 (Golia II., 37). -Prim. KAL f 12/ 9-1-24 (Golia II.,38): Vizitator Carcanus je ob svojem obis­ku dolocil, naj v stolnici odstranijo stari oltar sv. Reš­njega Telesa. 101 7 Thalnitscher, Historia, p. 43. -Veider 1947,59. ­Prim. tudi SAL f 23/3, 3. jan. 1596 (Golia I., 191): Ljub­ljanski župan Jakob Corthoni je podaril ljubljanski stolnici sliko, ki je visela poleg oltarja sv. Rešnjega Telesa, ven­dar ni razvidno, da bi se podatek nanašal prav na sliko Zadnje vecerje, ki jo je omenil Dolnicar. 101a KAL f 12/9-1-15, 16. avg. 1620 (Golia II., 38). ­Prim. KAL f 115/7: Christoff WeiSman potrjuje, da mu je ljubljanski škofijski oskrbnik Adam Clemendt 2. avg. 1620 izplacal 4 fl, 29. avg. 1620 pa 3 fl. Honorar je najbrž v zvezi s stolniško sliko sv. Nikolaja. 101 9 Thalnitscher, Historia, p. 36 sq., Fig. III. -Vsi prizori na risbi niso narisani razlocno. 1020 Veider 1947, 61 sq.-Stele 1969, 287 sq.-(Po Stele­tu naj bi bila podoba sv. Nikolaja naslikana na platno). 1021 SAL f 36, 20. jul. 1619 (Golia I., 207,208: cit. f 38).-Veider 1947, 61, 103.-V pismu, ki ga je poslal bratu Tomažu v Gradec, našteva Andrej med zgornjimi motivi Boga Oceta in sv. Duha, z Dolnicarjeve risbe pa je mogoce razbra­ti, da gre za Jezusa in Marijo, kar bi se ujemalo tudi z Equilinovo legendo o sv. Nikolaju. 1022 Prim. Thalnitscher, Historia, p. 38 sq. -Veider 1947, 62.-Besedilo o viharju ni napisano na pravem mestu. 102 3 Thalnitscher, Historia, p. 36 sq.-Veider 1947, 61, 62. 102c Veider 1947, 61. 102' Tomic-De Muro 1966, 105 sq. 102• stele 1969, 292,293. 1021 Pri narativno bogatih ikonah z "žitijem" se je usta­ lil nacin slikanja z osrednjo figuro svetnika, okrog katere­ga so bile razvršcene manjše podobe s prizori iz njegovega življenja (Stele 1969, 291). 102e stele 1965, 211,222. 1029 Prim. Mikuž 1979, 13.-E. Cevc, Stukature v stiškem vhodnem stolpu iz l. 1620, v: Zbornik obcine Grosuplje 13, Grosuplje 1984, 161 sq.: E. Cevc poudarja, da so v stiških upodobitvah ocitno priostreni protiluteranski motivi; tako se je na primer znašel v peklu predikant s knjigo na hrbtu v nasprotju z upodobitvami reformacije, ko se znajdejo v peklu papež, kardinali in škofje kot služabniki Babilona. 10• 0 Mil.le 1932. 1oa1 Thalnitscher, Historia, p. 73. 1 0 32 Dimitz je mislil, da je bila heraldicna plošca vzi­ dana v cesarski špital, ki naj bi ga Hren obnavljal (Dimitz III. (1875), 457). Tudi M. Prelesnik je po Dimitzu prevzel, da je dal škof Hren popraviti cesarski špital. (Prelesnik 1901, 328.-Prim. Turk 1928, 24).-Prim. Otorepec 1977, 20: B. Otorepec je v krajši razpravi obdelal vrsto Hrenovih grbovnih plošc; manjšo, v podporni zid hiše na Ciril Metodo­vem trgu 9 vzidano plošco z letnico 162. (zadnja številka ni citljiva) je po kompoziciji (na prsih orla, ki zaznamuje ljubljansko škofijo, je postavljen Hrenov grb kot središcni šcit) primerjal gornjegrajski iz leta 1602, napis "Thomas IX. episcopus Labacensis collapsam ereximus" pa je razložil s podmeno, da je Hren popravil oziroma postavil podporni zid (škarpo). 1033 ASV, S. Congr. Concilii -Visita apostolica f 120, Acta Visitationis Apostolicae Episcopatvs Labacen: ex com­missione fel: record:is Pavli qvinti Pon: Max: a F ( rat) re Sixto Carcano Epo Germanicien: peractae anno Domini 1620 ac breve compendivum pro informatione.-Gl. tudi KAL f 43/5 -Kopija bule papeža Pavla V., 4. apr. 1620. -KAL f 12/9-1­36.-Hk 1620, 29 r.-Dimitz 1862, 101. 1034 Carcanus je grajal Hrena predvsem v tistih stvareh, v katerih ga je negativno ocenil že prvi apostolski vizita­tor Salvago. Ocital mu je, da je brez soglasja apostolskega sedeža svojemu bratu izrocil v upravo in užitek grad Gorica­ne; da na prigovarjanje domacih nalaga kmetom in duhovnikom mnoga bremena; da svojih zadev ne razrešuje, temvec sklepe odlaga iz dneva v dan; da doslej še ni sklical splošne ško­fijske sinode, pri cemer Carcanus trdi, da shod duhovnikov na dan sv. Doroteje v Gornjem Gradu ne zasluži tega imena; da je svojo škofijo doslej komaj enkrat vizitiral, ceprav ga je že Salvago opomnil, naj to stori sam osebno vsaj vsako tretje leto; da zaradi njegove odsotnosti v Ljubljani cveti herezija in se razrašca nesloga; da doslej v Ljubljani še ni ustanovil semenišca, kot mu je naložil Salvago, zato v stol­nici primanjkuje klerikov in se tako celo pri slovesnih mašah dogaja, da ministrira le kak bosonog decek; da slabo vzdržuje duhovnike v gornjegrajskem kolegiju; da v škofijski kuriji nima konzistorija; da se vikarji pritožujejo cezenj, ker jih poleg rednih dajatev obremenjuje še z izrednimi, na primer zato, da bi ustanovil tiskarno, ki je sploh še ni, ali za popravilo miter, ko bi se vendar denar po njihovi sodbi moral porabiti za potrebnejše reci; da obhajanje praz­nikov v škofiji ni enotno, zaradi množice praznikov pa pogo­sto ne upoštevajo prav tistih, ki so sicer zapovedani v vesoljni Cerkvi (prim. spisek zapovedanih praznikov za ce­lotno ljubljansko škofijo, ki ga je Hren sestavil leta 1615: SAL/PP I/2, p. 142 sq.); da se v bogoslužju ne drže enotnega obrednika in se celo škof sam pri opravljanju episkopalne službe drži starih, tudi že odpravljenih ali celo od rimske Cerkve prepovedanih navad in obredov; ocita mu preveliko dobrodušnost in pravi, da zaradi njegove prevelike prizanes­ljivosti mnogi duhovniki že dolga leta žive v konkubinatu, on pa proti njim ne ukrene nic strožjega; da je nekatere heretike dovolil pokopati v cerkvi ali na katoliškem pokopa­lišcu, seveda za denar, ki ga je namenil za gradnjo (Prim. ASV, ANV, Crim., f 25 -Super sepultura haeretico in Eccle­sia Catholica data, contra R. D. Episcopum Labacensem); da v dobrih dvajsetih letih škofovanja kljub mnogim obljubam in zelo ugodni legi škofije v bližini Italije ni niti enkrat opravil dolžnega obiska Rima "ad limina Apostolorum"; da svojim župnikom, vikarjem in kapitularjem nima navade izda­jati dokazilnih pisem ter tuje ordinira tudi brez spriceval njihovih ordinarijev; da v škofiji nima penitenciarija in teološke prebende, niti bule "In Coena Domini" (bula papeža Pija V. iz 1568); da SVOJ1m duhovnikom dovoljuje trgovati z vinom in izterjevati za delitev zakramentov in blagoslavlja­nje predmetov cezmerne vsote denarja. 103~ Carcanus je razen naštetega pohvalil Hrena tudi zaradi vnetega reformacijskega dela, ki ga je opravljal celo v veliki življenjski nevarnosti, in ga je krivoversko plem­stvo zato hudo preganjalo; delo je opravil tako temeljito, da je na njegovem podrocju ostalo le malo krivovercev. Po­hvalil ga je med drugim tudi zato, ker daje zgled pobožnosti in je v ta namen prevedel v slovenski jezik vec molitev, pesmi, evangelije in apostolska pisma; ker ima za cerkvene zadeve zelo gorece in apostolskemu sedežu vdano ljudstvo; ker je vizitatorja (Carcana) ponižno in spoštljivo sprejel itd. 1036 Kanoniki niso imeli urejenega statuta in natancno dolocenih zadolžitev, zato se je vsak vsiljeval v delo dru­gega in hotel nad drugimi uveljaviti svojo oblast. Tako so se med njimi vnemali nenehni spori, ki jih niso razreševali pri ordinariju, ceprav je bil njihova prva instanca, terr.vec so se takoj obrnili na nuncija ali na rimsko kurijo. Pohvale vredna ni bila niti njihova molitev v koru niti pastoracija v stolni cerkvi. 1 031 O duhovnikih je Carcanus zapisal, da si vecina izmed njih izposluje župnije in beneficije z denarjem (s podkupo­vanjem prezentatorjev). Po njegovi oceni so bili skoraj vsi za dušnopastirsko delo neizobraženi, niso se poglabljali v študij, pac pa so se "urili v ekonomiji" tako, da so skoraj vsi prodajali vino v župnišcih. Le malo jih je živelo brez konkubin in potomstva in, ceprav jih je škof zato ukoril z denarno kaznijo, so se vnovic vdali takemu življenju. Mnogi so se po vizitatorjevih besedah zalivali z vinom noc in dan. Vizitatorjeva opažanja o simoniji, nevednosti in konkubinatu duhovšcine govore s splošni sliki tega casa, ki je bila v marsicem nasledek neugodnih socialno-ekonomskih pogojev (O množicnem konkubinatu duhovnikov na naših tleh prim: ASV, ANV, Crim. 3, 3 -Labacensis -Visitationes super concubina­tu •.. ). Carcanus je tudi pri podeljevanju zakramentov opa­zil precej nerednosti in brezbrižnosti. Nekateri duhovniki niso odhajali k umirajocim, ceprav so ljudje to želeli, zakrament bolniškega maziljenja pa po mnogih krajih sploh ni bil v navadi. Duhovniki so uporabljali neobicajno obliko odveze in se nekateri tudi sami po vec let niso spovedali. Pri vodenju župnij niso uporabljali predpisanih knjig ali jih sploh niso imeli. 1 o 3 e Rimski obrednik "Rituale Romanum" iz leta 1614 v ljubljanski škofiji dotlej še ni bil splošno uveljavljen. ­Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 215. 1039 Prim. Mantuani 1932, 98 sq., 138 sq.: Tudi v ohran­janju starih obredov in liturgije je kazal Hren doloceno mero konservativnosti, vendar je ob tem interesantno, da je v nekatere oblike bogoslužja vpeljeval materin jezik (npr. evharisticni napev v slovenskem prevodu), da bi liturgijo približal ljudstvu. 1 040 Prim. Mayer-Hirnmelheber 1984, 64,65. 1041 Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 121. 10 •2 SAL/PP I/2, p. 262.-Prim. Prelesnik 1901, 305. 1043 ASV, s. Congr. Concilii, Visita apostolica f 120 Decreta visitationis Ap:ce Dioecesis Labacensis (na Carcano­ve dekrete se je še leta 1675 skliceval škof Rabatta v svoji relaciji: ASV -s. Congr. Concilii -Relationes 429 A Laba­cen., 1675) .-Dimitz 1862 a,11-12,30-32.-J. Smrekar, Zgodo­vinski zbornik 1888,91.-F. Ušenicnik, Obrednik oglejske cer­kve v ljubljanski škofiji, v:BV IV., Ljubljana 1924,123,124. 10 4 4 Carcanus je opomnil Hrena, naj sklice sinodo vsaj vsako drugo leto, naj v Ljubljani ustanovi semenišce po dekretih tridentinskega koncila, naj postavi konzistorij in ordiniranim izdaja potrdilna pisma, naj pod kaznijo suspenza vpelje rimski misal in brevir, naj poskrbi, da bodo cimprej tiskane knjige, ki jih je prevedel (predvsem je priporocal pesmarico), naj duhovniki pri pridigah uporabljajo njegov prevod evangelijev, naj dobro skrbi za klerike in si ne prisvaja beneficijev, ki niso pridruženi škofijski menzi, naj objavi spisek zapovedanih praznikov, ki jih je enotno za vso škofijo potrdil vizitator in naj skratka vse škofijske zadeve upravlja po predpisih tridentinskega koncila. 1 04o Apostolski vizitator Carcanus je med drugim narocil kanonikom, naj urede arhiv, kjer bodo shranjevali vse spise, ustanovna pisma in dragocene paramente. Duhovnikom je prepo­vedal vse dotedanje razvade (prodajo vina, obisk gostiln in plesov, konkubinat), rigorozno je dolocil njim primerno nošo in vedenje ter jim posebej priporocil katehezo in pridigova­nje, pri cemer, je narocil, naj se varujejo, da ljudstva z izpodbijanjem hereticnih dogem ne bodo še bolj zmedli, zato naj raje grajajo njih napake in jih spodbujajo h kršcanski pobožnosti. 1046 Carcanus je med drugim dolocil, naj duhovnike preiz­kusijo tudi v petju, preden jih pripuste k župnijskemu pas­toralnemu delu. V celotni škofiji naj vpeljejo rimski obred­nik. 1047 Prim. KAL f 12/9-1-24 (Golia I., 38): l. sept. 1620 je Andrej Hren pisal bratu Tomažu, da je apostolski vizita­tor Sikst Carcanus ukazal v stolni cerkvi zaradi prostorske stiske odstraniti oltar Matere Božje sredi cerkve ter tri stare oltarje (oltar sv. Rešnjega Telesa in dva druga). Tudi za ljubljansko šempetrsko cerkev je odredil, naj odstranijo oltar sredi cerkve.-Prim. KAL f 12/9-1-28 (Golia I., 38): 22. sept. 1620 je kurat v Planini pri Sevnici sporocil Hre­nu, da mu je vizitator ukazal podreti en oltar v cerkvi sv. Križa pri Planini, pri sv. Mariji v Zagorju pa "antiquas imagines ex altari auferri currauit." 101e Prim. Blatter aus Krain, 1865, 43: Po Carcanovih navodilih naj se "neprimerne slike unicijo".-Steska 1927, 5: V. Steska je zapisal, da je bil vizitator Carcanus olikan Italijan, zavzet za nove renesancne slike. Ko je vizitiral naše cerkve, "so se mu zdele gotiške freske prava spaka". 10 49 Pod postnimi pobožnostmi so bržcas mišljene pobožno­ sti Kristusovega trpljenjskega oziroma križevega pota. 10'0 Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 134. 1oo1 Prim. Mayer-Himmelheber 1984, 205. 10'2 Mayer-Himmelheber 1984, 123. 1 0' 3 Mayer-Himmelheber 1984, 117. -Prim. Stegenšek 1905, 176. 105• Carcanus se je tudi pohvalil, da je poravnal Hrenove spore z odlicniki, s kanoniki in s proštom; da je posvetil vec cerkva, pokopališc in oltarjev (gl. op. 1424, 1425); da je vnovic blagoslovil katoliška pokopališca, s katerih so izkopali trupla heretikov itd. 1055 Prim. Veider 1947, 39.-Prim. Dolinar 1980, 27. 1056 Prim. KAL f 12/9-1-36, l. sept. 1620, 31. okt. 1620 (Golia II., 38).-Oltar sredi ljubljanske stolnice je odpra­vil šele škof Scarlichi (Prim. ASV -S. Congr. Concilii Relationes 429 A Labacen., 1634: "Altare quondam in medic ... demolitus sum"), iz cerkve pa je odstranil tudi nagrobne spomenike in vso drugo navlako (Prim. Dolinar 1980, 27). Ob tem velja omeniti, da je tudi že Hren leta 1614 v cerkvi na Igu dal prestaviti "zelo neprimerno postavljen" oltar iz sredine cerkve v ladjo (SAL/PP I/2, p. 85 sq.), kamniški župnik in patriarhov komisar Sebastijan Trebuhan pa je na primer že leta 1601 prosil patriarha za dovoljenje, da bi smel iz župnijske cerkve odpraviti oltar sv. Ane, ki je stal prav pod slavolokom prezbiterija in prepreceval pogled k velikemu oltarju (Koblar 1892 a, 51). 1057 Hk 1621, 11. avg.-Dimitz 1862, 101.-Turk 1928, 25: J. Turk pravi, da se Hren na severu kot notranjeavstrijski namestnik ni pocutil dobro, ceprav je bil tesno povezan z vladarsko hišo. 105e SAL KF III/365/6, 30. nov. 1621 (Golia II., 34).­Turk 1925-1932, 347: Hren je poživil božjo pot v Aachen in tamkajšnje cešcenje sv. Cirila in Metoda ("SS. Cyrill et Methodii confessorum nationis slavicae apostolorum ac patro­norum ..• huius nostrae nationis slavicae"). 1 0 5 9 KAL f 56/2. 1060 Hk 1622, 24 v. -SAL/PP I/2, p. 276. -Dimitz 1862, 102.-Prim. Hofler 1978, 64 sq.-Hofler 1978, 66. 1061 Hk 1622, 25 r.-Prim. Hk 1610, 62 v.-SAL/PP I/2, p. 277 sq.-Valvasor, Ehre VIII., 707,708.-Thalnitscher, Epi­tome, 68.-Dimitz 1862, 102,103. -Radics 1894, 161.-Cešce­nje sv. Ignacija Lojola in sv. Franciška Ksaverija med Slo­venci. Spomin na tristoletnico proglasitve svetnikom 1622 ­1922, Ljubljana 1922 (Izdalo predstojništvo cerkve sv. Jože­fa).-Skerlj 1967, 159.-Skerlj 1973, 26.-Hofler 1978, 66, 67. -Slavo novih svetnikov so širile spominske grafike; te so posnemale podobe z velikih zastav, ki so jih izobešali v cerkvi sv. Petra v Rimu ob slavju kanonizacije. Tudi razgla­sitev sv. Izidorja, Terezije Avilske, Filipa Nerija, Ignaci­ja Lojolskega in Franciška Ksaverija je ilustriral intere­ santen bakrorez iz 1622 (Male 1932, 99 sl.). 1062 Prim. op. 1570. 1063 Cvetko 1964, 70. • 0 64 Radics 1880, 17 (Radics napak trdi, da se je s pos­likavo gledaliških dekoracij ukvarjal tudi slikar Janzil) .­ F. Kavcic, Znameniti Slovenci, v: IMK IX., Ljubljana 1899, 13.-Skerlj 1967, 159.-Cevc 1968 a, 49.-Skerlj 1973, 39. 10&5 Hk 1622, 34 r.-Dimitz 1862, 103. 1 0 66 SAL/PP I/2, p. 285,288 sq. -SAL f 23/7/5,6 (Golia I.' 192). 10 67 SAL/PP I/2, p. 291 sq. -Valvasor, Ehre VIII., 689.­Prirn. L.,M.M. Tacchella, Il cardinale Agostino Valier e la riforma tridentina nella diocesi di Trieste, Udine 1974,167. 1068 ASRS I/18 r, T. Hren -Pisma, 9. avg. 1629. 1o6• SAL/PP I/2, p. 297 sq. (Golia II., 23,24). 1010 SAL/PP I/2, p. 297,298. 10 71 SAL/PP I/2, p. 298: " ... BARBANAM B. MARIAE Virginis Insulam ac Templum ... appulimus. Ubi in Templo pulcherrimo, Summoque DEIPARAE Virgini Sacrato Altari (:prius reuelata Virginis corona ... ) Sacrum MARIANUM decantaui ..• " 1012 Benedik 1974, 98 (tipkopis).-Kapucinom, ki so se naselili na Reki leta 1613, je nadvojvoda Ferdinand namera­val izrociti v upravo cerkev na Trsatu (Prim. ASRS, Vic. I/6 -VII -5, Bauhtilff derer Capuciner zu Fiume und Cilli) .­Kapucin p. Nicolaus de Sebenico z Reke je bil s Hrenom 2e prej v pismenih stikih (Prim. Golia 1958, 134). 1073 SAL/PP I/3, Memoratu digna, p. 70 v, 71 r, 17. okt. 1622.-Hren je pisal tudi koprskemu škofu Girolamu Rusca, omenil je svoj obisk v Trstu in Kopru, in se mu zahvalil za gostoljubje (SAL/PP I/3, Memoratu digna, 69 v, 70 r, 17.okt. 1622). 10 7 • Hk 1622, 24 r.-Dimitz 1862, 102. 10 7 0 Hk 1622, 34 r, 62 v.-Dimitz 1862, 103. 1076 KAL, Kap. racuni. -Za grad Alttenburg (Vrbovec) je Hren rad uporabljal izraz "in castro Mariano". 1077 Oro2en II/2, 171.-Stopar 1976,10.-Stopar 1982, 586 sq.: I. Stopar je razlo2il razvoj grajskega kompleksa. Grad, kot nam ga je predstavil Vischer (Vischer, Topographia, sl.1) in kot se je ohranil do danes, ni mogel nastati pred koncem 16. stoletja, v tej obliki pa naj bi leta 1615 2e stal, torej 2e tedaj, ko je prišel v last ljubljanske škofi­je. Grad so 1635 oplenili uporni kmetje (Oro2en II/2, 172). 1018 Stopar 1976, 10. 107 9 Pomembno prizidavo h gradu Vrbovec je prispeval škof R. Scarlichi; omenili so jo tudi popisovalci škofijskega inventarja po njegovi smrti: "Im Eingang deS GschloS hat Herr Reinaldus bischoue see: Ein Stokh mit dreen schonen Zumern, Camer, Saal vnd Khuhl aufgebaut." (Inv. 1641). Poz­neje je grad dozidal tudi Buchheim. Popisovalci so v seznam grajskega inventarja zapisali: "In dem vndtern Neune Zimmern welihe Herr Otto Fridrich see: von Neuen pauen lassen, vnnd darundter der Ras Stall, oberhalb aber Traidt Casten ist ... Ein grosse Taffl Oberburg vnnd selbige gegendt Endtworffen." V spisku so omenili tudi Hrenov portret "In den Neuen zweyen Zimern" (Inv. 1664). Buchheimov del gradu je bil popisan pozneje tudi v Rabattovem inventarju "daS vndtere Neue ge­bau, so von Herrn Bischouen Otto Fridrichen aufgericht wor­den," našteti pa so bili naslednji prostori "Erstes Zimmer in dem Thurn, In dem andern Zimmer fur die forestier, In dem dritten Zimmer, auf dem Saal, in dem Ersten Zimmer daran, In dem andern Zimmer, daS lezte Zimmer in Thurn (Inv. 1683). Podatek zasledimo nato še v Herbersteinovem inventarju "volgt daS vndtere Neue gebau, so von Herrn Bischouen Otto Fridrichen aufgericht worden" (Inv. 1702). 1oeo Hk 1626, 27 v.-KAL f 36. 1081 Hk 1627, 5 v. 1oa2 Hk 1627, 5 v. 1083 Hk 1625, 23 r.-Hk 1626, 27 r. 109• Stopar 1982, 589. 1090 Orožen II/2, p. 171,172,177. 1 0 8 & KAL f 36. 10 9 1 ASV -s. Congr. Concilii -Relationes 429 A Laba­cen., 1628 (gl. op. 1318). 1 0 99 Po Scarlichijevi smrti so v grajski kapeli v Vrbovcu popisali "Ein grosses Passion Bildt von oel farben. Mehr zwen khleine Taffelein." (Inv. 1641). V Buchheimovem inven­tarju zasledimo podatek: "Auf den Sall -Ein grosses Quader St: ob dem Altar Christi begr6bnuS", sledi pa "Inuentarium Capellae zu Altenburg" (Inv. 1664). Popisovalci Rabattovega inventarja so o kapeli gradu Vrbovec zapisali: "Inuentarium der Capelln alda -DaS Altar bildt Sepultura Christi" (Inv. 1683). 1oe9 KAL f 36, 11. nov. 1624.-Cevc 1981, 234. 10 9 o Malo verjetno se zdi, da bi Marijin grb na Vrbovcu mogli pojasniti z grbom (srce z vrisanim križem in zlato krono na vrhu), ki ga je po legendi Mati božja razodela Antonu Padovanskemu, reševal pa naj bi kuge (bolezni) in magicnih sil prebivalce, ki so z njim zaznamovali vrata ali hišo (Prim. B. Kleinschmidt, Antonius von Padua, Dusseldorf 1931, 269,307,327, 375,378.-Veider 1944, 104). 1091 Leta 1626, ko naj bi v cerkvi sv. Elizabete v Slove­njem Gradcu lesen strop v ladji nadomestili z banjastim obokom (prim. F. Serbelj, Slovenj Gradec, Ljubljana 1983), so vzidali v cerkev spominsko plošco z Marijinim monogramom in s Hrenovimi zacetnicami T.E.L. 1092 KAL f 36.-Cevc 1981, 234. 109a Cevc 1981, 193,194. 1094 Za opozorilo na vrbovško plošco se zahvaljujem dr. Emilijanu Cevcu. 1090 Valvasor, Ehre VIII., 666.-Thalnitscher, Historia, p. 51,86,87. -Orožen II/2, 21,22. -Stegenšek 1905, 140. -Cevc 1965,157 sq.-Cevc 1966,73.-Curk V.,14,15.-Cevc 1981, 231.-Epitafi iz temnosivega apnenca so danes v gornjegraj­skem lapidariju. 109& Prim. Cevc 1976, 321,322. 1091 Gl. op. 832. 1098 Hk 1622, 32 v, 52 r. -Radics 1878, 27: P. Radics je mislil, da si je Plainer pred slikanjem ogledal bojno mesto, ni pa upošteval grafiCne predloge, po kateri je slika nedvo­mno nastala.-Prim. Steska 1927, 15.-Stele 1938, 2. 1099 KAL, Kap. pobotnice, 12. apr. 1624: Specht je v pobotnici (honorar 6 fl) omenil, da je uokviril na platno slikano podobo Bitke pri Sisku; slika visi v koru stolne cerkve ob velikem oltarju pri vhodu v zakristijo. -Veider 1947, 63,103. 11oo Thalnitscher, Historia, p. 46. -Veider 1947, 63. -Pozneje so sliko Bitke pri Sisku iz prezbiterija premestili pod zahodno emporo. 110 1 Valvasor, Ehre XV., 533,534.-Thalnitscher, Histo­ ria, p. 46,47.-Pesem "Turcica signa stupes" je bila zapisa­na tudi na sliki Bitke pri Sisku v ljubljanskem deželnem dvorcu; zložil jo je najbrž škof Hren (Prim. Radics 1878, 27.-Koblar 1900 b, 128.-Gruden 1910-1916, 868.-Turk 1928, 14). 1102 Veider 1947, 64 sq. 1103 Valvasor, Ehre XV., 533,534, sl.442 "Carnioliae Vic­toria ab Hassan Basha gloriosissime Reportata 22. Juny 1593." -Thalnitscher, Epitome, 64.-Kapelico sv. Ahacija so zgradili v deželnem dvorcu leta 1601. 110 4 Na liti, zvarjeni, cizelirani in poslikani bronasti plošci je v plitvem reliefu upodobljena Bitka pri Sisku. V desnem kotu spodaj je zapisano besedilo: "SANCTVS ACHATIVS ANDREAM AB AVERSPERG IN ISTA FVRIOSA PVGNA PERSTITIT ANNO 1593." Nekateri raziskovalci razlagajo, naj bi relief v letih 1809 -1816 prenesli iz deželnega dvorca v licejsko knjižnico, od tam pa 1837 v deželni muzej (prim. Argo X., št. 1, MN, Ljubljana 1971, 138), drugi mislijo, da je sprva visel v stolnici, prešel nato v semeniško knjižnico in na­zadnje v muzej (prim. Graz-Katalog 1964, str. 306, št. 817). -stele 1965, 220. 1 10 • Muzejska reliefna plošca je s kronogramom v napisu (gl. op. 1104) datirana v leto 1731. Poznavalci so jo pogoj­no atribuirali Ferdinandu Gemeinderju (Argo X., št. 1, NM, Ljubljana 1971, 138). 1 106 Upodobitev Bitke pri Sisku je z interesantno temati­ko zbudila pozornost raziskovalcev že v prejšnjem stoletju, zlasti še bo tristoletnici zmage nad Turki.-Radics 1861 b, sl. k tekstu. -Radics 1880, 16: P. Radics je mislil, da je avtor slike italijanski mojster Octavio Canelli, kateremu naj bi kranjski deželni stanovi izplacali 25 tolarjev samo za posnetek velike podobe v bakrorezu; Canelliju je napacno pripisal tudi sliko Bitke, ki je nastala po narocilu škofa Hrena.-Fr. L(ampe), v: DS V., Ljubljana 1893, 331,332.­Mullner 1893, 107. -Koblar 1893, 81 sq.,121 sq.,161 sq.,sl. 83.-Barle 1894, 201.-Vrhovnik 1903 a, 21.-Kronika sloven­skih mest IV., 1937, med 224,225.-Podatki o muzejskem reli­efu v literaturi niso enotni. Barle je na primer po nekem porocilu v zagrebški stolni knjižnici skušal celo dokazati, da je muzejska slika identicna s stolniško, ki jo je Plainer naslikal po Hrenovem narocilu za 200 gld honorarja. Porocilo " ... et sic victoriam illam Thomas p.m. Episcopus L. picto­ris penicillo exprimi curauit in magnis duabus Tabullis, quarum una etiam nune conspicitur in cathedrali Ecclesia ad portam orientalem, altera in Palatii Prouinciae ambulacro. Ex paludamento Bassae, quod erat materia purpurea Attalica auro intenta, Thomas E. paramenta sacra fieri curavit, casu­lam scilicet cum Dalmaticis ..."ni primarni vir; nekriticno pripisuje Hrenu tudi narocništvo slike v deželnem dvorcu (Barle 1894,201). Zmotne sodbe o sliki, ki jih je delno ovr­gel že A. Koblar (Koblar 1893, 121), je korigiral J. Veider (Veider 1947, 63 sq). 1101 Mullner 1893, 107 (Po Mullnerjevi sodbi je na relie­fu upodobljena tudi Petrinja).-Vrhovnik 1903 a, 21.-Veider 1947, 66. 11oe Oktavij Lanelli (im. tudi Lamelli oziroma Canelli) je leta 1593 podaril deželnim stanovom vec graficnih listov z upodobitvijo bitke pri Sisku (deželni stanovi so grafike razdelili komisarjem), zato so mu nekateri pripisovali tudi muzejski kovinski relief (Koblar 1900 b, 132. -Prim. Radics 1880, 16.-Graz-Katalog 1964, str. 306, št. 817), seveda pa Jim je ob tem delala preglavice datacija upodobitve (prim. Stele 1965, 220).-E. Cevc misli, da je bila stolniška slika topografski posnetek neke graficne predloge (Cevc 1968 a, 49). . 1109 Prim. Hk 1627, 57 v.-Sliko Bitke pri Sisku omenjajo inventarni popisi ljubljanskih škofov tudi v gradu Vrbovec: "In den Neuen Saal ... Ein grosse Taffel Victoria Sisech" (Inv. 1641); "auf den Sall ... Schlaht vor Sissekh" (Inv. 1664); "Fehrer ain groS lange Taffl, in gemainen Ramben, die Schlacht vor Sissekh betreffendt" (Inv. 1683). 1110 Koblar 1900 b, 129,130: Prvi od treh slavospevov na temo zmage pri Sisku, ki jih hrani dunajska dvorna knjižnica (v rokopisu št. 7250), govori o Hrenovi (gornjegrajski) sliki: "Depictas tabulis acies coeloque regentes/ Bella uides superos pauca ingentia turmas ... "Ob koncu pesmi, ki jo je najbrž sestavil Hren sam (prim. Turk 1928,14.-Po Tur­kovi domnevi naj bi Hren spesnil "Turcica signa" in "Depic­tas tabulis"), stoji pripomba: "Quam Thomas Nonus Episcopus Labacensis ad majorem Dei laudem et gloriam populique Chris­tiani memoriam, jucunditatem, laetitiam, triumphum perpe­tuamque Deo corditus referendi gratiam uiuis depingi colori­bus et in haec sacra Deiparae Virginis aecclesia statui curauit ... 15. Avg. 1634." Drugi in tretji slavospev je zložil Matija Boštjancic -12. jul. 1629; zadnjega je posve­til škofu Hrenu (prim. Valvasor, Ehre XV., 534,535). A. Kob­lar je v razpravi omenil tudi pesem o zmagi nad Turki, ki jo je leta 1614 zložil Hren Andreju Kazianerju.-Bitko pri Sisku so povelicevali v sliki in pesmi; kot ena najslavnej­ših iz naše preteklosti je zaživela tudi v slovenski ljudski pesmi (K. Strekelj, Slovenske narodne pesmi I., Ljubljana 1895 -1898, ponatis 1980, str. 51 sq., št. 19-20. Prim. Grafenauer 1973, 129.-Slodnjak 1968, 42.-Ljudska pesem "Ravbar" slavi A. Ravbarja, enega poveljnikov v bitki pri Sisku in s prešernim humorjem opeva kranjsko hrabrost). 11 1 1 v seznamu praznikov ljubljanske škofije je Hren omenil tudi god sv. Ahacija (SAL/PP I/2, p. 142 sq.).-sv. Ahacij je bil že pred zmago pri Sisku pri nas cešcen svetnik in eden izmed 14 pomocnikov v sili. Ljudska legenda ga je povezala z zgodbo o Turkih, ki naj bi se na njegov god kon­cem 15. stoletja bližali taboru na Smarni gori; Marija je nadnje poslala svetnika, kateremu v cast so nato (leta 1499) v cerkvi na Smarni gori postavili oltar (Vrhovnik 1903 a, 27). Po zmagi pri Sisku so poleg deželnega zavetnika sv. Jurija izbrali tudi sv. Ahacija za varuha kranjske dežele. Praznik sv. Ahacija in tovarišev, pomocnikov Kranjske, je bil ustanovljen v vecen spomin in zahvalo Bogu za dobljeno zmago nad Hasanom-pašem in njegovo neštevilno vojsko (Vrhov­nik 1903 a, 21.-Prim. Thalnitscher, Epitome, 62). Njegovo cešcenje se je poslej mocno razmahnilo (prim. IMK XVIII., Ljubljana 1908, 45: Po zmagi pri Sisku je npr. zamenjala patrocinij cerkev Matere božje pod Malim Locnikom, ustanova Pankracija Turjaškega) . 1112 Vrhovnik 1903 a, 22,23. 1 1 13 Kanoniki so na mašni plašc pritrdili napis: "Haec casula confecta est ex paludamento Turcico Hassan Bassae, qui anno 1593 die 22. Junii proelio ad Sissegkhium fusus occubuit, Longo usu attrita in hanc formam redacta est anno 1655 volente Jubente Venerabili capitulo ... "Leta 1931 je škofijski ordinariat izrocil kazulo Narodnemu muzeju (hrani jo pod inv. št. 14.586) v Ljubljani (prim. SAL Stolnica: Leta 1610 je bila kazula iz Hasanovega plašca še popisana v inventarju stolne cerkve).-Prim. SAL f 158/4 (o usodi Hasa­novega plašca).-Gruden 1910-1916, 790.-Vrhovnik 1933 a, 22,23.-Steska 1937, 220 sq.-Zgodovina narodov Jugoslavije II., Ljubljana 1959, 430.-Graz-Katalog 1964, str. 306, Nr. 816,817, Taf. 42. 1114 Vrhovec 1903, 35. -Zgodbo o ljubljanskih kovaCih sporocata ustno izrocilo in šempetrska kronika (DS 1913, 449.-Subic, MDZK N.F. št. 26, l. 1900, 38). 111 ~ Costa 1848, 10. -Jellouschek 1850, 14,15. -Radics 1878, 28,29.-Vrhovnik 1896, 238 sq. -Vrhovec 1903, 34 sq.: Vrhovec je prepisal napise na podstavku, pri cemer je napac­no razbral letnico (MDCXII). -Steska 1921, 50, sl.2. -V. Steska je ob bližajoci se tristoletnici opomnil na Hrenov spomenik, redko umetnino naše renesanse.-M. Zadnikar 1964, 98 sq.: M. Zadnikar pripominja, da je križ upodobljen na velikem prospektu Ljubljane v Valvasorjevi zapušcini (om. letnico MCCXII).-Prim. M. Zadnikar, Sedemnajsto stoletje zlata doba znamenj, v: Umetnost XVII. stoletja na Sloven­skem. Katalog Narodne galerije, Ljubljana 1968, 89,90. 11 1 • Vrhovec 1903, 34,35. -Cevc 1981, 328. -Hren je dal postaviti spomenik tik mostu, na sedanje mesto pa so ga prestavili šele po zadnjem potresu (1895). 111 7 Prim. I. del, 67.-Pri tovrstnem spominskem križu je poudarek na podstavku in stebru, Kristus sam pa je likovno manj naglašen. 11 1 8 Cevc 1981, 234,235. 11 1 9 Ibid. 1120 SAL/Gornji grad A -f 28, Racuni in izdatki gornje­grajskega gospostva: V februarju 1622 je slikar Peter prejel 18 fl 24 kr honorarja.-Stele 1938, 1: Po Steletu je slikar Peter Steidler prvic omenjen že leta 1607. 1121 Hk 1622, 20 v. 1122 KAL, Kap. pobotnice, 12. apr. 1624 (3 fll. -Veider 1947, 86,109. 112a Veider 1947, 86. 11 2 4 Hk 1622, 20 r, 62 v. 11 2 ~ SAL f ad 38/7 (Golia I., 208).-KAL f 57/34. 1120 SAL/PP I/2, p. 321 sq. 11 27 ASRS, Collectanea I. -f 19, 13. mar. 1623: Smartin­ski župnik in vikar Georg Khromarschekh je Hrenu tudi sporo­cil, da je prejšnji freisinški škof Adam Veith na Hrenovo željo "vier oder f6nf Vndtersassen zur erhaltung der neu aufgepauten SS: Trium Regum und S. Ursulae Khirchen in Zier Veldt deputirt." 1128 Gl. op. 1016. 11 29 SAL f 4/23,24,25 (Golia I., 72,73): Oltar so podrli že v casu prejšnjega beneficiata.-Veider 1947, 37,99. 11 3 o SAL f 4/24 (Golia I., 72,73) .-Nasproti kapele ljub­ljanskih trgovcev je dotlej stal oltar sv. Marije Magdalene, ustanova Sebriachov. 11a1 Veider 1947, 37,58: Iz Veiderjevih raziskav ni raz­ vidno, kdo od Doninov naj bi sezidal Jurijevo kapelo (Gio­vanni ali Francesco Donino?). Veider je popisal tudi posli­kavo v kapeli; po njegovi sodbi naj bi delo opravil K. Weis­smann. 11a2 Veider 1947, 38. 1133 Gl. op. 1319. 1134 Mayer-Himmelheber 1984, 120. 113a Veider 1947, 37,71,99 (KAL, 12. apr. 1624). 113& SAL f 4/25 (Golia I., 73). 1131 SAL f 17/39 c 13 (Golia I., 183,184). 11 3 e Gl. I. del, 132. 1139 SAL/PP I/2, p. 365 v, 366 r.-ŠAL f 4/27 (Golia I., 74).-Valvasor, Ehre VIII., 671.-Veider 1947,37.-Posvetit­ve so se udeležili vsi clani notranjega in zunanjega mestne­ga sveta. Po obredih v cerkvi so pripravili gostijo v hiši ljubljanskega župana Jurija Vidica (Widitsch). Kronist je naštel vse navzoce cerkvene in svetne odlicnike ter mestne godbenike. 1140 Thalnitscher, Historia, p. 28.-Veider 1947, 71. 1141 Kuret 1981, 38. 11•2 Cevc 1981, 278. 1143 Cevc 1981, 278,331.-V ljubljanski škofiji je bilo cešcenje sv. Primoža in Felicijana mocno razširjeno, zato bi upraviceno pricakovali, da je Hren v casu svojega škofovanja pokazal vecjo zavzetost tudi za cerkev sv. Primoža nad Kam­nikom, vendar so to, kot kaže, preprecevali osebni nespora­zumi z Oglejem. Iz porocil kamniškega župnika in patriarho­vega komisarja Sebastijana Trebuhana je razvidno, da relik­vij sv. Primoža in Felicijana, ki so jih ob koncu srednjega veka v strahu pred Turki spravili na varno v Kamnik, do 1598 niso prenesli k cerkvi na goro, ker je temu še posebno nas­protoval novi ljubljanski škof Tomaž Hren (Koblar 1892 a, 50). Božja pot pri Sv. Primožu se je poživila šele 1628, ko so del relikvij prenesli spet na goro (V. Steska, Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom, v: Carniola VII., 1916, 5,6. -N. Ku­ret, Praznicno leto Slovencev IV., 466). 1144 Gl. op. 1143.-Edino, kar bi v tem casu vendarle že utegnilo povecati Hrenov interes za cerkev sv. Primoža nad Kamnikom, je, da si je leta 1628 (iz tega leta je tudi veli­ki oltar na gori) pridobil patronat nad Kamnikom (Turk 1925­1932' 346). 114~ KAL f 36.-Valvasor, Ehre VIII., 671.-Zgodnja Dani­ca 1861, 152.-DS 1902, 497.-Stegenšek 1905, 68 sq. 1146 SAL/PP I/2, p. 349. 1147 SAL/PP I/2, p. 348,349. 11 •e KAL f 36/1, Mensura s. casae 1621. -KAL f 36, 17. avg. 1628: Hren je potrdil, da se je držal mere in oblike svete hiše, saj je postavil "Ein Neue Kirchen vnd Anteca­pellam von Maasen auf in forma et figura Lauretanae Domun­cullae", Panizola pa spodbuja "zu condecoriren". 1149 Dolinar 1976,147,148,156: P. Vincentius Amigon (Ami­gnon) je bil rojen 1592 v Vipavi. Med profesorji v ljubljan­skem jezuitskem kolegiju je omenjen 1613 in nato spet 1625. Umrl je 1645. 1 1 a o Prim. op. 940. 1 1 ?J 1 SAL f ad 17/33 a (Golia I .. 181). 1u2 SAL f ad 17/33 b. 1153 SAL f ad 17/33 c, 7. dec. 1622.-Ibid., d. 11 54 SAL f 17/33 a, 4. jan. 1623.-SAL f ad 17/33 c,e. 11 55 SAL f ad 17/33 f,g,h (Golia I.,182) .-2e v letu 1623 je Hren zasnoval beneficij za nacrtovano lavretansko kapelo (SAL/PP I/2, p. 325). 1156 SAL f ad 17/33 j.-Orožen II72, 246.-I. Orožen citira notico iz urbarja Saneških (1629): "Ex hoc territorio Domino Episcopo Labacensi locus supra collem nempe et agri penes Altenburgum ad aedificandam ibi Ecclesiam in honorem B. Virginis Lauretanae datus et assignatus fuit per me Ioan­ nem Sigismundum Comitem de Wagensberg ... " 1157 SAL f ad 17/33 i, 25. nov 1623. 11 5 8 SAL f ad 17/33 k.-SAL/PP I/2, p. 347 sq.-Valvasor. Ehre VIII .• 671.-Orožen II/ 2, 247. 115g SAL/PP I/2, p. 347. 1160 KAL f 36. 1161 KAL f 36. -Hk 1625, 22 r. 11&2 Hk 1625, 22 v, 27 r.-Prim. KAL f 36. 11oa KAL f 36.-Hk 1626, 27 v. 1164 Hk 1626, 6 v.-Prim. KAL f 36. 11 6 5 Hk 1626, 9 r.-KAL f 36/1. 1 166 SAL, Konsistorialni arhiv f III/14.-Cevc 1981, 229. 1167 Hk 1626, 26 r, 26 v. 116e Hk 1626, 26 v. 1109 Hk 1626, 26 v. 1110 Hk 1626, 27 r. 11 71 Hk 1625, 23 r.-Hk 1626, 27 r. -Prim. KAL f 36 {Iz­placila mojstru Adamizhu v letu 1624 so prišteta med stroške za nazarsko cerkev). 1 11 2 Prim. KAL f 36 (Hrenov osnutek besedila).-Stegenšek 1905, 70. -Curk V., 56.-Stopar 1976, 30 (sl.) -Cevc 1981, 322.-Plošca na južni zunanjšcini je datirana v sveto leto, ki ga je 1625 razglasil papež Urban VIII. (SAL/PP I/2,1625). 111a Cevc 1981, 193,194. 11 7 • Cevc 1981, 192,193, sl. 147. -Podobno delo je tudi epitaf starotrškega župnika Andreja Tavcarja iz leta 1638 (CZN XXX., Ljubljana 1935, 74,75.-Cevc 1981, 193, sl.190). 1175 Prim. KAL f 25/27.-Cevc 1981, 193.-Po smrti Andre­ja Tavcarja leta 1638 so popisali inventar, v katerem so našteli naslednja umetniška dela: "KhaySers vnd Khayserin Contrafet 2. Daneben 4 Taffel pilder." (KAL f 39/21 -Inven­tar Andreja Tavcarja 1638). 117• Prim. op. 1091. 1111 Cevc 1981, 194.-Pravokotno heraldicno plošco obrob­ljajo trije vzporedni žlebici, krasi jo Hrenov grb, nad katerim je vklesano Andrejevo geslo: "VIRTUS/ SORTE POT/ ENTIOR", v spodnjem delu pa je zapisano besedilo: "/A/NDREAS CHREN S.C.M. PROVINTIALIS / .../RNICELE CONSILIARIVS ET CASTRI/ GORZHAH POSSESSOR F. F. / ..••.•. AN/NO DOMINI MDCXXVIII." Kateri objekt oziroma spomenik je Andrej Hren leta 1628 zaznamoval s svojo heraldicno plošco, iz besedila ni razvidno (? Sinkov Turn-prim. op. 1329). 1178 Cevc 1981, 194, sl. 149. 1119 Cevc 1981, 185. 11 8 0 19. avg. 1626 je HannS Zyerer izstavil racun za delo v nazarski kapeli, v Alttenburgu in v Gornjem Gradu: "HannS Zyerer Glaser von 13. Juni bis 19. Augusti 1626 bezahlt mit 20 fl 40 kr wegen der H: Nazarethanische Vnserer Nwe Erbau­ten Capellen: !tem zu Alttenburg: am HauSfenstern: Item zu Oberburg. Ist alles abgeraytt und bezahlt worden 19. Aug. 1626 -in der Nazarethanische Capellen .•. vier Gatter, zu Altenburg .•. in der GschloS Capellen vier fenster ... mehr in Zimmer, Kammer, Kuchel ••• Mehr in Oberburg in Zimmer ... in ober Capellen ..• " (KAL f 36). 1191 SAL/PP I/2, p. 386. -Hk 1626, 25 r. -Dimitz 1862, 106.-Orožen II/2, 247,248. 1192 KAL f 36, 18. okt. 1627. 1 1• 3 SAL/PP I/2, p. 387: S posredovanjem p. Amigona je Hren "pro .•• consolatione, et intima mentis laetitia" leta 1626 dobil iz Loreta devet glinenih skodelic, ki so bile oblikovane po vzoru loretskih (te naj bi po tradiciji izha­jale iz Nazareta), in stekleno ampulo s sveto vodo. -ASRS I/18 r, T. Hren -Pisma.-Prim. SAL/Gornji grad A -f 28, 6. sept. 1626. 1 194 Hk 1625, 45 r.-ASRS I/18 r, T. Hren Pisma: 18. sept. 1625 je p. Amigon pisal Hrenu o kipu blažene Device Marije in o Križanem. Pohvalil je Skarnosovo kiparsko spret­nost in dostavil, da je urgiral, naj bi bilo delo kar najhi­treje dokoncano, škof pa naj pošlje koga od svojih, da se bodo domenili za ceno.-Marijin kip, oblecen v plašc stož­castega obrisa in pokrit z zaobljubljenimi darovi (prim. Orožen II/2, 250: Popis cerkvenega inventarja iz leta 1632 našteva tri zlate prstane na nazarskem Marijinem kipu) ter Križani (praviloma croce dipinta) sta sodila k poglavitni opremi svete hiše. 119a Hk 1625, 44 r, 45 r. -Morda se nanaša na to delo tudi aprilski podatek (Hk 1625, 15 r). 118& SAL f 17/39 c 1 (Golia I., 183). 1191 SAL/SK f 2/ T. Hren. 11ee SAL/SK f 2/ T. Hren, 31. jul. 1627. 1199 SAL/SK f 2/ T. Hren: 9. okt. 1627 je Geerhartt (Er­hardt) prejel 14 fl honorarja. 11go SAL/PP I/2, p. 347. 1191 Prim. Cevc 1981. 252! Oblacilo, ki se odpira v raz­ širjajocem se razporku, naj bi menda bila novost, ki se je rodila v poznem 16. stoletju na Nizozemskem, razmahnila pa se je nato v baroku. 1192 KAL f 36: 2. sept. 1628, pred konsekracijo cerkve v Nazarjah, je Hren za to priložnost pridobil apostolski od­pustek "Indulgentiae Ap.licae ad consecrationis Festiuita­tem, Ecclae B. Mariae Virginis in Nazareth celebrata Dnica infra octauam Natiuitatis Mariae Virginis A.o 1628." Ob posvetitvi je popisal relikvije, ki jih je 10. sept. 1628 vložil v Marijin oltar in 14. sept. 1628 v oltar nadangela Gabrijela. O posvetitvi govori tudi notica iz 1629: "Sanctae Lauretanae ... erexit, fundavit, perfecit atque consecrauit Mense Septem. Anni praeteriti." -Prim. Valvasor, Ehre VIII., 671. 1193 Leta 1629 je papež Urban VIII. podelil za nazarsko cerkev popolni odpustek "Indulgentia Plenaria Nazaretanae Capellae in festo Annuntiationis B.V. Mariae concessa 1629." (KAL f 36). 11•• SAL/KF 49/54 (Golia II., 1): Dokument poroca, da je cerkev v Nazarjah pomagal Hrenu opremiti tudi cesar Ferdi­nand: " ... sedet locum glorioss. Imperator Noster Ferdinan­dus II. Rex Hungariae per legatum suum condecoravit." -Gl. KAL f 36, 27. jul. 1625: "Kayserliche Oberpergkrichter in Crain schikht VnS EySen Gatter zu der Nazaretanische Capel­len. !tem kauf er 8 Centen Kupfer zu Samobor fur vnsere Glogkhen und seyn zu Gurgkhfeldt abzuhollen." -Prim. Bedna­rik 1940, 198 sq. 11•° KAL f 36, 6. maj 1629: "Fulmen Excommunicationis Maioris siue Anathematis in S. Aede NAZARETH MARIANE Maledictus sit in ciuitate et in agro: Maledictus in domo et extra domum. Maledictus uigilando et dormiendo: Maledictus manducando et bibendo: Maledictus ambulando et sedendo: Maledicta sunt caro eius, et ossa, et a planta pedis usque ad verticem non habeat sanitatem ... Deuoret eum ignis per­petuus cum Diabolo et Angelis eius ..• " 1196 Razen Buchheimovega perspektivicnega zemljevida Zgornje Savinjske doline Cv gornjegrajskem 2upnišcu), na katerem je naslikana nazarska kapela, so za rekonstrukcijo njenega prvotnega stanja pomembni tudi Hrenovi zapiski, vizitacijski popis iz 1631 in prepis inventarja iz 1632 (prim. St~genšek 1905, 71). 1191 Potem, ko je škof Scarlichi izrocil nazarsko cerkev v upravo franciškanom bosanske province, so le-ti na gricu zgradili samostan in se namenili pozidati obsežnejše svetiš­ce, h kateremu bi bila prikljucena Hrenova nazareška kapeli­ca (ASV -S. Congr. Concilii -Relationes 4~9 A Labacen., 1634). Prim. Gruden 1910-1916, 956.-Dolinar 1980, 28. 119 9 ZALj, Cod. XIII/47, 1629.-Stular 1968, 113. 1199 Stopar 1976, 20. 12oo Prim. Stegenšek 1905, 70,71.: A. Stegenšek je z me­ritvami potrdil, da se nazarska kapela ujema z merami "svete hiše" v Loretu.-Prim. Resman 1977 (tipkopis). 120 1 Hk 1627, 14 r. 46 r, 46 v, 60 v. -Dimitz 1862, 107, 109.-Turk 1928, 23.-Joannes Caspar a Dorrnsperg je skupaj z baronom Georgijem Ehrenricom Waagen obiskal Hrena zaradi nameravane gradnje mostu Cez Savinjo (blizu Gornjega Gradu). cesarska komisarja sta si ogledala teren in ugotovila, da je Hrenova dolgoletna želja utemeljena (most naj bi zaceli graditi že leta 1619 na Hrenove stroške). 2e v naslednjem letu (1628) je bil most dokoncan (Radics 1898, 118). 120 2 Skof Scarlichi je leta 1631 ob vizitaciji nazarske cerkve zapisal: "Ecclesia B.M.V. in Nazareth seu na Gradiši, constructa ad mensuram Laureti in Italia a pie defuncto Ill.mo in qua unum est altare. Ante fores seu sub atrio non celebretur nisi fenestris clausis." (Orožen II/2, 249). 1203 V porocilu, ki ga je škof J. Rabatta leta 1673 pos­lal cesarju, je omenil, da je božja pot zelo dobro obiskana, o Hrenovi kapeli pa je zapisal: "B. M. Virginis Nazaret habet Capellam ad formam S. Domus Lauretanae ab episcopo Thoma Cron 1624 positione primi lapidis inchoatam, et 1628 plene constructam et consecratam." (SAL f 17/33 c.-Golia I., 181). 120 4 Posnetke loretske svete hiše so zgradili pozneje tudi v Mariboru, na Ptuju, pri sv. Trojici v Slovenskih goricah, v Ljubljani idr. (prim. Stegenšek 1905, 70 sq). -o cešcenju svete hiše v Loretu prim. Aurenhammer 1956, 34,35. 1205 KAL f 36. 1206 ASV -S. Congr. Concilii-Relationes 429 A Labacen., 1628. 1201 Veider 1947, 72. 1208 Gl. op. 1519.-Cevc 1968, 95. 1201 Cevc 1981, 242. 1210 SBL III., 240 sq. (M. Miklavcic).-Veider 1947, 76. 1211 Hk 1625, 45 r.-Prim. Cevc 1969, 95. 1212 Hk 1625, 44 r.-Veider 1947, 72. 1213 Mayer-Himmelheber 1984, 121. 1214 Hk 1625, 15 r, 22 v, 24 r. 1215 SAL/viz. I/1-1631, p. 1216 ASV, ANV 137, Miscell. Tom. XII -La, 10. mar. 1626, 17. apr. 1626.-Hk 1626, 17. april. 1211 Veider 1947, 79. 1218 Hk 1626, 44 r. 1219 Hk 1626, 44 v. 1220 Hk 1626, 44 r, 45 r.-Dimitz 1862, 106.-Blatter aus Krain 1865, 43. 1221 Prim. stele 1928 b, 29,30. 1222 SAL/viz. I/1-1631.-Veider 1947, 76,79,108. 1223 KAL f 36: "Mahler Soden grossen/ Altar verguldet vnd Illumi/niert, allhye zu Oberburg 1624/ M. Christoph WeySmann/ ist eingestanden vmb s. Martini tag./ Ime auf die Verdingnus (:so sich auf 200 fl vnd druber Paar geldts: die Cosst per se beloffen:) geben/ Erstlich auf farben 30 fl/ 29. Nouembris abermalen ... 4 fl." -Mojster in škof sta se pogodila za delo na Martinovo 1624 in ne šele 1625 (prim. Orožen II/2, 19).-Cevc 1981, 241,329.-Cevc 1986, 33,34. 1224 KAL f 36: "Meyster Peter Steydler Mahler zu Oberburg ist sambt den WeiSmann auf gleichen Tail der 200 f l Ver­dingt. / 3. Xmb. 1624 Ime geben 15 fl." -Cevc 1986, 33. 122 • SAL/Gornji grad A f 28, 3. okt. 1625: "Petrello puero Pictoris filio, quod ad labores/ Altaris Summi manus terendis coloribus adhibuisset per hyemem totam, lacero toti, vestem unam et pellem pro caligis." -Cevc 1986, 33. 122s Hk 1626, 5 v. 1221 Cevc 1986, 34. 1228 Thalnitscher, Historia p. 50,85.-Preprost nagrobnik oziroma napisno plošco je imel škof Lamberg tudi v ljubljan­ski stolnici (Thalnitscher, Historia, p. 49, 50. -Thalni­tscher, Cypressus) .-MHVK 1852, 34,35.-Radics 1860, 51. 1229 Scarlichijeva vizitacija opisuje epitaf kot statuam Episcopi a Lamberg ... ex marmore nigro construc­tam". Nagrobnik, v resnici izklesan iz crnega kamna, je bil sprva vzidan v prezbiteriju na evangeljski strani "post ultimam fenestram" (SAL/viz. I/1-1631.-Orožen II/2, 11,20). 1 23 0 Orožen II/2, 20. -Stegenšek 1905, 140, 141. -Cevc 1965, 157 sq.-Cevc 1966, 73.-Curk V., 12.-Cevc 1981, 233, 327, sl.176. 1231 o portretu ljubljanskega škofa Lamberga je porocal Hren krškemu škofu Jakobu Lambergu leta 1610 (SAL/PP I/3, Memoratu digna, p. 33.-Golia II., 5), vendar le-ta ni iden­ ticen s poznejšim, ki je popisan v inventarnem seznamu škofa Rabatta "Ain grosse Mallerey Stukh Bapstens Py 2.di vnd des Erstens Bischouen zu Laybach Sigmunden von Lamberg, alS Er zu Rom zum Bischouen consecriert worden" (Inv. 1683). 12a2 Cevc 1981, 234. 12 3 3 SAL/Gornji grad A -f 28, Posamezni obracuni s pri­logami 1620-1629: Oskrbnik je izplacal honorar "dem Pildtha­wer M. Mathesen Puhler Prukh oder Stainhawer". -KAL f 36, 11. nov. 1624: Mathes Puchler je napravil Hrenu "Bischoffli­che Epitaphia" in "vnser lyeben Frawen Wappen Stain auf vnser GschloS Alttenburg". 12a4 Hk 1625, 25 rv.-SAL/PP I/2, p. 42,368.-Prim. Smole 1982, 146 sq.: V listinah, ki so popisane v zapušcinskem inventarju Jurija Urbanica iz leta 1608, se veckrat omenjajo Fužine brez kakršnihkoli podrobnjših podatkov. 1235 Prim. Gruden 1910-1916, 860.-Prim. Dolinar 1976, 97 sq. 1236 Hk 1625, 25 rv.-Dimitz 1862, 104.-Prim. Hk 1614, 3 r. 1237 Hk 1625, 21 r.-Dimitz 1862, 104.-Podobno je tarnal Hren nad luterani že 1606: "O impietas! O tempora! O mores haereticorum Turcis ipsis peiorum!" (SAL/PP I/1, 145). 1 2 3 8 Soklic 1939, 101,102 (20. July 1622). 12a9 Hk 1626, 6 r. 1240 SAL/PP I/2, p. 333 sq.,398 sq.-Oltar kužnih patro­nov v gornjegrajski cerkvi je Hren posvetil šele leta 1627, ker ga je prej dolgo zadrževala bolezen. 1241 Hk 1625, 7 v, 33 rv. 1242 Prim. Hk 1603, 10 r (16. febr. je Hren podaril 4 fl "Petro de Fabris Alumno nostro"). 1243 Hk 1626, 10 rv.-Dimitz 1862, 105. 1244 Hk 1626, 10 r. 1245 ASRS I/18 r, T. Hren -Pisma, 17. avg. 1626 (Darove za tržaško ustanovo sta obljubili tudi Hrenovi sestri). 1 24• Hk 1626, 9 v.-Dimitz 1862, 105.-Prim. Radics 1878, 29: Radics je iz arhivskih podatkov napacno sklepal, da je imel Hren v Trstu svoje stanovanje.-Coronaeum v Trstu omen­ja tudi Valvasor {Ehre VIII., 670.-Prim. Turk 1928, 24. 1247 Cevc 1981, 268,269. 124& ASRS I/18 r, T. Hren -Pisma, 9. avg. 1629.-O Hre­novi heraldicni plošci s Coronaeuma ni sledu.-o nadaljnji usodi Hrenove tržaške ustanove prim. E. Generini, Trieste antica e moderna, orig. 1884, ponatis Trieste 1968, 157. 1249 Hk 1626, 11 r.-Dimitz 1862, 105. 1 2 0 " Ibid. 12 " 1 Ibid. 125 1 Hren je odštel za zemljišce 1350 fl in za zidavo 666 fl 40 kr, k tej vsoti pa je treba prišteti še stroške za kelih (100 fl) in umetniško opremo (znesek zanjo ni natancno razviden). 12a3 Hk 1626, 11 r.-Dimitz 1862, 105.-Turk 1928, 24. 1254 Hk 1627, 4 v. 12•• Evfrazija de Bonomo je izhajala iz plemiške družine Bonomo {Bonhom). Stopila je v tržaški benediktinski samos­tan, kjer je zbrala in popisala življenjepise tržaških svet­nikov in svetnic "Legendario delle vite, martirio de'glorio­ si santi e sante di Trieste. Raccolte per me Eufrasia Bonomo 1613." (Primorski slovenski biografski leksikon I., 102). 1206 ASRS I/18 r, T. Hren -Pisma, 9. avg. 1629. 1 207 Hk 1626, 44 r (skupni seštevek je vsota stroškov za oltar Marije Magdalene v stolnici in za plastike, namenjene za oltar sv. Benedikta).-Cevc 1981, 241. 1 2oe Hk 1626, 45 r.-Dimitz 1862,106.-Prim. Steska 1927, 14.-Stel~ 1938, 2.-Cevc 1968 a, 54. 1 20 9 Vrhovec 1903, 29.-Zadnikar 1982, 153. -Prim. Stele 1928, 74, sl.25,26,28.-Stele 1952, 144: F. Stele naglaša, da je kakor v Nemciji obstajal tudi pri nas slikani nagrob­nik (prim. nagrobnik družine Khisl). 1260 Prim. Stele 1952, 120,145. 1261 KAL f 98.-Turk 1938, 56. 12 6 2 Steska 1915,8.-Dolinar 1976,126.-Nikolaj Candek je v ta namen daroval vec denarnih zneskov; leta 1621 je poda­ril 1800 fl za zlatitev oltarja. 1 26 3 Hk 1627, 4 r.-Dimitz 1862, 106.-Blatter aus Krain 1865, 43.-Radics 1878, 26.-Steska 1927, 14,15.-Turk 1928, 22.-Morda je Rasschawer identicen z osebo, ki jo omenja Hren v neki drugi notici: "Eodem Rudolphum Danielem Rassha­wer der VnS ffir einen Camerjungen gedienet mit Comendation bryeffen •.. expedirt (Hk 1627, 5. jan.). 1264 Hk 1627, 4 v.-M. Benedik je omenjeno notico napacno povezal s slikarjem Plainerjem (Benedik 1974 /tipkopis/, 123). 12&D T. H. Connolly, The legend of St. Cecilia I., The origins of the cult, v: Studi musicali VII., Firenze 1978.­Idem, The legend od St. Cecilia II., Music and the symbols of virginity, v: Studi musicali IX., Firenze 1980. 12&& X. Barbier, De Montault, Iconographie de Sainte Cecile d'apres s. R. Mammani, Santa Cecilia nell' arte, Roma 1901. -P. Benati, Santa Cecilia nella legenda e nell' arte, Milano 1928, LCI 5, 455 sq. 1261 Lexikon der christlichen Ikonographie Bd. 5., Rom, Freiburg, Basel, Wien 1973, 459, sl.3. 126e Stele 1922, 2. -Prim. Mantuani 1922, 456: Ob sliki sv. Cecilije je J. Mantuani poudaril njeno zaostalost v slogu in posameznostih in dostavil, da jo je slikal umetnik, "ki se je ucil pri starokopitnežih." -Prim. Stel~ (1924) 1966, 57.-stele 1938, sl.15. 1269 Prim. Cevc 1968 a, 52, sl.17. 1210 Prim. Cevc A. 1960, 21. 1271 Slika sv. Cecilije, tedaj precej poškodovana, je bila razstavljena leta 1922 na zgodovinski razstavi sloven­ skega slikarstva v Ljubljani (pod. št. 5). F. Stele jo je ob tej priložnosti pogojno pripisal slikarju Mateju Plainerju (Katalog 1922, 4). Da atribucija nima trdne podlage, je pravilno opazil že J. Mantuani, ki je sodil, da jo podpira le znano dejstvo o Plainerjevem sodelovanju s škofom Hrenom (Mantuani 1922 b, št. 199, 2). Mantuaniju je oporekal I. Cankar s trditvijo, da smemo pripisati sliko Plannerju tudi iz drugih vzrokov (Cankar 1922 a, 2,3). Stele je vzroke, zaradi katerih je sliko atribuiral Plainerju, obširneje pojasnil v reviji Cas. Najprej je omenil, da se je sprva zaradi napacne transkripcije za slikarja Plannerja vrinilo napacno ime Plavec, potem pa je obrazložil, da na Plainerje­vo avtorstvo ni sklepal na podlagi pogodbe, ki sta jo za oltar Povišanja sv. križa sklenila Hren in slikar, temvec je upošteval kratko Hrenovo notico ob koncu leta 1613, po kate­ri bi mogli domnevati, da je Plainer morda naslikal celo dve podobi, ob tem pa se mu je vendarle zdel vprašljiv dolg casovni razmik med narocilom (1613) in izpolnitvijo narocila (1627) (Stele 1923, 64). V konservatorskih porocilih o Plai­nerjevih slikah v Petrovcah je Stele posebej naglasil, da razmerje do njemu pripisane slike sv. Cecilije brez podrob­nega študija ni pojasnjeno (Stele, Varstvo spomenikov, v: zuz IV., Ljubljana 1924, 156). 12 7 2 E. Cevc poudarja, da za Plainerja ne govori niti temna paleta niti plasticna modelacija, razen tega pa Plai­ner tudi ne pozna zmeckanih gub in ostrih kontur (Cevc 1968 a, 52). -Prim. tudi Stele 1923, 64. -Marolt 1931, 100,104, sl.55.-Prim. Thieme-Becker XXVII., 131 (F. Stele). 12 7 3 Prim. Cevc A. 1964, 32,33, sl.23. 1214 Gl. I. del., 144. 1210 Hk 1626, 26 v. 1216 Hk 1626, 47 v. 12 77 Hk 1627, 5 r.-orožen V., 541.-Stegenšek 1905, 130.­ Goricar 1939, 9. 1278 Hk 1626, 44 v.-SAL/ Gornji grad A -f 72, Cerkvene stavbe zadeve in oprava 1602-1811: "VerzachnuS waS ich Mais­ter Jerg SgarnoS Ir frl: gn: Herrn Herrn Puschoffen von Laybach gearbeit hab ... " -Prim. Orožen V., 541. 121 9 SAL/SK f 2 -T. Hren (2ito jima je izrocil ljubljan­ski oskrbnik Adam Clemendt). 1200 Za oltarje sv. Rešnjega Telesa je srednji vek pona­vadi uporabljal motiv Poklona sv. treh kraljev (npr. v ljub­ljanski stolnici). 1281 s. Vrišer, Barocno kiparstvo, (Ars Sloveniae), Ljub­ljana 1967, seznam del z opombami 31. 1 2 e 2 Hk 162 6 , 4 4 v . 1283 Prim. Hk 1626, 44 v. 12 9 4 SAL/PP I/2, p. 307 sq.: Hren je v božjo in Marijino slavo, "et S. Augustini Epi et Ecclae Doctoris PATRONI post­liminio reuocatam constanterque retinendam Labaci memoriam," posvetil temelje novega samostana avguštincev, "qui olim quidem ad s. Jacobum locum ibidem habuerunt: Temporis tamen iniuria pulsi inde fuere." Avguštinci so zaprosili za pomoc tudi ljubljanski mestni svet; ta jim je že v letu 1623 podaril precej opeke (ZALj). 128~ KAL f 34/3, 16. avg. 1626. 1286 KAL f 34: Pomocniku Joannesu je gornjegrajski oskrb­nik izplacal 100 fl. 1 • 87 Hk 1627, 4 v (skupni seštevek upošteva tudi druge honorarje, ki niso v zvezi z avguštinskim oltarjem), 60 v, 62 v. -SAL/SK f 2 -T. Hren. KAL f 34: Hanns Specht je prejel med delom vec denarnih obrokov; prior mu je v vec zneskih odštel 49 fl 48 kr, ljubljanski škofijski oskrbnik 50 fl in gornjegrajski oskrbnik 100 fl, 29. maja 1628 mu je Hren v navzocnosti priorja in brata Andreja izplacal 70 fl, oskrbnik pa je k temu dodal nato še 10 fl. Tako je mojster prejel skupno 279 fl 48 kr, Hren pa mu je po dogovoru dolgo­ 391 val še 60 fl 12 kr. Znesek mu je izplacal v manjših vsotah (16 fl, 10 fl, 34 fl 12 kr). Zadnji obrok je mojster prejel pri poracunu v Gornjem Gradu 15. maja 1629. -Iz arhivskih dokumentov je razvidno, da je narocilo za oltar pri ljub­ljanskih avguštincih dobil mojster Specht, Skarnos pa je prispeval k temu le kiparski okras (prim. Vrišer 1976, 213). 1288 Hk 1627, 9 r, 60 v.-KAL f 34.-Dimitz 1862, 107. 129 9 Prim. Radics 1878,26.-Iz Radicseve razprave bi mogli sklepati na Gerhardta Khranna, neposredno pa mu je sliko za veliki oltar pri avguštincih atribuiral V. Steska (Steska 1927, 15). Turk je glede njegovega avtorstva previdnejši (Turk 1928, 22), saj iz koledarskih notic ni direktno raz­vidno. 1290 Hk 1627, 62 v. 1291 KAL f 34. 1 2 9 2 KAL f 34. 1293 KAL f 56/29 (Omenjeni skupni izdatek za avguštinski oltar v višini 400 fl je bil v resnici še višji). 1294 SAL/PP I/2, p. 425 sq. (z risbo cerkve) -Prvo stav­bo je že 1629 poškodoval požar, zato so redovniki 1631 vno­vic zidali cerkev. -Prim. Veider 1945 a, 44 (sl.) ,45. -Kos 1955,sl. k tekstu. 1 29 ~ Hk 1627, 4 v, 42 v. 129 5 Hk 1627, 5 r, 24 r (Iz notice lokacija klopi ni raz­vidna).-Dimitz 1862, 108. 1297 Stegenšek 1905, 135. 129e Gl op. 1318. 129 9 Hk 1627, 14 r.-Orožen II/2, 248,249. 1aoo Gl. op. 1302. 1301 Valvasor, Ehre VIII., 811. -V. Steska, Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom, v: Carniola n.v. VII., 1916,5. -Stele 1929,48.-M. Godina, Samostani štajerske minoritske provin­cije (razen ptujskega),v: Pax et bonum. Spominski listi pos­veceni sedemstoletnici minoritskega samostana v Ptuju, Ptuj 1939, 43 sq. 1302 Hk 1627, 35 v, 60 v.-Dimitz 1862, 108. 1303 Hk 1627, 39 r. 1304 Hk 1627, 5 r.-Cevc 1981, 242. 13oe Prim. Zadnikar 1982, 152. tao6 SAL/PP I/1, p. 106,107.-Valvasor, Ehre VIII., 787.­ Vrhovec 1903, 43. -Po podatkih v literaturi je oltar sv. Mihaela postavil ljubljanski me!can Mihael Taller. 1301 Hk 1627, 63 r.-KAL f 57, 17.-Dimitz 1862, 109. 1aoe Hk 1627, 62 v. -Iz virov ni razvidno, da bi bili grbi namenjeni za ljubljansko avguštinsko cerkev (prim. Vrišer 1976, 213). 1309 Hk 1627, 57 v. 13 1 o Hk 1627, 47 v, 59 v, 60 v.-Prim. SAL f 8/10 (Golia I., 118) .-Dimitz 1862, 109. 1311 Mayer-Himmelheber 1984, 173. 1 3 1 2 KAL f 34. l 3 1 3 Prim. Radies 1894, 199.-Radics 1898, 114. 1 3 1 4 SAL/PP I/2, p. 418 sq. 1 3 1 8 SAL/PP I/2, p. 421 sq. 1 3 1 6 SAL/PP I/2, p. 425 sq. 1 3 1 7 KAL f 14. 22. maj 1629 (Golia II., 42): Po M. Goliu povzemam, da je Hren na pomlad 1629 obljubil stiškemu opatu, da je pripravljen posvetiti obnovljeno samostansko cerkev. Cistercijani so predvidevali, da bodo obnovitvena dela do­koncana v mesecu oktobru ali novembru. Podatek je nedvomno sporen glede datacije (Gašper Bertogna je umrl leta 1624, stiški opat Jakob Reinprecht pa 1626), kar je razvidno tudi iz kronike, v kateri piše P. Putzel (ASRS, 148 r -P. Put­zel, Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitti­censis descriptio 1719), da je bila stiška cerkev, ki jo je opat Jakob Reinprecht zgradil in obnovil ("Ecclesiam nouam a fundamentis erigit et restaurat, cum pulcherrimis imaginibus muro affixis, Christi passionem Domini repraesentantibus exornatam et capacem 13 altarium"), posvecena leta 1625 (prim. M. Mikuž, Vrsta stiških opatov, Ljubljana 1941, 65). Jakob Reinprecht je bil, tako kot Tomaž Hren, pomemben umet­nostni narocnik (Radics 1880, 17.-Cevc 1981, 2421. 1a1e KAL f 57/40, 6. maj 1628, "Annotationes rerum in hoc Episcopatu Labacensi, recentiusque gestarum, sub Thoma Cronn Episcopo Nono".-Zapis je enak dokumentu z isto datacijo v ASV -S. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1628, "Quae recentiora et notatu digna uidentur esse gesta, sub XXXI. annorum Episcopatu Thomae Cronn Noni Episcopi Labacen­sis", s pripisom "Annotationes rerum in hoc Episcopatu Laba­censi, recentius gestarum". V dokumentu so najprej našteta Hrenova prizadevanja za restavracijo katolištva v ljubljan­ski škofiji C"Praecipuum est Reformatio s. Catholicae Reli­gionis"), nato pa so našteta njegova, zlasti za umetnostno­zgodovinsko stroko pomembna dela: "8. Hic Labaci in Cathe­drali Ecclesia s. Nicolai ... Tria Sacella: Primum SS. Sa­cramenti ... , Alterum s. Thomae •.• ubi suam erexit ac dele­git sepulturam: Tertium s. Georgy Martyris, nec non s. Ca­tharinae ... Et alia duo Altaria, s. Andreae ... et s. Mari­ae Magdalenae, singulare totius ornamentum templi; 9. Chorum albo et nigro politoque marmore strauit totum: Et stalla canonicorum, ex ligno nucum affabre ac sumptuose posuit. Totumque templum pulchre ac plausibiliter coloribus depin­xit: Chorum ipsum, et sacella cancellis ferreis communiuit et exornauit; 10. Oberburgi in uicina Episcopali Residentia et Ecclesia MARIANA Altare Summum, cum Nouo Organo sumptuo­sissime perfecit. CHORUM marmore strauit. Stalla pro Collegy MARIANI Sacerdotibus ad splendorem et delectationem recens fecit; 11. Sacellum B. MARIAE Virginis Annuntiatae, nec non s. Martini Episcopi, ad similitudinem sui Labacensis restau­rauit, ac strauit lapide uariegato. Altaria alia noua IV. erexit et consecrauit; 12. Item sacellum S. Thomae Apostoli ad stigmata D. N. Jesu Xpi, una cum tribus aris S. Annae, et S. Catharinae construxit et sumptuose perfecit; 13. Item Ecclesiam s. Margaritae Virginis et Martyris (quae fuit prima in ista Valle Oberburgensi, ex qua gentilis populus Christi fidem suscepit, et bis destructa fuit situ et vetus­tate) ex fundamentis recens erexit; 14. Sic Ecclesiarn S. Ursulae, ac XXXIII. Martyrum: etiam S. Mariae Magdalenae una cum amplissimo Coemeterio: nec non s. Pauli Apostoli Eccle­sias (ubi antiquitus Monasterij monialiurn, ibidem Deo famu­lantium, rudera conspiciuntur deuastati) in vsum formamque deuotionis reduxit ac restaurauit); 15. Arcem Alttenburgam (siue potius MARIANAM) ... suis sumptibus, dum esset Graety in Excelsi Regiminis Locumtenentiae Archiducalis Officio, ex manibus Haereticorum coemit multis pecunys (v KAL f 57/40 na tem mestu navaja 14.000 fl). Et in arce sacellum pro se construxit, atque in illo cultum perpetuum; 16. NAZARETHANVM Templum, ad formam Lauretani, iuxta arcem in colle amoe­nissimo ... eique pulcherrimam pro hospitio peregrinorum, capacem et bene accommodatam domum assignauit; 17 ..•. in hac Ecclesia Oberburgensi ... pro Seminario Cleri totius Episcopatus Labancesis Collegium Marianum fundauit Datae Labaci 6. May 1628, Thomas Episcopus Labacensis." Prim. Dolinar 1979, 213 sq. 1119 KAL f 57/44.-ASV -S. Congr. Concilii -Relationes 429 A Labacen., 1629) -Hren je 16. marca 1629 sestavil svojo zadnjo relacijo (relacija je po vsebini zelo podobna Annotationes 1628), ki jo je ljubljanski kanonik J. Rozman 19. aprila 1629 predložil v Rimu: "Relatio ac descriptio status ... totius Episcopatus Labacensis •.. Ecclesia Cathe­dralis ... restaurata est tota, chorus marmore nigro et candido et quadro pulchre sane constratus. Praesbyterium consimili lapide, sed instar stellarum radios mittentium etiam trinis gradibus ad Summi Altaris ascesum Stalli ..• ex ligno nucis sumptuose constructae Chorus can­cellis et ostys duobus ferreis transparentibus, coloribus, argento et auro depictis, ad maiorem cleri commoditatem Nauis Ecclesiae tota quadris coctilibus magnis constrata ... Et sedes pro populo conciones sacras frequentante, erectae nouae et coloribus ornatae. Fornix in naui Ecclesiae triplex uel atria cum columnis mira picturae, colorum, auri et ar­genti uarietate depictus per totum. Sacella quatuor cum nouis Altaribus, ferreisque cancellis et marmoreo pauimento uariegato (ex quibus Episcopale Tituli S. Thomae Apostoli S. Floriani et Omnium Sanctorum una cum /fenestra/ sedilibusque affabre factis, et Crypta pro sepultura Episcopali prae­cellit opere et sumptu) recens erecta totum templum uenus­tant. Duo adhuc sacella e regione praedictorum construenda ... sunt (constructa similiter, sunt depicta et consecrata ... ). Item sacristiam Episcopalem necessitate compulsus feci ... Turris siue campanile s. Nicolaj tecto ac muris reparata anno praeterito (non sine magnis sumptius), et in summitate Thuri deaurati defixa triplex deaurata Papalis crux in sig­ num Apostolicae Exemptionis et Priuilegij. Tres Infulae Episcopales pretiosae (Oberburgi: Labaci duae, sed inutiles ad usum), atque filis uetustatae corrosis reparatae, ussa pro me noua penitus facta; Parochialis s. Petri extra Muros ... cum Altaribus uniuersis, pauimento, murisque Coemeterij et laquearibus praeclare depictis ad tantum splendorem et ornatum restaurata est, ita ut pro Cathedrali pollere posit. Coemiterium ampliatum atque denuo consecratum ... ; In Eccle­sia Mariana Collegiata Oberburgensi ... in Styria, sed Laba­co non amplius sex uel 7 horarum itineris spatio sita (ubi Clemens Papa Octauus cum cardinalis existens in Poloniam Legatus mitteretur, ad aeternam rei memoriam celebrauit). Duo Sacella Episcopalia Cancellis ferreis, marmore, picturis et Altaribus. Item Altare Summum opere sculpto, cum organo sumptuoso ... naui Ecclesiae depicta tota1iter; Iterum s. Ursulae a Cilliensibus fundatum, sed collapsum sacellum, una cum Oratorys, et Altaribus affabre factis tribus; s. Marga­ritae ... , s. Magdalenae et S. Pauli collapsas ibidem Eccle­sias, una cum campanis et campanilibus nouis magnis labori­bus et sumptibus erecta; Cruces altae in publicis vys secto ex lapide (in nonnullis lignae) erectae •.. Labaci ... Ca­puccinorum, campana eis noua ... empta. Ad fabricam collegy Labacensis ... in constructione noui templi, ubi Episcopale Tituli B. M. Virginis Sacellum, sumptibus Episcopalibus erigetur ... In Archigymnasio Viennensi (ubi olim mea perfe­ci studia) ... tres Alumnos fundaui. 16. Marty 1629." (Prim. Dolinar 1979, 214). -V vatikanskem izvodu je dodano še porocilo "Quae recentiora et notatu digna ... gesta esse sub isto XXXII annorum Episcopatu Thomae Croenen noni Episcopi Labacensis". Porocilo je identicno s tistim, ki ga je Hren sestavil pred letom dni, le za Gornji Grad pravi: "Sacellum B.mae Virginis Annuntiatae ... Altaria alia noua quinque erexit et consecrauit." (19. apr. 1629). 13•0 SAL/SK f 2 -T. Hren: v februarju 1627 je ljubljan­ski oskrbnik Adam Clemendt pisal Hrenu, da se je že veckrat oglasil pri mojstru, ki je že dlje kot dvanajst tednov bo­lan.-SAL f 17/39 c 1 (Golia I., 183): V aprilu 1627 je brat Andrej sporocil škofu, da je Somrak še vedno bolan, oglasil pa se bo pri njem takoj, ko bo ozdravel. 1a21 SAL/SK f 2 -T. Hren, avg. 1627. 13 22 SAL f 4/28, 9. febr. 1629 (Morda zvon za stolnico}. 1323 SAL/SK f 2 -T. Hren, 24. mar. 1629. 1324 Hrenova sestra Ana je napravila redovne zaobljube leta 1598.-Prim. Hk 1598, 16 v.-Valvasor, Ehre XI., 372. 132~ SAL f 21/3 t (Golia I., 187). 13 26 Steska 1906, 29,30. -Steska 1926, 32,33. -Stular 1968, 157.-V ljubljanskem nadškofijskem dvorcu hranijo v kapeli srebrne posodice (krizmarij) za sveta olja. Zaznamo­vane so s Hrenovim monogramom T.C.E.L., z njegovo devizo T.L.A.P. in z letnico 1629, krasita pa jih škofijski in Hrenov grb. Posodica za bolniško olje (OLEVM/ INFIR/MORVM) je opremljena še z Marijinimi simboli -krona s crkami MAR (=Maria), spodaj z mecem predrto srce; za krstno olje (OLEVM/ CATECHV/MENORVM) s Kristusovim monogramom IHS; za sv. krizmo (S./ CHRIS/MA) pa s križem (zunanji obod posode je izgubljen}. šatulja (krizmarij) ima srebrno okovje, rocaj in kljucavnico (s kronanim levom), datirana je z letnico 1629, krase pa jo medaljoni z grbi in monogrami. 1a21 Steska 1906, 8,29. -Steska 1926, 33. -Stular 1968, 158.-Hrenov kropilni kotlicek z aspergilom je popisan že v inventarnih seznamih ljubljanskih škofov, tako na primer v Rabattovem inventarju "Ain GroSer vergulter WeyhwaSer Khes­sl, mit dem aspersorio, daran das Chrcnische Wappen" (Inv. 1683) in nato v spisku inventarja po Herbersteinovi smrti (Inv. 1702). Posoda šesterooblaste oblike z okroglim pod­stavkom in viticasto oblikovanim rocajem, ki ga držita an­gelski glavici, ima gravirane napise in grb. Pod robom tece napis: ANNO DNI MDC XIX, v osrednjih poljih pa: TERRET LABOR/ ASPICE PRAEMIVM/ THOMAS NONVS EPVS LAB./ REGIVS LO­CVMTENES/ ET REFORMATOR F.F./ 1619, ter: T.L.A.P. (Hrenova deviza), zvezni škofovski grb in T.C.E.L. (Hrenove zacetni­ cel. H kotlicku sodi tudi aspergil z masivnim rocajem. 132a Cevc 1981, 231, sl. 175. -Prim. Gruden 1910-1916, 863.-Steska 1926, 38,sl.21.-Otorepec 1977, 2l(sl.). 1329 Valvasor, Ehre XI., 508. -Grašcino v Sinkovem Turnu je Andrej Hren kupil leta 1632, po nekaterih podatkih pa naj bi jo menda že 1628. 1330 ASRS, Zapušcinski inventarji, Lit. E, f XII., 21. -Radics 1878, 30.-Sorn 1959, 449. -Iz zapušcine Sinkovega Turna se je ohranil velik bel steklen kozarec z brušenimi podobami 12 apostolov (danes v Narodnem muzeju v Ljubljani). 1331 Pri ugotavljanju in datiranju Hrenovih portretov je v strokovni literaturi nemalo zmede. Steska poroca, da je v zbirko portretov škofov vnesel nered slikar Wettach, ki je okrog 1890 platna restavriral, pri tem pa je zamenjal skoraj vse napise oziroma napacno prepisal besedila (Steska 1926, 34). Portrete so skušali identificirati s pomocjo bakrorezov iz Erbergove zbirke znamenitih Kranjcev, med katerimi je tudi škof Hren (Zbirko hrani fidejkomisna, nekdanja cesarska knjižnica na Dunaju, fotografske posnetke pa Narodni muzej v Ljubljani.-Prim. ASRS, Dolski arhiv f 76, Posebno udejstvo­vanje Erbergov -umetnostna zbirka v dolski grašcini in biografije.-Prim. Klun 1853. 92.-Radics 1862, 40). Steska pripominja, da kljub poskusom še niso dokoncno potrdili treh starih portretov, ceprav je prvi med njimi, ki kaže sivola­sega moža v roketu s crnim biretom na glavi (sl.: Gruden 1910-1916, 869), po tradiciji veljal za Hrenov portret. Nastal naj bi v škofovih zadnjih letih (Steska 1926, 36. Prim. Cvetko 1958, 163 sl.: D. Cvetko je portret datiral v cas o. 1625). Prvotna lokacija tega poznega Hrenovega por­treta, ki ga nekateri napak enacijo z upodobitvijo iz leta 1611 (prim. op. 708), ni znana. Ne vemo, kdaj so sliko name­stili v ljubljansko škofijsko palaco, vsekakor pa v inven­tarnem popisu po Hrenovi smrti tod ni bila omenjena. Sele v Buchheimovem inventarju je bil v ljubljanskem dvorcu popisan Hrenov portret, ni pa razvidno, kateri (Inv. 1664). Tudi Dolnicarjevo porocilo, da se je do njegove dobe ohranil portret škofa Hrena (Steska 1926,34), v tem oziru ne pove nic dolocnejšega. Iz arhivskih dokumentov je ugotovljivo, da je v Hrenovem casu visel njegov portret v gornjegrajski rezidenci, pozneje pa je bil eden njegovih portretov doku­mentiran tudi v Vrbovcu ("Ein Contraf: Bischoffen Thomae mit verguldten Ramen" -Inv. 1664; "Item ain Contrafe in quadro in schwarz zierath vergulten Ramben Herrn Bischouen Thomae" -Inv. 1683) in nato v Goricanah (Prim. Radics 1878, 27.­Radics 1880, 27: P. Radics pravi. da v škofijskem gradu v Goricanah hranijo oljno sliko slavnega "kranjskega aposto­la"). -O Hrenovih portretih prim.: Gruden 1910-1916, 821, 869,959.-Stroj 1922, XIII. -DS XXXV, Ljubljana 1922, 448 (priloga), sl.57.-Mladika 1924,106.-Steska 1927, 15.-Turk 1928, 23. -Veider 1945, 22 sl. -Hofler 1978, Tab. I. -K Hrenovim portretom, ki jih je objavil J. Gruden, je A. Ste­genšek komentiral: " ... slavni škof Hren ni mogel imeti dveh razlicnih obrazov (821 in 869) Moderni portret (869) ga skuša predstaviti kot gorecega prvoboritelja, kot heroja. Pa vcasi so ravno odlicne osebe na zunaj najbolj neznatne. Moderni kipar (Ljubitelj kršcanske umetnosti 1914, 28) se strinja z modernim slikarjem. Ali je ta tip zgodovin­sko utemeljen? ... " (A. Stegenšek, Zgodovina slovenskega naroda /Gruden/, v: CZN 13, Maribor 1917, 102). Stegenškov komentar seveda ni brez napak, dobro pa razkriva nelahko problematiko identifikacije Hrenovih portretov.-Prim. op. 9 in 939. •3 32 Goricar 1939, 9.-Za opozorilo na citirani clanek se zahvaljujem dr. Emilijanu Cevcu. 1333 KAL f 113: Pravda zaradi pogreba škofa Hrena.-Prim. Thalnitscher, Historia, p. 51.-Radics 1894, 199. 1334 KAL f 56/29. 1335 ASV, Processus consist. 27, 1630 F: Jezuit Antonius Rantius je o ljubljanski stolnici povedal, da je "sotto l' Inuoc.ne di s. Nicolo di bella struttura, competente gran­dezza ..• con tre naui et non ha bisogno di riparatione ui e la sacrestia con le supellecttili •. etui en bellis­simo campanile con campane, organo, choro, e cemeterio Vi e l' habitatione per il Vese.o attaccatt' alla chiesa ... commoda e bella, e non ha bisogno di riparatione", nato pa je naštel še ljubljanske samostane "Monasterio di s. Fran­ncesco de obseruantia, il collegio della Compagnia di Gesu e fuori della citta un conuento de Patri Capucini, et un altro di S. Agostino ... Non ue e in d.a citta seminario, ui e ben un luogo chiamato casa de poueri, doue rangono instrutti nelle buone l.re molti poueri scolari, et il Vese.o mantiene in d.a casa a sue spese alcuni chierici." Podobno je o teh zadevah izjavil tudi jezuit Hieronimus Marensius, ki je o stolnici še dodal "la chiesa cathedrale •.. fabricata all' antica un poco oscura ...". -Hren sicer res ni posvecal ljubljanskemu škofijskemu dvorcu, ki ga je leta 1512 sezidal škof Rauber, tolikšne pozornosti kot gornjegrajski reziden­ci, vendar bi ob njegovi splošni obnovitveni zavzetosti pricakovali, da je tudi v Ljubljani poskrbel vsaj za manjša obnovitvena dela, dasi ta arhivsko niso posebej potrjena. Steska je sodil, da Hren ni toliko skrbel za popravo in olepšavo ljubljanske palace zato, ker je vecinoma bival v Gornjem Gradu (Steska 1926, 30). Glede na izjave v Rimu zaslišanih pric pa je kljub vsemu precej nerazumljivo Scar­lichijevo negodovanje papežu, ceš da "se škofijska palaca tik stolnice bliža razpadu, zato jo popravlja z velikimi stroški", in, ceprav ni mogoce dognati, kaj je novega napra­vil, "da jo skoraj podvojuje" (Thalnitscher, Historia, p. 82.-Steska 1926, 30). Tudi Scarlichijeva porocila o verskem stanju v škofiji v splošnem precej zmanjšujejo Hrenove za­sluge na tem podrocju (Prim. Jellouschek 1854 c, 79-80, 87­88.-Dolinar 1980, 26 sq). 13 36 Hren sam je leta 1628 porocal v Rim, da je v mestu ostal en sam protestant (prim. Dolinar 1979, 213). 13 37 Inv. 1630 -Inuentarium des Bischoffs Thomae Kren de Anno 1630 (23. apr.) .-SAL f 21/9, Zapušcinski inventar škofa Hrena 1630. 133& Slike "von wasser farben" so bile najbrž slikane na platno. 1339 Gl. op. 524,525.-V Scarlichijevem inventarju je po­doba popisana kot "Ein grosses Quader stukh die Abnembung Christi" (Inv. 1641), v Buchheimovem pa "Ein Quaderstukh oder Bildt abnembung Vnsers Herrn von Creutz" (Inv. 1664). 1 a 4 o V scarlichijevem inventarju ·""te slika "Desponsatio Ecclesiae" omenjena v Gornjem Gradu (Inv. 1641), prav tako pa tudi v Buchheimovem inventarnem seznamu, kjer je popisana skupaj z drugimi (z vodenimi barvami slikanimi) podobami: "Natiuitas Christi, Epiphania, Desponsatio Ecclesiae, Velum Veronicae, Caena Domini, Extremum Iudicium" (Inv. 1664). V Rabattovem casu spet zasledimo sliko s tem motivom v ljub­ljanski rezidenci "Ain altes gem§hll in gemainen ramben Christum, vnd die Kurchen repraesentirend" (Inv. 1683). 1341 V ljubljanskem ~kofijskem dvorcu je omenjen Hrenov portret v Buchheimovem inventarju "auf dem obern Langen Saal ... Herrn Thomasen Bischoffen zu Laybach Contraf:" (Inv. 1664), in nato v Rabattovem inventarnem popisu "daS Egkh Zimmer ... Item 1 deto /Contrafe/ Herrn Bischouen Chron" (Inv. 1683); Herbersteinov inventarni seznam pa našteva kar dve njegovi upodobitvi: "daB Egkh Zimmer halb gegen der Khiirchen ... !tem ein deto /Contrafe/ Herrn Bischouen Chrcn" in "daS officiatur oder Consistorial Zimmer Item ein deto /Contrafe/ Herrn Bischoffen Khron" (Inv. 1702). -Prim. op. 1331. 1 342 V škofovi sobi je bilo vec srebrnih caš, porcelanas­tega posodja, vecje število relikvij (pacis in Agnus Dei), dva prenosna oltarcka, 2 nova pluviala z vezenim Hrenovim grbom, vec knjig, med njimi dve s srebrnimi šcitki, zapušci­na Hrenovega sorodnika Georga Schryepperja (predvsem rokopi­si in knjige), zapušcina Jakoba Baumana, ~upnika v Smartnem pri Kranju (srebrno okrasje) in razen drugih reci še precej knjig "Evangelia inu lystuvi"; Hrenova liturgicna oblacila so popisana v Rabattovem inventarju "Ain alt weiB AtlasBenes Gestiikhtes Heess Gewandt, mit zwey dergleichen Dalmaticis, et Pluuiali, mit Bischofflich Chronischen Wappen. Ain Pluui­al von grien geblilembleten saidenen zeug, mit grien Taffet durch vnd durch gefuettert mit furst Chrcnischen Wappen. Ain blaues deto /Pluuial/ von geblumbten damast, mit furst Chro­nischen Wappen." (Inv. 1683). Ista oblacila našteva tudi Herbersteinov popis (Inv. 1702). -V zvezi s posodjem je vredno omeniti Hrenovo notico: Hk 1611 a, 41 v. 134 3 Inventarni popis po umrlem škofu Scarlichiju omenja "Mehr ein silbernes Bildt S: Annae so Christum vnd vnser liebe Frau an Armen haltet" (Inv. 1641). 1344 Podoba 2alostne Matere bo~je z mecem bolecin in mrtvim Kristusom v narocju je popisana tudi v Scarlichijevem inventarju: "Ein grosses silbernes Bildt vnser lieben Frauen Vesper" (Inv. 1641). 1345 Med infulami, ki jih je dal napraviti škof Hren, se je posebej odlikovala velika pontifikalna mitra z velikimi dragulji in biseri. Podobno okrašeni sta bili še rdeca in infula z dragimi kamni, preprostejša pa je bila vezena z zlatom. Popisovalci inventarja po Buchheimovi smrti so v ljubljanski škofijski rezidenci popisali: "Ein ganz guldene Inful mit Perlen gestukht, vnnd mit Edl Steinen besezt. Item ein andere Inful von gleicher Arbeith + Inful von rothen AtlaB + Inful von rothen Taffet. Item ein Inful mit der Malerey in der Miltten. Mehr ein Inful von gelben Goldt stukh." (Inv. 1664). Dragocene Hrenove mitre so vzbudile posebno pozornost popisovalcev Rabattovega (Inv. 1683) in Herbersteinovega inventarja (Inv. 1702); razen treh inful, ki so bile zaznamovane s Hrenovim grbom (gl. op. 621) so popisali še "Drey Bischoffliche Infull: zwey von Goltstukh mit guldenen Porten gebrimbt." 13 46 V zakladnici je bilo vec predmetov, tako npr. velika srebrna svetilnica, srebrna kadilnica s colnickom in oljenka s pozlacenim okrasjem, ki so bili bodisi last nazarske cer­kve, bodisi da jih je Hren namenil za to ustanovo. Srebrna podoba Marije obdane s soncem je pripadala cerkvi v Novi štifti. Razen dragocenih relikviarijev (vecinoma so bili oblikovani kot "sepulchrum") so bili popisani tudi: pozlace­ni srebrni kelih, deloma pozlacena srebrna monštranca, po­zlaceni pektoralni križ, srebrni pastorale in vec križev, srebrnih svecnikov ter relikvij. 1347 V malem oratoriju ("khleine Retirada oder Schreib­zimmer, vnd Oratorium" -Inv. 1683) so tedaj visele štiri oljne slike (table) in ena krajina (z vodenimi barvami), Hren pa je hranil tukaj tudi vec srebrnih kelihov, veliko srebrno pozlaceno monštranco, 4 pontifikalne prstane, vec dragocenih križev in relikviarijev, srebrne svetilnice, Agnus Dei s podobo Naše ljube Gospe na steklu itd. 13 4 e Hrenov portret (Contrafactur) v gornjegrajski rezi­denci je omenjen nato še v Scarlichijevem inventarju "Ein BildtnuS herrn Thomae Bischouen see:" (Inv. 1641), v Buch­heimovem inventarnem popisu pa ni vec dokumentiran (prim. op. 1331). 1349 v Rabattovem inventarju je v gornjegrajski prelatovi sobi dokumentiran "KhaySers Matthiae Contrafe, sambt sechs Chur-fursten gemaine" (Inv. 1683). 1300 Scarlichijev inventar o kapeli gornjegrajske rezi­dence poroca: "In der Capelen ... zwey altirlein mit Ihren Mapis vnd Antipendys von vergulten Leder" (Inv. 1641). Kape­lo ("Die Capelln in diSem obern Stokh"), v kateri je bil tedaj "Ain Altar mit ainen schlechten alten antipendio; in ubrigen nichts," so popisali tudi zapisovalci Rabattovega inventarja (Inv. 1683). 1301 Vsebina treh slik, ki so visele tedaj v "Capuciner Zimmer", po Hrenovem inventarnem popisu ni znana. V Scar1i­chijevem inventarju je popisana v sobi "Mehr ein PassionB Pildt" (Inv. 1641), v Herbersteinovem pa "ober der Thuer ­ain altes Vnser Lieben Frauen bildt." (Inv. 1702). 1 3 oz Po Scarlichijevem inventarju je gornjegrajska bibli­oteka obsegala dela z najrazlicnejših podrocij: "Bibliotheca ... mit buehern Theologicis, canonicis, Iuridicis, Morali­bus, historicis, humanisticis vnd andern" (med njimi npr. tudi "ein Missale ... mit Wappen herrn Thomae bischoue" Inv. 1641). Obsežen seznam gradiva gornjegrajske knjižnice, ki so jo za Hrenom dopolnjevali tudi njegovi nasledniki, je dal leta 1655 sestaviti tedanji generalni vikar Filip Terpin ("Index librorum et authorum bibliothecae Oberburgensis ••. anno 1655", rokopis v Skofijskem arhivu, KAL f 96/14.­Simoniti 1974, 17,18), poznejšega iz leta 1733 pa hrani Arhiv Slovenije (ASRS, Vic. I/26, zap. št. 47 "Elenchus deren in der Bibliothec der bischoulichen Residenz zu Ober­burg befind1ichen a11er1ey buher 1733'"). Med knjigami so bila tudi dela anticnih klasikov. Vsaj nekaj jih je gotovo imel v svoji zbirki že škof Hren, velik ljubitelj in pozna­valec klasicnih avtorjev (v svojih zapiskih veckrat navaja citate iz njihovih del). V seznamu so popisane tudi knjige, ki so, vsaj nekatere, bržkone že Hrenovim umetnikom rabile kot predloge za umetniška dela (npr. Effigies Imperatorum et Magnorum Epum, Effigies 50 virorum Illustrium, Typus insig­nium Germaniae familiarum, Typus Imperij Romano-Germanici, Liber chronicarum cum figuris ab initio mundi itd.). 1303 V spodnji zakladnici je bila omara s srebrnimi poso­dami, 3 kelihi in kazula z grbom Andreja Hrena. 130 4 Stele 1952, 119 sq.-Cevc 1981, 227 sq. 13•• Gantar 1987 a, 52,53. 13o6 Prim. SAL/PP I/2, p. 297,298.-Gl. I. del, 134. 1307 Turk 1938, 73 (prim. KAL f 98). -Cvetko 1964, 70. -Gantar 1987, 9. 13oe Prim. Cevc 1981, 220. 13o 9 Prim. Stele 1938,1.-stele 1965,225.-Cevc 1965,157. -Cevc 1968 a, 46,49. 1360 Cvetko 1964, 71. -Skerlj 1973, 21.-Gantar 1987, 8, 9. 1361 Prim. Sumi 1965,24.-Sumi 1968,73.-Cevc 1968 a, 41. 1361a stele (1924) 1966, 51,52.-Prim. Gantar 1987 a, 52. 1 36 2 Volumen Primum Primi Protocolli Pontificalium si je iz ljubljanskega škofijskega arhiva sposodil J. W. Valvasor. Rokopis je imenoval "Annales" (Valvasor, Ehre VI., 350), zato se je pozneje v literaturi uveljavila celo napacna domneva, da gre za posebno Hrenovo delo. Iz protokolov je crpal snov za svojo zgodovino, v kateri je objavil tudi vec podatkov o posvetitvah cerkva, kapel in oltarjev (Valvasor, Ehre VIII., 671,672). Po Valvasorjevi smrti je rokopis, ker ga vse dotlej ni vrnil ljubljanskemu arhivu, z njegovo za­pušcino vred prešel v zagrebški nadškofijski arhiv (danes v okviru Nacionalne i sveucilišne biblioteke v Zagrebu, kjer je uvršcen v volumen Miscellanea pod signaturo MP 236.­Prim. Turk 1928, 20), raziskovalci pa so dolgo mislili, da je izgubljen. Klun je leta 1857 v svoji razpravi pripomnil, da je Hren po Valvasorjevi trditvi napisal "grofše Annalen", vendar jih dotlej ni bilo mogoce najti (Klun 1857, 48). Pontifikalne protokole je v zagrebški Metropolitanski knjiž­nici prvi odkril P. Radics (Radics 1878, 31). Medtem ko jih je on še poimenoval Anale (Jahrbucher), jih je pozneje J. Smrekar opisal kot diarije, katerih polovico hrani ljubljan­ski škofijski arhiv, polovico pa vezano skupaj s Schonlebno­vimi genealoškimi noticami o kranjskem plemstvu zagrebška knjižnica (Smrekar 1891, 230). Zaradi dragocenega gradiva, ki ga rokopis vsebuje, je M. Slekovec, ki je nekaj paberkov tudi objavil, uvidel, da bi bilo primerno prepisati celoten volumen (Slekovec 1894, 148 sq). Za Slekovcem je kratke notice iz Hrenovih protokolov priobcil še A. Koblar (Koblar 1901, 48), F. Pokorn pa jih je leta 1903 za ljubljanski škofijski arhiv v celoti prepisal in približno posnel Hreno­ve risbe, ki ilustrirajo pontifikalne zapise (SAL/Sk. prot., fasc. 1: Hren 1577-1611). Le-ti so šele od leta 1600 dalje sistematicno urejeni, v dodatku pa jim je priloženih tudi vec starih dokumentov in listin (prepisov), na primer: Lite­ rae consecrationis Ecc.lae B. Mariae Virg. in Monte Zhryett a ... Sigismundo Lamberger Anno 1475 /p. 356/; Aliae Consecrationis Litterae de eadem Ece.la B. Mariae Virg. in Zhryett Anno Dni 1520, (Christophorus Epus Labacensis) /p. 357/; Aliae Consecrationis literae Ecclae s. Viti cum tribus Altaribus: NB per Suffraganeum •.. Epi Laba­censis (Christophori Rauberi) Anno Dni 1500 /p. 358/; Copia Literarum Consecrationis ... Ecclae B. Mariae Virg. in Insu­la Stagni Velden. prope Radmansdorff 1465 (Sigismundus) /p. 365.-prim. Slekovec 1894, 154 sq/. 1363 Benedik 1981, 1 sq. 1364 Orožen V., 206 sq. (prim. Orožen V., 34,35,232).­Slekovec 1894, 148 sq. -Curk III., 48. -Prim. Hk 1600, l. jan.-Prim. Stele 1952, 123.-Po Orožnu in Slekovcu je Hren prevzel velenjsko cerkev 9. aprila 1600; isti datum omenja Hren v SAL/PP I/1, p. 155. 13 6 ~ Oltar je omenil Hren še leta 1611; tedaj je v ponti­fikalnih zapiskih posebej poudaril, da je birmoval v pliber­ški župnijski cerkvi pri "srednjem oltarju" sv. Barbare, ki ga je bil sam posvetil (SAL/PP I/l, p. 333. -Prim. Barle 1895, 60) .-Pripisal je tudi opombo o stari kapeli sv. Pavla v pliberškem gradu (prim. SAL/PP I/1, p. 115. -Gl. I. del, 194). 13 66 Radics 1861, 75.-Vrhovec 1898, 31 sq.-Danica 1903, 146.-Spitalsko cerkev, ki jo je magistrat leta 1564 prepus­til luteranom, je Hren 1598 spet prevzel v svojo upravo. ­Prim. op. 217. 1367 SAL/PP I/1, p. 52. -Hk 1601, 4 r. -Prim. KAL f 24 (Golia II., 253). -Dimitz 1862, 18. -Dimitz III., 337. ­Prim. Vrhovnik 1932, 36,38.-Potem, ko je Hren v zacetku leta 1600 potrdil,· da so na Stajerskem unicene vse protes­tantske molilnice, je odlocno pristavil, naj se tako zgodi tudi vsem kranjskim (Hk 1600, jan.,febr.-Radics 1898, 105). To se je uresnicilo v naslednjih dveh letih. Kmalu zatem, ko je reformacijska komisija v Ljubljani zastavila svoje delo, je Hren znova posvetil špitalsko cerkev sv. Elizabete (1601) in ukazal razdejati protestantsko pokopališce (Dimitz III., 333.-Gruden 1910-1916, 834). Luteransko molilnico na gradu Križ, ki leta 1595 še ni bila popolnoma dokoncana, ker se je delo po nadvojvodovem ukazu ustavilo, je dal v februarju 1601 razstreliti s pokopališcem vred (Gruden 1910-1916, 834.-Stele 1952, 135). V marcu se je odpravil v Begunje, kjer je unicil molilnico, ki so jo leta 1584 uredili v nekem gospodarskem poslopju. Eksplozija je bila tako mocna, da bi kmalu poškodovala bližnjo cerkev sv. Urha (Gruden 1910-1916, 835. -Stele 1952, 135). v naslednjem letu, marca 1602, je dal razstreliti še protestantsko shodnico v Metliki (Gruden 1910-1916, 836) .-Prim. Valvasor, Ehre VIII., 669. 1368 Hk 1601, 39 r. 1369 1. maja 1602 so ustanovniki prosili škofa Hrena za posvetitev temeljnega kamna nove cerkve na Zabregu (Zabreg ; Smihel oz. Sv. Mihael nad Mozirjem), da bi brž lahko zaceli z delom. Hren je na prošnjo pripisal: "Fiat" (Orožen II/2, 237,238.-Stegenšek 1905, 98 sq). 1a 7 o Po kronološki vrsti sledi v protokole sicer nevpisa­ni podatek, da je Hren 13. okt. 1602 na prošnjo cerkvenih kljucarjev posvetil zvonove, zvonik, krstni kamen in križ v Lu~ab (Orožen II/2, 145). -Prim. Hk 1602, 13. okt. (v kole­darski notici je samo podatek o posvetitvi zvona). 1311 Orožen II/2, 122,123. 1312 Prim. Barle 1895, 58. 1a1a Kraja "Selzach" Hren v protokolih ni natancneje o­predelil, zato ga samo na tej podlagi ni mogoce identifici­rati. 1314 Valvasor, Ehre VII., 463: "Herr Marquard Freyherr von Eck, Ritter deS Teutschen Ordens und Stadthalter" Prim. Kos 1955, 16: V križevniški cerkvi omenja oltar sv. Elizabete skupaj s sv. Katarino. 1a 7 s SAL/PP I/l, p. 99,100: Hren pripominja, da je v požaru, ki je zajel naselje s cerkvijo vred, po cudežu osta­lo nepoškodovano sv. Rešnje Telo skupaj s svileno palo in korporalom pod monštr~nco. "Post reparationem" je Hren cer­kev rekonciliiral, hkrati pa je posvetil tudi dva zvonova iz protestantske molilnice v Govcah, ki je bila zgrajena "in perniciem Catholicae religionis", potem pa so jo po nadvoj­vodovem ukazu podrli. Zvonova je leta 1593 ulil v Ljubljani mojster Martin Edelmann (Edelwart), zlatar Albrecht pa je napravil zanju model pantrovega friza (Marolt 1932, 174. ­stele 1952, 138). 13 7 & Valvasor, Ehre VIII., 787.-Vrhovec 1903, 43.-Miha­el Taller (Hrenov sorodnik) je bil vec let zapored ljubljan­ski mestni sodnik ter dobro znan ljubljanski poštar. Vrhovec pripominja, da je imel "imenitne zveze po svetu". 13 7 1 Orožen V.,398.-4. julija 1605 so Soštanjcani prosi­li Hrena, da bi v njihovi podružnicni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata posvetil oltar sv. Marjete ter oltar sv. Fabijana in Boštjana. Skof je opravil konsekracijo 24. julija, v pontifikalnih zapiskih pa je pri oltarju sv. mucencev na prvem mestu omenil patrocinij sv. Janeza Evangelista. 13 7 9 Orožen v., 253 sq.-Prim. Orožen v., 250,251.-2up­nik v Skalah Martin Ebenperger je 15. apr. 1605 obvestil škofa, da so v cerkvi 3 oltarji: sv. Janeza Krstnika, sv. Franciška in sv. Evfemije; prosil je, da bi jih škof posve­til. Pozneje, 7. julija, je spet pisal Hrenu, vendar je tokrat omenil le dva poslikana otarja: sv. Janeza Krstnika in svetih devic, spregovoril pa je tudi o nekaterih popravi­lih----v->;erkvi. iaT9 Hren je posveceval zvonove po raznih krajih ljub­ljanske škofije, med drugim npr. leta 1606 zvon v cerkvi Matere Božje in sv. Roka na Brezju v župniji Mozirje (Orožen II/2, 208). 1380 Hren je v temeljni kamen vložil pergamentno listino in priložil svoj posvetitveni zlatnik. Na kraju posvetitve je tudi maševal, nagovor pa je povedal v gradu Prunnthurn. 1381 Brata Bucelleni sta že zacela graditi cerkev, toda zaradi nevednosti nista poskrbela za posvetitev temeljnega kamna. Ko je Hren opravil obred konsekracije v Sebenjah, sta tudi onadva prosila za blagoslov. Obvezala sta se, da bosta sama, prav tako pa tudi njuni nasledniki, skrbela za pospe­ševanje bogoslužja, za vzdrževanje cerkvene strehe, poslop­ja, okrasja, oltarnih predmetov itd. -Prim. Resman 1978, 12 sq. 1 38 2 Kroparski kovaci so prosili Hrena za samostojno župnijo s stalnim duhovnikom že leta 1601 (ob ogledu refor­macijske komisije). Z Jesenic, kjer je blagoslovil temelje cerkve na Savi, je Hren odhitel v Kropo, kjer so ga težko pricakovali (Prim. Hk 1601, 13. mar.-Dimitz 1862, 18). 138 3 Hren poroca, da so cerkev blažene Device Marije v Drtiji, podružnico župnije sv. Martina v Moravcah, ustanovi­li slavni plemici Lilienberžani in Laseri, po zakonski zvezi pa je pripadla Raumbshisslom, ki so jo odstopili predikan­tom. Moravški župnik Janez Butalic (Wutaliz) je profanirano cerkev s trudom pridobil nazaj, jo obnovil in olepšal. Na prošnjo, naj bi cerkev posvetil, je oglejski patriarh Fran­cesco Barbaro odgovoril 26. marca 1601; obvešcen je bil, da sta bili v župniji Moravce na ozemlju oglejskega patriarhata ustanovljeni dve cerkvi: sv. Mohorja in Fortunata /pri sv. Mohorju/ ter blažene Device Marije v Drtiji, toda zaradi dolge poti in drugih ovir, ki so ga zadrževale, je skrb za konsekracijo prepustil arhidiakonu, na goriški sinodi v juniju 1602 pa je za obred osebno zaprosil škofa Hrena. S patriarhovim dovoljenjem in pooblastilom je ljubljanski škof posvetil cerkev šele 15. oktobra 1606, leto dni po Butalice­vi smrti. 138• 26. novembra 1606 se je Hren kljub nevarni povodnji, ki je preplavila ljudi in živino ter vsevprek podirala mostove, odpravil na Jesenice, kjer je posvetil cerkev na Savi.-Resman 1978, 12 sq. 13eo V zvezi s patrocinijem kapucinske cerkve, ki bo zgrajena v cast Devici Mariji, Janezu Evangelistu, Marku in Francišku, spominja Hren na cerkvi Device Ma~ije in Janeza Evangelista v ljubljanskem predmestju, "olim per haereticos destructae".-Valvasor, Ehre XI., 695. 1386 Hren je v protokole prepisal patriarhovo dovoljenje in prošnje Boštjana Trebuhana ter priorice Magdalene Kern; le-ti prosijo za posvetitev obnovljene kapele (cerkve) in na novo postavljenega oltarja v velesovskem dominikanskem samo­stanu, ki pripada oglejskemu patriarhatu. Kapela in oltar sta bila pod istim naslovom posvecena že pred profanacijo oz. obnovitvijo; V koledarskih zapiskih je Hren navedel drug datum posvetitve -22. julij (Hk 1607, jul.). 1387 v letih 1607-1608 je nadvojvodove dežele vizitiral apostolski vizitator Giovanni Battista Salvago. To je bila prva apostolska vizitacija ljubljanske škofije; Hren je v pontifikalnih protokolih ni omenil v kronološkem redosledu, pac pa pozneje (SAL/PP I/2, p. 174). 1387a Kraj Zagradišce (Sagradiszhe) je današnji Zagradiš­nik med Bocno in Gornjim Gradom. Za identifikacijo lokacije se zahvaljujem mag. J. Sumradu. 1388 SAL/PP I/1, p. 214 sq. -Naslov cerkve je Hren vec­krat razlicno zapisal; k patrociniju, ki ga je omenil ob posvetitvi temeljev, je ob konsekraciji cerkve dodal naslov Imena Jezusovega, pozneje pa še Kristusa Križanega (prim. SAL/PP I/l, p. 241). V protokolih je posebej naglasil, da se je udeležila posvetitve številna množica vernikov, kakršna se v Ljubljani še ni zbrala, in opomnil, da so z novo kapu­cinsko cerkvijo v Ljubljani obnovljena oziroma nadomešcena vsa svetišca, "kar jih je nekdaj krivoverska izprijenost podrla in unicila". Tako je nekdanjo cerkev sv. Volbenka sredi reke nadomestila kapela sv. Bruna in Huga na Bregu (prim. op. 145), avguštinski eremitski samostan s cerkvijo sv. Martina (prim. op. 518) je nadomestil kapucinski sa­mostan, namesto cerkva blažene Device Marije v Gradišcu (Purgkhstall) in sv. Janeza v šempetrskem predmestju, "per •.• Ungnadium haereticum funditus euersae" (prim. op. 144), pa je bila zgrajena nova kapucinska cerkev z Marijino kape­lo, s patrocinijem Jezusa, Marije in Janeza Evangelista.­Prim. Vrhovec 1903, 18.-Kos 1955, 9,36,43,45,46. -Benedik 1974 (tipkopis), 81,82: Po M. Benediku je Hren 30. avg. 1608 pri kapucinih blagoslovil vodnjak in 2 zvonova. 1309 Hren je opravil posvetitev "cum summa omnium iucun­ditate et aedificatione". Pozneje (leta 1617) je pri Novi Stifti posvetil še en studenec oz. izvir (gl. op. 1421). 1390 Hren je v pontifikalne protokole prepisal ustanovno pismo, prošnjo ustanoviteljice, v kateri ga prosi, da bi ji dovolil zidati cerkev, odgovor in dovoljenje. Gradnja je napredovala "cum magno Spiritus ardore" in ustanoviteljica jo je želela kar najhitreje dokoncati, vendar je še pred zakljuckom del okrog velikonocnih praznikov leta 1608 umrla, zato so jo zacasno položili v grobnico v gorjanski cerkvi.­Prim. Mal 1924 a, 198 (prošcenje v Zasipu 1609). 13 9 1 O novih oltarnih nastavkih poroca vizitacija iz leta 1655: "Visitatio ecclesiae s. Andreae Narezhize /alta­ria/ choro S. Andreae dicatum ... iconem habet pene nouam, auro fulgentem. Secundum a latere euangely est etiam consecratum S. Achatio dicatum, iconem habet nouam auro argentoque fulgentem. Tertium altare est S. Catharinae, habens iconem nouam auro fulgentem (KAL f 22/7, 3. sept. 1655.-Golia II., 181). 1 392 Datum posvetitve iz zapisa ni razviden. Hren je po­sebej poudaril, da je za to priložnost nosil slovesno litur­gicna opremo: roket, pektorale, štolo, pluvial, mitro in pastorale. 1393 SAL/PP I/3, 25 r, 26. jul. 1609: Hren je porocal nadvojvodu Ferdinandu o bližnji posvetitvi oltarjev v treh cerkvah v okolici Slovenjega Gradca, vendar je pozneje v pontifikalnih protokolih omenil le konsekracije v cerkvah sv. Uršule in sv. Vida: " ... Consecraturus iterum 2. die Aug.ti proxime uentura sex Altaria in tribus Eccl.ys dis­tinctis S. Montis Ursulani prope Slauigraetium, Scilicet S. Ursulae in praealto uertice dieti Montis, S. Viti, et S. Sebastiani paulo inferius •.. " O posvetitvah oltarjev je pisal tudi nunciju Salvagu: "Mense praeterito in rnonte Ursu­lano ... quinque altaria ... consecraui (SAL/PP I/3, Memoratu digna, 29 v, 30 r, 27. sept. 1609). Bržcas je hkra­ti z oltarji posvetil tudi zvon. I. Orožen namrec poroca, da je v cerkvi sv. Nikolaja na Plešivcu (ž. Skale) majhen zvon z napisom: "SV. URSULA s EDNAJST TAVSHENT DEVIZAMI PROSI BOGA SA NAS. THOMAS IX. EPUS LABACENSIS F.F. CONSECRAVIT ANNO DNI 1609." (Orožen V., 49). Zvon je dal Hren uliti za Uršulino cerkev na Uršlji gori, kjer je sprva visel (Curk III., 9,10: z datacijo v leto 1599). -Prim. op. 1664. ''94 Orožen V., 490,491.-22. jul. 1609 je cerkveni klju­car prosil Hrena, da bi ob priložnosti opravil obred konse­ kracije v cerkvi sv. Uršule na Plešivcu, in posvetil tudi novi oltar v cerkvi sv. Vida; O oltarju poroca vizitacija iz 1651: "Visitatio ecclesiae S. Viti na Slemenicah .•• /alta­re/ a latere epistolae est S Leonardi ••• consecratum est ab episcopo Thoma 1609 ..• Iconem habet totam humidem resolutam auro pariter et coloribus decidentibus ••• " (KAL f 22/2, 22. nov. 1651.-Golia II., 122) .-Prim. op. 1393. 1 3 95 SAL/PP I/l, 260 sq.: Hren je popisal slovesnost na Kumu in poudaril, da je to najstarejša božja pot na Kranj­skem ("in Carniola non est antiquior ullus"). O posvetitvi (rekonciliaciji) cerkva in dveh oltarjev "in monte Cummo" je pisal tudi nunciju Salvagu (SAL/PP I/3, Memoratu digna, 29 v, 30 r, 27. sept. 1609). 1396 Hk 1610, 30 v. 1397 Orožen II/2,134,135.-Stegenšek 1905,7.-Curk V.,119. 13 99 Po Orožnu in Stegenšku (Orožen II/2, 73. -Stegenšek 1905, 103 sq.) je Hren v avgustu 1610 v Marijini cerkvi v Novi Stifti posvetil 3 oltarje, sv. Ožbalta, sv. Helene in sv. Nikolaja, po Hrenovih pontifikalnih zapiskih pa je raz­vidno, da je oltar sv. Nikolaja posvetil šele v septembru 1615 (SAL/PP I/2, p. 135-137). 1398a Lokacija podružnicne cerkve sv. Marije Magdalene v župniji sv. Martina "in Lonsperg" kaže na možnost, da gre za sv. Magdaleno nad Humom Košnickim v župniji Desinic. Za podatek se zahvaljujem mag. J. Sumradu. 13 9 9 Enega teh prenosnih oltarjev za škofijsko rabo omen­ja Hren ob priložnosti, ko je zaradi bolezni posveceval klerike v ogrevanem prostoru gornjegrajske rezidence, pa so za to slovesnost namestili vanj lepo okrašen portatile (SAL/ pp I/2, p. 391). 1400 Hren je v protokole prepisal stari napis (z razbite­ga zvona) in novo besedilo na prelitem zvonu (SAL/PP I/l, p. 303,304). -Gl. op. 651. 14° 1 Hren je v protokole prepisal vsebino apostolske listine, ki Andreju Kralju in za nJim vsem ljubljanskim proštom dovoljuje stalni privilegij, da smejo uporabljati insignije: mitro, pastorale in pontifikalije (SAL/PP I/1, p. 311). 14oz Valvasor, Ehre VIII., 787.-Prim. Vrhovec 1903, 43. 14o 3 Prim. Cevc 1981, 223, sl.169.-Kip sv. Urha z oltar­ja, ki ga je posvetil Hren, bi utegnil biti še s prejšnjega nastavka (tega je posvetil Tavcar). 1404 V casu vizitacije je tržaški škof Ursinus de Berthis v kostanjeviškem cistercijanskem samostanu posvetil 3 oltar­je. Hren je v novembru 1611 razglasil posvetitev za nicno in nad oltarji izrekel interdikt (prim. Turk 1925-1932, 346). 1405 Hren je v uvodu k drugemu zvezku pontifikalnih pro­tokolov (Volumen Secundum Primi Protocolli Pontificalium) zapisal: " .•. Quale antehac nullum siue ex temporum iniuria, siue ex Officialium apud Praedecessores (bonae memoriae) negligentia extitit. In quo PRAELATORVM: CLERICORVM Ecclesi­arum, Altarium, aliorumque Pontificalium habitorum, Conse­crationes continentur (aut Reconciliationes) ." 14°• Orožen V., 404,405.-Soštanjski vikar Mathias Lapor­šek je prosil Hrena, da bi posvetil staro kapelo sv. Flori­jana pri Kacenštajnu (Katzenstein), ker je bila profanirana. 29. maja 1612 so prošnjo ponovili tudi župljani. Staro kape­lo so v drugi polovici 17. stoletja (1669) predelali in po­vecali oz. nadomestili z novo cerkvijo. Risba v Hrenovih pontifikalnih protokolih kaže cerkev, ki ima s pilastri in s polstebri razclenjeno tempeljsko fasado, vendar se ne ujema s stanjem, v kakršnem je cerkev ob Hrenovi posvetitvi res­nicno bila. Mojster, ki je ilustriral Hrenov posvetitveni zapisek, je poznal palladijevske arhitekturne novosti. 1 4 o 7 Valvasor, Ehre VIII., 787: J. W. Valvasor je naštel vse ustanovnike oltarjev v šempetrski cerkvi razen fundator­ja oltarja sv. Elizabete; ta oltar je bržkone identicen z naslovom Vnebovzetja blažene Device Marije, sv. Elizabete, Uršule, Andreja in Jurija, kakor nam ga sporoca Hrenov pos­vetitveni zapisek.-Prim. Vrhovec 1903, 43. 14oe Po J. Lavtižarju je stala dotlej v Bitnjah stara cerkev, za katero porocajo viri, da je bila lesena (Lavtižar 1901, 233). 1409 Hren je zapisal, da je posvetil kapelo in oltar v cast našega Gospoda Jezusa Kristusa uclovecenega po Mariji, njegove Matere nebeške Kraljice ter oznanjenja preslavne Device Marije in sv. Martina. -Prim. Radics 1898, 111. -Stegenšek 1905, 130. 1 41o 12. jan. 1612 je kapucin p. Damascen (Damascenus Venetus) iz Gradca sporocil, da je od seckauskega škofa, ordinarija, krškega škofa in mariborskega župnika dobil dovoljenje za to, da bi Hren položil temeljni kamen majhnega kapucinskega samostana pred mariborskimi mestnimi vrati. Prihod škofa Tomaža bo ustanovitelju Janezu Jakobu Kislu (Khiesl) v veliko zadovoljstvo. 8. febr. 1613 je pisal Hrenu tudi seckauski škof Martin Brenner; ker je bil zaradi one­moglosti zadržan, ga je še sam prosil, naj prevzame obred posvetitve v Mariboru. 8. aprila 1613 se je v tej zadevi spet pismeno oglasil p. Damascen. Hren se je kmalu. nato skupaj s spremstvom odpravil v Maribor, kjer je 23. aprila položil in posvetil temeljni kamen nove samostanske naselbi­ne in na kraju pritrdil prapor križa. Dograjeno cerkev je 25. oktobra 1620 posvetil seckauski škof Jakob Eberlein.­Prim. Hk 1613, 12 r. -Radics 1898, 111,112. -M. Napotnik, Die Basilica zur heiligen Maria, Hutter der Barmherzigkeit, in der Grazervorstadt zu Marburg, Marburg 1909, 6 sq.-Bene­dik 1974 (tipkopis), 96,97. 1 41 1 v protokolih je Hren obširneje popisal ustanovitev nove jezuitske cerkve v Ljubljani. -Prim. Valvasor, Ehre VIII.,671,704-705 (risba križal. 1412 Prim. op. 999. 1• 1 3 KAL f 24 (Golia II., 253): Po dokumentu iz leta 1600 je Hans Krazenpacher v ižanski župnijski cerkvi oskrbel oltar sv. Katarine "mit einen neuen Taffel sambt neuem Altar stain." -KAL f 157 -Ober St: Catharinae Beneficium zue Igg betrefend 1614.-Prim. Orožen II/2, 184: I. Orožen je poda­tek napacno pojasnil, ce~ da je Hren tega dne posvetil kape­lo in oltar sv. Katarine v Gorici (ž. Recica ob Savinji). Za njim je -s pridržkom -napako povzel A. Stegenšek (Stegen­šek 1905, 65).-Prim. Cevc 1970, 6.-Prim. op. 145. 1414 Pri prvem vpisu v protokole, ko je porocal o birmo­vanju v Brestu in nato pri sv. Juriju na gricu, kjer je ob tej priložnosti posvetil cerkev, je Hren navedel datum 5. nov. 1614, pri drugem zapisu pa 6. nov. 1614. V protokolih je opisal enega najnasilnejših primerov profanacije litur­gicnih predmetov na naših tleh (o. 1570). Pripoveduje, da so baroni Schnizenpaumbi (še zlasti baron Wolffgang Schnizen­paumb in njegova žena Eva, rojena Windischgratz) uvedli protestantske predikante v cerkev sv. Jurija, ki je stala na gricu v njihovem sadovnjaku blizu gradu Sonek. Prisvojili so si cerkvene dragocenosti, posestva, travnike, liturgicna oblacila, paramente in zvonove. Hudobijo so še pomnožili, ko so obleceni v bogoslužna oblacila kot maškare pohajkovali po vasi. Hlevar Juraj je z oltarja v cerkvi vzel kip sv. Jurija in ga odnesel v grad. Postavil ga je na mizo, da bi mu slu­žil za svecnik in mu pomolil sveco govorec: "Sveti, sveti Jurj!". Ker je sveca padla na tla, je Juraj dejal: "Ce noceš držati luci, boš pa v kuhinji skuhan!". Nesel je kip v kuhi­njo k ognjišcu in ker se ni kuhal, je dejal: "Ce se tudi kuhati noceš, boš pa sežgan!". Odnesel ga je na vzpetino zunaj gradu in ga s sekiro obglavil, potem pa ga je vrgel v ogenj in sežgal. A glej božjo kazen. Ogenj je zajel grajski arhiv in zgorel bi bil ves grad, ce bi ne bili prihiteli na pomoc bližnji kmetje, hlevarja Juraja pa je pod cerkvijo sv. Jurija s sekiro obglavil neki kmet. Družina Schnizenpaumb je obubožala, Hren pa je na koncu še pripomnil, da so razvaline gradu zdaj ob obnovljeni in posveceni cerkvi videti kot strašilo; Hrenov posvetitveni zapisek spremlja hitra subtil­na risba cerkve v širšem pokrajinskem prospektu (gl. Cevc 1970, 6) .-Prim. Valvasor, Ehre XI., 539,540. 141 " V letu 1614 je Hren posvetil tudi zvon (z reliefom Marijinega oznanjenja), ki visi danes v župnijski cerkvi sv. Petra v Bocni ob Dreti. Na zvonu je napis: "R. Princeps Thomas Nonus Epus Lab. Me consecrauit Elias Sombrak Me Fudit anno Dni 1614." -Curk V., 3.-Prim. op. 1664. 1416 Gl. op. 937.-Kohlbach 1950, 195,196.-Prim. KAL f 98: Posvetitev treh oltarjev v cerkvi Vnebovzetja blažene Device Marije pri dominikankah v Gradcu je omenil Hren tudi v pridigah leta 1616 in 1618. 14 17 Hren je priložil relikvije, ki so bile v oltarju že ob prvi posvetitvi.-Valvasor, Ehre VIII., 671. 14 18 Prim. I.,J. Curk, Ptuj, Ljubljana 1970, 110. 14 19 Po mišljenju nekaterih zgodovinarjev naj bi Hren 14. nov. 1615 posvetil cerkev sv. Cecilije v Celju (Orožen III/ 2, 186.-Koblar 1894, 205: Po A. Koblarju naj bi Hren tega dne posvetil samostan in cerkev skupaj z velikim oltarjem sv. Cecilije in stranskim oltarjem Matere Božje.-Prim. Fekonja 1895, 724.-Marolt 1931, 100.-Benedik 1974 /tipko­pis/, 94). Podatek o Hrenovi konsekraciji ni zanesljiv, saj je škof že naslednji dan (15. nov.) posvetil jezuitsko cer­kev v Ljubljani, priprave na to veliko slovesnost pa so nedvomno potekale že prejšnji dan. 142o Hren je ob posvetitvenem zapisku prepisal v protoko­le ustanovno listino Orfeja in Camille Bucelleni (SAL/PP I/2, p. 175 sq.), zraven pa je dolocil, naj se praznovanje obletnice posvecenja prenese na drug datum, da se ne bi ovirala velika pobožnost izpostavitve cudežne Krvi v bližnji Radovljici. Tamkajšnjo starodavno relikvijo, h kateri romajo velike množice vernikov, je v svojih zapiskih veckrat omenil (J. Veider, sv. Kri v Radovljici, v: Rast I., št. 4, 1945, 108,109).-O Hrenovi konsekraciji cerkve sv. Barbare na Jesenicah govori tudi vizitacija iz leta 1654: "Visitatio ecclesiae S. Barbarae in Plauss ... Ecclesiam cum his tribus /altaribus/ consecrauit episcopus Thomas 1617 die 9 aprilis ... Lapidem primum posuerat pro eadem idem episcopus " (KAL f 22/6 -Golia II., 175 -9. sept. 1654). -Valvasor, Ehre VIII., 720.-Resman 1978, 9 sq.,lO(sl.). 1 42 1 Za leto 1617 so znani še naslednji, v pontifikalne protokole nevpisani podatki: 31. maja 1617 je Hren posvetil kapelo v gradu Vrbovec (Orožen II/2, 171,177.-Stegenšek 1905, 83. -Gl. op. 944); v letu 1617 je pod cerkvijo pri Novi Stifti ob stezici, ki vodi cez Crnivec, blagoslovil studenec, tamkajšnje znamenje oziroma poljski križ pa je zaznamoval s kronogramom "ThoMas Chr6n beneDIXerat aqVas !stas" /=1617/ (Orožen II/2, 76); ko se je leta 1617 zadrže­val v toplicah pri Soštanju (Topolšica) , je lastnici gradu Forchteneck napovedal vizitacijo stare grajske kapele sv. Primoža, Felicijana in Leonarda (Orožen V., 455) .-Prim. Hk 1617 a, 18 v. 1422 Veider 1945 a, 44 (sl.), 45: Stara cerkev sv. Jerne­ja v Siški je bila zaradi verskih zmed v Hrenovem casu že mocno propadla, po Veiderjevem mišljenju pa so jo morda uporabljali luterani za svoje bogoslužje. Za obnovitev cer­kve sv. Jerneja je skrbel ljubljanski kapitelj. 1423 Lavtižar omenja napacno letnico posvetitve cerkve /1616/ (Lavtižar 1901, 233). -Isto datacijo, ki se pravilno navezuje na oltarno podobo sv. Uršule, srecamo tudi na spo­minskem napisu (za oltarjem) iz leta 1860. 14 2 4 Med vizitacijo ljubljanske škofije (v letu 1620) je apostolski vizitator Sikst Carcanus 7. okt. 1620 posvetil oltarje: Matere Božje, sv. Pavla, Neže, Ane, Valentina in Lucije v cerkvi sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu (A. K/oblar/, Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, v: IMK IX., Ljubljana 1899, 144); 3. nov. 1620 pa je blagoslo­vil pokopališce pri cerkvi sv. Lamberta v Zalogu (Lavtižar 1901, 61). 1420 Med vizitacijskim obiskom ljubljanske škofije (v letu 1621) je apostolski vizitator Sikst Carcanus v januarju 1621 posvetil dva oltarja v bistrškem kartuzijanskem samos­tanu: "1621, die Mensis Januarii consecravimus simul Altare maius Oratorii Praefati Monasterii in honorem Beatiss. Virg. Mariae, nec non et S. Johann Babtistae, et Brunonis Con­fess.; Altare aliud in Cap.lo in Honorem ss. Augustini Epi, et Bernardi Abbatis ... " (cit. po Marin 1970, 83,92); 28. marca 1621 pa je na željo Friderika Ouerholza v gradu na Fu~inah posvetil kapelo (oratorij) in oltar sv. Karla Boro­mejskega škofa in spoznavalca (SAL/PP I/2, p. 573. -SAL/KF II/35.-Golia II., 31). 142• za to priložnost so na stroške mesta in prijateljev jezuitskega reda okrasili Ljubljano s slavoloki, piramidami in slavnostnimi stebri, katolicani pa so okrasili okna s preprogami, kipi in slikami. Slovesnost se je pricela z blagoslovitvijo dveh mašnih plašcev in dveh zastav v cast sv. Ignaciju in sv. Francišku Ksaveriju (prim. Cešcenje sv. Ignacija Lojola in sv. Franciška Ksaverija med Slovenci. Spomin na tristoletnico proglasitve svetnikom 1622-1922, Ljubljana 1922, Izdalo predstojništvo cerkve sv. Jožefa, 3 sq.). Po svecani procesiji je Hren številni zbrani množici pridigal v domacem jeziku. V protokolih je opisal sloves­nost, najvecjo pozornost pa je posvetil svoji pontifikalni opravi. 14 2 7 Prim. Hk 1622, 36 r.-Ni razvidno, na katere oltarje se nanaša podatek, ker jih Hren v pontifikalnih protokolih (v letih 1611 ali 1621 oz. 1622) ne omenja (morda gre za pomoto v letnici), dasi jih nekateri kar zatrdno postavljajo v leto 1622 (prim. Valvasor, Ehre VIII., 670,671. -Radics 1898, 118). 142s 28. jun. 1622 je dunajski nunc1J Karel Caraffa (Archiepiscopus Auersanus apud Sac. Caes. M.tem Ferdinandum II. Nuntius: SAL/PP I/2, p. 285) pisal Hrenu: "Da bi ustre­gel pobožni želji Idrijcanov, ki hocejo graditi novo cerkev ... prosim Vašo oblast, v katere najvecjo blagodušnost zau­pam, da bi posvetili ... kraj gradnje." 1•29 Hren je popisal kraje, ki jih je obiskal skupaj s škofi soposvecevalci.-V koprski stolnici, kjer v tumbah v kapeli pod korom pocivata telesi sv. Nazarija in sv. Elija, je obcudoval njuna prekrasno oblikovana oltarja iz belega marmorja (prim. Zadnikar 1982, 134), med dragocenostmi v cerkvi ga je prevzela tudi presojna alabastrna menza velike­ga oltarja (prim. A. Alisi, Il duomo di Capodistria, Roma 1932.-Transparentno menzo iz alabastra omenja že M. Sanuto, Itinerario 1483), zlasti pa ni mogel zamolcati, kako drago­cen je zlat pontifikalni prstan (v skrinjici na oltarju sv. Nazarija) s svetnikovimi relikvijami in dragocenim rubinom, ki ga je podaril cerkvi neki sicilijanski kralj /njegove insignije so bile vtisnjene v zlato na obodu prstana/ (prim. I. del, 134) .-Prim. Golia II., 23,24. 143o Gruden 1910-1916, 870: Po I. Grudnu naj bi se Hren 30. jul. 1623 v 63. letu starosti povzpel na Uršljo goro, kjer je vodil slovesno bogoslužje in naslednji dan posvetil 4 oltarje (?). Podatek o konsekraciji oltarjev ni pravilen. Hren je 4 oltarje na Ur§lji gori posvetil že leta 1609, posvetitev, ki jo je omenil pozneje v koledarskih zapiskih (Hk 1622, 36 r, 62 v. -Dimitz 1862, 103: A. Dimitz je raz­bral letnico 1621), pa je glede datacije dvomljiva. 1431 Hren je opisal zaobljubo, po kateri je sklenil pos­taviti lavretansko kapelo, in ob tem podal kratek življenje­pis (prim. op. 72). 1432 Resman 1978, 10. 1433 Hk 1627, 36 r.-Dimitz 1862, 108. -Datum posvetitve po koledarju (28. jul.) ni enak datumu po pontifikalnih pro­tokolih (18. jul.). 1434 SAL/PP I/2, p. 421 sq. (z risbo samostanskega kom7 pleksa).-Veider 1945 b, 86 (sl.) -Marin 1970, 47,48,79,83, sl.1. -M. Zadnikar, Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije, Ljubljana 1972, 293 (sl.). -Cerkev sv. Jožefa je stala na dvorišcu kartuzijanskega samostana. Postavili so jo leta 1497 (posvetil jo je picenski škof), 1628 pa so jo razširili in popravili. 143 ' Z zapisom posvetitve ljubljanske avguštinske cerkve je Hren zakljucil vpise v pontifikalne protokole. Njegov slikar je razen kartuzijanskega kompleksa v Bistri ob koncu narisal še ljubljanska samostana avguštincev in kapucinov. Kapucinska cerkev je v tem casu že imela dozidane stranske kapele, križ pred samostansko naselbino (mocno poudarjen na risbi) pa bržkone še ni bil tisti, ki so ga od 6. do 13. jun. 1632 postavili pri kapucinih mestni tesarji (ZALj, k.i. 1632, fol. 55.-Fabjancic V., 483).-Pozneje je Hren opravil še nekaj konsekracij, ki niso notirane v protokolih, nekaj pa jih zaradi starosti in bolezni ni vec zmogel; 16. jul. 1628 je Hren zabeležil, da je v Slovenje• Gradcu posvetil 2 cerkvi, 2 oltarja in 1 pokopališce ter birmoval okrog 3000 oseb (Zahn 1899, 437,438); 22. avg. 1628 so ustanovniki cerkve sv. Mihaela na Zabregu (Smihel nad Mozirjem) sporoci­li Hrenu, da bo cerkev kmalu dokoncana, in ga prosili za posvetitveni obred, 31. maja 1629 je prošnjo ponovil še mozirski vikar, vendar Hren zaradi starosti in bolezni nji­hove želje ni mogel izpolniti, tako da je cerkev s tremi oltarji posvetil šele Scarlichi (Orožen II/2, 238,239); 10. -14. sept. 1628 je Hren posvetil lavretansko kapelo v Naza­rjah (KAL f 36.-Gl. op. 1192); 18. okt. 1628 je konsekriral kapelo in oltar v gradu Rudenek (Orožen II/2, 169,170. -Gl. op. 765); 22. maja 1629? pa naj bi obljubil stiškemu opatu, da je pripravljen posvetiti obnovljeno samostansko cerkev (gl. op. 1317). 1 43 6 Hille santi nell' arte, raccolti da Elisa Ricci, Milano MCMXXXI, 1.-Prim. Cevc 1965, 152. -Cevc 1968, 92. -Severnoitalijanski lombardski mojstri, zlasti iz okolice Coma in Lugana, so se preselili za delom v novo domovino. 1437 KAL, Kap. racuni 1580-1597.-Veider 1947, 31,97. 1438 ASRS, Koledar škofa Tavcarja za leto 1593. 1439 Veider 1947, 32. 1440 KAL f 138/22. 1441 KAL f 290/1: 24. dec. 1603 je "Abondia de Donni, Burger und Maurer zu Laybach", potrdil prejem honorarja 30 gld za opravljeno delo v Arztovem stanovanju. -KAL f 288/1: 24. dec. 1603 je ljubljanski kanonik in oskrbnik Franz So­bandt po narocilu stolnega kapitlja izplacal "dem alten Abondio de Donin" 30 fl. 1442 KAL f 35, 15. febr. 1604. 1443 KAL t 288/1: Franz Sobandt je v obracunu zapisal 7. jan. 1604 "dem Abondio de Donin, da er auf S: Bartholome wegen besichtigung des GebeuS geriten, zue zehrung geben fl 6; Mehr hab ich dem Zuan Bondio fur die Palkhen, so er an den fenstern, wo der Organist wont, bezalt fl 3; Item Ihme geben ffir Pley vnd Khegl 1 fl 18 kr." 1444 KAL f 288/1: Med postavkami za leto 1608 je oskrbnik zapisal "wegen verbesserung des PadhauS, am dachwerch Gerilst vnd Padstuben, dem Maister Bondio Maurern 166 fl." 1440 KAL f 288/1: V obracunu leta 1609 je ljubljanski kanonik in oskrbnik Adam Sontner navedel -"dem Maister Zuan Bondio Maurer von die besserung der Khirchen bey St: Nicola fl 50 •II 1446 ZALj, B. Otorepec -Imenska kartoteka k sodnim pro­tokolom. 1447 ZALj, Cod. I/15~1594, fol. 91 r, 145 rv. 1448 ZALj, Cod. I/16-1599, fol. 124 r {Mestni pisar ni zapisal zidarjevega imena). 144 9 ZALj, Cod. I/19-1605/1606, fol. 80 v.-Mogoce je prav v zvezi s tem podatek, da je ljubljanski magistrat kot dari­lo mojstru Bondu, ki je zidal mestno kopališce, kupil leta 1606 pri zlatarju Georgu Johannu kupo za 20 gld {ZALj, Cod. XIII/24, 1606.-Stular 1968, 113). 1450 ZALj, Cod. I/21-1609, fol. 49 r: Zapisano je ime "Iuan Donin". 1. ~ 1 ZALj' Cod. I/22-1612, fol. 147 r. 1452 ZALj, Cod. I/23-1615, fol. 220 r.-Zapisniki mestne­ga sveta za dobo 1616-1634 niso ohranjeni. Ko v sodnih pro­tokolih leta 1634 spet zasledimo Giovannija Abondia, je bil starejši mojster že mrtev. 145 3 Fabjancic I., 385.-ZALj, K.i. 1605, fol. 136; 1606, fol. 33. 1••4 Fabjancic II., 445. 145• Fabjancic I., 244. 1•• 6 SAL/2A Lj. N. 12/1-P, p. 56. 1457 Fabjancic II., 447. 14•8 SAL/2A Lj. N 1/5-R, p. 24. 14•9 SAL/2A Lj. N. 1/5-R, p. 122. 1•60 SAL/2A Lj. N. 14/1-M, p. 5. t46t SAL/2A Lj. N. 14/1-M, p. 7. 1462 SAL/2A Lj. N. 1/6-R, p. 213. -SAL/2A Lj. N. 14/l-M, p. 134. 1•s 3 SAL/2A Lj. N. 1/8-R, p. 146 4 Njegovim otrokom so npr. botrovali: Gregor Kunstl, Franciscus in Maria Ciriani itd. 1465 SAL/2A Lj. N. 1/5-R, p. 101. t46 6 SAL/ZA Lj. N. 12/2-P, p. 42. 1467 SAL/2A Lj. N. 1/7-R, p. 133. 1468 SAL/ZA Lj. N. 1/7-R, p. 183. 1469 Fabjancic II., 445. 1470 ZALj, Cod. I/25-1634/1635, fol. 32 r. 1471 ZALj, Cod. I/25-1634/1635, fol. 145 r {1634) , fol. 276 r, 278 v (1635). 1472 ZALj, Cod. I/28-1653, fol. 76 r. 1473 Fabjancic V., 378.-ZALj, K.i. 1639, fol. 104-111. -ZALj, K.p. 1639 (seznam prodane opeke). 147 4 ASRS, Testamenta, O/Grupa I.-1622,1-76.-Sorn 1955, 254.-Sumi 1969, 162. 1410 V tej hiši je Abondio prebival. 1476 Smole 1982, 63.-Abondijev dvorec (pristava) je stal pred Nemškimi vrati v ljubljanskem predmestju {Gradišce). Leta 1668 je od Abondijevega varuha Luke Strenerja kupila dvorec Marija Elizabeta Posarelli. 1411 SAL/2A Lj. N. 14/1-M, p. 135. 1478 SAL/2A Lj. N. 14/1-M, p. 158. 1 • 79 KAL f 112: Za stolno cerkev je delal mojster tudi v casu Hrenovih naslednikov -"VerzachnuS waS Ich Endtsbenand­ter in St: Nicolaj Thumbkirhen alhie, an der Stiegen zum Chor hinauff gegen dem MeSner, ein Fenster gemacht, vnd andere orth mehr herumb gepessert -fl 8 (13. sept. 1644) .­Prim. ibid., "VerzachnuS ... bey St: Peters Khfirhen alhie ... Summa fl 153 kr 14 pf 2, Abondio Donino Capomaestro de Muratori (23. okt. 1644). 1480 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 130. 1481 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 167. 1492 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 169. 1 493 SAL/ZA Lj. N. 12/2-P, p. 50. 1494 SAL/ZA Lj. N. 14/1-M, p. 36. 1480 Fabjancic II.,433: Fabjancic piše, da se je Frances­co v tem casu pojavil med vdovo po Janezu Zdražnicu in krz­narjem Gregorjem Grabnarjem. Hišo so nato (v letih 1632 ­1640) imeli v lasti dedici po zidarju Janezu (Abondiju) de Donin. 1486 Fabjancic III., 704.-Kot je razvidno iz clanka D. Cvitanoviceve (D. Cvitanovic, Graditelj Hans Alberthal, v: Radovi Instituta za povijest umjetnosti 8, Zagreb 1984), je škof Hren v pismu, ki ga je poslal v Zagreb v juliju 1629, pisal o stavbarju Franciscu Doninu v zvezi z zagrebško kate­dralo in omenil njegov prihod v Metliko. 1487 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 69 (Omenjeni so npr. Jurij Widitsh, Georg Pittorfen, Adam Eppich, Isaac coop). 1499 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 74. 1489 ZALj, Cod. I/23-1615, fol. 56 r. 1490 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 169.-Dominica Costa je bi­la najbrž hci rezbarja G. B. Costa. l 4 9 1 Gl. I. del, 57. 1492 Cevc 1981, 229. 1493 SAL/Gornji grad A -f 72 (Tu je Domenico zabeležen kot Nemisl. -SBL II., 202 (F. Stele). -Cevc 1981, 229. 1494 Cevc 1981, 229. -Nimis je dokumentiran v Ljubljani še v letu 1641, ko je na koru v stolnici pritrdil železno mrežo (SAL, Konsistorialni arhiv III/14). 1490 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 44. 149• Cevc 1981, 229. 1497 ZALj, Cod. I/23-1615, fol. 70 r, 133 v, 149 r. 1498 Thieme-Becker XX., 180 sq (z našteto literaturo).­Grunenwald 1969 (z izcrpno bibliografijo).-Cevc 1986,25 sq. 1499 Thieme-Becker VII., s. v.: V leksikonu je naštetih vec umetnikov s priimkom Costa: med njimi so zastopani pred­vsem italijanski slikarji, ki so delovali v Ferrari in Man­tovi. Z Giovannijem Bapt. casovno sovpada Andrea Costa v virih omenjen okrog 1620 -slikar, rezbar (?) in bakrorezec iz Bologne.-O G. B. Costu gl.: SBL I.,86 (V. Steska) .-Cevc 1965, 157.-Cevc 1966,73.-Cevc 1968, 94.-Vrišer 1976,202.­Razen del, omenjenih v pricujocem tekstu, je znano, da je mojster leta 1636 izdelal tudi veliki oltar za cerkev na Blejskem otoku. looo Fabjancic v., 451. 1001 Ibid„ 445. l ~o 2 Ibid. , 448. 1~03 Ibid., 451.-ASRS, Vic. I 52 a. 1004 Mal 1924 a, 201: "Joannes Pasin Italus sculptor vel Bildtschnitzer" je zaradi nacrtovane poroke z vdovo Martho Saponin prosil za spregled sorodstva v tretjem kolenu (1644). Mal pristavlja, da sta bili po imenih sodec njuni prababici, sestri Zuana in Meniga, furlanskega rodu. t~o~ Fabjancic V., 461,462.-ASRS, Vic. I 52, I 52 a. •••• Vrhovec 1886, 275. 1001 SAL f 37/1 -Chroniana 1598-1624, 21. nov. 1622. looe SAL/2A Lj. N. 12/1-P, p. 112 (1621), p. 168 (1631 2x).-SAL/2A Lj. N. 12/2-P, p. 40 (1636). lo09 ZALj, Cod. XIII/47-1629, k.p., fol.39,40 (mojster je nakupil deske).-ZALj, Cod. XIII/52-1634, k.p., fol. 41 v. 1010 Prim. Vrišer 1976, 202. 1~1 1 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p.169. 1012 SAL/2A Lj. N. 14/1-M, p. 47 1013 ASRS, Koledar škofa Tavcarja za leto 1592. -Veider 1947, 97.-Gl. op. 182. 1014 Cevc 1986, 32. 1 • 1 • Hk 1610, 12 v. 101 • Hk 1607, febr. 151 7 Hk 1613, 5 r, 16 v. -Morda se na isto osebo nanaša še podatek iz leta 1652; tedaj je bil namrec Peter Hoffer prica pri drugi poroki ljubljanskega mizarja in rezbarja Ludvika Schonlebna z Marijo Magdaleno Hoffstatter v Ljublja­ni (P. Radics, Der krainische Historiograph Johann Ludwig Schonleben, v: MMK VII, Laibach 1894, 6 sq.-Cevc 1986, 32). 1510 Hk 1600, maj. 1019 ZALj, Cod. XIII/42-1624 k.p•• fol. 98 r. 1020 SAL/2A Lj. N. 1/4-R, p. 178. 1021 SAL/2A Lj. N. 1/5-R, p. 164. 1022 SAL/2A Lj. N. 1/6-R, p. 22. 1023 SAL/ZA Lj. N. 1/6-R, p. 138. 1524 SAL/2A Lj. N. 1/7-R, p. 5. 1525 SAL/2A Lj. N. 1/7-R, p. 109. 152& Med botri so bili npr. sekretar Elia Thomae, Johann Adamus Kaisell, vicegeneral in ljubljanski dekan, Marija Hohenpruner, Marija Khunstl, Maisremel itd. 1521 SAL/2A Lj. N. 14/l-M, p. 79. 1020 Fabjancic III., 654. 152 9 Fabjancic III., 654.-Iz višine davcnih prispevkov je razvidno, da je Skarnosova delavnica po Costovi smrti (l. 1640) še posebno lepo cvetela. 15 3 o Fabjancic III., 671: Mojster je dokumentiran kot "Pildthauer Skharnuss". 10 31 Fabjancic V., 598: v. Fabjancic misli, da je stala pristava v bližini mestne gostilne in je bila najbrž predni­ca ene izmed hiš ob Dunajski cesti. V letih, ko je pristava dokumentirana v arhivskih virih, je bil Skarnos strelski mojster pri mešcanski straži. 1532 ZALj, Cod. I/25-1634/1635, fol. 27 v. 1533 ZALj, Cod. I/25-1634/1635, fol. 271 r: Leta 1635, ko se je zlatar Gottfridt Peyr pritožil magistratu zaradi strank iz Stoslovega in Skarnosovega mestnega predela, je bil Skarnos že clan mestnega sveta (Gemain). 1534 ZALj, Cod. I/26-1636 (Podatek je povzet po: ZALj, B. Otorepec, Imenska kartoteka k sodnim protokolom). 1535 ZALj, Cod. I/27-1651, fol. 40 r. 153& ZALj, Cod. I/29-1658, fol. 89 r, 133 v.-Vrišer 1976, 204. 1031 Vrišer 1976, 213. 103• ZALj, Cod. I/28-1653, fol. 4 r (S. Vrišer omenja le­ tnico 1659 /Vrišer 1976, 213/). 1539 ZALj, Cod. I/30-1659, fol. 7 r. 1540 ZALj, Cod. XIII/51-1633 k.p., fol. 43 v. 1541 ZALj, Cod. XIII/55-1638 k.p., fol. 41 v,42 v, 43,44, 45 v. 1542 ASRS II/54 r Bratovšcinski zapisnik neke pobožne bratovšcine v Ljubljani 1660, fol. 23 r: Zraven Skarnosovega vpisa je notiran tudi datum njegove smrti oziroma pokopa (29. okt. 1665). 1543 ASRS, Testamenta S, Grupa I., 1511-1699, 1-116. 1544 $AL/ZA Lj. N. 15/2-M, p. 33: Skarnosa so po njegovi želji pokopali pri ljubljanskih franciškanih. 1545 Iz Malovih umetnostnozgodovinskih zapiskov (Mal 1924 a, 152) je razvidno, da je "der Ehrnueste Khunstreiche Mais­ter Georg SkharnaS" 12. nov. 1639 sklenil pogodbo, v kateri se je obvezal, da bo za 50 gld honorarja napravil oltar sv. Ane na Blejskem otoku. Dokumentirano je tudi, da je že v pozni dobi (1652) napravil veliki oltar za crngrobsko cerkev in 1653 sklenil pogodbo še za veliki oltar v Polhovem Grad­cu. Atribuirana so mu tudi druga dela. V literaturi zasledi­mo razlicno zapisana mojstrova imena, tako npr. Skharnus, Schornus, Schornutz, Scornos itd.-Prim. Stegenšek 1905,135. -SBL III., 325,326 (F. Stele -z našteto literaturo).-Cevc 1966, 95.-Vrišer 1976, 213,214. 15 4 s Fabjancic III., 592.-Lantieri je bil župan in trgo­ vec. 1547 Fabjancic V., 519. tft4& Fabjancic V., 519. 1549 SAL/2A Lj. N. 12/1-P, p. 93 (2. sept. 1618). 1550 SAL/2A Lj. N. 12/1-P, p. 117,118 (1623). 1001 SAL/2A Lj. N. 14/1-M, p. 8: Elizabeto so pokopali 25. jun. 1635. Zdi se, da je bila Spechtova prva žena Barba­ra; pod tem imenom jo je namrec Hren leta 1626 omenil v svojih zapiskih (Hk 1626, 6 r). 15o2 ZALj, Cod. I/24-1616, fol. 215 r.-Cevc 1981, 237. 1003 ZALj, Cod. I/26-1636, fol. 274 r., 277 r. loo 4 V svojih zapiskih ga ne omenja samo škof Hren, temvec govore o njem tudi ljubljanski kanoniki. Tako npr. Adam Sontner med kapiteljskimi racuni za leto 1611 našteva postavko "den 6. Juny zalt ich auS gehaiS Ven: Capituli ein AuSzugl M: Hansen Specht Tischler vmb etliche Khurchen sachen, laut quittung fl 1 kr 6."; nato pa spet 12. decembra "So hab ich auch M. Hansen Specht Tischler auS beuelchen Ir filr: gn: geben laut scheins fl 8." (KAL f 288/1). 10 •• Buechreitter Gregor -slikar. -V Ljubljani je doku­mentiran leta 1615. Tedaj se je pritožil magistratu proti mestnemu sodniku, ceš da mu ni dovolil v mestu opravljati svobodne obrti (umetnosti) in ga je zaradi te dejavnosti celo kaznoval. Mestni ocetje mu kazni niso spregledali in so kot vzrok navedli, da je v Ljubljani brez vednosti mestnega sodnika nedovoljeno odprl delavnico (ZALj, Cod. I/23-1615, fol. 31 v.-Prim. Cevc 1968 a, 45). Ce se je mestnemu pisar­ju v sodnih protokolih morda zapisalo napacno ime, potem bi utegnil biti Gregor identicen z Georgom Buechreitterjem (Puechreitter), ki je od 1621 (med 1621-1630 kot pomocnik) do smrti 1641 deloval v Gradcu kot "komorni" slikar. Njegova dela v graškem prostoru niso ohranjena oziroma ugotovljena, dasi so arhivsko dokazana (Wastler 1883, 134.-Wastler 1897, 190,191). Ceprav, kot kaže, slikar ni dolgo ostal v Ljublja­ni, saj v virih pozneje ni vec omenjen, smemo vendarle v slovenski likovni zapušcini upoštevati njegov slikarski prispevek. Po Cevcevi sodbi bi utegnil biti avtor slike sv. Uršule v Bitnjah (signirana "G.B.F. 1616". -prim. Cevc 1968 a, 51,52, sl.11). Cetudi Hrenovo narocništvo v zvezi s tem oltarjem ni razvidno, njegova skrb za bitenjško cerkev opra­vicuje, da uvrstimo mojstra v ta seznam kljub temu, da ga v škofovih zapiskih sicer ne zasledimo. 15 55 SAL/SK f 2 -T. Hren: Ljubljanski škofijski oskrbnik Clemendt je zapisal, da je mojster "Niderlender".-Prim. Cevc 1968 a, 42 (Gerhaert Khraen). •~ 07 ZALj, Cod. XIII/44-1626, k.p., fol. 61. 15 •• Fabjancic II., 510. 1 ••• SBL II., 369 CV. Steska, F. Stele). -Thieme-Becker XXVII., 131 (F. Stele -z našteto literaturo).-Osterreichi­sche Kunsttopographie XXII, Wien 1929,177.-Prim. Stele 1923, 60. -Stele, Varstvo spomenikov, v: ZUZ IV., Ljubljana 1924, 156.-Steska 1927, 14,15. -Marolt 1931-1932, 98 sq.,104,159 sq.-Cevc A. 1964, 32,33.-Cevc 1968 a, 41, (134,135 K. Roz­man).-Zaradi napacne transkripcije priimka se je v litera­turi za Plainerja uveljavil tudi priimek Plavec (prim. Feko­nja 1895, 724.-Kavcic 1899, 13.), prav tako pa se upora­bljata zanj tudi dve imeni -Mathes in Mathias (sam se je na petrovškem oltarju podpisal Mathias Plainer), ki se nedos­ledno prepletata že v pisanih virih njegovega casa. 1560 ASRS, Maticne knjige Celje, Sv. Danijel, Rojstna knjiga I., 1618-1651, p. 9: "Die 3. January Anno 1620 Iudith legitima filia Matthei Planer Pictoris cuius Patrini Balthasar Graff, Dna Jacobouiritschin fuere".-Prim. Goricar 1939, 9 (Goricar je po Orožnu povzel priimek Plavec). 1061 ASRS, Maticne knjige -Celje, sv. Danijel, Rojstna knjiga I., 1618-1651, p. 29: "11. Marty 1622 -Mathias leg: filius Mathaei Planar Vxorisque eius Judith bap. e. a me M. Jo. Caep. W: patrinus fuit Dns Walhausar Graff et patrina Dna Judith Jacopovischin" (Graff je bil v tem casu celjski mestni sodnik).-Prim. Goricar 1939, 9. 10 62 Prim. F. Stele, Varstvo spomenikov, v: ZUZ IV., Ljubljana 1924, 156. -Marolt 1932, 159 sq., sl. 88-91. ­Stele 1938, 2,6,7,8,sl.2. -Stele 1965, 216, sl. 104. -Curk II., 57,58.-Cevc 1968 a, 49, sl.5,7.-Petrovški oltar ni nastal po narocilu ~kofa Hrena, kot nekateri napacno omenja­jo. 106 3 Marolt 1932, 135.-Avtorstvo je ob današnjem stanju slike težko dokazljivo, še zlasti, ker nimamo ustreznega primerjalnega gradiva in ne arhivskih potrditev. 1 0• 4 Morda si je Plainer v tem casu drugod poiskal delo. 1060 Plainerju so dolgo pogojno pripisovali sliko sv. Cecilije iz celjske kapucinske cerkve. Napacno atribuirana mu je bila tudi slikana predela z upodobitvijo Poklona sv. treh kraljev iz Kuretnega nad Laškim (prim. Curk IX., 11). V bližino Plainerjevega stila se uvršca portret žalskega žup­nika Wollicha (?) iz 1622 (Marolt 1932, 135,136), ceprav je slika kvalitetno šibkejša od signiranega slikarjevega dela. Na Plainerja naj bi po Maroltovem mišljenju spominjale tudi slike stranskih dveh oltarjev pri sv. Jederti (pri Gotov­ljah) (Marolt 1932, 187,188), umetniku pa je pripisal še tri neohranjene stranske oltarje v petrovški cerkvi (Marolt 1932' 144). uu SAL f 6/11 a (Golia I., 96). 1567 V tem casu je Pluementhal poslikal "Wappensaal" v celovški deželni hiši (1580) in nato deželni dvorec (1588 ­1589). Leta 1598 je dobil narocilo za poslikavo treh apsid v krški stolnici.-Prim. Kukuljevic Sakcinski 1858-1860, 346.­wastler 1897, 208.-Steska 1927, 13.-Stele 1938,1.-Thieme­Becker XXVII., 162 (z našteto literaturo).-Ginhart 1966, 163 sq.-Cevc 1968 a, 41.-Milesi 1973, 56 sq. 1368 Prim. Milesi 1973, 56 sq: 11. jan. 1603 je Anton Pluementhal st. z onemoglo roko podpisal oporoko, v kateri je slikarske potrebšcine zapisal sinovoma Antonu in Joselu. 1a69 Mal 1924 a, 149: 21. nov. 1617 je bil slikar Anton Pluementall skupaj s celovškim mizarjem Krištofom Kajfežem (Kaifues, GeifueS) izplacan za delo na Blejskem otoku. ­Prim. Stele 1938, 1,6.-Cevc 1968 a, 41. 1370 Raisinger Lovrenc -slikar.-Slikarja Lovrenca Rai­singerja zasledimo v Ljubljani na zacetku 17. stoletja. K nam naj bi mojster prišel iz Beljaka (Cevc 1968 a, 41.-Prim. Stele 1938, 2). v. Fabjancic piše, da so hišo na Starem trgu 1 v letih 1600 -1612 imeli v lasti dedici po Absalonu wer­nerju, katerega vdova Marjeta se je porocila z Lovrencem Raisingerjem (Fabjancic I., 1). Hišo si je lastil tudi Wer­nerjev sin iz prvega zakona, dominikanec Krištof werner (ZALj, Cod. I/21-1609, fol. 57,61). Slikar Lovrenc je med 1604 -1605 imel v najemu hišo na Starem trgu 26 (Fabjancic I., 364), v casu od 1607 -1636 pa je bil lastnik hiše v Florijanski ulici 13 (Hiša je bila pred tem last Mateja Raisingerja. -Prim. Fabjancic 1937, 228: pripominja, da je bil lastnik Raisingerjeve hiše v letih 1610-1636 "Maler" Lovrenc Raisinger) in je placeval 2 gld obrtnega davka. Po njegovi smrti so v letih 1637-1674 posedovali hišo njegovi dedici (Fabjancic I., 75.-Fabjancic 1937, 228). Po ugoto­vitvah v. Fabjancica je bil Lovrenc leta 1623 tudi lastnik drugega domca na cesti sv. Petra 38 v šempetrskem predmestju (Fabjancic IV., 53). V matrikah med porocnimi pricami vec­krat zas1edimo s1ikarjevo ime: 1eta 1616 pri poroki Sebasti­ana Verbca (SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 84), leta 1619 kar pri treh porokah (SAL/ZA Lj. N. 12/1-P. p. 95,99, 101), 13. avg. 1635 skupaj z bistrškim priorjem pri poroki ljubljanskega kiparja Gašperja Domesingerja (Casparus Tallmessinger) z Afro Jager (SAL/ZA Lj. N. 12/2-P, p. 32), nato spet v letu 1636 (SAL/ZA Lj. N. 12/2-P, p. 38) in zadnjic 8. jun. 1637 (SAL/ZA Lj. N. 12/2-P, p. 49). Lovrencevo življenjsko podobo dopolnjujejo tudi zapisi v sodnih protokolih ljubljanskega magistrata. Leta 1609 je dominikanec Krištof Werner zaprosil magistrat za odlocbo o dedovanju po materi. Terjal je, naj mu maceha Marjeta Raisinger (Lovrenceva žena) vrne njegovo stanovanje, pristavo, vrt, srebrni nakit in druge premicni­ne, ki si jih je, po njegovi izjavi, nepravicno lastila, in priloži oporoko njegove matere (ZALj, Cod. II 21-1609, fol. 61 vl. Leta 1635 je vdova Barbara Vidmar prosila svojega brata Lovrenca za dedni delež po bratrancu (stricniku) Juri­ju Raisingerju (ZALj, Cod. I/25-1634/1635, fol. 302 rv). Naslednje leto (1636) se je Lovrenc pritožil magistratu proti terjatvam sestre Barbare (ZALj, Cod. I/26-1636, fol. 170 r), v protokolih pa je v tem letu omenjen tudi kot os­krbnik Zupanciceve dedišcine (ZALj, Cod. I/26-1636, fol. 245 v). O slikarjevem delu za ljubljansko mesto govore zlasti mestne racunske knjige. Po teh podatkih je Lovrenc leta 1615 poslikal križ pred Karlovškimi in Starotrškimi vrat ter prepleskal kramarske lope ob mostu (pred Tranco) in mesarske klopi na špitalskem mostu (ZALj, Cod. XIII/33-1615 k.i., fol. 52 v, 54, priloga 00002. -Gl. Ferjan, Izpiski), leta 1618 je slikal na mestnem gradu (ZALj, Cod. XIII/36-1618 k.i., fol. 85, priloga 00338.-Gl. Ferjan, Izpiski), v letu 1619 je prebarval kazalce na grajskem stolpu in številcnico na uri pri špitalskih vratih ter poslikal lontovž (ZALj, Cod. XIII/37-1619 k.i., fol. 85, priloga 00236. -Gl. Fer­jan, Izpiski), 1622 je na željo mestnega župana Mihaela Preissa dobil narocilo za poslikavo grba in drugih podob (slikarij), ki so bile namenjene za jezuitsko procesijo, razen tega pa so ga mestni ocetje zaprosili tudi za slike, ki bi jih za to priložnost prostovoljno podaril (ZALj, Cod. XIII/40-1622 k.i., priloga 00136. -Gl. Ferjan, Izpiski), leta 1623 pa so mu izplacali 6 fl za dela pri jezuitski procesiji v preteklem letu. Iz seznama del je razvidno, da je v ta namen naslikal cesarskega orla z avstrijskim grbom, ljubljanski mestni grb in ornamentalno izpisano Jezusovo in Marijino ime (ZALj, Cod. XIII/41.1623 k.i., fol. 37, priloga 00138.-Gl. Ferjan, Izpiski). Mestne racunske knjige omenja­jo slikarja še leta 1634, ko je prejel placo kot strelski mojster (pri mestni straži) (ZALj, Cod. XIII/52-1634 k.i., fol. 25. -Gl. Ferjan, Izpiski). Medtem, ko je Lovrenc tako pogosto sodeloval z magistratom in opravljal za mesto naj­razlicnejša, predvsem rokodelska in pleskarska dela, ga med Hrenovimi ožjimi sodelavci ne zasledimo. Sorodstvena zveza Lovrenca in Mateja Raisingerja doslej ni natancno ugotovlje­na. 1011 ZALj, Cod. I/16-1599, fol. 27 r. 101 2 Prim. Radics 1861, 74.-Prim. Cevc 1968 a, 41. 1073 ZALj, Cod. I/18-1601/1602, fol. 149 v. 1014 Fabjancic 1937, 140, 228: V. Fabjancic je povzel po­datke iz Vicedomskega arhiva I/105, kjer so našteti vsi mestni oblastniki s svojim vinotocem. 1010 ZALj, Cod. I/20-1608, fol. 153 r. 1° 76 ZALj, Cod. I/21-1609, fol. 139 v (zaradi spovednih listicev). 1017 ZALj, Cod. I/19-1605/1606, fol. 210 v. -Prim. Hk 1602, 13 r. 1018 ZALj, Cod. I/21-1609, fol. 24 r. 1079 ZALj, Cod. I/22-1612, fol. 85 v. 1oao ZALj, Cod. I/25-1634/1635, fol. 302 rv. 108l ZALj, Cod. XIII/22-1603 k.i., fol. 45 v. -Gl. Fer­ jan, Izpiski. 1082 ZALj, Cod. XIII/22-1603 k.i., fol. 45 v. 108 3 ZALj, Cod. XIII/26-1608 k.i., fol. 30. -Gl. Ferjan, Izpiski. 1084 Fabjancic I., 75. -Po Fabjancicevem podatku iz 1937 naj bi bil lastnik hiše od 1604-o.1609 (Fabjancic 1937,228). 15&5 Fabjancic II., 420.-Fabjancic 1937, 228: V. Fabjan­cic omenja, da je Raisinger placeval 10 -15 gld obrtnega davka na leto, kar ni bila majhna vsota. 158& Vrhovnik 1922, 125. -Za ljubljansko šempetrsko cer­kev je Matej Raisinger poslikal tudi bandero. 1587 Med kapiteljskimi racuni v letu 1607 naletimo tudi na postavko "Altar ••. von herrn Raisinger Maller", ki se nanaša na cerkev sv. Jerneja v Siški (KAL f 288/ll. Zdi se, da jo smemo povezati z Matejem Raisingerjem. 1588 Rothmayer (Rothmeyerl Mihael -slikar. Sprva je bil beljaški, pozneje ljubljanski mešcan. V letih 1589 in 1592 (tokrat je omenjen že kot ljubljanski mojster) je slikal za ljubljanskega škofa J. Tavcarja. 1599 Stele 1938, 2.-Prim. Cevc A. 1960, 9. 1590 ZA Gornji Grad, Krstna knjiga I., 1610-1626, p. 99, 111,155,160,161,170,188,196,207,209,215.-Ibid., Krstna knji­ga II., 1626-1644, 4v,6r,16,26,47.-Po podatkih v maticah je bil Peter Steydler gornjegrajski mešcan ("Ciuis Oberburg:" ­1627), iz cesar je Goricar razložil, da je bil gornjegraj­ski domacin, ki naj bi po priimku sodec bival ob tamkajšnjih hlevih (Goricar 1939, 9). -Prim. Koblar 1900 a, 229: Po A. Koblarju je že sredi dvajsetih let 16. stol. v Ljubljani živel lekarnar Krištof Staidler.-Znano je tudi, da je Hren leta 1610 podelil mašniško posvecenje Tobiju Steidlerju iz Radovljice (Slekovec 1894, 153). 1591 SAL/Gornji grad A -f 28, Izdatki za leto 1622: oskrbnik je "Pictori M. Petro" izplaOal 18 fl 24 kr za op­ravljeno delo. ta92 Hk 1627, 5 r. -KAL f 56/29.-KAL f 51/14: Titulus Patrimonij Mgro Andreae Caroli Staidleri 1652, ki ga je dolocil Petrus Steydler, cum coniuge •.. Helena Steydlerin.­Na slikarjevega sina se navezuje tudi podatek iz leta 1642: "1. nov. /1642/ sua Celsitudo in sacello Nazareth prope Altenburg ordinavit ad subdiaconatum M. Joannem Andream Steidler Oberburgensem pictoris filium ad titulum patrimo­nii" (Mal, 1924 a, 201). 1593 Cevc 1968 a, 43. 1~94 Steska 1927, 14. -Thieme-Becker XXXV., 346. -Stele 1938, 1,6.-Veider 1947, 53.-Cevc A. 1960, 9.-Cevc 1968 a, 41.-SBL, zv. 14, 673,674.-Po Veiderju naj bi bil Kri~tof Weissmann Beljacan.-V Ljubljani sta leta 1545 omenjena Weisman Hanns von Villach in Weisman Leonhardt {ZALj, B. Otorepec -Imenska kartoteka k sodnim protokolom) . -Wastler našteva dva slikarja s tem priimkom: Weissmann Hanns o. 1560 in Weissmann Matthaus 1615; oba sta slikala v Admontu (Wast­ler 1883, 183). 1595 SAL/ZA Lj. N. 1/2-R, p. 202 (27. jun. 1610). 1596 SAL/ZA Lj. N. 1/2-R, p. 346 ( 21. jun. 1612). -Sin P~ter bi utegnil nadaljevati ocetov poklic (prim. op. 1225). 1597 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 93. 1598 Prim. SAL/Gornji grad A -f 28, Izdatki za leto 1622: Oskrbnik je med izdatki zapisal tudi postavki "23. Februarii ... in Stain ... Magistro Christophoro Pictori fl 12. Iterum Magistro Christophoro Pictori fl 4." 1599 ZALj, Cod. XIII/51-1633 k.i., fol. 58, 61. -Ibid., Cod. XIII/69-1652 k.i., fol. 61. -Ibid., Cod. XIII/70-1653, fol. 40 v.-Ibid., Cod. XIII/72-1655, fol. 62. -Ibid., Cod. XIII/77-1660 k.i .. fol. 58. -Gl. Ferjan, Izpiski. -Prim. Stele 1938,1.-Cevc 1968 a, 42.-SBL, zv.14, 674.-Tudi Gaš­per Weissmann je bil bržcas Korošec. 1600 Gašper Weissmann je v Ljubljani preslikal tržno zna­menje in križ pri sv. Krištofu, za mesto pa je opravil še razna druga popravila. Z ženo Marijo sta 11. febr. 1639 krstila sina Jurija Karla (SAL/ZA Lj. N. 1/7-R, p. 46). Mojster je bival najprej kot najemnik v šempetrskem predmes­tju (Fabjancic IV., 22 /1635-1636 sv. Petra cesta 14/, 41 /1640-1641 sv. Petra cesta 30/), leta 1641 pa se je preselil v kapucinsko predmestje, kjer je ostal do l65Z (~abjanCiC V., 384 /Dalmatinova ul. 1/). Leta 1657 se je vpisal v bratovšcino Marijinega brezmadežnega spocetja (ASRS II/52 r, Matrika bratovšcine Marijinega brezmadežnega spocetja v ljubljanskem jezuitskem kolegiju 1624-1783, "Caspar Weys­smann, Maller".-Wallner 1890, 105). 160 1 Stele (1924) 1966, 54. -steska 1927, 14,15. -Stele 1938, 2,6.-Thieme-Becker XXXVI, 194 (Stele, z našteto lite­raturo).-ELU IV.,581 (F. Stele).-Cevc 1968 a, 42.-SBL zv. 14, 716,717 (K. Rozman, z našteto literaturo). 1602 V. Steska, Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom, v: Car­niola n.v. VII, Ljubljana 1916, 24,25. -F. Stele, v: Stari­nar 1923 (1925), 145 sq. -F. Stele 1929, 164,166,184,186. -Cevc 1968 a, 42. 1603 Veider 1947, 86. 160 4 SAL/ZA Lj. N. 12/2-P, p. l. 1605 Prim. op. 1618. 1606 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 132. 1607 SAL/2A Lj. N. 1/5-R, p. 45. 1608 SAL/2A Lj. N. 1/5-R, p. 162. 1609 SAL/2A Lj. N. 1/5-R, p. 228. 1610 SAL/ZA Lj. N. 14/1-M, p. 55. 1611 SAL/ZA Lj. N. 14/1-M, p. 111. 1&1 2 SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 162,163. 161a SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 166. 161 4 ZALj, Cod. XIII/47-1629 k.p., fol. 65 r. -Gl. Fer­jan, Izpiski. 1615 ASRS II/52 r, Matrika bratovšcine Marijinega brez­madežnega spoCetja v ljubljanskem jezuitskem kolegiju 1624 ­1783, p. 16: Vpisan je kot "Burger und Mahler zu Laybach". 111& Fabjancic III., 796: V tem casu je slikar pla~eval 3 ald obrtnega davka. 161 7 Fabjancic III., 651 (nekdanja Kljucavnicarska ul 4l. 161 8 SAL/2A Lj. N. 14/1-M, p. 139. 161 9 Fabjancic III., 651: Po smrti Elijeve vdove Elizabe­ te so bili v letih 1657 -1683 lastniki hiše dedici Elija Wolffa. 1620 Fabjancic I., 397. 1621 ZALj, Cod. I/25-1634/1635, fol. 27 v. 1622 ZALj, Cod. I/27-1651, fol. 153 v. 1623 Vrhovnik 1922, 128. 162• Stele 1928 b, 29,30,sl.15.-Prim. Cevc 1968 a, 54. 16 2' M. Vanino. Isusovci i hrvatski narod I, Zagreb 1969, 449.-Za delo je Elija Wolff prejel 1300 fl, dogovorjeno kolicino rži in pšenice, 30 veder vina in slanino. K temu so jezuiti prispevali še zlato in srebro za pozlatitev in poli­hromacijo oltarja, postavili oder, preskrbeli slikarju plat­no za tri oltarne podobe ter iz Ljubljane pripeljali njegovo orodje, ki ga je potreboval za delo (Prim. Z. Jiroušek, Zbirka virov za zgodovino cerkve sv. Katarine.-Horvat 1975, 318,408). 1626 Thieme-Becker XXXVI., 194.-stele 1938, 2. 1627 Conrad Wolff, mešcan in slikar v Slovenjem Gradcu, je slikal po narocilu škofa Tavcarja (1594), pozneje (1603) pa je delal še za njegovega sorodnika Andreja Tavcarja, vikarja v Slovenjem Gradcu (gl. op. 811).-Bržcas je slikar conrad, katerega priimek je v virih razlicno zapisan (Wholf, Wholl?) in zaradi zelo površne pisave težko citljiv, identi­cen s Konradom Walhom, ki je omenjen v letu 1603 (Stele 1938, 2.-Cevc 1968 a, 42). 1628 Radics 1878, 32.-Prim. Thieme-Becker XV., s.v. 1629 ZALj, Cod. I/16-1599, fol. 39 v. 1630 SAL/Gornji grad A -f 28: Oskrbnik je 24. mar. 1622 zapisal postavko "Aurifabro M. Nicolao 48 kr." 1631 Hk 1622, 24 v. -SAL/PP I/2, p. 276. -Dimitz 1862, 102. 16a2 Wober Paul -zlatar. Ni znano, da bi Hren narocal dela pri zlatarju Wobru, zasledimo pa ga med sodelavci ljub­ljanskega kapitlja. Tako je npr. Adam Sontner med kapitelj­skimi racuni za leto 1610-1611 omenil postavko: "Im Monat Januario des 1611 Jars, hab ich dem Paul Wober Goldtschmid, so das Ciborium gebessert 2 fl." (KAL f 288/1). 1633 Wastler 1883, 187.-Wastler 1897, 48,79,80,169,213.­Thieme-Becker XXXVI., 611. 163• Med drugim je npr. v srebru skoval portret nadvojvo­da Ferdinanda za graški kapucinski samostan (1601), na nov­cih pa je upodobil admontskega opata Janeza (1602) in druge pomembne osebnosti svojega casa. 16 3 0 Thieme-Becker XXXVI., 611. -Wastler 1897,193.-Moj­ ster je delal za samostana v Reinu in Admontu. 1636 Hk 1601, 23 r. 1637 Fabjancic I., 320. 16 39 ZALj, Cod. I/18-1601/1602, fol. 192. 1639 ZALj, Cod. I/19-1605/1606, fol. 12 r, 16 v. 1&40 ZALj, Cod. I/21-1609, fol. 29 v: Mestni pisar ga je ocenil za "najboljšega tukajšnjega pecatorezca". 1641 ZALj, Cod. I/26-1636, fol. 177 r. 1642 Thieme-Becker IX., 62 (Demundi Matthausl. t6•3 Hren ga je omenil tudi v: Hk 1620, 1 v. -Prim. Ra­dics 1898, 117. 1644 SAL/ZA Lj. N. 14/1-M, p. 5: "2. Aprilis ...Eodem ho­ra 3. pomeridiana obyt Joannes zeyer, Vitriarius, Bauarus Frisingen: Annorum circiter 60 ...Sepultusque ad S. Petrum." 1 6 40 Fabjancic I., 29. 1646 Fabjancic I., 284. 1& 4 7 Fabjancic I., 92. -Pozneje je bil lastnik te hiše Luka Mislej (do 1727), nasledil pa ga je njegov zet Frances­co Robba (do 1750) (Fabjancic I., 93). t64B Fabjancic I., 383 (po s. z. lj. magistrata iz 1606, fol. 109,122,123). t64• SAL/ZA Lj. N. 1/2-R, p. 89. 16,o SAL/ZA Lj. N. 1/2-R, p. 183. 16'1 SAL/ZA Lj. N. 1/2-R, p. 442. 16'2 Koblar 1900 a, 229: Kot prvega otroka žene Jere ome­nja A. Koblar hcer Katarino. 16' 3 SAL/ZA Lj. N. 1/4-R, p. 42. 16'4 SAL/ZA Lj. N. 1/4-R, p. 133. -Koblar 1900 a, 229 (om. letnico 1623).16'' SAL/ZA Lj. N. 1/5-R, p.18: Otroku sta botrovala Ja­kob Kirchmayr in Sidonija, žena župana Vrbca. 16 ' 6 SAL/ZA Lj. N. 1/5-R, p. 100: Otroku je botroval An­drej Hren. 16 ' 7 SAL/2A Lj. N. 1/7-R, p. 133: Leta 1640 je Elija Som­rak botroval nezakonskemu otroku Martinu Gorjupu. -SAL/ZA Lj. N. 12/1-P, p. 74: Leta 1615 se je porocila Somrakova dekla Uršula.-Koblar 1900 a, 229: Po A. Koblarju je Somrak botroval tudi v letu 1607. 16' 8 ASRS II/52 r, Matrika bratovšcine Marijinega brezma­dežnega spocetja v ljubljanskem jezuitskem kolegiju 1624 ­1783, fol. 21: A.o 1638 Elias Somrekhen. 16' 9 ZALj, Cod. I/19-1605/1606, fol. 178 v, 30. jul. 16&0 ZALj, Cod. I/20-1608, fol. 63 r. 16 61 ZALj, Cod. I/20-1608, fol. 143 r, 161 r. 1662 ZALj, Cod. I/24-1616, fol. 266, 272 r. 16 63 ZALj, Cod. I/26-1636, fol. 61 r. 16& 4 Orožen II/2, 184,208. -Sašelj 1890, 126. -Pokorn 1894, 533.-Crnologar 1900, 170.-Sašelj 1912, 223,225,230.­Gnirs 1917, 87,171,222,sl.138,139.-Fabjancic 1953, 28.-Po J. Sašlju sega aktivnost mojstra Eliasa Somraka v cas med 1603 -1630. Od zvonov, ki jih je ulil za številne cerkve po Kranjski, Stajerski in Primorski, poznamo npr.: zvon za gornjegrajsko kolegiatno cerkev iz 1603 (SAL/PP I/1, p. 80.­gl. I. del, 58); zvon iz 1603 v podružnicni cerkvi sv. Krvi (ž. Mozelj); zvon v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mackovcu (St. Peter -Otocec) iz 1605; srednji zvon v cerkvi Matere božje in sv. Roka v Brezju (ž. Mozirje) iz 1606; ? zvon iz 1606 ( ASRS, Zbirka rokopisov 127 r, Koledar iz zapušcine župnika iz Smartna pri Kranju, v katerega si je notiral, da bo zvonolivar -najbrž gre za mojstra Somrakha -ulil zvon do binkošti 1606); zvon iz 1609 v cerkvi sv. Nikolaja na Plešivcu -Sela nad Slovenjim Gradcem (gl. op. 1393); zvon iz 1610 (po Samassovem porocilu); zvon za cerkev sv. Jakoba v Ljubljani iz 1610 (gl. I. del, 86. -Sa~elj om. letnico 1616); najmanjši zvon v cerkvi sv. Katarine v Gorici (ž. Recica ob Savinji) z napisom: "Jesu Christe Fili Dei v1v1 misere nobis. Thomas Epus Lab. me consecravit. Elias S. Fudit A.o 1614"; zvon iz 1614 v cerkvi sv. Petra v Bocni (gl. op. 1415); zvon iz 1615 v kapeli sv. Harije Magdalene v Gornjem Gradu (gl. I. del, 45); zvon v kapeli sv. Ane v Skofji Loki iz. 1616; zvon v cerkvi sv. Križa na Planini nad Jesenicami iz 1616 /1617?/ (Elias Sombrakh civis La/bacen­sis/); zvon iz 1618 v Bodešcah (ž. Ribno); zvon v župnijski cerkvi sv. Petra (St. Peter -Otocec) iz 1619; zvon v cerkvi sv. Jerneja na Kalu pri Košani iz 1621 (IESU CHRE FILI DEI HISERERE NOBIS. ELIAS SAMB FVDIT A.o DNI 1621, z Marijo in Janezom pod križem in z Marijinim oznanjenjem); zvonova v stiški samostanski cerkvi iz 1623 (enega so 1890 prelili, drugi ima napis "IESU CHR/ist/O DEI FILIO REGI REGVM ET -narocil in posvetil ga je stiški opat Jakob Reinprecht); zvon v Smledniku iz 1628 (Benedictus qui venit in nomine domini. Osanna in excelsis. Thomas IX. episcopus consecra­vit, Elias Somb. fudit anno Domini 1628); zvon iz 1630 (gl. Dioecesanblatt 1882, 64.-Prim. Thalnitscher, Historia, p. 62: Po Dolnicarju je v zvoniku ljubljanske stolnice visel zvon, o katerem pravi -"Minima /campana/ gestat salutatio­nem angelicam cum hac inscriptione: 'Jesu Christo Dei Filio uero Messiae. Anno 1630. Elias Sambrak me fecit. '"); in še vec krajevno neopredeljivih del za Hrena. 166 " Seznam ljubljanskih umetnikov in obrtnikov v Hreno­vem casu/ V seznamu so povzeti podatki iz Fabjanciceve tip­kopisne Knjige hiš (ZALj, V. Fabjancic, Knjiga hiš, Ljublja­na 1943. -Paginacija je povzeta po Fabjancicevem tipkopisu) in ne zajemajo umetnikov, izpricanih v Hrenovem krogu/: Zidarji: Bohinjc (Wochainer) Toma2 (1600-1606) I., 205 Hlade Janez (Juuan ) (1627-1639) I., 46 Matija (Mathes) (1600-1603) I.. 313 Mrakh Andrej (1610-1613) IV., 380 Mrakh Luka (1616-1618) IV., 380 Oven (Auen = Wider) Jernej (1600-1630) I.,219,280 Stuertzenstainer Balant (do 1600) I.. 219 Sumernik Matev2 (1604-1621) IV „ 238 Wunder Mihael (1623) IV., 74 Kamnoseki: Kri2ic (Khrischitsch) Jurij (1623-1626) I.. 219 Pruner Jurij (1616-1645) I.. 322' 389 Prunner (Pruner) Mihael (1600-o.1604) I.. 316. 322 Uršic (Vrschitsch) Jurij (1622) III., 795 Mizarji: Ambro2 (Ambros) (1604-1606) I ..57 Amšel (Ambschl) Pavel (1600-1618) v., 519 Mogsche Jurij (1616-1618) I., 57 Muller Tobija (1616-1618.1619-1625,1627-1628) I.,72; III., 614,673,789 Schonlobl Ludovik (1619-1621) I., 69 stessel (Stosl, Stossl) Jurij (-} III., 642 Stossl (Stessl) Janez (1624-1626) II.,512 Tesarji: Danic (Danitsch) Marko (1600-1606) I., 117 Danic (Danitsch) Pankracij (1600-1618) I. .191 Kr2in (Kherschin, Khrizhiner) Krištof (1626-1646) I., 211 Lukancic (Lucantschitsch) Martin (1622-1646) I., 117 Martin (1622) I. ,97 Slikarji: Mavric (Mauritsch) Valentin (1617-1623,1626,1631-1638) I.. 77, 219, 221,284,397 Zlatarji: Benedic (Beneditsch) Janez (1619-1628) I.,72,298,308 Glim(b) Albreht (konec 16. stol.) III., 651 Glimb Albreht ml. (1600-1601) III. ,647 Joachim Janez Jurij (1604-1606) III., 654 Kholler (Kolar?) Janez Konrad (1622) r .• 72 422 Lenic Janez (1616-1618) II.,523 Perdan Luka (1613) I.,207 Pramb Janez Urh (1600) I.,375 Piichler Andrej (1616-1641) I.,287,352 Schmidt Elija (1626,1627-1671) I.,72,41,298 Torosin (Dorosin) Pavel (1602-1603,1604-1606,1612-1615) I.,75,275,572 Wagner Jakob (1623-1637) III.,580,708 Weber Janez. Jurij (1604,1619-1621) I. ,63,298 Weber Pavel (1607-1612) I. •340, 345 Widerkher Janez Henrik (1613-1615) III.,592 Kljucavnicarji: Erhart Janez (1600) I. ,227 Feichtinger Andrej (1619-1628) I., 144 Feichtinger (Bitenc?) Matija (1610-1613) I.. 381 Felber Jakob (1613-1628) I.. 329 Haffner J. (1619-1635) I. ,225 Pischler (Priischler) Janez (1604-1606) I. ,146 Pischler (Piischler, Pyschler) Janez Ditrih (1607-1618) I. ,146 Zvonolivarji: Edlman Martin (o. 1582) I. ,29,383 Firman (Fierman, Fuerman, Fiiring) Rudolf (1614-1615) I., 43 Jožef (Joseph) (1601-1606) I. ,65,130 Steklarji: Fischer Andrej (1607-1615) III., 760 Mauser Jurij (1619-1623) III., 642 Rott Krištof (1619-1621) III., 795 Schwarz Jurij (1622-1628) I. ,327 Wolff Janez (1622) v.. 537 Urarji: Romer Mihael (1616) I.. 572 Osel (Assl) Matija (1630-1631,1634-1639) III., 614 Kositrar: Macek Sebastijan (1616-1639) III.,660 KRATICE AES Acta ecclesiastica Sloveniae, Ljubljana BV Bogoslovni vestnik, Ljubljana CJKZ Casopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, Ljubljana CZN Casopis za zgodovino in narodopisje, Maribor DS Dom in svet, Ljubljana ELU Enciklopedija likovnih umjetnosti, Zagreb GMS Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana IMK Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, Ljubljana LMS Letopis Matice Slovenske, Ljubljana LZ Ljubljanski zvon MDZK Mittheilungen der k.k. Zentral-Kommission fur Denkmal­ pflege = Mittheilungen der k.k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale, Wien MHVK Mittheilungen des historischen Vereins fur Krain, Lai­ bach SBL Slovenski biografski leksikon, Ljubljana SR Slavisticna revija. Casopis za literarno zgodovino in jezik, Ljubljana VS Varstvo spomenikov, Ljubljana zuz Zbornik za umetnostno zgodovino, Ljubljana ANV Archivio della nunziatura di Vienna, Rim (Vatikan) ASRS Arhiv socialisticne republike Slovenije, Ljubljana ASV Archivio Segreto Vaticano, Rim (Vatikan) KAL Kapiteljski arhiv, Ljubljana SAL Skofijski arhiv, Ljubljana ZALj Zgodovinski arhiv, Ljubljana NG Narodna galerija, Ljubljana NUK Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana BDM blažena Devica Marija C. cerkev (cerkve) cister. cistercijanski dominik. dominikanski e. epitaf franc. franciškanski g. gospostvo gl. glej gr. k. grajska kapela izd. izdelovalec jez. jezuitski k. kapela (kapele) k.i. knjiga izdatkov k.p. knjiga prejemkov kap. kapucinski kol. kolegiatni konv. konverzi lj. Ljubljana, ljubljanski m. mojster MB Mati božja NB Nota bene N.F. Neue Folge n.v. nova vrsta ogl. oglejski opat. opatijski p. C. podružnicna cerkev pok. pokopališce presv. presveti prim. primerjaj protest. protestantski sam. samostan, samostanski sp. spredaj sq. sequens, sequentes sv. sveti šk. škofijski v. vodnjak zd. zadaj ž. župnija žp. župnišce Ž. C. župnijska cerkev Golia I.-II. L. M. Golia, Regesti škofijskega arhiva v Ljub­ljani I.-II., Ljubljana 1956-1957 (SAL; Umetnostnozgod. inšt. ZRC SAZU) Hk Hrenov koledar, KAL (1600,1607), ASRS (vsi drugi) Inv. ASRS, Vic. I/16, Inventarji ljubljanskih škofov: zap. št. 30 -Inventar škofa Hrena (1630), zap. št. 30 -Inventar škofa Scarlichija (1641), zap. št. 30 -Inventar škofa Buchheima (1664), zap. št. 30 -Inventar škofa Rabatta (1683), zap. št. 31 -Inventar škofa Herbersteina (1702), KF SAL, Knjige formularjev (gl. Golia) Fabjancic I.-v. v. Fabjancic, Knjiga hiš I.-V., Ljubljana 1940-1943 /I. Stari trg, II. Novi trg, III. Veliki trg, IV. Sempetrsko predmestje, v. Kapucinsko predmestje/ (ZALj). Vic. ASRS, Vicedomski urad za Kranjsko ZA SAL/ZA Lj. N. -Ljubljana, sv. Nikolaj: R (rojstne ma­ tice), P (porocne matice), M (mrliške matice). VIRI IN LITERATURA Aurenhammer 1956 H. Aurenhammer, Kariengnadenbilder Wiens und Niederosterrreichs in der Barockzeit. Der Wandel ihrer Ikonographie und ihrer Verehrung, Wien 1956. Barle 1894 J. Barle, Se jedno porocilo o zmagi pri Sisku,v: IKK IV., Ljubljana 1894. Barle 1895 J. Barle, Obseg ljubljanske škofije pod škofom Hrenom, v: IKK V., Ljub­ljana 1895. Barocchi 1960-1962 P. Barocchi, Trattati d' arte del cinquecento fra manierismo e contra­riforma !.-III., Bari 1960-1962. Bednarik 1940 R. Bednarik, Loreto Lurd ob Adriji, v: Obisk , Ljubljana 1940. Benedik 1974 K. Benedik, Die Kapuziner in Slowenien 1600-1750, Dissertatio ad laudem (tipkopis), Roma 1974. K. Benedik, Die Kapuziner in Slowenien 1600-1750, Excerpta ex disserta­tione ad lauream, Roma 1974. Benedik 1981 K. Benedik, Iz protokolov ljubljanskih škofov, v: Acta ecclesiastica Sloveniae, Ljubljana 1981. Benedik 1983 K. Benedik, Evangeljska pridiga v katoliški obnovi, v: BV 43, Ljubljana 1983. Benkovic 1897 J. Benkovic, Castivci in castivke presv. Rešnjega Telesa, X. Tomaž Hren, v: Venec cerkvenih bratovšcin I •• Ljubljana 1897. Bercic 1968 B. Bercic, Tiskarstvo na Slovenskem. Zgodovinski oris. Po literaturi in gradivu Ivana Maticica sestavil B. B., Ljubljana 1968. Braun 1908-1910 J. Braun, Die Kirchenbauten der deutschen Jesuiten, Freiburg/Br. 1908­1910. Braun 1924 J. Braun, Der christliche Altar in seiner geschichtlichen Entwicklung, Munchen 1924. Breznik 1917 A. Breznik, Literarna tradicija v "Evangelijih in listih", v: DS XXX., Ljubljana 1917. Campenhausen 1957 H. v. Campenhausen, Die Bilderfrage in der Reformation, v: Zs. f. Kir­chengeschichte 68, 1957. Cankar 1922 I. Cankar, Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva, v: ZUZ II., Ljubljana 1922. Cankar 1922 a I. Cankar, O kritiki zgodovinske razstave slovenskega slikarstva, v: Slovenec, 26.9.1922., št. 210. Cevc A. 1960-1964 A. Cevc, Stari tuji slikarji XV.-XIX. stoletja, I.-II. Katalog Narodne galerije, Ljubljana 1960-1964. Cevc 1965 E. Cevc, Renesancna plastika na Slovenskem, v: ZUZ n.v. VII., Ljubljana 1965. Cevc 1966 E. Cevc, Slovenska umetnost, Ljubljana 1966. Cevc 1968 E. Cevc, Kiparstvo zacetka 17. stoletja na Slovenskem, v: Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem. Katalog Narodne galerije, Ljubljana 1968. Cevc 1968 a Slikarstvo 17. stoletja, v: Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem. Katalog Narodne galerije, Ljubljana 1968. Cevc 1970 E. Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem, Ljubljana 1970. Cevc 1976 E. Cevc, Trije poznorenesancni in en barocni nagrobnik v Laškem, v: CZN 2 (Laški zbornik), Maribor 1976. Cevc 1981 E. Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981. Cevc 1984 E. Cevc, Hren Toma~. v: Likovna enciklopedija Jugoslavije l, Zagreb 1984. Cevc 1986 E. Cevc, Kipar Leonhard Kern in njegovo delo na Slovenskem v letih 1612-1613, v: Razprave SAZU XV., Ljubljana 1986. Cevc 1986 a E. Cevc, Manieristicne freske beneške smeri na Gostecem, v: Loški raz­gledi 33, Skofja Loka 1986. Costa 1848 H. Costa, Reiseerinnerungen aus Krain 1848, 10. Costa 1857 H. Costa, Die ehemalige Charfreitags-Prozession in Laibach, v: MHVK XII., Laibach 1857. Curk I.-IX. J. Curk, Topografsko gradivo I.-IX., Celje 1966-1967. Cvetko 1958 D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, I. del, Ljublja­na 1958. Cvetko 1964 D. Cvetko, Stoletja slovenske glasbe, Ljubljana 1964. Crnologar 1900 K. Crnologar, Sittich, v: MDZK N.F. XXVI., Vien 1900. De Pomis 1974 Der innercsterreichische Hofkunstler Giovanni Pietro de Pomis 1569 bis 1633. Herausgegeben von Kurt Voisetschlager, Graz-Wien-Koln 1974 (vec avtorjev). Dimitz I.-IV. A. Dimitz, Geschichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jahr 1813, I.-IV., Laibach 1874-1876. Dimitz 1859 A. Dimitz, Regesten aus bisher nicht vercffentlichen Urkunden des Lac­ker Archives .•• , v: MHVK XIV., Laibach 1859. Dimitz 1862 A. Dimitz, Bistorische Notizen aus den im Kuseal-Arcbive aufbewabrten Kalendern des Bischotes Th. Chrcn, v: MHVK XVII., Laibach 1862. Dimitz 1862 a A. Dimitz, Decreta visitationis Apostolicae Ecclesiae ac Dioecesis Labacensis a Fre Sixto Carcano Epo Germanicense Visitatore Apostolico peractae A. 1621, v: MHVK XVII., Laibach 1862. Dimitz 1867 A. Dimitz, Urkunden zur Geschichte der Reformation in Krain aus den Jahren 1540 bis 1634, v: MHVK XXII., Laibach 1867. Dolinar 1976 F. M. Dolinar, Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje 1597-1704, Ljubljana 1976. Dolinar 1979 F. K. Dolinar, Visitationes ad limina et Relationes de statu Ecclesiae ljubljanskih škofov od Tavcarja do Missie, v: BV 39, Ljubljana 1979. Dolinar 1980 F. M. Dolinar, Podoba ljubljanske škofije v rimskih porocilih škofov Rinalda Scarlichija in Otona Friderika Buchheima, v: BV 40, Ljubljana 1980. Dolinar 1981 F. M. Dolinar, Prizadevanje ljubljanskega škofa T. Hrena za zedinjenje s pravoslavnimi Uskoki, v: BV 41, Ljubljana 1981. Drobtinice 1851 Tomat Kren, slavni ljublanski škof, steber katolške vere po Krajnskim in Stajerskim, v: Drobtinice VI., Celovec 1851. Ehrenhalle/ 1858 Ehrenhalle berfihmter Krainer, 18. Thomas Chron, v: MHVK XIII., Laibach 1858. Fabjancic 1937 V. Fabjancic, Ljubljanski pivovarji od XVI. do XIX. stoletja, v: Kroni­ka slovenskih mest IV., Ljubljana 1937. Fabjancic 1953 v. Fabjancic, Prvi ljubljanski livarji zvonov in topov, v: Kronika I., Ljubljana 1953. Fekonja 1895 A. Fekonja, Celje in okolica, v: DS VIII., Ljubljana 1895. Gaber 1942 A. Gaber, Kaj pripovedujejo stare slovenske podobice, v: Obisk 5, Ljub­ljana 1942. Gantar 1987 K. Gantar, Hrenova latinska verzifikacija med humanizmom in barokom, v: Delo, Ljubljana, 30. jul. 1987 (Književni listi). Gantar 1987 a K. Gantar, Ob ~tiristoletnici Hrenove latinske pesniške zbirke, v: Anticni temelji naše sodobnosti, Ljubljana 1987. Gestrin 1963 F. Gestrin, Oris zgodovine Ljubljane od 16. do 18. stoletja, v: Kronika XI., Ljubljana 1963. Gestrin 1972 F. Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem. Viri za zgodovino Slovencev V. (SAZU), Ljubljana 1972. Gestrin.Grafenauer F. Gestrin, B. Grafenauer, Zmaga detelnega kneza in utrditev fevdalnega reda v slovenskih detelah, v: Zgodovina narodov Jugoslavije II.• Ljub­ljana 1959. Ginhart-Grimschitz 1930 K. Ginhart -B. Grimschitz, Der Dom zu Gurk, Wien 1930. Ginhart 1966 K. Ginhart, Beachtenswerte Kunstdenkmaler in der Pfarrkirche Villach St. Martin, v: Neues aus Alt-Villach III., Villach 1966. Gnirs 1917 A. Gnirs, Alte und neue Kirchenglocken, Wien 1917. Golia 1958 M. Golia, Slovenica I., v: Slavisticna revija XI., Ljubljana 1958. Goricar 1939 M. Goricar, Doneski k zgodovini likovne umetnosti na Slovenskem, v: Slovenec, 29.1.1939, št. 24. Gostiša 1970 L. Gostiša, Lesorez na Slovenskem 1540-1970, Slovenj Gradec 1970. Grafenauer III.-IV. B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda III.-IV., Ljubljana 1956 in 1961. Grafenauer 1959 B. Grafenauer, Zmaga protireformacije in absolutizma v habsburških deželah, v: Zgodovina narodov Jugoslavije II., Ljubljana 1959. Grafenauer 1973 I. Grafenauer, Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva, (Ljub­ljana 19171), Celje 19732. Graus 1886 J. Graus, Oberburg, v: Der Kirchenschmuck XVIII., Graz 1886. Graus 1897 I. Graus, Von alten Jesuitenkirchen und der Jesuitenkunst, v: Der Kir­chenschmuck XXVIII., Graz 1897. Graz-Katalog 1964 Graz als Residenz Innerosterreich 1564-1619. Katalog der Ausstellung, Graz 1964. Grm 1964 F. Grm, Biografski okvir in podobe ljubljanskih škofov, Ljubljana 1964 (tipkopis). Gruden 1910-1916 J. Gruden, zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1910 do 1916. Gruden 1912 J. Gruden, Zur Autorschaft des "GrOndlichen Gegenberichtes", v: Carnio­la n.v. III., Ljubljana 1912. Gruden 1915 J. Gruden, Sola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po refor­macijski dobi, v: Carniola n.v. VI., Ljubljana 1915. Grunenwald 1969 E. Grunenwald, Leonhard Kern. Ein Bildhauer des Barock, Schwabisch Hall 1969. Gubo 1909 A. Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909. Hammerl 1933 F. Hammerl D. J., Jezuiti med Slovenci, v: Glasnik Presvetega Srca Jezusovega 32, Ljubljana 1933. Haas 1857 K. Haas, Kunstdenkmale des Mittelalters in Steiermark, Wien 1857. Hautecoeur 1965 L. Hautecoeur, Le Concile de Trente e 1, art, v: Il Concilio di Trento, Bologna 1965. Hitzinger 1852 P. Hitzinger, Das Karthauserstift Freudenthal, v: v. F. Klun, Archiv fur die Landesgeschichte des Herzogthums Krain I., Laibach 1852. Kofler 1969 J. Hofler, Glasbena kapela ljubljanske stolnice v drugi polovici 17. stoletja, v: Kronika XVII., Ljubljana 1969. H6fler 1970 J. Hofler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, Ljubljana 1970. H6fler 1970 a J. Hofler, Nekaj vrstic o prvih desetletjih jezuitskega kolegija Ljubljani, v: Kronika XVIII., Ljubljana 1970. Hofler 1978 J. Hofler, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, Ljubljana 1978. Kofler 1982 J. Bofler, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in slovenskem Stajerskem s konca 16. stoletja. Viri za zgodovino Slovencev VI. (SAZU), Ljubljana 1982. Horvat 1975 A. Horvat, Izme4u gotike i baroka. Umjetnost kontinentalnog dijela Brvatske od oko 1500 do oko 1700, Zagreb 1975. Hren, Libellus poematum Libellus poematua sive carminum variorum generum Thomae Chronn Labacen­sis Carniolani LL. Candidati, v: Zgodovinski zbornik. Priloga ljubljan­skemu škofijskemu listu L.10-11, št.39-42, Ljubljana 1897-1898. Hurter 1851 r. Hurter, Geschichte Kaiser rerdinands II. und seiner Eltern bis zu dessen Kronung in Frankfurt, 4 Bd., Schaffhausen 1851. Innerosterreich 1564-1619 Inner6sterreich 1564-1619, Joannea, Bd. III., Graz 1967. Janisch 1.-III. J. A. Janisch, Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark I. ­ III., Graz 1878,1885,1885. Janžekovic 1977 J. Janžekovic, Slovenski študenti na dunajski univerzi v 16. stoletju, v: Kronika XXV., Ljubljana 1977. Jedin 1935 H. Jedin, Entstehung und Tragweite des Trienter Dekrets uber die Bil­derverehrung, v: Theologische Quartalschrift CXVI., Rottenburg a.N. 1935. Jedin 1963 H. Jedin, Das Tridentinum und die Bildenden Kunste, v: Zeitschrift fur Kirchengeschichte 74, 1963. Jedin 1975 H. Jedin, Geschichte des Konzils von Trient IV/2, freiburg, Basel, Wien 1975. Jellouschek 1849 A. Jellouschek, Kunzwesen der deutschen Bischofe und Erzbischofe, mit besonderer Rucksicht auf das Bisthum Laibach, v: KHVK IV., Laibach 1849. Jellouschek 1850 A. Jellouschek, Die Lapidar-Denkmaler in Laibach, v: KHVK V., Laibach 1850. Jellouschek 1852 A. Jellouschek, Beitrage zur Geschichte des Laibacher Bisthums, v: KHVK VII., Laibach 1852. Jellouschek 1854 A. Jellouschek, Bericht des Laibacher Bischofes Thomas Chron an den Papst Paul V. uber den Zustand der Laibacher Diocese, ddo. Graz, 22. Juli 1616, v: KHVK IX.. Laibach 1854. Jellouschek 1854 a A. Jellouschek, Bericht des Laibacher Bischofes Thomas Chron an den Papst Paul V., enthaltend den Zustand, besonders aber eine ausfuhrliche Beschreibung des Laibacher Bisthums, ddo. Graz am 25. August 1616, v: MHVK IX., Laibach 1854. Jellouschek 1854 b A. Jellouschek, Historische Miscellen, v: MHVK IX., Laibach 1854. Jellouschek 1854 c A. Jellouschek, Bericht des Laibacher Bischofs Rainold Scarlichi an den Papst, betreffend den Zustand der Laibacher Diocese, vom J. 1633, v: MHKV IX., Laibach 1854. Jellouschek 1858 A. Jellouschek, Beitrage zur Geschichte der vormaligen Jesuiten-, der­mal. St. Jacobi-Stadtpfarrkirche in Laibach, v: MHVK XIII., Laibach 1858. Kardelj (1957) E. Kardelj (Sperans), Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1957, citati po natisu iz 19702. Katalog 1922 Katalog zgodovinske razstave slovenskega slikarstva. Katalog Narodne galerije, Ljubljana 1922. Katalog 1925 Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od 16. stoletja do danes. Katalog Narodne galerije, Ljubljana 1925 (uredil F. Mesesnel). Katalog 1968 Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem. Katalog Narodne galerije, Ljub­ljana 1968. Kavcic 1899 F. Kavcic, Znameniti Slovenci, v: IMK IX., Ljubljana 1899. Kidric 1921-1922 r. Kidric, Opombe k protiref. (katol.) dobi v zgodovini slovenskega pismenstva, v: CJKZ III., Ljubljana 1921-1922. Kidric 1923 r. Kidric, Doneski za zgodovino slovenskega lekcionarja in slovenske pridige od konca srednjega veka do l. 1613 (1699), v: BV III., Ljublja­na 1923. Kidric 1924 r. Kidric, Doneski škofa Hrena za zgodovino reformacije na Slovenskem, v: CZN XIX., Maribor 1924. Kidric 1925 r. Kidric, Glose iz portretne razstave, v: Jutro, 23.9.1925, št. 220. Kidric 1926 f. Kidric, Dramaticne predstave v Ljubljani do leta 1790, v: CJKZ V., Ljubljana 1926. Kidric 1929-1938 r. Kidric, Zgodovina slovenskega slovstva (Od zacetkov do Zoisove smr­ti), Ljubljana 1929-1938. Kidric 1978 f. Kidric, Izbrani spisi I., Ljubljana 1978. Kirschbaum 1945 E. Kirschbaum, L'influsso del Concilio di Trento nell, arte, v: Grego­rianum 26, 1945. Klun 1853 v. r. Klun 1853, Beitrage zur Literaturgeschichte von Krain, v: MHVK VIII., Laibach 1853. Klun 1854 V. F. Klun, Beitrage zur Literaturgeschichte von Krain: VIII. Thomas Chron und das XVII. Jahrhundert, v: MHVK IX., Laibach 1854. Klun 1857 v. r. Klun, Ueber die Geschichtsforschung und Geschichtsschreibung in Krain, v: MHVK XII., Laibach 1857. Knaflic 1926 V. Knaflic, Protireformator T. Hren. Zgodovinsko odkritje o njem in njegovih sodobnikih, v: Jutro 23.5.1926. Kneller 1908 K. A. Kneller, Geschichte der Kreuzwegandacht, Freiburg/Br. 1908. Koblar 1886 A. K(oblar), Nekaj o škofa Hrena spisih, v: LZ 1886. Koblar 1891 A. Koblar, O cloveški kugi na Kranjskem, v: IMK I., Ljubljana 1891. Koblar 1892 A. Koblar, Pasijonske igre na Kranjskem, v: IMK II., Ljubljana 1892. Koblar 1892 a A. Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, v: IMK II., Ljubljana 1892. Koblar 1893 A. Koblar, Boji na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti, v: IMK III., Ljubljana 1893. Koblar 1894 A. Koblar, Crtice o kapucinskih samostanih štajerske province, v: IMK IV., Ljubljana 1894. Koblar 1899 A. Koblar, Slovenica, v: IMK IX., Ljubljana 1899. Koblar 1900 A. Koblar, Dobrotniki nekdanjega ljubljanskega jezuitskega kolegija, v: IMK X., Ljubljana 1900. Koblar 1900 a A. Koblar, Ljubljancani 17. stoletja, v: IMK X., Ljubljana 1900. Koblar 1900 b A. Koblar, Troje slavospevov na zmago pri Sisku, v: IMK X., Ljubljana 1900. Koblar 1901 A.-Koblar, Duhovniki, rojeni v kranjski župniji. Mali zapiski, v: IMK XI., Ljubljana 1901. Koblar 1902 A. Koblar, o jezuitskem kolegiju in cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, v: IMK XII., Ljubljana 1902. Kohlbach 1950 R. Kohlbach, Die gotischen Kirchen von Graz, Graz 1950. Komelj 1973 I. Komelj, Gotska arhitektura, Ljubljana 1973. Kos-SteU 1931 M. Kos -F. Stel~. Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Ljubljana 1931. Kos 1955 M. Kos, Srednjeveška Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice, Ljubljana 1955. Kovacic 1917 F. Kovacic, Sv. Uršula , v: Glasnik najsvetejšega Srca, Ljubljana 1917. Kovacic 1928 F. Kovacic, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928. Kukuljevic-Sakcinski 1858-1860 I. Kukuljevic Sakcinski, Slavnik umjetnikah jugoslavenskih, Zagreb 1858-1860. Kuret 1942 N. Kuret, Jezuitska telovska procesija v Ljubljani pred 320 leti, v: Obisk 3, Ljubljana 1942. Kuret 1981 N. Kuret, Jaslice na Slovenskem, Ljubljana 1981. Lavrencic 1880 I. Lavrencic, Protestantizem in škof Hren, v: Novice L. XXXVIII., Ljub­ljana 1880, št. 43 in 45. Lavtižar 1901 J. Lavtižar. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, Ljubljana 1901. Lesar 1913 J. Lesar, Ziga Lamberg -Tomaž Hren, v: DS XXVI., Ljubljana 1913. Leto svetnikov I.-IV. Leto svetnikov !.-IV., Ljubljana 1968, 1970,1972,1973 (izd. M. Miklav­cic, J. Dolenc). Loserth 1898 J. Loserth, Die Reformation und Gegenreformation in den innerosterrei­chischen Landern im XVI. Jahrhundert, Stuttgart 1898. Loserth 1906 J. Loserth, Akten und Korrespondenzen zur Geschichte der Gegenreforma­tion in Osterreich unter Ferdinand II., II. (1600-1637), Wien 1906. Maderna 1984 G. B. Maderna, Per 1 · architettura religiosa nella diocesi di Milano dopo S. Carlo. Il catalogo del fondo Spedizioni Diverse. Parte prima (1577-1699), v: Arte Lombarda 70/71 n.s., Milano 1984. Mal 1915 J. Mal, Iz dobe Tomaža Hrena, v: Cas IX., Ljubljana 1915. Mal 1924 J. Mal, Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, Ljubljana 1924. Mal 1924 a J. Kal, Umetnostno-zgodovinski zapiski. Cerkev na blejskem otoku, v: ZUZ IV., Ljubljana 1924. Male 1932 E. Kale, L' Art religieux apres le Concile de Trente, Paris 1932. Malenšek 1964 K. Malenšek, Inkvizitor, Koper 1964. Kantuani 1922 J. Kantuani, Slikarska umetnost naših dežel v prešlih dobah, v: DS XXXV., Ljubljana 1922. Mantuani 1922 a J. Kantuani, Portret škofa Tomaža Hrena, v: DS XXXV., Ljubljana 1922. Kantuani 1922 b J. Mantuani, Zgodovinska razstava slik, v: Slovenec, 11.9. in 13.9. 1922, št. 198 in 199. Kantuani 1924-1925 J. Mantuani, ocena knjige "Stele France, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih", v: Cas XIX., Ljubljana 1924-1925. Kantuani 1925 J. Kantuani, Razstava portretov (beležke), v: Slovenec, 1.10.1925, št. 221. Mantuani 1932 J. Mantuani, Ostanek stare liturgije iz dobe škofa Hrena I.-II., v: Cerkveni glasbenik 55, št. 7-8,9-10, Ljubljana 1932. Karcora 1964 C. Marcora, Il Concilio di Trento e 1 'arte sacra. Miscellanea Carle Figini, Varese 1964. Marin 1970 M. Marin, Kartuzija Bistra, v: ZUZ n.v. VIII., Ljubljana 1970. Marn 1868 r. Marn, Tomaž Kren, ljubljanski škof, v: Koledarcek družbe svetega Mohora 1868, Celovec 1867. Marolt 1931-1932 M. Marolt, Dekanija Celje I.-II., Maribor 1931-1932. Mayer-Himmelheber 1984 s. Mayer -Himmelheber, Bischofliche Kunstpolitik nach dem Tridentinum: Der Secunda -Roma -Anspruch Carlo Borromeos und die mailandischen Verordnungen zu Bau und Ausstattung von Kirchen. tuduv Studien: Reihe Kunstgeschichte, Bd. 11, Munchen 1984. Mesesnel 1925 F. Mesesnel, Portretno slikarstvo na Slovenskem od XVI. stoletja do danes, v: ZUZ V., Ljubljana 1925. Miklavcic 1945 M. Miklavcic, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politicne uprave. Inavguralna disertacija, Ljubljana 1945 (Ponatis iz GMS XXV./ XXVI., Ljubljana 1944-1945). Miklavcic 1962 M. Miklavcic, Marija mati naše vernosti. Smarnice 1962, Ljubljana 1962. Miklavcic 1971 M. M(iklavcic), Kršcanstvo na Slovenskem, v: Cerkev na Slovenskem, Ljubljana 1971. Mikuž 1979 s. Mikuž, Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, Ljub­ljana 1979. Milesi 1973 R. Milesi, Manierismus in Karoten, Klagenfurt 1973. Morpurgo 1937 E. Morpurgo, Gli artisti italiani in Au-stria, Vol. I., Dalle origini al secolo XVI., Roma 1937. Mul.lner 1893 A. Mullner, Das in Kupfer getriebene Bild der Schlacht von Sissak in Laibacher Museum, v: Argo II., št. 6, Laibach 1893. Murko 1927 M. Murko, Pogledi na južnoslovansko reformacijo in protireformacijo, 1927, ponatisnjeno v: Matija Murko, Izbrano delo (uredil A. Slodnjak), Ljubljana 1962. Napotnik 1909 M. Napotnik, Die Basilica zur heiligen Maria, Hutter der Barmherzig­keit, in der Grazervorstadt zu Marburg, Marburg 1909. Orel 1933 B. Orel, Na robu slovenske legende, v: Krog. Zbornik umetnosti in raz­prav, Ljubljana 1933. Oro::!:en !.-VIII. I. Orožen, Das Bisthum und die Diozese Lavant I.-VIII., Marburg 1868 1893 /zlasti: II/2 -Das Dekanat Oberburg, Marburg 1877; III/2 Das Dekanat Cilli, Cilli 1880; V -Das Dekanat Schallthal, Graz 1884; VIII -Das Dekanat Neukirchen, Karburg 1893/. Oro::!:en 1971 J. Orožen, Zgodovina Celja in okolice, I. del, Celje 1971. Otorepec 1977 B. Otorepec, Hrenova grbovna plošca v Kozarjah, v: Kronika XXV., Ljub­ ljana 1977. Pigler 1974 A. Pigler, Barockthemen. Eine Auswahl von Verzeichnissen zur Ikonogra­phie des 17. und 18. Jahrhunderts, I.-III., Budapest 19742 • Pirchegger 1962 H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gulten, St!dte und Mirkte, Munchen 1962. Pirjevec 1924 A. Pirjevec, Slovenski možje (T. Hren), v: Mladika V., Prevalje 1924. Pirjevec 1927 A. Pirjevec, Slovenski možje, Prevalje 1927. Podlogar 1924 L. Podlogar, Zgodovinske crtice o vladarjih ljubljanske škofije (tipko­pis), Gozd pri Kamniku 1924. Pogacnik 1968 J. Pogacnik, Zgodovina slovenskega slovstva I., Maribor 1968. Pokorn 1894 F. Pokorn, Loka, v: DS VII., Ljubljana 1894. Potocnik 1940 A. Potocnik, Procesije v stari in novi Ljubljani, v: Kronika slovenskih mest VII., Ljubljana 1940. Pregelj 1913 I. Pregelj, Kranjski apostol. Povest iz dobe reformacije, v: Koledar Mohorjeve družbe 1913. Prelesnik 1901 M. Prelesnik, Protireformacija na Kranjskem pod škofom Tomažem Hrenom (Chroenom), v: Katoliški obzornik V., Ljubljana 1901. Prelovšek 1985 D. Prelovšek, Cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, Ljubljana 1985. Premrou 1924-1925 M. Premrou, Drobiž iz vatikanskih arhivov, v: GMS IV.-VI., Ljubljana 1924-1925. Premrou 1926-1927 M. Premrou, Vatikanski dokumenti iz 1603-21 o vladiki Hrenu in cerkveni vizitaciji Kranjske 1607-8, v: CJKZ V.-VI., Ljubljana 1926-1927. Prijatelj 1908 I. Prijatelj, O kulturnem pomenu slovenske reformacije, Ljubljana 1908. Probszt 1928 G. Probszt, Die geprlgten Schaumunzen Inner6sterreichs, Wien 1928. Prodi 1959-1967 P. Prodi, Il Cardinale Gabriele Paleotti (1522-1597), I.-II., Roma 1959-1967. Prodi 1965 P. Prodi, Ricerche sulla teorica delle arti fiaurative nella riforma cattolica, v: Archivio italiano per la storia della pieta, IV., Roma 1965. Radics 1859 P. v. Radics, Die Vermllung Erzherzogs Ferdinand (II.) mit Maria Anna von Baiern, 23. April 1600, v: MHVK XIV., Laibach 1859. Radics 1860 P. v. Radic, Cypressus Labacensis etc. etc. /von Thalnitscher von Thal­berg/, v: MHVK XV., Laibach 1860. Radics 1861 P. v. Radic, Beitrige zur Reformations-Geschichte Krain 's, v: MHVK XVI., Laibach 1861. Radics 1861 a P. v. Radics, Grabdenkmale zu Oberburg in der Untersteiermark, v: KDZK VI., Wien 1861. Radics 1861 b P.v. Radics, Die Schlacht bei Sissek 22. Juni 1593 am Festtage des heil. Achatius. Eine Denkschrift, Laibach 1861. Radics 1862 P. v. Radics, Ueber ein unser Krain betreffendes Kanuscript in der Handbibliothek S. Kajestat des Kaisers, v: KHVK XVII., Laibach 1862. Radics 1878 P. v. Radics, Tomaž Chron, pesnik, mecen umeteljnosti in podpornik vednosti, v LKS III.-IV., Ljubljana 1878. Radics 1880 P. v • Radics, Umeteljnost in umeteljna obrtnost Slovencev, v: LMS Ljubljana 1880. Radics 1894 P. v. Radics, Thomas Chro~, fQrstbischof von Laibach (geb. 1560 + 1630), v: Argo III., Laibach 1894. Radics 1898 P. pl. Radic, Ljubljanski knezoškof Tomaž Hren na Spodnještajerskem, v: Ilustrovani Narodni koledar X., 1898. Radics 1912 P. v. Radics, Alte Hauser in Laibach, v: Laibacher Zeitung 1912. Rainer 1957-1958 J. Rainer, Quellen zur Geschichte der Grazer Nunziatur 1580-1622, v: Romische historische Mitteilungen 2, 1957-1958. Ranke 1934 L. Ranke, Die romischen Papste in den letzten vier Jahrhunderten, Leip­zig 1934. Reisp 1968 B. Reisp, Oris zgodovinskega razvoja v 17. stoletju na Slovenskem, v: Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem. Katalog Narodne galerije, Ljub­ljana 1968. Reisp 1983 B. Reisp, Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Ljubljana 1983. Resman 1977 B. Resman, Cerkvena arhitektura Hrenove dobe v ljubljanski škofiji (tipkopis), Ljubljana 1977. Resman 1978 B. Resman, fužinarske cerkve iz zacetka sedemnajstega stoletja na Jese­nicah, v: Kronika XXVI., Ljubljana 1978. Rizzi 1972 A. Rizzi, o nekaterih italijanskih slikah v Sloveniji, v: ZUZ n.v. IX., Ljubljana 1972. Rupel 1956 K. Rupel, Reformacija.-Protireformacija in barok, v: Zgodovina sloven­skega slovstva I. Do zacetkov romantike. Uredil L. Legiša s sodelovan­jem A. Gspana, Ljubljana 1956. Rupel 1958 K. Rupel, Slovenšcina v protireformacijski dobi, v: Slavisticna revija XI., Ljubljana 1958. Rupel 1959-1960 K. Rupel, Slovenski katekizem iz leta 1615, v: Slavisticna revija XII., Ljubljana 1959-1960. Rupel 1960 K. Rupel, Hren Tomaž, v: Enciklopedija Jugoslavije 4, Zagreb MCMLX. Rupel 1966 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci. Uredil M. Rupel, Ljubljana 1966. Rus 1937 J. Rus, o c. sv. Petra, Kronika slovenskih mest IV., Ljubljana 1937. Sauer 1902 J. Sauer, Die Symbolik des Kirchengebaudes, freiburg 1902. Scavizzi 1974 G. Scavizzi, La teologia cattolica e le immagini durante il XVI. seco­lo, v: Storia dell · Arte 21, 1974. Scavizzi 1981 G. Scavizzi, Arte e architettura sacra. Cronache e documenti sulla controversia tra riformati e cattolici (1500-1550), Reggio Calabria, Roma 1981. Schreiber 1957 G. Schreiber, Barock und Tridentinum, v: Das Veltkonzil von Trient I., Freiburg 1957. Schmidlin 1908 J. Schmidlin, Die kirchlichen Zustande in Deutschland vor dem Dreissig­jahrigen Kriege nach den bischcflichen Diozesanberichten an den Heili­gen Stuhl ... , T. I., Freiburg/Br. 1908. Schmidlin 1940 J. Schmidlin, Kirchliche Zustande und Schicksale des deutschen Katholi­zismus wahrend des Dreissigjahrigen Krieges nach den bischoflichen Romberichten, rreiburg/Br. 1940. Simoniti 1972 P. Simoniti, Sloveniae scriptores latini recentioris aetatis, Zagreb Ljubljana 1972. Simoniti 1974 P. Simoniti, Med knjigami iz stare gornjegrajske knjižnice, v: Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice I., Ljubljana 1974. Simoniti 1979 P. Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana 1979. Slekovec 1894 M. Slekovec, Pobirki iz dnevnika ljubljanskega škofa Hrena, v: IMK IV., Ljubljana 1894. Slodnjak 1968 A. Slodnjak, Slovensko slovstvo, Ljubljana 1968. Smole 1982 M. Smole, Grašcine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982. Smrekar 1891 J. Smrekar, Iz zapušCine škofa Tomaž-a Chron-a, v: Zgodovinski zbornik. Priloga "Laibacher Dioecesanblatt-u" IV., Ljubljana 1891. SokliC 1936-1939 J. Soklic, Cerkev sv. Uršule na Plešivcu v zapisih škofa Tomaža Hrena, v: CZN XXXI., XXXIV., Maribor 1936,1939. Starzer 1893 A. Starzer, Die Residenz der Nuntien in Graz, v: Kitteilungen des His­torischen Vereines fur Steiermark 41, 1893. Stegenšek 1903 A. Stegenšek, Unbekannte Bildwerke und Malereien aus dem Oberen San­ntal, v: MDZK III. folge, 2. Band, Vien 1903. Stegenšek 1905 A. Stegenšek, Dekanija gornjegrajska, Maribor 1905. Stegen!l'lek 1912 A. Stegen!l'lek, Zgodovina pobožnosti križevega pota, v: Voditelj v bogos­ lovnih vedah XV., zv. I., Maribor 1912. Stegenšek 1914 A. Stegenšek, Lavantinski škofijski muzej, v: Ljubitelj kršcanske umet­nosti I., Maribor 1914. Stele 1922 F. Stele, Zgodovinska razstava slikarstva na Slovenskem, v: Jugoslavija 19.9.1922, št. 215. stele 1923 F. Stele, Zgodovinska razstava slikarstva na Slovenskem, v: Cas XVII., Ljubljana 1923. stele (ln4) F. Stele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Kulturnozgodovinski poskus, Ljubljana 1924, citati po natisu iz 19662 • stele 1927 F. Stele, Zapiski. Slovensko slovstvo, Casopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, v: DS XXXX, Ljubljana 1927. stele 1928 F. Stele, Valvasorjeva Ljubljana, v: GMS IX., Ljubljana 1928. Stele 1928 a F. Stele, Predkongresna Ljubljana, v: Ilustrirani Slovenec IV., Ljub­ljana 1928. stele 1928 b F. Stele, Valvasorjev krog in njegovo graficno delo, v: GMS IX., Ljub­ljana 1928. Stele 1929 F. Stele, Politicni okraj Kamnik. Umetnostni spomeniki Slovenije I., Ljubljana 1922-1929. stele 1938 F. Stele, Monumenta artis slovenicae II. Slikarstvo baroka in romanti­ke, Ljubljana 1938. stele 1952 F. Stele, Vloga reformacije v naši umetnostni zgodovini, v: Drugi Tru­barjev zbornik, Ljubljana 1952. stele 1965 F. Stele, Slikarstvo v Sloveniji v XVI. in XVII. stoletju, v: ZUZ n.v. VII., Ljubljana 1965. stele 1969 F. Stele, Ljubljanska verzija velike ikone sv. Nikolaja iz Barija, v: Zbornik Svetozara Radojcica, Beograd 1969. Stepischnegg 1856 J. M. Stepischnegg, Thomas Chron, Furstbischof von Laibach, Salzburg 1856. Steska 1900 V. Steska, Naši denarji in kranjske spominske svetinje, v: IMK X., Ljubljana 1900. Steska 1902 V. Steska, Janez Candik, slovenski pisatelj, + 1624, v: IMK XII., Ljub­ljana 1902. Steska 1903 V. Steska, Gotiški ciborij pri Sv. Jakobu v Ljubljani, v: IMK XIII., Ljubljana 1903. Steska 1906 V. Steska, Stare cerkvene posode na Kranjskem, v: IMK XVI., Ljubljana 1906. Steska 1907 V. Steska, Obnova ljubljanske stolnice ob dvestoletnici l. 1907, v: ZUZ IV., Ljubljana 1924. Steska 1912 V. Steska, Tomaž Hren in gornjegrajska sinoda l. 1604, v: Cas VI., Ljubljana 1912. Steska 1915 V. Steska, Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljubljani, Ljubljana 1915. Steska 1921 V. Steska, o nekaterih ljubljanskih spomenikih, v: ZUZ I., Ljubljana 1921. Steska 1926 v. Steska, Ljubljanski škofijski dvorec, v: ZUZ VI., Ljubljana 1926. Steska 1927 V. Steska, Slovenska umetnost I. Slikarstvo, Prevalje 1927. Steska 1935 V. Steska, Kelih in ciborij, v: Glasnik presvetega Srca Jezusovega, Ljubljana 1935. Steska 1937 V. Steska, Plašc Hasana paše, v: Kronika slovenskih mest IV., Ljubljana 1937. Steska 1942 V. Steska, škofijski grad Goricane, v: ZUZ XVIII., Ljubljana 1942. Stopar 1976 I. Stopar, Vrbovec z okolico. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zv. 60, Ljubljana 1976. Stopar 1977 I. Stopar, Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem Sta­jerskem, Ljubljana 1977. Stopar 1982 I. Stopar, Gradovi, grašcine in dvorci na slovenskem Stajerskem, Ljub­ljana 1982. Stopar 1983 I. Stopar, sv. Magdalena v Gornjem gradu, v: ZUZ n.v. XIX., Ljubljana 1983. Strahl 1884 strahl, Die Kunstzustande Krains, Separatabdruck aus dem Laibacher Wochenblatt 1884. Stroj 1922 Stroj, Kratka zgodovina katoliške cerkve, 1922. Svetina 1974 A. Svetina, Odlomek iz zgodovine Gornjega grada, v: Kronika XXII., Ljubljana 1974. Sašelj 1890 J. Sašelj, Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem, v: Zgodovinski zbornik III., Ljubljana 1890, št. 8. Sašelj 1912 I. Sašelj, Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem, v: Carniola n.v. III., Ljubljana 1912. Simrak 1926 J. Simrak, De relationibus Slavorum Heridionalium cum Sancta Romana Sede Apostolica saeculis XVII. et XVIII., Vol. I., Zagreb 1926. Skerlj 1967 s. Skerlj, o jezuitskem gledališcu v Ljubljani, v: Dokumenti slovenske­ga gledališkega muzeja III., Ljubljana 1967. Skerlj 1973 S. Skerlj, Italijansko gledališce v Ljubljani v preteklih stoletjih, Dela SAZU 26, Ljubljana 1973. Sorn 1955 J. Sorn, Novi podatki o umetninah in umetnikih našega baroka, v: ZUZ n.v. III., Ljubljana 1955. Sorn 1959 J. Sorn, Nekaj gradiva za študij našega baroka, v: ZUZ n.v. V./VI. (Steletov zbornik), Ljubljana 1959. Stular 1968 H. Stular, Umetna obrt 17. stoletja na Slovenskem, v: Umetnost XVII. na Slovenskem, Ljubljana 1968. Sumi 1965 N. Sumi, Pregled arhitekture XVI. in XVII. stoletja na Slovenskem, v: ZUZ n.v. VII., Ljubljana 1965. Sumi 1966 N. Sumi, Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966. Sumi 1968 N. Sumi, Arhitektura sedemnajstega stoletja na Slovenskem, v: Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem. Katalog Narodne galerije, Ljubljana 1968. Sumi 1969 N. Sumi, Arhitektura XVII. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1969. Teraš 1929 p. K. Teraš, Iz zgodovine, življenja in delovanja kapucinov, Celje 1929. Thalnitscher, Cypressus J. G. Thalnitscher, Cypressus Labacensis seu epitaphia et inscriptiones (rokopis v Semeniški knjižnici v Ljubljani). Thalnitscher, Historia J. G. Thalnitscher, Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis ... Laba­ci 1701 (tiskano izdajo uredil A. Koblar, Labaci 1882). Thalnitscher, Epitome J. G. Thalnitscher, Epitome chronologica .•. Orbis Labacensis, Labaci 1714. Thieme-Becker U. Thieme -F. Becker, Allgemeines Lexikon der bildenden Kunstler von der Antike bis zur Gegenwart, !.-XXXVII, Leipzig 1907-1950. Tomic-De-Kuro 1966 V. Tomic-De Kuro, Srpske ikone u crkvi sv. Nikole u Bariju, Italija, v: Zbornik za likovne umetnosti 2, Novi Sad 1966. ' Turk 1928 J. Turk, Tomaž Hren, v: BV VIII., Ljubljana 1928. Turk 1925-1932 J. Turk, Tomaž Hren, v SBL I., Ljubljana 1925-1932. Turk 1930-1931 J. Turk, Breve Pavla V. Tomažu Hrenu z dne 27. nov(embra) 1609, v: BV x.-XI., Ljubljana 1930-1931. (Ponatis iz BV z istim naslovom, Ljubljana 1931). Turk 1934 J. Turk, Imenovanje Hrena za kanonika l. 1588, v: BV XIV., Ljubljana 1934. Turk 1934 a J. Turk, Kje je umrl in bil pokopan Tomaž Hren, v: BV XIV., Ljubljana 1934. Turk 1934 b J. Turk, Breve Klemena VIII. Tomažu Hrenu z dne 14. aprila 1601, v: GKS XV., Ljubljana 1934. Turk 1937 J. Turk, O pocetkih ljubljanske škofije (Popravki in dostavki), v: CZK XXXII., Kovacicev zbornik, Maribor 1937. Turk 1938 J. Turk, Hrenove pridige, v: BV XVIII., Ljubljana 1938. Turk 1942 J. Turk, Vpliv protestantizma na slovenski narod, v: Revija Katoliške a!;cije 3, 1942. Valencic 1957 v. Valencic, Prebivalstvo in hiše stare Ljubljane, v: Kronika V., Ljub­ljana 1957. Valencic 1968 v. Valencic, Etnicna struktura ljubljanskega prebivalstva v casu pro­testantizma, v: Kronika XVI., Ljubljana 1968. V~llery-Radot 1960 J. Vallery-Radot, Le recueil des plans d. edifices de la Coapagnie de Jesus conserve a la Bibliotheque Nationale de Paris, Bibliotheca Insti­tuti Historici S.J., Vol. XV., Roma 1960. Valvasor, Ebre J. w. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain I.-XV., Laibach-Kurnberg 1689. Vcider 1944 J. Veider, Slike v uršulinskem samostanu v Ljubljani, v: ZUZ XX., Ljub­ljana 1944. Veider 1945 J. Veider, Naš najvecji tat. refor~ator, v: Rast I., št. l., Ljubljana 1945. V1dder 1945 a J. Veider, 3 ljubljanske cerkve ki jih je posvetil in narisal Tomaž Hren, v: Rast I., št. 2., Ljubljana 1945. Veider 1945 b J. Veider, Neznana cerkvica sv. Jožefa, v: Rast I., št. 3, Ljubljana 1945. Veider 1947 J. Veider, Stara ljubljanska stolnica. Njen stavbni razvoj Ljubljana 1947. Vischer, Topographia G. M. Vischer, Topographia Ducatus Styriae, Graecii 1681. Vrhovec 1886 I. Vrhovec, Ljubljanski mešcanje v minulih stoletjih, Ljubljana 1886. Vrhovec 1886 a I. Vrhovec, Die wohllobliche Hauptstadt Laibach, Laibach 1886. Vrhovec 1894 I. Vrhovec, Tiskarna Tomaža Hrena, v: IMK IV., Ljubljana 1894. Vrhovec 1898 I. Vrhovec, Mešcanski špital, Ljubljana 1898. Vrhovec 1903 I. Vrhovec, Zgodovina šentpetrske fare v Ljubljani, v: Zbornik Sloven­ske matice V., Ljubljana 1903. Vrhovnik 1896 I. Vrhovnik, Skofa Hrena spomenik. Mali zapiski, v: IMK VI., Ljubljana 1896. Vrhovnik 1903 I. Vrhovnik, Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske, v: Danica I., Ljubljana 1903. Vrhovnik 1903 a I. Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mucenci, kranjske dežele pomocnik, Ljubljana 1903. Vrhovnik 1922 I. Vrhovnik, Arhivski poberki o nekaterih slikarjih in kiparjih 15. do 18. stoletja, v: ZUZ II., Ljubljana 1922. Vrhovnik 1932 I. Vrhovnik, Poberki iz protireforaacijske dobe, v: GKS XIII., Ljublja­na 1932 (Ponatis, Ljubljana 1933). Vrišer 1963 S. Vrišer, Barocno kiparstvo na Stajerskea, Maribor 1963. Vrišer 1976 S. Vrišer, Barocno kiparstvo v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1976. Vagner-Rieger 1965 R. Vagner-Rieger, Die Baukunst des 16. und 17. Jahrhunderts in Oster­reich, v: Viener Jahrbuch fur Kunstgeschichte XX. (XXIV.), Vien-Kunchen 1965. Vallner 1890 J. Vallner, Beitrage zur Geschichte der Laibacher Kaler und Bildhauer im XVII. und XVIII. Jahrhunderte, v: Mittheilungen des Musealvereines fur Krain III., Laibach 1890. Vastler 1883 J. Vastler, Steirisches Kunstler-Lexicon, Graz 1883. Vastler 1897 J. Vastler, Das Kunstleben am Hofe zu Graz unter den Herzogen von Stei­ermark, den Erherzogen Karl und Ferdinand, Graz 1897. Veisbach 1928 V. Veisbach, Gegenreformation -Manierismus -Barock, v: Repertorium fur Kunstwissenschaft, Bd. 49, Berlin 1928. Voisetschliger-Mayer 1964 I. voisetschlager-Mayer, Die Kunstdenkmaler des Gerichtsbezirkes Murau (Osterr. Kunsttopographie XXXV), Wien 1964. Vurtenberger 1962 F. Wfirtenberger, Der Manierismus. Der europaische Stil des sechzehnten Jahrhunderts, Wien-Kunchen 1962. Zadnikar 1959 M. Zadnikar, Romanska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959. Zadnikar 1964 M. Zadnikar, Znamenja na Slovenskem, Ljubljana 1964 (19702 ). Zadnikar 1968 M. Zadnikar, Sedemnajsto stoletje -zlata doba znamenj, v: Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem. Katalog Narodne galerije, Ljubljana 1968. Zadnikar 1982 K. Zadnikar, Romanika v Sloveniji, Ljubljana 1982. Zahn 1880 J. Zahn, Correspondenz der Papste mit dem Hofe zu Graz, 1568 bis 1619, v: Steiermarkische Geschichtsblatter 1, 1880. Zahn 1899 J. Zahn, Steirische Miscellen. Zur Orts-und Culturgeschichte der St~i­ermark, Graz 1899. Zeri 1957 F. Zeri, Pittura e Controriforma, v: L' arte senza tempo di Scipione da Gaeta, Torino 1957. Zwitter 1929-1930 F. Zwitter, Razvoj ljubljanskega teritorija, v: Geografski vestnik V.-VI., Ljubljana 1929-1930. Zwitter 1959 F. Zwitter, Kultura v dobi protireformacije, v: Zgodovina narodov Jugo­ slavije II., Ljubljana 1959. 2eleznik 1968 K. Zeleznik, Rezbarstvo in kiparstvo 17. stoletja v Sloveniji, v: Umet­nost XVII. stoletja na Slovenskem. Katalog Narodne galerije, Ljubljana 1968. 2ontar 1939 J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939. INDEKS KRAJEV IN SPOMENIKOV Aachen*l33 Admont, opatija*22,118 Alltenburg, gl. Vrbovec Alttenburg, gl. Vrbovec Antwerpen*ll8 Augsburg*27,82,118 Barbana*l34,219; c. BDK* 134 Bari*98,128; c. sv. Niko­laja*l28, 129 Begunje pri Radovljici, protest. molilnica*82, 187 Bela Pec, c. sv. Lenarta* 82; ž.*119 Beljak*55,233 Benetke*28,36,50,65,72, 74,84,93,95,107,135,154, 228 Bistra*41,61; c. sv. Jože­fa*l62,222; kartuzija* 42,60,61,119,129,162, 188; Hrenova celica*61, 119,129 Bitnje, gl. Srednje Bitnje Bled, otok*138,233 Bocna ob Dreti, e.*44 Bohinj*l87 Braslov~e*47,193; c. BDM* 47,193,234; pok.*193 Breg -Ljubljana, gl. Ljubljana -Breg Brest*212; c. anaela v. in sv. Andreja*212 Celje*75,107,121,232; be­neficiatna hiša*36,41; kap. c. sv. Cecilije*75, 106,107,155,157,158,163, 235; kap. sam.*75,106, 107; opat. c.*25,232 Celovec*52,66,67,226,233, Como*223 Cešnjevek pri Cerkljah, c. *31 Creta pri Vranskem*67; c. MB*30,202,216 Crna na Koroškem*204; c. sv. Ožbalta*30,204 Crnivec*73,85,206; Hrenov križ*67,85,138,206 Desinie, ž.*203 Devin*l34,219 Dobovec, gl. Kum Drnje*50 Drtija*l96; c. BDM*l96 Dunaj*22,124 Dvor pri Pliberku, c. sv. Nikolaja*205 Dvor pri Polhovem Gradcu* 103,113,175; c. sv. Pet­ra*l03,ll3,114,210 rirence*82 rorchtenberg*227 Frankfurt*l25 Freising*239 Fužine, g.*111,113 Geismar*12 Gomilsko, c.*234 Gorenje LibuCe pri Pliber­ ku, c. sv. Jurija*30,205 Gorica*54,72,99,228 GoriCane, gr. k.*57,68; grad*68,69,72 Gorje, c. sv. Jurija*l99 Gornji Grad*l3,23,24,25, 28,32,38,39,44,49,50,52, 53,57,60,65,68,69,70,77, 78.79,80,82.83.85.86.87. 94,95,103,105,110,119, 120,121,123,124,126,129, 135,136,138,140,143,144, 145,146,147,148,150,153, 158,159,160,162,164,176, 192,202,219,231,233,234, 238,239; C. in k.*35,38, 50,66,79,80,176; g.*117, 139,151; k. sv. M. Kag­dalene*43,44,45,51, 72, 120,140,186; k. sv. Mar­jete*57, 78, 79,80,81,84, 85,86,103,105,120,219; k. sv. Pavla*43,44,45, 51,72,120,140,194; k. sv. Tomaža*43,51,52,53, 72,119,121,140,192,193, 219,233; k. sv. Uršule* 53,78,85,105,106,120, 137,148,211; kap. hospic *120,121,166; kol. c.*12, 13,24,28,35,38,39,50,51, 53,65,66,67,71,78,79,80, 81,94,95,98,99,100,101, 102,103,104,105,108,110, 119,120,123,125,139,144, 149,150,152,154,158,159, 160,174,209,210,211,219, 221,222,227,231,232; kol. c., barocna*80; kol. c., božji grob*65, 66,68,82; kol. c., e. lj. škofov*78,124,125, 136,150,151; kol. c., jaslice*65; kol. c., Hrenova grobnica*57,78, 79,93,94,209; kol. c., k. oznanjenja BDM in sv. Martina*42,46,52,53,54, 57,67,77,78,79,85,93,94, 95,105,ll~,120,121,123, 140,209,219,233; kol. c., k. sv. Andreja•79, 121; kol. c., zvonik*39, 58,80,191; kolegij*24, 25,28,38,71,120,166,219; križ*59,190,191; lapida­rij*53,66,80,143; most* 44,85,143,186; pok.*43, 44,45,53,68,69,79,81, 105,120,186,211; sam. benediktincev*44,120; sam. benediktink*44,120, 186; stolp*80,l91; šk. rezidenca*28,35,38,39, 42,50,51,54,57,58,67,71, 79,80,119,120,121,166, 199; špital*S0,191; v.* 199 Govce pri 2alcu, protest. molilnica*32, 167,193 Grad nad Slovenjim Gradcem c. sv. Pankracija*46,121 Gradec*20,21,22,27,31,35, 38,40,41,47,51,55,68,69, 70,72,82,101,116,117,121, 122,124,125,127,128,129, 132,133,135,143,155,160, 169,170,213,234; jez. univerza*22; c. presv. Krvi*l24; dominik. c.* 117,124,213; dominik. sam.*121,213; dvor*l21, 123,172; dvorna c. (stolnica)*23,116,119; dvorni oratorij, privat­na k.*122,125; hospic johanitov*213; kap. sam. *72; kap. sam., oratorij *85; protest. molilnica* 40; protest. šola, (pozn. sam.)*55 Gradež*54,227 Gradiška*l34, 219 Grado, gl. Gradež Graz, gl. Gradec Hum Košnicki*203 Idrija*218; c. sv. Ahacija *134,218; lesena k.*134, 218 Ig*l22,149,234; c. sv. Jurija*30,46,212; c. sv. Martina*30,ll6,122,123, 212; grad, gl. Sonnegg; ž.*122,212,213,216 in Sabresich, gl. Smihel nad Mozirjem Iška vas, c. sv. Križa*213 Jeprca, c. sv. Nikolaja• 191; pok.*191 Jeruzalem*97 Jesenice*62,196,215; c. sv. Barbare, gl. Plavž na Jesenicah Jesenice -Sava, gl. Sava na Jesenicah Jesenice -Plavž, gl. Plavž na Jesenicah Kacenštajn, grad*206 Kamnik*l39,152,166; franc. sam.*160 Kana galilejska*91 Karlovec*l37 Kazenstajn, gl. Kacenštajn Kcln*ll5; c. sv. Uršule* 124 Konjice, gl. Slovenske Konjice Konstanz*l60,229 Koper*219; stolnica*l34, 219 Kostanjevica*l88,217; cister. sam.*188,217 Kozarje pri Ljubljani*119 Kranj*31,99,227; roženven­ska c.*30; žp.*50 Križ pri Kaaniku, protest. •olilnica*l2, 82,172,187 Krka, stolnica*52 Kropa*l96; c. sv. Lenarta *196; pok.*196; protest. aolilnica*82; ž.*119 Krupa, gr. k.*153 Kum*35,96; c. sv. Jošta* 96,200; c. sv. Neže*58, 96,190,200 Kunšperk*203 Laško*59, 89 Lavretanski gric (Gradiš­ce), gl. Nazarje Libuce pri Pliberku*205; c. sv. Jerneja*205 Lisicje*ll4 Ljubljana*14,21,22,23,24, 25,26,28,31,32,36,39,40, 41,42,47,55,56,57,59,60, 61,64,70,72,73,74,75,76, 77,79,82,83,84,87,88,92, 95,100,115,119,120,121, 126,129,131,133,135,138, 140,144.145,146,148,149, 151,154,159,161,162,164, 169,177,185,195,198,201, 203,206,217,223,224,225, 226,227,228,229,230,231, 232,233,234,235,236,237, 238,240; avguštinska c. *159,160,162,164,219,222, 230; avguštinski sam.* 159,219; beneficiatna hiša sv. Barbare*129; c. sv. Janeza v predmestju *30; c. sv. Krištofa*36; c. sv. Lovrenca, gl. k. sv. Klemena in Fridoli­na; c. sv. Petra*36,46, 54,55,57,72,94,95,96,99, 111,113,132,140,161,193, 203,204,206,207,234,236; c. sv. Volbenka*30; ce­sarski špital*36,41,120, 129; deželni dvorec*l37; deželni dvorec, k. sv. Ahacija*l37; drugi ob­jekti*40, 62, 63, 127, 135, 140,224,225,227,228,230, 231,234,236,240; franc. c.*100,225; franc. sam. *36,41,100,120,223; grad *120; Hrenov križ*ll4, 138,139,163; jez. c. sv. Jakoba•36,41,42,62,74, 86,95,100,lll,112,113, 120,141,151,152,155,175, 203,210,214,218,221,229; jez. kolegij*41,42,71, 84,111,112,120,133,210; jez. pristav~*84,112, 114,201; k. sv. Fabijana in Sebastijana*36; k. sv. Jurija na lj. gradu *36; kanoniške hiše*36, 62,95,129,223; kap. C. sv. Janeza Evang.*72,73, 74,75,111,197,198; kap. sam.*71,72,73,75,111, 120,198; knežji dvorec* 115; komenda*120; kri­ževniška c. BDM*l20,192; mestna hiša*236; mestni špital*36,63,120,225; most*l38,159,219,227, 231; Narodni muzej•56, 137,138,145; pok.*57, 119,120,140,154,165,188, 224,225,229,235,236,239; proštija*l29; rotovž* 227; semeniška knjižnica *115; stolnica*l2,13,26, 28,35,36,39,40,54,62,63, 64,71,72,74,75,76,77,78, 82,83,84,86,88,90,93,95, 99,100,104,108,109,110, 111,113,119,120,121,122, 124,126,127,128,129,131, 132,137,138,139,140,141, 148,149,150,160,164,174, 176,186,188,190,195,201, 203,204,210,211,215,223, 224,235,236; stolnica, k. Odrešenika sveta*57, 86,140; stolnica, k. presv. Trojice*76,77, 109,211; stolnica, k. sv. Jurija*l40,141,149, 221,228; stolnica, k. sv. Rešnjega Telesa*76, 77,86,127,131,225; stol­nica, k. vseh svetnikov • 77,84,86,87,88,89,90,91, 92,111,119,140,165,204, 210,211,219; stolnica, k. vseh svetnikov, Hre­nova grobnica*57,78,87, 88,92,111,119,204; stol­nica, Hrenov e.*87; stolnica, mestni arhiv* 62,119; stolnica, šk. arhiv*l21; stolnica, za­kristija*ll0,118,119, 120,140; stolnica, zvo­nik*62,63,64, 72,100,108, 110,111,120,140; c.*36; šk. dvorec*50,71,76,85, 90,92,163,164,165; šk. dvorec, k.*163; špital­ska c. sv. Elizabete*40, 71,82,88,120,186,187; uršulinska c.*74;, v.* 201; ž. sv. Petra*l89, 191.192,193,194 Ljubljana -Breg*55,195, 234; k. sv. Bruna in Huga*60,61,195; k. sv. Klemena in Fridolina*60, 61,195 Ljubljana -Gradišce (Purgkhstall),c. MB*30 Ljubljana -Polje, gl. Polje Ljubljana -Siška*216,234; c. sv. Jerneja*62,63, 216,223,224 Ljubljana -Vic, gl. Vic Ljubno ob Savinji*202,217 Lonsperg, p. c. sv. M. Magdalene* 202; ž. sv. Martina*202 Loreto*20,39,98,129,142, 143,146; c., sveta hiša* 70,114,129,143,146,147, 220 Losensteinleithen*ll5 Lubiana, gl. Ljubljana Luce ob Savinji*55,202 Manzano*43,226 Maribor*l07; kap. c.*107, 209; kap. sam.*75,107, 209,210 Marienburg(h), gl. Vrbovec Mekinje, sam.*163 Mengeš, c.*31 Metlika, muzej*153; pro­test. molilnica*82,188 Mira*l28 Mante, Gargano, c. sv. Kihaela*l24 Kozirje*l45; ž.*188; žp. *50 Miinchen*l18 Murano*228 Nazaret*l43 Nazarje*67,142.144,147, 148,149,153; c.*147; franc. sam.*147,148; hospic*l43,148; kapeli­ca v vasi*l47; loretska k.*35,135,136,142,143, 144,145,146,147,148,152, 176,220 Neme•67,227 Niceja*128 Nova Stifta pri Gornjem Gradu*27,41,46,67,89,97, 121,198,206,214; božji grob*66; c. BDM*58,66, 97,121,148,186,202,214; križi*59,197,198 Oberburg, gl. Gornji Grad Oglej*23,54,134,219 Ostrog*l61,162; c. sv. Lovrenca*161 Padova*22 Pecs*83,201 Petrinja*48,49,137,170, 188; c. sv. Lovrenca in Ahacija*48,49,50,82,188, 203; trdnjava*49,188; ž. *119 Petrovce, c. BDM*81,158, 232 Pezhuariensis ecc., gl. Pecs Pijava Gorica*216; c. an­gela v.. sv. Simona in Juda*216 Planina pod Golico, c. sv. Križa*220 Plavž na Jesenicah, c. sv. Barbare*122,211, 215 Pleshiuez, gl. Uršlja gora Plešivec, gl. Uršlja gora Pleterje*209; sam.*41,188, 209; sam. c.*208,209 Pliberk*67,68,226; c. sv. Petra in Pavla*46,186, 204,205; grad, k.*194; k. sv. Pavla v gradu*30, 194 Podcetrtek, gr. k.*46 Podpec pri Ljubljani*ll5; Hrenovi križi*l15,138 Podsreda, c. sv. Janeza Krst.*208; gr. k.*208; grad*208; ž.*207,208 Polhov Gradec, c.*31; ž.* 210 Poljane pri Recici, gl. Rudenek Polje (Ljubljana)*194; c. BDM*l94 Praga*72,85 Prunnthurn, gl. Sebenje pri Bledu Ptuj*145,214; kap. c. sv. Franciška As.*214; kap. sam. *75, 135, 214 Radgona, kap. sam.*75 Radlje, dominik. sam.*55 Radovljica*187,226 Re (Valle Vigezzo)*74 Recica ob Savinji•201; c. sv. Kancijana*201; ž.* 220 Recica pri Bledu*199; c. sv. Andreja*l99 Reggio Emilia, stolnica* 74 Rein pri Gradcu, c. presv. Trojice in sv. Matija*117,213,214 Reka*l34,135; kap. c.*134, 135 Rijeka, gl. Reka Rim*l9,23,27,33,42,43,51, 55,60,63,65,69,70,71,76, 79,97,107,109,115,119, 124,126,128,129,136,155, 156,164; il Gesu*ll2 Rodine, c. sv. Klemena* 46,187 Roma, gl. Rim Rudeneckh, gl. Rudenek Rudenek, gr. k.*57,99,140, 144,220; ~k. grad*35,99, 140,164,166 Runa, gl. Rein Ruše*25 Saint-Germain*16 Salzburg*28 Sava na Jesenicah*21,61, 62,196; c. BDM in sv. Roka*62,73,196 Schwabisch-Hall*227 Sebenje pri Bledu, c. presv. Trojice in BDM *61,73,195,198,199 Seckau*35 Selce? (Selzach)*l92 Senj*35 Sevnica, c. sv. Nikolaja* 202 Sisek*48,49,136,137,138, 161,188 Slovenj Gradec*46,136,145, 199; c. sv. Elizabete* 136; c. sv. Pankracija, gl. Grad nad Slovenj Gradcem; c. sv. Radegun­ de, gl. Stari trg pri Slovenjem Gradcu; ž.*186 Slovenske Konjice*25,67, 145,226 Solcava*67,202; c. KB*202; k. sv. Ane*202; pok.*202 Sonek, gl. Sonnegg Sonnegg, grad*46,212 Sora*191 Srednje Bitnje, c. sv. Uršule*124,207, 216,217 Stara Sv. gora pri Podsre­di, c. BDK*207,208; k. sv. Ane*208 Stari trg pri Slovenjem Gradcu*l45; c. sv. Rade­gunde*l86; žp.*145 Sticna*l03; sam. c.*162 Stražišce pri Kranju*ll7 Strojna*205; c. sv. Urha* 205,206 Sv. Florjan pri Soštanju, c. sv. Florijana*46,94, 206 Sv. Križ nad Jesenicami, gl. Planina pod Golico Svibno, c. sv. Križa*200; gr. k. sv. Barbare*58, 190; grad*58,190; ž. sv. Kri~a*l90 Sentjernej na Dolenjskem* 161,162; c. sv. Jerneja, zvonik*l62; ž.*161,162 Sentvid na Slemenu pod Uršljo goro, gl. Sentvid pri Zavodnju Sentvid pri Zavodnju*200; c. sv. Vida*200 Sinkov Turn*l63; grašcina *163 Siška, gl. Ljubljana -Siška* Skale, žp.*50 Skocjan pri Novem mestu* 153 Skocjan pri Turjaku*83 Skofja Loka, klarise*ll4 Skofljica, križ*l14 Smarje pri Sevnici*202 Smartno ob Dreti*l89; c. sv. Martina*l89,190 Smartno pri Kranju*140, 216; c. sv. Kartina*l22, 127,140,215,216; križ* 67,115; pok.*122,215, 216; ž.*207,217; žp.*216 Smihel nad Mozirjem, c. sv. Mihaela*55,188, 189 Soštanj, c. sv. Mohorja in Fortunata*l94; grad*l94; ž. sv. Mihaela*l94,206 Spitalic, konv. c.*44 Tamsweg*81,232 Tirosek, gl. Nova Stifta pri Gornjem Gradu Tomacevo, c. sv. Marjete* 192 Topol šica*l41 Trnava*l23,238 Trsat*l42 Trst*35,46,47,134,152,153, 154,170,218,219; bene­ dik. sam.*154; Coronaeum *142,152,153,154; jez. c. *134; jez. kolegij*l53; stolnica*47,134,219 Tubingen*85,104,105 Turjak, gr. k.*138 Tyrnauia, gl. Trnava Tyrossegkh, gl. Nova Stif­ ta pri Gornjem Gradu Udine, gl. Videm Uršlja gora*35,64,186, 189,218; c. sv. Uršule* 64,65,152,189,199,200, 218 Velenje, C. BDK*30,82,121, 185,195; grad*l21,195 Velesovo*ll4; dominik. sam.*197; sam. k.*197 Venedig -gl. Benetke Verona*75 ViO (Ljubljana)*204 Videm*72 Villach, gl. Beljak Vnanje Gorice*l89; c. sv. Duha*l89; pok.*189 Vransko*l99,202; c. sv. Kihaela*l99 Vrbovec*l43,145,148,154, 164; g.*219; gr. k.*117, 135,136,140,144,220; grad*35,117,121,l29,135, 136,140,142,143,144,145, 166,220 Vrhnika*l62,222; c. sv. Pavla*l62,222 Vurberk, c.*30 llittenberg*85 lltirzburg*227 Zabreg, gl. Smihel nad Mozirjem Zadobrova, c. sv. Tomaža* 191 Zagradišce pri Gornjem Gradu, 143,197; križi* 59,197 Zagreb*35,49,185,187,236; jez. c. sv. Katarine*236; stolnica*48,187 zasip pri Bledu, gl. Sebenje pri Bledu Zavoglje*l93; c. sv. Urha *193; pok.*193 2alec*ll4,145,239; c.*193 INDEKS UMETNIKOV IN UMETNIH OBRTNIKOV V indeksu so upoštevani tudi njihovi družinski clani Abondio de Doninis, gl. Danino Abondio Abondio, gl. Danino Abundio, gl. Danino Adamic Anže, kamnosek* 135,144,226 -Mihael, njegov sin, kamnosek*l44,226 Adamizh gl. Adamic Aertsen Pieter, s!ikar•98 Ambschel, gl. Ambschl Ambschl Pavel, mizar*231 Apel(es), slikar*29 Baland, zidar*80,223 Ballestra Rajmund, glasbenik*95 Bassano Jacopo, slikar* 157 Bernini Gianlorenzo, kipar•69 Bettero Bartolomeo, slikar*l57 Blumental, gl. Pluementall Blumenthal, gl. Pluementall Bondio, gl. Danino Borcht Peter van der, grafik*ll8 Božic Janez Gregor, kipar*l58 Bramante Donato, arhitekt*l42 Buechreitter Gregor, slikar*231 Canelli Oktavij, gl. Lanelli Christoph, steklar*80 Colonna Vincenzo, izd. orgel*28,40,50,71, Columna Vincentius, gl. Colonna Vincenzo Costa Giovanni Baptista, rezbar, kipar*99,141, 142,148,151,152,175,228, 229 -Dominika, ? njegova hci, žena Jacoba Passerinija* 226,228 -Violante Tella, njegova hci*228 De Pomis, gl. Pomis Degen Abel, pecatorezec, zlatar*47,48,237,238 -Katarina, njegova žena *237 Degenn, gl. Degen Dembkher Hanns, zlatovezec*l23,238 -Thomas, zlatovezec, njegov brat*83,123,238 Dempkher, gl. Dembkher Demundi N., zlatovezec*238 Dil Han!, mizar*231 -Marjeta, roj. Rampfl, njegova žena*231 Dognion(i) flaminio, obdelovalec zlata*228 Danin, gl. Danino Danino Abondio (Danino Giovanni Abondio) de, st. in ml.,zidarja, stavbarja*36,40,41,57, 60,63,64,72,80,81,84,86, 89,92,109,110,118,119, 141. 223' 224' 225 Danino Abondio, stavbarska družina*68, 135,176,223,226 Donino Abondio, tudi : Donino Giovanni Abondio Donino francesco de, zidar, stavbar*99,135, 136,143,144,145,147,148, 149,225,226 -Jacoma, roj. Aih, žena rrancesca Donina*225 -Janez, sin francesca Do­nina•225 -Michel, sin Francesca Donina*226 Danino Giovanni Abondio de st., gl. Danino Abondio Danino Giovanni Abondio de ml., gl. Donino Abondio -Janez, sin Giovannija Abondia ml. *224 -Lovrenc Rafael, sin Giovannija Abondia ml. *224,225 -Lucija, hci Giovannija Abondia ml. *224 -Magdalenka, hci Giovan­nija Abondia ml.*224 -Marija, hci Giovannija Abondia ml.*224,225 -Neža, žena Giovannija Abondia ml.*224,225 -Uršula, hci Giovannija Abondia ml., porocena Stremer*224,225 Donino Peter de, ml., zidar*68,226 -Marta, roj. Doner, žena Petra ml. *226 Donnino, gl. Donino Dura rrancesco, steklar iz Murana*228 -Andriana, njegova žena• 228 Ebenperger, kljucavnicarski mojster• 238 Edlman Martin, zvonolivar*240 -njegova žena*240 Egkhardt, gl. Ekhardt Ekhardt Balthasar, zlatovezec•115,238 Elija, kositrar, ? Somrak Elija*240 Eppner, gl. Hobtner Erhardt, slikar, gl. Khrann Gerhard rarfilla, gl. rerfilla ferfilla Jurij, kipar*230 fidel, kamnosek*84,226 Fischer, gl. Vischer Florianis Carlo, pozlatar*230 -Neža, njegova žena, vdova Jurija Ferfilla, *230 Frankh Bernhart, gl. freundt Bernhard Freundt Bernhard, juvelir*68,83,238 Gerard, slikar, gl. Khrann Gerhard Gerhardt, slikar, gl. Khrinn Gerhard Goltzius Hendrik, slikar in grafik*98,102 Greuter, grafik*28,236 Guettersoldt Francisco, slikar*65,68,231 Gushizh Piero, slikar*56, 231 Gussizh, gl. Gushizh Haimbperger Christoph, mizar*65,230 Hain Andreas, zlatar*l60, 236 Heinrich, slikar*l05,232 Hobtner Marx, slikar*46, 93,94,95,231,232 Hoffer Peter, rezbar*36, 65,101,103,229 Holczwart, gl. Holtzwartt Holtzwartt Jacob, rezbar• 43,229 Horrmann Sebastian, rezbar•l60,161,229 Janez, slikar•226 -Terezina, njegova hci* 226 Janzil Johannes Baptista, kamnosek*60,66,67,68,77, 78,79,87,94,98,99,109, 110,114,174,227,226 Jeremija, mizar*l52,231 Jobst, slikar*52,53,233 Jošt, zlatar*30 Jurij N., kamnosek*144, 158,227 Karner Georg, rezbar*65, 229 Kern Leonhard, kipar*55, 100,101,102,103,227,231 -Mihael, njegov brat, kipar*227 Khosta, gl. Costa Khrann Gerhard, slikar* 46,146,149,155,232 Knes, gl. Knez Knez Laure, kamnosek in zidar*ll5, 116,226,227 Krištof, steklar*43 Krištof, tesar, gl. Zupan Krištof Krištof, zidar*l35,143, 226 Krizant, mizar*l52,231 Lamelli Oktavij, gl. Lanelli Lamprecht, zidar*80,223 Lampret, gl. Lamprecht Lanelli Oktavij, grafik* 138 Levec Urban, opekar*39 Lovrenc, mizar•101 Maderna Stefano, kipar* 156 Magerl Georg, zlatar*83, 95,139,237 Magerl, gl. Magerl Magerlj, gl. Magerl Mallizh Melhior, zlatar* 152,237 Marangon Matija, zidar*63 Marcantonij, gl. Raimondi Matija, slikar, gl. Plainer Matej Miller Tobija, mizar*235 -Suzana, roj. Ambschl, njegova žena*235 Munzano Michel de, zidar* 43,44,45,50,51,57,104, 226 Nemusch, gl. Nimis Niderhauser Ivan, mizar* 55 Nimis Domenico, kamnosek* 60,63,67,68,77,79,80,85, 86,87,89,94,98,103,109, 110,144,174,226,227 -Maruša, njegova žena*227 Nimiss, gl. Nimis Nymesch, gl. Nimis Nymiss, gl. Nimis Ortler Julij, kamnosek* 109,226 Pacobello Martin, kipar* 66,67,174 -Philibert, kipar*l74 Palladio Andrea, arhitekt*93 Palma il Giovane, gl. Palma Jacopo ml. Palma Jacopo ml., slikar* 73,74,84,165 Panzhauff Georgius, mizar*l60,230 Passin(o) Zani, rezbar in pozlatar*228 -njegova žena, sestra Flaminija Dognion(i)*228 Perdan Matija, slikar*236 Peter, rezbar (? Hoffer Peter)*36,65,229 Peter, slikar, gl. Steydler Peter Petschacher Pankrac. tesar*49,60,85,99,144, 136,239 Petschaiher, gl. Petschacher Petschocher, gl. Petschacher Petter, gl. Peter, rezbar Picus Joannes, mizar*l59, 230,231 Plainer Matej, slikar*60, 66,81,82,87,88,91,92,93, 104,105,106,107,117,133, 137,138,158,176,232,233, 235 -Judita, njegova hci*232 -Matija, njegov sin*232 Planer, gl. Plainer Planner, gl. Plainer Pleshko, gl. Ple~ko Pleško Gregor, kljucavnicarski mojster* 57,83,110,139,226,238 Plohak, gl. Pleško Ploschikh, gl. Pleško Ploshik, gl. Pleško Plossik, gl. Pleško Pluementall Anton st., slikar*47,51,52.53,136, 231,233 -Anton ml., njegov sin, slikar•51,52,53,58,231, 233 Pluementhal, gl. Pluementall Plumenthal, gl. Pluementall Pocabello, gl. Pacobello Pomis Pietro de, slikar, arhitekt in medaljer*37, 75,122,157 Ponzone Matteo, slikar*74 Praksiteles, kipar*29 Puchler Mathes, kipar* 136,151,227 Puterperg Abraham, slikar*40,233 Raimondi Karcantonij (Kare -Anton), grafik, njegova šola*l56 Raisinger Lovrenc, slikar*122,133,233,234 -Matej, slikar•55,122, 233,234 -žena Mateja Raisinger, hci Janeza Koncilja*234 Raissnegger, gl. Raisinger Raissnigger, gl. Raisinger Rasinger, gl. Raisinger Rassniger, gl. Raisinger Reicher Krištof, steklar in zidar*39,239 Resnikar, gl. Raisinger Rothmayer Mihael, slikar* 36,234 Ruepel Rueprecht, tesar* 39,239 Ruepel, gl. Ruepel Sachar, gl. Sakher Sadeler Aegydius, grafik• 98 -Jan, grafik*98 Sagkher, gl. Sakher Sakher Lovrenc, urar*39, 40,49,60,63,239 Sambrockh, gl. Somrak Sangallo Giuliano da, arhitekt in kipar*l42 Sansovino Andrea, kipar in arhitekt*l42, 146 Saurekh, gl. Somrak Schneider, gl. Schneyder Schneyder Kilian, mizar in rezbar*lOl,230, 231 Schonleben Ludvik, rezbar*l49 Schwartz Caspar, steklar* 58,239 Schwarz Jakob, kamnosek* 109,226 Schwarz, gl. Schwartz Sebastian, zidar*60 Skarnos Georg, rezbar in kipar*Sl,146, 147,148,149,150,153,154, 158,159,161,174,175,229, 230 -Franci~ek, njegov sin* 229 Friderik, njegov sin*229 -Janez (Jakob), njegov sin*229 -Jurij, njegov sin*229 -Jurij? (Gregor?), njegov sin*229 -Karel, njegov sin*229 -Marija, njegova žena* 229,230 Skarnoss, gl. Skarnos Skarnossik, gl. Skarnos SkharnoS, gl. Skarnos SkharnuS, gl. Skarnos Skhornos, gl. Skarnos Skornuss, gl. Skarnos Sombrackh, gl. Somrak Somrak Elija, zvonolivar *45,58,80,86,162,191, 203,239,240 -Ana, njegova hci*240 -Erazem, njegov sin*240 -Jera (Gertrudis), njego­ va druga žena*240 -Katarina, njegova hci* 240 Magdalena, njegova hci* 240 -Magdalena, njegova prva žena*240 -Sibila, njegova hci*240 -Zaharija, njegov sin*240 -njegova neimenovana hci* 240 Somrakh, gl. Somrak Spachtt, gl. Specht Specht Hanns, mizar in rezbar*83,84, 86,87,92,110,122,137,139, 141,152,158,159,160,231 Elizabeta, njegova žena* 231 -njegov sin*231 Staidler, gl Steydler Starkh Donat, pecatorezec*238 Steidler, gl. Steydler Steydler Peter, slikar* 101,139,150,154,158,164, 234 -Alenka, njegova žena*234 Strelius, gl. Strolin Strolin Janez, Hrenov strežaj, izd. orgel*63,95 Strollin, gl. Strol1n Sumrekh, gl. Somrak Suppan, gl. Zupan Tappainer, gl. Tappaius Tappaius Leonard, kamnosek*57,227 Tapparius, gl. Tappaius Thumb Egidij, slikar*39, 47,234 Tintoretto Jacopo Robusti, slikar*52,233 Toman Ignacij, kamnosek* 138 Tomaž, zidar*l35,143,226 Torosin Pavel, zlatar*234 Trantnerjev mojster, kipar*44,136,144,145,174 Trost Andrej, bakrorezec* 87,88,137 Valant, gl. Baland Vallorsa Martin, jez. red. arhitekt*41,42 Vallorto, gl. Vallorsa Vanni Francesco, slikar* 157 Vidal, kamnosek*79,226 Vischer Georg, zlatar*50, 58,237 Wagner Jacob, zlatar*l47 Waisman, gl. Weissmann Walh, gl. Wolf f Walter, gl. Walther Walther Martin, mizar*85, 101,231 Weissman, gl. Weissmann Weissmann Gašper, slikar* 235 -Krištof, slikar*46,48, 60,64,65,75,76,77,82,88, 89,90,91,92,93,101,108, 109,114,122,123,126,127, 128,133,139,140,141,150, 154,155.157,158,163,176, 232,235 -Janez Krištof, sin sli­ karja Krištofa*235 -Peter Jakob, sin slikar­ja Krištofa*l50,235 -Veronika, žena slikarja Krištofa*235 -Nikodem, slikar*l03,104 WeiSman, gl. Weissmann WeiSmann, gl. Weissmann Werner Nikolaj, zlatar* 47,237 Weyssmann, gl. Weissmann WeySmann, gl. Weissmann Wholf, gl. Wolff Wober Paul, zlatar*237 Wolf, gl. Wolff Wolff Conrad, slikar*l04, 236 -Elias st., slikar* 110,150,154,235,236 -Elias ml., slikar* 150,154,235,236 -Doroteja, hci Eliasa ml. *235 -Elizabeta, roj. Klain, žena Eliasa ml.*230,235, 236 -Janez Kristijan, sin Eliasa ml.*235 -Jurij, sin Eliasa ml. *235 -Marija Elizabeta, hci Eliasa ml. *235 -Regina, hci Eliasa ml. *235 Wolh, gl. Wolff Wundio, gl. Donino Zeyer, gl. Zyerer Zierer, gl. Zyerer Zupan Krištof, tesar*39, 49,239 Zwygott Hanns, zlatar in kovnicar*37, 38,75,237 -Jacob, njegov sin, zlatar*l21,237 Zyerer Hanns, steklar* 145,239 INDEKS Agadizh, gl. Agattich Agattich Giovanni Battista senjski škof*l34,135 Aitelspesch, vrhniški župnik*233 Ambschel Ahac, trgovec*50 Ambschel, gl. tudi Ambschl Amigon Vincentius, jezuit*l43,145,146 Andrian Elija, Hrenov rentnik in odvet­nik*ll7, 207 -Peter, lj. šk. oskrbnik *207,235 -Uršula*235 -družina*44 Angelus, kapucin*85 Apolonija, prednica graških domini­kank*213 Artz Jakob, lj. kanonik* 187,190,223 -Janez*224 Auersperg Andrej•137 -Herbard, baron*ll5 -družina*l15 Auerspergius et Schonber­ gius, gl. Auersperg Barbaro Francesco, ogl. patriarh*54,196,197 Baronio Cesare*l9 Bawer Philippus, knjigotržec*98,102 Bellarmin Robert•70 Berthis Ursinus de, tržaški škof*23,61,99, 206 Bertogna Gašper, lj. kanonik*123 Bertrand, kapucin*72 Bicek Primož*l40 Bizantij Pavel -gl. Bizantius Paulus Bizantius Paulus, kotorski !\';kof*31 Blaž*234 Bobek Ga!\';per, stolni prošt*164 Bollandus*l9 Bonaventura, minorit*l60 DRUGIH OSEB Bonifacij*12 Bonomo Evfrazija de, opatinja tržaških bene­diktink*l54 Borghese Scipione, kardinal*69,70 Boromejski Karel, gl. Borromeo Carlo Borromeo Carlo*l2,40,58, 59,110; inštrukcije*91, 132,141,149,162 Bosio Antonio*l9 Bottono Annibale*l34,218 Bratulic, gl. Dragolich Bregant Jakob, vrhniški župnik*222 Brencius, gl. Brentius Brenner Martin, seckauski škof*21,22,23, 107,119,209,213 Brentius Avguštin, bistrški prior*60,61, 113' 195 Bucelleni Camilla, roj. Corennina*l22,211, 215 -Julij*62,196 -Oktavij*62,196 -Orfej*122,211,215 -družina*220 Buchheim Oton Friderik, lj. škof*35,43,44,45,53, 61,65,81,92,93,98,103, 106,135 Bucileny, gl. Bucelleni Bucilleni, gl. Bucelleni Burgstal Hans Balthasar von*153 Butali<'.'.:*153 -Mihael*l66 Uršula, roj. Hren, škofova sestra*21,64,68, 70,139 -družina*44 Caffarelli Scipio, gl. Borghese Scipione Calvin Jean, švicarski reformator*l6 Canisius Petrus, gl. Kanizij Peter Caraffa Karel, dunajski nuncij*l34,149, 218 Carcanus Sikst, apostolski vizitator*32, 39,51,90,129,130,131,132, 139,140,141,144,158,217 Carrillo Alphons, jezuitski provincial*41, 42,111 Catibor Carlo*228 Cecilija Renata, hci nadvojvoda Ferdinan­da *125, 126, 155 celjski grofje*85,105, 106,211 Chobenzl, gl. Kobenzl Chroen, gl. Hren Chron, gl. Hren Chronn, gl. Hren Ciriani Pavel, farmacevt* 84,228 Clemendt Adam, lj. šk. oskrbnik*l46,162 Cobenzl, gl. Kobenzl Corennina, gl. Bucelleni Camilla Coronini Pompeo, picenski škof*149 Coronius Nicolaus, rektor celovških jez.*66 Corthoni Jacob, lj. župan•36 Cortolazh Adam, trgovec* 158 Crobath Jurij, plemic*68, 72 Crobath, gl. Crobath Croalouiae -Eggenberg Joannes Udalricus de, plemic*l12, 221 Cron, gl. Hren Cron, 111. Hren Cronn, gl. Hren Curtius*29 Cussouius Joannes, žup. upr. v Sentjerneju na Dol.*161,162 Candek Janez, jezuit*27, 118,163 -Nikolaj*lll,155 eandik, gl. eandek Dalmatin Jurij*27 Damascen, kapucin*72,74,85 De Cromlouiae -Eggenberg, gl. Cromlouiae -Eggen­berg Dietenberger, doainikanec*ll5 Dolnicar Janez Gregor*ll, 12,39,40,63,64,77,78,78, 79,84,87,88,90,108,109, 127,129,137,141 Donat Peter trgovec*SO Donino Hanns Peter*226 -Valentin*226,228 Dorrnsperg Joinnes Caspar a*l47 Dragolich Simon (Simun Bratulic), zagr. škof*49 Eder Gabrijel, pl. Edenburg *163 Egg, gl. Egkh Eggenberg Benigna, knegin­ ja*93 -Ruprecht*l37 -družina*93 Eggenbergius, gl. Eggenberg Egkh Karquard von, koatur nemškega viteške­ga reda*l12,192 -Sigismund von, baron*l92 Eleonora, cesarica, žena Friderika III.*108, 109,127,128 Enej Silvij, Piccolomini, pozn. papež Pij II.*121 Eppich, lj. župan*232 -njegova žena*232 Equilin Peter*l28 Erazem Rotterdaaski*l7 Fabris Joannes Petrus de, jezuit*l34,153,154 Fellaann Andrej, vikar in komisar na Vranskea*l99,202 Ferdinand I.*120 Ferdinand II., notranje­avstrijski nadvojvoda ­-1619 nemški cesar*20. 21,23,24,25,31,36,40,41, 42,53,54,61,69,71,72,73, 75,85,95,99,100,109,111, 112,120,121,125,147,160, 161,210,214,234; njegovi otroci*l25; njegova ses­tra*lll Filip, bistrški prior*222 Florjancic Dizma*l2 Fortunat, kap. general*75 Fortunatus Veronensis, gl. Fortunat Freidenstain, gl. Freudenstain rreudenstain Karel*229, 230,236 Friderik III., cesar*39, 68,108,109,121,127,128 Gabriele Paleotti*l8 Gaionzel Peter*234 Giberti, veronski škof* 110 Glušic Konrad, lj. škof* 68,72,136 Gollossich Vitus, pavlinec rektor sevniške ž.c.*202 Gottscheuer, gl. Kocevar Graff Balthasar, celjski sodnik*232 Gregor VII., papež*l2 Gregorij I., papež gl. Gregorij Veliki Gregorij Veliki*l2,15,16 Grimbshizh, gl. Grimschizh Grimschizh Ahacij*l99 Guberth, gl. Hubert Hantles Janez*235 Hasan-paša Predojevic, bosanski beglerbeg*48, 49,137,138 Haumann Stefan, jezuit*38 Herberstein Sigmund Kriš­tof, lj. škof*81,84,87, 94,106 Hren Ana, Andrejeva žena* 113 -Ana, škofova sestra* 21,114,163 -Andrej, škofov brat* 21,56,68,69,96,113,116, 122,127,128,140,141,146, 155,163,203 -Lenart, škofov oce* 21,22,56 -Tomaž, ljublj. škof*ll, 12,13,14,20,21,22,23,24, 25,26,27,28,29,30,31,32, 33,34,35,36,37,38,39,40, 41,42,43,44,45,46,47,48, 49,50,51,52,53,54,55,56, 57,58,59,60,61,62,63,64, 65,66,67,68,69,70,71,72, 73,74,75,76,77,78,79,80, 81,82,83,84,85,86,87,88, 89,90,91,92,93,94,95,96, 97,98,99,100,101,102,103, 104,105,106,107,108,109, 110,111,112,113,114,115, 116,117,118,119,121,122, 123,124,125,126,127,128, 129,130,131,132,133,134, 135,136,137,138,139,140, 141,142,143,144,145,146, 147,148,149,150,151,152, 153,154,155,157,158,159, 160,161,162,163,164,165, 166,167,168,169,170,171, 172,173,174,175,176,177, 178,185,186,187,188,189, 190,191,192,193,194,195, 196,197,198,199,200,201, 202,203,204,205,206,207, 208,209,210,211,212,213, 214,215,216,217,218,219, 220,221,222,223,225,226, 227,228,229,230,231,232, 233,234,235,236,237,238, 239,240 -Uršula, roj. 2itnik, škofova mati*21,22,64 -Uršula, škofova sestra, gl. Butalic Uršula Hubert Rubert*236 -Maruška roj. Klain, njegova žena*236 Ignacij Lojolski*l8,26 Jagniatovius Nikolaj, rektor lj. jezuitov*lll, 112,113,151,208 Jagnitoviz, gl. Jagniatovius Janez Damascen*l5 Janez od Križa*l8 Jeršetic Stefan*l53 Jožef II., cesar*44 Juan Bapta, kramar*228 Julij II., papež*l42 Jurishizh Georg, prior lj. avguštincev* 159 Jurissizh, gl. Jurishizh Kacijaner Ivan*ll7 Kanizij Peter*27,70,118 Karel, nadvojvoda*20,22, 24,26 Kazianer Francišek, lj. škOf*79,124 Kern Magdalena, priorica dominikank v Velesovem*l97 Khern Jurij*225 Khisl, gl. Kisel Khreen, gl. Hren Khron, gl. Hren Khunne Karco, ogl. arhidiakon*l90 Kisel Janez Jakob, baron* 75,107,209 Kisel Marija roj. Tonhau­ sen*209 Kisl, gl. Kisel Klain Maruška, gl. Hubert Klemen VIII., papež*23, 36,37,41,54,60,72,84 Kobel (Kobelius)*66 Kobencelj, gl. Kobenzl Kobenzl Filip, kranjski vicedom*41,188 Koberle Avguštin*234 Kocevar Jurij*225 Koncilja Janez*234 Kralj Andrej, lj. stolni prošt*95,109, 203 Kromaršek Jurij, šmartinski župnik in vikar*l40 Kunstl Gregor, lj. sodnik*235 Lamberg Gašper*l48 -Sigismund, lj. škof* 109,150,204 Lanthieri Gašpar, deželni glavar*54 Larensakh Janez*224 Leen Lovrenc, trgovec*228 Leimbtascb Caspar*212 -!larjeta*212 Lenkovic Ana Marija, roj. Thurn-Valsassina, grofica*61,195,198,199 -Franc*l95 -Jurij (Georg), vicedom* 36,112 -Marjeta, gl. Turri (Tbu­ rn)-Valsassina Marjeta Lenkovic, gl. Lenkovic Leon XI., papež*60 Lintzer Hanns, dobrloveški orožar*51,52 Lousha, gl. Lovša Lovrenc iz Brindisija (Brindiški), kapucin*72 Lovrenc, pater*l45 Lovša Peter, duhovnik*149 Luka, gvardijan iz Zagreba*49 Luka, kapucin, celjski gvardijan*l43 LukanCiC Blizabeta, žena Jakoba Oblaka*224 Luther Kartin*lS,16,20,89 Macek Jakob*240 Majerle Matej, kostanjeviški opat*133, 217 Maksimilijan Ernest, nadvojvoda*82,95,112,213 Maksimilijan I., cesar*l09 Mandeljc, protest. tiskar*28 Marija Ana, žena nadvojvoda Ferdi­nanda*42, 75,85,95,214 Marija Magdalena, nadvojvodinja*82 Marija, nadvojvodinja, mati Ferdinanda II.*36, 53,55,61,62,82 Marjeta, nadvojvodinja, španska kraljica*82 Marmor Jurij*224 -njegova hci*224 Martin*224 Matija, cesar*l25 Mayr Georg, jezuit in filolog*ll8 Medici Cosimo II.*82 Kerjasec, druzina*ZZ5 Kersierj Claudius, trgovec*l14, 115 Hersyeri, gl. Mersierj !likec Mihael, lj. dekan* 27,118,123,126,127,140, 211, 232 Kikez, gl. Mikec Kilutin, gl. Uroš II. Kohorcic*234 -Jožef*237 Molanus (Vermeulen) Johann *17,129 . Kombritius*l9 Mordax Ludvik*240 Kurat, sultan*l61 Nardin Joann, zagrebški kanonik*48 Nebel Sebastijan, predstojnik sam. Admont* 118 Nestorij*102 Nicolaus de Sebenico, kapucin*l34 Novak Andrej*207,234 Oberhauser Anže*225 Oblak Jakob*224 -Simon*224 Ocyckj Albert, rektor lj. jezuitov*155 Ottho Krištof*235 Panizol, gl. Panizoll Panizoll Jožef, kranjski vicedom*228,234 Passerini Jacob*226,228 Pavel V., papež*SS,60,69, 70,71,82,85,101,119,121, 123,129 Petek Luka, lj. sodnik* 237 Peter, kapucin*l43Pij II., papež*39 Pij V., papež*l8 Platon*l53 Ponte Pietro Antonio da, graški nuncij*S0,70 Portia, gl. Porzia Porzia Girolamo, graški nuncij*23,69,85, 119 Posarell, grof*ll2 Predojevic, gl. Hasan-paša Pddler Volf gang*29 Rabatta Jožef, lj. škof* 45,61,81,93,106 RadliO Baltazar, lj. škof*l36 Rasschawer*l55 Raubar, gl. Rauber Rauber Adam*l37 -Krištof, lj. škof*38, 124,200 Riz Ana Renata, roj. Wernegk (Vernek)* 208 Refniger Jurij*237 Reinprecht Jakob, kostanjeviški, nato stiški opat*60,lll,112, 151,168,188,221 -Jurij, vetrinjski opat *112 Reisinger Janez*225 Richelieu Armand*12 Rosaan Janez, kranjski vikar*50 Rueppin*191 Rusca Girolaao, koprski škof*l34 Salvago Giovanni Battista, graški nuncij*SS,68,69, 70,72,75,80,84,85,94,96, 106,122,215 Scarlichi Reinaldo, tržaški, lj. škof*28,44, 45,53,57,58,61,67,78,81, 87,99,106,132,134,135, 136,147,148,149,150,153, 154,160,164,218,219 Schega, gl. Sega Schaidt(l) Hans, tiskar* 31 Schnizenpaum, baroni*30, 212 Schnizenpauab, gl. schnizenpaum Schrattenbach Sigmund Fe­lix, lj. škof*78 Schryepper Jurij, lj. kanonik•50,122 Schwab Krištof, cerkljanski župnik*31 Sebriach Sigismund, deželni glavar*l24,149 Seebach Peter, lj. škof* 97 Selnizey, gl. Zelnizey Seraphin, kapucin*85 Sikst v., papež*24,60,120 Simonida, žena Uroša II.* 128 Sitnick, gl. 2itnik Sitnig, gl. 2itnik Sitticb Luka, mengeški župnik*31 Sontner Adam, lj. kanonik in g. vikar* 31,123,212 Speltanus Jožef*l06 Spindler Krištof*l87 Stanheimer, gl. Stautbeimer Stautbeimer Henrik*61 Stich, družina*59 Stobej Jurij, lavantinski škof*20,21, 23,70,119 Stoper, družina*l45 Stremer Luka*225 Sturzensteiner Andrej*l24 Surius*l9 Suzdilovski Aleksij, plemiC*l28 Syechel Gregor*l89 Sega Mihael, savinjski arhidiakon, žup. v Zalcu*Bl,114,232 Taller Mihael, lj. mešCan*65,80,101, 161,162,193 Tappenhauser, gl. Leiabtasch Tavcar Andrej, vikar in komisar v Sl. Gradcu*38,79,145,199 Tavcar Baltazar, laški župnik*190 TavCar Gašper*99 TavCar Janez, lj. škof* 22,23,24,36,37,39,41,42, 65,72,103,104,136,168, 205,215,223,229 Terezija Avilska*l8 Textor Urban, lj. škof* 124,125 Thalnitscher, gl. DolniCar Thonhausen, gl. Tonhausen Thurn-Valsassina Ana Mari­ ja, gl. LenkoviC Ana K. Tomaž Akvinski*18 Tonhausen rranciscus rer­ dinandus a, baron*99 Torre Margareta della, gl. Turri (Thurn}-Valsa­ssina Marjeta Trebuhan Boštjan, kamniški župnik in ogl. arhidiakon*196,197 Trubar Primož*21,22,30,31, 96,97,113,168,169 Tshandik, gl. Candek Turri {Thurn} Ioannes Am­ brosius de*l94 Turri {Thurn}-Valsassina Marjeta*61,198 Turri, gl. tudi Thurn Turri-Valsassina, ql. Thurn-Valsassina Unger Jurij*207 Ungnad Jurij, luteran*30 Urban I., papež*l26 Urban VIII., papež*146, 148,160,162 UrbaniC Jurij, gl. Urbanitius Jurij Urbanic*l51; njegova žena in hci*151 Urbanitius Jurij, kostanjeviški opat*l90Uroš II. Milutin, srbski kralj*l28 Vacani Franc Maksimilijan *225 Valvasor Johann Veichard* 11,12,49,58,63,73,87, 137,185 Valvazor Janez Baptista* 89 Vellani Jurij, vikar v Sori*191 Verbez Janez*235 Vernek, gl. Vernegk Vidic Jurij, mestni blagajnik*l41 Vidmar Barbara*234 Vidtmayer Pavel*l40 Villerius Bartholomaeus, jezuit*23,36,86,95,111 Vischer Georg Matthaus* 80,94,135 Vrbec, lj. župan*231 -Marija Sidonija, njegova žena*231 Vaagen Hanns Sigismund, baron*l43,148 -Maksimilijan, baron*l43 walther Sebastijan, trgovec*96 weilhamer Lukrecija*21 Weinsberg Karel, piCenski škof*l34 Wernegk {Vernek} Ana Rena­ ta, gl. Raz Ana Renata Viclif John*l5 Viditsch, gl. Vidic Widmanstatter, tiskar*55 Viesing Georgij*29 Witschegk, gl. Bicek Wobek, gl. Bobek Wolf Anton Alojzij, lj. škof*ll5 Wolf Hanns, pliberški vikar*Sl,52 Volff Karija*23S Vurzer Janez, odvetnik* 235,236 Vurzer Suzana*23S Vutaliz, gl. Butalic Zelnicki Nikola, gl.Zelnizey Nikolaj Zelnizey Nikolaj, zagrebški škof*48,49, 187,188 Ziegelfest Christophorus, rektor lj. jezuitov*ll3 Zigelfest, gl. Ziegelfest Zuan Bapta, gl. Juan Bapta Zupan Lavrencij, stiški opat*l68 Zwingli Ulrich, švicarski reforaator*l6 Zitnik Gašper*22,29,56,57 -Uršula, škofova mati, gl. Hren Uršula POPRAVKI VECJIH NAPAK V I. DELU str. 15, vrsta 9 zg.: Gregorij Niški -pravilno:Gregorij I. vrsta 22 zg.: v 4. stoletju poudaril Gregorij Niš­ki -pravilno: v 6. stoletju poudaril Gregorij I. str. 16, vrsta 8 zg.: propagando -pravilno: propagandno vrsta 25/ 26 zg.: Gregorija Niškega pravilno: Gregorija I. str. 17. vrsta 6 zg.: et -pravilno: ut str. 26, vrsta 4/ S sp.: temperamenta -pravilno: tempera­ mentna str. 46, vrsta 17 zg.: do 1627 -pravilno: do 1628-1629 str. 55, vrsta 22 zg.: veska -pravilno: verska str. 87, vrsta 9 zg.: 1610 -pravilno: 1609 str. 92, vrsta 16 zg.: delec -pravilno: delež str. 106 vrsta 22 zg.: pred njim -pravilno: pred njo str. 107, vrsta 16 sp.: spomija -pravilno: spominja str. 109, vrsta 2 in 3 zg.: Ferdinanda, ki polaga roko pravilno: Ferdinanda; Friderik polaga roko str. 121, vrsta 5 sp.: dva para -pravilno: tri pare str. 123, vrsta 10 zg.: Trnove -pravilno: Trnave str. 132, vrsta 21 zg.: anathemata -pravilno: anathema str. 135, vrsta 20 zg.: povecal -pravilno: povelical str. 143, vrsta 7 zg.: Sigismuns -pravilno: Sigismund str. 147, vrsta 10 sp.: križno-rebrasto -pravilno: križno-grebenasto str. 156, vrsta 27 sp.: iz kroga -pravilno: iz šole str. 188, vrsta 24 zg. žicki -pravilno: jurkloštrski str. 225, vrsta 23 zg. tastu -pravilno: zetu str. 238, vrsta 10 zg. Trnovo -pravilno: Trnava ISBN 86-7131-016-3 Ana Lavric VLOGA LJUBLJANSKEGA ŠKOFA TOMAŽA HRENA V SLOVENSKI LIKOVNI UMETNOSTI Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Razmnoževanje Pleško Naklada 800 izvodov Ljubljana 1988