CELJE, 10. JANUARJA 1980 - ŠTEVILKA 1 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Prvorojenec letošnjega leta Je bil Boštjan, za nJim pa same deklice! To nekaj
pove...
Tone VrabI Je bil na novoletnem lovu žalske zelene bratovščine. Božena Mlakar
piše o Afganistanu, o njegovi podobi lanskega poletja. Milan Božič Je zbral »naj*
dosežke lanskega leta in prišli smo do presenetljivih podatkov, tako da bomo to
rubriko odprli še večkrat med letom. Radovednost nas namreč tako tare, da ne bi
vzdržali vseh 366 dni...
Tudi tokrat so nam mladi napisali za celo stran, pa še Je ostal zajeten kup v
mapi.
Razveseljiva vest Je na 4. strani, kjer Je naslov: Brez izgub, filtra pa delata - to
se nanaša na Cinkarno!
Peta stran naj bi bila delegatska in nekaj prispevkov Je že takšnih, ki si
zaslužijo pozornost, posebno tisti, ki Je podpisan z imenom Jure Krašovec, ki
tokrat ni bil novinar, ampak delegat. Videti Je, da mu Je v tej vlogi žolč v večji
nevarnosti.
Kako se počutite, ko prebirate dražji (dragocenejši) Novi tednik?
DRAGO MEDVED
BREZ IZGUB, FILTRA DELATA - POTOPIS IZ AFGANI^ftMA
ODPRTOST CELJA
PRIPRTA VRATA
še neizkoriščene možnosti
Ni naključje, da se je pro-
blematika podpiranja Celja v
Jugoslavijo in svet, znašla na
dnevnem redu seje predsed-
stva OK SZDL. Razprava, ki
jo je vodil Ivan Seničar, je
imela za izhodišče obširno
gradivo, ki jo je pripravila
posebna delovna komisija
pri svetu za mednarodne od-
nose celjske SZDL.
Ob ugotovitvi, da je takšno
gradivo prvič zbrano v ta-
kem obsegu in takšni kako-
vosti, je bil tudi takoj sprejet
sklep, da je potrebno obsto-
ječe gradivo pripraviti za jav-
no objavo in seznaniti obča-
ne celjske občine o doseda-
njih dosežkih pri odpiranju
Celja v jugoslovanski in me-
dnarodni prostor. Čeprav
vrata še niso na široko odpr-
ta in obstojajo še mnoge
neizkoriščene možnosti,
vendarle daje gradivo prese-
netljivo sliko in bo v drago-
ceno pomoč tudi gospodar-
skim strokovnjakom.
Razprava je pokazala pred-
vsem na vidike našega obna-
šanja kadar komuniciramo s
svetom, bodisi na gospodar-
skem, kulturnem, športnem
ali drugih področjih (zamej-
ci, zdomci itd.). Se ne dovolj
razvito sodelovanje pred-
stavljajo spet dežele v razvo-
ju, sicer pa je Janez Lenasi,
direktor Kovinotehne s teht-
nimi besedami pojasnil ne-
katere najbolj žgoče proble-
me s tega področja.
Celje je pobrateno z osmi-
mi mesti v Jugoslaviji, z no-
benim pa izven domovinske
meje. Se bi lahko naštevali,
vendar to ni namen tega pi-
sanja. Poglejmo rajev kakšne
sklepe je predsedstvo spre-
jelo:
-	potrdili so vsebino do-
slej zbranega gradiva, ki ga
bo treba nenehno dograjeva-
ti, izpopolnjevati in kot že re-
čeno, posredovati širši jav-
nosti,
-	osnovati je treba politič-
no šolo za mednarodne od-
nose, ki naj prične z delom v
jeseni letošnjega leta,
- v občini je potrebno izde-
lati strategijo odnosov s tuji-
no, občina Celje pa naj osnu-
je svoj organ za mednarodne
odnose,
-	pripraviti je treba anali-
zo, kaj je Celje doslej dobilo
od mednarodnih kreditov,
-	delovne organizacije naj
razpravljajo o svojem dose-
danjem odpiranju navzven.
Tako na kratko s seje. Ob-
širneje bo o tem spregovorila
tudi oddaja v živo celjskega
Radia danes (četrtek) teden
ob 16.30 uri.
D. MEDVED
CELJE-OSTi
UUČNI ZBOR
Zanimiva pobuda ob ifoncu leta
Zbor, da malo takih. In do-
godek, ki si zasluži pozor-
nost in posnemanja!
Krajani dela Spodnje Do-
brove v Krajevni skupnosti
Ostrožno, ki stanujejo v novi
Razgledni ulici, so imeli zad-
njo soboto v lanskem letu
svoj zbor. Tokrat ni šlo za
obravnavo krajevnih ali dru-
gih vprašanj, mar\'eč samo
za to, da bi se med seboj do-
bro spoznali. Kajti, gre za uli-
co, ki ima na svoji desni stra-
ni stanovalce, ki tu že dlje
časa prebivajo in na levi no-
ve lastnike stanovanjskih hi-
šic. In tako so predvsem no-
vi stanovalci, med njimi Mile
Hudnik, Janez Kuntarič, Bo-
jan Plevnik, Marjan Ferlež,
Lojze Ratajc in drugi organi-
zirali veselico v ulici. Prostor
za to srečanje je odstopila
Zupančičeva družina.
Za vabilo na zbor so se
oglasile petarde, planšarski
zvon, avtomobilske sirene.
Kmalu se je zbralo okoli šti-
rideset ljudi. Veselo razpolo-
ženi, ob pečenem odojku, pi-
jači in ob drugih dobrotah.
Tudi glasbe ni manjkalo. In
v zdravici želja, da bi si bili
vsi v ulici bratje, da bi ne
bilo razlik med starimi in no-
vimi.
In ne samo to. Pogovorili
so se, da bodo imeli takšne
zbore vsako zadnjo soboto v
letu. Prav tako so se odločili,
da bodo kot ulica sodelovali
na celjskem pustnem karne-
valu itd. Tudi dan žena bodo
počastili na podoben način.
Dogovorili so se še za akcijo
pri ureditvi sončnega parka
itd.	CULI
BOŠTJAN PRVI CEU AN 80
Tri minute po komaj rojenem Novem letu 1980 je privekal
na svet v celjski porodnišnici Boštjan Bobik, ki ga je 3360
gramov težkega in predvsem zdravega rodila devetnajst-
letna Cvetka Bobik iz Bohorine pri Zrečah, poročena z
možem Zdenkom, zaposlena pa kot administratorka v zre-
ški tovarni Unior. Kozarec šampanjca po srečnem rojstvu v
Novem letu je spila srečna mamica pa tudi dežurna zdravni-
ška ekipa pod vodstvom dr. Milana Bekčiča. 2. januarja smo
srečno mamico obiskali, ji po tradiciji čestitali, predstavnik
Trgovskega podjetja MODA iz Celja Milan Medvešek pa ji je
izročil darilo. Več o tem prijetnem dogodku na 6. strani.
T. VRABL - Foto; D. MEDVED
steklina tudi v
.velenju
V krajevni skupnosti Ga-
berke pri Šoštanju je občana
napadla lisica, ki je bila oku-
žena s steklino.
Občana, ki se je sprehajal
po gozdu, je napadla stekla
lisica. K sreči jo je občan v
samoobrambi s palico po-
končal in lisico predal veteri-
narski postaji. V Ljubljani so
kaj hitro ugotovili, da je lisi-
ca okužena s steklino.
Izvršni svet velenjske ob-
činske skupščine je nemu-
doma izdelal ukrepe, s kate-
rimi želijo v najkrajšem mož-
nem času kar najbolj učinko-
vito zatreti steklino. Med
drugim bodo pokončali vse
pse, ki niso bili cepljeni proti
steklini in tudi vse klatežke
pse. V akciji bodo sodelovali
vsi lovci v občini kot tudi
štabi civilne zaščite v krajev-
nih skupnostih.
Pa še to. Osebo, ki je pred
dnevi ukradla lovcu lisico s
prtljažnika dvokolesa, med-
tem ko je bil lovec v gostilni
v Šloferjamskem grabnu
nad Šoštanjem, pozivajo, da
to Usico čimprej preda naj-
bližji veterinarski postaji ali
lovcu. Domnevajo namreč,
da je lahko tudi ta lisica oku-
žena s steklino.
LOJZE OJSTRSEK
srečanje borcev
za severno mejo
V Žalcu so se pred dne-
vi srečali nekdanji borci
prostovoljci za severno
mejo 1918/19. V žalski ob-
čini je trenutno še petin-
dvajset iakšnih borcev,
medtem ko jih je bilo
pred 7-8 leti še 64! Na sre-
čanju so borcem izročili
spominski znak 1918/19,
ki jim ga je podelil sklad
Prežihovega Voranca.
Uvodni govor je imel se-
danji predsednik Milutin
Širca, prej pa je bil pred-
sednik Martin Cviki, ki
je zdaj tajnik, blagajnik
pa je Jože Zakonjšek.
Srečanja se je udeležil tu-
di predsednik skupščine
občine Žalec Vlado Gori-
šek ter med drugim izre-
kel vso priznanje borcem
- prostovoljcem za njiho-
vo narodno zavest, ki so
jo izkazali pred 60. leti.
Ob prisotnosti predstav-
nikov vseh družbenopoli-
tičnih organizacij je Vla-
do Gorišek izročil bor-
cem prostovoljcem »spo-
minske znake ter jim za-
želel še veliko zdravja in
osebnega zadovoljstva.
T. VRABL
ZRD CELJE
2500 RIBIČEV
Onesnažene vode, Jezovi
Zvezo ribiških družin Ce-
lje sestavlja devet družin:
Celje, Šempeter, Mozirje,
Ljubno, Paka-Soštanj, Vele-
nje, Laško, Voglajna-Store
in Sotla-Podčetrtek. Slednja
je pristopila celjski zvezi šele
lani. Vse ribiške družine po-
vezujejo več kot 2500 članov.
Ribiški družini Ljubno in
Mozirje imata samo salmoni-
dne revirje (postrvi, lipani),
medtem ko druge mešane. S
tekočimi vodami so najbolj
osiromašene družine Laško,
Šoštanj in Velenje. Družini v
Šoštanju in Velenju imata je-
zeri za ribolov, Laščani pa si
gradijo ribnike v Jurkloštru.
Umetni jezeri imata celjska
družina (Smartinsko jezero)
ter RD Voglajna na Tratni.
Veliko jezero bo nastalo tudi
blizu Podčetrtka. Gre za Vo-
narje, kjer bodo lovili člani
Ribiške družine Sotla.
Ribiči vidijo svoj razvoj in
obstoj v zaprtih vodah, kajti
tekoče so iz leta v leto bolj
zastrupljene. Zastrupitev,
oziroma onesnažitev voda, je
tudi eden največjih proble-
mov ribiških družin.
V zadnjih letih je bilo ne-
kaj večjih zastrupitev Savi-
nje in manjših zastrupitev
drugih potokov. Huda za-
strupitev Savinje s cionidi je
bila 25. decembra 1976. leta
od izliva Pake do Celja, za-
tem 11. in 12. maja 1977. leta
od izliva Voglajne v Savinjo.
Tokrat z žvepleno kislino.
Večja zastrupitev Savinje je
bila tudi v Mozirju. Lani pa
je büa Savinja od izliva Vo-
glajne dalje zastrupljena kar
trikrat.
Najbolj uničene vode so
Voglajna od Stor, Paka od
Šoštanja, Savinja od izliva
Voglajne, Libojska Bistrica
in Pirešica.
Poseben problem pa so je-
zovi in pragovi v rekah, ki jih
nihče ne vzdržuje in obnav-
lja. Zato propadajo. To pa je
slabo, tako za ribiče kot re-
kreacijo. Gre za problem in
nalogo, ki bi jo morali skup-
no reševati ribiči, komunal-
ci, Vodne skupnosti in seve-
da turistične organizacije.
FRANJO BOGADI
LAŠKI TIM NA TUJEM
HUDILNICA V BAGDADU
Izvoz Je zanesljiva pot do deviz
Te dni se na počitnicah v
domovini nahajajo delavci
laške TIM in se bodo v krat-
kem vrnili na delovišče v
Bagdad (Irak) na Bližnjem
vzhodu. Že februarja bodo
dokončah montažna dela pri
izgradnji velike hladilnice,
ki jo TIM Laško gradi za po-
trebe gospodarstva v tej neu-
vrščeni državi. V minulem
letu so delavci v Bagdadu
opravih 46.000 delovnih ur,
ostalo jim je dela za nadalj-
nih 3600 ur.
Delo, ki so ga delavci la-
škega TIM prevzeli, bo ko-
lektivu navrglo 2 milijona in
300.000 dolarjev. Od tega bo
kolektiv pridobil milijon in
100.000 dolarjev deviznih
pravic, poleg tega pa še 7 in
pol milijonov dinarjev izvoz-
ne stimulacije.
TIM je v domačih TOZD
izdelal veliko opreme za hla-
dilnico v Siriji, saj so tja po-
slali lani 62 kamionov razhč-
nega gradiva. Pri gradnji te
hladilnice je TIM kooperacij-
sko sodeloval z osješkim ko-
lektivom OLT.
Dela v Bagdadu so bile za
timove graditelje nova in za-
jetna izkušnja. Morali so se
prilagoditi nevajenim kli-
matskim pogojem in velikim
razlikam v načinu življenja v
tej državi. Poleg tega so, da-
leč od matičnega podjetja,
morali delovati popolnoma
samostojno in pogosto poka-
zati veliko lastne pobude pri
reševanju težav.
TIM, ki za svojo proizvod-
njo, ki sloni na petrokemij-
skih surovinah, potrebuje
devize, ker obljube domačih
proizvajalcev ostajajo večji
del le obljube. Zato je prodor
na tuje tržišče edini zaneslji-
vi vir za pridobivanje deviz-
nih sredstev. Ker pa so to
hladilnico gradili v izredno
težkih pogojih in jo v okvir-
nem roku tudi dokončujejo,
si je proizvodnja doma, ka-
kor tudi gradbena montažna
skupina, pridobila dovolj iz-
kušenj in strokovno uspo-
sobljenost za nove, še za-
htevnejše nastope v tujini.
J. K.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 10. januar 1980
SVETI ZK v KS
DOSLEJ MALO
Nova metoda dela
Celjska občinska konfe-
renca zveze komunistov je
na zadnji seji sprejela sklep o
ustanovitvi svetov ZK v
vseh krajevnih skupnostih.
Doslej so v Celju delovali
sveti le v krajevnih skupno-
stih Center, Dolgo polje.
Medlo, Karel Destovnik Ka-
juh, Savinja in Slavko Slan-
der. Po nove pa naj bi začeli
z delom sveti ZK še v trinaj-
stih krajevnih skupnostih. V
nekaterih med njimi, kot na
primer krajevna skupnost
Ostrožno, Frankolovo, Sveti-
na, Strmec, Šmartno v Rožni
dolini in Teharje, so komuni-
sti organizirani le v eno
osnovno organizacijo. V teh
primerih bodo uvedli novo
metodo dela - sekretariat
osnovne organizacije zveze
komunistov bodo razširili s
člani zveze komunistov, ki
so sicer povezani v organiza-
cijah združenega dela. V širši
sestav sveta ZK bodo vklju-
čili tudi nosilce najodgovor-
nejših funkcij na terenu, se-
veda, če so člani ZK. Sveti
zveze komunistov bodo ime-
li do petindvajset članov.
Volitve članov sveta ZK v
celjskih krajevnih skupno-
stih bodo opravili v januarju.
Kadrovske, vsebinske in or-
ganizacijske priprave na vo-
litve članov zveze komuni-
stov v krajevnih skupnostiii
bodo tudi močna opora de-
javnosti frontne SZDL. Sve-
ti zveze komunistov na tere-
nu bodo morali predvsem
sproti analizirati dejavno
vključenost komunistov v
delegacijah in organizacijah
socialistične zveze. Nekateri
sveti zveze komunistov so
doslej raje ocenjevali delo
drugih organizacij, namesto
da bi komuniste predvsem
usmerjali v raznovrstne obli-
ke družbenega in političnega
združevanja v krajevni skup-
nosti. Temeljno torišče poli-
tične prisotnosti vsakega ko-
munista na terenu pa je prav
socialistična zveza.
ED
CELJE: NOVA
IMENOVANJA
Delegati vseh treh zborov
celjske občinske skupščine
so na zadnjih ločenih sejah
ob koncu decembra lani po-
trdih tudi predloge komisije
za volitve, imenovanja in ka-
drovske zadeve.
Tako so za direktorja Kme-
tijskega šolskega centra ime-
novali dipl. inženirja agrono-
mije Maijana Drobneta, za
ravnatelja Osnovne šole
»Veljko Vlahovič« Fridriha
Dosedlo in za občinskega so-
dnika za prekrške Jožeta
Tanka. Ker se ob reelekciji
na razpis za ravnatelja Zgo-
dovinskega arhiva v Celju ni
javil noben kandidat, so de-
legati potrdili imenovanje
dosedanjega ravnatelja An-
tona Kolška za vršilca dolž-
nosti ravnatelja.
Ker je dosedanji komandir
Postaje milice v Celju Niko
Malus prevzel naloge inš-
pektorja pri UJV, je bil za
novega komandirja Postaje
milice imenovan Niko Pirto-
šek, pravnik iz Celja.
Vrh tega so na lastno željo
razrešili Igo^a Suligoja dolž-
nosti sodnika Temeljnega
sodišča v Celju. Igor Suligoj
je prevzel nove naloge v za-
konski posvetovalnici pri
Centru za socialno delo v Ce-
lju.
Posebej so delegati druž-
benopolitičnega zbora izvoli-
li Majdo Meštrov za predse-
dnico ter dipl. inž. gozdar-
stva Dušana Juga za namest-
nika predsednika zbora.
MB
še ni jasno!
Izredno nizke temperature, ki so bile značilne za te dni, so
močno povečale porabo goriv v režimu kurjenja, s tem pa
tudi onesnaženost ozračja, saj so se povprečne dnevne kon-
centracije povzpele nad dovoljenimi.
Glede na vremensko stanje lahko tudi za naslednje dni
pričakujemo podobne koncentracije.
Strokovna služba za varstvo zraka
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽALEC
PRIZNANJE KOMUR SRE
V spomin nß 27ш december in prve žrtve
Klrajani Žalca so se pred
petnajstimi leti odločili, da
bodo 27. december prazno-
vali kot svc^ krajevni praz-
nik zaradi spomina na 27. de-
cember leta 1941, ko so v Ma-
riboru ustrelili prve žrtve iz
Žalca. Slovesnost je začel
predsednik skupščine kra-
jevne skupnosti Franc Radi-
šek, o razvoju in načrtih kra-
ja pa je obširneje spregovoril
predsednik sveta KS Žalec
Alojz Hrušovar. Po njego-
vem govoru so podelili tradi-
cionalna priznanja krajevne
skupnosti, ki so jih letos pre-
jeli: Franjo Audič, Ivan Ant-
loga, Martin Cvikl, Matilda
Ferlež, Milan Končnik, Sil-
vo Marič, Janko Petriček,
Franc Podbevšek, Viktorija
Rehar, Zdravko Tekave, Ja-
nez Uplaznik, Jakob Vrhov-
šek, Rudolf Baliž in Planin-
sko društvo Žalec.
Ob zadnjem krajevnem
prazniku je bilo tudi več
športnih tekmovanj in naj-
boljši so prejeli medalje, po-
kale in diplome. V namiz-
nem tenisu je zmagal Ivan
Podpečan pred Zoranom
Gajškom in Urošem Heri-
čem, v odbojki Vransko pred
Žalcem, v šahu Franc Brino-
vec ml. pred Jožetom Ran-
zingerjem in Francem Bri-
novcem st., priznanja pa so
dobili tudi karateisti in ko-
šarkarji Žalca.
Vsem navzočim na slav-
nostni seji skupščine kra-
jevne skupnosti ob zaključ-
ku krajevnega praznika je
spregovoril in jim čestital k
doseženim uspehom ter
izrekel vse dobro v letoš-
njem letu predsednik skup-
ščine občine Žalec Vlado
Gorišek, zatem pa so podeli-
li še 28 priznanj tistim, ki so
v lanskem letu s cvetjem in
rastlinjem skrbeli za lepši
videz kraja. T. VRABL
LAŠKO
ROŠADE,NOVINEC
Kdo Je lido?
Na zadnji seji občinske
skupščine v laški občini so
razpravljali o reorganizaciji
upravnih služb in njihovih
načelnikov. Tako so doseda-
nji oddelek za gospodarstvo
preimenovali v komite za
planiranje in razvoj, ki ga bo
odslej vodil Pavle AJDNIK,
dosedanji načelnik oddelka
za inšpekcijske službe. Do-
sedanji načelnik oddelka za
gospodarstvo Hinko WIM-
MER je bil imenovan za čla-
na Izvršnega sveta in načel-
nika oddelka za ljudsko
obrambo. To mesto je dose-
daj zasedal Martin KOLA-
RlC, ki je upokojen in bo v
taistem oddelku za določen
čas svetovalec načelnika.
Podpredsednik Izvršnega
sveta Jože KOS je dobil še
dodatno dolžnost. Imenovan
je bil za načelnika oddelka za
splošne upravne zadeve in
občo upravo. Rudija POD-
BREGARJA so imenovali za
člana Izvršnega sveta in na-
čelnika oddelka za notranje
zadeve. Pripominjamo, da je
tudi Pavel AJDNIK še na-
prej ostal član Izvršnega
sveta.
Ob teh rošadah v vodstvu
občinske uprave pa je novo
dolžnost nastopil tudi novi-
nec. Dosedanji tajnik občin-
skega sindikalnega sveta Jo-
že SUMRAK je bil imenovan
za načelnika oddelka za no-
tranje zadeve.
Bilo je na seji še več ime-
novanj in razrešitev. Imeno-
vani so bili delegati vseh
treh zborov v komisijo za
mednarodne odnose, nadalje
delegat občinske skupščine
v pripravljalni odbor za цге-
ditev doma i)esriika Antona
Aškerca, delegat v program-
ski svet podpisnikov samo-
upravnega sporazuma o ra-
zvoju kmetijstva na Kozjan-
skem. Med razrešnicami je
bila tudi Marija PAVCiC ki
je opravljala dolžnost sodni-
ce za prekrške v občini La-
ško.
J. K.
STEŽE
POMISLILI
NA OBJAVO
V RADIU CELJE
čestitke nestlu žganku
in mirku bizjaku
ob življenjskih jubilejih
Sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Janez
Zahrastnik je pred dnevi, v imenu vseh
medobčinskih vodstev družbenopolitičnih
organizacija posredoval iskrene čestitke in najlepše
želje predvojnima komunistoma Nestlu Ž^ganku ob
njegovi 70-letnici in Mirku Bizjaku ob njegovi 60-
letnici.
Čestitkam so se pridružili tudi vsi komiteji občinskih
konferenc ZKS na širšem celjskem območju.
ANTON
ŽERJAV
Ce bi vse leto 1979 spra-
ševali direktorja tozda
vzdrževanje in energetika
v celjski Cinkarni dipl.
elektroinženirja Antona
Žerjava po njegovem naj-
večjem konjičku, potem
bi bil z odgovorom zelo
kratek. Verjetno bi odgo-
voril samo z eno besedico
in sicer: LURGI! To pa je
znana firma iz Frankfurta
v Zvezni republiki Nem-
čiji, s katero se je Anton
Žerjav in skupinica ožje-
ga štaba tesno povezala,
takorekoč z delom »čez
dan in noč«, pa v prostih
sobotah, mnogih nede-
ljah in praznikih.
Cilj takšnega žrtvova-
nja in izgorevanja v delu
je bil nadvse pomemben:
uresničitev projekta elek-
trofiltrov v tovarni titano-
vega dioksida!
Anton Žerjav prav go-
tovo ne bi pristal na be-
žen pogovor za tole skico
njegovega delovnega
»obraza*', če ne bi ob
njem in njegovem lan-
skem celoletnem »hobi-
ju* našteli vsaj še najožje-
ga teama sodelavcev:
Franc Slokan, odgovoren
za strojna dela, Slavko
Kajtna, konstruktor do-
mače opreme za elektro-
filtra, Ivan Ručigaj, odgo-
voren za meritve in regu-
lacijo ter Viktor Herlah,
odgovoren za elektrodela.
V najširšem krogu pri
tem zahtevnem ekolo-
škem in tehničnem do-
sežku celjskih Cinkarnar-
jev pa je sodelovalo preko
90 ljudi!
Poleg prizadevnega
kroga sodelavcev je takoj
poudaril, da gre za po-
membno usvojitev za-
htevne tehnologije z do-
mačo pametjo in zagna-
nostjo, pa tudi z domačo
(mremo in iznajdljivostjo.
Če vsega tega ne bi bilo,
ne bi v celjski zrak dva
dimnika tovarne TiOz
dnevno pošiljala v ozračje
1410 ton SO2 manj že od
21. decembra starega leta
1979. Za to izvirno »novo-
letno darilo* celjskih Cin-
karnarjev so »krivi* Žer-
jav in njegovi sodelavci,
ki obljubljajo, da bodo na
podoben način poskušali
biti »krivi* še za kakšen
filter, najbrž najprej kar
pri pražarni ferosulfata.
Zaradi njegove 14-letne
hčere ter 12-letnega sina,
pa žene, ki združuje svoje
delo tudi v Cinkarni, upa-
mo, da bo Žerjavu, temu
predstavniku menda zelo
individualistične genera-
cije letnikov tri ali štiri le-
ta pred drugo svetovno
vojno, uspelo presmučati
nekaj dni njegovega smu-
čarskega konjička. Pošte-
no ga je zaslužil!
MITJA UMNIK
OBRAZI
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE
ORJEKTA 2E NAPAJATA
Prispevek k ekologiji celjskega ozračja
Da se bi sploh lahko pri-
stopilo k izgradnji osrednje-
ga objekta celjske bolnišni-
ce, so morali predhodno
zgraditi TOPLARNO s kom-
pletnim toplovodnim omrež-
jem in sedmimi predpostaja-
mi. Toplarna je projektirana
tako, da njene kapacitete za-
doščajo današnjim potre-
bam (dva kotla) in tudi bodo-
čim. Toplarna se napaja z go-
spodinjskim oljem in zemelj-
skim plinom. Z izgradnjo to-
plarne so v tem celjskem
predelu precej prispevali k
ekologiji ozračja. Ko so kuri-
li še s premogom, so ga
dnevno potrošili od dva do
tri vagone, danes pa toplarno
napajao z zemeljskim pli-
nom. Ce pa bo le-tega zmanj-
kalo, pa lahko takoj preidejo
na kurilno olje.
Z gradnjo toplarne so v
celjski bolnišnici rešili pro-
blem ogrevanja prostorov,
tople vode. Kuhinjo so preu-
smerili na kuhanje na paro
in brez toplarne ne bi mogli
spraviti v pogon najmoder-
nejše pralnice v Jugoslaviji.
pralnica kot
laboratorij
Drugi in izredno pomem-
ben objekt, ki je bil v okviru
modernizacije bolnišnice že
zgrajen, je najsodobnejša
pralnica. Njena zmogljivost
znaša 6000 kg perila - toliko
ga lahko operejo v eni izme-
ni. Opremljena je tako, da
pranje perila poteka po teko-
čem traku, ki je v glavnem
avtomatiziran. Poleg tekoče-
ga traku sta v pralnici monti-
rana tudi dva večja in dva
manjša pralna stroja, za pri-
mer, če pranje na tekočem
traku odpove. Povsem je lo-
čeno umazano perilo od či-
stega.
V samem objektu se naha-
jajo še skladišča bolniškega
perila. Transport perila je
možno po novem organizira-
ti tako, da se iz bolniških od-
delkov pripelje umazano pe-
rilo in takoj dobi v zameno
čisto perilo. Taka organizaci-
ja doslej ni bila mogoča. S
centralnim skladiščem peri-
la v pralnici bodo odpravlje-
na vsa skladišča perila po
oddelkih. Tako bo dosežena
racionalizacija perila v trans-
portu, oskrbi in uporabi.
staro je zrušeno
Prostor, ki je bil predviden
za novi objekt v okviru mo-
dernizacije, pa ni bil prazen.
Na tem mestu so bili trije ob-
jekti, od katerih se je v dveh
opravljala medicinska dejav-
nost. Predno so lahko pristo-
pili k rušenju starih objek-
tov, so morali najti rešitev za
prestavitev medicinskih de-
javnosti v druge prostore.
Edina možna varianta je bila
ta, da so upravno zgradbo
dosedanje bolnišnice prea-
daptirali za potrebe derma-
tološke in okulistične spe-
cialistične ambulante. Tudi
centralni laboratorij je našel
nove prostore v montažni
zgradbi ob Oblakovi ulici.
št. 1 - 10. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
LJUBLJANSKI DEDEK MRAZ VDOBJU
Ljubljansko gradbeno podjetje Beži-
grad že več let sodeluje s Krajevno
skupnostjo Dobje. Krajevna skupnost
Ljubljana Stadion in Krajevna skupnost
Dobje sta že več let pobrateni. Letošnji
novoletni čas je še poglobil vezi. Pred-
stavnik vojašnice Ljubo Šercer iz Ljub-
ljane, Peter Kos, je zapisal v knjigo, da
jo poklanjajo osnovni šoli Dobje za
uspešno sodelovanje med KS Dobje in
občino Ljubljana Bežigrad.
Deset predstavnikov bogate ljubljan-
ske občine Ljubljana Bežigrad je 26. de-
cembra privedlo v skromno hribovsko
vasico Dobje dedka Mraza, kakršnega
dobojski otroci še niso videli. Bil je en-
kratno opravljen, njegova darila dobjan-
skim otrokom pa nepozabno bogata, saj
je sindikalna organizacija Gradbenega
podjetja »Bežigrad« namenila za obdari-
tev dobjanskih otrok kar tri stare mih-
jone.
Krajani Dobja so se zavedah, da je za
Dobje velika čast, da jih obišče deset
predstavnikov in družbenopolitičnih
delavcev iz industrijskega gradbenega
podjetja Bežigrad, iz pobratene KS
Ljubljana Stadion ter iz vojašnice Ljube
Sercerja. Da bi jim izkazali primerno
pozornost in da bi dostojno pozdravili
tako lepega dedka Mraza iz Bežigrada,
so pripravili v šoli svojim dragim go-
stom kulturni program. Po programu se
je v imenu otrok in njihovih staršev go-
stom zahvahl tovariš Franci Salobir.
Nato je imel »glavno besedo« dedek
Mraz.
Kdo, le kdo, bi pozabil boječe, prese-
nečene, hvaležne oči dobjanskih malč-
kov!
Po obdaritvi je bila delegacija iz Ljub-
ljane, ki jo je vodil direktor GP »Beži-
grad«, Franc Žitnik povabljena na skro-
mno kosilo v gostilno pri Urški, kjer je
stekla beseda o novih oblikah nadaljnje-
ga sodelovanja.
Kultnoprosvelno društvo iz Dobja bo
za vojašnico Ljuba Sercerja pripravilo
kulturni program že spomladi. Orkester
vojašnice pa bo sodeloval na veliki tra-
dicionalni prireditvi »Pokaži kaj znaš«,
ki jo kulturno društvo Dobje prireja vsa-
ko leto v avgustu.
V dobjanski krajevni skupnosti ra-
zmišljajo, da bi dobojanski otroci v po-
letnih počitnicah povabili k sebi otroke
delavcev gradbenega podjetja Bežigrad.
To bi zanje predstavljalo novo doživetje.
Od blizu bi videli kmečko življenje, pri-
jateljstvo bi se še poglobilo.
Se so načrtovali, iskali novih poti. Eno
pa je bilo, kar je bilo vseskozi prisotno:
Bežigrad in Dobje, navidez tako različ-
na, sta našla drug drugega. Ce bi jutri
agresor ogrožal naše glavno mesto, ima-
jo otroci Bežigrada sigurno zatočišče v
odmaknjenem Dobju. Kajti ne pozabite:
Radi se imamo!
JURO LES JAK (OSEMDESETLETNIKI IN ŠE
VEDNO AKTIVEN
Ob sedemdesetletnici smo
mu čestitali in zaklicali: Se
na mnoga leta! Rekel bo kdo,
da o človeku pri teh letih ni
po enem desetletju kaj pove-
dati. Pa je. Juro Lesjak je še
vedno aktiven, delaven in
sredi družbenih dogajanj, ce-
lo precej bolj kot mnogi, ki
so za polovico mlajši.
Juro Lesjak, Kozjanec iz
Shvnice pri Šentjurju je kot
dijak in pozneje kot študent
neštetokrat izpričal svojo na-
rodnostno zavest, bolj v de-
janjih kot besedah, kar doka-
zuje njegova udeležba v bo-
jih za severno mejo.
Kot pravnik in sodnik je
služboval v Brežicah, v Šo-
štanju in v Celju. Ko je v dru-
gi svetovni vojni domovina
ponovno klicala na okope, je
bil Jure Lesjak, čeprav star
že 44 let, spet med borci za
svobodo. Bil je v štabu XIV.
divizije sekretar vojaškega
sodišča in okrožni referent
za prehrano. Ob zaključnih
bojih je bil imenovan za
okrožnega javnega tožilca v
Celovcu, vendar zaradi na-
stalih okoUščin te dolžnosti
v svoji ljubljeni Koroški ni
nastopil.
Dolga leta je bil Juro Les-
jak, sicer tudi rezervni voja-
ški starešina, predsednik
celjskega odbora borcev za
severno mejo v okviru bor-
čevske organizacije. Se ve-
dno je v tej organizaciji od-
govoren in deloven član. V
občinskem odboru ZB NOV
je član nadzornega odbora.
Kot pravnik se je posvečal
vprašanjem mladoletnega
prestopništva, precej časa pa
je brezkompromisno prega-
njal vse češče pojave gospo-
darskega kriminala. Zato je
v pravniških vrstah cenjen
in ima tudi visoko priznanje
svoje stanovske organiza-
cije.
Na današnji dan mu bodo
borčevski tovariši na sedežu
občinske organizacije ZB
NOV zaželeh zdravja, še
mnogo let in uspehov.
Tem čestitkam se pridru-
žujemo tudi po tej poti.
J. KR.
MILENA JAN, DIREKTOR VIZ ŠENTJUR
PRVI USPEHI ZDRUŽITVE
Cilji so skupni: dobri učni uspehi
»Vzgojno izobraževalni
zavod Šentjur deluje in dela
od septembra lanskega leta.
Kako ocenjujete prehojeno
pot?«
-	Naš zavod sestavlja 5 os-
novnih šol iz šentjurske ob-
čine, 5 podružničnih šol in
vrtec z vsemi dislociranimi
enotami. V drugem polletju
se bomo lahko pohvalili z
novo osnovno šolo v Dram-
Ijah, kjer bosta tudi 2 oddel-
ka vrtca. Smo mlad zavod,
vendar smo z dosedanjim
delom zadovoljni, čeprav se
zavedamo, da je treba vselej
znova iskati poti za boljše
delo. Vendar z gotovostjo
lahko trdim, da je kvaliteta
dela v šolah po združitvi
močno narasla. Zavod ima
skupne službe s sedežem na
osnovni šoli v Šentjurju, sve-
tovalno službo ter admini-
strativno kadrovsko službo.
V tem obdobju smo zlasti
izboljšali samoupravno spo-
razumevanje in preskrbo. Z
začrtanim delom hitimo na-
proti skupno zastavljenim
ciljem. Da nas čaka še veUko
dela, se zavedamo, kakor se
tudi zavedamo, da ga bomo
skupaj najbolje in najhitrêje
opravili.
»Ali lahko poveste kak-
šen praktičen primer izbolj-
šanja, ki se navezuje na čas
po združitvi osnovnih šol in
vzgojnovarstvenega za-
voda?«
-	Več bi jih lahko naštela.
A za primer naj omenim le
"šolo v naravi, ki je doslej naši
učenci niso poznali. Letos so
učenci četrtih razredov prvič
odšli v Izolo, da bi se ob mor-
ju naučili veščin plavanja.
Sola se je izkazala za korist-
no in uspešno, česar smo ze-
lo veseli. Med zimskimi po-
čitnicami, če bo sneg seveda,
pa bomo naše učence učili
smučanja.
»Kaj ste novega napravili
na samoupravnem po-
dročju?«
-	Če spet vzamem primer,
naj izpostavim formiranje
aktivov za učitelje na razre-
dni stopnji in na predmetni
stopnji po posameznih po-
dročjih. Nekateri izmed teh
aktivov živahno delajo. Kot
na primer aktiv elementark
in vzgojiteljic, ki pripravljajo
otroke na vstop v šolo. Po-
membno vlogo ima tudi ak-
tiv vodij šolske prehrane,
itd.
»Kako je s prehrano na šo-
lah?«
-	Razumljivo je, da je do-
bra prehrana odvisna od pro-
storskih zmogljivosti posa-
meznih kuhinj. Tu, na šoU v
Šentjurju je na primer zelo
težko. Premajhno kuhinjo
imamo, slabe instalacije, hu-
do prostorsko stisko. Podat-
ki o kuhinji in jedilnici so
sila slabi, na drugi strani pa
kot protiutež tem pogojem
govori podatek, da večina
otrok prejema šolsko malico
(kar 96,8%), v šoH kosi 20,3%
otrok. Kuhinjo in jedilnico
moramo čimprej urediti, se-
veda, če bomo imeli za to po-
trebna finančna sredstva.
»V občini Šentjur imate
dve celodnevni osnovni šo-
li. Kako delata in ali mislite
celodnevne šole širiti?«
-	V tem srednjeročnem
obdobju smo naš plan o celo-
dnevnih osnovnih šolah ure-
sničili. Zdaj celodnevni
pouk obiskujejo učenci pe-
tih, šestih, sedmih in osmih
razredov na Ponikvi in učen-
ci nižje stopnje v Loki pri
Zusmu. Ostale šole zaenkrat
nimajo pogojev za prehod na
to obliko šolanja in bojim se,
da jih tudi v naslednjih petih
letih ne bodo imele. Nekaj
možnosti bo imela le šola v
Dramljah in morda tudi v
Šentjurju. Vse pa je seveda
povezano s precejšnjimi
sredstvi, ki jih ne bo moč do-
biti kar čez noč. Seveda je
naš cilj: organizirati čim več
celodnevnih šol in širiti po-
daljšano bivanje na šoli.
»Omenili ste cilje, ki vas
usmerjajo k nadaljnjemu
delu. Jih lahko še kaj nave-
dete?«
Cilj vseh učiteljev in vzgo-
jiteljev je nedvomno čim-
boljši učni uspeh. Tudi mi se
bomo trudili za izboljšanje
učnega uspeha. Prav tako bi
radi vsem učencem zagoto-
vili enotne pogoje šolanja in
izboljšali prostorske pogoje
na nekaterih šolah. Nekateri
podatki iz zadanih nalog se
že uresničujejo in so razvese-
ljivi. Predvsem se zmanjšuje
osip, na drugi strani pa se
izboljšuje tudi materialni po-
ložaj učiteljev. Zaskrbljujoča
je le težnja, da se jih večina
želi zaposliti v centru.
»V sklopu zavoda dela tu-
di glasbena šola. Nam jo
lahko na kratko predsta-
vite?«
-	Solo vodi ravnatelj Jan-
ko Slana, ki si po svojih naj-
boljših močeh prizadeva za
čimboljše uspehe svojih
učencev. Kar 121 se jih je le-
tos vpisalo na to šolo. Šent-
jurska glasbena šola ima od-
delke za klavir, harmoniko,
kitaro, pihala, trobila, godala
in oddelek, imenovan pri-
pravnica. Res je, da šolo obi-
skuje zelo malo otrok iz po-
deželja in okoliških krajev,
vendar učenci, ki obiskujejo
glasbeni pouk, le redkokdaj
razočarajo.
MATEJA PODJED
orkester sf v
celju
Po dolgem času bo v dvo-
rani Narodnega doma spet
simfonični koncert. Danes -
v četrtek, ob 19.30 bo nasto-
pil orkester Slovenske fil-
harmonije pod vodstvom av-
strijskega dirigenta Edgarja
Seipenbuscha. Nastopil bo z
deli Händla, Bacha, Mozarta
in Sivica. Z orkestrom se bo-
do predstavili tudi nekateri
solisti, med njimi zlasti
oboist Drago Golob in violi-
nist Kostadin Kirkov v
skladbah Bacha in Sivica.
Orkester bo dvakrat nastopil
tudi za celjsko mladino.
-ed-
KAM PADA
DOMINA SMRT!
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENIČAR
11/50
NE BLOKOVSTVO -
NEUVRŠČENOST
JE POT
Stvar najbrž ne velja soditi po njenem
začetku. Letošnje leto se je v mednaro-
dnih odnosih začelo slabo. Pravzaprav
je že lansko težko leto rodilo nov pro-
blem v Afganistanu, ki vzbuja veliko
skrb po svetu in katere najbrž ne bo
kmalu konec. Ob prelomu predlanskega
novega leta so Vietnamci zasedli Kam-
pučijo - in kampučijsko vprašanje še
zdaj ni rešeno.
V Afganistanu, revni srednjeazijski
deželi, so bili v 20 mesecih ubiti trije
predsedniki zapored in več tisoč drugih
prebivalcev. Težko je reči, kam vodi ta-
ka domina smrti in ali je nujna za druž-
beno preobrazbo Afganistana. Ta dežela,
ki je trenutno v ospredju mednarodne
javnosti, meri 649.969 kv. km in od tega
je več kot 75 odstotkov ozemlja nerodo-
vitnega. Tam živi po oceni okoli 19 mili-
jonov ljudi, od katerih je največ Afgan-
cev (okoli 60 odstotkov), ostali pa so
Tadžiki, Hazarejci berberi, Uzbeki in
drugi. Samo okoli deset odstotkov ljudi
je pismenih. Zelo je razširjen islam. Pre-
teklost Afganistana je burna, predvsem
pa njegovih poslednjih 20 mesecev.
Do aprila 1978. leta je bil Afganistan
zaostala fevdalna država, ki pa je bila
progresivna v svoji zunanji politiki, saj
od začetka pripada gibanju neuvršče-
nih. V letu 1978 pa je prišlo do revoluci-
je, ki sta jo vodila ljudska demokratska
stranka in predsednik M. N. Taraki. Po
bombnem napadu na predsedniško pala-
čo in uporabi tankov je bil stari režim
strt. Cilj revolucije je bil preobraziti Af-
ganistan na naprednejših osnovah. Pri
taki usmeritvi je bilo treba rešiti števil-
ne probleme. In marsikaj so poskusili,
kot na primer agrarno reformo. Vendar
brez nasilja ni šlo. Ubit ni bil samo bivši
predsednik Daut in večji del njegove
družine, ampak po zahodnih virih vsaj
še 3000 ljudi, do 20.000pa je bilo pogreša-
nih. Ker omenjena stranka ni imela širše
osnove v ljudstvu, je prišlo do uporov,
predvsem do islamskega upora 12 ple-
men. Pri tem pa se je Taraki je v režim
vse bolj opiral na sovjetsko pomoč. Šest
mesecev po revoluciji skleneta Sovjet-
ska zveza in Afganistan sporazum o pri-
jateljstvu za dobo 25 let in nekaj desetin
sporazumov o pomoči.
V začetku septembra je predsednik
Taraki prisostvoval 6. konferenci neuvr-
ščenih dežel v Havani. Na poti domov se
je za nekaj dni ustavil v Moskvi, kjer je
bil toplo sprejet. Ko pa je prišel v Afga-
nistan, se je položaj zapletel. Ni še po-
vsem jasno, kaj vse se je zgodilo. Vemo
le to, da sta bila v vodstvu revolucije
Taraki in H. Amin (ki je bil premier,
vodil je zunanjo politiko, obrambo in
tajno policijo) v sporu. V obračunava-
njih, katerih namen je najbrž bil, da bi
odstranili Amina, pa je bilo uradno ob-
javljeno, da je Taraki nenadoma odsto-
pil »zaradi bolezni* (kasneje je umrl),
vodstvo Afganistana pa je prišlo v Ami-
nove roke. Kaj vse je v teh mesecih storil
Amin, ni znano. Tudi sovjetski tisk je o
njem pisal pozitivno. Postaja pa jasno,
da tudi Amin ni uspel rešiti nobenega od
velikih problemov Afganistana. Tako je
na primer ponudil roko pomiritve upor-
nim muslimanom, ki pa pobude niso
sprejeli. Vzporedno s tem se je krepila v
Afganistanu sovjetska prisotnost. In
zadnje dni lanskega leta je prišlo v Ka-
bulu do spuščanj več kot sto sovjetskih
letal, v katerih so bili sovjetski vojaki.
Prišlo je do novega državnega udara, v
katerem je bil Amin ujet, na hitro obso-
jen in ubit, vodstvo Afganistana pa je
prevzel bivši član Tarakijeve vlade, poz-
neje veleposlanik v ĆSSR, potem pa
emigrant v vzhodni Evropi.
Razvoj dogodkov, posebno pa sovjet-
ski poseg v tej neuvrščeni deželi so pre-
tresli svet, ki je sicer navajen že vsega.
Razen nekaterih najožjih sovjetskih za-
veznikov, so dežele v svetu obsodile sov-
jetsko pomoč. Sovjeti to »pomoč« ute-
meljujejo s povabilom afganistanske
strani (čeprav ni jasno, ali jih je povabil
Amin, kije bil likvidiran, ali novi šef, ki
pa takrat še ni imel pooblastil). Zahod,
ZDA in vsi ostali, so reagirali blokov-
sko. V svetovnih informacijah se sovjet-
ski poseg vse bolj naziva: intervencija,
invazija, okupacija. O tem je razpravljal
varnostni svet OZN, pa mu ni uspelo
skleniti karkoli zaradi sovjetskega veta.
Tisto, kar je že zdaj zelo jasno, pa je
naslednje. Vsak narod naj ima pravico,
da odloča o sebi. In dalje: ni razlogov, ki
bi lahko opravičili vojne posege iz ene
države v drugo. To je v nasprotju s poli-
tiko neuvrščenih in z osnovami, na kate-
rih temelji OZN. Rešitev torej ni v raz-
širjanju blokov, ne v blokovskem udri-
hanju nazaj, ampak v neuvrščenizaciji
sveta in reševanja njegovih številnih
včerajšnjih, današnjih in prihodnjih
vprašanj.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 10. januar 1980
EKOLOŠKA IN EKONOMSKA SANACIJA CINKARNE CELJE
BREZ IZGUB, FILTRA PA DELATA
Pobudo imajo v rolcali, za denar se še ne ve!
Pred koncem starega leta
1979 so v celjski Cinkarni
pripravili tiskovno konfe-
renco, s katero so želeli po-
spremiti v obratovanje oba
elektrofiltra, ki sta začela
delovati v noči med 21. in
22. decembrom v tovarni -
tozdu titanovega dioksida.
Najbolj preprosto poveda-
no, pomeni učinkovitost
obeh velikih filtrov, da od
prejšnje dnevne porcije
1440 kilogramov SO2, dobi-
va celjski zrak vsaj iz tovar-
ne TÌO2 sedaj «le« 30 kilo-
gramov. To je nesporno
imeniten dosežek celjske
Cinkarne na ekološkem po-
dročju in v okviru dogovor-
jene ekološke sanacije!
Pomembno je še poudari-
ti, da gre pri vsem projektu
elektrofiltrov, ki ga je v sode-
lovanju z nemško firmo Lur-
gi vodila skupina domačih
strokovnjakov pod vod-
stvom dipl. ing. Antona Žer-
java, za skoraj tri četrtine do-
mačega znanja in tehničnih
rešitev ter za izredno kratke
roke izdelave in uresničitve
tega projekta.
čeprav gre pri omenjenih
elektrofiltrih za del, čeprav
pomemben, iz vsega svežnja
ekološko-sanacijskih proble-
mov in nalog, tudi najtesneje
povezanih z ekonomsko sa-
nacijo, kaže omeniti znatne
težave, ki jih je imela in še
ima Cinkarna pri zagotovitvi
sredstev za ekološki del pro-
grama sanacije. Tako so bila
sredstva v celoti zagotovlje-
na na podlagi garancij oziro-
ma pogodbe šele 14. decem-
bra 1979; doslej je Cinkarna
lahko koristila od skupnega
zneska 151,000.000 dinarjev
le 10,000.000 dinarjev in sicer
iz zneska 36,437.000 dinarjev
za ostale tozde izven tozda
TÌO2. Iz zneska 58,629.000 di-
narjev je bilo mogoče do
konca prejšnjega leta na
podlagi garancije rapublike
Slovenije in občine Celje re-
fundirati 32,761.000 dinarjev,
ostanek bo na razpolago le-
tos. Prav tako bo šele letos
na razpolago tudi znesek po-
slovnega partnerja iz Nem-
ške demokratične republike
v višini 56,329.000 dinarjev.
Cinkarna Celje je kljub tem
finančnim težavam in zaka-
snitvam uporabila sredstva
iz tekočega poslovanja v viši-
ni 78 milijonov dinarjev, s či-
mer je zagotovila uresničitev
znatnega dela svojega ekolo-
škega programa..V ta del so-
dita nedvomno oba nova
elektrofiltra pri tovarni TiO^.
V Cinkarni trdijo, da kljub
dobro zastavljenemu progra-
mu celotne sanacije, zlasti
pri tistem delu, kjer bi lahko
najbolj korenito zmanjšali
žveplo v dioksid v celjskem
ozračju, še vedno ostajajo
več ali manj praznih rok. To
je vprašanje »nove žveplene
kisline«! Zaradi lanskega
»vročega ekološkega polet-
ja« in stališč celjske družbe-
nopolitične skupnosti o ^'seh
ekoloških pogojih pri grad-
nji »nove žveplene.kisline«.
sedaj vso novo naložbo bre-
meni nova teža zadnjih po-
dražitev za - reci in piši -
54,32 odstotkov oziroma od
prejšnjih 311 milijonov na
sedanjih 480 milijonov di-
narjev po zadnjem investicij-
skem elaboratu!
Izvršni svet celjske občin-
ske skupščine po izjavah
glavnega direktorja Cinkar-
ne Bernarda Krivca zagotav-
lja skorajšnjo izdajo lokacij-
skega in nato še gradbenega
dovoljenja za gradnjo »nove
žveplene kisline«, saj so vsi
zahtevani ekološki pogoji že
izpolnjeni. Kljub zagotovi-
lom izvajalcev, da bi »kisli-
na« lahko začela obratovati z
letošnjim prvim oktobrom,
je datum močno vprašljiv,
saj je v vsem cinkarniškem
kislinsko-naložbenem zača-
ranem krogu sedaj še popol-
noma v zraku zadnji podraži-
tveni finančni krog iskanja
in dogovarjanja novega de-
narja, novih 170 milijonov
dinarjev.
Dejstvo je, da Cinkarna
Celje stopa v leto 1980 brez
izgub kateregakoli svojih
tozdov, da elektrofiltra v
TÌO2 močno zmanjšujeta ko-
ličine SO2 v zraku in da se
postopno uresničuje ves
sveženj ekoloških sanacij-
skih nalog. Vsekakor ima
sedaj Cinkarna pobudo v
svojih rokah in tega ne kaže
prezreti!
MITJA UMNIK
CELJE
NERAZLOŽENI VAGONI
Primer, Iii se ne sem več ponoviti
Dejstva govorijo, da so po-
nekod in nekateri ljudje vze-
li novoletno praznovanje kar
preveč zares, tako zares, da
je zaradi nerazloženih vago-
nov prišlo v dneh po novo-
letnih praznikih do zastojev
v železniškem prometu. Od
okrog 7000 tovornih vago-
nov, s katerimi razpolaga že-
lezniško gospodarstvo v Slo-
veniji, jih je 3. januarja letos
na železniških postajah in in-
dustrijskih tirih čakalo na
raztovarjanje kar 5659. Dan
za tem se je to število zmanj-
šalo na 4501 vagon.
Takšno negospodarno ob-
našanje pomeni ne le veliko
škodo, pač pa ogroža tudi za-
loženost industrije z repro-
dukcijskim materialom in
prav tako preskrbo prebival-
cev v mestih.
Kako je bilo z nerazloženi-
mi vagoni v Celju?
Po informacijah predstav-
nikov železnice je bilo stanje
v Celju manj zaskrbljujoče.
Celjsko gospodarstvo je ime-
lo več posluha za težave že-
leznice ter je hitreje reagiralo
na poziv, da je treba vagone
čimprej raztovoriti. Tako je
bilo v petek, 3. januarja letos,
v Celju neraztovorjenih 326
vagonov, v soboto, 4. januar-
ja pa 309. Dne 7. januarja so
imeli največ neraztovorjenih
vagonov: Javna skladišča 38,
Železniški avtoprevoz 43,
LIK Savinja 36 in Carinarni-
ca 134 vagonov.
Zagotovo obstajajo tudi
objektivni razlogi za nepra-
vočasno razkladanje vago-
nov. Carinarnica, na primer,
ni mogla blaga cariniti zaradi
pomanjkljive dokumentaci-
je. Banke zaradi določenih
sprememb v uvoznem reži-
mu niso potrjevale akrediti-
vov. Poslovni partnerji Že-
lezniškga avtoprevoza niso
imeli organiziranega prevze-
ma blaga, itd., itd.
Vsekakor drži dejstvo, da
je ostalo tudi v Celju preveč
nerazloženih vagonov. Ne
gre zdaj samo za to, da bodo
tisti, ki vagonov niso pravo-
časno razložili plačali vozov-
no zamudnino, kar pomeni
nepostreben strošek na ra-
čun delavcev, marveč tudi za
to, da je zaradi pomanjkanja
razpoložljivih vagonov na-
stala velika gospodarska
škoda, katere posledice bo-
mo čutili vsi.
Bilo bi prav, če bi v delov-
nih organizacijah ugotovili,
kdo je kriv, da vagoni niso
bili pravočasno razloženi in
krivce poklicali na odgovor-
nost, svoje delo pa v bodoče
organizirali tako, da do po-
dobnih zastojev ne bo več
prihajalo.
AVGUST RIBIC
ČESTITKE OB 60-LETNICI MIRKA BIZJAKA
Ob 60-letnici Mirka Bizjaka so uglednemu družbeno-
političnemu delavcu in revolucionarju, zdaj pa gene-
ralnemu direktorju Rudarsko elektroenergetskega
kombinata Velenje ob jubileju čestitali član predsed-
stva SFRJ Sergej Kraigher in Lidija Sentjurc, predse-
dnik Predsedstva SRS Viktor Avbelj, predsednik CK
ZKS France Popit, predsednik skupščine SRS Milan
Kučan in predsednik IS skupščine SRS dr. Anton
Vratuša.
T. V.
ŠENTJUR: »TOLO« V SVET
Kolektiv Tovarne lahke obutve »Tolo« je lani po-
novno našel pot v svet. Sklenil je prve izvozne po-
godbe s Svedi in Nizozemci. S tem si je kolektiv zago-
tovil dobršen del deviz za nakup prepotrebnega mate-
riala v tujini.
Kolektiv, ki šteje 350 članov, po večini žensk, je
lanski letni proizvodni in finančni načrt kljub nekate-
rim objektivnim težavam dosegel in presegel.
E. RECNIK
NOVO GLASILO - SAVINJA
V organizaciji združenega dela LIK Savinja Celje je
koncem decembra izšla prva številka novega glasila
Savinja. Kot so zapisali v uvodniku novega glasila, je
bila obveščenost delavcev v tej delovni organizaciji
doslej skromna, z novim glasilom pa jo želijo razmah-
niti in popestriti. Prva številka obeta kakovostno gla-
silo, saj prinaša mnogo zanimivega branja tako o pro-
blemih kombinata, kot tudi o vprašanjih samoupravne
organiziranosti, izobraževanja in drugem. Glavni ure-
dnik glasila je Jože Dolenc, glasilo pa bo izhajalo en-
krat mesečno.
DS
Veliko sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva ter
prijetne vožnje vam želi v novem letu 1980 -
ZDRUŽENJE PRIVATNIH AVTOTAXIJEV
OBČINE CEUE.
NON STOP
izvršujejo naslednje usluge;
-	prevozi oseb doma in v tujino,
-	prevoz kosovnega blaga do 750 kg
-	prevoz kamp prikolic in čolnov
-	spremstvo prevoza večjih tovorov
-	vlečna služba.
Priporočamo se na naslednje tel. štev.:
taxi centrala (063) 23-750; radio taxi (063)
23-328, (063) 25-340.
PITNA VODA
INPROBLEMI
Živimo v deželi, ki je
sorazmerno bogata z vo-
do, toda živimo tudi v ča-
su, ko postaja čista, pitna
voda vse bolj cenjena in
iskana. V Celju smo se te-
ga dejstva zavedali zlasti
pred leti, ko je vode pri-
manjkovalo. Lani je bilo
v tem pogledu dosti bolj-
še. Toda, kakšni so vidi-
ki? Na vsak način silijo v
iskanje rešitev, kajti tudi
poraba vode se veča iz
dneva v dan, iz leta v leto.
Da, v Celju smo imeli
lani dovolj pitne vode.
Zasluge za to ima vseka-
kor novi vir, to je zajem
Hudinje s čistilno napra-
vo v Vitanju, ki dodaja v
omrežje od 60 do 80 litrov
na sekundo. Razen tega
so bile lani tudi meteoro-
loške razmere s stališča
vodooskrbe dokaj ugo-
dne.
Lani je bilo iz mestnega
vodovoda porabljenih
okoli šest milijonov ku-
bičnih metrov vode. Naj-
večji potrošnik so gospo-
dinjstva, ki so od te koli-
čine porabila okoli 42%,
zatem je 25% odpadlo na
ostalo javno porabo, 32%
na industrijo ter le 1% na
obrt.
RazisTcave so pokazale,
da imamo v bližnji okolici
Celja, predvsem v Medlo-
gu, zadostne količine vo-
de za povečane potrebe
vse do 1985. leta. Do tedaj
bo torej vse v redu. Kaj pa
potem? Po tem obdobju
bo treba poseči po bolj
oddaljenih vodnih virih
in seveda to vodo po ce-
veh pripeljati v Celje. Za
rešitev te izredno zahtev-
ne naloge, imajo pri
TOZD Vodovod celjske
Komunale pripravljenih
pet različnih variant. To
so tudi variante, katerih
uresničitev bi krila potre-
be po pitni vodi do leta
2000. Stiri možnosti obde-
lujejo zajem oziroma in-
filtracijo Savinje na ob-
močju Spodnje Savinjske
doline, peta pa zajem izvi-
rov v Gornji Savinjski do-
lini. (O njih prihodnjič ne-
kaj več.)
ZAPOSLOVANJE V GOSPODARSTVU
UOKVIRJENO
Režijo bo treba zmanjšati
v gospodarskih ukrepih
znotraj temeljnih organiza-
cij združenega dela zasluži
več razmišljanj in akcij pro-
blematika zaposlenosti. Za
lani so v Celju z resolucijo
predvidevali 3% rast števila
zaposlenih. Ob koncu lan-
skega septembra pa so ugo-
tavljali že močno preseganje
resolucij skih okvirov.
Tako je v Celju zaposle-
nih že skoraj 40.000 tisoč
delavcev in nič ne kaže, da
bi si v kolektivih bolj priza-
devali za umirjeno rast za-
poslovanja. Med drugim tu-
di zato, ker delavcev pri-
manjkuje. Izredno zanimivo
pa je, da celjska industrija,
ki ima največ zaposlenih, iz-
kazuje celo padec v zaposlo-
vanju. Največ novih moči
so zaposlili v obrti in stori-
tvenih dejavnostih, v stano-
vanjsko-komunalnem go-
spodarstvu, na področju fi-
nančno tehničnih in poslov-
nih storitev in v vodnem
gospodarstvu. Najmanj so
na novo zaposlovali v grad-
beništvu in v družbenopoli-
tičnih organizacijah ter inte-
resnih skupnostih.
Za lansko gibanje zapo-
slovanja v Celju torej velja,
da so v interesnih skupno-
stih upoštevali priporočilo
in sklepe ter niso namestili
novih delavcev. Zelo značil-
no pa je, da med kadrovski-
mi potrebami še vedno pre-
vladujejo iskanja delavcev
ozkega profila. Zmanjševale
so se potrebe po delavcih s
poklicno, srednjo, višjo in
visoko izobrazbo.
Takšni kazalci ne kažejo
na ugodna gibanja v celj-
skem gospodarstvu oziroma
na njegove razvojne usmeri-
tve. Se en podatek je zelo
zanimiv - v lanskih prvih
devetih mesecih so v celjski
občini zaposhli čez šest sto
delavcev iz drugih republik
in deset zdomcev.
št. 1 - 10. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
PROČ S STARO
OBLEKO!
V temeljnih organizacijah
združenega dela in v krajev-
nih skupnostih je še mnogo
osnovnih organizacij zveze
komunistov, za katere lahko
rečemo, da delujejo izven
političnega sistema. Da delu-
jejo na star način, tako, da se
v okviru osnovne organizaci-
je člani dogovorijo o vseh
vprašanjih, ki sicer žulijo nji-
hovo sredino in sprejmejo
stališča in sklepe, ki so za
komuniste obvezujoči. Ure-
sničevati jih morajo v delav-
skem svetu, v sindikatu, so-
cialistični zvezi, v krajevni
skupnosti...
Seveda tudi takšna pot de-
lovanja osnovnih organizacij
zveze komunistov ni zgreše-
na. Vendar je preživela, oble-
čena v obleko starih od-
nosov. Res je, da se morajo
komunisti dogovoriti o os-
novnih usmeritvah, da mora-
jo sprejeti stališča o posa-
meznih vprašanjih vsako-
dnevne družbene prakse.
Toda takšni aktivnosti manj-
ka še drugi del. Tisti del, ko
komunisti iz najrazličnejših
delegatskih teles, iz delav-
skih svetov, konferenc sindi-
kata, iz skupščin, samoup-
ravnih delovnih skupin pri-
našajo pestro in raznovrstno
problematiko v osnovno or-
ganizacijo zveze komuni-
stov, se v njej dogovorijo o
konkretnih in skupnih stali-
ščih ter šele nato ta stališča
tudi uresničujejo v okvirih
posameznih subjektov poli-
tičnega sistema. Ni dosti os-
novnih organizacij, ki delu-
jejo na ta način in verjetno bi
veljalo delež »krivde« za to
iskati tudi v premajhni uspo-
sobljenosti komunistov.
i*rav zato pa bodo morali ko-
munisti v prihodnje nameni-
ti prav iskanju ustrezne vlo-
ge osnovnih organizacij več-
jo pozornost. S tem v zvezi
zato ni odveč omeniti tudi
zahtevo Medobčinskega sve-
ta ZKS Celje, da bi morala
sleherna osnovna organiza-
cija zveze komunistov pri-
praviti pregled aktivnosti in
neposredne prisotnosti svo-
jih članov v političnem živ-
ljenju, v okolju, kjer živijo, v
samoupravnih organih, or-
ganizacijah in drugih sub-
jektih političnega sistem^.
DAMJANA STAMEJCiC
ZA TKS NAMESTO
0,69% SAMO 0,67%!
Nekaj dni pred koncem lanskega le-
ta je bilo tudi več sej skupščin samo-
upravnih interesnih skupnosti, med
njimi tudi 8. seja Telesnokultume
skupnosti. Skupščina je bila, kljub do-
kaj neugodni uri (ob dvanajstih) in
neugodnemu dnevu (tik pred prazni-
ki) dobro obiskana, proti pričakovanju
pa je kljub izredno zahtevnemu dnev-
nemu redu trajala samo nekaj več kot
dobro uro. Verjetno gre v prejšnjih
dveh postavkah iskati vzrok za takšno
stanje. Med najpomembnejšimi točka-
mi sta bili brez dvoma sprejetje pro-
grama in finančnega načrta za letošnje
leto. Nekoliko se je zataknilo pri pri-
sp>evni stopnji, katero so predlagali v
višini 0,69% od bruto osebnih dohod-
kov, po krajši razpravi pa so po glaso-
vanju sprejeli 0,67%. Proti takšnemu
predlogu oz. za prvega so bili samo
delegati Metke, Ema, Lik Savinja, In-
grada in Cinkarne, medtem ko se je
delegat Železarne Štore vzdržal. Prav
gotovo pa bo znižana prispevna stop-
nja še otežila že tako otežen program
telesne kulture v celjski občini.
Delegati so se strinjali s pristopom k
samoupravnemu sporazumu o združi-
tvi v LB Splošno banko Celje ter razre-
šili dosedanjega člana IO ÍKS Boruta
Alujeviča in na njegovo mesto izvolili
Jureta Klanj ška iz Slovenija avta Ce-
lje.
T. VRABL
ZAVRNJEN ODLOK O
PRISPEVNIH STOPNJAH
Zadnji četrtek v decembru lani
so na ločenih sejah zasedali vsi tri-
je zbori celjske občinske skupšči-
ne. Navzlic že novoletnemu razpo-
loženju, so bile seje več kot delav-
ne. Sicer pa je tudi predlog dnev-
nega reda zahteval odgovorno de-
lo. In takšno je tudi bilo.
Razprava o uresničevanju dele-
gatskih odnosov v občini je potr-
dila ne le velik korak naprej, mar-
več tudi nekatere pomanjkljivosti
in zato naloge pri nadaljnjem utr-
jevanju delegatskega sistema.
Tudi poročilo o izvrševćuiju
sklepov občinske skupščine za po-
speševanje razvoja malega gosjx)-
darstva v občini je naletelo na ve-
lik odmev. Značilno je, da so bili
delegati zbora krajevnih skupnosti
pri tem bolj odločni in so terjali
od izvršnega sveta tudi odgovore
na nekatera vprašanja, tako glede
urejevanja novih lokalov za stori-
tveno obrt, glede pokojninskih
vprašanj zasebnih- obrtnikov itd.
Vtem, ko sta zbor krajevnih
skupnosti in družbenopolitični
zbor sprejela predlog odloka o pri-
spevkih za posamezne družbene
dejavnosti, ki jih plačujejo zave-
zanci, ki niso sklenili samouprav-
nih sporazumov za leto 1980 za
kulturo, socialno skrbstvo, otro-
ško varstvo, izobraževanje, telesno
kulturo, zdravstveno varstvo, za-
poslovanje in za požarno varnost,
se delegati zbora združenega dela
niso strinjali ne samo z odlokom,
marveč tudi ne s predlogom, da bi
ga obravnavali in sprejeli po hi-
trem postopku. Tako seveda od-
lok ni bil sprejet Razprava o tem
vprašanju pa je opozorila na nujno
varčevanje tudi v družbenih de-
javnostih, nadzilje na dejstvo, da
naj tudi na tem področju uveljavi-
jo selekcijo in prioriteto v financi-
ranju novih naložb. Prav tako niso
bila odveč vprašanja, katere stop-
nje sploh veljajo, saj so se pojav-
ljale zelo različne v času priprav
na sejo ne glede na to, da so dele-
gati šele pred začetkom seje dobili
končni predlog. Prevladovalo je
torej mnenje, da je treba stabiliza-
cijske ukrepe uveljaviti s polno
močjo tudi v negospodarstvu.
Glede na to, da je zbor združe-
nega dela zavrnil predlog odloka
oziroma odlokov za sleherno po-
dročje posebej, je bil odlok v celo-
ti zavrnjen, kéir pomeni, da bodo
delegati vseh zborov o prispevnih
stopnjah za družbene dejavnosti
še razpravljali in odločali.
V končnem delu zasedanja so
zbori sprejeli še nekaj odlokov fi-
nančnega in urbanističnega zna-
čaja.	M. BOŽIČ
SKUPŠČINI
KSC NA ROB
Že na robu starega leta je
bila skupščina kulturne
skupnosti v Celju. Tudi na
robu sklepčnosti, tako kot
približno zadnji dve. Nehote
se seveda človek vpraša, kje
so delegati, kajti njihovo
kronično pomanjkanje se ve-
dno kaže v zborih porabni-
kov, manj v zborih izvajal-
cev.
Ko poslušaš potem razpra-
vo, se kmalu izkristalizira sli-
ka, ki govori tole: delegacije
delajo slabo ali sploh ne de-
lajo. Delegati niso medseboj-
no obveščeni, kaj počnejo na
skupščinskih sejah in se zato
zgodi, da delegat na tej skup-
ščini vprašuje skupščino o
stvareh, ki jih je razrešila na
prejšnjem zasedanju, pa mu
kolega delegat tega ni pove-
dal.
Kako potem dela delegaci-
ja: kako pristopa k gradivu,
ki ga tiskamo na tone in tone
in to stane v enem letu težke
milijone.
Delegatska informacija še-
pa. Brez dvoma, pa kljub te-
mu, da tiskanega gradiva ne
manjka. Nič ne bi bilo boljše,
če bi tega gradiva bilo manj,
in nič boljše ne bi bilo, če bi
ga bilo še več. Zdi se, da je
delegatom to gradivo prišlo
prav za prenekateri izgovor.
Enkrat ga je preveč, kdo bi
se videl iz te solate, drugič ga
je premalo, kdo bi raztunel
stvar, če je preskopo pred-
stavljena!
Ko je šlo na zadnji skup-
ščini za povečano stopnjo, ki
naj bi jo odmerjali za kultur-
ne potrebe občanov v celjski
občini, si dobil vtis, da dele-
gati ne glasujejo za program.
ampak za stopnjo. Saj to je
vseeno, bo kdo rekel. Na vi-
dez že, sicer pa je med tema
dvema postavkama velika
razlika. In tu tiči zajec.
Nepoznavanje gradiva, ne-
poznavanje problematike je
kriva odnosu do vsega: kaj
bomo brali, kaj bomo gledali
v gledališču, kaj v kinu,
kakšne bomo imeli likovne
razstave, koncerte, kakšne
bodo hiše v mestu, kako bo-
mo skrbeli za kulturno dedi-
ščino v arhivih ali objektih,
spomenikih, itd. Kaj niso to
temeljna vprašanja našega
kulturnega razvoja? Kakšni
ljudje pa smo, da si upamo
reči, da nas to zanima?
In koliko to zanima komu-
niste v delovnih organizaci-
jah in v krajevnih skupno-
stih? Pa mladinsko organiza-
cijo, pa sindikalne delavce?
Kako ti ocenjujejo delo svo-
jih delegatov in delegacij, ali
pogrešajo kakšno informaci-
jo (tudi povratno, seveda), ali
so samo zadovoljni s tem, da
so delegate določili, pa bo
mir za štiri leta? Kaj nikogar
več ne zanima, kam gre de-
nar iz delavčevega, pa tudi iz
direktorjevega žepa?
Tu je temeljno vprašanje
delovanja delegatov, gradivo
ne more biti izgovor. Ce si
kdo gradi hišo, je pripravljen
predelati gore gradiva, da ja
ne bo kaj narobe, četudi ni
strokovno usposobljen za
gradnjo, še manj za nadzor,
ampak je pri stvari zraven. Z
vsem svojim bistvom.
Razmislimo! Celo leto nas
DRAGO MEDVED
KAJ JE S POTROŠNIŠKIM
SVETOM V TRNOVLJAN?
Na pobudo Krajevne konference SZDL v Trnovljah
so se pred kratkim zbrali predsedniki delegacij, po-
dodborov, komisij in sekcij ter ocenili delo in nekatere
probleme. Ugotovili so, da potrošniški svet ne dela.
Zato so znova opozorili na njegovo dejavnost in tudi na
problem Merxove trgovine. Pričakujejo, da bodo v
naslednjih letih rešili to vprašanje.
Veliko so govorili tudi o kanalizaciji, vrh tega bodo
predlagali Izletniku, da uvede lokalno avtobusno
progo tudi v Začret, in to ob sobotah in nedeljah.
Ko so ocenili delegatske odnose, so potrdili, da je
nekaj delegatov nedelavnih. Zato se bodo z njimi po-
govorili. Sicer pa so ugotovili, da se je delo krajevnih
družbenopolitičnih organizacij razmahnilo, odkar so
dobile nove prostore.
VIKTOR DOBRISEK
KOMENTAR o KULTURNIH DROBTINICAH IZ DELEGATSKE KLOPI
Zavedam se, da se podajam na pot, ki mi
f>o navrgla herezijo. A ne morem drugače,
čeprav sem sam kriv, da sem zajadral v
vode kulturne politike.
Bil sem delegat na zadnji seji skupščine
kulturne skupnosti Slovenije. Delegat ni-
sem bil prvič in edinokrat. Zato sem tudi
na to sejo odhajal z vozlom v želodcu. Ra-
zmere, v katerih seje našla kulturna skup-
^^ost laške občine na pragu novega in hkra-
ti zadnjega leta minevajočega srednjeroč-
n^ga obdobja, so porazne. Občinska koor-
dinacija je glede na ustvarjeni presežek
znižala stopnjo s ciljem, da razbremeni go-
spodarstvo v občini, ki mu tudi ne cvetejo
''ožice. Kljub dejstvu, da je po problemski
konferenci ZK o kulturi v tej občini v Stali-
nih, priporočilih in sklepih marsikaj po-
vedanega, do pričakovanega povišanja
stopnje, glede na razmah kulturne dejav-
nosti ni prišlo. V skrbi za uresničitev sicer
skromnega programa smo trepetajoče ča-
kali, kako bo s stopnjo za skupni slovenski
Program. Presenečenja ni bilo, predložena
J^ bila valorizacija. Navzgor seveda in to v
času, ko je večina občin, tudi laška, svojo
stopnjo že objavila. Skupščina kulturne
skupnosti laške občine se je odločila na-
sprotovati tako občinski in v njej zapopa-
deni republiški stopnji s pridodano valori-
zacijo. S temi stališči sva delegata rajžala
v Ljubljano.
Ko se je na seji sprožil plaz nasprotova-
nja povečani stopnji za skupni slovenski
program, ko je 20 »desidentov* v komajda
sklepčnem sestavu delegatske skupščine
postavilo glasovalni izid pod vprašaj, je
sledila, rekel bi, žolčna protireakcija.
Rečeno je bilo, da se opričniško obnaša-
mo do odločitve samoupravno organizira-
nih delavcev v združenem delu, da smo
poštarji občinskih koordinacij brez lastne
presoje in da je itak vsaka razprava odveč,
ker je stopnja že objavljena v Uradnem
listu in da se bo Služba družbenega knjigo-
vodstva po tem ravnala. Ne bi našteval
vseh oblik ¡»dokazovanja^, da ne more biti
drugače, kot predlagatelj sklepa predlaga.
Zahteva, da je bilo treba pri glasovanju za
in proti celo vstajati in se razkazovati (za
fuj in bravo), je najmanj metoda psihične-
ga pritiska.
Seveda so argumenti vnetih zagovorni-
kov finančne realizacije skupnega progra-
ma bili tehtni, tehtni pa so bili tudi argu-
menti delegacij iz številnih občin, ki niso
bile pripravljene dvigati roke kar tjavdan.
Resnica je bila eno, resnica tudi drugo. In
ker je skupni program vrsto let sem vedno
sfinanciran do tisočinke, je jasno, katera
od resnic ostaja bolj ali manj praznih rok.
Razprava v tem slogu je potekala nekaj
tednov, potem ko je na slovenskem aktivu
,komunistov kulturnih delavcev vel čisto
drugačen veter, ko je bilo nezadovoljstvo
nad dosedanjo prakso dovolj jasno in gla-
sno izpričano.
Razmišljal sem v delegatski klopi o tem,
kako prelepo bi bilo, če bi se vnema za
neokrnjenost skupnega programa razširila
tudi v celokupno skrb za kulturo na Slo-
venskem, ko že tako vneto zatrjujemo, da
je kultura ena sama, da se ne deli na repu-
bliško in občinsko ali celo krajevno, da se
deli na dobro in slabšo kulturo. Se morda
ta slednja različica pokriva s hierarhično
lestvico?
Razmišljal sem tudi o besedah o nujnosti
povezovanja v regijah, ki so bliže kulture
žejnim delovnim ljudem, ki so ostale le
besede. Zato pa sem z grenkobo opazoval
regijsko razglašeno »telovadbo« v glaso-
valnem postopku. Že morajo imeti stari
Rimljani prav: Divide et impera!
In še nekaj sem razmišljal. So nas prete-
čena leta česa naučila. Vem, da se nenehno
trenje na skupščini kulturne skupnosti
Slovenije »post festum« demonstracije.
Bomo na pragu novega srednjeročnega na-
črta ustvarili tako materialno delitveno
razmerje, da bi tudi samoupravno vzdušje
v tej sferi pristnejše.
Dobro zdravilo za boljše odnose in ra-
zmere bi bila ločitev stopenj za skupne in
občinske programe, kot to že dolgo imajo
nekatere druge samoupravne interesne
skupnosti.
In ker je bilo že toliko besed o odločitvi
združenega dela, bi bilo prav, da bi sestav-
lja Ici skupnega programa kdaj prisluhnili
mnenju neposrednih proizvajalcev, ko jim
predočimo delitveno razmerje za skupni in
občinski program in nas, delegate, napotu-
jejo naj se, za božjo voljo, uskladimo na
ravni republike. To isto poslušamo na se-
jah v Ljubljani, vendar v obratno smer.
Cisti obupi
JURE KRAŠOVEC
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 10. januar 1980
OBISK V CELJSKI PORODNIŠNICI
ŠAMPANJEC ZA SREČO
Med sedmimi deklicami na čelu fantič!
Takrat, ko smo si naz-
dravljali, poljubljali in sti-
skali roke z najboljšimi že-
ljami po zdravju in vsem sa-
mo dobrem v letošnjem letu
ter so nebo parale čarobno
svetleče ter otroško pisane
rakete, so v porodni sobi
celjske porodnišnice dela-
li... Pravzaprav so delali že
pred tem, vendar tokrat je
šlo zares...
Za njih takrat, ko sta se
oba kazalca poljubila, ni bilo
počitka in veselja, ampak de-
lo z eno samo željo, da poma-
gajo na svet prvemu letoš-
njemu državljanu rojenemu
v celjski porodnišnici. Dobre
tri minute po komaj rojenem
Novem letu je pogumno za-
jokal v ta naš mili svet 3360
gramov težak, predvsem pa
zdrav fantič, za katerega sta
že prej mati, devetnajstletna
Cvetka Bobik in mož Zden-
ko določila ime Boštjan!
Srečen začetek Novega
leta!
Tako kot že nekaj let nazaj
smo se tudi tokrat v jutru 2.
januarja napotili v celjsko
porodnišnico, da v imenu
uredništva Novega tednika
in Radia Celje ter ob sodelo-
vanju Trgovskega podjetja
MODE čestitamo srečni ma-
mici. Sprejel nas je dežurni
zdravnik dr. Milan Bekčič, ki
ni skrival veselja nad sreč-
nim dogodkom, kakršnih je
sicer navajen, vendar tisti v
novoletni noči so le nekaj
posebnega, svečanejšega in
prijetnejšega.
»Porod je bil povsem
spontan brez vsakršnih mo-
tenj ali naših pripomočkov.
Mati Cvetka Bobik je prišla v
bolnico na Silvestrovo zve-
čer ob 20. uri. Do 21. ure smo
jo pripravili in tri minute po
slovesu od starega leta je že
rodila. Ob tem naj povem za-
nimivost, da je že po predho-
dnih pregledih imela za po-
rod določen točno 1. januar.«
Ob tem je naš Drago Me-
dved takoj pripomnil, da bi
se po takšnem planskem de-
lu morali vzgledovati tudi
naši gospodarstveniki, pa bi
potem bih njihovi porodi laž-
ji in koristnejši, predvsem pa
brez nepotrebnih zamud...
V dežurni ekipi so bih: dr.
Milan Bekčič, dr. Vladimir
Veber, babici Rezka Mulej in
Jožica Vran ter otroške se-
stre Olga Herič, Tinca Oblak
in Sonja Sovič. Nočna dežur-
na na oddelku je bila Jožica
Kukovič.
Zadnja v lanskem letu je
ob 19,20 rodila punčko Ehza-
beta Kolar iz Home 8 pri Na-
zarju, prva za Cvet'ko Bobik
pa ob 3,30 Marija Strašek,
kuharica v Atomskih topli-
cah, sicer pa iz Kristan vrha
77, p. Podplat in to deklico.
Do 2. januarja dopoldne je
bilo osem porodov, od tega
samo prvi deček, vse ostalo
pa deldice! Vodja je rojen...
Sicer pa se je v lanskem letu
v celjski porodnišnici rodilo
2991 otrok, kar je nekaj manj
kot leta 1978, ko jih je bilo
preko 3000.
Ob obisku je bila Cvetka
Bobik živahna, kot le malo-
katera, ki podari življenje
otroku. Povedala je, da z mo-
žem stanujeta pri starših in
da zaenkrat problemov s sta-
novanjem nimata. Skoraj ce-
lotna družina pa je »abonira-
na« na delo v zreškem Unior-
ju, saj tam dela Cvetkin oče
pa mož. Cvetka sama in njen
brat, do nedavnega pa tudi
njena sestra. Doma je sama
mama! Klena družina, kot je
kleno Unior j evo orodje...
Cvetka in Zdenko sta se po-
ročila lani 1. decembra. Na
vprašanje, če bo še rodila, pa
je kot iz topa odgovorila:
»Se, še! Brez skrbi!«
Poslovili smo se do 2. ja-
nuarja 1981 ter si zaželeli
zdravja in miru. Kajti če bo
to, potem se bomo zagotovo
spet srečali. Z enim ali dru-
gim, kot vsako leto. Kolo živ-
ljenja se vrti dalje!
Tekst: TONE VRABL
Foto: DRAGO MEDVED
LAŠKO: NOVO
LETO VSEH
OTROK
v laški občini so bili letoš-
njega novoletnega veselja
deležni vsi otroci. Iz sredstev
zbranih po sporazumu je bi-
lo storjenega veliko. Darilni
paketi so bili bogatejši že za-
to, ker so jih prizadevni lju-
bitelji otrok sami pripravlja-
И. Bilo je razdeljenih že 2800
paketov, po vseh šolah so bi-
le za otroke višje stopnje ča-
janke. Po vseh treh central-
nih in podružničnih šolah in
tudi vrtcih so bile prireditve
z lutkovnimi predstavami,
predvajanji risanih filmov,
celjski gledališčniki pa so
otrokom laške občine se-
demkrat zaigrali »Pavliho in
malo čez les«. Dedek Mraz
pa je pri tem imel ob strani
nenapovedanega »škrata«.
Vožnje z avtobusi v Celje na
obisk gledališča je grdo za-
pletel do mučnih zamud.
Tudi letos je v tej občini
organizacijo novoletnega ve-
selja vodil poseben odbor pri
občinski konferenci SZDL,
konkretno pa vodja skupnih
služb SIS Jure Jan s svojimi
ekipami. Novoletno veselje
mladine najbolj sodi v pri-
stojnost Zveze društev prija-
teljev mladine, ki pa je v tej
občini ni. Društvo je samo v
Rimskih Tophcah, medtem
ko ga v Radečah in Laškem
nimajo. Bila so, pa jim zaradi
nedelavnosti raste Matjaževa
brada. Bo drugo leto Dedek
Mraz pooblastil za svoje
praznične dni v krčih poroje-
vajočo zvezo DPM? Otro-
kom je sicer vseeno, ne bi pa
smelo biti vseeno družbi, ki
si je dolžnosti navajena raz-
porediti v ustaljenih organi-
ziranih oblikah. j. kR.
NOVI ORGANIZATORJI
OBVEŠČANJA
v oktobru in novembru lani sta Delavska univerza in INDOK
center Celje skupaj s Svetom za informiranje pri Občinski konfe-
renci SZDL organizirala in izvedla 40-urni seminar za organizatorje
obveščanja in komuniciranja v delovnih organizacijah ter skupno-
stih.
Čeprav je od 80 udeležencev seminar zaključilo le 25 kandidatov,
moramo govoriti o dokajšnji uspešnosti akcije, saj je bil to prvi
seminar, ki je posegel na področje usposabljanja delavcev, samou-
pravljalcev in delegatov, ki imajo v temeljnih organizacijah in skup-
nostih posebne dolžnosti in odgovornosti pri informiranju in uresni-
čevanju informacijsko-komunikacijskih odnosov.
Prvi uspeh je hkrati izziv in obveznost vsem drugim, da bodo v
prihodnje z večjo mero odgovornosti kadrovali delavce za takšno
delo in zato tudi za takšno ali podobno obliko usposabljanja.
Vsem, ki so seminar uspešno zaključili, sta Delavska univerza in
Indok center izročila ustrezna potrdila.	MB
CELJE: »EVROPA« ZAPRTA
Dela pri adaptaciji in graditvi novega dela hotela Evrope v Celju so
prišla v tisto fazo, da je bilo treba hotel ob koncu lanskega leta
povsem zapreti. Kot kaže, bo prekinitev poslovćinja trajala do maja
letos, torej do dneva, ko bodo začeli delati v novih in preurejenih
prostorih.
Z začasno ustavitvijo poslovanja so dobro rešiU tudi kadrovsko
vprašanje. Interna banka Sestavljene organizacije združenega dela
Emona v Ljubljani, katere del je tudi celjska Evropa, je zagotovila
stoodstotne mesečne osebne dohodke vsem zaposlenim. Sicer pa so
bili člani kolektiva sporazumno razporejeni v druge delovne organi-
zacije na celjskem območju pa tudi v hotele Emone. Vsi tisti, ki bodo
prevzeli odgovornejša delovna mesta v novem hotelu, pa so oziroma
bodo odšli na specializacije.
DARE U LAG A
MED DELAVCI
GORENJA
v prednovoletnih dneh, še
pred Dedkom Mrazom je
obiskal delavce TOZD Oro-
djarna v TGO Gorenje,
umetnik, član Mestnega gle^
dališča iz Ljubljane. Na de-
lovnih mestih v orodjarni je
postavil improvizirano gle-
dališko sceno, med vrtalni-
mi, brusilnimi strugarskimi
in drugimi stroji, prav nena-
vadno poživilo vsakodnev-
nega reda. Predstavil se je s
Partljičevo monodramo
»Nekoč in danes«, ki je v bis-
stvu dorftača naloga za enega
igralca. S to predstavitvijo,
ki je ena izmed štiridesetkrat
uprizorjenih v delovnih in
šolskih kolektivih, je navdu-
šil Gorenjčane, da bodo zgle-
du sledili Se v drugih tozdih.
J02E MIKLAVC
SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE
IMENO
Imeno je kraj, oddaljen
od Šmarja pri Jelšah 18
km in leži na nadmorski
višini 250 m. Je tipična
dolga obcestna vas, ki je
šele pred leti dobila asfalt
v povezavi z Bistrico ob
Sotli. Skozi vas pelje tudi
železnica (Kumrovec). V
Imenem se cesta odcepi
tudi preko Sotle v hrva-
ško Miljano. Zaselek
Zgornje Imeno je na seve-
ru bližje Podčetrtku,
Spodnje Imeno pa je juž-
neje od tod. Večji del hiš
leži na terasi Sotle, druge
so v sami doUni ah na po-
bočju sosednje Straže.
Razen Straže se na seve-
rovzhodu dvigajo tudi
Trebeže.
V Imenem je danes pre-
cej novih hiš, saj se je kraj
precej razvil. Posebno so
novogradnje vzklile po
potresu, ta hitra obnova
pa je kraju prinesla pre-
nekatero	zmaličeno
stavbno postavitev. Ime-
no se namreč ponaša z ne-
kaj primerki lepi starih
kmečkih hiš, pravih bise-
rov kmečke arhitekture.
Nove hiše, mnoge med
njimi montažne, so z neu-
strezno lokacijo ali dozi-
davo povsem pokvarile
videz tega zanimivega
kraja.
Kmetje se precej ukvar-
jajo z živinorejo, posebno
pa še z mlekarstovm, bih
pa so tudi poskusi pi-
ščančjereje. V kmetijstvu
je sicer precej drobne me-
hanizacije, vendar je vse
več kmetij usmerjenih.
čeprav je težko z mladi-
mi, ki so se že močno od-
selih, oziroma zaposlili v
industriji v Celju, Storah,
Rogaški Slatini in drugje.
V Imenem je kovačija,
mizarska delavnica, moč-
na je kmetijska zadruga,
trgovina je bolj skromna,
potrebovali bi večjo. Pred
dvajsetimi leti so si posta-
vili gasilni dom. Vodovod
imajo v Imenem od leta
1969, precej domačinov
pa se ukvarja tudi z od-
dajanjem sob, saj je Pod-
četrtek z atomskimi topli-
cami v neposredni bližini.
V Imenem so najbolj
razširjeni priimki Sele-
kar, Drofenik, Turk, Poči-
va všek.
Arheologi domnevajo,
da so v Imenem prazgo-
dovinske gomile.
V BESEDI IN SLIKI
DRAGOCENA KURJAVA
Drva bodo ob pomanjkanju premoga in drugih kuriv
vedno bolj iskana. Sedaj je pravi čas za pripravo, saj je
zima pred durmi in, ko nastopi je prav, da jih je dovolj
pripravljenih.
T. TAVČAR
VELENJE: ŠALEŠKA RAZGLEDNICA
Lastmk avtomobila na fotografiji, ki je nastala na križi-
šču pred avtobusno postajo v Velenju, je demonstrativno
parkiral svojega konjička skoraj pokonci, da bi dopovedal
urbanistom, gradbincem in še komu, da je ob stanovanj-
skih »skulpturah« potrebno urediti tudi prostore za parki-
ranje avtomobilov, če že ni mogoče nuditi lastnikom ozi-
roma stanovalcem v blokih tudi garaže.
Ob fotografiji se ponuja misel, da bi bilo smotrno name-
stiti na balkone blokov in po stenah poslovnih zgradb v
Velenju posebna dvigala, ki bi prinesla rešitev parkiranja.
Do takrat pa bo seveda velik prostor za parkiranje pred
Rdečo dvorano, ostal prazen.	JOŽE MIKLAVC
VELENJE: POL STOLETJA ČEBELARSKE
DRUŽINE
Člani Čebelarske družine »Mlinšek« v Velenju slavijo
50-letnico družinskega dela. S pionirskimi deh na čebelar-
skem področju je pričel zdaj že pokojni učitelj Mlinšek, po
katerem nosi družina tudi ime. Zdaj ima .52 članov, ki
gospodarijo s 504 panji.
Letos nameravajo povečati število čebeljih družin za tri
do štirikrat. Urediti morajo pašne katastre, določiti nove
lokacije za čebelnjake itd. Prav tako jih čaka še nadaljnje
delo med mladimi. Začetek te poti je na podružnični
osnovni šoh Plešivec, kjer imajo že drugo leto čebelarski
krožek.
V sredini februarja bodo pol stoletja dela počastih tudi z
razvitjem družinske zastave.	LOJZE OJSTERSEK
DOBRNA: DELAVNI BORCI
Pred kratkim so se na redni letni konferenci sešli člani
Zveze združenj borcev NOV Dobrna, ki so oceniU minulo
delo in sprejeh načrt za novo obdobje.
Ugotovih so, da je bilo njihovo delo zelo plodno. Organi-
zacija je lani zaradi smrti izgubila šest članov. Zdaj jih
šteje 94. Borci so zelo aktivni v krajevni samoupravi, v
reiznih odborih, posebno še v SLO. Lani so pripravih
uspel izlet v Umag, za dan republike vsako leto povabijo
na srečanje vdove in matere padhh borcev, lani pa so
prvič pripravih tudi silvestrovanje, ki je prav tako več kot
uspelo.	MIHAEL SVENT
VELENJE: TEČAJI NA SNEGU
V organizaciji službe za šport in rekreacijo v TGO Gore-
nje v Velenju so že decembra stekli prvi smučarski tečaji
na zimsko rekreacijskem kompleksu slovenjegraškega
Pohorja. Organizirano smučanje bo vse do marca. V šestih
tečajih bo na smučanju kar 800 delavcev Gorenja. V Gore-
nju si prizadevajo pritegniti v to delo čim več začetnikov,
organizirati obhke zimskega oddiha, gojiti tekaški šport
in igre na snegu.	jo2E MIKLAVC
št. 1 - 10. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
NA NOVOLETNEM LOVU Z ŽALSKIMI LOVCI
Ш0ЕК%Ш8Т
»Če streljaš koile ne potrebuješ vedno puške,« pravijo lovci, mi pa
dodajamo, da če bi vsi, ki streljajo kozle, bili tudi lovci, bi bila to verjetno
najštevilnejša organizacija!
Bila je zadnja nedelja v
lanskem letu, 30. decem-
bra torej. Malo predtem je
zapadlo ravno toliko sne-
ga, da je pokrajina dobila
tisto potrebno novoletno
dekoracijo, ki daje preho-
du iz starega v novo leto
posebno lepoto. Pa mrzlo
je bilo, da je stiskalo za
nohti ter drselo pod pod-
plati! In sonce se je poka-
zalo z vsemi svojimi stru-
peno ostrimi žarki, ki so
kot reflektor osvetljevali
veliko prizorišče!
Že pred osmo uro zju-
traj je bilo na ploščadi
pod starim lovskim do-
mom na Rinki prijetno ži-
vahno, kot se pač za zbor
lovcev spodobi. Spodobi
vedno, še posebej pa ob
iztekajočem letu. Nekaj
metrov visok kres je po-
gumno dajal toploto, da
se je že sneg topil.
Ko je predsednik
LD Žalec Štefan Pečolar
zahteval zbor jih je bilo
več kot petdeset. In če ob
tem dodamo, da ima dru-
žina trenutno nekaj več
kot 60 aktivnih članov,
lahko vidimo, da se je ve-
čina zbrala na zaključ-
nem letnem lovu.
Lovska družina Žalec
je bila ustanovljena že le-
ta 1945. Takrat je obstoja-
la tudi LD Pirešica. Obe
sta bili premajhni in sta
se tako leta 1949 združili v
enotno LD Žalec, katere
prvi predsednik je bil Pe-
pi Lorber. Takrat je bilo
24 članov! Med ustanovi-
telji so bili Vinko Novak,
Pepi Lorber, Vinko Seni-
ca, Janko Petriček (je bil
tudi na novoletnem lo-
vu!), Franc Kočevar, Ivan
Roje (tudi bil prisoten in
je zdaj častni predsednik
LD Žalec) in Ivan Ferlež.
Velikost lovišča žalske
lovske družine je 5310 ha,
od tega pa je 4850 ha lov-
nih površin in 460 ha ne-
lovnih. Zdaj v njihovem
lovišču v različnih časih
največ lovijo zajca (žal ga
bo verjetno treba kmalu
zaščititi, ker ga je vedno
manj) pa srnjad, fazane,
race, divjega prašiča in in
lisico ter jazbeca. Trenut-
no imajo 54 visokih prež
pa 60 solnic, 48 krmilnic
za fazane, dve obori za iz-
pust okoli 300 fazanov,
štiri krmne njive, ki jih
imajo v najemu za pride-
lavo krme za krmljenje
divjadi, nabavili pa so tu-
di 17 elekričnih patirjev!
V zadnjih letih so veliko
naredili pri izgradnji no-
vega dela lovskega doma
na idlilični turistični toč-
ki Rinki (аИ Sv. Jedert
nad Gotovljami), ki je
vsem lovcem v resničen
ponos in zadovoljstvo.
Izboljšali so tudi cesto do
koče ter uredili pomožne
prostore. Izredno veliko
dela jih čaka tudi letos,
saj bo Krajevna skupnost
Gotovlje organizator ob-
činskega praznika Žalca
ter naj bi ob tisti priložno-
sti bila osrednja priredi-
tev prav na prostoru lov-
ske koče na Rinki.
Starešina LD Žalec Šte-
fan Pečolar: »Do takrat
moramo asfaltirati cesto
do koče (nekaj sto me-
trov) pa plato za veselišč-
ni prostor, ki bo kasneje
služil kot večnamenski
prostor, med drugim tudi
za ocenjevanje psov. Ure-
diti moramo še okolje do-
ma in postaviti več miz s
klopmi.«
Danes vodijo društvo:
starešina je Stefan Pečo-
lar, tajnik Valter Vrhov-
šek, gospodar Janez Ste-
bernak, blagajnik Anton
Kač, računovodja Karel
Cehner, strelski referent
Marjan Krašovic, gospo-
dar koče in častni predse-
dnik Ivan Roje in častni
član Franc Verdel-Stok.
Sicer pa so najstarejši ak-
tivni člani: Valentin Pr-
novšek (85 let) iz Ponik-
ve, Janez Petriček (79) iz
Žalca, Franc Žnidaršič
(77) iz Ljubljane, Franc
Verdel (71) iz Zavrha, Ja-
nez Pretnar (71) iz Bleda
in Jakob Vrhovšek (70) iz
Žalca.
Najmlajši člani pa so Ste-
fan Painkret (23) iz Goto-
velj, Tomo Klančnik (26)
iz Gotovelj in Vlado
Gmajner (26) iz Galicije.
Toliko o lovskem druš-
tvu.
Zdaj pa še nekaj besed
o nedeljskem novolet-
nem lovu. Več je bilo lov-
cev, kot divjadi. Tudi zaj-
ci so se pametno poskrili,
le štirje niso ušli ostremu
lovskemu očesu, dobre-
mu pogledu in ravni cevi.
Béra je bila skromna, pre-
skromna za tako svečano
jago! Sam se brez puške
zlasti spomladi in poleti
velikokrat v svežih jutrih
sprehajam po tistih pre-
delih in vidim veliko več,
kot sem zdaj. Se ptičev ni
bilo, samo drevje in sneg
pa žuborenje skoraj osa-
hlega potočka v grapi,
kjer se naj bi sprehajala
»zvita zver« lisička... O
zajcih, ki jih je bilo tam
naokoli včasih veliko, pa
je najbolje povedal Franc
Verdel, ki je lovec že od
leta 1945: »Včasih je bilo
zajcev kot mravelj, potem
kot ptičev, danes pa že
kot slonov... Zajca bo
treba zaščititi!«
Skozi mrzel zrak je za-
vel proti gozdu pisk lov-
skega roka. Zadnje jage v
lanskem' letu je bilo ko-
nec. Če bi bila uspešna po
odstrelu pa je bila po čem
drugem. Saj navsezadnje
so lovci tudi in predvsem
skrbniki gozda in življa v
njem, teh pljuč našega
življenja...
Odložil sem puško in
strelivo, kajti »streljal«
sem samo s fotoapara-
tom. Tudi tako je bilo
nadvse prijetno!
Tekst in foto:
TONE VRABL
StMoe LesjMk (levo) In Stefan Pečolar, predsednik LD
Žalec so nam kasneje satrdili, da v tem pogovoru
niso »nrodaiaii^ lovskih laii...
Pred začetkom lova (sadnjega v lanskem letu) Je predsednik lovske družine Žalec
dal sadnja navodila, da bo akcija uspela. Končni rezultat Je bil vsaj po organiza-
eiJsU strani, če iene po »odstrelu* dober.
»Naj* lovec sadnje »Ja-
ge* Je bil Tone Pečnik, ki
Je upibnil kar dva dol-
gouhca. Hitrejši od zajč-
jega teka Je bil Tonetov
strel...
Aktivnost na terenu Je nekaj čez opoldansko uro s
trikratnim piskom lovnsega roga zaključil Marjan
Krašovic, celoten lov pa ob povratku pred lovsko
kočo na Rinki še Ivan Bojc, častni predsednik LD
Žalec.
BoU žalosten Je bil pogled na štiri padle zajčke... To pa Je bilo tudi vse... Za
mizo v novem delu lovskega doma na Rinki so bili obrazi lovcev in gostov
mnogo, mnogo veselejši. In prav Je tako!
NAJ Z NOVOLETNEGA
LOVA
Najstarejši udeleženci lova so bili: Janko Petri-
ček (79 let) iz Žalca, Franc Verdel (70 let) iz Zavrha
pri Galiciji, Jaka Vrhovšek (70 let) iz Žalca, Jože
Sitar (64 let) iz Galicije in Rado Kovač (60 let) iz
Žalca.
Najmlajši aktivni udeleženec: Stefan Painkret (27
let) iz Gotovelj (pa še zajčka je ustrelil - op.p.).
Najsrečnejši lovec tega lova: Anton Pečnik, ki je
v »bogati jagi« razkošno ustrelil kar dva dolgouhca!
Najbolj pohvaljene (po lovu): Tilka Ferlež, Helena
Bitenc in Marjana Pečolar za čudovito pripravljeno
kosilo - srnin hrbet v omaki (pa tudi pečen!) in
kruhove cmoke (to pojedino bi morali za svoje bolj-
še počutje degustirati ta pravi kuharji, morda bi se
pa kaj koristnega naučili! - op.p.)!
Na »naj« lovu so bili tudi štirje psi - trije mali, a
glasni in prebrisani terierci (lastniki Ladislav Gor,
Jože Žgank in Henrik Kranjc) ter eden večji, bolj
»salonski«, vsaj na zunanji pogled (saj se ni kaj
dosti zmenil za »ta male«) istrijanec (lastnik Jože
Jazbec).
Najbolj prijetno je bilo zjutraj pred uradnim za-
četkom lova ob vročem čaju z rahlimi dodatki ter
ob toplo gorečem kresu, ob katerem se je še sneg
topil!
Najbolj vesel je bil pisec te reportaže, ker mu ni
bilo treba streljati, saj razen dreves in srne v ozadek
ter Valterja Vrhovška, ki mu je posodil puško, ni
videl prav ničesar, kar bi bilo za dol spraviti...
Češnje v tem času pač ne zorijo, lisica je pa zvita
zver...
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 10. januar 1980
GORIŠKO
SREČANJE
MALIH
ODROV 80
To je že deveta zapore-
dna kulturna manifesta-
cija, ki vse od leta 1972
združuje »male in ekspe-
rimentalne« predstave
slovenskega, jugoslovan-
skega in v zadnjih letih
tudi evropskega gledali-
škega prostora.
Letos bo festival prvič
potekal strnjeno. Pro-
gramski vodja gledališki
režiser Janez Povše je s
programskima svetoval-
cema Andrejem Inkre-
tom in Jernejem Nova-
kom izbral 7 predstav, ki
se tematsko združujejo
okoli mitske razsežnosti
slovenskega gledahšča
(Lepa Vida, celjski ci-
klus), oziroma obravna-
vanje revolucije (Afera,
Najemniki, Tango).
Goriško srečanje malih
odrov prvič letos uvaja
nočni program. V njem
bodo nastopili promi-
nentni gledališki umetni-
ki predvsem slovenskega
gledališkega prostora. Or-
ganizatorji bodo skušali
zagotoviti tudi kar največ
predstav v drugih krajih
goriškega območja. V ča-
su festivala bodo tudi
pomembna delovna sre-
čanja. Tako bo skupnost
slovenskih dramskih gle-
dahšč z Društvom arhi-
tektov Slovenije obravna-
valo temo z delovnim na-
slovom Arhitektura kul-
turnega doma in arhitek-
tura gledališča, sestal se
bo tudi medfestivcilski
odbor dramskih festiva-
lov Jugoslavije, društvo
gledaliških kritikov in
teatrologov pa bosta ime-
la posvet Mitski motivi v
sodobnem slovenskem
gledahšču.
19. januarja bo ob 21.
uri na sporedu Lepa Vida
v izvedbi Slovenskega
ljudskega gledališča iz
Celja. To je obenem tudi
zaključna predstava le-
tošnjega goriškega sreča-
nja.
D. M.
NOVI VIDIKI
KULTURA V OČEH PARTIJE
Novi Icnjigi Jožeta Volfanda na pot
Svojemu knjižnemu pr-
vencu Odmevi je Jože Vol-
fand (sicer predsednik OK
SZDL Celje) pridružil v so-
razmerno kratkem času
drugo publicistično delo in
sicer pri Zavodu za šolstvo
v zbirki Novi vidiki. Učbe-
nik s številko 27 nosi naslov
O kulturni politiki in kul-
turni vzgoji.
Že bežno branje razkriva
bralcu hotenje avtorja: v
prvem delu, ki nosi naslov
Zveza komunistov in kultu-
ra, zvemo temeljne poglede
sedanje Zveze komunistov
Jugoslavije in Slovenije na
pomembnost razvoja kultur-
nega vprašanja pri nas. To je
pomembno zaradi tega, ker
ZK uvršča v svoje najboj
strateške dele programa vi-
dno skrb kulturnemu razvo-
ju, kar je tudi značilna podo-
ba na drugih področjih naše-
ga družbenega delovanja.
Branje postaja vse zanimi-
vejše od poglavja do poglav-
ja, kjer nam avtor razkriva
vzporednice Cankarjevih
misli in njegovega socialne-
ga programa do časov v
NOB, kjer se nam v posebni
luči odkrivajo vsi svetli in te-
mni trenutki, tako bistveno
pomembni za nadaljnji ra-
zvoj kulturne tvornosti na
Slovenskem. Posebno mlaj-
še bralce in tiste, ki niso bili
v partizanih, bo zanimalo ob-
dobje »partizanskih brez«,
pa tudi druge zanimivosti.
Na tovrstno pisanje (v
krajši in strnjeni obliki) smo
pravzaprav že dolgo čakali,
si ga želeli. Pomembno je na-
mreč, da zvemo čimveč o te-
meljih, na katerih stojijo
idejna, sporočilna stebrišča
nadaljnjega kulturnega ra-
zvoja. Ta se razlikujejo od
naroda do narode.
Ne po naključju avtor na-
daljuje s poglavjem, ki v na-
slovu pravi, da je »samo-
upravljanje podlaga in obli-
ka združevanja kulture, zna-
nosti, izobraževanja s celot-
nim družbenim delom.« Te-
mu vprašanju je posvečenih
preko 30 strani teksta, kjer
Volfand navaja razmišljanja,
vezana iz kontinuitete pro-
grama kulturne politike ZK
in jih veže na konkretno sa-
moupravno prakso. Posebej
izpostavlja misli Edvarda
Kardelja, Borisa Ziherla in
drugih naših marksistov.
Tretje poglavje nosi naslov
Nekatere marksistične mish
o kulturi in umetnosti. Prvo
besedo je dal Marxu in En-
gelsu, sledijo jima Lenin,
György Lukács, Veljko Vla-
hovič, Antonio Gramsci, Ro-
ger Garaudy, Boris Kidrič, in
Miroslav Krleža. Jože Vol-
fand osvetljuje vsakega od
omenjenih marksističnih
mislecev z najbolj tipičnega
zornega kota, da tako bralcu
na neposreden način raizkrije
mnogoštevilnost pa tudi
tehtnost pogledov ljudi, ki
so imeh s svojim delom in
mišljenjem velik vpliv na ra-
zvoj kulturnega vprašanja
bodisi v svoji domovini ćih
preko njenih meja.
Predzadnje poglavje se
imenuje Smeri v marksistič-
nih interpretacijah umetno-
sti. To je pravzaprav poglav-
je, ki nas iz dneva v dan bolj
zanima. Tudi najrazhčnejši
šolski programi vključujejo
ta naslov v svoje delo. Ne po
naključju, saj to so bile tudi
vedno najmanj dorečene mi-
sh, če pa so bile, so bile pre-
več ozko didaktične, na prvi
pogled se je poznalo, da za
razlagami na to temo ni šir-
šega izkustvenega zaledja,
morda nekaj več teoretične-
ga, vsekakor pa mnogo pre-
malo praktičnega. Sicer pa
tudi v omenjenem delu avtor
ne piše mnogo o tem (slabe 3
strani) in bi kazalo ta naslov
podrobneje in obširneje ob-
delati.
V zadnjem poglavju, ki no-
si naslov Kulturna politika
šole Jože Volfand razkriva
tudi mnoge osebne izkušnje
iz prakse, ki je ne manjka.
Venomer opozarja na po-
membno vlogo šole pri razvi-
janju in krepitvi kulturnega
življenja, pri oblikovanju
kulturne osebnosti in navaja
mnoge konkretne primere za
delo.
Tudi drugo Volfandovo
publicistično delo je tesno
povezano s kulturo. To ni
naključje. Od čisto osebne
avtorjeve afinitete do tega vi-
dika družbenega delovanja
je značilno še nekaj: celjska
frontna organizacija posveča
kulturnemu življenju v obči-
ni nemalo pozornosti. In če
njen predsednik piše knjige
o kulturi, bo gotovo imela
največ od tega kultura sama
in to je dobro. Njegovo zad-
nje pisanje pa nam razkriva
zanimivo vsebino. Nas ve-
dno v družbi zanima, kaj par-
tija reče, do vseh stvari. Ka-
ko ne bi bila potem kultura
izpostavljena kot eden naj-
močnejših ideoloških orožij
nekega naroda. V Volfando-
vi knjigi pa odkrivamo neka-
tere stavke, ki nam na novo
osvetljujejo vlogo zveze ko-
munistov do kulture in prav
je tako. Zdaj šele pravzaprav
vidimo, kako malo vemo o
tem in kako bo morala parti-
ja nadalje vztrajati pri izvaja-
nju svojega programa s po-
dročja kulture.
Kot priročnik je knjiga
brez dvoma dragoceno delo,
saj v celoti postavlja pred
bralca vse vidike družbene
razsežnosti in tudi odgovor-
nosti do vprašanja razvoja
kulture, obenem pa mu raz-
kriva nejasnosti in daje mož-
ne odgovore na številna za-
pletena vprašanja v vsakda-
nji samoupravni praksi.
Kakšen bo naslov tretje
knjige?
DRAGO MEDVED
MOČNA ORGANIZACIJA
Pred dnevi je bila v Celju letna skupščina Skupnosti kon-
certnih poslovalnic Slovenije, ki trenutno združuje 15 orga-
nizacij. Na njej so ocenili delo v letu 1979 kot nov dokaz
upravičenosti obstoja Skupnosti, saj številčni podatki že
sami potrjujejo uspešnost njenega delovanja. Skupaj z Glas-
beno mladino Slovenije, ki je pristopila kot 15. član Skupno-
sti v letu 1979, je bilo v Sloveniji organiziranih preko Skup-
nosti 352 mladinskih in 499 večernih koncertov, skupaj torej
851, kar je brez deleža GMS že za 18 odstotkov več kot v
prejšnjem letu. Prireditve so bile posredovane v skupaj 100
različnih krajih naše republike, ki jih je poslušalo preko
300.000 obiskovalcev, 49 prireditev je bilo posredovanih v
ostale republike oz. pokrajine, 49 pa v 10 različnih držav v
tujino. Na preko 80 odstotkov prireditev so nastopali sloven-
ski izvajalci, enak odstotek predstavlja tudi število posredo-
vanih glasbenih prireditev, medtem ko je 18 odstotkov bilo
posredovanih dramskih, lutkovnih, baletnih in folklornih
prireditev. Med 144 slovenskimi izvajalci, ki so nastopali
preko Skupnosti v letu 1979, je tudi več kot ena četrtina
amaterskih izvajalcev, kar dokazuje posebno skrb Skupno-
sti za razvoj kvalitetne amaterske kulture.
Pred začetkom skupščine so člani Skupnosti izročili še
posebno pismeno priznanje dolgoletnemu koncertno-organi-
zacijskemu delavcu Celja tovarišu Jurčetu Vrežetu, poleg
tega pa so se odločili, da ustanovijo »Nagrado Ferda Fili-
piča«, ki jo bo odslej podeljevala Skupnost koncertnih poslo-
valnic Slovenije vsako leto 5. aprila, na dan njegove smrti v
Mariboru. To nagrado bo dobil slovenski glasbeni umetnik,
ki je največkrat nastopil na koncertih, ki so bili posredovani
preko Skupnosti, torej tisti, ki so ga v določenem letu naj-
večkrat želeli poslušati v raznih krajih naše republike.
E. G,
LIKOVNI SALON
PREPLET ZNAKA, SIMBDU)
Peter Krivec razstavlja grafike
Razstava grafičnih Ustov
celjskega rojaka Petra Kriv-
ca pomeni prvo večje sooča-
nje tega skromnega hkovne-
ga ustvarjalca s celjsko pu-
bhko in nasploh enega prvih
večjih samostojnih prikazov
njegovega zrelega dela. Zani-
miva je zaradi rsizstavljenih
del samih kot tudi zaradi pri-
čevanja o vpetosti v specifič-
ni tok slovenskih hkovnih
dogajanj. Grafik Peter Kri-
vec je avtor, pri katerem ni
sledu o hkovni negotovosti
ali iskanjih, hkrati pa tudi
avtor, od katerega bi v bodo-
če morah pričakovati odlo-
čilnejši korak v smeri indivi-
dualnejšega ustv^alnega
preoblikovanja uveljavljenih
načel, ki ga je nekoliko mor-
da zavrl tudi nedavno do-
končan študij pri Marijanu
Pogačniku in Bogdanu Bor-
čiču na grafični specialki
ljubljanske hkovne akade-
mije.
43-letni grafik se nam s to
razstavo v Likovnem salonu
v Celju predstavlja v ugodni
luči. Razstavil je cikel grafič-
nih hstov pod skupnim na-
slovom Kronika, v katerem
razvija likovni jezik, v slo-
venski hkovni umetnosti do-
bro poznan kot inačica novo-
reahstičnih teženj s specifič-
no ikonografijo ter simboh-
ko in prav tako posebnim
načinom grafičnega izraža-
nja, ki kot tak sicer ne pred-
stavlja radikalnejšega pose-
ga, je pa soUdno izpeljana
oblika določenega tipa likov-
nega izražanja.
Kronika Krivčevega dela
je kronika človekovega pro-
blematiziranega vsakdana.
Nastala je kot sočasna afir-
macija, potrjevanje predme-
tov samih po sebi, njihovih
vizuelnih vrednot in zanimi-
vosti, ki prihajajo najbolj do
izraza v osamitvi in spreme-
njenih razmerjih grafičnega
polja, in želje, da se le-ti kot
označevalci prostora in časa
z izbrane glediščne točke
sprevračajo v večpomenske
vsebinske zasnove simbol-
nih vrednosti na način, ki
reahstični pristop s čisto И-
kovnimi sredstvi spreminja
v iracionalne razsežnosti.
Njegova ikonografija je, kot
rečeno, poznana in že več-
krat uporabljena v podobne
namene. Obrabljeno obuva-
lo, zaprašen kavni mhnček,
zanimivo zdetajlirana drape-
rija, odslužena ključavnica,
zaščitna preobleka in podob-
ni predmeti, ki sočasno ne-
čemu služijo in pravzaprav
ničemur ne služijo, so upe-
rabru in hkrati ne več upo
rabni.
Enako kot zaradi njih vse
binskega pomena jih Petei
Krivec uporablja iz čistega
veselja nad njihovim likov
nim učinkovanjem, zato, kei
mu nudijo lep mane ver sk
prostor za izkazovanje risar
ske veščine, za demonstrira
nje grafičnega jezika, ki gì
pozna v vseh njegovih skriv
nostih.
Grafika, ki se ji je posveti
Peter Krivec, ga zanima ^
njenih klasičnih, pravemi
grafičnemu obUkovanji
imanentnih značilnostih, '
katerem celo barva pred
stavlja tujek v homogener
grafičnem polju. To je grafi
ka, v kateri ni prostora za pc
skus ah iskanje, temveč j
potrjevanje tistega jezika, V
ima že zdavnaj zakoličen
meje in možnosti grafičneg
dogajanja kot celovite struï
ture do potankosti izdelan«
ga polja.
Risba, eksaktna in prepri<
Ijiva, jasna in umetelna, j
osnova Krivčeve grafike. N
njenem temelju nastajaj
osrednji likovni motivi, 1
zaradi zdetajhranosti spn
minjajo v jedru preprosi
predmete v zapletene strul
ture, kar avtor še potencira
razporeditvijo v nivoju,
svetlo ah temno ploskvijo,
skrbno in z mislijo na maks
malne grafične učinke obi
kovano, mehko idi strog
geometrično, ospredje ozir(
ma ozadje celotnega hsta.
Skratka, če bi Petru Kri^
cu že lahko kaj očitali, m
vsekakor ne moremo krati
priznanja, da se svojega gr¡
fičnega dela loteva z velik
veščino in znanjem, s tem<
Ijitim poznavanjem grafičn«
ga medija in spretnim kor
ščenjem uveljavljenih grafi«
nih zakonitosti. Pri svojei
delu ne ostaja na pol pot
nedvomno pa bo napravil ž
korak dalje.
MARLEN PREMSAJ
MED ODROM ÊN EKRANOM
NEKAJ MISLI O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV MED SLOVENSKIMI
GLEDALIŠČI, RTV IN FILMOM
Reševanje materialno
ekonomskih vprašanj in
preobrazba temeljev
združevanja, sta, če si po-
novimo, DVE NELOČ-
LJIVI, med seboj dialek-
tično povezani in odvisni
sestavini skupnega razvo-
ja slovenskega igranega
programa...
Vsi, ki smo kakorkoli
vpleteni v reševanje teh
problemov, ki nastajajo v
zvezi s sodelovanjem, se
strinjamo v opredelitvi,
da je treba gledališčem in
igralcem postaviti »spo-
dobne« oziroma »ustrez-
ne« odškodnine; po drugi
strani pa se nam vsaka
debata hitro sprevrže v
žolčno: nečedna prete-
klost medsebojnih od-
nosov, inflacija in hlastni
apetiti, nam vseskoz pre-
prečujejo, da bi določili
OBLIKO te spodobnosti
in VSEBINO te ustrezno-
sti.
Kupoprodajni odnosi
so porušili precej elemen-
tov za izvajanje skupnega
igranega programa: do-
pustih smo, da so nam
ponudbe honorajev zače-
le nevarno korumpirati
medsebojne odnose, zno-
traj samih OZD. Nastala
je miselnost, da je mogo-
če slehernega gledališke-
ga igralca KUPITI, oziro-
ma, kar je še nevarneje:
da je sleherno gledališko
početje (od skušnje do
predstave in programa)
NAPRODAJ za teve in
film!
Vendar se vsi tisti, ki
vidijo v medsebojnih od-
nosih zgolj problem od-
škodnin, motijo: ker
sploh ne gre za denar, am-
pak za dejstvo, da je pre-
malo izgralcev. Zadela
nas je, tudi na tem po-
dročju, nekakšna ener-
getska kriza. Ni čisto ta-
ko. Ne gre za to, da bi
omejeno rabili igralce,
ampak predvsem za to,
da je treba povečati skrb
za njihovo enostavno in
razširjeno reprodukcijo.
Dopustili smo, da so
osebni dohodki igralcev -
ne glede na količino dela
- ostali zvečine na 80%
poprečja iz gospodarstva;
na tej ravni smo jih zadr-
ževali vse preteklo, izte-
kajoče se srednjeročno
obdobje, tako, da so poča-
si postali izgovor, ALIBI
za zaslužkarstvo.
Alternativa, da je treba
igralca obsojati in kazno-
vati, oziroma razumeti in
preplačati - je lažna. Gre
preprosto za to, da je tre-
ba objektivno preprečiti
njegovo zaslužkarstvo in
nagraditi njegovo delo.
Povsod, kjer ga opravlja.
Na filmu, televiziji, radiu
in v gledališču...
Nič več ne odgovarja-
mo na vprašanje: kaj bo-
mo skupaj naredili, am-
pak predvsem: koliko bo-
mo zaslužih!
Odškodninske impro-
vizacije utegnejo zasluž-
karstvo razširiti v odško-
dninsko politiko: malo te-
bi, malo meni, malo igral-
cu, malo kulturni skup-
nosti, največ transporter-
jem in gostinstvu. (Reci-
mo, da so podatki vzeti iz
še nenaročene analize:
»Posredni stroški igranih
programov, kot posledica
neusklajenega dogovarja-
nja...«)
Ne da bi zanikali napo-
re, ki so bili vloženi v
oblikovanje sporazumov
za posamezne projekte,
gre vendarle tudi za nače-
len razmislek o tem, ko-
likšen delež skrbi za igral-
ca bosta morala v bodoče
prevzeti nase Viba film in
RTV, poleg gledahšča, ki
že zdaj skrbi zanj. Pri traj-
nem vzpostavljanju vza-
jemne odgovornosti za
igralca, pa se bo slejko-
prej tudi pokazalo, da ni
bistveno vprašanje, ko-
likšno odškodnino izpla-
čati za kakšno škodo, am-
pak, ali je sploh nujno
vstopati v medsebojne
odnose na način škode?
Večkrat je bila doslej
glasno izrečena misel, da
bo treba medsebojne od-
nose urejati preko igral-
čevega OD v gledališču;
manj glasno pa je bila po-
vedana misel, ki jo je tre-
ba reči še glasneje: ne
takšnega osebnega do-
hodka, kakršen je sedaj,
in ne tako, da igralcu za
sodelovanje pri filmu, ra-
diu in televiziji enostavno
pripišemo nadure.
PIŠE:	5
IGOR LAMPRET
STUDIO
RADIA CELJE
TELEFON
22-009
št. 1 - 10. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
NAJ IN ŠE ENKRAT NAJ
V i979. LETU
Uspešnice v letu, ki je za nami.
Koliko jih je in kdo jih lahko sešteje?
Katere so?
Veliko jih je. O tem dejstvu ni dvoma.
Spremljajo skoraj vsak trenutek člove-
kovega življenja. To je tudi sreča, če
niste stopili na pločniku ali celjski ulici
v luknjo in si zlomili ali izvinili nogo.
Velika uspešnica bi bil dan v preteklem
letu, ko bi vam mesar sam ponudil kilo-
gram telečjega mesa. Razveselili bi se in
govorili o veliki uspešnici, če bi ugotovi-
li, da so proizvajalci in trgovci znižali
cene določenemu blagu.
Skratka, uspešnic in razočaranj ni
konca. Tu ni mej in pregrad. To je tudi
naše življenje.
In vendar smo nekatere zbrali in napi-
sali, da bi nanje opozorili, da bi tudi
skupaj spoznali, kako velik in neizčrpen
je ta vir.
Ustavimo se najprej pri izletih. V Celj-
ski poslovalnici Kompasa so najdaljše-
ga, ki je meril 4300 km, organizirali po
Evropi. Nekoliko daljšo pot, sicer pa
5500 km, so si privoščili maturanti Te-
hniške srednje šole. Tudi po Evropi.
Dlje je šel Izletnik z avtobusno potjo v
Španijo in na Portugalsko. Merila je
7000 km. To je bil izlet 52 članov Horti-
kulturnega društva in drugih.
Pri TTG v Celju so z avtobusom najd-
lje krenili v Prago in seveda nazaj. Pre-
vozili so 1460 km. Bilo je 45 potnikov,
članov kolektiva Osnovne šole Laško.
Po železnici pa je bil najdaljši izlet v
Pariz. Sem in tja 2980 km. Bilo je 31
potnikov, članov kolektiva Osnovne šo-
le Vojnik.
Ste bili tudi vi med gledalci najbolj
obiskane filmske predstave v Celju v
1979. letu? To je bila nemška erotična
komedija »Grške smokvice«. Na 46.
predstavah je imela 14.017 gledalcev. In
nasprotje te uspešnice, seveda na film-
skem področju: italijanski film »Mali,
mali človek« si je ogledalo 86 ljudi. V
mladinskem kinu pa je imel največ obi-
skovalcev film o Sneguljčici - 6000,
Na železnico in vlake nismo pozabili.
Pa smo prišli v zadrego. Ko smo iskali
vlak, ki je imel lani največjo zamudo,
smo ugotovili, da je v tej »uspešnici«
stalen gost brzi vlak iz Beograda, ki
skoraj vsak dan zamuja od ure do pol-
druge ure. Zato pa ekspresni vlak iz
Hamburga, ki mora premagati večjo
razdaljo, pripelje na celjsko postajo
skoraj vedno točno. Brez zamud.
In najdaljši vlaki? Tekmovanje ni
več aktualno, kajti tovorni vlaki so
lahko dolgi le po 600 metrov. V večini
pi^imerov to dolžino dosežejo.
Klobuk z glave. Rekord, da malo ta-
kih. V celjski enoti Službe družbenega
knjigovodstva so na dan 14. decembra
1979. leta sprejeli 65.779 plačilnih doku-
mentov. Zaradi primerjave še to, da se
normalni" promet suče pri številki
30.000.
Z ribiči so po navadi težave. Saj veste,
ujel sem tolikšno ribo... No, zdaj gre za
točne podatke, brez pretiravanj in šal.
Seveda pa podatka veljata za člane celj-
ske Ribiške družine. Če je kdo ujel večji,
oziroma težji ribi, naj nam prosim spo-
roči. Marija Hladin je na Smartinskem
jezeru ujela 16 kg težkega soma. Bilo je
to na nočnem ribolovu. Med moškimi
pa se je najbolj izkazal inž. Ervin Zeme,
ki je prav tam ujel 19,6 kg težkega soma.
Cisto zares!
Žeja pa takšna. Da, v poletni vročini.
V laški pivovarni so 25. avgusta lani
pripravili 7200 hektolitrov piva! Na
zdravje!
Kdo je zlezel najbolj visoko? Po no-
gah, ne kako drugače. To sta bila člana
celjskega alpinističnega odseka, člana
jugoslovanske himalajske odprave. Jo-
že Zupan je dosegel višino 7900, Franc
Knez pa 7600 metrov. In to po nekaj-
krat!
Po lestvi pa so se med drugimi, sicer
pa prvi, najviše povzpeli (37 metrov)
Venčeslav Zalezina, Jože Volfand, Ivan
Zelenšek... Bilo je to ob koncu oktobra
na prevzemu avtohidravlične gasilske
lestve.
Podatki, ki so zdaj na vrsti, govorijo,
da smo člani velike potrošniške družbe.
Kolikšen je bil največji promet v treh
znanih veleblagovnicah? In katere dni?
V celjski Tkanini so na dan 28. decem-
bra lani imeli za 1,62 milijona dinarjev
prometa, v žalski Na-mi zadnji dan lan-
skega leta 1,72 milijona ter v celjski ve-
leblagovnici »T« v Gubčevi ulici pa 25.
decembra 3,70 milijona dinarjev. Pa naj
še kdo reče, da smo majhni!
Velenjski rudarji so se najbolj izka-
zali 22. novembra lani, ko so nakopali
21.500 ton lignita in tako dosegli nov
dnevni rekord. Sicer pa je uspešnica
tudi letna proizvodnja, ki je za 15.000
ton presegla planirano in dosegla sku-
paj 4.515.000 ton! Se več takšnih uspe-
hov, zlasti zdaj v energetski krizi!
V Celjski poročni dvorani je bila naj-
večja gneča zadnjo soboto pred dne-
vom republike. Tedaj se je kar 36 pa-
rov odločilo za skupno življenje. Ta
dan pa so imeli še dve zlati ter eno
biserno poroko.
V Tovarni nogavic na Polzeli so svojo
največjo uspešnico v proizvodnji, oziro-
ma izdelavi nogavic, dosegli 23. aprila.
Ta dan so spletli 31.655 parov moških in
157.460 parov ženskih nogavic. Ta dan
pa je bila rekordna tudi dnevna proiz-
vodnja - 189.115 parov nogavic skupaj!
Na celjskem Starem gradu, najbolj
obiskani celjski izletniški točki, je bilo
največ ljudi za prvi maj - 3052.
Največ košev na košarkarski tekmi.
Bilo je to srečanje Libela : Jug in rezul-
tat 142:103. Torej skupaj kar 245 koisv.
Največji poraz pa so člani Libele dožive-
li v srečanju s Cibono 90:123, torej nega-
tivna razlika 33 košev.
Rokometaši bodo še dolgo pomnili
tekmo Aero : Minerva. Veliko, veliko
golov. Skupaj kar 59, sicer pa zmaga
Aera z rezultatom 38:21.
Celjski hokejisti so najvišjo zmago v
dosedanjem poteku borbe za točke do-
segli proti Kranjski gori 8:1. Najvišji po-
raz pa so doživeli v prijateljski tekmi
proti Kapfenbergu 1:17.
Uspešnica svoje vrste v športnem do-
gajanju pa je bilo tudi 48 urno nepreki-
njeno plavanje na celjskem bazenu. V
njem je sodelovalo 6 plavalcev (3 žen-
ske, 3 moški).
MILAN BOŽIC
RAZVOJ REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA CELJSKEM OBMOČJU OD ZAČETKOV DO LETA 1941
JOŠTOV MLIN, KJER JE BILA
PRED 40 LETI POMEMBNA
AKCIJSKA KONFERENCA
SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Joštov mlin v Medlogu pri Celju je bil
zelo primerno in varno zbirališče komuni-
stov celjsko-savinjskega področja. Čeprav
zelo obiskan po najrazličnejših poslovnih
ljudeh, je prostor v hiši, kjer so se zbirali
člani partije, ostal neodkrit za vse nepokli-
cane. Tudi policija ni nikdar posumila o
mnogih akcijah, sestankih, večjih ali manj-
ših konferencah, ki so bile vodene od tu vse
do prihoda okupatorja leta 1941.
Joštov mlin se je zapisal v zgodovino re-
volucionarnega gibanja na prelomu leta
1937-38. To je bilo povezano s komunisti-
robijaši, ki so tukaj ustanovili tkalnico ime-
novano »Rdeča tovarna«. Ob letošnjih jubi-
lejih so o njej že mnogi pisali, zato ob tej
priložnosti ne bom ponavljal zgodovine te
znamenite tkalnice. Nas zanima predvsem
konferenca v Joštovem mlinu.
Kakor je bila za zlet Svobod in za obe
delegatski zborovanji odločilna lega Celja v
osrčju Slovenije, tako je bila za ilegalno
partijsko konferenco na Silvestrovo 1939 v
Joštovem mlinu predvsem odločilna okoli-
ščina, da je imelo Celje močno in sposobno
partijsko organizacijo.
Za pripravo II. konference KPS je cen-
tralni komite zadolžil sekretarja celjskega
okrožja Franja Vrunča. Nadvse dobro poz-
navanje razmer, trdna partijska postojanka
v Joštovem mlinu in skrbno izbran čas za
novoletno praznovanje, ko je tudi sicer
innogo ljudi na poti, so omogočili nemoten
potek konference v neposredni bližini Ce-
lja.
Joštovi so poslali vse v mlinu zaposleno
delavstvo na dopust. V izpraznjeni mlin so
delegati prihajali na Silvestrovo zvečer in
pozno v noč. Okrog samotnega mlina in vse
do ceste je bilo tedaj še precej drevja, glav-
na cesta pa tudi ni bila razsvetljena. V kuhi-
i^ji so vsakemu delegatu ob prihodu postre-
gli z vročim čajem, občasno pa tudi doma-
čim komunistom, ki so vso noč stražili,
skrivaje se za grmovjem ob poteh in ob
vodi. Delegati so bili zastopniki CK KPS,
C-K KP J, sekretarji okrožnih komitejev in
predstavnik kominterne.
Podatki, koliko je bilo udeležencev na
konferenci, si močno nasprotujejo. Partij-
sko glasilo Proleter v številki 1-2 feta 1940
poroča, da se je poleg predstavnikov CK
KPJ (Milovana Djilasa) in kominterne (Ce-
ha Jana Sverme) udeležilo 44 zastopnikov
Komunistične partije Slovenije. Tudi neka-
teri udeleženci in lastnica Joštova potrjuje-
jo to številko, ker bi po njihovem mnenju
soba komaj sprejela kaj več ljudi. Edvard
Kardelj, Boris Kraigher in Vida Tomšičeva
pa pravijo, da je bilo odposlancev 101, ker
je bila to najštevilnejša slovenska strankina
konferenca pred vojno, medtem ko govori
Milan Apih v knjigi »Sredi pušk in bajone-
tov« o 120 udeležencih, enako Ivan Kreft v
»Spominih ljudskega agitatorja«.
Žal se ni ohranilo gradivo II. konference
KPS, ki se je sestala prav v tem neverjetno
zapletenem času konec decembra 1939.
Vsekakor so morali na njej zavzeti stališča
do teh vprašanj in usmeriti nadaljnjo partij-
sko politiko. Poročilo o konferenci v Prole-
terju pravi, da so enoglasno odobrili politič-
no linijo CK KPJ po spremembah v zvezi z
vojno in proučili možnosti za realizacijo te
politike v Sloveniji. Konferenca je razčisti-
la mnogo vprašanj, ki so bila povezana z
novim položajem, kakršen je nastal v Evro-
pi po sklenitvi pakta med Sovjetsko zvezo
in Nemčijo. Ta pakt je namreč prinesel veli-
ko omahovanj, nerazumevanja in celo ob-
sojanja ne le med protifašisti, ampak tudi
med komunisti. Na konferenci so se zoper-
stavili takšnim omahovanjem in koleba-
njem. Miha Marinko je v svojih spominih
govoril, da je na konferenci prišlo do živa-
hne obravnave med Edvardom Kardeljem
in predstavnikom kominterne Janom Sver-
mo, ker so se njuna gledanja na med-
narodni politični položaj razhajala.
Nedvomno sta bila glavna dogodka, ki
sta bila hkrati izhodišče razpravljanja na tej
konferenci, začetek druge svetovne vojne
in sporazum, podpisan med Cvetkovićem
in Mačkom avgusta 1939. Vojna nevarnost,
preteča jugoslovanskim narodom, je tudi
od stranke zahtevala določenih priprav,
predvsem vključevanje novih, mlajših ka-
drov in žensk, ki bi morale, če bi prišlo do
vpoklica v vojsko, zamenjati moške v stran-
kinih vodstvih in tako zagotoviti nepretrga-
no delo. Režim je, da bi obglavil komuni-
stično stranko in zaustavil protifašistično
gibanje, začel po fašističnem vzorcu usta-
navljati koncentracijska taborišča. Seveda
so bila taborišča namenjena komunistom
in tudi drugim naprednjakom in so o tem
govorili na drugi konferenci Komunistične
partije Slovenije. Centralni komite je pra-
vilno ocenil, da je ta možnost zelo prisotna
in opozoril vse člane nanjo, tistim, ki so se
najbolj onemogočili, pa naročil, da odidejo
v strogo ilegalo.
Ker je bila potreba po tiskani besedi ve-
dno večja, čim bolj se je širilo Ijudskofront-
no gibanje, tudi vedno več je bilo dogodkov
in akcij za katere so bili potrebni številni
letaki, brošure, še posebej pa glasilo, ki ga
partija že nekaj časa ni imela. Zato so na
konferenci sklenili uvesti ilegalno tiskarno,
kjer bi lahko tiskali v večjih nakladah. Na
pobudo Franca Leskoška so jo namestili v
hiši Albina Novaka v Tacnu pri Ljubljani,
stekla pa je konec februarja 1940. Majhen
tiskarski stroj ček so po zamisli Edvarda
Kardelja izdelali celjski komunisti. Iz Celja
so ga pripeljali s tovornjakom do Ježice pri
Ljubljani in od tam v Novakovo hišo. Tukaj
je najprej delal Tomo Brejc, a za njim Du-
šan Kraigher in Ivan Plaskan, ko sta se iz
Savinjske doline umaknila semkaj v ile-
galo.
Trdimo lahko, da je konferenca v Jošto-
vem mlinu dala komunistom predvsem ak-
cijske naloge, ki so bile še káko potrebne,
da bi se ljudskofrontno gibanje čim bolj
razširilo in utrdilo, da bi bil slovenski narod
čimbolj pripravljen za boj proti morebitni
fašistični agresiji in domačemu reakcionar-
nemu režimu, ki se je vse bolj zapletal v
mreže italijanske in nemške imperialistič-
ne politike.
Delegati so morali ostati v mlinu še ves
dan 1. januarja 1940, da so se lahko razšli
naslednjo noč. Ko so odšli zadnji udeležen-
ci druge konference KPS, je v mlinu pri
Milanu Apihu in Franju Vrunču ostal čez
praznike še Miloš Zidanšek, da so skupaj z
Joštom proslavili srečen zaključek konfe-
rence in si nazdravili za novo leto, pri če-
mer je Vrunč dejal Joštu: »Tvoj mlin bo
prišel še v zgodovino!« Zidanšek pa ga je
dopolnil z besedami: »Boš videl, kak kruh
bomo spekli, ki smo ga sejali iz tvoje
moke!«
V Joštovem mlinu je bila v noči na 1. januar 1940 II. konferenca KP Slovenije
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 10. januar 1980
NA ZAČETKU POTI
SKICA ZA PIANISTA
al/ poskus predstavitve Hinka Haasa
Se ko je bil otrok, je ob poslušanju
glasbe iz radijskega aparata v domišljij-
ski spremljavi igral klavir. Resneje se je
k instrumentu spravil šele z devetimi
leti, kar se bo»sicer komu zdelo še vedno
zgodaj, toda med glasbeniki velja, da je
treba začeti čimprej in tako Hinko sam
ugotavlja, da je torej z devetimi leti pri-
čel sorazmerno pozno.
Glasbena šola v Celju mu je dala
osnovno in del srednje glasbene
izobrazbe. Se posebno prijetni spomini
ga vežejo na njegovo prvo profesorico
klavirja Mafnko Sancinovo. Po osnovni
šoli je Hinko obiskoval gimnazijo in to
je tudi tisti čas, ko smo ga prvič opazne-
je čuli kot dolgolasca na različnih nasto-
pih in kdor ga je prvič slišal, kar ni
mogel verjeti, kako obvlada instrument.
Na akademijo v Ljubljani se je vpisal
1975. leta in letos je po štirih letih študi-
ja pri prof. Dubravki Tomšičevi tudi di-
plomiral in to z odliko. Danes je Hinko
star triindvajset let.
»Na akademiji smo študirali bolj pro-
gram, vsak naj bi si izoblikoval svoj re-
pertoar. Manj je bilo tistega tehničnega
piljenja, čeprav seveda tudi tega ni
manjkalo. Na akademiji pač smatrajo,
da z določenim znanjem tehnike tja že
prideš. Tako na akademiji začnemo s
kakšno začetno Beethovnovo sonato in
postopoma so dela vedno zahtevnejša.
Gre nam tudi za stilsko pravilno inter-
pretacijo.«
-	Kakšna je potem vloga vas repro-
duktivcev v glasbi?
»Pomembna, ker mi smo tisti, ki lah-
ko avtorja povzdignemo, ga prikažemo
v njegovi polni veljavi, ah pa ga ,uniči-
mo', torej ne pokažemo in ne damo po-
slušalcem tistega, kar je avtor sam želel.
Mi smo torej tista vez med glasbo, ki je z
avtorjem skladbe zapisana na notnem
papirju in med poslušalci, za katere je
glasba pisana. Studij glasbe ti na visoki
stopnji odpira nove razsežnosti, ki jih je
v glasbi neizmerno število. Tako obsto-
jajo precejšnje razlike med absolutno
glasbo in programsko glasbo.«
-	Kakšna je razlika, kaj je to abso-
lutna in kaj programska glasba?
»Absolutna glasba je na primer Bach.
Ni pisana na neko temo. Je obenem tudi
zelo urejena, ali bolje rečeno, opremlje-
na z določenimi zakonitostmi, ki pa ven-
dar znotraj svojih meja omogočajo širok
izpovedni, interpretacij ski, izvedbeni,
tudi sporočilni način. To je nekaj po-
dobnega kot matematika. Bolj je ureje-
na, bolj je svobodna (aksiomi na pri-
mer), bolj je popolna. Programska glas-
ba pa je nekaj drugega. To so na primer
Slike z razstave Musorgskega, ki je napi-
sal skladbo za klavir. Ravel je to pripra-
vil za orkester, ob popolnem spoštova-
nju kompozicijske prvobitnosti samega
Músorgskega, pozneje se je omenjena
skladba znašla med nami v rock izvedbi
z nekaterimi spremembami, ki jih je
opravil Emerson Lake and Palmer in
zdaj je na trgu že elektronska izvedba
Isaa Tornite, ki je tudi dosledno spošto-
val prvotnega avtorja, le da je delo izve-
del s pomočjo elektronike ii> ne kla-
virja?«
- Kaj je potemtakem glasbena ce-
lota?
»Spet bom navedel primer: grška ar-
hitektura je kot celota ena sama mogoč-
nost. A če pozorneje pogledamo tudi
podrobnosti, ki jo sestavljajo, vidimo,
da so tudi te podrobnosti vsaka zase
mojstrovina. Tako je tudi z glasbo. Glas-
benik mora s svojo interpretacijo in se-
veda z razumevanjem glasbe, avtorja, pa
tudi s svojo intuicijo ustvariti to celoto.
V tem je tudi čar interpretacije. Ce
igram na primer Mozarta na treh kon-
certih, ga nikoli ne bom mogel zaigrati
povsem enako, pa vendar je to v vseh
treh primerih Mozart. Zato mora ,repro-
duktivec' dati delu svoj osebni pečat.
Nekdo bo na primer odigral stavek, ki je
označen z allegro furioso z vso vehe-
menco, nekdo drug bo to opravil bolj
odmerjeno, pa vendar korektno do oz-
nake, ki jo je narekoval skladatelj. Ima-
mo torej opraviti s temperamentom in
akademsko izvedbo. V Sovjetski zvezi
na primer izvajajo Bacha bolj romantič-
no, pogosto se pfi klavirju poslužujejo
pedala (podaljševanje tona, dajanja bar-
ve). Nemci se ga bolj strogo držijo, rekel
bi, čembalistični, itd...«
- Kako kot mlad pianist gledaš
na svojo prihodnost v naši družbi?
»Ta je bolj negotova kot pri kakšnem
drugem poklicu. Ne morem mimo naše-
ga sistema izobraževanja, ki vedno manj
časa odmerja estetski, torej tudi glasbe-
ni vzgoji. Z današnjim stanjem ne mo-
rem biti zadovoljen, ker so ljudje o glas-
bi informirani preveč enostransko. Kla-
sike sploh niso navajeni poslušati. A ne
gre za to, da bi morah poslušati samo
klasiko. Daleč od tega, a to je že poseb-
no poglavje.«
- Načrti po diplomi... hitro si doštu-
diral!
»Pri študiju glasbe ne sme biti pavzi-
ranja. Moraš biti v kondiciji. Trenutno
se potegujem za štipendijo, da bi odšel
za približno eno leto v Moskvo na izpo-
polnjevanje v znani glasbeni konserva-
torij, kjer je prav študij klavirja izpo-
stavljen. Ce mi to ne bi uspelo, bom
seveda oblekel vojaško suknjo, potem
pa bi rad nadaljeval podiplomski študij
pri profesorici Dubravki Tomšič-Sre-
botnjakovi.«
DRAGO MEDVED
GALERIJA PREKORJE
TRDI OREH, ČUDEŽNI SADE2
Prostor novega snovanja kiparja Vaška Četkovića
Besede v naslovu so zgolj simbolič-
ne, kot je to obenem tudi zelo simboli-
čen prevod znanih Njegoševih besed:
»Grah tvrdi, voćka čudnovata...« Pa
vendar sta ta dva pojma: trdi oreh in
čudežni sadež nenehno v domeni sno-
vanja in dela akademskega kiparja Va-
ška Cetkoviča, ki več kot desetletje ži-
vi in deluje v celjski občini.
V njegovi naravi je nekaj takega kot
trdi oreh, ah trdota oreha. Tudi njegove
zelo zgodnje plastike segajo v les, v naj-
razhčnejše opredehtVe do tega toplega,
organskega in vedno živega materiala.
In če sežemo z mishjo še dalje, do čudež-
nosti, čudnosti, čutečnosti ah čutnosti,
potem smo še korak bližje k delovnemu
bistvu kiparja, ki je sklenil napovedati
neumorno bitko neznanemu, ustaljene-
mu, vsakdanjemu. Vse to je namreč
združljivo z ustvarjcdnimi silnicami, ki
ženejo avtorja na pota iskanja, trdega
dela in nenehnega razmišljanja.
Vsa svetovna gibanja v umetnosti in
drugje temeljijo na zamisli. Zamisel pa
je tista, ki ustvarjalca pelje k cilju, pa
čeprav je ta še tako daleč. Vaško celo
pravi, da mu, ko prične s potjo iskanja,
cilj niti ni več tako pomemben. Mnogo
bolj ga vznemirjajo zgolj poti, za katere
sluti, da k cilju vodijo, da so tiste, ki mu
bodo odpirale nove svetove. To pa je v
kiparstvu še kako vznemirljivo, saj se
kaže podoba med razmerjem forme in
prostora še kako nedodelana. Vsako no-
vo iskanje sicer potrjuje nekaj tistega od
včeraj, vsaka dognanost ima svoj prav,
pa vendar sama po sebi že odpira tudi
nova vprašanja. Zato umetnik ne more
biti nikoli v zadregi s ciljem, razhčnost
poti pa mu daje svojo zasebnost in zna-
čilnost.
Kdo od ustvarjalcev še ni težil k svoje-
bitnosti? Saj to je obenem tudi osebna
izkaznica vsakega posameznika, najbolj
seveda njegovega dela. Vaško je že v
osnovi zavrnil vsakršen kompromis z
ležernostjo. Zato tudi ni nobeno na-
ključje, da se je mlad odpravil od doma-
čega ognjišča »v svet«. Njegova elemen-
tarnost, ki jo nosi v svojem tkivu in ki
mu polje po žilah, je bila še kako pri-
pravna pri premagovanju mnogoterih
težav. A resnici na ljubo, nekaj si jih je
tudi z njeno pomočjo nakopal. Namreč,
bolj je postal samosvoj, kot si je to vsak-
danja konvencija predstavljala (in do-
slej dovoljevala). Zato je mnogim bil ob
prihodu v Celje zelo všeč s svojo nepo-
srednostjo in bil je »mladi kipar, ki išče
svoj izraz«. Vsi časopisi so pisali tako.
Nihče seveda ni zapisal, da je hotel ob
svečanem odkritju gotske kapele leči na
tla in si tako ogledati srednjeveško moj-
strovino na stropu, medtem, ko so si vsi
drugi lomili vratove, zroč v višavo sa-
kralnega objekta. Morda je kdo tudi pri-
čakoval ob obisku v kiparjevem ateljeju
francoski konjak, pa je dobil krompir v
oblicah ali obratno. V vseh teh letih so
se nakopičile v vehkih mapah številne
risbe, skice, delovni krokiji, ki so vsak
zase svoja zgodba. Vsaka črta, vsak gib
je strgan iz miselne celote, vsaka poteza
je opredmetena na papirju, ali modelu v
kamnu, lesu, železu, jeklu, steklu, alu-
miniju, mavcu, brusnem kamnu. Delov-
ni prostor v Skofji vasi je postajal vse
manjši, misel je hitela v nove možnosti.
Ob razstavah v Sloveniji in Jugoslaviji
pa tudi izven njenih meja so nastajale
številne javne plastike, ki so v sorazmer-
no kratkem Času napolnile delno ureje-
ne urbane površine na celjskem območ-
ju. To je seveda vzbudilo tudi dvomljiva
gledanja na »mladega kiparja, ki išče
svoj izraz«, kar se je počasi ponekod
preoblikovalo v salamonsko ugotovitev,
da si je prevzel prestiž. S svojim delom
je pripeljal družbeno skupnost do ra-
zmišljanja o potrebnosti javnih nateča-
jev, pa razen tistega (ponesrečenega) o
spomeniku Slavku Slandru v desetih le-
tih ni bilo nobenega, vključno s Horti-
kulturo 80, ki je že na pragu. Medtem je
nastajala na Prekorju nova hiša, kjer
zavzemata levji delež atelje in razstavni
prostor. Vse seveda brez kredita, tudi
najmanjše soudeležbe Kulturne skup-
nosti, ki že lepo število let načrtuje po-
moč kiparjem in slikarjem pri izgradnji
njim življenjsko pomembnih objektov.
Zdaj galerija Prekorje stoji. V njej so
leta garanja, tistega, ki je za Vaška zna-
čilno. En dan v rokah svinčnik, en dan
varilni aparat, en dan žaga in kladivo, en
dan knjiga, en dan misel na Henrija
Moora, en dan, pa še en dan za Crno
goro, en dan za zidarje, en dan za tesarje,
en dan za družino, en dan zase, en dan za
prijatelje, en dan za žiro račun, en dan za.
Španijo, en dan za pleskarje, en dan za
nič in en dan za vse.
Razporeditev plastik v novem prosto-
ru pa v bistvu le še bolj oživlja pred leti
nastale skice in realizacije. Tako mar-
mornatega goloba in spomin na Meštro-
vičevo šolo v Splitu, v fotografijah ohra-
njen, sicer pa v spominu in zemlji zako-
pan ciklus plesalk pred starim ateljejem
v Skofji vasi, skico za pohod Slandrove
brigade, spomin na Franja Vrunča, na
ročno bombo kragujevčanko, na osi in
Dura Salaja, na črno nuno v hrastovim
in staro idrijsko graščino, na »Podobo
sveta« iz pariške razstave, na formo vivo
v Zrečah, njihove talce, frankolovske
žrtve, na ciklus Ominozen, na Frana Ro-
ša, ki mu je prav te dni domislil plastiko
iz najnovejšega ciklusa - a to je že druga
zgodba.
Preveč besed za to, kar ni literatura.
Boj z mlini na veter je z besedami dobro
delati stvari, ki sama zase govori bodisi
s črto, tvarino, zvokom, vizualno da-
nostjo. Pa vendar, beseda hoče na dan,
beseda je poravnalno sredstvo dolga do
časa in prostora, v katerem živimo. Do
tistega, ki nam ta čas in ta prostor napol-
njuje z življenjem...
Oni dan so lovci prišli v bližino galeri-
je. Vaško je imel psa z vrvice. Mrnja se je
veselo podil po še ne zasneženi trati. Pa
je stopil lovec k Vasku in dejal: »Psa pa
le privežite, jaz ga sicer poznam, pa ga
drugi ne, lahko poči«!
Vaško pa mu je odvrnil: »Fantje, vsto-
pite noter, bomo kaj popih.«
DRAGO MEDVED
št. 1 - 10. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
PRVOROJENCI
POZDRAVLJAJO
v kopici čestitk z najbolj-
šimi željami za Novo leto,
smo sprejeli tudi dve, ki za-
služita posebno pozornost.
Poslala sta jih prvorojenca
v letih 1977. in 1979. Seveda,
napisali so ju njuni starši.
Pa vendar, pozornost nav-
zlic temu velika, saj nista
pozabljena dneva, ko je tudi
naše uredništvo skupaj s
tradicionalnim pokrovite-
ljem obiskov in obdaritev
prvorojencev v novem letu,
kolektivom trgovskega po-
djetja Moda Celje, zaželelo
tudi tema prvorojencema
veliko sreče in uspehov v
življenju.
PETER SUHOLEŽNIK,
prvorojenec v letu 1977 je
skupaj z domačimi »napi-
sal« naslednjo čestitko:
Srečno, zdravo, zadovoljno
ter mnogo delovnih uspe-
hov, tudi v osebnem življe-
nju, vam želimo v Novem
letu 1980.
MATEJ MARINCEK, pr-
vorojeni v letu 1979 pa je
poslal naslednjo čestitko:
Srečno in uspešno novo leto
1980 vam želi Matej Marin-
ček.
Obema hvala za čestitke.
Tudi vama kot vsem doma-
čim naše iskrene in najbolj-
še želje.
UREDNIŠTVO
POŠTARJA ŽE
NISEM VIDELA
DVA MESECA
Na vaš članek v Novem te-
dniku dne 13. decembra le-
tos pod naslovom »Rakova
pot pošte« lahko napišem,
da poštnega raznašalca ni-
sem videla več kot dva mese-
ca, čeprav sem naročena na
Večer in Novi tednik. Res
smo malo v hribih, toda nav-
zlic vsemu pelje do nas as-
faltna cesta in mimo vozi
vsak dan veliko motorjev in
avtomobilov, saj smo ob ce-
sti za planinsko kočo na Gori
Oljki.
In še to; že dve leti nisem
bila nikjer od hiše. Odpove-
dali so mi živci, moža pa je
zadela možganska kap, in ta-
ko dostikrat še po kruh ne
moreva. Na srečo so v bližini
dobri ljudje. Mož je invalid-
ski upokojenec z 2657 din
pokojnine, jaz pa sem social-
na podpiranka s 100 din pod-
pore. Lahko živiva, kajne?
Ce morete, pošljite katero
dobro srce k nama, da no bo-
va vedno tako sama. Bojte se
osamelosti.
Veliko bi še rada napisala,
pa ne morem več.
Bodite lepo pozdravljeni
in veliko uspehov vam želi
osamela
REZIKA RIBIČ,
Pod vin 27, Polzela
UREDNIŠTVO: Očitno tu-
di v tem primeru ne gre za
»privatizacijo« mnenja na
račun poštne dostave. Sicer
pa naj dodamo še stavek, ki
ga je v pripisu zapisala Ri-
bičeva: Ce je mogoče, naj
pride patronažna sestra Ol-
ga Erzenšek iz Celja.
KRAJANI
MORAJO BITI
OBVEŠČENI!
Veliko govorimo o po-
membnosti obveščanja v
združenem delu. Kaj pa v
krajevnih skupnostih?
V	naši Krajevni skupnosti
Šempeter v Savinjski dolini
nimamo zborov krajanov, ni-
ti obveščanja. Imamo pa sa-
moprispevek.
V	kraju so dlje časa gradili
mrliško vežo. Dogovorjen je
bil samoprispevek v višini
100 dinarjev na člana druži-
ne. Krajani so bili pripravlje-
ni prispevati ta delež, toda
ljudje, ki bi morali ta denar
zbrati, so zatajili. Denarja ni-
so pobrali pri vseh, zato je
seveda na skupnem računu
manjkalo.
Zdaj krajani čakamo tudi
na cenik za pokopališke sto-
ritve oziroma za najemnino
grobov.
Krajevna skupnost je 5.
oktobra 1971. leta sporočila,
da znaša pristojbina za vsak
kvadratni centimeter (ali je
to res, opomba uredništva)
1,00 dinar in to za dobo 1970
do 1980. Dne 27. novembra
letos pa je Krajevna skup-
nost izstavila račun samo za
1980. leto, po katerem je očit-
no, da stane najemnina za
vsak kvadratni centimeter
37,80 dinarja.
Krajani Šempetra prosimo
in želimo, da dobimo pravi
odgovor od pristojnega orga-
na za upravljanje pokopali-
šča, kako je s to zadevo. Ali
smo dolžni poravnati račune
brez kakršne koli odločbe?
Kdaj je bil sprejet odlok o
povišanju najemnine za gro-
bove?
Že v naprej hvala za odgo-
vor!
SLAVKA HRUŠOVAR,
Šempeter
v Sav. dolini 27
UREDNIŠTVO: Ce kraja-
ni sprašujejo, smo jim odgo-
vor dolžni dati. Tako tudi
Krajevna skupnost Šempe-
ter. Zato prosimo za odgo-
vor. In hvala zanj že v na-
prej!
NOVO LETO IN
IZLET NA
POHORJE
»Mnogo sreče, zdravja in
delovnih uspehov v Novem
letu 1980 vsem skupaj želita
udeleženki izleta na Pohorju
- Anica Peganc In Olga
Krajne.«
UREDNIŠTVO: Hvala za
pozdrav in želje, hvala tem-
bolj, ker sta vezani na prije-
ten izlet na Pohorje. Morda
tudi letos kaj podobnega,
čeprav je seveda srebrni ju-
bilej Radia Celje že za nami.
HVALA MLADIM
IN DEDKU
MRAZU
Tik pred koncem lanskega
leta je dedek Mraz prišel tudi
v celjski sektor velenjske
ERE. Tu je na pobudo mla-
dinske organizacije v kolek-
tivu in velikim razumeva-
njem staršev otrok, ki so pri-
spevali sredstva za darila,
dedek Mraz obdaril otroke v
tej enoti zaposlenih staršev.
Srečanje je bilo lepo in je
bilo del skrbi v mednaro-
dnem letu otroka. Ni nak-
ljučje, če so se otroci težko
ločili od dedka. Zato njemu
in mladim v celjskem sektor-
ju ERE iskrena hvala za ve-
lik dogodek.
PETER PREGRAD
ŠE EN DOKAZ!
Spoštovani!.
Spodaj podpiŠ4n« KOVAČ KATICA iz
LAHOMŠEKA 2/ч, p. Laško, nepreklicno
ODPOVEDUJEM 1 izvod vašeg^^ listq "Novi
tednik" zqr^di neredne dostave pošte.
Časopis odpovedujem s 1.1.1980. Po tem
datumu mi časopisa ne pošiljajte več, ker
ne bom poravnavala naročnine,
Tovriško vas pozdravljam!
Кдаб КЛТ1СА
UREDNIŠTVO: No, tudi tale dopisnica govori o
»redni« dostavi pošte. Kaj naj bi še rekli?
IZ ZAKONSKÉ SVETOVALNICE
SPRA VNI POSKUS V POSTOPKU ZA
RAZVEZO ZAKONSKE ZVEZE
Po 1. 1. 1980 se spravni poskusi v po-
stopku za razvezo zakonske zveze ne
bodo več opravljali na sodišču. Zakon o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih
prenaša to nalogo iz pristojnosti sodišč
na občinske skupnosti socialnega
skrbstva. Osnovne določbe o postopku
v zvezi s spravnim poskusom so oprede-
ljene v zakonu, podrobnejše določbe še
pa določijo s samoupravnim splošnim
aktom občinske skupnosti socialnega
skrbstva (pravilnikom o spravnem po-
skusu v postopku za razvezo zakonske
zveze).
Sodišče po sprejemu predloga za spg-
razumno razvezo ali tožbe za razvezo
zakonske zveze pred njeno vročitvijo to-
žencu pošlje predlog oziroma tožbo pri-
stojnemu organu občinske skupnosti
socialnega skrbstva, da ta opravi sprav-
ni poskus.
Pristojni organ občinske skupnosti
socialnega skrbstva za opravljanje
spravnega poskusa je svet za oprav-
ljanje spravnega poskusa (v nadaljnjem
besedilu: svet). Svet kot kolektivni or-
gan pri posameznih spravnih poskusih
nikoli ne nastopa, ampak spravni po-
skus vedno opravi - tako kot je to doslej
potekalo pri sodišču - posameznik, to je
posamezni član sveta. Pristojnosti sveta
kot kolegijskega organa so predvsem:
obravnavanje izkušenj in problematike
v zvezi z opravljanjem spravnih posku-
sov, skrb za poenotenje prakse, sprem-
ljanje in proučevanje problematike na
področju razvez v občini in na širšem
območju, predlaganje ukrepov za izbolj-
šanje stanja in za preventivno delovanje
za preprečevanje vzrokov razvez in oko-
liščin, ki te vzroke porajajo ipd.
Člani sveta so praviloma izbrani
izmed strokovnih delavcev - svetoval-
cev, ki izvajajo zakonsko in predzakon-
sko svetovanje in ki izpolnjujejo določe-
ne pogoje. V celjski občini so člani sveta
imenovani izmed strokovnih delavcev,
ki so redno zaposleni v Zakonski sveto-
valnici pri Centru za socialno delo Celje.
Tako Zakonska svetovalnica torej
opravlja tudi spravne poskuse.
Kdaj se opravi spravni poskus?
Spravni poskus se opravi tako v prime-
ru, ko je en zakonec vložil tožbo za ra-
zvezo zakonske zveze, kot tudi v prime-
ru, če sta zakonca vložila predlog za spo-
razumno razvezo zakonske zveze. Za-
kon natančno določa primere, ko se
spravni poskus ne opravi (če je eden od
zakoncev duševno bolan ali nesposoben
za razsojanje, če živi en zakonec ali če
živita oba zakonca v tujini, ali pa če se
zahteva razveza zakonske zveze zato,
ker je en zakonec pogrešan). Spravnih
poskusov v teh primerih namreč sploh
ni mogoče razumno izvesti.
Na spravni poskus morata priti oba
zakonca osebno in brez pooblaščencev.
Na spravnem poskusu pooblaščenci ne
morejo zastopati zakoncev in tudi ne
morejo biti navzoči, navzoča ne more
biti tudi nobena druga oseba razen čla-
na sveta, ki vodi spravni poskus, in
obeh zakoncev.
Ce sta zakonca sporazumno predlaga-
la razvezo zakonske zveze, pa nista priš-
la na spravni poskus, se praviloma šteje,
da je predlog za sporazumno rćizvezo
umaknjen. Prav tako se praviloma šteje,
da je tožba za razvezo umaknjena, če
tožnik ni prišel na spravni poskus.
Prihodnjič: še nekaj o spravnem po-
skusu.
BRANKO BUT
dipl. psih.
POROKE
CELJE
GORECNIK MARIJAN iz
Maribora in KOLAR VIKI-
CA iz Crešnjic pri Celju, FE-
LICIJAN IVAN iz Zavrha
nad Dobrno in VIHER
MARTA iz Kidričevega, GO-
DEC BOJAN iz Petrovč in
CREPINŠEK MILENA iz
Ljubečne, ERJAVEC SIL-
VESTER iz Celja in SALO-
BIR ANICA iz Škamice
Šentjur pri Celju.
SLOVENSKE KONJICE
HORVATIN MIRKO iz
Ilirske Bistrice in OPREŠ-
NIK ŠTEFKA iz Velenja,
LAMPREHT VIKTOR iz
Škalc in KOLAR DANICA iz
Škalc, PADEŽNIK PETER
iz SI. Konjic in HIŽAK TAT-
JANA iz Škalc, PETRIC
VENCESLAV iz Škalc in
FURMAN ALBINA iz Do-
brave pri Konjicah, ŠLO-
SER BORIS iz Nove Dobra-
ve in KOTNIK MARJANCA
iz Zg. Zreč, ŠTEFANClC
ANTON iz Mlač in OBROV-
NIK JOŽICA iz Padeškega
vrha, PODKRAJŠEK JOŽE-
FA iz Škednja in REPiC
ANA iz Žič, OPERCKAL
MARIJAN iz SI. Konjic in
KLANCNIK dragica iz
Vešenika, MATAVŽ RO-
MAN iz Sp. Zreč in BEZEN-
ŠEK KSENIJA iz Zg. Prista-
ve, LEVART JOŽEF iz Do-
brneža in SOLAR VANDA iz
Oplotnice, DRAKSLER
MARJAN iz Lušečke vasi in
KUHAR MIHELCA iz Lu-
šečke vasi, PLIBERŠEK
FRANC iz Keblja in
ŠTRIBL ANA iz Crešnove.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročilo se je 20 parov.
ŽALEC
ŠPERNJAK STJEPAN iz
Donje Voče in PAVčNIK
SILVA iz Prebolda, ŠU-
STER DRAGO iz Pongraca
in VIDENIC ANICA iz Pol-
zele, KLINC MARJAN iz
Žalca in KOŠEC MARJAN-
CA iz Vrbja, KODRE JA-
NEZ iz Letuša in TUŠAK
MARIJA iz Podvrha, MA-
HNE ANTON iz Kasez in
ULAGA DRAGOMIRA iz
Kasez, KOTAR STOJAN iz
Kasez in MAHNE ŠTEFA-
NIJA iz Kasez, KUDER AN-
DREJ iz Šempetra in LA-
ZAR ALBINA iz Arje vasi,
MRAK JAKOB iz Stopnika
in HLASTEC MARIJA iz Se-
novega, CULK JANEZ iz
Zabukovice in STROŽiC
MARIJA iz Zabukovice,
PODLESNIK ROMAN iz
Ložnice pri Žalcu in PIN-
TAR MARJETKA iz Ložnice
pri Žalcu, ŠUŠTARŠIC
SRECKO iz Velenja in TAN-
ŠEK BOŽENA iz Velenja,
OPRCKAL FRANC iz Gore-
nja in KODER ANICA iz Le-
tuša, BOGTAJ JOŽEF iz
Vranskega in GROPEVŠEK
JULIJANA iz Vranskega,
ZUPAN DRAGO iz Vran-
skega in ŠPEGLIC OLGA iz
Galicije, KOMERICKI JO-
ŽEF iz Petrovč in SADEK
ANA iz Celja, PECNIK BO-
JAN iz Velike Pirešice in VI-
DENŠEK STANISLAVA iz
GaUcije, NOVAK STANI-
SLAVA iz Vrbja in POTRA-
TA SONJA iz Rečice, LI-
PO VŠEK MARJAN iz Kasez
in ZAGORICNIK SILVA iz
Kasez,	ANTLOGA
EDVARD iz Gotovelj in
VNUCEC dragica iz Go-
tovelj, PUNGARTNIK DU-
ŠAN iz Portoroža in HAN-
ŽIC MARIJA iz Velike Ne-
delje, ZAGORICNIK DANI-
LO iz Dobrteše vasi in
DROLC ALOJZIJA iz Oj-
striške vasi, TERJAŠEK
MARJAN iz Ivance in OV-
ČAR Julijana iz Založ, PEC-
NIK MILAN iz Brega pri
Polzeli in BATIC MARIJA iz
Brega pri Polzeli, KOLAR
RAFAEL iz Preserij in VE-
NIŠNIK MARIJA iz Prese-
rij, OMERZU JOŽEF iz Pod-
grada in GREŠAK CVETKA
iz Založ.
Zakonsko zvezo sta ob ju-
bileju zlate poroke obnovila:
CUAN JOŽE iz Zabukovice
in CUAN PAVLA, rojena
SIRK iz Zabukovice.
MOZIRJE
DOJER DUŠAN iz Celja
in STOSICKY ZDENKA iz
Žalca,	PODBREŽNIK
FRANC iz Kokarij in GO-
LOB ZOFIJA iz Žlabora, JE-
RINA STANKO iz Sp. Kraš
in JEROMEL MILENA iz
Sp. Kraš, WEISS DRAGO iz
Sp. Kraš in POLAJŽAR
VIKTORIJA iz Šmartnega
ob Dreti.
ROJSTVA
CELJE
Rodilo se je 29 dečkov in
21 deklic.
SLOVENSKE KONJICE
Rodilo se je 5 dečkov in 4
deklice.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rodila se je ena deklica.
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
MOZIRJE
Rojstev ni bilo.
SMRTI
CELJE
VODUŠEK FANI, 63, Lo-
patnik, MALEC KATARI-
NA, 67, SI. Konjice, JANCiC
FERDINAND, 48, Šoštanj,
BASLE JOŽE, 71, Ojstriška
vas, OCVIRK PAVEL, 59,
Celje, JANčiC ANTON, 72,
Laško, FIŠER MARIJA, 75,
Podplat, CENTRIH JOŽE,
72, Lesično, CREPINŠEK
JOŽEFA, 74, Celje, ME-
DVED KAROLINA, 73, De-
bro pri Laškem, VOLC PIA,
75,	Celje, LORBEK JOŽE,
53, Radlje ob Dravi, ZU-
PANC MARIJA, 83, Migojni-
ca, GROBOVŠEK MAKS,
48, Ponikva, MIHAJLOV
JORDAN, 23, Vransko, KO-
VAČ NEŽA, 69, Breze, FAIN
MARIJA., 69, Celje, SMA-
GUR SLAVA, 68, Celje, SE-
LES FILIP, 22, Celje, PO-
ZEB TEREZIJA, 75, Dobro-
va pri SI. Konjicah, KOŠEC
HELENA, 86, Ljubečna,
OREŠKOVIC MATILDA,
63, Sevnica.
SLOVENSKE KONJICE
HREN FRANC, 88, Zeče,
JELENKO MARTIN, 53, Po-
lene, POZEB TEREZIJA,
76,	Dobrava pri Konjicah,
JAKOB PAVEL, 73, Stenica.
ŠMARJE PRI JELŠAH
CRENOŠA JOZEFINA,
82, Kamence, PLANINŠEK
ALOJZ, 66, Brecljevo, GO-
BEC JULIJ ANA, 80, Zg. Se-
čovo, MRAMOR ALOJZI-
JA, 50, Drensko rebro, REC-
KO SILVESTRA, 53, Bu-
kovje v Babni gori, TURNI-
ŠKI MARIJA, 67, Rog. Slati-
na, JOSCHÖP VIKTOR, 71,
Šmarje pri Jelšah, RAJHER
ZOFIJA, 82, Stojno selo, KI-
DRIČ NEŽA, 68, Stojno selo,
ZAKOŠEK MARIJA, 73,
Drensko rebro.
ŽALEC
ZOTTEL ANTONIJA, 87,
Žalec, OSREDKAR ANGE-
LA, 74, Vransko, PECEK
TREZA, 77, Dobriša vas,
KUDER MARIJA, 71, Le-
več, MASTNAK VERA, 57,
Celje, PERGER KAROL, 32,
Preserje, GLUŠiC JOŽEFA,
77,	Andraž nad Polzelo, DO-
BRIŠEK ANA, 63, Male Bra-
slovče, JELEN JOŽEF, 79,
Polzela 18, GOBEC HELE-
NA, 91, Dobriša vas, BA-
ŠKOVIČ KATARINA, 47,
Pemovo, LUKAC MILAN,
62, Ceplje, GOROGRANC
MARIJA, 80, Polzela, DREV
ANA, 43, Studence, KO-
KOVNIK FRANČIŠEK, 58,
Dobrovlje.
MOZIRJE
SKORNŠEK MARIJA, 87,
Mozirje, MAZEJ FRANC,
58, Ljubija, BRITOVŠEK
ANA, 77, Brezje pri Mozirju,
ROSENSTEIN ANGELA,
78,	Šmartno ob Dreti.
BILI SMO V PREBOLDU
i
Konec meseca bodo odprli nov! otroški vrtec, kdaj t
trgovino, še nihče ne ve točno.	|
v Preboldu Je precej likovnikov amaterjev. Mednje sodi
tudi Ernest Seier, kl Je pripravil ie več razstav svojih
Skulptur in makramejev. Za nJega dela se ljudje vse bolj
zanimajo In to upravičeno.
Prebolda brez tekstilne to-
varne morda niti ne bi bilo.
Tako pa je kot na dlani, da je
razvoj kraja vseskozi tesno
povezan prav z razvojem tek-
stilne tovarne, v kateri je da-
nes zaposleno že kakšnih
1200 delavcev. Ni naključje
torej, da smo najprej obiskali
to največjo delovno organi-
zacijo v občini, tam pa je be-
seda stekla z glavnim direk-
torjem IVANOM ŽAGAR-
JEM in predsednikom KK
SZDL v Preboldu ter vodjo
razvojnega oddelka TTP
ZVONKOM BRINARJEM.
ncvl 0"rati
tckrt!ln= tovarne
O tem, koliko tovarna živi
s krajem je bilo zapisano že
nič koliko besed. Navsezad-
nje je to tudi razumljivo, saj
je večina delavcev doma iz
Prebolda in okolice. Zadnje
čase pa je žal čutiti nekaj
drugega. Ce se tovarna odzi-
va kraju, potem ne moremo
trditi, da se tudi kraj odziva
tovarni. 2e samo podatek, da
se zadnja leta le redkokateri
domačin odloči za zaposlitev
v tovarni, vodi k razmišlja-
nju. Neredko se dogaja, da
starejši na pol v šali na pol
zares pravijo otrokom, češ,
če se ne boste učili in če ne
boste pridni, boste šli pa za
delavca v tovarno. Zakaj ta-
ko? Kako je danes v tekstilni
panogi, vemo. To se seveda
odraža na osebnih dohodkih,
ob vsem skupaj pa je potreb-
no še precej samdodpovedo-
vanja delavcev, saj ne gre
drugače kot nenehno vlaga-
ti. Vsako zaostajanje na me-
stu pomeni propadanje. Si-
cer pa roko na srce - osebni
dohodki v tekstilni tovarni
res niso visoki, pa tudi med
najmanjšimi v tej panogi ne.
In tako se tudi v tej delovni
organizaciji srečujejo s pro-
blemom v zvezi s pomanjka-
njem delavcev. Precej delav-
cev se danes vozi na delo v
Prebold. Zanje imajo organi-
zirane avtobusne prevoze.
Eden vozi celo iz Motnika.
Problem pa so rešili tudi z
odpiranjem novih obratov.
Tako je 50 delavcev z Vin-
skega vrha v šmarski občini
našlo zaposlitev doma in tu-
di kraj sam je začel temeljito
spreminjati podobo. V tem
trenutku še vedno razmišlja-
jo o novih obratih drugod,
med tem ko bo treba še
proučiti možnost za pričetek
obratovanja preboldske tkal-
nice na Kosovem.
Nova stanovanjska nase-
lja, osebni standard krajanov
pa tudi družbeni - vse to
prav gotovo izvira iz tekstil-
ne tovarne. Pravzaprav je ni
akcije v kraju, kjer ne bi na
pomoč priskočili tekstilci.
Prav je tako, ni pa prav, da ni
čutiti tudi utripa drugih de-
lovnih organizacij. Tu so še
MIK, Hmezad DO KZ Sa-
vinjska dolina, DO Kmetij-
stvo TOZD Latkova vas in
DO Gostinstvo Hotel Pre-
bold, Gradnja TOZD IGM
Latkova vas in Avtoprevoz.
Ob tem se je seveda potreb-
no povprašati tudi to, koliko
s v samem kraju storili, da bi
pritegnili k sodelovanju tudi
te TOZD in DO. Prav gotovo
premalo! In o tem bodo mo-
rah slej ko prej temeljito pre-
misliti. Navsezadnje samo
črna mačka ne sme biti
«molzna krava«, pa tradicija
gor ali dol.
kako pritegnit«
ljudi za delo*»
V zadnjih letih se je število
prebivalcev močno poveča-
lo. Zanimivo je, da tudi pre-
cej takšnih z višjo ali visoko-
šolsko izobrazbo. In spet ne-
rodnost - ljudje so dobili no-
va stanovanja in delo, njiho-
vega dela in angažiranosti na
različnih področjih pa pravi-
loma skoraj nikjer ni čutiti.
Spet se seveda lahko pov-
prašamo, koliko so napravile
družbenopolitične organiza-
cije, da bi jih zainteresirali za
delo. In znova si moramo
priznati, da odločno prema-
lo! Niso jih znali pritegniti k
delu in tako še vedno najde-
mo na čelu vseh akcij in vse-
ga kar se sploh dogaja, ve-
dno ene in iste prizadevne
ljudi. Nikakor pa ne smemo
trditi, da ljudje v kraju niso
aktivni. Kar 21 društev delu-
je v Preboldu in večina le teh
je izredno delavna, še najbolj
pa so prizadevni planinci,
gasilci, jamarji ter DPD Svo-
boda. Zanimivo ob vsem
tem je, da večina nima pro-
storov za svoje delo. Urejene
prostore imajo pravzaprav
samo gasilci. Pri krajevni
skupnosti si močno prizade-
vajo, da bi dobili na voljo
zgradbo, v kateri je sedaj
otroški vrtec. To bi bila tudi
najbolj idealna rešitev, saj je
zgradba funkcionalna za
takšne potrebe, pa še v sredi-
šču kraja je.
ra3ij0 novo
trgovino
Tako kot za večino tistih
krajev, ki so se hitro razvijah
in kjer je močno porastlo šte-
vilo prebivalcev, je tudi za
Prebold značilno, da temu
razvoju ni sledil razvoj infra-
strukturnih objektov. Pred-
vsem bi nujno potrebovali
novo trgovino, z okrog 1000
kvadratnimi metri prodajnih
površin. Trenutno je vseh
prodajnih površin komaj
kakšnih 200, kar je seveda
občutno premalo. Mnogo
Prebolčanov mora zato po
nakupih v bližnji Šempeter
in v Žalec. Lokacija za novo
blagovnico je že določena,
zgradili pa naj bi jo v prihod-
njem srednjeročnem obdob-
ju. To pomeni najkasneje do
leta 1985, popolnoma jasno
pa je, da bi bila gradnja že
danes več kot prepozna. Če-
prav naj bi približno takrat
enkrat pričeli z gradnjo kul-
turnega doma, ki bi ga v kra-
ju glede na pestro dejavnost
posameznih sekcij Svobode
še kako potrebovali, pa si
nihče ne upa napovedovati,
kdaj bo ta objekt zgrajen.
Res so v programu samopri-
spevka namenih 150 starih
milijonov za začetek priprav-
ljalnih del gradnje, vendar je
to toliko kot nič. Ob tej pri-
ložnosti velja omeniti tudi
to, da so že napravili popra-
vek urbanističnega načrta
Prebolda. Z njo bodo skušali
popraviti to, kar se popraviti
še da. Pomislimo samo na
novo središče kraja, ki je do-
besedno natrpano in nima
nikakršnega videza več. Si-
cer pa s tem v zvezi pričaku-
jemo še odgovor na naše jav-
no vprašanje.
prizadevni ljudje
marija reke
Problem, ki prav tako t
Prebolčane je tudi poma
kanje obrtnikov. Predvs
uslužnostne obrti in še ne)
novih telefonskih priklji
kov bi radi. Ce se sprijaz
mo z dejstvom, da je v,
mem Preboldu in okoliši
vaseh telefonov za prvo s
še kar dovolj, pa nikakor
moremo mimo tega, da bi
lefon rabili predvsem v I
bo vi ti Marija Reki. Vrli I
čani so sami pripravlj
speljati vod in postaviti t(
fonske drogove iz doline
planinskega doma pod ]
ško planino. Toda kaj, kc
denarja za ljudi, ki so pri
peli tolikšen davek med d
go svetovno vojno in pri
terih so imeli partizani
čas vso podporo ter varna
točišča. Še danes zaslu:
ljudje s tega predela vse
čudov'anje. Ko je bilo tr
na glasovanje za četrti sai
prispevek, so morah zai
snega, ki je prav takrat z£
del, pokonci ob štirih zjul
očistili podrto drevje ter i
dili poti do glasovalnega
sta. Vsekakor pa je tr
priznati, da skušajo dol
vrniti dolg tem ljudem. £
raj je ni več kmetije v Мг
Reki, do koder še ne bi j
Ijali ceste. Kakšnih 60 1
Središče Prebolda. Nekateri menijo, da Je prenatrpano. Sedaj bo treba popraviti, kar se
popraviti pač dM.
Ogromno ljudi se Je zadnja leta preselilo v Prebold. Nič čudnega ni, če Je ob B
Mraatlo novo blokovno naselje, ki se bo še razširilo.
wdo
tetrov višinskih cest so do-
lej speljali tja.
UrvAJ UPADÀ
Lristična
fjavnost?
I
L Se in še bi lahko pisali o
teboldu. O izjemni dejav-
bsti vaških svetov in vaških
tìborov SZDL, o morda
remajhni povezanosti dele-
ito v s svojo delegatsko ba-
pa o tem kdaj drugič,
bključili bi radi z razmišlja-
fi o Preboldu kot turistič-
tm krajem. Težko je na-
ireč danes reči, če je ali ni
iristični kraj, čeprav se je še
^kdaj kraj pod Žvajgo s
'm še kako ponašal. Vse po-
?)je ima. Kopalni bazen, ho-
4 s kegljiSèém, savna, dva
Hmpinga ter weekend nase-
smučišče in ne nazadnje
ožnosti lepih izletov od
^žnjih planinskih posto-
<nk. Toda lepo po vrsti,
eeekend naselje pravzaprav
Topada in vprašanje je, koli-
"o je sploh lahko še turist
udovoljen v leseni na pol
lili hiški brez najmanjšega
•ilobja. Kopalni bazen prav
fko propada, pa čeprav ga
eušajo vsako leto malce za-
ipati. Toda vse to je odloč-
>1» premalo. Potreben je te-
isljite obnove in napeljave
spie vode. Morda ob tem ne
i' bilo napak osvežiti spo-
in? Ko smo se odločali za
nski bazen v Žalcu, smo
Itli tudi to, da se s tem stri-
írno. Strinjamo se, če bo-
3 hkrati obnovili prebold-
0 kopališče. Zimski bazen
2alcu bo, preboldski letni
skoraj gotovo ne bo preu-
^'n. O tem bi morali v Pre-
Idu reči odločno besedo,
^laj pozimi. Junija je pre-
!»2по. V camping Savinjski
fî.le še redko zaide kakšen
fist. Mnogo bolje je urejen
^Ping Dolina, ki je sicer v
|vatni lasti, toda urejen kot
^ај- Spomini pa vendarle
še ne tako daleč nazaj,
v Savinjskem logu bila
Џр rekoč zbrana vsa Evro-
f^in turisti so bili polni poh-
• račun lepot Prebolda
^okolice. Kdor še slučajno
sem, samo še začudeno
Kimuje in ne more ra-
zakaj smo tako ne-
psobni. Res je, odločamo
jä novo. Skoda, da ob
^ skupaj ne znamo po-
tudi za staro.
cedilo: JANEZ VEDE-
" o	NIK
Slike: TONE TAVCAR
VALTER ZUPANC, pred-
sednik skupščine KS: »Pro-
blem, ki nas zadnje čase zelo
tare je ta, da nimamo ustrez-
nih prostorov za delo krajev-
nih družbenopolitičnih orga-
pizacij ter društev. Še težje je
to zaradi tega, ker je za Pre-
bold značilna aktivnost na
yseh področjih. Morda nam
DO le uspelo in bomo dobili
zgradbo, v kateri je sedaj
otroški vrtec.«
RUDI HERMAN, predse-
dnik PGD Prebold: »Naše
gasilsko društvo praznuje le-
tos 60-letnico. Ob tej prilož-
nosti bomo uredili gasilski
dom ter obnovili fasado. Si-
cer pa smo dobro opremljeni
in dosegamo lepe rezultate
na mnogih tekmovanjih. Tu-
di mednarodnih. Zlasti do-
bro je sodelovanje s civilno
zaščito in KS ter družbeno-
političnimi organizacijami. «
JOŽICA OCVIRK, članica
Svobode: »Značilna je pe-
stra dejavnost po sekcijah,
medtem ko ni čutiti dela
,vrha' Svobode. Predvsem
zaradi tega, ker ljudem ni za
delo. To je velika škoda za
kraj. Pestra je še zlasti dejav-
nost dramske sekcije, saj
vsako leto pripravimo nekaj
iger. Tako kot bi Prebold po-
treboval kulturni dom jih je
le še malo krajev v občini. «
TOMAŽ VOZLIC, predse-
nik SK: »Pred kratkim smo
ustanovili smučarski klub, v
katerega je včlanjenih precej
smučarjev ne le iz Prebolda,
pač pa iz vse občine. Uspeš-
no smo že izvedli nekaj akcij,
v upravljanje pa smo vzeli
tudi smučarsko vlečnico. V
zimskih počitnicah priprav-
ljamo smučarske tečaje, kar
ne bo težko, saj imamo osem
vaditeljev ter učitelja, ki je
tudi trener.«
ROBI GO VC, blagajnik
PD Prebold: »Vpreboldsko
planinsko društvo je vklju-
čeno okrog 1000 članov in se
po svoji dejavnosti uvršča
med najbolj prizadevne v
Sloveniji. Samo lani smo or-
ganizirali 42 pohodov ter
izletov. Dobra polovica je bi-
la namenjena obujanju tradi-
cij NOB. Sedaj si bomo pri-
zadevali za temeljito obnovo
doma pod Reško planino.«

IRENA JESENEK, vzgoji-
teljica v WZ: »Prostori v ka-
terih je sedaj otroški vrtec so
skrajno neprimerni in z vese-
ljem čakamo konec meseca,
ko bo končno odprt nov
otroški vrtec za 200 otrok. To
bo nedvomno najpomemb-
nejša pridobitev zadnje čase
v Preboldu.«
JANI LAZNIK, član OO
ZSMS: »Mladinska dejav-
nost v kraju je izredno pe-
stra. Mladinci smo pravza-
prav povsod. Morda je čutiti
premajhno povezanost med
osnovnimi organizacijami v
združenem delu ter krajevni
skupnosti. Sicer pa menim,
da mladim v Preboldu ne
more biti dolg čas, saj lahko
vsakdo najde zase nekaj, kar
ga zanima. «
VALENTIN KRULEČ,
poštar: »Poštar se že 36 let in
sem menda po stažu najsta-
rejši v občini. Dnevno obi-
ščem kakšnih 400 strank in
reči moram, da so Prebold-
čani zadnje čase s poštno do-
stavo zelo zadovoljni. Težjß
je, če kdo izmed nas poštar-
jev zboli. Vsak drugi dan pa
raznašamo pošto tudi v Mari-
ja Reki. «
STANE TRŽAN, šofer
Izletnikovega avtobusa:
» Vedno več je ljudi, ki se vo-
zijo v Prebold in iz Prebolda,
zato bi bilo treba okrepiti av-
tobusno progo Celje-Pre-
bold vsaj s krpanom. Še zla-
sti hudo je ob konicah, torej
ob šestih in štirinajstih. Si-
cer pa menim, da tudi posta-
jališče v Preboldu ni na pri-
mernem mestu. Bolje bi bilo
nasproti samopostrežne tr-
govine. «
JOŽICA CESTNIK, pro-
dajalka v trafiki: »Na prvi
pogled je v Preboldu vse le-
po in prav, res pa je, da mar-
sikaj pogrešamo. Še zlasti
velja to za trgovino. Samopo-
strežna, ki je bila ena izmed
prvih v Sloveniji že zdavnaj
ne zadošča več potrebam, pa
tudi kopališče bi lahko konč-
no uredili in razmišljali bi
lahko o drsališču.«
V letih po drugi svetovni vojni se je
Prebold močno spremenil. Sicer je bil
že od nekdaj industrijsko močan kraj,
predvsem po zaslugi tekstilne tovarne,
vendar je po vojni svojo vlogo še okre-
pil.
Danes živi v Preboldu 1270 prebival-
cev v 420 gospodinjstvih. Pretežno so to
delavska gospodinjstva, saj je le 5 od-
stotkov vsega prebivalstva kmečkega.
Prebold je mlad kraj. Danes je kar 32%
krajanov starih manj kot 20 let, povpreč-
na starost pa je 35 let.
V	delovnih organizacijah v Preboldu je
zaposlenih 1700 ljudi, od tega več kot
1200 v tekstilni tovarni. 480 Prebolča-
nov se vozi lia delo v druge kraje. 80
ljudi je na začasnem delu v tujini. V
kraju je 14 obrtnikov. Posebno poglavje
so naši otroci. Imamo 557 šoloobveznih
otrok, ki obiskujejo centralno šolo v
Preboldu ter podružnični šoli v Orli vasi
in na Gomilskem. Leta 1975 je bila šola
obnovljena iz sredstev občinskega sa-
moprispevka. Poleg nove telovadnice
smo pridobili osem novih učilnic in
ostale spremljajoče prostore, tako da so
lahko prešli na celodnevno osnovno šo-
lo. Postopno so jo uvajali na razredni
stopnji, danes pa imajo celodnevno šolo
vsi učenci na centralni šoli kot tudi v
obeh podružnicah. Za tiste otroke, ki še
ne hodijo v šolo, je slabše poskrbljeno.
Obstoječi vrtec že zdavnaj ne zadošča
več vsem potrebam. Novi vrtec, ki bo
odprt čez nekaj dni, naj bi tudi predšol-
skim otrokom omogočil nemoteni ra-
zvoj.
V	Prebold se je zadnjih nekaj let preseli-
lo ogromno ljudi iz drugih krajev. To je
seveda povzročilo živahno dejavnost na
področju stanovanjske izgradnje. Nasta-
lo je pravo blokovsko naselje ob Bolski:
Še letos pa bodo pričeli z gradnjo dveh
novih blokov.
Vsa leta po osvoboditvi, sploh pa zad-
njih nekaj let, je Prebold temeljito spre-
menil zunanji videz. Ce gremo kar po
vrsti, lahko ugotovimo, da smo. dobili
nov hotel B kategorije s 50 ležišči in 270
sedeži. Takšen objekt smo v Preboldu
in sploh v Savinjski dolini že dolgo časa
pogrešali. Škoda le, da je z dejavnostjo
hotela zamrla dejavnost turističnega
društva.
Leta 1977 smo dočakali novi zdrav-
stveni dom. Poleg sodi tudi lekarna ki
zaokroži ponudbo zdravstvenih stori-
tev.
Kot eden izmed industrijskih centrov
Savinjske doline je Prebold imel ves čas
dobro razvito družbenopolitično dejav-
nost. Pred vojno so delovala Društva
kmečkih fantov in deklet. Vzajemnost,
Sokol, predvsem pa S KO J in KP.
Pa vendar imamo tudi v Preboldu te-
žave. Tare nas preskrba, nimamo dovolj
prodajnih površin. Pred leti smo veliko
govorili o novi trgovini, vendar smo bili
preveč neenotni. Imeli smo že denar.
Ker ga nismo znali izkoristiti, nove trgo-
vine še sedaj nimamo, čeprav vsi vemo,
kako zelo jo potrebujemo.
Pred nedavnim smo začeli reševat
prometne težave. Cesta Latkova va-
s-Marija Reka je delno že renovirana in
asfaltirana.
Kljub vsemu pa lahko z optimizmom
gledamo naprej. V preteklih letih smo
dokazali, da si znamo marsikdaj poma-
gati sami in prepričani smo, da bo tako
tudi v bodoče.
KRISTIJAN MARKOVIC
Sedaaja avtobusna postaja ni na najbolj posrečenem me-
stu. Pravijo, da bi bilo bolje, če bi bila pri samopostrežni
trgovini.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 10. januar 1980
ŠENTJUR:
DOBRA
BILANCA
Bilanca TOZD Lastna
proizvodnja Kmetijskega
kombinata Šentjur je za
1979. leto pozitivna. V
enotah Gorica pri Slivnici
ter v Šentjurju so proiz-
vedh 13,700.000 konsu-
mnih jajc ali za milijon
več, kot so predvidevali.
Govejih pitancev so
imeli kar 1450 komadov.
Njihova povprečna teža
je bila 520 kg, kar pome-
ni, da so dali na trg pri-
bližno 750 ton klavne živi-
ne. Ta uspeh so dosegli
tudi po zaslugi znatne
razširitve površine, pose-
jane s silažno koruzo. Ra-
zen tega so pridelali več
travne silaže in sena.
Plana niso dosegli le v
sadjarstvu, saj je kata-
strofalna toča v juniju
uničila domala ves pride-
lek. Sicer so večino sadja
predelali v sokove.
E. RECNIK
CELJE
NOV KORAK NAPREJ
Kmalu interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva
Javna razprava o predlogu
samoupravnega sporazuma
za ustanovitev in delovanje
interesne skupnosti za po-
speševanje kmetijstva v ob-
čini Celje je končana. Trajala
je dlje, kot so predvidevali,
dlje tudi zaradi pomembno-
sti akcije, saj gre še za nalo-
go, ki izhaja iz tekočega sred-
njeročnega obdobja in je te-
meljnega pomena ter mate-
rialna osnova za nadaljnji
razvoj samoupravne preo-
brazbe kmetijstva v občini.
Tudi z ustanovitvijo te samo-
upravne interesne skupnosti
bodo ustvarjeni pogoji za
uspešno uresničevanje pro-
gramov pospeševanja kme-
tijske proizvodnje, pred-
vsem še s stalnim narašča-
njem proizvodnje mesa, mle-
ka in zelenjave, kar je za pre-
težno industrijsko občino,
kot je celjska, izrednega po-
mena. Sicer pa se tudi v tej
pobudi za ustanovitev inte-
resne skupnosti za pospeše-
vanje kmetijstva kaže inte-
res, da stopa tudi ta panoga
vzporedno z gospodarskim
razvojem v občini. Zahteva
po večji in boljši pridelavi
hrane, zatorej po boljšem in
donosnejšem kmetijstvu, je
na dlani.
Samoupravni sporazum o
ustanovitvi interesne skup-
nosti za pospeševanje kme-
tijstva v celjski občini pre-
dvideva združevanje sred-
stev občinskega proračuna,
sredstev iz dohodka temelj-
nih in delovnih organizacij,
sredstev kmetovalcev od ka-
tastrskega dohodka ter sred-
stev zavarovalnice Triglav.
Odveč je beseda, da bodo
zbrana sredstva trošili strogo
namensko v skladu s spreje-
tim programom skupnosti.
Zato bodo tudi združena
sredstva predvsem namenja-
li za pospeševanje intenziv-
ne reje goved, prašičev, pe-
rutnine, vse to zaradi večje
prireje mleka, mesa ter pri-
dobivanje drugih kmetijskih
pridelkov. Ta naloga zajema
tudi posp)eševanje večje pro-
izvodnosti osnovne črede,
seveda s pomočjo sodobnej-
ših postopkov prehrane,
zdravstvene zaščite, s selek-
cijo živali ter s pospeševa-
njem večje produktivnosti
dejavnosti na kmetijskih po-
vršinah. Posebna skrb in
sredstva bodo namenjena za
uvajanje ustreznih novih pa-
sem v živinoreji in prav tako
novih sort v poljedelstvu, sa-
djarstvu in vinogradništvu.
Združena sredstva bodo po-
rabili še za povečano proiz-
vodnjo osnovne krme, za.
smotrnost novih naložb, za
raziskovalna dela v skladu s
cilji rćizvojnega programa, za
spodbujanje kooperacijskih
odnosov v kmetijstvu, za
združevanje kmetov v proiz-
vodne skupnosti, za tesno
sodelovanje med primarno
proizvodnjo, predelavo in tr-
govino itd. Pomembno me-
sto ima naloga, da bo hribo-
viti svet naseljen in da bodo
kmetje na teh območjih spo-
sobni pridelati čim več hra-
ne tudi za primere vojne.
Ustrezen del sredstev, v
skladu s programom, bo do-
ločen za usposabljanje novih
zemljišč z mehoracijami in
še in še.
Nalog torej dovolj, vse pa
imajo skupni imenovalec v
skrbi za pospeševanje kme-
tijstva.
Takoj po zaključku javne
razprave bo steklo nadaljnje
delo za ustanovitev skupno-
sti za pospeševanje kmetij-
stva v celjski občini, samo-
upravni sporazum pa bo za-
čel veljati, ko ga bo sprejela
vsaj polovica predvidenih
članov in ko bo z njim sogla-
šala tudi Občinska skup-
ščina.	M. BOŽIC
CELJE
ODLOČITEV BREZ ZADRŽKA
Program razvoja hribovitih kmetij
Odločitev ni bila vprašlji-
va. Izvršni svet celjske ob-
činske skupščine je namreč
brez zadržkov sprejel pred-
log o izdelayi programa ra-
zvoja hribovitih kmetij v ob-
čini. To nalogo je s posebno
pogodbo zaupal Živinorej-
sko veterinarskemu zavodu
Celje. Gre za nalogo, ki mora
biti končana do konca letoš-
njega juhja, sicer pa za nalo-
go, ki odgovarja na vpraša-
nje, kaj s hribovitimi kmeti-
jami in kaj z neobdelano
zemljo.
Naloga je odgovorna in
pomembna. Izdelovalec pro-
grama bo v njej najprej
osvetlil in prikazal sedanje
stanje, zatem tendence ra-
zvoja, na koncu pa bodoči ra-
zvoj kmetijstva v hribovitih
predelih v celjski občini in
seveda utemeljitev gospo-
darnosti vlaganj sredstev za
intenziviranje proizvodnje
na posamezni kmetiji.
Gre torej za konkretno na-
logo in povsem razumljive
prikaze poti. Zato bo pro-
gram opozoril na optimalne
možnosti proizvodnje na teh
površinah, na strukturo sta-
leža živine v bodoče, na orga-
nizacijo posvetovalne in
strokovne službe, na ukrepe
za zaščito hribovitih kmetij
in na usmeritev proizvodnje.
V	tej zvezi tudi na možnosti
odločitve in stimulacije za
proizvodnjo mleka, mesa,
plemenske živine ah vina in
sadja. Možnosti torej dovolj,
programska naloga pa naj
pokaže, katera smer bi bila
za določeno kmetijo najbolj
primerna in gospodarno ute-
meljena.
«
Seveda bo program razvo-
ja hribovitih kmetij zajel tu-
di ukrepe za intenziviranje
proizvodnje, nadalje nove
naložbe v živino, mehaniza-
cijo ter gradnjo gospodar-
skih poslopij. Pomembna je
tudi odkupna mreža.
Posebej bodo osvethli na-
ložbe v vinogradništvu in sa-
djarstvu, tudi razvoj kmeč-
kega turizma, ki ima na hri-
bovitih predehh okoh Celja
prav gotovo lepe možnosti.
V	tej splošni skrbi za hribo-
vite kmetije ne kaže prezreti
gospodarjenja z gozdovi.
prav tako ne organizacije na-
rodne obrambe in še kaj.
V izračunu gospodarnosti
vlaganj bodo predvsem
osvethh usmeritev v mlečno
proizvodnjo, nadalje v pita-
nje ter v kombinirano proiz-
vodnjo. V tem poglavju bo
tudi prostor za utemeljitev
potrebnih sredstev za opre-
mo krrtetij.
M. BOŽIČ
SODOBNA HRIBOVSKA
KMETIJA
Kaj storiti z okrog 250.000 ha neobdelane kmetijske
zemlje v Sloveniji? Nekateri svetujejo, da bi jo pogoz-
dili, saj nam lesa primanjkuje. Pogosto pa imamo tudi
premalo mesa in raznih kmetijskih pridelkov. Na do-
hodek iz novih gozdov bo treba čakati tudi več desetle-
tij, iz tistih, ki se bodo pogozdovali sami, ker za to ni
denarja, pa tudi 100 ali še več let.
Gospodarnost kaže, da bo od kmetijske zemlje več
koristi, če jo bomo še obdelovali povsod, kjer je le
možno. Seveda ne brez kmetijskih strojev le z motiko
in koso. Premalo je delovnih rok. Marsikje, kjer ni moč
orati s traktorjem, ne spravljati krme s kmetijskimi
stroji, pa je moč pasti goveda ali drobnico. Paša je celo
najcenejša krma, zatrjujejo kmetijski strokovnjaki.
Zakaj kmetje ne upoštevajo takih, strokovnih navo-
dil in puščajo travnike in pašnike nepokošene in nepo-
pasene? Zakaj kmečki mladinci ne marajo takega
kmetovanja in puščajo ostarele starše same?
Največ je kriva razdrobljenost našega zasebnega
kmetijstva - manj cene, čeprav jih skoraj vsi omenjajo
na prvem mestu. To priznavajo tudi kmetje, ki so si
ogledali v drugih državah sodobne kmetije. Tiste da-
jejo veliko dohodka, čeprav kmetje prodajo nekatere
pridelke celo po nižji ceni kot naši.
Naša usmeritev, združevanje dela, sredstev in zem-
lje, kaže v isto smer. Sprejeta je bila že pred leti, iskati
pa je treba ustrezne oblike za uresničevanje.
Kmečki sin je zapustil očeta, z delom v tovarni pa
tudi ni zadovoljen. Saj bi ostal na kmetiji, pravi, če ne
bi bilo treba prositi očeta za vsak dinar, celo za obleko
zase, ženo in otroke. Oče pa misli, da mora hraniti
denar za slabše čase ali ga dajati tudi drugim otrokom.
Kmetija ni dovolj velika, da bi si lahko s sinom, če bi
ostal doma, delila del dohodka. Zato mu je ušel. Ko bo
gospodar ostarel, pa kmetije ne bo obdeloval nihče.
Tako seje godilo doslej in enako se bo poslej, dokler
stvari ne bomo znali spremeniti. Našega kmetijstva ne
ogroža odmiranje preštevilnih malih kmetij. Mnogih
težav je krivo prav to. da jih je preveč. Imamo najbolj
razdrobljeno kmetijstvo v Evropi. Zemlja, ki je lastniki
ne obdelujejo ali le še zelo površno, pa ne bi smela
ostati zanemarjena.
Izoblikovani so predlogi za ustanavljanje večjih
kmetij oziroma delovnih enot, na katerih bi bilo polno
zaposlenih več družinskih članov. Poleg očeta in ma-
tere bi bilo delo še za sina z ženo ali hčerko z možem.
Pri polni zaposlitvi in strojni obdelavi bi moralo biti
tudi dovolj dohodka, da bi bili vsi družinski člani tudi
pokojninsko in invalidsko zavarovani, enako kot de-
lavci.
Največ možnosti za urejanje takih »kmetij* je tam,
kjer je največ neobdelane zemlje. Kmetje pa nimajo
sredstev, da bi sijih uredili brez sodelovanja kmetijske
zadruge in kmetijske zemljiške skupnosti. Pobude pa
lahko dajejo, saj krajevne razmere najbolj poznajo.
JOŽE PETEK
KONJICE! SPORAZUM PRED
TOČO!
Včeraj je konjiški izvršni svet na svoji prvi seji v letošnjem
letu razpravljal tudi o samoupravnem sporazumu o usta-
novitvi območne samoupravne skupnosti severovzhodne
Slovenije za obrambo pred točo.
Konjičani si obetajo s tem sporazumom pred točo pred-
vsem bolj uskladiti obrambo pred to ujmo, ki je v občini
zlasti kmetovalcem znala velikokrat pošteno oklestiti pri-
delke, še največkrat v vinogradništvu. Sedež skupnosti, ki
jo sedaj poskuša obhkovati deset občin severovzhodne Slo-
venije bo predvidoma v Mariboru, na Vinarski 14. Udele-
ženci sporazuma bodo združevali sredstva za pokrivanje
materialnih in funkcionalnih stroškov za delovanje tistega
dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna
mesta. V območno skupnost se vključujejo tudi zavarovalne
skupnosti, s katerimi se sklene poseben samoupravni spora-
zum, sicer pa bo strokovne naloge in opravila za bodočo
območno skupnost za obrambo pred točo opravljal Kmetij-
ski zavod Maribor.
In kar je najvažnejše! Finančni prispevek bo določen s
samoupravnim sporazumom o temeljih plana, plačeval se
bo iz dohodka organizacij združenega dela kmetijske in
gozdarske dejavnosti, delavcev in kmetov v organizacijah
združenih kmetov in .avezancev za davek od dohodka iz
kmetijske dejavnosti po krajevnih skupnostih.
MITJA UMNIK
ČEBELARJI ČD
»MLINŠEK« SO
MEDILI
Potem, ko je leta 1928 uči-
telj Mlinšek iz Velenja (po
njem je pozneje čebelarska
družina dobila ime) usta-
novil čebelarsko družino, je
v lanskem letu minilo že pet-
deset let, plodnih in manj de-
lovnih, vendar se je vseskozi
čutila prisotnost kolektivne-
ga dela in uspehov, ki niso
izostajah. Zapostavljanju ur-
banizacije in spodrinjanju
industrije so namenih napra-
viti konec, zato so izkoristih
prav častno obletnico »pol
stoletja organiziranega delo-
vanja« in sklenili utrditi or-
ganizacijo v smislu boljše,
samoupravne povezanosti v
širšo družbeno skupnost z
reorganizacijo obstoječega
vodenja ter z oplemenite-
njem v smislu strokovnega
razvoja čebelarskega zdrav-
stva, vzgoje podmladka,
SLO in varstva okolja.
Družina Mlinšek je štela
doslej petdeset članov (Od
Plešivca do Šentilja in Pake)
in deluje v petnajstih KS Ve-
lenjske občine v okviru ob-
činske čebelarske zveze.
Na občnem zboru, ki je bil
v nedeljo, so začrtali smerni-
ce za dosego že omenjenih
ciljev, dogovorih pa so se tu-
di, da bodo sredi februarja
proslavih petdeseto obletni-
co obstoja. S primernim kul-
turnim programom, podeli-
tvijo priznanj in Janševih
odlikovanj bodo člani čebe-
larske družine Mlinšek goto-
vo sklenih lepo bero uspe-
hov (lani so izdelali hčne
značke, v tisku je bilten, ob
novem letu pa so natisnili
priložnostni koledžir, zbrah
pa so tudi znatna sredstva za
nabavo novega prapora). Ta-
ko kaže, da bodo tudi čebele
bolje medile!
JOŽE MIKLAVC
PRI ROŽANČEVIH V VINSKEM VRHU
DOMAČA JEDAČA, PIJAČA
Radi bi odprli gostilno
Pred dnevi, ko smo se mu-
dili v Vinskem vrhu, smo se
ustavili tudi pri FVancu Ro-
žancu. Beseda je dala besedo
in kmalu smo s Francem
kramljali kot dobri znanci.
Marsikaj zanimivega smo
izvedeli o življenju na klancu
med šentjursko in šmarsko
krajevno skupnostjo. Resda
se Franc Rožanc že 14 let za-
pored vsak dan vozi na delo
v šentjurski Alpos, a zato z
nič manjšo ljubeznijo ne
opravlja dela na domači
kmetiji, v hlevu, v vinogra-
du. Težak in dolg je njegov
delovni dan, ki ga mora po-
razdeliti tako, da je koristen
doma in na delovnem mestu.
V zadnjih letih, ko si je s po-
močjo kreditov popravil do-
mačijo, veliko misli na go-
stilno, ki bi jo odprl. Možno-
sti so v Vinskem vrhu na-
mreč idealne, saj si popotnik
ali čez čas tudi turist, ne mo-
re nikjer oddahniti ob dobri
domači jedači in pijači.
Franc se tega še kako zaveda
in kot domačin tudi ve, da je
Vinski vrh s svojo slikovito
okolico čudovita izletniška
točka. No, to so odkrili tudi
»vikendaši«, ki so s svojimi
zidanicami in krpami vino-
gradov prekrili klance Vin-
skega vrha.
Tudi Franc Rožanc si je
pred leti z velikim trudom na
enem izmed teh kozjanskih
gričev postavil majhno zida-
nico, ki jo obdajajo žlahtni
trsi. Na Martinovo je zato pri
Rožančevih praznik. Prav ta-
ko je veselo, kadar kakšne-
mu pujsku iz domače ograde
odrejo kožo. Enega so letos
že zaklali; drugi je na vrsti v
teh dneh. Praznik torej, ki bi
ga bili še kako veseli mestni
mesarji, da bi v pred-
novoletnih dneh s svežim
svinjskim mesom napolnili
mesnice.
MATEJA PODJED
j^t. Ч " janua»" 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
HORTIKULTURA 80
DEJSTVA PRED VRATI
Celjo v letu hortikulture — še mnogo dela
stopili smo v novo in hkra-
ti hortikulturno leto. To velja
plasti za Celje, čeprav bi bilo
prav, če bi prizadevanja za
jiortikulturno in drugačno
ureditev okolja veljala za vse
in za vse dni v vseh letih. Le
tako bi se lahko spoprijemali
]3olj odločno z velikim so-
jvražnikom današnjega časa
, z zanemarjenim, neureje-
fiirn, onesnaženim okoljem.
Celje se loteva svoje nalo-
ge z veliko zavzetostjo, če-
prav se zdi, da so bila hote-
nja večja, kot bo uresničitev.
Pa navzlic temu. Hortikultu-
ra 80 je postala dejstvo. S
svojim načrtom je posegla v
vse oblike družbenega doga-
janja, čeprav so jo seveda ra-
zlično sprejeli. Toda, na kon-
cu koncev ne gre samo za
akcijo, marveč za človekov
odnos do okolja. V tem je
bistvo. Človek mora spreme-
niti svoj pogled na okolje,
posvetiti mu mora več po-
zornosti, nanj paziti in ohra-
njati, če bo hotel v njem žive-
ti. In v tem je tudi glavna
naloga letošnje republiške
hortikulturne acije v Celju,
ki bo imela seveda dosti dru-
gih zunanjih obeležij, prire-
ditev in podobno.
Prva skrb v tem programu
je bila posvečena staremu
mestnemu parku na desnem
bregu Savinje. Gre tudi za
naključje, da poteka letošnjo
pomlad šestdeset let, odkar
je tedanji, zdaj že pokojni,
mestni vrtnar Martin Jelov-
šek, začel v_njem prva siste-
matična dela. V parku bo tre-
ba še marsikaj narediti. Na
vsak način pa je že jesenska
podoba pokazala, da smo ve-
liko dobili.
Sončni park je šele na za-
četku svoje poti. Sprva je ka-
zalo, da bo do letošnjega leta
napravljenega v njem več
kot je, čeprav je bilo na dla-
ni, da bodo dela za njegovo
ureditev trajala nekaj let.
Dosti nalog čaka delovne
organizacije, da uredijo svo-
ja okolja. Sicer pa- to velja za
vse. Tudi ali zlasti za hišne
svete, za lastnike individual-
nih hišic itd. Ne samo v me-
stu, akcija poteka na celot-
nem občinskem območju.
Poziv Hortikulturnega
društva, da bi v akciji sode-
lovala tudi šolska mladina, je
naletel na dokaj ugoden
sprçjem, čeprav bi delež
mladih moral biti velik tudi
brez vabila.
Stopili smo torej v leto
hortikulture. To je tudi ob-
veznost, ne samo do republi-
ške akcije, marveč še zlasti
do namena, ki jo Hortikultu-
ra 80 ima!	M. BOŽiC
KOLEDARČEK IN
INFORMATOR
Kot že pet let nazaj, ta-
ko je Celjska turistična
zveza tudi za letošnje leto
izdala Turistični koledar-
ček in informator. Gre za
lično izdajo žepnega for-
mata, ki poleg koledar-
skih podatkov posreduje
tudi zelo zanimive turi-
stične informacije celot-
nega celjskega območja.
Tako med drugim pred-
stavlja celjsko turistično
območje, kulturne in zgo-
dovinske spomenike,
spomenike NOB, planin-
ske postojanke in planin-
ske krožne poti. Posebej
je predstavljena Savinj-
ska planinska pot. Tu so
še zapisi o lovu, ribolovu,
o zdraviliščih na celjskem
območju, kopalnih baze-
nih, smučarskih vlečni-
cah itd. Zanimivi so tudi
podatki o turističnih kra-
jih in še kaj. Tudi kuhar-
skih receptov ne manjka.
Skratka, zanimiva in
privlačna publikacija, ki
jo je, kot vse dosedanje s
pomočjo številnih sode-
lavcev, uredil prof. Zoran
Vudler.
MB
RADIO TAXI IN ŠE
KAJ
Ob koncu decembra la-
ni je celjski Izletnik izpol-
nil eno od svojih nalog -
uvedel je taxi službo.
Zaenkrat na cestah kri-
žari pet Izletnikovih taxi-
jev, ki imajo, kot kaže, ve-
liko dela. Tudi zaradi ce-
ne, ki jo odmerjajo po
prevoženih kilometrih in
tudi zaradi prednosti, ki
jo ima radijska zveza med
vozili.
To službo bo Izletnik v
prihodnje močno razširil,
saj predvidevajo, da bodo
imeli ob koncu naslednje-
ga srednjeročnega ob-
dobja že petdeset taxi vo-
zil. Svoj domicil pa bodo
Izletnikovi taxiji imeli tu-
di v krajih, kjer kolektiv
upravlja z avtobusnimi
postajami, torej tudi v
Žalcu, Velenju in Sloven-
skih Konjicah.
Da, tudi v Velenju, kajti
pred zaključkom starega
leta je Izletnik kupil ve-
lenjsko avtobusno posta-
jo in tako prevzel še večjo
odgovornost za dober
prevoz potnikov.
MB
To je samo del novega motela Merx v Šentjurju
ŠENTJUR
MOTEL KOT DRAMILO
Edini družbeni objeiit v občini ж nočitvami
Novemu hotelu na Dobrni
konec novembra se je ob
zaključku lanskega leta pri-
družila še ena pomembna
naložba na gostinskem, ozi-
roma turističnem področju -
novi Merxov motel v Šent-
jurju.
Gre za naložbo, ki so jo v
Šentjurju in občini že dolgo
težko pričakovali, saj je to
hkrati tudi prvi in edini
družbeni objekt v občini, ki
ima nočitvene zmogljivosti.
Zato pomeni novi motel tudi
korak naprej v turističnem
življenju tega predela celj-
skega območja.
Celotna površina motela.
ki stoji na levi strani pred
vhodom v Šentjur, je 1700
kv. metrov. Ima 29 ležišč, 120
sedežev v restavracijskem
prostoru, ki pa se lahko s po-
sebnimi vrati loči na tri sa-
mostojne manjše dele. V
snack baru je 50 sedežev, v
letnem vrtu, ki ga bodo ure-
dili, pa bo prostora za 200
gostov. Pomembno je štiri-
stezno avtomatsko kegljišče.
Velik je parkirni prostor. V
kuhinji lahko pripravijo do
200 obrokov hrane po naro-
čilu in tisoč obrokov za po-
trebe družbene prehrane.
Celotna naložba je veljala
okoli 45 milijonov dinarjev.
Pričakujejo, da se bo že v
kratkem, pojavila potreba po
povečanju števila ležišč. Pri-
pravljeni so tudi na to. Pro-
store za novih 40 postelj bo-
do lahko brez tehničnih te-
žav zgradili nad kegljiščem.
Sicer pa je treba povedati,
da se novo poslovno središče
Šentjurja kaj hitro širi. Tu je
že novo poslopje občine. No-
vi Merxov market bodo od-
prli čez nekaj mesecev. V to
okolje sodi tudi novo poslop-
je ekspoziture Ljubljanske
banke Splošne banke Celje
itd.
MB
POHORJE
ZADREGA NA KOPAH
Drsanje na cesti, gneča pred vlečnicami
Potem, ko je teden dni
pred novoletnimi prazniki
vsak dan obiskalo Kope na
slovenj egraškem Pohorju
več kot 200 smučarjev - te-
čajnikov iz TGO Gorenje, so
se za upravlj alca centra zače-
le pravcate zagonetke. Kaj
šele za številne rekreacije,
svežine in snega željne smu-
čarje!
Na poledeneli cesti, ki je ni
nihče posipal, so se osebni
avtomobili brez verig drsali,
da je bilo veselje. Bolj srhlji-
vo je bilo zanašanje avtobu-
sov celjskega Izletnika, ki so
se prebijali k postojanki
prav tako brez verig.
Štirje avtobusi so uboglji-
vo čakali med 12. in 14. uro
pri Grmovškovem domu, da
so zvozili lačne delavce na
Partizanko in nazaj. O prese-
nečenju gostincev, odkod
naenkrat dve sto lačnih ust,
bi. lahko napisal posebno
gloso. Reši se, kdor se more,
je bilo poslej novo geslo, ki
je veljalo tudi čez novoletne
praznike. Ah, pa saj smo že
navajeni..
Prišlo je tudi do resne ne-
sreče. Na 1100 m dolgi vleč-
nici na Pungart se je iz nez-
nanega vzroka zadnji petek v
lanskem letu snela vlečna
vrv in padla po tleh kot stre-
la. Trije smučarji so bili po-
škodovani dovolj resno, da
je bila potrebna hitra zdrav-
niška pomoč. Marsikaterega
začetnika je minila zimska in
smučarska vnema.
Na Partizanki se je trlo go-
stov tudi drugi dan novega
leta. Preštel sem okoli 300
avtomobilov. Dolge so bile
vrste pri žičnicah. Prava za-
drega. Zato nikar ne karajte
obupanih, zimske idile želj-
nih občanov, če bodo kaj
skočili onkraj...
JOŽE MIKLAVC
CEUE: DEDEK MRAZ
V GABERJU
Dedek Mraz je ob koncu
lanskega leta obiskal tudi
'Najmlajše v Krajevni skup-
•^osti Gaberje. Z darili in v
spremstvu pionirjev iz I.
psnovne šole je prišel v Kra-
jevno skupnost že 27. de-
cembra.
Dedek Mraz se je razen
'^ajnilajših spomnil tudi ti-
stih krajanov, ki sprejemajo
družbeno denarno pomoč,
^di nje je obdaril s praktič-
^mi darili.
. V petek, 28. decembra, pa
le dedek povabil na srečanje
Judi vse nad 65 let stare Ga-
^rčane. S kulturnim pro-
gramom, ansamblom »Celj-
ski kvintet« in skromno po-
f^stitvijo je razvedril več kot
^50 povabljencev. In tako se
je dedek Mraz in KS Gaberje
zahvaljujeta kolektivom
EMO, Klime, LIK Savinje,
Libele, Merx, Surovine, Me-
snin, Cinkarne in Ere za po-
moč, s katero so lahko pri-
pravili sprejem za starejše
krajane.
ŠENTJUR:
»KRESNIČEK« NA
ODRU
Šentjurska glasbena šola
»Skladateljev Ipavcev«, ki
ima povsem novo vodstvo in
pomlajen kader, je dala k ne-
davnemu praznovanju ded-
ka Mraza lep prispevek. S
svojimi gojenci je naštudira-
la spevoigro Radovana Gob-
ca »Kresniček« in jo predva-
jala za šolske otroke na šent-
jurskem odru.
E. RECNIK
V PLESNEM KORAKU
Zimski čas je tudi čas dru-
žabnih prireditev, plesov, ve-
selic in podobnega.
V Celju že tečejo priprave
na nekatere tradicionalne
družabne prireditve. Tako je
Društvo inženirjev in tehni-
kov že napovedalo, da bo v
soboto, 9. februarja, družab-
no srečanje s tradicionalnim
Ditovim plesom. Zabava bo
v telovadnici Tehniške sred-
nje šole. Torej, vse v skladu s
tehniko.
Trinajsti Valčkov večer
Turističnega društva bo v so-
boto, 1. marca, v Narodnem
domu. Vmes pa bodo seveda
neštete zabave v počastitev
kralja norčij Pusta, ki ima le-
tos svoj praznik na dan 19.
februarja.
Tako Je Joše Zelinka-Očka (na levi v sra^l) odkril 9.
junija 1979. leta na Lehičevi domačiji v Smartnem v
Rošni dolini, osiroma v Slatini, spominsko ploščo
JOŽE ZELINKA - OČKA
Nekaj dni pred zaključ-
kom lanskega leta je na
celjskem mestnem poko-
pališču zrasla nova gomi-
la. Pod njo so k zadnjemu
počitku položili Jožeta
Zelinka-Očka, enega
izmed sedmih aktivnih
udeležencev znanega na-
pada na Stari pisker, 15.
decembra 1944. leta, sicer
pa človeka, ki je z vsem
srcem in skupaj s svojo
družino živel in delal za
današnji dan.
Maja letos bi slavil
osemdeseti življenjski ju-
bilej. Ni mu bilo dano, da
bi mu stisnili roko za ta
praznik. Zadnje slovo je
prišlo prej, in v njem so
mu izrekli besede hvalež-
nosti zlasti tisti, ki so ga
poznali in cenili, z njim
delali in se bojevali za
svobodo. In tako mu je ob
odprtem grobu spregovo-
ril vodja akcije na Stari
pisker. Riko Presinger-
Žarko:
»Ko smo se poleti ob
krajevnem prazniku
Šmartna v Rožni dolini
dogovorili, da ti odkriješ
spominsko ploščo na do-
mačiji Lebičevih, od ko-
der smo pred 35 leti orga-
nizirali akcijo na Stari pi-
sker, si nismo mislili, da
se bo tvoja življenjska pot
tako kmalu končala. Vse
nas je boleče prizadela
vest, da si umrl.
Mnogo starejši si bil od
nas vseh. Tudi Nande, ki
je umrl pred petimi leti
(Nande Klančišar, tudi
udeleženec napada na
Stari pisker, opomba ure-
dništva), je bil precej
mlajši od tebe. Vsakemu
od nas bi lahko bil očka.
Bil si zgleden tovariš, nič
ti ni bilo pretežko, pa če-
prav je to mnogokrat bilo.
Zgledna je bila tvoja pri-
padnost borbi in revolu-
ciji. To si dokazal tudi te-
daj, ko si kmalu, ko so te
izpustili iz gestapovskih
zaporov Starega piskra,
odšel v partizane in s te-
boj tudi žena Olga, mla-
doleten sin Jaro, medtem
ko je hčerka Boža-Živka
že bila med partizani.«
In ko se mu je Riko
Presinger še enkrat zah-
valil za iskreno tovarištvo
in prijateljstvo, je posul
krsto pokojnega s prgi-
ščem zemlje s terena
Šmartna v Rožni dolini,
torej s kraja, kjer se je ta-
ko zvesto bojeval.
BM
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 10. januar 1980
Začetek je več kot obetaven. Spet cela stran. V času pre-
hoda starega v novo leto se je namreč nabralo toliko vaših
prispevkov, da je bila izbira zares težka. In kot vselej doslej,
smo se tudi tokrat držali pravila - vsaj en prispevek iz vsake
šole, oziroma novinarskega ali podobnega krožka na osnovni
šoli.
Toda, najprej hvala za vse čestitke ob novem letu. Bilo jih
je veliko. Dosti ste jih narisali sami. Te so nam bile še
posebej dragocene. Hvala za vse želje, lepe in spodbudne.
Želimo, da bi tudi v novem letu dobro sodelovali, da bi bil
vaš kotiček v Novem tedniku še v naprej verno zrcalo vašega
dela. In ne samo to. Želimo si tudi več srečanj z vami. V
našem načrtu je, da bomo delegate vaših krožko^ ob prilož-
nosti povabili v uredništvo, da boste spoznali naše časopi-
sno in radijsko delo, da se bomo videli in pogovarjali o delu,
načrtih in vsem drugem. Od tega srečanja veliko pričaku-
jemo.
In ker stopamo v novo delovno obdobje, se moramo zahva-
liti za veliko prizadevanje tudi vašim mentorjem. Hvala za
delo, ki ga vlagate v vzgojo mladih dopisnikov, morda tudi
bodočih časnikarjev. Da bi bilo tudi v prihodnje uspešno!
Na koncu tega uvoda pa danes samo ena želja. Tu in tam
imamo občutek, da dobivamo v uredništvo tudi takšne pri-
spevke, ki so napisani v več izvodih. Menimo, da je velika
škoda, če se en zapis mladega dopisnika pojavi v več časopi-
sih. Gradiva je namreč toliko, da takšno »delo« nima opravi-
čila. Zato vas prosimo, da opravite prvo izbiro že v krožku
samem in se sami med seboj pogovorite, kaj boste poslali
nam in kaj drugim časopisom. Tako boste zagotovili večjo
širino dela pa tudi večje zadovoljstvo vseh mladih novinar-
jev. Hvala za razumevanje!
UREDNIŠTVO
BISTRICA OB
SOTLI: NAŠA VAS
Vas, v kateri sem doma, se
imenuje Crešnjevec in se raz-
teza po delno hribovitem in
ravnem slemenu okoli tri ki-
lometre.
Posebno sem vesela, ker
smo pred leti dobili asfaltira-
no cesto. Veseli so jo bili vsi
vaščani, posebno še mladi, ki
obiskujemo šolo Marije Broz
v Bistrici ob Sotli. Kajti, do-
kler ni bilo asfaltirane ceste,
smo hodili v šolo peš. Neka-
teri tudi do 4 km in celo već.
Zdaj teh težav ni već, razen v
zimskem času, će je poledica.
Takrat avtobus ne vozi in ho-
dimo peš v dolino, približno
poldrug kilometer. Naj vam
povem, da imamo svoj šolski
avtobus.
Tudi drugače je življenje v
naši vasi zdaj bolj veselo.
Skozi vas vozi veliko avtomo-
bilov. Vesela sem, ker priha-
jajo k nam ljudje, sosedje, ki
so v službah drugod. Prihaja-
jo na obiske k svojim sorod-
nikom. Veselim se jih tako
kot njihovi sorodniki. Neka-
teri so zelo dobri z nami,
mlajšimi.
Omenila bi enega, ki je naš
bližnji sosed. To je Peter Pre-
grad iz Celja. Rad obišče svo-
jo 80-letno mamo, ne pozabi
pa tudi name in na moja dva
bratca.
Rada imam vse ljudi, po-
sebno še tiste, ki so iz naše
vasi in živijo drugod.
MARINKA URSIC,
6. razred
STRANICE:
NOVOLETNE ŽELJE
-	da bi naši vrstniki po
svetu imeli tudi tako lepo
otroštvo, kot ga imamo mi
-	da bi v novem letu, ko ne
bo već mednarodno leto otro-
ka, odrasli nadaljevali s priza-
devanjem za lepše otroštvo
vseh nas
-	da bi letos zares začeli pri
nas graditi telovadnico ter
kulturni dom
-	želimo si već petk
-	manj prometnih nesreč
■ - da bi bilo dovolj snega
-	da bi dobil smući
-	da bi svoboda bila za vse
na svetu
-	da bi dobil fotografski
aparat
-	da bi bila dolga, snežena
zima
-	da bi bili zdravi.
DOPISNIKI OS. SOLE
Stranice
LAŠKO:PRVO
SMUČANJE
v Laškem smo letos prvič
organizirali smučarski klub
Zlatorog. Tudi midva z bra-
tom sva člana tega kluba. Se
preden je zapadel sneg, smo
imeli treninge v telovadnici:
Odločili smo se, da praznike
preživimo na snegu. Zgodaj
zjutraj smo se zbrali pred Hu-
mom.
Z avtobusom, ki je bil nabi-
to poln, smo se odpeljah na
Kopo. Tam sta nas že čakala
trenerja Sandi in Andrej.
Po vlečnici sem se vozila s
Karmen. Večkrat smo se spu-
stili po strminah. Opoldne
smo odšli v kočo, da smo se
spočili in nekaj pojedli. Bili
smo zelo lačni. Jedli smo fi-
žol in pili čaj.
Potem smo se zopet odpra-
vili na smučanje. Trener An-
drej je postavil palice, da smo
vozili med njimi in tako vadi-
li vijuganje.
Ker je bilo veliko smučar-
jev, je bila vrsta pri vlečnici
kar dolga.
Ob štirih popoldne smo se
zopet zbrali pred avtobusom
in se veseli, dobre volje pa
tudi utrujeni vrnili proti
domu.
DARJA TURNSEK,
5. d razred
ŠENTJUR:
PIONIRSKI KINO
Učenci osnovne šole Šent-
jur imamo že drugo leto pio-
nirski kino. Omogočili sta
nam ga osnovna šola in do-
mače prosvetno društvo. Fil-
me je izbrala komisija.
Denar za predvajanje fil-
mov prispeva Kulturna skup-
nost in učenci sami. Ogled
predstav je obvezen za vse
učence in je v okviru rednega
pouka.
Ogledali si bomo sedem fil-
mov.
Hvaležni smo Kulturni
skupnosti za razumevanje in
pomoč, in upamo, da nam bo
pomagala tudi pri ogledu
drugih kulturnih prireditev.
LUCKA GABRSCEK,
4. c razred
VITANJE:
NOVOLETNO
PRAZNOVANJE
Tako kot vsako leto smo tu-
di letos na šoli počastili pri-
hod novega leta. Na prazno-
vanje smo se dobro pripravi-
li. Pri likovnem pouku smo
napravili razne okraske za
jelko ter novoletne vizitke.
Na dan, ki je bil določen za
praznovanje, smo prišli v šo-
lo kot po navadi. Najprej smo
okrasili svoje ražl-ede in nato
še jelko v šolski avli. Kupili
smo tudi nekaj slaščic in so-
kov. Ko smo se posladkali,
smo tudi zaplesali. Najprej v
razredu, potem v avli.
Pripravili smo zabavni pro-
gram. Vsak razred je pripra-
vil smešno igrico, skeč ali pe-
sem. Najboljše točke smo na-
gradili.
Obiskal nas je tudi dedek
Mraz, ki je obdaril vse otroke
do četrtega razreda.
BREDA JESENICNIK,
8. a razred
RADEČE: SAVA Ml
JE
PRIPOVEDOVALA
Dežuje že nekaj dni.
Gledam skozi okno in opa-
zujem Savo, ki že nekaj dni
jezno in ošabno drvi po svoji
strugi.
Ne vem zakaj, toda zazdelo
se mi je, da je tudi reka zagle-
dala mene in me ogovorila:
• Le glej in se mi čudi, zakaj
tako jezno drvim po svoji
strugi in vaših bregovih. Ho-
čem se maščevati, ker me na-
lašč uničujete in zastrupljate.
Se bom koristna, kot sem bi-
la nekoč. Ne veš, zakaj ti to
pripovedujem? Povedala ti
bom. Nekoč sem bila najlep-
ša reka in zelo koristna. Po
meni so vozili tovor, lovili so
ribe, danes pa komaj, da me
še kdo pogleda...«
Nenadoma je Sava utihnila
in se srdito pognala naprej.
MATJA2 HAN,
3. a razred
STRANICE:
STAREJŠI SO SE
ZBRALI
Ob koncu decembra so se v
osnovni šoli zbrali starejši
krajani. Povabile so jih kra-
jevne družbenopolitične or-
ganizacije. Celotno nalogo pa
je izpeljal Krajevni odbor
Rdečega križa.
Pionirji, podmladkarji RK
in mladinci so za to prilož-
nost pripravili program iz rit-
mičnih, pevskih točk, prizo-
rov in deklamacij. Druge
glasbene točke je prispevala
glasbena šola.
Vabilu se je odzvalo več>
kot trideset nad 70 let starih
krajanov.
Vsi so bili zadovoljni in si
takih srečanj še želijo.
JASMINA BORNSEK,
3. razred
LESIČNO:
PIONIRSKA
HRANILNICA
Na naši šoli že več let
uspešno deluje pionirska
hranilnica. Posluje vsak dan.
Ima 15 uslužbencev. Vsak
dan delajo po trije učenci.
Njihovo delo je zelo pestro,
pa tudi naporno.
Precej prostega časa pora-
bimo v banki. Seveda pa na
ves napor ob dobri volji in
navalu varčevalcev hitro po-
zabimo. Veseli nas, da učenci
pridno vlagajo. Zato delamo
še z večjim veseljem, saj var-
čujejo vsi učenci od prvega
do osmega razreda.
Vsako leto ob dnevu varče-
vanja sprejmemo v krog var-
čevalcev učence iz prvega ra-
zreda. Tako je bilo tudi lani.
Vsi se zavedamo, da je var-
čevanje zelo pomembno v na-
šem življenju.
MARIJA HOSTNIK,
8. razred
DOBRNA: VEČ
ALKOHOLA KOT
MLEKA
v mesecu boja proti alko-
holizmu sem veliko brala in
poslušala po radiu, koliko
ljudi pije alkoholne pijače in
kakšne so posledice uživanja
alkohola. Mislim, da so za to
veliko krive gostilne, ki so
bogato založene z alko-
holnimi pijačami. Tako seve-
da privabijo ljudi, da pijejo
alkohol, ki je tako nevaren za
življenje.
Čeprav sem premajhna, da
bi lahko razumela, se mi zdi,
da sem prikrajšana. Vozim se
v Celje z avtobusom, kjer obi-
skujem glasbeno šolo. Od
prihoda avtobusa do začetka
pouka na glasbeni šoli imam
še precej časa. To so jutranje
ure. Zelo rada bi kam stopila,
da bi popila skodelico tople-
ga mleka.
Kam naj se obrnem?
DARJA TIMPRAN
4. b razred
LAŠKO: V
PAPIRNICI RADEČE
Zdaj hodimo že v osmi ra-
zred in pred vrati je važna
življenjska odločitev - izbira
poklica.
Zato je Skupnost za zapo-
slovanje organizirala ekskur-
zijo v Papirnico Radeče, kjer
so nam predstavili poklic pa-
pirničarja, papirnega tehnika
in kemijskega tehnika.
Zjutraj smo se zbrali na že-
lezniški postaji. V Rimskih
Toplicah so se nam pridružili
še temkajšnji pionirji.
LAŠKO: MESTO SE PREBUJA
Stanujem v Laškem. Zato me veseli vsaka
pridobitev, ki smo je deležni v našem sicer
majhnem mestu.
Te dni so porušili nekaj starih hiš in tako
pripravili prostor za novo veleblagovnico, ki
jo že nestrpno čakamo.
V zadnjem času je naše mesto obogatelo za
nekaj novih objektov. Zelo smo ponosni na
nov zdravstveni dom. Tudi osnovna šola že
kaže svojo novo podobo. Veselimo se velikih
svetlih učilnic. Posebno mlajši, kajti osmošol-
ci odhajamo, vendar mlajšim želimo boljše
počutje. V prizidku doma upokojencev je do-
bilo zatočišče veliko starejših občanov. De-
bro, nekoč vasica, je postalo že skoraj mesto v
malem.
Kakor v večini mest tudi v Laškem število
prebivalcev hitro narašča. Zato bo treba misli-
ti tudi na tržnico.
BERNARDA FLANDER,
8. d razred
KONJICE: GLEDALI SMO FILM
Nekaj dni pred koncem lanskega leta smo si
ogledali slovenski film »Kekec«. Film so pre-
dvajali v vseh osnovnih šolah v občini, pa tudi
v vrtcih.
Film nam je bil zelo všeč. Najbolj smo se
nasmejali Rožletu, ki ga je bilo vedno strah.
Želimo si več takšnih predstav.
SABINA REBERNAK 3. a raz. II. os. šola
Z železniške postaje v Ra-
dečah smo se peš odpravili
proti Papirnici. Tovarna leži
v ozki soteski, zato je bila
skrita našim očem vse do
zadnjega ovinka.
Najprej so nas odpeljali v
sejno sobo, kjer smo počakali
še pionirje iz Radeč. Potem
nam je nekaj tovarišev iz Pa-
pirnice razložilo, kakšne šti-
pendije nudijo, koliko ka-
drov z določeno izobrazbo še
potrebujejo, kako poteka šo-
lanje za te poklice itd.
Potem smo si ogledali to-
varno. Veliki stroji so nas
prevzeli. V Papirnici imajo
dva papirna stroja, vendar je
bil takrat v pogonu samo
eden. Ogledali smo si tudi
embalažni oddelek.
Po ogledu so nas pogostili z
malico in nas obdarili s pola-
mi papirja.
Polni vtisov smo se odpra-
vili v Radeče, kjer smo še ko-
maj ujeli vlak.
Po tem obisku se je verjet-
no marsikdo med nami odlo-
čil za poklic.
Takšni in podobni ogledi
raznih tovarn se mi zdijo zelo
koristni, še bolje pa bi bilo, če
bi si delo še bolj od blizu
ogledali in ga spoznali, da bi
na primer nekaj časa v tovar-
ni delali. Samo tako bi lahko
okusili delo takšno, kot je.
ALENKA BARTOL
8. d razred
CEUE: V OPERI
Ura je bila pol dveh, ko
smo se izpred šole odpeljali z
avtobusom v Ljubljano. Ča-
kal nas je ogled opere »Ero z
onega sveta«.
V	avtobusu je bilo želo ži-
vahno. Spočetka je bilo sicer
pusto, toda, kmalu smo zape-
li pesem za boljše razpolože-
nje. Bili smo razdeljeni na
dva tabora: na tiste, ki smo
sedeli zadaj in na one, ki so
sedeli spredaj. Priznati pa
moram, da smo se mi, ki smo
sedeli zadaj, imeli bolje kot
se je imel sprednji tabor.
Humoristi so kmalu začeli
pripovedovati šale. Sledile so
salve smeha. Tako nam je pot
do Ljubljane hitro minila.
Avtobus je zapeljal na par-
kirišče, mi pa smo se peš od-
pravili do opere. Preden smo
posedli, je minilo nekaj mi-
nut. Kmalu je zavladala tiši-
na. Začela se je predstava.
Opera je hitro minila. Naj-
bolj mi je bilo všeč tretje de-
janje, saj so v njem tudi ple-
sali.
Potem so se dogodki odvi-
jali, kakor na filmu. Preriva-
nje pri vratih, čakanje pri že-
leznici, hoja do avtobusa in
že smo se peljali proti domu.
V	avtobusu smo si nekaj
časa pripovedovali vtise o
operi, a kmalu je razmišljanje
o operi zamenjala pesem iz
naših grl.
Pripeljali smo se do šole.
Izstopili smo in vsak se je na-
potil proti svojemu domu.
POLONA 2NUDERL,
8. C I. os. šola Celje
NAŠA IGRA
Kadar igre si želim
kar k mamici pobitim,
ona z mano veselje ima,
večkrat skupaj kaj zapojeva.
Kadar mati delo ima,
moram zapustiti jo,
takrat k otrokom pohitim,
da se tudi z njimi veselim.
Žoga, punčka in kolo,
to za naše je oko.
Fantje žogo brcajo,
me dekleta kuhamo.
Včasih se tudi sporečemo,
hitro k mamici stečemo.
NATALIJA VIDIC,
6. b r. os. šola Laško
MRTVI SRNICI
Srnica mala
zaprla je lepe
črne oči.
Oj, ti uboga
živalca,
zakaj si pritekla čez
cesto belo,
da ti je življenje vzelo?
MARINKA PUNGARTNIK,
3. r. os. šola Stranice
Barbara Klančnik, 2. razred os. šole Strani-
ce: Pomoč pticam
STRANICE: MAMICAM ZA NOVO LETO
Tovarišica je prinesla krožnike. Mi smo jih pobarvali. Ko so
se posušili, je vsak še nakaj narisal, potem jih je tovarišica
polakirala. Prišel je tovariš Beno in vanje naredil luknje. Krož-
nike smo nesli mamicam za novo leto.
_	ANDREJA ROTOVNIK,
1. r os. šole Stranice
št. 1 - IO- ¡anua'' 1980
NOVI TEDNIK- stran 17
JUBILEJ PD
ŠOŠTANJ
V drugi polovici no-
vembra je bila v Šoštanju
slovesnost ob 75 letnici
planinske organizacije v
tem mestu, ki so se je
udeležili Marjan Oblak
podpredsednik PZS, Adi
Vidmajer predsednik
MDO »Savinjska«, An-
drej Kuzman predsednik
PD Velenje, predstavnik
KK SZDL in OO ZK Šo-
štanj, Ivč Kotnik udeleže-
nec odprave na Mount
Everest in vrsta drugih
zaslužnih planinskih de-
lavcev in planincev.
O prehojeni poti druš-
tva je spregovoril predse-
dnik Viktor Kojc, ki je
povedal, da se je planin-
stvo pričelo v tem kraju
razvijati leta 1904, ko je 12
zavednih Slovencev in
ljubiteljev gora usta-
novilo Šaleško podružni-
co SPD. Spregovoril je o
delu pred II. svetovno
vojno, ko je društvo po-
stavilo razgledni stolp na
Špiku na Paškem Kozja-
ku, o letu 1933, ko so po-
stavili kočo na Smrekov-
cu itd. Spregovoril je tudi
o alpinističnem odseku,
ki se je kasneje osamo-
svojil in iz katerega izha-
jajo znani alpinisti, kot
Ivč Kotnik in drugi.
Za sedanje delo je zna-
čilno izletništvo, ki je obi-
čajno povezano z obi-
skom krajev znanih iz
NOV, kot so Kozara, Ne-
retva, Jasenovac in z obi-
skom lepot Slovenije, ki
so jo prekrižali po dolgem
in počez.
Zal je v društvu zamrlo
delo z mladimi, čeprav je
bila skrb za mladino ve-
dno prisotna. Učenci iz
osnovne šole Karel De-
sto vnik-Ka j uh so v prete-
klem obdobju opravili
nekaj izletov, učenci OŠ
Biba Rock pa so na občni
zbor poslali svojo delega-
cijo, ki je navzoče sezna-
nila s svojim programom
dela. Na tej šoli je organi-
ziranih okoli 100 mladih
planincev, ki bi radi odšli
na Šaleško pot, organizi-
rali izlete po poteh NOV
(Rog, Dražgoše).
Dražgoše).
Predsednik MDO »Sa-
vinjska« Adi Vidmajer je
društvu izročil plaketo
»PRIJATELJ PLANIN«,
Marjan Oblak pa plaketo
PZS, 18 članov društva je
prejelo značko »PRIJA-
TELJ PLANIN«. Viktor
Kojc je prejel zlati častni
znak PZS in tov. Drvarič
bronsti častni znak PZS.
Po občnem zboru pa je
Ivč Kotnik spregovoril o
Mount Everestu.
F. J.'
OSANKARICA -
POHOD DOLG
36.387 KORAKOV
Minilo je leto in ponov-
no smo šli na tradicional-
ni pohod k taborišču Po-
horskega bataljona ter ta-
ko uresničili prvi sklep
savinjskega MDO. Do
Oplotnice smo se pripe-
ljali z avtobusi, dalje pa
smo morali zaradi novo-
zapadlega snega peš.
Od Osankarice je kolo-
na preko 300 udeležencev
pohoda krenila do spo-
menika, kjer je bila sla-o-
mna slovesnost na kateri
je spregovoril kustos ma-
riborskega muzeja NOB,
učenka OŠ Zreče pa je
deklamirala pesmi. Priž-
gali smo sveče položili
vence in se mrtvim po-1
klonili z enominutnim
molkom.
Vzpodbudne so bile ku-
stosove besede mladim,
ki je med drugim pouda-
ril, da se vse premalo za-
vedamo pomembnosti
teh spomenikov in da jih
premalo poznamo.
Množična udeležeba
planincev žalske občine
(PD Prebold, Polzela, Za-
bukovica, Žalec), PD Sto-
re in Železničar, planin-
skih društev in skupin
celjskih delovnih organi-
zacij, predstavnikov
MDO Pomurje in GRS iz
Kamnika dokazujejo, da
je ta pohod povsem ena-
kovreden množičnemu
smučarskemu teku na
smučeh - OSANKARICA
79, čeprav je pripravljen
povsem na amaterski ba-
zi, samo s pomočjo po-
kroviteljev Unior Zreče
in OB TKS Žalec.
Bili smo srečni in zado-
voljni, da smo se udeležili
tega množičnega pohoda,
se srečali z mladimi in si
obljubili, da se prihodnje
leto sp>et udeležimo poho-
da, ki je bil letos posve-
čen 35-letnici osvobodi-
tve naše domovine.
B. J.
NAJSTAREJŠI ZAPIS
V cerkvi v Martinu na Mu-
ri v Medžimurju je ohranjena
najstarejša arabska številka
v naši državi. Na neki konzo-
li je vklesana letnica 1468.
Starejši zapis z arabsko šte-
vilko v naši državi menda ni
znan.
AVGUST II. NA
PLEŠIVICI
Na vrh liške Plešivice se
je povzpel celo saški kralj
FViderik Avgust II. Bilo je to
2. junija 1845. Pozneje so na
vrhu planine postavili spo-
minski kamen, na katerem je
bilo med drugim zapisano,
da se je Njegovo Veličanstvo
Kralj tu mudilo, se po rastli-
nah razgledovalo, v cilj stre-
ljalo in opoldne bogato obe-
dovalo. Spomenika ni več:
podrli so ga pastirji.
FRANCE IN DORE
^V Donjem Vidovcu v Med-
žimurju živita v Ulici Matija
Gubca na številkah 62 in 64
družini s priimkom Dolenec.
V prvi hiši žive tri Franct
(gospodinja in dve snahi), \
drugi pa tri Dore (prav take
gospodinja in dve snahi).
ZAKLAN
Pred začetkom zadnje voj
ne je v neko žandarmerijskc
postajo v Liki prispel tele
gram: V VASI SO SE ZACE
LI NEMIRI STOP NACEL
NIK RANJEN STOP NO
TAR ZAKLAN STOP. Žan
darji so kaj hitro pridrveli >
vas in našli notarja živega, di
bolj živ ne bi mogel biti. Pi
sal se je namreč - Zaklan!
VRELEC MODROSTI
Prebivalci Svetega Roka
podvelebitske vasi v Liki, se
zelo pohvalijo s svojim izvi
rom. Pravijo, da daleč nao
krog ni najti tako okusne vo
de. Kdor jo pije, postane mo
drejši. Odtod tudi ime Vrele<
modrosti, ki je vklesano >
ploščo.
OD TARČE DO TARČE
Višegrad je znan pred
vsem po mostu na Drini, k¡
ga je pisatelj Ivo Andrič ove-
kovečil tudi v istoimenskem
romanu. Most ima še eno za-
nimivost, ki pa doslej ni bila
tako znana. Na levi strani
Drine, petdeset metrov od
mosta, štrli visok kamnit
stolp, tarča. Takšna tarča je v
enaki oddaljenosti stala tudi
na drugi strani mostu. Po
ohranjenih podatkih je tarči
postavil graditelj mostu. Ko
je bil leta 1571 most končan,
so priredili na njem tudi dir-
ke pešcev. Tekmovalci so te-
kli na rćizlične načine: z zve-
zanimi nogami, z nogami v
vreči, s prostimi nogami.
Start in cilj sta bila pri obeh
tarčah. Zanimivo je, da so s
tekmami nadaljevali tudi
pod avstrijsko okupacijo,
kot tekme od tarče do tarče
pa so jih poznali še za časa
bivše Jugoslavije.
CIJANOVA
ZLATO-
POROČENCA
Preteklo soboto sta Pavla
in Jože Cijan praznovala 50-
letnico skupnega življenja.
Jože se je rodil 24. marca
1908 v Zabukovici v delavski
družini, Pavla pa 3. januarja
1912 v Matkah kot kmečka
hči. Pri obeh so bih številni
otroci, zato sta morala kmalu
s trebuhom za kruhom. Za-
kon sta sklenila 12 januarja
pred 50. leti v Grižah. Potem
sta se nastanila v Zabukovi-
ci. Rodili so se jima štirje
otroci. Po devetih letih jima
je uspela zgraditi lastni dom.
Vojna leta je Pavla preži-
vala sama z otroki, potem pa
sta spet s skupnimi močmi
skrbela za dom in družino.
Jesen življenja preživljata
na svojem domu. Sta še do-
kaj čila in zdrava. Njuna sre-
ča so njuni najbližji, ki ne
pustijo, da bi bila sama in se
čutila zapuščena. Kot vsem
dedkom in babicam pa so tu-
di njima v največje veselje
vnuki in pravnučki.
Številnim lepim željam se
ob tej priložnosti pridružuje-
mo tudi mi!
Tekst in foto
T. TAVCAR
JANKO KAČ
GâOiÊi-
44
Tonča je našla že tretja pomlad na pamješčikovini, kjer
so mu tekli dnevi brže vkmetskem delu. Spočetka je pisal
vsak teden Nežiki, ko pa mu je pošel denar in ni bilo od
nikogar odgovora, se je vdal v usodo in je jel pisariti
redkeje. Da se ni godilo tovarišem prav tako, bi bil mislil,
da mu je postala nevesta nezvesta. Le eden od dvajsetih
tovarišev je dobil odgovor od doma, da je hudo za živež in
da moške delavce nadomeščajo ruski ujetniki. Skoro vsako
noč so romale Tončeve misli k nevesti ter prisluškovale
vetru v gmajni in sopenju njiv v Rebernici, Praprotnici in
Zalešjem...
Zelo se je poznala na Kolenčevini krepka Terentijeva
foka, saj je vstajal prvi in legal zadnji, kakor da gre za
njegovo zemljo. Po te, se baš loči kmet od drugih pridobit-
nih stanov. Ti delajo odmerjene ure; ko pride ura, obsta-
^^jo s stroji roke in misli. Čim se zapro vrata delavnice,
^mre tudi misel na delo. Kmet pa prede misli in delo
kakor umetnik, ki stvarja delo, ker ga žene poslanstvo, in
strada. Prav zaradi svojega poslanstva sta oba - kmet in
^metruk - najboljši plen izkoriščevalcem in brezdelcem.
Ko je dozoril ječmen, je poiskala Mica srpe, da jih Teren-
yj skleplje. Ta pa je zmajal z glavo, pritrdil na kosišče
ločen j z redkimi grabljami ter pokosil v dveh dneh ves
ječmen bolj zlicema, kakor bi ga bile požele žanjice. Ob
rtedeljah je posedal pod lipo in čital novice o vojni moriji.
Sredi največjega dela v avgustu je pričela kositi krvava
Mnogo žrtev je padlo v dolini, med njimi tudi Kolen-
čev Šimen. Ni se vdal, dokler ga ni bolezen popolnoma
napila, da ni pomagal ne počitek ne mir. Terentij mu je
natisnil oči in pomolil zanj očenaš, preden so ga odnesli v
mrtvašnico. Sam je ostal za vse delo Terentij na Kolenče-
vini. Kakor da mu je zraslo še dvoje rok, je pomnožil svoje
delo. Stari gospodarji so obstajali ob njivi, koje sejal Teren-
tij pšenico. Ne polovice, ves široki sklad je obseval s sil-
nimi zamahi svoje desnice. Zravnan je šel po sredi ogona,
metal kvišku polno pest in v zamahu kakor stroj razpršil s
prsti žitni curek. Kakor žitni dež je padalo zrnje enako-
merno na sveže brazde...
Svet pa je odmeval kar dalje vidje morije. Vsega je bilo
nedostajalo: iz papirja so tkali obleko, kakor skorda trdo,
cokle so nosili hribovci in meščani, kave ni bilo niti za
zdravje... Žalosti, krvi, kletev in strahotnih grehov pa
povsod na pretek. Na angelsko nedeljo je pisal Janez s
Češkega, da pride v kratkem z vsem domov zaradi bolezni.
Zajokala je Nežika, navzdihnila mati, ker sta slutili njegovo
bolezen.
Le Terentij ni klonil. »Ne jokajta!« je tolažil ženski.
»Zemlja bo ozdravila gospodarja. Vse pozdravi zemlja.«
V.
September se je bil že prevegnil na drugo polovico, vro-
čina pa to leto kar ni hotela popustiti. Že od Petrovega ni
bilo izdatnega dežja. Otavo je močno stisnilo, ^avi so ležali
na Grajskem travniku, za štiri prste razpokani. Se posiljeni
ušivec je bil bolj redek ko druga leta. Krave na paši so
obirale vrbove grme kakor koze, hribovci pa so povijali za
zimo gabrove vejnike. Krompirja je bilo malo za plugom in
še ta je bil droben. Kje bi pa tudi vzel vodo za gomolje, ko je
bilo rose komaj za krompirjevko, dokler je ni požgalo
sonce. Ves mesec po setvi ni bilo skoraj najti ozelenele repe
na njivi in je ječmen komaj pribodel iz zapečenih brazd.
Dvakrat so že izpodkopavali to poletje Kolenčev vodnjak,
ki je bil najboljši na Groblji, a je vendarle dajal komaj za
kuho in pijačo vode, pa še ta sé je kalila. Na Savinjo so
gonili napajat živino od blizu in daleč. Komaj je vlezala
med napol suhimi kleči mlačna voda in bati seje bilo, da jo
živina prepije. Slaba voda je prinesla hude bolezni, da je
imela smrt obilno žetev. Dolge ure je zvonilo po vsej dolini
žrtvam bede, na zapadu pa so butali topovi noč in dan...
Dva dni pred sveto Uršulo se je vrnil Janez od vojakov.
Pri Šribarju je stala dolga vrsta voz, naloženih s koranje-
vimi poleni. Vozniki so malo južinali v senci pred gostilno.
O suši, rekvizicijah in vojni je šel pomenek.
»Ko ljudje nočejo napraviti konca, bo pa Bog vmes pose-
gel,« je modroval debeli Marine, lesni trgovec, ki so mu
rekli membrana, ker je prodajal pred leti prve gramofone
po dolini. »Krompir in koruzo je že Bog zrekviriral. Sedaj
ostane le še štokovje za nenasitni erar.«
»Misliš, da ga ne bodo pobrali, da ga semeljejo in zmešajo
med moko,« mu je pripregel oštir.
»Seveda ga bodo. Na Nemškem že žaganje mešajo med
kvas in milo kuhajo iz umrlih soldatov,« je pogrel bajko
Marine in jo poplaknil s krepkim požirkom.
»Civilisti bi bili boljši. Vidva s Sribarjem bi dala za vso
vas mila,« se je oglasil Janez na te besede. Vsi gosti so
planili v smeh in pogledali neznanca, kije sedel suh kakor
trlica pri stranski mizi.
» Vraga!« je stopil k njemu oštir in mu dal roko. »Po glasu
sem te šele spoznal, Kolenc, po obrazu te nisem. Hudo so te
zdelali. Prisedi k nam!«
Hrupno so vstajali vozniki in gospodarji ter podajali roko
staremu znancu. Mrtvo je polagal Janez ovelo gosposko
belo desnico v njihove zagorele žuljave dlani.
»Do kraja so me zbili! Umret so me poslali domov, da ne
bodo imeh sitnosti z menoj. Sama kost in koža...« Kašelj
ga je prekinil sredi stavka. Ko ga je popustilo, so videli, da
je bil robec, ki ga je odmaknil od ust, krvav. Sočutno sta si
trenila Marine in Šribar.
»Beži, beži, saj si še mlad, kaj boš obupaval,« so ga hiteli
vsi tolažiti. Oštir je poklical hčerko TYezi in ji naročil:
»Namočenega prinesi!« in važno pripomnil:
»Za zdravilo ga imam. Boš videl, Janez, kako ti potolaži
kašelj.«
Tako dobro je delo troje šilcev Kolencu, da je vidno
oživel, ko so mu pripovedovali, kako dobro gospodarita
doma ženski.
»Šimna je škoda,« se je zresnil Janez. »Petdeset let je bil
pri hiši kakor domač. Preudaren je bil. «
»Saj ima dobrega naslednika Terentija, ki ga je v kratkih
mesecih vzljubil kakor svojega sina. To je delavec, da mu
ga ni enakega v dolini,« je hvalil Rusa odkrito Smodej s
Trapeč in pristavil Janezu v tolažbo: »Tudi mene je hudo
zadelo. V treh tednih sem bil ob oba otroka, saj si čul.«
»Seveda sem čul!« je pritrdil Kolenc. »Še meni se je
užalilo, ko sem sredi mliškega smradu bral o njuni smrti.«
»Pa si bil ves čas notri, « je povzel besedo Smodej. »Drugi
gospodarji so že po dve leti oproščeni, tebe pa še pogledat
ni bilo.«
»Saj bi bil tudi jaz prišel, da ni bilo narednika Posarta,
Jelovnikovega komija, ki je vtepel Nemcem, stotniku Mi-
horlu, šulferajnskemu učitelju in zdravnikom, da sem pun-
tar kakor moj oče, ki je zmetal na Petrovo leta 1914 nem-
škutarje iz Zadnikovega vrta, ko so blatili Srbe. Ta me je
držal na fronti in me gonil na izvidne straže, dokler ni
obvisel sam na žični oviri po ponesrečenem napadu med
nami in Italijani, da je bil kakor rešeto prestreljen, toda bilo
je že prepozno.«
»Kaj bo prepozno! Sedaj pocelijo, če hočejo, zdravniki
tako bolezen, da so pljuča boljša kakor pred. Jerača poglej
poleg sebe! Kot zrela tepka je bil že mehek v prsih in že so
mu prižigali mrtvaško svečo. Pa ga danes poglej,« se je
prepričevalno razvnemal Marine.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 10. januar 1980
KDO JE
ZMAGOVALEC
Sobota je ravno pravi dan
za nevsakdanja doživetja.
Kdor nima časa za ljubezen
ob čisto navadnem delov-
nem dnevu se ob sobotah
prelevi v pravega Casanovo.
Kdor je ljubitelj televizije
lahko ob sobotah gleda no-
gomet ne glede na to, da že
po petnajstih minutah zaspi.
Večina delavnih in nedelav-
nih ljudi pa v obliki pravcate
invazije začne s parnimi in
neparnimi avtomobili svoj
zmagoslavni pohod na vi-
kende, posejane po naši ne-
dolžni naravi. Nebeško se
počutim, ko pomislim, da
imam tudi jaz vikend. Še
bolj nebeško pa se počutim,
ko ugotovim, da ga moj so-
sed nima. No in neke takšne
sobote sem tudi jaz nekaj do-
živel. Pravzaprav niti ne gre
za doživetje ampak le za ugo-
tovitev, kdo je največji lažni-
vec. S prijatelji smo sedeli v
»mojem« vikendu in strast-
no premikali zaplombirana
zobovja. Jedli smo namreč
»moje* domače svinjsko me-
so. Prijatelji niso kar tako.
Vsi so na vodilnih položajih.
Še najmanjši položaj ima
Franc, ki je samo pomočnik
direktorja. Ravno on je med
sladkim obiranjem kosti re-
kel: »Tovarišija, karte mi ne
dišijo več, žensk sem se pa
naveličal!« Mimogrede mo-
ram povedati, da svojih bolj-
ših polovic vsako prvo sobo-
to v mesecu ne vzamemo s
seboj. To so pač naši .delovni
dnevi'. »No in tako,« je nada-
ljeval Franc, »si pač moramo
nekaj izmisliti kar bo zanes-
ljivo razbilo našo monoto-
nost. « Aco, ki je kljub direk-
torskemu položaju najbolj
otročji, pravzaprav je v drugi
puberteti, je kar se da hitro
izstrelil: »Predlagam, dà se
gremo kakšno besedno igro,
ker nam preveč napolnjeni
želodci ne dovoljujejo giba-
nja.« »Prav imaš,« je z odo-
bravanjem prikimal Franc.
»Mislim, da imam idejo. Gre-
mo se nagradno igro. Kdor
bo iz svoje delovne sredine
povedal največjo laž, ta bo
zmagovalec. Seveda mora to
biti dogodek ali nekaj takš-
nega čemur sploh iii verjeti.«
»Ideja na mestu,« je zavpil
Blaž, katerega molčečnost je
postala že vsakdanja stvar.
Tako pravijo tudi v njego-
vem kolektivu. Najprej je za-
čel lagati Franc:
»Prav. Takoj vam povem
laž, vendar, preden začnemo,
še moramo določiti nagra-
do.« »Deset litrov vina dam
za zmagovalca,« sem s pono-
som pogledal okrog sebe.
»Velja! so se zadrli tovariši.
»Dobro, vam bom pa pove-
dal največjo laž na svetu,« je
z glasom gledališkega igral-
ca zabasiral Franc. »Čeprav
sem samo pomočnik direk-
torja, vam garantiram, da bi
se tudi on strinjal, da je to res
laž. Pri nas v tovarni posluje-
mo z izgubo že polnih štiri-
najst let. Vzrokov je več. Ker
je delovna disciplina na psu
že zjutraj, vsi razen kurjača
in čistilke zamudimo službo
za kakšnih petnajst minut v
povprečju. Eni manj drugi
več. Med delovnim časom po
potrebi odhajamo v mesto
vsak po svojih opravkih. V
času za malico, igramo tarok,
ko pa se ta čas izteče, začne-
mo malicati. Vodenje poslov
je tako slabo tudi zaradi tega,
ker ima naš direktor oziroma
moj predpostavljeni, le te-
hnično tekstilno šolo, mi pa
izdelujemo žeblje. Delavci v
tovarni zelo redko vidijo svo-
jega direktorja, on pa tudi
njih ne more videti, ker gre-
do običajno iz službe že ob
poldrugi uri.«
»Dovolj, dovolj,« je zarjul
Blaž. »Takšnih neumnih laži
še nikdar nisem slišal. Če
mene kdo vpraša za mnenje
o zmagovalcu, mu bom brez
dvoma povedal tvoje ime.
Navsezadnje pa tudi sma-
tram tvoje laganje za nesra-
mno obrekovanje pridnih in
zavednih delovnih ljudi.«
»Pa ti laži!« je malce užalje-
no odgovoril Franc.
»Saj tudi bom,« je vneto
zatrdil Blaž. »Glejte, jaz sem
direktor. Moja izobrazba je, v
zdravniškem žargonu pove-
dano, BREZ PRIPOMB.
Takšna usposobljenost daje
odlične rezultate celotnemu
poslovanju. Vsi zaposleni so
marljivi delavci. Nikoli noče-
jo imeti plačanega nadurne-
ga dela. Ravno tako zavrača-
jo vsaj polovico stroškov od
prevožene kilometrine. Prav
po samoupravno so se odlo-
čili, da tri leta ne potujejo na
sindikalne izlete in denarna
sredstva raje poklonijo upo-
kojenim tovarišem. Povem
vam, če boste v mojem ko-
lektivu ponudili komu ko-
zarček pijače, jo bo z nasme-
škom zavrnil in naprej
opravljal svojo âelovno na-
logo. «
»Čakaj malo,« je prekinil
govornika Aco. »Mi smo se
dogovorili, da se bomo laga-
li, ti pa govoriš le resnico.
Tovariši, predlagam, da sto-
rimo tako, kot to delajo pri
raznih športnih tekmova-
njih. Če se tekmovalec ne
drži pravil igre, ga diskvalifi-
cirajo. Z mojega stališča je
torej Blaž diskvalificiran. «
»Pravilno, pravilno, tudi z
našega stališča,« smo se vsi
složno zadrli. Predlog je bil
enoglasno sprejet, kar sicer
pri direktorjih ni v navadi.
Blaž je. sicer ugovarjal, ven-
dar pravila so pravila. Na
vrsti je bil Aco.
»Naš prodajni referent kar
med službo natepava neko
administratorko iz uvoza. Ob
jutranji kavici je obvezno
prisoten obilen kozarček vi-
skija in se zato sploh ni čudi-
ti, če se pri kom vname gore-
ča želja za seksualnim doži-
vetjem. Na malico hodimo v
bližnji hotel in smo tam naj-
manj dve uri. Večina od nas
je odsotna vsaj dva dni v te-
dnu. Pa nismo na službenem
potovanju, kakor trdijo naši
dobro obveščeni nepošredni
proizvajalci, temveč doma
urejujemo vrtove ali pa zida-
mo hiše in vikende, če jih še
kdo nima. Osebne dohodke
smo dvignili za trideset od-
stotkov, čeprav bi morale
glede na našo situacijo, plače
biti le osemdeset odstotne. S
službenim avtom se ob ne-
parnih dnevih vozim po svo-
jih opravkih, ker ima parno
številko. V tri prosta stano-
vanja smo prejšnji teden se-
lili sodelavke iz uprave, ne
glede na to, da že imajo zado-
voljivo rešen stanovanjski
problem in jih v prioritetni
listi sploh ni bilo mogoče za-
slediti. So pač znale v pra-
vem trenutku pomigati in s
pravim človekom seveda.«
»Prosim te, nehaj,« je z ne-
človeškim glasom zarjul
Blaž. »Čeprav sem diskvali-
ficiran, mislim, da imam vso
pravico prekiniti tvoje laži.
Poudarjam, laži, lažiiii... Kaj
takšnega je v naših delovnih
sredinah nekaj nemogočega,
popolna kleveta, golo obre-
kovanje. Z mojega stališča si
zmagovalec, še več, si BA-
RABA. Ti pa mu daj tistih
deset litrov vina,« se je obr-
nil k meni.
»Čakaj malo,« sem mu
odvrnil, »saj moram še jaz
tekmovati. Še posebej zato,
ker sem nagrado sam finan-
siral. Če zmagam, bo nagra-
da ostala pač doma, se pravi
na domačem terenu.« »Ti že
ne boš zmagal, « so se zadrli
vsi enoglasno. »Že tvoj polo-
žaj neposrednega proizvajal-
ca onemogoča tvoje šanse.
Kdaj je pa znal delavec laga-
ti, še nikdar in nikoli.« »Saj
nič ne rečem, da bom zma-
gal,« sem utišal svoj glas.
»Pravim le to, da imam tudi
jaz pravico tekmovati.« »NE,
NIMAŠ, « so se še bolj zadrli
sotovariši. »Delavec nima
pravice lagati. Njegova mo-
rala in njegova dejanja mora-
jo biti brezhibna v vsakem
trenutku. Razumeš...?« »V
redu, velja,« sem se sprijaz-
nil z mišljenjem prijateljev.
»Pa ne bom tekmoval. Ven-
dar nekako pa le moram so-
delovati v igri. Imam pred-
log in upam, da ga boste
osvojili. V časopis bom po-
slal današnji zgodbi, oziroma
laži in poudaril, da niso plod
delavčeve domišljije, ampak
sad z direktorjevega področ-
ja. Če bodo objavili vsaj en
članek, mislim, da imam pra-
vico trditi, da sem zmagal.«
»Takšen predlog je še kar
sprejemljiv,« so složno odgo-
vorili sotekmovalci. »V redu,
danes gremo domov, čez me-
sec dni pa se zopet dobimo
tukaj. «
Prvo soboto v mesecu smo
zopet sedeli v »mojem« vi-
kendu. Vsi smo bili nekam
potrti. Najbrž je to potrtost
narekovalo veliko pričako-
vanje. »Tovariši!« sem s sve-
čanim glasom začel z mono-
logom, »imam čast, da naz-
dravimo zmagovalcu. V tem
primeru sem zmagovalec kar
jaz, NEPOSREDNI PROIZ-
VAJALEC.
Že takoj drugi dan sem po-
slal v časopis »RESNICA«
zgodbi Franca in Aca. Z nav-
dušenjem so jih objavili in
mi takoj pisali naj postanem
njihov stalni dopisnik. Čez
teden dni pa sem poslal v
časopis LAŽNI TRENU-
TEK, Blaževo zgodbo, če-
prav ste ga diskvalificirali.
Objavljena je bila na prvi
strani. Sam odgovorni ure-
dnik se je oglasil pri meni že
čez tri dni in mi rekel, da je
moj talent izredno velik.
Prosil me je, naj prevzamem
stran njegovega časopisa.
Upa, da se bo naklada pove-
čala za najmanj tretjino.«
Prijatelji so zijali kot riba
na suhem in strmeli ^v strop
»mojega« vikenda.
Stopil sem na sredo sobe
dvignil pletenko in nazdra-
Г vil: »Živeli, neposredni pro-
izvajalci, še posebej takšni,
ki ne lažejo. Živeliii!« Lahko
vam zaupam, da je tokrat, si-
cer sladko vino, imelo zelo
grenkoben priokus.
AMADEUS
V IMENU REDAKCIJE ŽVEPLOMETRA SE ZA NOVI TEDNIK
ŽVEPLIRA TONE ŠKERBEC
-	Zdravo Franci!
-	Živijo, ja, Joža, kakšen pa si? Kaj
si pijan?
-	Ne pijan, razočaran. Globoko sem
razočaran, ker so na televiziji za Novo
leto kazali samo ljubljanski in mari-
borski program. Ja, kaj smo Celjani res
takšni voli, da še na TV ne moremo?
-	Pomiri se, Joža. Zdaj so filtri začeli
delati, pa če se še zmenimo z vremenar-
ji, da bo veter prav pihal, bomo tudi mi
lahko posneti. Ce inverzija ne bo pra-
va, bomo samo na koncu TV dnevnika
v črni kroniki.
-	Ti, Pepa, v Celju je pa zadnje dni
tako čist zrak, da se kar težko diha...
-	Če že kdo zakašlja, je to gotovo
samo zaradi prehlada!?!
Iz vsakdanje prakse
Shšah smo, da bodo letos vsakemu na
voljo informacije o prevoznosti cest. Po-
leg radia bo mogoče dobiti informacije
tudi po telefonu. Shšah smo tudi, da bo
to zelo koristno za voznike in ostale ude-
ležence v prometu, še posebno pozimi.
saj bomo v vsakem trenutku lahko izve-
deli ali je potrebna zimska oprema in
podobno.
Slišali pa smo tudi, da bo letošnja zi-
ma, ki jo že uživamo, najbrž pripravila
precej neprijetnih presenečenj, saj pri-
manjkuje soli za posipanje cest.
Redakcija celjskega žveplometra zato
predlaga prvi poskus izboljšanja situaci-
je s čimbolj neslano dietno prehrano...
SAJ NE BOSTE
VERJELI...
Iz rentabilnih tozdov so nam sporoči-
li, da se je v drugi polovici decembra
lanskega leta občutno zmanjšala pro-
duktivnost... Iz nerentabilnih se nam
do zdaj še ni nihče oglasil...!?!
Iz zelo zaupnih virov smo izvedeh, za-
kaj se je ponavljal novoletni n. sol. o.
Žveplometer.
Iz še zaupnejših in že čisto tekočih
virov pa smo izvedeli tudi to, da bi me-
sto Celje rado imelo tudi televizijo.
Ponavljanje sporeda je samo ena od
obhk prilagajanja in podružbljanja jav-
nih medijev.
KOVINOTEHNACEUE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
ORGANIZATOR INVESTICIJ
Pogoji: - višja ali srednja izobrazba strojne ali elektro
smeri in 2 leti delovnih izkušenj
ORGANIZATOR VARSTVA PRI DELU
Pogoji: - višja šola za varstvo pri delu in 3 leta
ustreznih delovnih izkušenj
VIŠJI REFERENT LIKVIDATURE
Pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
REFERENT LIKVIDATURE
Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske ali komercial-
ne smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo navede-
nih del in nalog, naj pošljejo pismene vloge v 15 dneh
po objavi Kadrovski službi Kovinotehne Celje, Bu-
kovžlak.
Kandidate vabimo tudi na neobvezni razgovor.
RUDARSKI ŠOLSKI
CENTER VELENJE
Kadrovsko-socialna služba
Na podlagi 22. čl. TZDR
(Ur. I. SRS št. 24./77) ter
sklepa Komisije za
medsebojna delovna
razmerja TOZD Serijska
proizvodnja z dne 26. 12.
1979
vabimo k-sodelovanju
VEČ STROJNIH
INŽENIRJEV IN
STROJNIH
TEHNIKOV
za delo v tehnološko-kon-
strukcijskem oddelku v Ce-
lju.
Pismene vloge z dokazili o
izobrazbi pošljite na na-
slov: kadrovsko-socialna
služba Rudarskega šolske-
ga centra Velenje, Prežiho-
va 3.
Odkupujemo svinjske ¡n ostale kože po zelo ugodnih cenah
št. 1 - 10. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
ŠPORT V NT IN RC
SMEROKAZ ZA LETO 80
Skupne aktivno kreativne akcije
v navadi je že, da na za-
četku vsakega leta zapiše-
mo tudi nekaj stavkov o
tem, kako naj bi v nasled-
njem letu delali. Ce na hitro
pregledamo lansko delo in
ga ocenimo smo z doseže-
nim lahko zadovoljni. Res
je, da nismo uspeli vsega
realizirati, vendar to ni sa-
mo naloga nas, ampak tudi
tistih, ki so se namesto za
kreativno ustvarjalno po-
močjo skrili za plejado kri-
tikanstva, napotkov, bese-
dičenja in pametnih parol.
Pa pustimo to, saj smo takš-
nih »dobronamernih« kri-
tik že navajeni. Vseeno pa si
želimo, da bi jih v letošnjem
letu bilo manj in da bi delo
oz. sodelovanje postalo
boljše ter koristnejše za nas
vse. V obratnem primeru pa
je bolje, da se še »kritiki«
odpovejo, delali pa bomo
sami.
Letos nas čakajo nadvse
zahtevne naloge. Ne samo
zato, ker smo v ohmpijskem
letu, ampak predvsem zaradi
drugih stvari. Radi bi veliko,
možnosti pa so omejene in
prav te je treba pametno ter
na moč racionalno izkorišča-
ti. Kaj bomo lahko naredili
na področju informiranja?
Veliko, če bo več aktivnih,
rednih in zanesljivih sode-
lavcev, saj peščica zvestih
»sotrudnikov« ne zmore po-
krivati bogate palete telesne
vzgoje na širšem celjskem
območju. Vrata sodelovanja
so odprta, samo ne skozi njih
prihajati nestrpno in vihra-
vo, temveč pogumho in
vztrajno. Do večjih spre-
memb v Novem tedniku ne
bo prišlo. Športna stran
sprejme tohko materiala, kot
ga lahko, saj ni raztegljiva
kot elastika. Možnosti se
skrivajo na drugih straneh,
kjer je vedno bilo dovolj ra-
zumevanja za šport. Večje
spremembe so v radijskem
programu z uvedbo »PONE-
DELJKOVEGA ŠPORTNE-
GA DOPOLDNEVA«. Prva
dopoldanska dveurna šport-
na oddaja je že bila in pome-
ni na tem področju poživi-
tev. Oddaja ima koncept, ki
ga bo treba v naslednjih te-
dnih še dodelati in izpiliti,
pomeni pa neizčrpen vir
možnosti dajanja tistega, kar
ljubitelji športa potrebuje-
mo. Ponedeljkov popoldan-
ski športni pregled se je od
prejšnjih 28 minut skrčil na
15 minut. Ostala je še redna
športna napovedna oddaja
ob sobotah ter seveda dodat-
ne informacije v vseh infor-
mativnih oddajah pa še tudi
drugje. Morda komu takšen
športni obseg ni všeč, ven-
dar to se posluša in to se be-
re. V tem prostoru, ki ni maj-
hen, pa morajo najti svoje
vsaj občasno mesto vse pore
naše telesne kulture. V koh-
kor bomo uspešni pa je stvar
skupne konkretne aktivno
kreativne akcije. In to je
smerokaz za leto 80! Pa
srečno!
TONE VRABL
V KONJIŠKI OBČIN115.
SINDIKALNE IGRE
Tako rekoč tik pred koncem lanskega leta so v konji-
ški občini razglasih rezultate 15. sindikalnih športnih
iger, kjer so predstavniki trinajstih ekip iz devetih
OZD kot samostojne ekipe in tri sestavljene ekipe
tekmovali v dvanajstih športnih panogah. V igrah je
sodelovalo preko 900 občanov. O pomenu iger je govo-
ril predsednik skupščine TKS Slovenske Konjice
Tone Obrul.
Končni vrstni red pri moških ekipah: IMP, Konus,
Kostroj, El. radio, Unior, Kongrad, LIO, Comet, me-
šana ekipa. Dravinjski dom. Družbene službe. Cestna
baza, Ingrad.
Ženske ekipe: LIO, Konus, Družbene službe. Comet.
PRIZNANJA ZA USPESNO VODENJE REKREA-
CIJE IN SINDIKALNEGA SPORTA SO PREJELI;
Martin Mrzdovnik (Konus), Mirko Pajenk (LIO),
Slavko Kolar (IMP), Daniel Lanjščak (Dravinjski
dom), Franjo Kangler (Kostroj), Andrej Kranjčan
(Unior), in Milan Ziebart (Unior).
Prvič so v konjiški občini podehh tudi zlate, srebrne
in bronaste Bloudkove značke. Prejeli so jih - zlate:
Bojan Vončina, Franjo Tič, Jožica Zore, srebrne:
Stanko Frim, Vih Klančnik, Ivan Varga, Tone Bučar in
Stanko Pisanec ter bronaste: Silvo Hlastec, Jože Ba-
raga, Dušan Zidar, Milan Tratenšek, Vlado Keber, Jože
Jernejšek, Franc Kohne, Leopold Rihteršič, Stane
Zule, Anton Pliberšek in Rudi Bajda. Pokrovitelja zak-
ljučne prireditve sta bih OZD IMP in Kostroj, priredi-
telj oz. organizator pa ZTKO Slovenske Konjice.
VINKO POTOČNIK
PONOVNO BOKS V CELJU!
Po dolgoletnem premoru, zadnja boksarska prire-
ditev je bila v Celju leta 1967, so v Celju zopet usta-
novili boksarski klub.
5. januarja se je sestal iniciativni odbor, da usta-
novi boksarski klub, ki bo deloval kot sekcija Parti-
zana Celje mesto. Izvolili so izvršni odbor, za predse-
dnika ANTONA MARUŠO, podpredsednik bo GUSTI
OSTIR, sekretar pa JOŽE ZIDANSEK. Sprejeli so
tudi statut, poslovnik in disciplinski pravilnik
kluba.
Osnovna naloga kluba bo razvijanje amaterskega
boksarskega športa v Celju in njegovi okolici. Zavze-
mal se bo tudi za podružbljanje in uresničevanje
zasnove ljudske obrambe in družbene samozaščite s
posebnim poudarkom na krepitvi in razvoju var-
nostne kulture pri svojih članih.
Predlog iniciativnega odbora je, da se bo klub ime-
noval po dolgoletnem boksarskem delavcu in tre-
nerju pokojnem CARLU CULIATIU, ki je več let
uspešno vodil Boksarski klub Olimp v Celju.
F. BOGADI
KOŠARKA
DVA PORAZA V GOSTEH
»Popravni« proti Montingu iz Zagreba
Košarkarji Libele so na go-
stovanjih na Reki in v Tuzh
doživeh dva poraza - na Reki
prav krepkega s Kvamerjem
s 35-timi koši razhke, v Tuzli
pa po enakovrednem sreča-
nju, kjer bi z malo več šport-
ne sreče izšh tudi kot zmago-
valci, s štirimi koši razhke.
Dva zaporedna poraza sta
moštvo Libele potisnila iz
prvega na 5. mesto v II. ZKL.
Proti Kvarnerju na Reki so
Celjani odlično zaigrah prvih
16 minut, ko so bih vseskozi
v vodstvu. Nato pa je nasto-
pil preobrat, ko so gostje zai-
grćdi kot prerojeni in je izku-
šeni Plečaš pošiljal svoje soi-
gralce z uspešnimi podajami
v protinapade, ki so se vselej
končali z zadetki. Celjani so
izgubih ritem, povsem so bih
zmedeni, dobesedno se niso
več gibali po terenu, odločah
so se za individualno igro s
prehitro zaključenimi napa-
di in nepreciznimi meti od
daleč. Za razliko od slabe
igre na Reki pa so zaigrah v
Tuzli odhčno, vodih ves prvi
polčas, tudi že z osmimi koši
razhke, pridobili so si gledal-
ce na svojo stran, saj so navi-
jah za Celjane. Vendar so v
nadaljevanju tekme domači-
ni imeli več športne sreče.
Usodno za Libelo je bilo, da
sta si dva ključna igralca Po-
lanec in Hauptman že v
prvih minutah drugega pol-
časa prislužila že po četrto
osebno napako.
Trener Mile Cepin je bil
prisiljen vključiti v igro
mlajše igralce, od katerih je
Janžek prav dobro opravil
svoje delo. V izenačenem bo-
ju obeh ekip so celjski igralci
po dobrih skokih izgubili
prav iz rok nekaj žog. Doma-
čin je v kontra napadih to
dobro izkoristil, pobegnil za
»4-6 košev in Celjani jih niso
mogh v samem finišu, ko je v
zadnji minuti bilo še nekaj
izrednih priložnosti, več uje-
ti. Polanec prav v teh uso-
dnih trenutkih ni imel pri
dveh metih sreče. Trener Mi-
le Cepin je po tekmi dejal:
»Kljub izredno disciplini-
rani igri smo ostali praznih
rok. Pa vendarle bi z malo
več športne sreče tudi lahko
zmagah. Ves prvi polčas smo
imeli igro v svojih rokah. Po
lepem vodstvu so domačini
znižali našo prednost tik
pred polčasom na minimum,
nato pa so nam ušli za 4 koše.
To minimalno prednost so
obdržah do zaključnega žviž-
ga. Pa so bile priložnosti tudi
na naši strani. Tokrat nas je
zapustila športna sreča v sa-
mem finišu, ko je imel Pola-
nec kar dvakrat idealni pri-
ložnosti. Usodno je bilo, da
smo izgubih nekaj priborje-
nih žog prav iz rok po agre-
sivni igri domačinov.« Naju-
spešnejši strelci so bili Pola-
nec in Pipan s 26-timi koši in
Gole 13. V 9. kolu bo v Celju
nastopil Monting, ki je tre-
nutno drugi, Celjani pa peti
na lestvici.
K. JUG
NEREALNO OB
ŠTEVILNIH
PREKINITVAH
Kljub dobri predstavi in
dokaj solidni igri so celjski
hokejisti na ledu v zadnjem
srečanju lanskega leta mora-
li priznati premoč Olimpiji,
ki je v Celju premagala Ce-
ljane 5:1. Trener celjskega
moštva Albin Felc:
»Ponovno moram poveda-
ti, da letošnje prvenstvo ni
realno. Mi nimamo dovolj
sredstev, da bi v premorih,
ki so letos številni, igrali
prijateljske tekme. Ravno
zaradi tega ne moremo dr-
žati korak z Olimpijo in Je-
senicami, ki imajo po dve
peterki v državni reprezen-
tanci in igrajo vse leto. Ce
upoštevamo, da je Olimpija
igrala letos kar 30 srečanj
več kot mi, potem je tudi ta
rezultat realen pa čeravno
bi lahko dosegli boljši re-
zultat.«
Prvenstvo se bo nadaljeva-
lo v soboto. Kar trikrat zapo-
red bodo Celjani igrali. Dva-
krat v gosteh in to v soboto
proti Kranjski gori in 26. ja-
nuarja v Beogradu proti Cr-
veni zvezdi. Doma pa se bo-
do pomerili 19. januarja proti
Spartaku. Februarja pa bodo
igrali najprej proti Jeseni-
cam v gosteh in v zadnjem
kolu drugega kroga doma
proti Partizanu. Vse kaže, da
bo ravno ta zadnja tekma od-
ločilna za vstop med najbolj-
šo četverko. Celjani so kljub
porazu proti Ohmpiji še ve-
dno tretji. V preostalih petih
tekmah morajo osvojiti vsaj
6 točk. O tem meni tehnični
vodja ekipe Ivan Zorko na-
slednje:
»Zaupamo v naše fante.
Potrebno bo zaigrati resno
in sedaj, ko igramo tri tek-
me zapored, se bo forma po-
novno dvignila. Mnogo je
odvisno od srečanja v sobo-
to, ko moramo zmagati pro-
ti Kranjski gori. Zanimiv
pa bo zaključek, ko bomo,
upamo vsaj, igrali za uvrsti-
tev med najboljšo če-
tverko.«
J. KUZMA
NA KRATKO
turk pred
ranzingerjem >
Na občinskem prvenstvu žal-
ske občine je nastopilo štiri-
najst šahistov, zmagal pa je
Turk pred Ranzingerjem in Bri-
novcem.
brinovec pred
brinovcem
v počastitev krajevnega praz-
nika Žalca so pripravili šahovski
tumir, kjer je presenetljivo zma-
gal Franc Brinovec ml. pred Jo-
žetom Ranzingerjem in Francem
Brinovcem st.
novoletni turnir
skoku
Na tradicionalnem novolet-
nem turnirju v Preboldu, kjer je
nastopilo 30 šahistov, je v prvi
skupini zmagal Skok iz Šempe-
tra pred Štormanom iz Žalca in
Peternelom iz Šempetra, v dru-
ff' je bil najboljši Plevnik iz Pol-
ile in v tretji Vitanc iz Pre-
bolda.
JOŽE GROBELNIK
»beli kros«
numanu ukiću
v Beogradu je bilo tradicional-
no tekmovanje v »belem (snež-
nem - op. p.) krosu«, kjer je med
ciam na progi dolgi 8000 m zma-
Sai Celjan, član AD Kladivar Nu-
man Ukič. Stane Rozman (Kladi-
var) je bil peti. Stanko Miklavži-
na IZ Velenja pa šesti.
štirje v vrhunskem
Razredu
Atletska zveza Slovenije je
"oiočila deset atletov, ki pred-
stavljajo vrhunski razred. V
njem so tudi štirje člani AD Kla-
««var: Rok Kopitar, Numan
Stanko Lisec in Ida Bun-
«^erla. Uspešno!
TEČAJ ZA
SMUČARSKE
VADITELJE
Zbor vaditeljev, učiteljev in
trenerjev smučanja v Celju bo tu-
di letos pripravil tečaj za nove
člane. Predhodno obvezno testi-
r«mje bo v nedeljo dopoldne na
smučiščih pri Celjski koči, teore-
tični del tečaja pa od ponedeljka
dalje v večernih urah v Celju.
Praktični del bo po šolskih počit-
nicah. Pripravnina je 1200 din.
Podrobnejše informacije bodo
tečajniki dobili na dan testne
vožnje.
KRKIN POKAL V
TRAJNO LAST
Na tradicionalnem keglja-
škem tekmovanju za pokal
Krke v Novem mestu so tretjič
zapored zmagale kegljavke Ce-
lja (2307) ter tako osvojile pokal
v trajno last. Najboljše so bile
Gobec, Marine in Pečovnik. Mo-
ški Celja so med osmimi ekipa-
mi osvojili peto mesto (4804),
najboljši posamezniki pa so bili
Tomašič (najboljši pri »čišče-
nju«), Nareks in Srot. Lep uvod
obojih v novo sezono!
ROK ČETRTI ATLET V
JUGOSLAVIJI
Rok Kopitar je po izbiri naj-
boljših atletov Jugoslavije četrti
najboljši atlet v naši državi za
Stekičem, Zivotičem in Miličem.
Glasovali oz. izbiraU so atleti sa-
mi. Rok je dobil »dve prvi mesti«
od Životiča in Miliča. Vsekakor
je to lep uspeh! Sicer pa je bil s
časom 49,55 na 400 m ovire lani
petnajsti na lestvici sveta.
V času, ko poročamo, je Rok s
trenerjem Mirom Kocuvanom na
štirinajstanevnih pripravah na
Cipru. Resno za olimpiado v
Moskvi.
BOJ ZA
REPREZENTANCO
Začeli so se kvalifikacijski
boji za vstop v državno žensko
in- moško kegljaško reprezen-
tanco. Na prvem nastopu v Beo-
gradu so vse naše predstavnice
uspele in se uvrstile v nadaljnje
tekmovanje, ki bo še v Zagrebu,
Ljubljani in Prištini. Po prvem
nastopu je Marinčeva deveta,
Gobčeva enajsta (obe Celje), Mi-
loševičeva štirinajsta, N^rud-
nikova osemnajsta (obe Žalec)
in Bajdetova (Celje) devetnaj-
sta. Med moškimi je po prvem
nastopu odličen osmi Celjan
Slavko Tomašič.
VANOVŠEK-GOBEC
PRVA
Na novoletnem turnirju celj-
skih mešanih dvojic sta zmagala
v kegljanju Vanovšek-Gobec
pred Tomašič-Seško, Sivka-Pož-
gajner, Marinc-Nareks, Grilanc-
-Bajde in Urh-Lesjak.
NOVOLETNI SPUST PO
SAVI
Na 12 km dolgi progi od Bre-
žic do Zagreba po Savi je bila
Irena Škorjanc iz Ingrada dru-
ga, brata Kovačič tretja ter čla-
ni Pavel Vrhovšek osmi, Željko
Kolman enajsti in Milan Am-
brož štirinajsti.
LETOS ŽE SEDEM
EKIP
v letošnji sindikalni hokejski
ligi sodeluje že sedem ekip, kar
je brez dvoma lep uspeh. Trenut-
no so v vodstvu igralci Zlatarne,
sledijo pa Aero, Konus iz Slov.
Konjic, REK Velenje. Železarna
Store, EMO in Opekarne Ljubeč-
na. V prihodnjem letu se jim bo-
do pridružih še ekipa Libele in
ostale sindikalne ekipe. Po kon-
cu letošnjega prvenstva bo še
memorialni turnir za Brankom
Motohom.
JOŽE KUZMA
DVA ROKOMETNA
REPREZENTANTA
v mladinski državni rokomet-
ni reprezentanci Jugoslavije bo-
sta v Belgiji nastopila tudi čla-
na Aera Celje vratar Rolando
Pušnik in napadalec Aleš Praz-
nik. Čestitamo!
USPEŠEN ŠTART V JUDU
s prvenstvom so pričeli tudi judoisti »Ivo Reya« v prvi zvezni judo
ligi. V prvem kolu so imeli v Celju četveroboj, na katerem so sodelo-
vali pokalni prvak Impol iz Slovenske Bistrice, kandidat za prvaka
Željezničar iz Sarajeva in Bosna iz Sarajeva. Celjani so se predstavili
v močni konkurenci s solidno ekipo, ki je odločila eno srečanje v
svojo korist, dve pa minimalno izgubila. Zlasti dobro pa so se borili
Celjani v srečanju proti Željezničarju, kjer je sodniška trojka opra-
vila svoje in »ukradla« zmago celjski vrsti. Grosku in Majorancu so
odvzeli zmagi, kar je bilo dovolj, da so gostje slavili 8:6.
Najboljšo moč so tudi tokrat imeli Celjani v državnem prvaku
Marjanu Fabjanu, ki je zmagal v vseh treh dvobojih. Uspešna pa sta
bila tudi mladi Stefan Cuk in Tomo Petkovič s po dvema zmagama.
Z dobro tehniko in borbo opozorili še Grosek, Anderle, Založnik,
Majoranc. Pristovšek in Phberšek.	j kUZMA
SKOKI v ZALOŽAH
Na 25-metrski skakalnici v Založah pri Polzeli je smučarski klub
Oljka Andraž pripravil področno prvenstvo v smučarskih skokih za
mlajše in starejše pionirje ter meddruštveno tekmovanje za cicibane
in mladince. Nastopilo je 60 skakalcev, največ uspeha pa so imeli
tekmovalci iz Braslovč. Pri mlajših pionirjih je zmagal Jager (BRA-
SLOVCE), ki je zbral 164,5 točk za skoka 22,5 in 21,5 m, drugi je bil
Verdel iz Andraža, tretji Matjaž Kralj iz Braslovč. ki je zbral 197 točk
za skoka 25.5 in 24 m. drugi je bil Klačnik prav tako iz Braslovč. Pri
cicibanih je zmagal Jevšenak iz Velenja, pri mladincih pa Strogan iz
Braslovč.	T. TAVČAR
I/ BRASLOVČAH NAJVEČJI USPEH
PRI ODBOJKI
Na redriem občnem zboru so se zbrali člani Partizana Braslovče ter
predlagali uspešnost dela za dobo dveh let.
Poročilo o delu je podal predsednik društva Emil Robič ter pouda-
ril. da je v društvo včlanjenih 312 članov, od tega je aktivnih 216 v 18
sekcijah. Najbolj množična je sekcija odbojke, ki dela kar v 8 vadečih
ekipah, nastopajo pa od občinskih do republiških tekmovanj. Pionir-
ska vrsta je v zadnjih dveh letih vodilna v občini. Mladinska vrsta je
osvojila 5. mesto v SRS. Imajo dva mladinca v republiški selekciji.
Največji uspeh pa je dosegla članska ekipa v I. republiški ligi z
osvojitvijo drugega mesta. Sedaj nastopajo pod imenom Savinjska v
republiški ligi - vzhod in so po jesenskem delu tekmovanja na
odličnem drugem mestu. Razveseljivo je tudi, da imajo širok izbor
igralcev, poprečna starost pa je 20 let. Poleg te ekipe v občinski ligi
nastopa tudi vrsta mladincev in veteranov.
V tem dvoletnem obdobju je kraj bogatejši za dva pomembna
športna objekta, ki sta posredna pridobitev za društvo. Ob šoli je
zgrajen športni park. ki daje nove možnosti rekreacije v košarki,
tenisu, atletiki in rokometu. Zgrajena je bila tudi nova skakalnica iz
umetne mase.	T. TAVCAR
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 10. januar 1980
ZDRAVILA,
OH TA ZDRAVILA
ISLANDSKI LIŠAJ
Islandski lišaj je zdravilna rastlina, ki zelo koristi te
dni, ko smo postali preobčutljivi na prehodno vreme
in nas pestijo influenca, prehladi in razni bronhitisi,
spremljani s takim nadušljivim kašljem, da marsikje
kašlj amo kot kamele.
Rastlina je navidezno nepomembna steljčnica, se-
stavljena iz nekaj do 10 cm visokih listastih tvorb, ki so
s kratkimi nepravimi koreninami pritrjena na zemljo.
Rastlina ni zahtevna za vlago in se lahko mesece dolgo
preskrbuje z vodo le iz zraka. Zato je razširjen island-
ski lišaj po vsej severni polobli v skupinah po gošča-
vah, na pobočjih. Raste tudi po tundrah in je skro-
mnim severnim jelenom za hrano.
Islandski lišaj je znan tudi pri nas in sicer pod ime-
nom bohinjski mah, planinski mah, pljučnik itd. Vse-
buje okrog 60% sluzi, nekaj škroba, grenčic (cetrarin,
lihenin) ter nekaj snovi, ki imajo antibiotični učinek,
razne sladkorje (v sledovih) in nekaj joda.
Islandski lišaj služi kot sredstvo za pripravo zdravil-
nega napitka, ki se zelo obnese pri prehladnih obole-
njih. Deluje pomirjevalno in olajšuje izkašljevanje, ker
zdravilne učinkovine in sluz mehčajo trdovratni sluz v
pljučih. Zelo dober je napitek tudi tam, kjer so težave s
prebavili, zlasti pri želodčnočrevesnem katarju. Neka-
tere raziskave v zadnjem času potrjujejo uporabo
islandskega lišaja pri sladkorni bolezni, ker deluje čaj
kot tonik in dviguje splošno počutje takšnega bolnika.
Za pripravo čaja vzamemo eno žlico čaja na dva
decilitra vrele vode, in pustimo, da se ohladi (ca. 10
minut) nakar pijemo čaj večkrat na dan po požirkih.
Prevelika količina čaja namreč deluje dražeče na že-
lodčno sluznico ter pri nekaterih ljudeh povzroča mot-
nje v delovanju jeter.
BORIS JAGODIC
PORTRET ŠPORTNIKA
NEUSAHUlV IZVIR TALENTOV
Levstikovi »fantje« ponovno za naslov prvaka
Ob zaključku rokometne
sezone so rokometaši Aera
ponovno opozorili na sebe.
Kar na treh poljih so poželi
priznanje. Iz Sovjetske zve-
ze so se vrnili Vlado Vukoje,
Dušan Božič, Slavko Ivezič
in Milovan Tomič, ki so za-
stopali našo državo repre-
zentanco na velikem turnir-
ju v Tbilisiju, kjer je bil
Vlado Vukoje najboljši stre-
lec turnirja, enako kot me-
sec dni prej v Romuniji in
vratar Tomič najboljši ču-
var mreže.
Selektorji republiških re-
prezentanc pa so izbrali kan-
didate za člansko, kadetsko
in mladinsko reprezentanco
Slovenije, katere čaka v pri-
hodnje več srečanj. V vsaki
selekciji je največ ravno celj-
skih igralcev. Torej Celje je
ostalo središče rokometa v
republiki, pa čeprav so v
Ljubljani s »transfuzijo« in
prehodom Vlada in Mihe Bo-
joviča, močno okrepili vrste
Kolinske Slovana, ki se celo
poteguje za naslov državne-
ga prvaka.
Najbolj razveseljiv pa je
vsekakor skok celjske mla-
dinske ekipe Aera. Trener
Bojan Levstik je po uspehu
selekcije v republiški ligi do-
dal s svojimi fanti še en velik
uspeh. Mladinci so namreč
ponovno osvojili naslov re-
publiškega prvaka. Kdo ve,
katerega po vojni, vsekakor
pa petega zaporéd in s tem
novo priložnost, da se bore
za naslov državnega prvaka.
Prihodnje leto bo že peto
klubsko prvenstvo mladin-
cev. Celjani so kot edina eki-
pa sodelovali na vseh štirih
dosedanjih. Dvakrat so bili
prvi in to lansko leto v Aj-
dovščini in pred dvema leto-
ma v Celju. Na prvem in tret-
jem tekmovanju na Reki in
Beogradu pa so bili drugi.
Vsekakor pa lahko tudi letos
pričakujemo visoko mesto,
če že ne naslov.
Ekipo vodi po trenerskem
stažu mladi trener Bojan
Levstik, znanec z naših roko-
metnih igrišč. Bojan Levstik
je dopolnil trideseto leto. Ro-
komet je pričel igrati leta
1963 in je bil aktiven vse do
leta 1977. V času igranja je
nastopil tudi za B reprezen-
tanco Jugoslavije na trofeji
Jugoslavije in na turnirju v
Tuniziji. Modro majico z na-
šim grbom je oblekel sedem-
krat ter dosegel štiri zadetke.
O delu z mladimi pa je svojo
misel takole razvil:
»Trenutno imam poleg
prvega moštva Aera zelo
nadarjeno selekcijo, ki na-
stopa v republiški ligi in je
po jesenskem delu na dru-
gem mestu. Ta uspeh so Ce-
lju priborili Rolando Puš-
nik, Sandi Lesjak, Robi Ba-
juk, Tone Tiselj, Srečko Še-
ško, Vito Selčan, Tone Me-
dved, Rado Jonak, Igor Ci-
goj, Milan Ramšak in Jaka
Mahnič. Večina njih nasto-
pa tudi za mladinsko moš-
tvo, ki se bo borilo za na-
slov državnega prvaka. Tu-
di tu imamo velike možno-
sti, čeravno je pri mladin-
cih težko napovedati uspeh.
Smisel naše selekcije in
nastop v republiški ligi pa
je v tem, da mladim tekmo-
valcem omogočimo norma-
len razvoj in uigravanje ter
pripravo za težja srečanja v
višjem razredu tekmova-
nja. Tu lahko mnogo prido-
bimo v tehničnem pogledu
kot individualnem delu. Sa-
mo kvalitetno delo v tej se-
lekciji je garancija za stalni
pritok novih moči v naj-
boljšo vrsto. Seveda pa mo-
ra biti povezava med vsemi
moštvi v klubu tako dobra
kot je sedaj, ko točno vemo,
kako bo posamezni igralec
od pionirjev, ki stopajo v
naše vrste iz osnovnih šol,
napredoval preko kadetov,
mladincev, selekcije do naj-
boljšega moštva, ki mora
čimprej uspeti in priti med
prvoligaše.« j, KUZMA
VOJNIK: VOLJE JE DOVOLJ
Zgradba kulturnega doma v Vojniku je bila več let
nazaj zapuščena. Lani pa je domačemu Kulturno-pro-
svetnemu društvu France Prešeren s pomočjo Kul-
turne skupnosti občine Celje in Krajevno skupnostjo
jo uspelo usposobiti do take mere, da je primerna za
manj zahtevne prireditve.
Poleg domačega Kulturno-prosvetnega društva, ki
ima za to akcijo največ zaslug, so pri delih odločilno
pomagali še vodilni člani Krajevne skupnosti, gasil-
skega društva in mnogi posamezniki, kot Zvonko Ju-
teršek in drugi.
Vsak uspeh je tudi velika spodbuda za nadaljnje
delo in velika naloga. Ureditev dvorane je takoj poka-
zala svoje prednosti. Ce so bili prej primeri, da se je na
proslavi zbralo le dvajset ljudi, je bila lani, za praznik
republike skoraj premajhna, »Veseli večer« pa so mo-
rali zaradi izrednega obiska celo ponavljati.
In še nekaj, na kcir so v društvu še posebej ponosni.
Ob sodelovanju z osnovno mladinsko organizacijo so
uspeli napraviti prijetno delovno vzdušje, ki združuje
mlade in starejše, ki je že in ki še bo rodilo zaželene
uspehe.
Na oder so postavili že prvo igro. Čeprav je bila to le
enodejanka, so bili ob dobri režiji Toneta Zorka zelo
zadovoljni.
Zdaj načrtujejo povrnitev kina v Vojnik. Radi pa bi
seveda še več, in tako se sprašujejo, kdo jim bo še
pomagal. Volje imajo dovolj. Z delom pa bodo doka-
zali še vse drugo, kar manjka.
BENO PODERGAJS
ВоЈмп Levstik im čmsov, ko Je ie kot lutpetaa celjske roko-
metne ekipe пм stMrt dobri SluUni kleti prejemal pokal
Mladosti Im rok takratnega predsednika RZS Stanka Toša.
Ob nJem pa so takrat igrali Margué, Vlado in Miba Bojo-
vič, Laskar, IveMii, Presinger, Peunik, Guček in Boiič.
(Foto: T. Tavčar)
PROM. NESREČE
OKVARA MED VOŽNJO
Po lokalni cesti iz Rečice
proti Debru je vozil z oseb-
nim avtomobilom IGNAC
JOST iz Brdc. Med vožnjo pa
se je pokvarilo stopalo za
plin in ostalo v sprednjem
položaju. Tako je vozil Jošt s
polnim plinom in pričel zavi-
rati. Zadnji del vozila je pri-
čelo zanašati in na levi strani
ceste je zadel pešakinjo DA-
NICO KLINAR iz Gaberne-
ga, ki je hodila pravilno po
svoji levi strani. Klinarjevo
je odbilo v potok Rečico, laž-
je ranjeno pa so odpeljali na
opazovanje v celjsko bolniš-
nico.
PREHITRO PO SNEŽNI
BROZGI
Voznik osebnega avtomo-
bila JOŽE BAH, 56, iz Ljub-
ljane, je vozil po rahlem
klancu navzdol proti Šent-
jurju. Na zasneženem cesti-
šču pa ga je zaradi neprimer-
ne hitrosti zaneslo v levo, ta-
ko da je trčil v avtomobil, s
katerim je iz nasprotne sme-
ri pripeljal ANTON ARZEN-
SEK, 28, iz Crnolice. Pri ne-
sreči so se poškodovali trije
sopotniki v Arzenškovem
vozilu in voznik Anton Ar-
zenšek, materialne škode pa
je za okoli 40.000 dinarjev.
V POTOK JE
ZAPEUAL
Voznik osebnega avtomo-
bila BRANKO MRA VLJ AK,
19, iz Velenja je pred mo-
stom v Skalah iz neznanega
vzroka zapeljal v levo in se
prevrnil v potok Sopoto. Pri
nesreči sta se lažje poškodo-
vali dve sopotnici, voznika
Mravljaka pa so hudo poško-
dovanega odpeljali na zdrav-
ljenje v ljubljanski Klinični
center.
PEŠEC IZVEN
PREHODA
Pri hiši št. 16 na Ljubljan-
ski cesti v Celju je izven pre-
hoda za pešce prečkal cesti-
šče ANDRIJA VUKOVIC,
58, iz Celja, in sicer tik pred
osebnim avtomobilom, s ka-
terim je iz smeri Otoka pri-
peljal KAREL MEHLE, 37,
iz Celja. Kljub zaviranju in
zavijanju v levo, je Mehle
zbil pešca, ki se je tako hudo
poškodoval, da je še isti dan
v celjski bolnišnici umrl.
PRETESNO
PREHITEVANJE
Ko je pripeljal izven nase-
lja Šempeter, je voznik to-
vornjaka JOŽE MEDLE, 42,
iz Ljubljane, pretesno prehi-
teval kolesarja JOŽETA TR-
BEŽNIKA, 34, iz Polzele in
ga zbil s sprednjim desnim
blatnikom. Trbežnik se je
težje poškodoval.
TRČIL V VOGAL HIŠE
Iz smeri Stor se je pripeljal
na Teharje voznik kolesa s
pomožnim motorjem JOŽE
VENGUST, 48, iz Teharij. Iz
neznanega vzroka je v bla-
gem, le vem ovinku zapeljal
na levi rob cestišča in vozil
po njem približno 20 m, nato
pa s sprednjim delom kolesa
trčil v vogal stanovanjske hi-
še št. 53. Z glavo je udaril ob
steno in na kraju nesreče
umrl.
NEPREVIDNO,
USODNO PREČKANJE
Iz smeri središča mesta
proti Vojniku je vozil z oseb-
nim avtomobilom FELIKS
POLSAK, 39, iz Celja. Ko je
pripeljal po Mariborski cesti
v bližino tovarne EMO, je ne-
nadoma z njegove leve strani
tik pred njim prečkala cesti-
šče ANTONIJA SeSKO, 52,
iz Ljubečne, ki jo je voznik
opazil prepozno in zato zbil
po cestišču. Poškodbe so bi-
le tako hude, da je Seškova
obležala mrtva.
CRNA KRONIKA
EKSPLOZIJA V PEČI
Zaradi eksplozije v peči za
sušenje jeder v Železarni
Store je nastalo škode za
okoli 200.000 dinarjev, k sre-
či pa se ni nihče telesno po-
škodoval. Do eksplozije je
prišlo v trenutku, ko je kur-
jač nameraval z gumbom
vključiti mehanizem za pre-
stavitev jeder iz ene komore
v drugo. Domneva se, da je
bil vzrok v napaki na varo-
valnem sistemu. Eksplozija
je razdejala celoten zunanji
plašč peči ter pretrgala pre-
grade med komorami in
vrati.
UTONIL V
ŠMARTINSKEM
JEZERU
Smartinsko jezero je v zad-
njih dneh poledenelo. Tanka
ledena ploskev pa je privabi-
la tudi 14-letnega SILVA
SREBOCANA, doma iz No-
vak pri Strmcu. S prijate
Ijem sta se pridrsla v bližino
ribiške koče v Brezovi, od
tam pa se je Silvo napotil
proti sredini jezera. Žal pa je
prišel le približno 100 me-
trov daleč. Takrat se je na-
mreč udri led in Silvo je pa-
del v vodo. Iskanje trupla je
bilo zelo otežkočeno, našli so
ga po dveh dneh.
št. 1 - '•O-	1980
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 1 - 10. januar 1980
št. 1 - 10. januar 1980
NOVI TEDNIK - stran 23
ANDI 78
PO KORDILJERAH DO
PRESTOLNICE INKOV
Med tem so se politične ra-
zmere v državi nekoliko ure-
dile. Nekateri vodilni opozi-
cionalci so bili deportirani,
17. junija je na volitvah zma-
gala provladna stranka Apra
in tako je bila oblast spet utr-
jena. Policijska ura je bila
ukinjena in južnjaški tempe-
rament prebivalcev tega
ogromnega mesta je spet
lahko prišel do polne velja-
ve. Ulice so bile podnevi in
ponoči podobne velikanske-
mu sejmu, kjer vsi prodajajo,
kupujejo, prekupčujejo, ba-
rantajo, prizadevno in domi-
selno ponujajo na tisoče
vseh mogočih koristnih in
nekoristnih predmetov, na-
jrazličnejše vrste peciva in
sadja so razstavljene kar na
velikih pladnjih po pločni-
kih, vsakih nekaj metrov se
cvrejo ražnjiči s krompirč-
kom na vrhu špile, ki jih pro-
dajalec stalno namaka v ra-
zlične omake, kokice iz ko-
ruze, ki jih poznamo tudi pri
nas, listi koke, če si malo bolj
korajžen, prideš zvečer tudi
do kokaina ali celo marihua-
ne, rokavice, kape, borše,
čompe iz lamine volne, kipci
iz žgane gline, ponči, izdelki
uličnih slikarjev, preproge,
zanemarjeni hipiji, krzno, in-
dijanske piščali s tistim pol-
nim, skrivnostno otožnim
zvokom, sloki, plavooki
gringosi, majhni, cesti pre-
puščeni otroci se v igri valja-
jo po umazanih in strahovito
zasmetenih tleh, dvanajst ali
trinajstletna deklica z živim
punkeljčkom na hrbtu, poli-
caji z brzostrelkami in metr-
skimi pend reki, discoklubi,
mornarji vseh zastav, prosti-
tutke, dolarski črnoborzijan-
ci, ulični govorniki pridigajo
o bližajočem se sodnem dne-
vu, čez polnoč odprte trgovi-
ne, señor compra, gracias,
señor, paga cuanto quieres, v
ta viharni živžav se meša
hrup armade avtomobilov,
ki se po nekih posebnih,
prav elegantnih zakonitostih
prebijajo skozi kaotično gne-
čo, na stopnicah majhnih, pi-
sano obarvanih, zdelanih av-
tobusov krilijo sprevodniki z
rokami in por favor señores
kar med vožnjo na ves glas
vabijo potnike, vozovnic ne
izdajajo, denar pa mečejo
enostavno v vedro za vrati,
taksisti za enako razdaljo ra-
čunajo tudi do štirikrat ra-
zlično ceno, hodim po uli-
cah, se prerivam skozi mno-
žico, razcapani črnooki, Čr-
nolasi otroci me vlečejo za
rokav, señor un sol por fa-
vor, desetina lačnih ročic v
hipu raztrga rumeni banko-
vec, si ogledujem to vrvečo,
živo razstavo, pasem oči in si
želim prazen tovornjak na-
mesto z umazanimi cunjami
nabutanega nahrbtnika.
Stopim iz taksija pod bro-
nastim spomenikom velike-
ga Franzizca Pizarra. Njego-
vo komaj za dečka majhno
mumijo sem si ogledal v vi-
trini stranskega oltarja bujne
renesančne katedrale, ki tvo-
ri celo južno stranico veli-
častnega trga Plaza Armas.
Na vzhodni strani trga za
močno železno ograjo kralju-
je mogočna kolonialna vla-
dna palača. Na kupoli vihra
državna zastava, na vseh
vhodih negibno stoji straža z
ukrivljenimi sabljami, v tra-
dicionalnih črnordečih uni-
formah in medeninastih,
pretorijanskih čeladah. Na
velikem trgu je malo ljudi,
skoraj več je do zob oborože-
nih policistov v temnozele-
nih uniformah in čeladah. V
skupinah obvladujejo vse
vogale trga in ulic, ki se ste-
kajo vanj. Posebno spošto-
vanje mi zbujajo orjaške, na
koncu še zadebeljene gumi-
jevke, ki jih držijo stalno pri-
pravljene v rokah, in poniž-
no usmerim svoj korak proti
ulici Union. Na začetku ulice
nepremično stoji dvojni kor-
don policajev, za njim se kot
odrezano začenja tisti sejem-
ski živžav. Zberem korajžo,
se prefiltriram skozi kordon
in se radovedno prerivam
naprej. Na vsaki strani kri-
žišč spet kordoni. Od daleč
nerazločno zaslišim skandi-
ranje in grem v tisto smer.
Na sredi križišča večja sku-
pina srednješolcev v zboru
ponavlja parole. Viva la li-
bertad, abajo la represión,
vrstijo se krajši strastni na-
govori, množica se nevarno
veča, drugi spet neprizadeto
prekupčujejo ali hodijo po
svojih opravkih. Naenkrat se
iz stranskih ulic pojavijo za-
mreženi gasilski a^omobili
z naperjenimi cevmi, od ne-
kod zaslišim nekaj predirnih
piskov in kot bi kragulj tre-
ščil med vrabce, se množica
v divjem begu rešuje na vse
strani. Zatečem se v neko pa-
sažo, zunaj pa s polnim pli-
nom drvi oklepni avto in
bombe s solzilcem padajo na
vse strani.
Macbu Picchu je nudii varao zatočišče desettisoč svečet^\
škim in posvetnim beguncem. Straini vrb je dobro obvla\
dovai ves lok doline Urubambe.	jI
Zmerom bo zemlja lepa; zmerom
bo rasla trava in bodo pele ptice;
zmerom bodo po njem vodili
svoj rej letni časi.
Meglé so naše človeške napovedi:
ne začetka ni ne konca; kot reka -
le brez izvira in brez izteka - teče
življenje skozi večnost.
A ta trenutek, ki v njem živimo, nosi
vso preteklost in bodočnost v svojem naročju:
drobcena, a hkrati nesmrtna je kaplja
v morju vsega.
Vse radosti in muke davnih prednikov,
vse sanje in dejanja poznih vnukov
so v njem, kot so v vesoljni meglenici
novi svetovi.
Čast človeku na tej lepi zemlji.
Iz njene plodne notrine je nastal,
skoz blato in trnje seje pognal,
trpin in srečnež.
On nosi v sebi vse, kar zemlji dali
so eoni: kamenja trdoto,
fluidnost vode, žilavost rastlinja,
čar letnih noči,
in radost pomladanskih svitanj,
in sladke tožnosti jesenskih zarij,
in vse lepote vseh njenih oblik,
sežetih veno.
Čast človeku! - V plimi in oseki,
v gneči in mraku zemskih dogajanj
stoji kljub vsemu, in cel svet - nov Atlas -
nosi na ramah;
in raste. - Mi še verujemo vanj,
kot tudi v zemljo, kije iz nje pognal,
a zemlja je zmerom bila in bo
lepa in dobra.
VLADIMIR NAZOR
S POTOVANJA PO AFGANISTANU
SPOMINI NA SONCE¡
ZEMLJO IN LJUDI
Popotni vtisi niso naj-
mlajši. Segajo v lansko leto,
v počitniško poletje. Morda
bo ravno zaradi tega pri-
merjava še bolj zanimiva,
saj nam bodo besede odkri-
vale deželo, ki s svojimi do-
godki polni časopisne stolp-
ce po vsem svetu. Med tem
časom so se tudi spreminja-
la državna krmila, oziroma
tisti, ki so za krmilo držali.
Potopis tudi nima nobenih
političnih ambicij, je le pri-
kaz nekega videnja te zani-
mive in nam malo znane de-
žele.
Po tropski vročini v Indiji
se prileže suh, planinski
zrak, pa čeprav je temperatu-
ra okrog 30 stopinj Celzija.
Preden se spustimo v Kabul,
z aviona opazujemo na videz
pusto pokrajino. Tu in tam
zelena oaza, sicer pa pesek,
pesek.
V Kabulu najprej opazimo
sliko predsednika Tarakija
in z rdečo barvo zapisane pa-
role: Proletarci vseh dežel...
Dobrodošli v Afgcuiistanu,
deželi z novim modelom re-
volucije! Dobrodošlica je v
afganistanskem, ruskem in
angleškem jeziku.
Ulice so čiste in lepo ureje-
ne. Povsod zelenje in grmiči
vrtnic. Sole in vojašnice sve-
čano okrašene z zastavo ali
sliko predsednika, rdeči na-
pisi v afganistanskem in ru-
skem jeziku.
Ulice Kabula so mirne. Ko
povprašamo lokalnega vodi-
ča o nemirih, samo zamahne
z roko in pove, da so to ma-
lenkosti. »Imamo dosti voj-
ske«, pravi, »sicer pa že dol-
go ni bilo-nemirov«. Cisto
iskren ni, to vemo, verjetno
pa nas noče strašiti. Pred-
stavnik naše ambasade nam
pokaže drugačno sliko. V
Kabulu imajo policijsko uro,
družabnega življenja ni, turi-
stov skoraj ni. Nova vlada
ima sicer program, kako de-
želo gospodarsko razviti, v
glavnem s pomočjo Sovjet-
ske zveze - fotografije o skle-
nitvi te pomembne pogodbe
in plan gospodarskega ra-
zvoja vise na najvidnejšem
prostoru na letališču v Ka-
bulu.
Zraven visi zemljevid Af-
ganistana, kjer so vrisane to-
varne, hidroelektrarne, naft-
ni stolpi... »Nafto imate?«
me zanima. »Se ne črpamo.
To je v planu, v sklopu po-
godbe«. »Elektrarne?« »Tu-
di.« Potrebujejo pomoč,
strokovnjake, na veliko šola-
jo mladino. Vendar gospo-
darskega sodelovanja z dru-
gimi državami, npr. z Jugo-
slavijo, ni kaj dosti - po bese-
dah ambasadorja naši gospo-
darstveniki ne najdejo tam
nič zanimivega ali pa ni pra-
vega odziva.
V čudovitih kraljevskih vr-
tovih, ki so bili last zadnjega
monarha Mohammed Zahir
šaha, zdaj pa so odprti in se
hodijo vanje hladit številne
afganistanske družine, rn
naš šofer pove marsikaj zani
mivega o svoji revni in ven
dar tudi bogati domovini
Najprej seveda poudari, d
so z Jugoslavijo prijatelji ii
mi pokaže kraj, kjer je pred
nekaj leti sedel naš Tito irj
kosil z njihovim takratnira
kraljem. Ponosen je na to, dži
je bil v Titovi bližini, saj jiii
je vozil, z bleskom v očei!
govori o veličini takratnegi
voditelja, spoštljivo o seda-
njem. Njegova dežela je vel
dno lepa. Sprememb pa s^
vajeni. Vendar, prevelike
vojn je že pustošilo to deželo,'
ki je še vedno delno nomad-
ska. »Križišče Azije« je zamij
kalo že Aleksandra Velikegi
300 let pred našim štetjerc;
vanj so vdirali mnogi vplivi i
vzhoda in še bolj zahoda, ч
9. stoletju ga preplavi islar?
in tudi ostane. Dinastije si
sledijo, vladarji znajo iz na
videz skope dežele iztisniti
čudovito, razkošno in bogati
življenje - seveda zase. Po^
je malo, zemljo slabo obdelu-
jejo, kmetov nihče ne ud
umnega gospodarjenja. Dd
nes, v novi republiki, ima v«
čina kmetov zemljo. j
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri .Jelšah in Zalee -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 6 din, celoletna naročruna 280 din, poletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.