Anton Žužek
Tolažba
Ti, Boštjanček, kar z menoj sem k okrogli, topli peči: ded prestar je, ti premiad, da bi mogla v klanec teči!
Kaj na klancu boš počel? Po zglajeni, strmi drči včasih gre lepo nizdol — vcasih fant ob fanta trči.
Eh, to ni za naju dva: dedku, veš, diši bolj vivček, tebi dedkova povest, jeli, fantic — nagajivček?