408
Kako gospod T. Hitz piše o Bohinjski in Tolminski živinoreji.
Bohinjska živina je navadno rujavordeča. Telesa je Jako lepega ter se odlikuje posebno po svojih drobnih Kosteh. Mleka daje v primeri z veh&ostjo telesa prav veliko. Živa teža Bohinjske krave ne presega 4 do 5 centov, in vendar se od take majhne kravice sme na leto račuoati 1200 do 1500 litrov mlesa. Meni se zdi to pri tako majhni živini, katera se tako silno slabo krmi, prav veliko. Da bi boljše klaje imela, bi sa mlečnost gotovo se zdatno pomnožila. Sicer se izvirni Bohinjski rod ne nahaja več popolaoma čist, ne v Bohinji, še manj pa po Tominskem. V zadnjih desetletjih se je križem plemenil z Belanskim (Koroškim) rodom. Lepe telesne lastnosti Belanskega rodii, veča teža života in obilniša mlečnost so dale povod, da se s podporo, katero daje kmetijsko miaisterstvo , nakupujejo Be lan s ki biki za zboljšanje Bohinjske in To-minske govedoreje.
To križem plemenenje, to je mešanje domače krvi z Belansko, mora se imenovati prav umno in primerno, kakor dosedanji vspehi dokazujejo. Po takem križem-plemenenji postala je živina veča, bolj mlečna, posebno kjer se bolje krmi, kakor na pr. v onih vaseh, kjer se je skupno sirarstvo vpeljalo. Radostno sem sej mogel prepričati, da oodi, kjer so se ustanovile zadruge, to je, skupne sirarije, gospodarji posebno paaijo na Belansko kri, ker so se živinorejci prepričali, da od take živine dobivajo veliko več mleka, potem pa tudi, da ima taka veča živina lepša in veča teleta ter sama uže po aebi dobi večo veljavo na trgu.
409
Da so pri začetku vpeljave Belanakih bikov bili naši gospodarji nasprotni ali vsaj nezaupljivi, to si tolmačim s tem, da so mislili, da velika živina ne more hoditi na planine. Ta dvom je res nekoliko opravičen, kajti živina res ni tako povoljao vspeševala na planinah kakor domača. A tega ni bila kriva Belanska kri? ampak le slabo,  nemarno  krmenje  živine  uže doma? v
dolini.
Da kmetijske družbe skrbe po razširjanji dobrih plemenskih bikov zboljsati govedorejo, moramo jim biti hvaležni, pa treba tudi, da bi med živinorejci prodrlo prepričanje, da treba živino skrbno krmiti, kar pa žalibog še skoro povsod zelo pomanjkuje. Kaj pomaga, de imamo najlepši goveji rod v hlevu, če ga pa ne umemo primerno oskrbovati s klajo !
Večina tukajšnjih živinorejcev še nima pojma o tem, kaj je umna živinoreja; oni poznajo sicer krmenje, da se živina preživi, a ne tega, da bi živina jim dokaj koristila. Ob zimski dobi, ko se maslo in pusti sir dobiva, se živini še po&lada precej in primerne klaje, a spomladi in jeseni so živina zanemari. Posebno spomladi, ko navadno pomanjkuje sena, naženo cele trume živine na puste pašnike, kjer uboga živina komaj toliko najde, da ne pogine. Pri tem zgubi živina na mesu in mlečnosti in vsa opešana prihaja na planino, kamor pogostoma tudi preveč živine naženo. Ni čuda potem , da tožijo gospodarji o slabih dobičkih govedoreje. Domače pleme more še nekako bolje pretrpeti lakoto, ker je od mladosti privajeno lakoto trpeti in vsled tega kaj zadostljivo in potrpežljivo.
To je istina , da taka majhna pa lahka Bohinjska krava skoro kakor koza spleza na najviše in kamnite kraje. Pa naj bi planšarji le zboijšali in očedili pota in steze, bo tudi težja Belanska krava prav dobro mogla priti na planine.