206 Adelaide St W. Toronto, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa. CENA NAROČNINI: Za eno leto ........................ $2.00 Za pol leta ....................... 1.25 Za ZDA. .......................... 3.00 NEODVISNO GLASILO KANA «i Vol. 2. NO. 47. Priče Sc. SLOVENCEV TORONTO, ONTARIO FRIDAY FEBRUARY 11 Priče 5 c. Leto 2 štev* 47 Hrvatska Seljacka Stranka ne prizna vlado v Kairo London — Napram poročilo dopisnika "Novosti", E. Cook-a, podaja isti na podlagi poročila dopisriika "Gazfctte", da je tretja številka podtalnega česopisa HSS., v Jugoslaviji, podalo izjavo Hrvatske Seljačke Stranke, da slednja ne prizna vlado v Kairo, kot legalno vlado, ker nevključuje ULTIMATUM FINSKI Stockholm — Pretekli ponedeljek, sto sovjetskih bombnikov je bombardiralo Helsinki, prestolico Finske. Letalci so vrgli večjo količino težkih bomb na postajo in tudi druga važna indu-trijska področja, kakor trdi poročilo. V zunajnih krogi se smatra, bombardianje Helsnki, kot ultimatom Finski, da prekine sodelovanje z naciji in z tem reši nadaljno prelivanje krvi, ter vničitvi posameznih važnih objektov. OPOMIN DELAVKAM Toronto — Zgodaj zjut raj na potu na delo, ste bili napadeni Mrs. Harper in Miss Patricia Brand, po neznanem napadalcu. To se je zgodilo zgodaj zjutraj ko ste imenovani hoteli prekoračiti železniško progo, med železniškimi vagoni je v temi pričakal neznanec in napadel najprej Mrs. Charles Harper, ji z udarci razbil naočnike in z tem tudi poškodoval levo oko, na kar se je morala podvrči takojšni operaciji in kjer ji so odstranili močno poškodovano levo oko. Kruti neznanec je izvršil zločin nad omenje-nom za celo njeno živlenje zaradi izgube levega očesa. Ni ge pa zadovoljil samo z tem, ampak je po nekaj minutah napadel mimo ido-čo Miss Patricia Brand, jo z udarci podrl na tla in razbil tudi njej naočnike, toda sreča ji je bila naklonjena, da niso bile prizadete oči. Mestna policija ki zašle-, duje sled zločincu, je izdala opomin posebno na delavke, da so gredoč na delo bolj oprezne v zgodnjem jutro ali pa pozno v noči. ARETIRANI ZARADI NAKLONJENOSTI S UNIJI predstavnikov naroda in tudi ne vživa zaupanja Hrvatov. To izjavo je podal podtalni časopis "Pravica" kljub temu kakor razvidno, da ne zavzema odrejenega stališča napram vladi maršala Tita, pravi, da je dolžnost hrvatskega naroda pomagati in podpirati njegovo vlado, dokler slednja vodi odločno borbo proti agresorjev daje z tem veliko uslugo stvarem hrvatskega naroda. Značilna je med tem vest iz/drugih virov, ki pravi, da so mornarji jugoslovanskega rušilca "Split",, kateri je bil nekje v zavezniškem pri-stanšču in pred nedavnim snel jugoslovansko državno in jo nadomestil s zastavo Osvobodilne vojske s "peto-krako", ki so izjavili, da se pridružujo maršalu Titu in Narodni Osvobodilni vojski. Temu je sledil ultimatum z strani ubežne vlade v Cairo, češ da morajo mornarji povrniti državno zastavo ker bodo sicer smatrani kot upor niki, če ne izvršijo ukaza. Mornarji so na ultimatum ubežne vlade odpluli s rušil-cem "Split" neznano kam ? To je najboljše potrdilo, kakšno zaupanje vživa ube-žna vlada! Mornarji, ki so odplovili s rušilcem "Split", niso ne prvi in tudi ne poslednji da jih ubežna vlada smatra za uporneže. Za njo je najbrž cel jugoslovanski narod, kompakten upornež! Pregled bojevnik črt proti fašizmu Nad 250 tisoč nacistov obkoljenih zapadno od Cherkasy v Ukrajini. Rdeča Armada je zavzela važno rudarsko područje Nikopol na jugu in na severu prodira ob reki Narva in železniški postaji Luga. Močni oddelki Rdeče Armade, ki prodirajo skoraj na celi črti od Baltiškega do črnega morja, so na južni strani zavzeli važno rudarsko področje Nikopol, ter spojili jekleni pas okrog 10 nacističnih divizij zapadno od Cherkasy, poslednji nacistični položaj ob Dnjeper reki. Nacistične sile skušajo z transportnimi letali zalagati s hranom in munici-jom obkoljene divizije, katerim je napovedal Hitler, da se drže do zadnjega moža. To je bila še edina tolažba z strani Hitlerja, poveljniku nacističnih obkoljenih divizij pri Cherkasy. Priča-kujo pa lahko rešitev po vzorcu pri Stalingradu v nekaj naslednjih dneh. Pri zavzetju Nikopol, oddelki Rdeče Armade so izvedli tako bliskovit napad, da so razpršene nacistične sile bežale na vse strani in edini izhod jim je še bil čez reko Dnjeper, kjer se je pa tisoče bežečih Fritcev potopilo predno so dospeli na drugo stran obrežja. Toda oddelki Rdeče Armade so obenem tako bliskovito napredovali, da so na tej točki zasačili v past drugih pet nacističnih divizij, ob Krivoj Rog ter pristaniščem na Črnem morju, Kherson. Zunajni opazovalci pou-Nikopol, rudnika magnežiu-darjajo važnost zavzetja ma od kjer so Nemci izvaža-rebne za vojne, oziroma želi več kot polovico rude pot-lezne izdelke. Vjetniki, ki so bili zajeti ob tej priložnosti pripovedujejo, da je bilo nacistično povelje držati močne utrdbe okrog Nikopol, pod vsako ceno. Toda ni jim se pa posrečilo! Močni oddelki treh Ukrajinskih ar- JAVNO MNENJE PROTI UKREPU ZA DELOVNO MEZDO London 8 feb. — British United Press podaja izjavo ki je bila podana potom radio v Moskvi na podlagi poročila "Tass", sovjetske časopisne agencije, da je 40 poljskih vojakov aretirano v Jeruzalemu radi tega, ker so odobravali prijateljske od-nošaje s Sovjetsko Unijo. Za trezno misleče ljudi bi to ne bilo nenadna vest, poznavajoč stališče in delovanje ubežne poljske Vlade. In to zadostuje proti kakoršne-mu koli ugibanju o resničnosti izjave, ko vemo, da je slednja na podlagi izjav Berlina obtožila Sovjetsko Unijo, za umor 10.000 poljskih vojakov nedaleč Smo-lenska v letu 1941. NAIVNOST IN NEOTESANOST ^ Ni čudno, če vidimo večkrat pri otroku naivnost in neotesanost. Čudno pa je, če to vidimo že pri odraščenem človeku, zlasti onem, ki se šteje za veščaka v razlagi znastvenega socijalizma, demokracije in stališča demokratičnih socijalistov in komunistov. To ni le naivnost, ampak neotesanost pri človeku, ki skuša ne glede na dejstva, ne glede na očividne fakte, izviti nekaj drugega v javnosti, da "opraviči" samega sebe pred pekočo resnico, ki jo ljudstvo bolj in bolj spoznava od takih "veščakov"! Ottawa — Novi zakonski ukrep Kingove vlade o kontroli delovne mezde, je iz-zaval močno - opozicijo ne samo z strani organiziranih delavcev; delavskih unij in drugih organizacij, amp« k tudi z strani članov liberalne stranke. Osem liberalnih poslancev British Columbije, je zborovalo posebej in so na svojem zborovanju sprejeli resolucijo proti novega ukre-na o kontroli delovne mezde, ter isto podnesli na zborovanju Parlamentu. V resoluciji se podudarja da bo tak zakon slabo vplival na narod v splošnem, posebno pa na vojne napore. Omenjeni zakon omejuje zvišanje delovne mezdne lestvice in kar je še bolj glavno, da v zakonu ni predvidena enakopravna mezdna lestvica, kar je pa v nasprotju zahtev organiziranih delavcev. In kot tak ne le da ni potreben, ampak celo škoduje in zmanjšuje moral delavcev z ene in druge strani pa povzroča nezaupanje naroda v splošnem v vladne oddelke za delo in drugih ministrov, zaključuje podana resolucija proti takega zakona. Unijski pokret, progresivne stranke, ter številno časopisje se je izrazilo proti zakonu in opozarja vlado na nevarnost zakona proti narodne enotnosti in proti interesom delavcev. Kakor razvidno Kingova vlada se pač drži načela, namreč da bi ne bili preveč prizadeti interesi finančnega trusta, poleg tega da je v svojem govoru pred zasedanjem Parlamenta Mr. King, napovedal celo vrsto raznih zakonskih sprememb, večje sopijalne pravičnosti itd. V kolikor se tiče refarm o kateri je govoril premijer King, so posamezne res prav dobro došle in so v interesih naroda v splošnem, če se izvedejo" v delo. Posebno kar se tiče šolske vzgoje, pokojnine za starce in onemogle, zdravstveno zavarovanje na nacionalni pod. lagi itd., je imenitno in potrebno za kanadski narod v splošnem. Toda precej pičle so reforme o delavski zakonodaji, enakosti delovne mezde in na polju poljedelstva. Dr. B. Furlan, predsednik Združenega Od. v Londonu ZAVEZNIŠKA ARMADA ODBILA NACISTIČNE NAPADE Iz zavezniškega glavnega stana poročilo pravi, da je zavezniška armada uspešno odbila že šesti napad močnih nacističnih motoriziranih in pehotnih oddelkov pod Rimom, kjer je pred nedavnim zavzela obrežni položaj ob Netuna. Tudi na drugih krajih bojne črte, so nacistični oddelki izvedli napad. Poročilo med drugim omenja Cassino, kjer so čete Ameriške armade, odbile zaporedoma nacistične napade in obdržale svoje položaje, ob Cassino in zapadno od Cisterna. Med tem so britske čete napredovale južno ob Cassino za dve milji in pol, kakor pove poročilo. Proti nacističnim napadom, so zavezniški letalci močno bombardirali nacistične kolone z tanki in pehoto. NAD 8 TISOČ DOLARJEV ZA SOVJETSKO UNIJO USPEH PRIREDITVE V TORONTO Zadnjo nedeljo so Toron-tčani zbrali na prireditvi odseka Zveze Kanadskih Slovencev $192.00 v prid kampanji Edinosti. Iskrena hvala vsem pri-spevateljem, igralcem in pevskemu društvo "Zvon". UREDNIK. ^sflJP*1 mad, so pritisnili z tako silo, kateri niso bile kos nacistične utrdbe in tudi ne nemški Fritci. Ob baltiškem morju drugi oddelki Rdeče Armade nro-dirajo proti zelo važni u-trdbi in železniškemu spoju, Leningrad-Pskov-Warša-wi železniške proge, Luga. V zadnjih 24 urah so napredovali 10 milj ter pobili nad 800 nacističnih vojakov pri zavzetju Torkovichi. Premijer in maršal Sovjetske Unije, Josip Stalin, je med drugim v dnevni poslanici vojakom in častnikom zmagojoče Rdeče Armade, naznanil, da je slednja prebila nacistično bojno črto na razdalji sto milj med Niko-polom in Krivoj Rog. Obenem so v znak zmage in čast Rdeče Armade, izstreljene salve iz 224 topov v Moskvi. Na celi bojni črti ob Estonski republiki, znotraj bivše Poljske, ter ob Nikopolom in Krivim rogom, so nacistične sile pretrpele ogromne izgube v moštvo in vojni opremi, neračunajoč obkoljenih 15 nacističnih divizij, okrog 285 tisoč mož, katere čaka usoda Fritcev pri Stalingradu. Slikovit odpor Osvobodilne vojske Velika nacistična ofenziva namenoma da razdvoji sile Osvobodilne Vojske v Jugoslavji, se je izjalovila. London — Poročilo iz glavnega stana Osvobodilne Vojske v Jugoslaviji, trdi, da je velika nacistična ofenziva ki je imela glavni namen razdvojiti sile Osvobodilne Vojske, se izjalovila. Narodna Osvobodilna armada je ne le zadržala svoj prejšni položaj skoraj s redko izjemo na celi bojni črti, ampak je zavzela štiri važna mesta in sprečila nastopanje nacističnih sil proti jugu. Nacistične sile so doživele poraz pri Gacko, kakih 45 milj južno od Sarajeva v Bosni,, kjer so vred z njimi sodelovali ostanki četnikov Draže Mihajloviča. Oddelki Narodne Osvobo- NACISTI UBILI STO TALCEV V WARSAWA Stockholm — Napram •poročilo podtalnega gibanja v Poljski, dne 1 tg. m. je na ulici v Waršaw-i ubit nemški komendant tega mesta, Gen. Kutschera ter pet drugih Nemcev. Vsih pet je obležalo na ulici, ko je počila bomba Nacistične oblasti kot navadna so ustrelile 100 talcev vsled tega in naložile kazen na mesto Waršaw-i, 100.000 000 zloty (nekako okrog $10.000.000.) "ALIBI" RUMUNSKEGA KVIZLINGA Na gornji sliki z leve na desno, Mrs. Sertič, Mrs. Popovič, Hrvatice, Mrs. Sodeč, Slovenka in Mrs. Jokano-vič, Srpkinja. Sodelovale so v nabiranju za pomoč Sovj. Uniji z drugimi Slovankami v Vancouverju, katere so zbrale skupno, $8.028.90. Moskva — Iliya Ehren-burg, zelo znan pisatelj odgovarja rumunskemu kviz-lingu, maršalu Antonescu, kateri je pred nedavnim izjavil nedolžnost Rumunske in njenega vojaštva v borbi proti Sovjetske Unije, vred z nacističnimi silami. Antonescu izjavlja, kako so rumunske oblasti blago postopale s sovjetskim civilnim prebivalstvom, vojnimi vjetniki itd., rekoč. "Skrbeli smo za žene in otroke sovjetskih državljanov, kakor za naše že.nske in otroke". Imenitna izjava! Toda kvizling Antonescu jo ni izdal v letu 1942, ko so nacistične sile obkolile Stalin grad in prišle na Kavkaz, ter tudi pod Moskvo. Kakor slednji tako so tudi drugi svropski kvizlingi računali na bogato ozemlje v zapadni Ukrajini, Belorusiji, Krimu in Donskih dolinah. Ker se pa to ni obneslo in tudi da so prvi oddelki Rdeče Armade v neposredni bližini meja Rumunij'e, Finske in osnovnih zločincev v Berlf-nu, so zmenjali svoj ton v izjavah in skušajo se izviti I na en ali pa drugi način zakonu pravice, ki jih zadene po skončani vojni. Tako na primer Iliya Ehrenburg, citira izjavo ru-munskega kvizlinga, katero je rumunsko časopisje s posebnim zanimanjem se po-služilo v Rumuniji kot za dokaz nedolžnosti. Ta izjava se glasi: "Mi nismo napadali- nikogar in si nismo prizadevali pridobiti oblast nad tujim ozemljem. Bila pa je le neumna obramba, ker vsak se lahko zaveda ko so rumunske čete s pomočjo Nemcev prišle do Stalingra-da, da je ozemlje med Dona-vom in Volgom obljudeno s Daco-Rumunskim poreklom.' Ehrenburg citira izjavo: "Mi nismo napadali nikogar? Kdo potem je odgovoren za zločine na Krimeji in Odesi"? Antonescu odgovarja na to vnašanje, češ postopali smo blaero in humanitarno. Dokaj očitno je, da ga je objela resna bojazen pred kazniio, kateri neuide. Priče zločinov v Odesi, do- polnjujo izjavo Antonescu, na katere vsled bojazni slednji pozablja, pravi Ehrenburg. Dnevnik, ki je bil najden pri rumunskem vojaku priča naslednje: "Odesa, 24* oktobra 1941:" "žene in otroci so zgnani skupaj v štiri tramvajska poslopja, proti katerega je pognan tank in katero je potem polito s petrolejem in zažgano, žene so trgale goročo obleko raz sebe in strašen krik se je razlegal iz gorečega poslopja. Krik žena in otrok! Pokončal jih je ogenj"! To je le delni izčrpek očividca tega strašnega zločina, toda so nešteti drugi v Beserabiji, Odesi in Krimeji. Maršal Antonescu govori o nedolžnosti! Vsled bojazni je pozabil na vse to. Tod,a mrtva trupla tisočev nedolžnih žrtev, bo odločen sodnik pravice, katero že zdaj kakor razvidno mrzlično spreminja tudi njega. Gotovo pa je, da ji ne uide! Nova demokratična poljska vlada Moskva — Preteklega pondeljka oddelki Rdeče Armade, so se približali /elo važnih stratežkih točk v zapadni Ukrajini na 500 milj raztegnjeni bojni črti. Kakor razvidno iz poročil so prva, druga in tre j a Ukrajinska armada izvedle en najmočnejši pritisk na nacistične položaje z treh strani, približile se ako ne celo prekoračile rumunsko mejo od Črnega morja proti Dniester reki. V zunajnih krogih se podaja napredovanju z tako bliskovitim sunkom protiv Lwow v bivši Poljski, kakor tudi Karpatom ob rumun-ski meji, večjo pozornost. Dozdeva se, da bo na osvobojenem teritoriju zapadne Ukrajine ustanovljena nova demokratična poljska vlada, katera bo dejansko v sporazumu avtonomne Ukrajinske republike, najhitrejše rešila sporno vprašanje glede meja med zapadno Ukra- .dilne armade v Sloveniji, so izvedli protinapad na več krajih, zlasti so pd v teku krvave bitke od Ljubljane proti Kočevja in ob Rečici. Ta del bojne črte se razteza nekih 20 milj, kakor trdi poročilo. Zdi se, da se gre nacističnim silam zavarovati železniško progo Ljubljana-Novo Mesto-Karlovac, kate- ' ra ne obratuje že dalj času. Močni oddelki narodne O-svobodilne armade pri Novem Mestu, Črnomlju in Metliki, drže čvrsto v rokah važne položaje ob tej železniški progi. Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" tudi izjavlja, da so zavezniški letalci potopili ob jadranskem obrežju sem od januarja večje število nacističnih ladij. Skupna teža potopljenih ladij znaša 30.000 tonov. Obenem pa so močno bombardirali nacistične položaje navzdož obrežja, kakor tudi na znotraj jugoslovanskega ozemlja. Kakor razvidno in na podlagi najnovejših poročil, je zavezniška armada se izkrcala na jugoslovansko.otočje na Jadranskem morju. Z tem bo znatno podprta O-svobodilna vojska, največ pa obrambna točka za varnost dobavam orožja in drugih potrebščin Osvobodilni Vojski čez Jadransko morje. Nepotrjeno poročilo dodaja, da se je oddelek britske armade izkrcal na Otok Hvar, 25 milj južno od Splita v Dalmaciji. Večje bitke so bile v teku v Liki, Ogulin, Senj' in Su-šak, kakor tudi ob obrežju Jadranskega morja v Sloveniji. Posebno pri Senju, so partizanski oddelki potisnili sovražne sile ob železniški progi Senj in Ogulin. GENERAL FRANKO SE GROZI London — Odkar ste Anglija in Amerika zaustavile izvoz olja, benzina in petro-lejskih produktov v Španijo, španski kvizling se grozi, češ da se bo Španija borila za svojo "nevtralnost". Zunajni krogi napovedujejo, da je to povzročilo napetost v diplomatičnih krogih in celo da se pričakuje resnih odnošajev ako ne vojne. Namreč zavezniki so na-slovoli ostro zahtevo za povrnitev italijanskih ladij, katere so zadržane po padcu Musolinijevega režima v španskih lukah. Kakor pa razvidno se španski kvizling upira zahtevi in sklicuje na takozvano "nevtralnost" čigar nečelo je izpolnjevala španska vlada. Med tem dokazi so, da je nevtralnost Španije služila Hitlerju, kajti preko njenih parnikov materijal ki je bil prepeljan v Španijo, je potem odposlan v Nemčijo. španski kvizling se je zdaj znašel na vročem ognjišču ne samo zaradi zahtev zaveznikov da se drži določb nevtralnost, ampak tudi radi notrajne krize v Španiji, španski narod, že nekaj let trpi! Toda tudi njegovo trplenje bo imelo svoj konec. In ta bo najbrž tudi za španskega kvizlinga. jino in Poljsko. Poleg tega slutnje, da v tem slučaju tudi sovjetska vlada najbrž prizna novo vstanovljeno vlado, mesto ubežne veleposestnikov in intrigantov, kateri sestavljajo takozvano ubežno poljsko vlado. « 9) EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Kegistered in tlie Registrjr Office far the Citjr of Toronto on the 25th da j of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Dejanska ne hlapčevska demokracija Razvoj in previdno gospodarstvo zadnjih 25 let Sovjetske Unije, je danes živ in pričujoči faktor v svetovnem obsegu, kateri zadostuje trezno mislečemu ljudstvu, kakor pa ponavljanje raznih čvekačev in samoimenovanih "poznavalcev" demokracije v Sovjetski Uniji. In ravno zato, ker so v vsih zadnjih 25 let zavijali smisel resnice o dejanski svobodi in demokraciji v Sovjetski^ Uniji, so njihove napovedi postale ne samo smešne že šolskim otrokom, ampak jih tepe dejstvo razvoja in pa tako obsežne spremembe v notrajnem in zunajnem delovanju Zveze Sovjetskih Federativnih Socijalističnih Republik. Zadostovalo nam bo spomniti se o pričetku prvega, drugega, tretjega itd., petletnih načrtov sem od leta 1928. Ti, takozvani "poznavalci" demokracije vsepovsod prej kakor pa na lastni domačiji, so vnaprej napovedovali neuspeh! Ko se pa napoved ni obnesla, so pripisovali vse to "boljševiški" diktakturi, oziroma Stalinovemu režimu, kateri da vlada s železno roko nad narodi Sovjetske Unije. Torej, če so kdaj koli dobili večje zaušnice proti svoji nedoslednosti in zavijanju smiselnega dejstva o svobodi, demokraciji in enakopravnosti narodov Sovjetske Unije, so dobili vse to zdaj z 16 avtonomnih republik. Razburjivosti v raznih krogih na vsako kretnjo: na vsako izjavo; na vsako potezo zoper Sov. Unijo, ni manjkalo kakor jo tudi celo danes ne manjka. Toda če zasledujemo zategadelj ostalo Evropo ter njen razvoj v zadnjih 25 "let, bomo spoznali ne le odkod veter piše, ampak kaj se hoče doseči z natolcevanjem zoper Sovjetsko Unijo in njene voditelje. Dokler samoimenovani "poznavalci" demokracije izdelujejo načrt "demokracije" za Sovjetsko Unijo, so dokaj obzirni v izjavah napram demokraciji za ostalo Evropo. Kajti hlapčevska družina izven Sovjetske Unije, se najbolj pozna potem, da vedno napoveduje demokracijo za Sovjetsko Unijo, mesto pa lastnem imetju. Kako naj pozabi "demokracijo", ki io je vživalo jugoslovansko ljudstvo pod vlado bivših režimov? Če je kjer koli boljše ogledalo hlapčevske demokracije, je torej v bivši Jugosloviji, Poljski, Finski itd? In bi bilo prav imenitno da se takozvani "poznavalci" demokracije v Sovjetski Uniji, predhodno spoznajo s "demokracijo" v teh državah in v marsikaterih ozirih na lastnem pragu, predno se podajo obirati že prezrene odpadke raznih Bauerjev. šajdemanov, Tannerjev in celo vrsto njim podobnih. Kajti ti in taki zagovarjajo mesto dejanske, hlapčevsko demokracijo in to je v nasprotju ne le v bistvu pomena demokracije, katera je živlenjska in ne besedna, ampak v nasprotju tudi želja ter zavesti ljudstva v splošnem. In tudi zato jih razburja kakoršna koli ,sprememba v Sovjetski Uniji, kakor tudi drugod, katero odobrava in se poteguje ljudstvo za njo v večini. Sprememba ki je nastopila v notrajnih in tudi deloma zunajnih zadevah Sovjetske Unije, ko je vrhovni svet Sovjetov izdal ukrep na podlagi ustava popolno avtonomijo 16 sestavnih republik, je pričujoči faktor moči Sovjetske Unije in povrh tega, vdanosti različnih narodnosti napram vodstvu, gospodarstvu in ustavu Sovjetske Unije! To je tista pozitivna stran, da narod ne glede kako malo številen, je upravičen da izvoli vlado po predpisih demokratičnih svobodščin brez notrajnega ali pa zunaj-nega varušstva; da razvija svoje narodne in kulturne vrednote do najvišje stopnje. In to je obenem pozitivna stran za trajen mir in dobre odnošaje povojnega sveta! To so narodne želje ne samo narodov Sovjetske Unije, ampak narodne želje povsod. Zato je naša dolžnost ne le podpirati narodne želje, zagovarjati dejansko demokracijo v pravem pomenu življenja, ampak, boriti se proti hlapčevski demokraciji. Zgodovinska paralela Ta teden je preteklo 370 let od pričetka "Zadnje Kmetske Vstaje", pod vodstvom neustrašenega voditelja Matije Gubec! Dne 9 februarja leta 1573, so se zbrali prvi oddelki kmetov od vsepovsod Hrvatske in Slovenije, proti tedaj-nih plemičev, grofov in veleposestnikov. Zbrali so se od Novega Mesta, Koroški in štajerski proti Sotli, pod vodstvom Pavel šterca, po poklicu ključavničar iz Celja, ter Ilija Gregoriča, kmeta iz vasi Ribnik ob Kolpi, ne daleč Metlike, Mogaiča, Posanca in število drugih, pod glavnim vodstvom Matije Gubec. Oboroženi z raznim primitivnim orožjem, koso, mo-tikom, sekirom in sem in kje tudi puškom, so kmeti Hrvatske in Slovenije, se skpno u-prli tedajnim desetinam in dačam in odločno nastopili v borbi za svoje pravice. Toda, če tudi s primitivnim orožjem kakor nam zgodovina opisuje, so se držali dvanajst dni proti bolj oboroženi go-spodski vojski plemičev, grofov in veleposestnikov. Značilno je med tem pripomniti, da ko je prišlo do zadnjega trenutka krvave bitke pri Stubici in potem ko so bili že nekateri oddelki kmetske vojske v Sloveniji in tudi Hrvatski poraženi, neustrašeni vodja Matija Gubec, je zbral okrog sebe vojaštvo in ga bodril s znamenitimi besedami pomena njihove borbe. On jim je govoril: "Držite se bratje hrabro proti gospodske vojske! Prišel je odločilen čas in mi moramo ali zmagati ali pa umreti vsi. Kajti če bo zmagala besneča gospoda, bodo to le strašne muke za naslednja pokolenja." To resničnost zasledujemo v povesti in smo jo celo okusili tudi v živlenju. Toda danes po preteku 370 let, pričamo narodno vstajo, ki je zedinila Slovence, Hrvate, Srbe in tudi druge narodne manjšine pod vodstvom neustrašenega voditelja ali pa soseda Matije Gubca, maršala Josipa Brozovič. Tita, v borbi proti krutega sovražnika fašizem, kateri je vezan s besnečo krutostjo gospode proti kmetov iz leta 1573. In to je zgodovinska paralela v borbi za svobodo in pravice našega in drugih narodov v Jugoslaviji. Besneča gospoda, je kronala na trgu sv. Marka v Zagrebu s žarečo krono Matijo Gubca, dočim so ostalim voditeljem lomili kosti in jih tako rekoč na živem pekli. In kakšna razlika med njimi in današnjimi fašističnimi morilci? Edino v orožju in načinu! Toda narod in narodni voditelji, kakor takrat tako tudi danes polagajo največje zaupanje medsebojni slogi in enotnosti, proti raznim priliznjencem in izdajalcem narodnih interesov ter narodnega osvobojenja. V tem oziru je Narodna Osvobodilna armada, le najmočnejši naslednik narodnih teženj in narodnega osvobojenja tako iz zgodovinske povesti, kakor tudi tekoče nujnosti. KAKO NASI SOSEDNJI ROJAKI DEBATIRAJO MED SEBOJ Milan Medvedšek, poroča in komentira v "Prosveti" z dne 4 februarja o "Sovjet-sko-Poljskem" sporu, kot odgovor uredniku "Prosve-te". Zaradivažnosti v razla-te." Zaradi važnosti v razLa-ki je povzročilo prekinjenje diplomatičnih odnošajev med Poljsko in Sovjetsko Unijo, na podtiko prve zaradi obdolžitve slednje, da je pomorila 10.00 poljskih vojakov in častnikov, priobču-jemo stališče Milana Med-vedšeka v tem vprašanju, ki je resno in tudi ojektivno. Medvedšekov komentar se glasi: "V Prosveti št. 15 sem napisal kratek članek o ruskopoljskem sporu, • ki se tiče zapadne Ukrajine in Bele Rusije. Poljska ubežna vlada je namreč zagnala silen krik, ko je rdeča armada prestopila nekadajno staro poljsko mejo, to je tisti del Ukrajine in Bele Rusije, katerega je Pilsudski iztrgal sovjetom, ko so bili ti silno oslabljeni od civilne vojne. Poljskega napada in priključitve zapadne Ukrajine in Bele Rusije niso tedaj odobravali zavezniki, "ker so bili Poljski v teh krajih v veliki manjini. Toda vse to bi bilo pozabljeno, ako ne bi zdaj poljska vlada klicala na ponjoč ves svet, češ da so tisti kraji njeni in da bodo sovjeti kršili Atlantski čarter, če priključijo zapadno Ukrajino in Belo Rusijo Sovjetski Uniji. Ob istem času pa širi poljska ubežna vla4a vsake vrste propagando proti sovjetom, ki se skoro nič ne razlikuje od Goebelsove propagande. Na primer oni Poljaki, ki stoje za poljskim režimom v Londonu, še zmi-rom širijo laži, da so Sovjeti pomorili nad 10.00 poljskih vojakov, katere so faktično ubili naciji. Ako bi Rusija zagrozila, da si bo priključila kraje, ki so poljski, potem bi bili Poljaki upravičeni klicati svet na pomoč, tako pa niso in to toliko manj, ker bo ravno rdeča armada tista armada, ki bo osvobodila ostalo Poljsko izpod nemškega jarma. To, kar danes počenjajo nekateri Poljski, v prvi vrsti poljski žlahčiči. škoduje skupnim zavezniškim naporom v boju proti Hitlerju. Razumljivo, reakcionarni s-vet, ki bi že od nekdaj rad utopil Rusijo v žlici vode, pridno pomaga poljski ubež-ni vladi pri njenih neopravi- čenih zahtevah. V tem sporu drže s Poljski tudi vsi oni, ki smatrajo Sovjetsko Unijo in njene voditelje za največje zlo na svetu, tako veliko zlo kot fašizem. In tako se najdejo v objemu Hearst, McCormick in drugi kapitalistični toriji s fašističnimi tedencami in pa kon-fuzni dogmatiki, ki menijo, da so sovjeti izdali socijali-zem. Za vse te ni važno, ali je stališče poljske vlade pravilno ali ne, glavno je, da je naperjeno proti sovjetom. V zgoraj orrjenjenm članku sem dejal, da so tisti časi, ko so poljski žlahčiči in-trigirali proti Sovjetski Uniji, najbrže za zmirom minili. Da bodo morale vse sosednje države velike slovanske sosede kooperirati s Sovjetsko Unijo. Brata urednika so te in nekatere druge besede zbodle in napisal je dolg kritičen članek. On vidi v taki kooperaciji diktakturo Rusije nad njenimi sosedami. Če on vidi v tem podlož-nost, je to njegova stvar. Jaz pa mislim, da bo neizogibno za ruske sosede kooperirati z njo. Po prvi svetovni vojni je ves svet prežal, da raztrga Rusijo in njen sistem. Pri tem delu so sodelovale skoro vse ruske sosede, ki so dobivale oporo pri kapitalističnih velesilah. Poljski, mislim one iz vladajoče klike, in zgornjih plasti, so pri vsaki priliki fabricirali laži o Rusih in skupno intrigira-li z Nemčijo, Francijo, Anglijo in Ameriko v rusko škodo. V Rigi, glavnem mestu Latvije, je bila posebna kovačnica za laži o Sovjetski Uniji, ki je bila na delu noč in dan. V Jugoslaviji je bilo zatočišče belogardistov, kateri so imeli posebno protek-cijo kralja Aleksandra samo zato, ker so bili sovražniki Rusije. V Finski so se zbirali vsake vrste proti-sovjetski elementi. Edina Turčija je bila v tem pogledu izjema. Danes vse kaže, da bo Sovjetska Unija navzlic o-gromnim žrtvam postala najmočnejša država v Evropi, močnejša kot je bila še kdaj katera država v zgodovini evropskih narodov, dočim bodo Francija, Nemčija in tudi Anglija manj močne kot po zadjni svetovni vojni. In če bo tako, kakor vse kaže da bo, potem je razumljivo, da bodo mo- rale ruske sosede prenehati z intrigami proti njej, bodo morale živeti z njo v prijateljskih odnošajih, kajti drugače se lahko zgodi, da izgube svojo neodvisnost. Saj lahko vsak razume, kaj se zgodi, da izgube svojo neodvisnost. Saj lahko vsak razume, kaj se zgodi s majhnim človekom, če prične brcati velikana. Ko je velikanu zadosti, ga položi na kolena in ga našeška. Ruska vlada je jasno povedala, da želi močno in neodvisno Poljsko, toda ne take Poljske, ki bi bila sovražna kot ji je bila pred vojno in je še danes. Stališče sovjetske vlade ni kršitev Atlantskega čarte-rja, kakor hočejo to nekateri zavijati, kajti faktično bi bil kršen Atlanski čarter, če bi pustili, da bi Ukrajinci in Beli Rusi še nadalje pripadali Poljski, kjer so bili zatirani. Brat urednik pravi, da bi se rajši zanimal z.a Ameriko etc., kakor za taka vprašanja. Danes živimo v enem svetu in kar se godi v tej ali oni deželi, je važno tudi za nas. Danes je ves svet tesno povezan med seboj, kakor stanice v človeškem telesu. Willkie v knjigi "One World" to dobro pokaže. V istem članku brat urednik tudi piše o panslavistih, hej-Slovenih, stalinofilih etc. On pravi da smo tisti, ki simpatično gledamo na sovjetsko Rusijo, stalinofilj. a si samo navidezno ovijamo glavo s slovansko pečo. To je tisto, kar rodi konflikte med nami "boljševiki" in urednikom. On vidi v vsakem človeku boljševika, stalinista, komunista, če ima dobro besedo za sovjetsko Rusijo, njen sistem in njene voditelje. A oni, ki se pri vsaki priliki obregajo ob sovjete, so pa "čisti" demokrat je. O sebi rečem, da sem, kar sem, to je delavec, ki ga kapitalistični sistem izmozga-va, zato sovražim sistem, sistem ki je baš v tej deželi najbolj ukoreninjen, sistem, ki ustvarja iz ljudstva bebce, totalne idiote, reveže in perveržneže. In ta sistem bo prej ali slej privedel silno katastrofo nad narodom. Kdor ni slep, lahko to sam vidi. In ni me sram priznati, da simpatično gledam na Sovjetsko Unijo z upanjem, da bodo tam ustvarili socialistični sistem, dali ljudstvo (Nadaljevanje na strani 3) Čestitam bratom Slovencem V preteklem letu in pol, so naši bratje kanadski Slovenci, naredili več dobrih stvari, nego smo mi Hrvati, ali pa Srbi mogli napraviti skoraj leta. Malo številna slovenska imigracija v Kanadi, ima danes svoje organizacije, podporne, kulturne in prosvetne; tudi svoj časopis. Kar je pri tem p,a še bolj značilno je to-, da med njimi vlada v precejšni meri sloga in enotnost, kot pri malo kateri drugi nacionalnosti v Kanadi ali pa celo ameriškem kontinentu. Skoraj niti en drugi progresiven in demokratičen časopis nima tako skupnih čitateljev, različnih političnih prepričanj, kakor recimo Edinost. 'Nedvomno da jih je precejšne število, ki redno gredo v cerkev k službi božji, a jih vendar to neovira, da skupno delajo za Kanado in za svobodo svojih bratov in sester v stari domovini! Preteklo nedeljo se sem udeležil igre in koncerta, kar je priredil odsek Zveze Kanadskih Slovencev tukaj v Torontu. Kolikor sem izvedel, so komaj tri ali pa štiri Slovenci bili odsotni, da niso prisostovali temu imenitnemu programu, največ radi dela. Ta prireditev je bila nove organizacije; novega pokreta med sobrati Slovenci. Zato se tudi ni moglo pričakovati nekaj podobnega in zmožnega onih organizacij, ki delujejo že zadnjih deset in tudi več let. Kakšni so torej moji utisi o prireditvi in njenem programu? Po mojem mišlenju, igralci so odigrali svoje vloge odlično! Bolj pa kakor so hrvatski ali pa srbski, mislim, o vlogi iste i.gre- Pevski zbor je tudi boljši, nego kateri od skupnih zborov Hrvatov in Srbov. Celotni program od pričetka do zaključka, je bil izključno slovenski. Vse to so pripravili z svojimi mladimi silami! Hkrati rečeno, uspeh je bil boljši kot je pa bilo za pričakovati. Ne mislim da je vse teklo po prepisih vlog in nastopa in da ni prostora za izboljšanje. Mislim pa, da če računamo na to kratko dobo, tedaj je tako njihov pričetek kakor tudi dosedajni uspeh mnogo večji, kakor je pa bil hrvatski ali pa srbski. Njihov nastop jei bil daleč pred onim, ko so nastopali pred 12 leti Hrvati in Srbi. In zato je treba čestitati našim sobratom -Slovencem, da nadaljujejo z tako vzornim delom, dramatikom, pevskim društvo in z svojimi organizacijami. V tem pravcu jim želim mnogo uspeha! Oni imajo tudi priložnost in možnost za razviti pevsko društvo, posebno mešani zbor. Kajti njihovi talenti so prav imenitni za oder in to nam je pokazala prva njihova prireditev preteklo nedeljo. Če smo zasledovali "krč-marja", kako se je res lepo in prav pridno ponašal. Zatem oče Daskala, Kapitan in pa krčmarjeva hčerka. Svoje vloge so izveli na pamet, kar je olepšalo pomen igre in tudi dalo užitek gledalcem. Zatem harmonika solista, sta se tudi prav dobro obnesla. Pokazala sta ne le voljo, ampak tudi sposobnost in vsaj upam, da bomo kaj kmalu zopet se lahko udeležili primeroma taki res užitni večerni prireditvi. Zatem, Matešič, je podal prav dober povor o značaju slovenskega časopisa in nalogami pred kanadskimi Slovenci. Mavrin, bi tudi bil prav dober govorni! Moram pa priznati, da se me je duet, močno dojmil! Zapeli ste ga sestre tako lepo "Gor čez Jezero" in pa mladinka, ki jih je spremljala na klavir. Program je bil raznovrsten in zelo zanimiv! Gledalci so z vso vnemo sledili na oder, kakšna bo naslednja točka! In to pojasni vrednost programa. Kakor sem omenil udeležba Slovencev, je bila odlična. Tudi nekoliko Hrvatov in Srbov se je udeležilo. Toda po mojem mišlenju je krivda v tem, da niso bile dovolj obveščene hrvatske in srbske organizacije v Torontu, katere bi bile prav gotovo se udeležile v mnogo večjem število svojih udeležencev, kakor jih je pa bilo prisotnih. Zato v bodoče je priporočljivo, da pri reditveni odbor skrbi poleg programa tudi za večjo udeležbo in da vnaprej izda več naznanila o prireditvi. Gmotni uspeh je bil tudi dober. Toda kakor sem omenil, ako bi bila večja udeležba, bi bil gmotni uspeh tudi boljši. Bratje Slovenci so zaslužili z svojom prvom prire-ditvom, da jih drugo pot po-setimo v polnem številu, čestitam vam bratje in sestre, na lepem in imenitnem programu ! Hrvat. Vprašanje vzhodnih meja ni slučajnost, ampak za ali pa proti narodnega osvobojenja in povojnega miru Dde 4 januarja tg. 1., Rdeča Armada je zavzela Nov-gorod - Volynsk, nastopajoč proti zapadnih meja. To pa kakor razvidno, je zadostovalo za ameriško in kanadsko ter v splošnem s izjemo progresivnega časopisje, da s posebnimi črkami nasloviti naslovno stran, češ da je "prekoračila Sovjetko-Polj-sko mejo"! Uredniki posameznih časopisov, si so na enak način privoščili histerično razlago hoteč z tem zvrniti pozornost javnega mnenja rekoč: "Kako bo vplivalo na ubež-no poljsko vlado in kaj slednja poreče o tem vprašanju" ali bo sploh črhnila besedico zopet proti Sovjetski Uniji na račun zapadne Ukrajine in Belorusije. Ker pa vprašanje tako-zvane sovjetsko-poljske v-zhodne meje, ni le gola slučajnost, ampak neposredno z vprašanjem med progre-som, napredkom in svobo-dom, ter nazadnjaštvom in narodnem zapostavlanjem. je toliko bolj značilno, da ga trezno zasledujemo in se seznanimo z težo resničnosti iz zgodovine, kakor tudi mednarodne obveznosti po tekoči vojni. "Curzon črta" o kateri smo že nekaj krat čitaii v poročilih, je imenovana po zunajnem ministru Mr. Curzon, Vel. Britanije v letu 1919, katero je določila zavezniška mirovna konferenca v Rigi. V preteklih stoletjih se je vzhodna meja med Poljsko in Rusijo, nekaj krat izpreminjala na račun ozemlja Rusije. Tako napri-mer je uspelo poljskemu kralj evstvu v zvezi z Latviš-kimi plemiči v 12 stoletju zavzeti ozemlje od Črnega morja ob Rostovu proti Moskvi, približno enaki črti, kakor so dospeli Nemci v letu 1941. V 16 stoletju in sicer po krvavih bitkah, so Rusi potisnili Poljake in Litovce na drugo stran reke Dnjeper ob Smolensku proti Baltiškega morja. Značilno je pripomniti, ko je Rdeča Armada naprimer zavzela Možaisk, Vjazmo, Ržev, Orel, Kursk in Har-kov, da niso taki "strokov-njaški" poznavalci zemljevida in etniških meja vred z ubežno poljsko vlado, izjavili, da je prekoračila sov-jetsko-poljsko mejo. katera je šla ob teh mestih v 16 in 17 stoletju, ampak so "bla-bohotno" zamolčali in se u-stavili zdaj pr, Novgorod-Volynsk, tako daleč na za-padu. Ni izključeno, da bi se ne sramovali podati tako izjavo, toda težko bi pa bilo verjetno, da bi se recimo poljska impirijalistična "panš-čina" odrekla kaj takega. Če tudi je deloma izhlapela zamisel na oblast zapadne Ukrajine in Belorusije in dasi celo zavezniki ne žele večiega opravka s venomer nadlegovanjem poljskih veleposestnikov, katere predstavlja poljska ubežna vlada, ni z tem odstranjena sicer ona nevarnost v medna- rodnih problemih, katere podžiga reakcija ter reakciji naklonjeni elementi. Poljska vlada v letu 1919, je prekršila sklepe mirovne konference ne le z tem, da je pozneje s pomočjo zunajnih interventov zavzela zapadno Ukrajino in Belorusi-jo, ampak tudi z tem, da si zdaj lasti neko pravico na meje, ki so bile nasilno vsiljene Sovjetski Uniji, na račun njenih republik. Kaj naj porečemo Slovenci v takem primeru zoper one sile v Italiji, ki bi zagovarjale oblast na Trstom in slovenskim Primorjem? Mar niso neštetokrat Primorski Slovenci dokazali svoje narodno obiležje v borbi proti italijanskega nasilstva in narodnega zapostavljanja ? Mar ni to del Slovenije iz povesti in tudi narodno? Nič drugačno pa ni vprašanje zapadne Ukrajine in Belorusije. Zadnjih 20 let, so se Ukrajinci in Belorusi borili proti malo kje primeroma nasilstvu, katero so po-čenjli poljski veleposestniki in poljska "panščina". če bi ne bilo torej druge očitnosti, bi to zodostovalo spoznati. da se ta narod ne želi povrniti pod oblast nasilja in zapostavljanja. Najbrž tudi ne Poljski narod sam! Toda slednji bo izrekel svojo besedo, ko bo imel boljšo priložnost. Med tem ne manj značilno vprašanje je, da se nahaja nekje na srednjem vzhodu nekoliko tisoč poljska armada. Ta armada je tam brez kakšnega zanimanja že dalj času. Poljska ubežna vlada pa ni videla za potrebo izdati poziv tako armadi, kakor tudi narodu v splošnem, da sodeluje z Rdečo Armado v borbi proti nemških osvojevacev. Izdala je tako rekoč "apel", češ da bi se poljski narod ne "dvignil" proti Rdeči Armadi, kateri že štiri leta trpi strašen bič nemškega fašizma. Toda ni pa pozabila podžgati v-prašanja za oblast na tuje ozemlje. In celo zdaj, ko s razvojem časa in večjega spoznanja med ljudstvom postaje smešno, ter razkriva notr.ajno stališče poljske u-bežne vlade, da ne želi imeti dobrih odnošajev z Sovjetsko Unijo, ampak se povrniti v ono dobo, ko je poljska "panščina" napovedovala vred z Finskimi socijal-fašisti, zunajnemu svetu, da so mejnik zapadne "demokracije". če bi demokracija torej pomenila vzorcu vladanja poljskih veleposestnikov, Finskih socijal-fašistov in jugoslovanskih ustvarje-valcev "obznane", tedaj so res sicer mejnik take "demokracije". ki kaže krvavo breme na plečih naroda, o-benem pa najbolj sramotilno vlogo med Zedinjenimi Narodi. Kako smerna logičnost postaja v teh krogih vsled v-prašanja vzhodnih meja? Jugoslovanska reakcija okrog ubežne vlode, oziroma srbski, hrvašk; in tudi slovenski reakcionarni krogi, odobravaio zahteve poljske ubežne vlade. Kako naj potem pojasnijo vprašanje slo- venskega in hrvaškega Pri-morja? Kako naj pojasnijo del odtelešene Koroške in Štajerske? Ali ti kraji ne pripadajo recimo Sloveniji, Hrvatski in skupno okviru Jugoslavije? Torej če je bilo kdaj koli bolj očitno dejstvo o vlogi in delovanju reakcije ter na tajinstveni način naklonjenih fašističnim elementov, je v tem oziru. Slednji hočejo pumpati javno mnenje, češ da je Sovjetska Unija, impirijalistična ko na podlagi narodne volje, etniške in zgodovinske pravice zapadne Ukrajine in Belorusije pravi, da so sestavni del Sovjetskih Socijalističnih Republik, tedaj smo tudi Slovenci, in Hrvati po logiki takih impirijali-sti, ko zahtevamo vrnitev odtelešene dele slovenskega in hrvatskega Primorja, Koroške in štajerske. Radi teh dejstev je vprašanje vzhodnih meja kot razvidno tesno vezano z vsimi drugimi problemi sedajne in povojne Evrope. Zaključek iz vsega tega je, da pravočasno spoznamo vrednost sklepov zavezniške konference v Teheranu, kakor tudi medsebojno slogo in sporazum, za nadaljevanje plemenitega dela vprid narodnega osvobojenja; narodne enkopravnosti ter v dejanskem pomenu demokracije. Povrh tega pa, omejitev reakcionarnim krogom v proti narodnem delovanju ter podžiganja zapletljajev k tretji svetovni vojni. GM. LEP NAPREDEK ROJAKOV V ST. CATHERINES St. Catherines--Minuli mesec 15 januarja, je naš odsek Zveze Kanadskih Slovencev, "priredil prvi družabni večer s zabavo v korist našemu novemu odseku. Bila je zelo povoljno obiskana po naših zavednih Slovencih in Slovenkah. Tudi bratje Hrvati, so nsa o-biskali in se udeležili v lepem številu. Priča o vsemu temu čisti dobiček, da je bila res obiskana v polni meri, kateri znaša skupno vsoto $160.00 Najlepše se zahvaljujem v imenu našega odseka Slovencem in Slovenkam, kakor tudi bratom Hrvatom, ki so se udeležili v tako polnem številu in z tem pokazali solidarnost in simpatije do bratske organizacije Zveze Kandskih Slovencev. Posebna hvala bratu Joe Plut in John Kump, ker sta nam odstopila svoje stanovanje in tudi Joe Plut, kot navadno nas je zabaval s svojo harmoniko. Toda, obema gre zahvala v tem oziru, kajti skoraj vse naše kakor tudi drugih društev so zabave v njihnem stanovanju. Hvala tudi vsem drugim pridnim požrtvovalnim članom in članicam našega odseka, ki so celo večer brez da bi gledali na ^voj užitek in zadovoljstvo delali in dajali z tem pomoč, da je bilo vsakemu kar največ mogoče vdovoljeno. Naj omenim da so naši člani in članice zbrali vse potrebno za zabavo in samo večer, ko se je vršila zab&va, vse je bilo na svojem mesto. Cel teden smo zbirali razne stvari in jih znašali na kupček, kakor čebela med v ta namen. Najlepša hvala našemu bratu uredniku Edinosti, ki nas je spet obiskal na tej prireditvi in nam podal pomemben govor o preteklosti in tudi sedajnega času. Hvala ti lepa George za tvojo požrtvovalnost! Dne 30 januarja se je vršila naša redna seja tukaj-šnega odseka Z. K. Slovencev. Ob tej priliki je pristopilo še lepo število novih članov, da nas je sedaj skupno 20. In za prihodnjo sejo se nam obeta da bodo pristopili tudi še drugi rojaki in rojakinje. Le tako naprej bratje in sestre; za bratsvo in slogo v lepšo bodočnost. Le organizirano bomo lahko zastopali naše pravice tako tukaj, kakor tudi z tem bomo najbolj uspešno pomagali naš trpeči narod v starem kraju. Naj nam bo vsem pred očmi krvave poljane na i naši rojstni grudi. Naš narod krvavi in je naša zemlja premočena s prelito njego-| vo krvjo. Fašistične hijene, si prizadevajo izlastiti naš narod njegovih pravic in tudi obstoja z tem, da izvršujejo nezaslišana zločinstva nad njim. Toda ne zločinstva in tudi fašističen barbarizem, ne bo stri združene moči naših bratov in sester Slovenija bo osvobojena in tudi njen narod, si bo v bodočnosti gradil svoje domače posestvo in imetje skup-' no, po svoji svobodni in narodni volji v prid svojih interesov. V slednjem je toliko večja vačnost, da smo združeni in enotni tudi na tem kontinentu. Do tega nas prepri-čuju iz dneva v dan očitna dejstva, da proti narodni elementi, ki si prizadevajo povrniti stari jarem na pleča našega naroda, ter podvrči njegovo svobodo, demokracijo in gospodarski napredek, svoji sebični in neomejeni volji ne miruju in ne počivaju. Ta očitnos nas mora zdramiti ne glede na vse drugo, kako drugače mislimo in smo prepričani v eno in močno enoto, ki jo dostikrat slišimo v pogovoru, govorih naših voditeljev in narodnih delavcev: "Narodna enotnost in sloga, ste najmočnejši opori prot; povrnitvi pred vojnih pregreh v narodnem in mednarodnem oziru"! Vsled tega torej naj izgine izmed nas vse, kar omejuje našo slogo in enot-nots! Oklenimo se narodnega geslu: "Smrt fašizmu — Svoboda narodu"! Na naši zadnji seji je bilo sklenjeno v sporazumu s sobrati Hrvati, da v bližnji bodočnosti priredimo skupno zabavo v prid naših trpečih bratov in sester v stari domovini. Podrobnejše bomo sporočili pozneje. Prej smo tudi sporočili, da se naša r^na seja odseka Zveze K. Slovencev vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu pri bratu Plut in Kump v Jordanu. Seje se bodo vršile za stalno v njihovih prostorih in zato vnaprej vabimo vse tiste ki žele pristopiti v odsek, da pridejo na redno sejo vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se bo vršila dne 27 februarja. John Cmič, tajnik Odseka. širite Kitajte in postanite naročnikom Edinosti KAKO NAŠI SOSEDNJI ROJAKI DEBATIRAJO MED SOBOJ ( Iz 2 strani ) demokracijo, v kolikor je še nimajo in da bodo pokazali svetu pot do boljšega in srečnejšega živlenja. Trdno sem prepričan, da je prav sovjetska Rusija tista, ki bo izvršila to misijo, kajti vse da tako misliti, če objektivno pogledamo na rezoltate, ki jih je Sovjetska Unija do danes ustvarila. * če tako gledam na Rusijo ali sem zato stalinist? Jaz ne morem nobenemu preprečiti, kaj misli o meni, sam pa se štejem za socijalista, toda ne tiste vrste, ki bi se bil pripravljen zvezati z vsakim reakcionarjem vboju proti komunistom. Urednik se tudi norčuje, ker sem dejal, da smo Slovenci majhen narod in gledamo na Rusijo kot na veliko slovansko mater. Zgodovinski fakt je, da so Slovence skozi stoletja teptali močnejši narodi, zlasti Germani, in kot majhen narod smo se ozirali za pomoč na veliko slovansko Rusijo. In tako še danes figurativno govorimo o Rusiji kot o veliki slovanski materi, dočim Bolgari in Srbi isto izražajo z besedo "stric Ivan". "Rusija tudi ni docela slovanska, temveč cel kupi-ček' narodov in plemen, ki govore okrog 60 jezikov in narečij. In ta mešanica naj bo slovanska mati!" piše brat Molek. Res je, da ni Rusija popolnoma slovanska in da živi v njenih mejah 169 etnogra-fičnih skupin, vendar pa je njeno prebivalstvo v pretežni večini slovansko in sicer 78.1 odstotka, dočim nobena druga narodnost ne šteje več kot 4% prebivalstva. O "panslavinizmo se bi dalo marsikaj napisat. Dokler panslavinisti strme po združenju Slovanov, ni nič narobe z njimi. Prvi sloviti pan-slavinistični pisatelj Jurij Križanič, hrvaški duhovnik, je podudarjal, da je potrebno, da slovanska ljudstva dosežejo med seboj čim večjo politčno solidarnost. To stališče prvega panslavista je bilo popolnoma pravilno, kajti od vseh strani so se v slovanske narode zagozdili drugi narodi, jih cepili med seboj in izkoriščali. In tudi pred to vojno ni bilo bolje. Ako bi bili Poljaki, Rusi, Čehi, Slovaki in Jugoslovani solidarni in eno- tno nastopili proti Nemcem, bi bili ti poraženi, še preden bi Nemci udarili in ne bi preteklo toliko slovanske kr. vi kot je je že! A na žalost, Slovani so bili razdraženi in sovražni drug proti drugemu. Dokler panslavizem ne bazira na agresivnosti, ka- kor bazira germanizem, temveč na skupni obrambi Slovanov proti njihovim sovražnikom, je tak panslavizem popolnoma na mestu. Seveda, pisec pa ne verjame v tisto vseslovanstvo, ki je podobno vsegermanstvu kajti ekstremno slovanstvo ni nič drugega kot fašizem. DELO NAŠIH ROJAKOV V GERALDTONO Geraldton Ont. — Tukaj priloženo denarno nakaznico v znesku $40.00, vam pošiljamo na račun naše kvote v sedajni kampanji Edinosti, za tednik. Veseli nas sklep uredništva, ki ni čaka-da ugotovi ali bo mogoče lo na zaključek kampanje, izdajati tednik ali Pa ne. Tednik je izšel v pričetku kampanje in smo vsled tega tudi mi v tej naselbini se toliko bolj zavzeli da izpolnimo nam določeno švoto, kar je pa obenem dokaz, večje sloge in enotnosti našega naroda. Glede tega naj omenimo plesno zabavo, ki se' vršila dne 30 januarja in katere uspeh je zadovoljiv. Tem potem izrekamo zahvalo vsim udeležencem, kakor tudi prispevateljem za tiskovni sklad lista Edinosti. Zahvaljujemo se bratom Hrvatom, kkteri so nas podprli moralno in gmotno. Pri tem seveda ne smemo pozabiti naših vrlih rojakinj, A. Garbas in A. Der-žaj, katerem gre zahvala za njih delo, ki ste ga imele ob tej priložnosti. Z svojo vzorno marljivostjo, so nam prisustvojočim nudile postrežbo in vedele se v svoji prijaznosti z vsakim v so-bratskem duhu. Hvala vam rojakinje! Pokazale ste vneto voljo do delavskega po-kreta po vzorcu naših junaških matera v stari domovini, zavedajoč se, da je fašizem ne le narodni sovražnik kot v celoti, ampak tudi družinski in posebno proti enakopravnosti ženskega s-pola. ^ Torej z prej omenjeno pošiljko smo izpolnili našo kvoto za tiskovni sklad. Z-brali smo skupno od prireditev v ta namen, $66.72, naša kvota je pa bila $50.00. Izponili smo to z najboljšo voljo vedoč, da z tem pod- piramo nase najmočnejše o-rožje v borbi za izboljšanje delavskih in tudi narodnih pravic. In v tem če pomislimo zlasti delavci in delavke, je naša obromna pridobitev, ko se naše in tudi narodne zahteve uresničijo. Zato nam je potreben delavski tisk, potrebna nam je narodna organizacija, ki nas narodno skupno veže kakor tudi delavska unija, katera nam pa daja zaslombo in obrambo na delu in v našem vsakodnevnem živlenju. Pred nami je bratje in sestre bodočnost o kateri se dosti krat pogovarjamo. Posvetujemo se med sabo, na različne načine. Kujemo načrte in tudi ugibljemo na nastale dogodke v svetu, kaj naj pomenijo in kako jih razumeti. Vedite pa, da vse to kakor tudi še nešteto drugih stvari, katere sicer začasno ne vidimo v njihnem dejanskem pomenu, bomo uspeli doznati edino potom poštenega delavskega in narodnega tiska. Kot najočitnejši dokaz nam je, situacija in razmere v Jugoslaviji. Spominjamo se, da je delavstvu naklonjeno časopisje, prvo in odločno udarilo proti onih sil v starem kraju, kakor tudi na zunaj v inozemstvu (ubežne vlade), ki so na zvit in prepreden način pripravljale svojo povrnitev na oblast v Jugoslaviji, ne glede, na doslednost in tudi narodno voljo. Ko bi ne bilo nič drugega, je to očiten dokaz, da naš list Edinost, dejansko služi narodnim interesom v tekoči dobi, kakor tudi delavcem v njihovih opravičenih zahtevah. Vse to nam pa služi za opomin, da se oklememo naših organizacij, društev in delavskih unij, ter da kot delavci v poštenih mislih in LETNA SEJA ODSEKA ZVEZE V VVINDSORJO Cenjeno uredništvo! Temu kratkemu poročilo o naši letni seji v Windsorju odseka Zveze Kanadskih Slovencev, prilagam denarno nakaznico v znesku $100.00, namenjenih v svrho, $50.00 na račun naše kvote za tiskovni sklad Edinosti in $50.00 pa za ogranizacijski fond Zveze. Letna seja, ki se je vršila dne 30 januarja t. 1., je bila dobro obiskana. Člani in članice so se vdeležili sejnega zborovanja na kar je izvoljen tudi izvršni odbor odseka za nadaljno poslovanje. Novi odbor odseka je kot sledi: Predsednik, Jože Kobetič Podpred. John Simonič Tajnik, Louis Zdravje Blagajnik, Joe Bernik Organizator, Joe Miketič. V nadzorni odbor so izvoljeni, Rudy Sshmaltz, Frank Likar in Anton Ajnik. Posebej prilagam denar za novo naročnino, kakor tudj spis imena darovalcev za ' tiskovni sklad Edinosti, na račun naše tiskovne kvote. Prosimo da imena daro-valccev priobčite v listu. Joe Bernik, blagajnik. IMENA DAROVALCEV V KAMPANJI ZA LIST EDINOST V WINDSORJU NA KONCERTU DNE 9 JAN. 1944 Zveza K. Slovencev $50.00 Savez Kan. Hrvatov 25.00 Savez Kanadskih Srba ^.00 J. Kobetič 20.00 N. Grabrijan 15.00 S. Travica 10.00 L. Grof 10.00 L. Skodlar 10.00 L. Zdravje 10.00 J. Miketič 10.00 Rudy Schmaltz 10.00 J. Škof 10.00 Kostanj evec 10.00 M. Vrkljan 5.00 J. Vorkopič 5.00 J. Banovec 5.00 I. Krebs 5.00 T. Musič 5.00 J. Popovič 5.00 J. Vončinovič 5,00 delu, gradimo svoje ustanove do one stopnje moči, ki bo dejansko razbila stoletne okove tiranije, raznih vojnih intrig; mržnje med narodi in povrnila svet po zmagi nad fašizmom — v blagostanje in srečo naroda in človeštva. J. Deržaj. M. Budisavljevič 5.00 I. željko 5.00 J. Dragičevič 5.00 J. Šurlovič 5.00 P. šaban 5.00 J. Jerše 5.00 F. Magdič 5.00 A. Razlog 5.00 U Stular 5.00 J. Vidmar 5.00 J. Radič 5.00 B. Bara«* 5.00 J. w. 5.00 J. Bernik 5.00 A. Mičin 5.00 V. Jagodic 5.00 E. Kirn (Detroit) 5.00 B. šajatovič 5.00 J. Pavlakovič 5.00 J. Malič 5.00 J. Horvatovič 5.00 V. švrljuga 5.00 T. Lazič 5.00 J. Smiljanič •5.00 R. Mi jato v 5.00 J. Kosovič 5.00 J. Brušattac 5.00 T. Latinčič 5.00 L. Vokač (Detroit) 5.00 F. Kosi 5.00 R. Kosi 5.00 T. Jankov 5.00 J. Lulič 5.00 M. Stojšič 5.00 F. Markušič 5.00 J. Dudak 5.00 S. Došen 5.00 George Crnek 5.00 I. Ivšič 5.00 M. Jovanovič 5.00 G. šaban 5.00 F. Modec (Detroit) 5.00 L. Ostanek 5.00 J. Frankovič 5.00 T. Kovačevič 5.00 G. Rošulov 5.00 C. župan 5.00 M. Jošanov 5.00 J. Centa 5.00 P. Baltič 5.00 T. Ajnik 4.00 J. Cvar 4.00 P. Pavlakovič 3.00 F. Sikar 3.00 J. Radič 2.00 D. Leskovšek 2.00 V. Filipič 2.00 J. Vojvodič 2.00 A. Brozovič 2.00 J. Plavetič 2.00 F. Polič 2.00 F. Božič 2.00 R. Radman 2.00 J. Vidmar 2.00 P. Vorkopič 2.00 M# Jagodec 2.00 E. Šintič 2.00 S. Milošič 2.00 K. Dubinac 2.00 J. Bunčič 2.00 F. Mahorčič 2.00 D. Stojšič 2.00 P. Vukelja 2.00 V. Grbič 2.00 L. Fink 1.00 J. Kapelj (Detroit) 1.00 SKUPAJ: $561.00 TZepublics —c£oao//i ~A/?A7£A//A —AZ£j?3A/JAM —TAJ/K/frAN -/ Frances Ras-pet, Pueblo, Colo. Dr. And. Furlan, Waukegan, 111. John Sušnik, Cleveland, O. Frances Smrdel, Barberton, O. Ste-ve Skorjanc, Indiapolis. Ind. Rev. S. Kassovic, La Salle, 111. Frank Klune, Chisholm, Minn. Frank Rezek, Girard, O. John Turk, Chicago, 111. Mary Vidmar, Johnstown, Pa. Theresa Speck, St. Louis, Mon. FVank Okorn, Sharon, Pa. Joseph Snoy, Bridgeport, Ohio Jennie Padar, Brooklyn, N. Y. Jacob Brljavac, Chicago, 1X11. Mary Musich, West Allis, Wis. Anton Zornik, Herminie, Pa. Max Skube, Kirkland Lake, Ont., Canada. Petei* Rode, Worcester, N. Y. Zatem sledi splošna razprava v razvoju politične in vojaške akcije v Jugoslaviji. Brat Kristan meni, da bo moral tudi SANS kmalu priti v javnost s svojimi pojasnili, da bo javnost poučena o resničnem poločaju v stari domovini. Sestra Zupančič je prepričana, da SANSovi nasprotniki in sovražniki Narodne Osvobodilne Vojske namenoma ustvarjajo mnenje o "nekih komunističnih" smernicah takih svetov, kar je seveda neresnično, obenem pa zelo škodljivo. Brat Cainkar je mnenja, da je vatikanska politika veliko kriva teh zmed, ker napenja vse svoje moči, da prepreči preustroj razmer v Evropi, zlasti v Italiji, Avstriji, Španiji in drugje. Celo ameriška politika se je precej podala temu vplivu.«' Točna poročila je treba priobčati v naših listih in te prodobiti, da bodo resnično sodelovali. Drugače bo treba misliti na svoj lasten list. Brat Kuhel pojasni, da je SANS že tako rekoč pričel izdajati svoje biljetine, ki sicer nimajo imena, uključuje-jo pa vse važnejše predmete, katerim tedniki niso posve-t/li tiste važnosti, ki jo zaslužijo. Ponatisnjena je bila Vidmarjeva izjava, spomenica Sovjetski vladi, zapisnik seje 21 avgusta in nekaj letakov že preje. Več stvari bo natisnjenih ali mimeografiranih ta mesec. Brat Kristan dostavlja, da bi se tem letakom in okrožnicam dala še glava, in pa zaporedna številka, pa bodo služili v isti namen kot redni biljetini. Glede trditve da so partizani sami komunisti, pa je treba nekaj storiti. Le Luce, ki je obiskal partizansko Jugoslavijo, ni v svojih člankih zapisal, da ^o partizani komunisti, pač pa da da je bilo mnogo voditeljev komunitično šolanih. Za razmere v Jugoslaviji to ni nič izrednega ali čudnega. Drugače pa partizani izvajajo demokracijo kjer koli preženejo sovražnika. Delati moramo na tem, da se našim ljudem tukaj enkrat vendar oči odpro. Govori se med nami o skupnem delovanju, dokler zmaga ni izvojevana in da o preureditvah govorimo po tej zmagi. Toda to je tisti krik, ki je bil rabljen med prvo svetovno vojno in kateremu smo nasedli, potem pa vse izgubili. Narod doma se tudi neda zapeljati in je vz^el reševanje svoje bodočnosti v svoje roke. V svoji izjavi so jasno povedali kaj je njih namen. Tam svoj program že izvajajo. V vseh krajih ki jih zasedejo, razpišejo volitve in ovržejo od bel-grajske vlade postavljene uradnike. Nad 60% oficirjev bivše jugoslovanske armade se je pridružilo partizanom, oziroma Narodni Osvobodilni Armadi. Zavezniki še vedno obema strankama v Jugoslaviji odpirajo vrata v nadi, da se zedinita, toda nobenega dvoma ni več, da korakoma zaključujejo vsako priznanje in vsak stik z Mihajlovičem. Priča temu nam je izjava angleškega generala Wilsona, ki je četnike javno pozval, da prenehajo kooperirati z nacisti, sicer bodo smatrani za ljudske izdajalce in sovražnike Združenih narodov. Tudi komunikej v lis.tih, komentarji člankarjev in razprave po radio nedvomno kažejo, kam piše veter. SANSove izjave bodo morale biti pisane v istem smislu. Brat Rogelj dodaje, da skoraj dnevno posluša kratkovalovne odaje v Evropo, Afriko in drugam in že šest tednov poročila o Jugoslaviji ne omenjajo drugega kot čudovit odpor osvobodilne fronte. Brat Kuhel omenja depeše o bitkah med nacisti in partizani pri Rakeku; kažejo; da zavezniški oficirji sodelujejo v teh bojih. Nedvomno partizane tudi zakladajo z municijo in drugimi vojnimi potrebščinami. Brat Cainkar smatra silno potrebno poudariti dejstvo, da v- Jugoslaviji sedaj ni tiste stroge opredelnosti, ki je obstojala pred leti in da vse' politične, stranke brez ozira na razna prepričanja sodelujejo v političnem in odpornem delu. Še celo ^duhovniki, ki čutijo z narodom, sodelujejo doma in osvobodilni armadi pomagajo. Sestra Prisland vpraša predsednika, če se mu vidi pra^lno, da se mi, kot ameriški državljani, tako močno postavljamo na stran partizanov. Narodni kongres je bil v tem nevtralen, od nas se pa sedaj želi, da bi podprli neko novo vlado. ■ Predsednik Kristan odgovori, da jte v kongresnih resolucijah jasno povedano, kaj so želje slovenskih Amerikancev: Združena Slovenija, nova, demokratična, federativna Jugoslavija, ki naj bo priključena če mogoče, balkanski federaticiji. Danes ni več nobenega dvoma, da partizani resnično ustvarajo zedinjeno, demokratično Slovenijo, zedinjeno in demokratično Hrvaško, ravno tako Srbijo, črno goro, in druge dele Jugoslavije, ki so vsi zastopani v Narodnem protifašističnem osvobodilnem Svetu. Potrdila o tem imamo iz mnogih virov, uključivši od poročevalca De Luceja. Če pratizani vse to delajo, tedaj pač že izvajajo tudi naš program in naša naloga je podpirati jih. Stara jugoslovanska vlada se bori za obstoj starih razmer, torej proti principom, ki so vse bistvo naših resolucij. Te vlade mi ne moremo in ne smemo podpirati. Kaj drugega nam še prostaja? Da so partizani važen in resen pojav, je priznal davno že Draža Mihajlo-vič sam, ko je prosil vlado v Londonu, da vzame takojšne korake za odpravo razpora v Jugoslaviji. "Ako Boga znate, pomizite!" Boj reakcije je naperjen proti "novemu redu" in radi tega strašijo vernike z komunizmom; ne bojte se, da bi vera bila uničena, kajti poročila iz Slovenije dokažujejo, da so sedaj tam cerkve bolj polne kot kedaj prej. (Se nadaljuje prihodnjič) PREGLED KAMPANJE EDINOSTI Windsor se ne bo udial tako z lepa! Toronto je pa odgovoril Sudburčanom! Torontčani so zbrali na prireditvi $192.00 Mesto Nove naročnine: Tisk. sklad: Windsor 15 $603.00 Vancouver 3 493.00 Sudbury 6 207.50 Toronto 8 192.00 St. Catherines 13 139.00 Port Arthur 5 149.80 Timmins 13 84.00 Geraldton 2 66.72 Noranda 6 51.00 Calgary 5 48.00 Kirkland Lake 18 -- Larder Lake — 32.51 Pasclis 2 -- Malartic — 3.00 Val D'Or — 2.50 Hamilton 1 -- Skupaj: 97 $2.072.03 Tretji izkaz kampanje za tednik je znatno izpreme-nil prejšnega tako v naročninah kakor tudi tiskovnem skladu. V tiskovnem skladu smo prekoračili kvoto za sto odstotkov, dočim smo v naročninah dosegli 80 odstotkov. Pospešimo odstotek v naročninah v naslednih tednih za sto odstotno! Pregled dela v naselbinah kaže, da se je Windsor precej močno utrdil in se ne bo z lepa udal ganiti z prvega položaja. Vancouver ga je približno^ dohitel in kdo ve, kaj še naši Vancouverčani pripravljajo. Sudbury je pozval Toronto na tekmo in slednji se je odzval ter z prvim sunkom pritisnil tako, da bo Sudbury divizijon imel precej trdega opravka, če hoče, da bo deležen časti z "ban-ketefrn.', Torontčani so izjavili zadnjič na prireditvi kjer so zbrali $192.00 brez vstopnic, da bodo kaj hvaležni Sudburčanom za "banket", ki ga bodo morali prirediti v počast "zmagovalcu" — Torontu. Med tem izpolnile so svojo kvoto naselbine Geraldton, Noranda in sigurno tudi Calgary, pridružil se je tem manjša naselbina Larder Lake, nedaleč Kirkland Lake. St. Catherines in Port Arthur ter Timmins, so na precej napetem položajo in prihodnji izkaz zna v tem oziru precej spremeniti dosedajni izkaz. Obenem tem potem naprošamo tajnike kampanje in tudi druge rojake v naselbinah, da nam pošljejo podatke koliko je kdo pridobil naročnin in zbral za tiskovni sklad. Slednje je potrebno, da ne pride do kakšne pomete zaradi nagrad, ki jih je določilo Upravništvo lista. Prihodnji izkaz kampanje izide 25 tg. m. in pa končni 10 marca! Upravništvo Edinosti. Svojo obljubo sem izpolnila Timmins — Cenjeno uredništvo! Tu pošiljam še tri celoletne naročnine, kar pomeni izpolniti obljubljeno številko 10. Za obnove se mi ne zdi tako važno, ker sem jih dobila pač v presledkih. Dobila sem tudi en dolar za fond, ki mi ga je daroval po narodnosti Rus, J. Denisovič, za kar mi je pripomnil ime, Jud, ter se tudi nekoliko nasmehnil. Kaj je mislil ni težko uganiti, ko vemo, kaj po-čenjejo nacisti z Judi. Za pripomniti mi je, da bi lahko še več denarnih prispevkov nabrala, pa rajši vidim da ljudje prispevajo na večerinkah in drugih prireditvah. Saj se obenem tudi poleg razvesele v prijazni in veseli družbi. Včasih povleče tod mrzla sapa in moje misli poletijo do Marije Smrke v Sudbury. Kaj neki dela in kako premišljuje, da nas bodo premagali. Vzadnjem pregledu kampanje sem opazila številko dve in imam pri tem zle slutnje, če pripiše Micka še ničlo zraven pa bo 20. Z temi številkami se seveda kaj radi zabavamo, delajo pa nam precej težav in tudi bridkosti. V Timminsu, pa še drugi pridno zbirajo naročnine in mislim da imajo tudi drugi tisto nevidno silo, ki jim nekako govori, če dalje grea» dalje ti kaželo! Naj bo že kar hoče, sram nas ne bo, če nas kdo prehiti. Sedaj odkar je vzelo slovensko podporno društvo V. P. Z. Bled Edinost za glasilo, se povsod vidi lepša sloga in veselo razpoloženje. Zato je priporočati, da postanejo vsi Slovenci člani te Zveze, ako je le mogoče ! A. Starič. ., a Junaška obramba Sevastopola * * * j Za Sudburski divizijon Levack — Cenjenb uredništvo Edinosti! Pošiljam vam ček za $25.50 v prid kampanji za tednik. Za tiskovni sklad 21.50, kar sem tukaj zbral, eno ponovno in eno novo naročnino. Skupno znaša 25.50, kar pa prište-jte k kvoti sudburskemu di-vizijonu. Darovali so v ta namen, po pet dorajev, F. Nemanič in po dva dolarja, J. Miklič in A. Kobetič. Po en dolar: F. Kolenc, T. Gnjatovič, T. Bastašič, S. Zelenika, J. Sajatovič, P. Mrsoty, M. Prpič, F. Bartol. Po 50 centov: J. Kramar, G. Milič, M. Sijan, G." Ba-laban, M. Kurilo, N. Pavlo-vič. B. Stecyk, F. Vrbanc in N. Vinski. ......Vsem skupaj najlepša hvala! F. Nemanič. r Ponavljam zaostalo naročnino Hegersville, Ont. — Uredništvo Edinosti! Kakor vidim na številki, je nam naročnina že potekla zato vam pošiljam že za naprej in bi vas prosila, da mi oprostite, ko takoj nismo odposlali. List je nam zelo priljubljen ! Dosti novic opisuje*, zato mu želimo mnogo več novih naročnikov. Jaz bi sama šla na delo, da bi dobila še kakšnega naročnika. Ali žali Bog, tukaj smo mi sami, oziroma ena slovenska družina. 9 želeč vam mnogo uspeha v letu 1944! L. Skraba. Začetak kampanje cvete - » Kirkland Lake — Odsek št. 14 V. P. Z. Bled, je imel letno sejo dne 16 januarja. Izvoljen je bil sitari odbor enoglasno. Na kar se so-brat Anton Kraje odpove in zahvali na časti, ker je preveč zaposlen v ilavnem uradu Zveze. Na njegovo mesto se izvoli sobrat Nick Ku-zma. Nato je prečitano poročilo ki kaže živlenje pri našem odseku. Do danes je na novo pristopilo 9 članov. O-benem je pa najboljša priložnost vsem Slovencem in Slovenkam, da se združijo pod okrilje V. P. Z. Bled. Sedaj ni treba slišati ako nebi bil ta in ta tam, bi že zdavnaj bil član. V Kirkland Lake vam je lepa prilika sedaj, če ti ne ugaja pri odseku št. 14, pa pristopi k odseku št. 1, ali pa obratno tako, da bomo ja mi v KL., na pravem pe-stu. Sporočat moram vsem, da se še malo razveselimo — priredi odsek št. 14 večerno zabavo ali pa maškarado pri sobratu George Medoš, 87 Wood St., dne 20 feb. Uljudno so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, da se te zabave udeleže, kakor tudi drugi Slovanski sobratje! Vsi nam dobro došli! Za odsek št. 14 "Sloga", V. P. Z. Bled. Frank Račič, tajnik MLADINSKI KONCERT V SUDBURY Mladinski Klub "Donovan" priredi veliki Koncert v nedeljo dne 13 februarja zvečer v Hrvatskem Narodnem Domu. Pričetak ob 8 uri zvečer. To je prvi Koncert, kjer bo združena slovenska, hrvatska, srbska, ukrajinska in poljska Mladina nastopila, to večer s bogatim programom. Na sliki Mladinke z leva na desno: R. Repar, K. Sekulič, R. Knaus, A. Kolibaš, A. Horvat, M. Mičel, O. Burnac, K. Sekulič, A. Rubič, in A. Perkovič. Mladinci z leve na desno: M. Radič, A. Kovaček, L. Kovavačič, M. Bastašič, O. Savchuk, S Va-lič, D. Rajin (tenorist), I. Primorac, I. Vali in M. Primorac. Tem potom uljudno vabimo tako Slovence, Hrvate, Srbe, kakor tudi druge Slovane v Sudbury in okolici, da se udeleže te večeri kar v največjem številu. Podprite nas dragi rojaki in prijatelji, kot svojo mladino, katera enako stremi za društvenem in narodnem napredkom, ter vam bo v bodočnosti glavna opora v društvenih in tudi drugih zadejvah! ^ Zato na veselo svidenje dne 13 februarja vam kliče Mladinski Klub "Donovan"! Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke ) Cel svet je zasledoval dogodke pri Sevastopolu z posebnim občudovanjem. Mi smo dobili pozdrave od posadke z Malte! Tudi od drugih posadk naših zaveznikov. V odgovor tem pozdravom, mi smo se bojevali z vztrajnostjo in pogumom! Mi smo uničevali sovražnika! Naproti okolščinam in ne z močjo po številu, ampak umnostjo in brezprimerno hrabrostjo. Z udanostjo do naše stranke; do naše domovine in do sodruga Stalina! Mi smo uničili sovraga z našo edinostjo in organizacijo! Z silo našega neizmernega sovraštva, proti sovražnika, zločincev vseh vrst in za vse čase. Zmagovalci Sevastopola, so dodali časti in priznanje ruskemu orožju; časti in priznanje Rdeči Armadi in Rdeči mornarici. K slavnemu delu naših pradedov in očetov v bitkah za česma, Sinape in Očakov v prvi obrambi SevastoDola. mi smo doprinesli dela prvakov v tej junaški dobi, kateri pravimo — druga obramba Sevestopola. Tukaj je par epizod, katere ilustrirajo pogum; drznost; neustrašenost in hrabrost čampijonov Sevestopola — monarjev; Rdeče Armejcev; poveljnikov; političnih častnikov; delavcev ter žena iz junašgeia mesteca. Sovražnik je prebil črto na severu! Na tej točki je bila telefonska postaja, katero je upravljalo dekle—tele-fonistka. Dvanajst mornarjev je bilo tam nastanjenih. Okrog 60 sovražnikov z automatičnimi puškami z dve poljskimi topovi ter granatami, je prišlo do postaje. Ko jih je mornar ki je bil na straži zapazil, je začel streljati in je pobil 6 nemških vojakov. Ostali so se razkropili na vse strani in potem začeli obkroževati poslopje. Ko so ostali mornarji zaslišali strejanje* so pograbili puške in se pripravili na obrambo. Telefonistka pa ni zapustila "izmenjalne table" za telefonski spoj, niti za trenutek. Zvezala centralo z drugimi postajami ter javila: "Pustite naprej sledeče naznanilo: Nekaj Fritcev se je priplazilo skozi tukaj! Mi se bojujemo! šest je že pobitih — ležijo na tleh raztegnjeni ne daleč od tukaj kjer sem jaz"! Vse skozi glušeče grmenje eksplodirajočih granat in žvižganje krogel, telefonistka je nadaljevala svoje delo in objašnjavala podrobnosti boja dvanajstih monarjev proti 60 fašističnih vojakov z automatičnim puškami in lahkimi topovi. Od dveh popoldne do 11 ure zvečer, 12 mornarjev in telefonistka, so držali telefonsko postajo. Nemcem se je posrečilo piTvleči njihova dva topa skoro do vrat postaje, toda mornarji so vzeli na cilj vsakega, ki je skušal streljati žnjimi. V noči je bil pa poslan hitri čoln, da je odpeljal te hrgbre mlade ljudi, šele potem, ko so razstrelili telefonsko postajo. Junaško delo petih mornarjev nam priča dozdaj neslišano hrabrost, kateri so privezali ročne granate okoli svojega pasu in se vrgli pod fašistične tanke. Ta neprimerna hrabrost je bila občudovana po celem svetu! Polkovnik Doneč z peščico mož, je branil skladišče, ki je bilo obkroženo z okrog dvema stotnijama sovražnikov oboroženih z automatičnimi puškami, kateri so jih zaceli obsipovati z ročnimi granatami. Polkovnik Doneč, je ukazal svojim možem plavati na drugo stran, sam pa je izjavil, da ostane na tem mestu in da se bo boril do konca. Eden tehničar in nekoliko mornarjev se niso uda)! ukazu, ampak so ostali žnjim, ter se tako bojevali do zadnjega naboja. Nato so pa razstrelili skladišče. Da! Izgubili so živlenje — toda tudi napadalci so odšli v zrak ob istem-času! 4 Stotnik Aleksander, poveljnik obrambne baterije, je resnični junak naroda. Mesece je njegova baterija grmela proti sovražniku, kljub temu da je sovražnik odgovarjal z tisoči granat; tisoč bomb iz zraka itd. Njegova baterija je nekim čudodelnim naporom nadaljevala borbo. Večkrat so bili topovi zakopani ter zamešani v zcmijo. Mornarji so jih po krvavi in neprestani bitki, po noči spet izkopavali in postavili na trdno podlago. To se je ponav-Ijolo dan za dnevom. Njihova baterija je postala — prava smrt za sovražnika. Celo ko so bili obkoljeni, topničar-ji so rastrelili naprej topove in potem so pobiti. Umrli so junaške smrti! Stotnik šatski, poveljnik od enega morskega broda, je zopet in zopet udri v sovražne jarke s svoje automatič-no puško ter uničil stotine nemških in rumunskih vojakov. Stotine in tisoče takih zgodb bi se moglo pripovedovati iz času obleganja Sevastopola. Sevastopolski ostrostrelci, so pokazali celi Rdeči Armadi in Rdeči Mornarici, kako iztrebiti naciste, ki so s silo udrli v našo domovino Dosti od njih je pobilo 200 do 300 hitlerjevcev! Njihov pojav na bojni črti, je mrzlično segal v razcapane in drugače nemisleče na nič dobrega, krviločno srce nemških Fritcev. Težko je za mene imenovati posameznega junaka — ker vsi so bili junaki! Imena: General Navikov, stotnika Laskina, Bogdanov in Potapov, kateri so držali nazaj in zadali prve udarce Nemcem. Zatem: Taran; Gusarov; Znidolov; Garpeščenko ter poveljniki mornarskih polkov in brigad; pod-admiral Tadejev, kateri je delal kakor "Trojanec", da je stražil in održaval zvezo z brodovjem; naši neustrašeni morski sokoli, Jumašev in Naumov; mornariški poveljnik Burjak ; Jerošenko; ševčenko; Pavlen-ko; Fartušni; Ivanov; naši junaški Komesarji; Jeklakov; Mihajlov; Slevarev"; Uadkov; naši topničarji; Fine; Kiži; Radovski; Aleksander itd. Ti, in še stotine drugih imen bodo zapisana z zlatimi črkami v zgodovinski knjigi pa-triotične vojne. In v doglednem času bo njihovo delo v drugi obrambi Sevastopola vpleteno v — legende — in pesmi sovjetskega naroda in njegovih pesnikov. Eno ogromno količino dela, kateri je zahteval veliko napora in požrtvovalnosti, je naredil general-major Krilov; stotnik Titjurkov od Rdeče mornarice; tehtničar Paramonov in drugi. Ti so uporabili vso svojo energijo in znanje, za organiziranje obrambe Sevastopola. Disciplina, red in organizacija sevestopoljskih branilcev za času osem mesecev, ni imela primeru. * V najbolj hudem ognju, se nikdar niso obotavljali; nikoli niso dali prostora paniki ali zmešnjavi, ampak hrabro in pogumno so se bojevali za vsako ped, sovjetske zemlje. Sovjetski mornarji in Rdeče armejci. so sledili . svoje poveljnike in komisarje, skozi ogenj in vodo, kadar je klicala dolžnost. - Ponos in hrabrost naših poveljnikov in komisarjev, je navduševala Rdeče armejce in Rdeče mo larje v junaškem boju zoper krutega in dozdaj neprimernega sovražnika v zločinstvu in vničevanju. ( Se nadaljuje prihodnjič )