SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 22
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 17 de junio -17. junija 2004
JAVNO VPRAŠANJE PREDSEDNIKU VLADE ANTONU ROPU
ŽALNA PROSLAVA V BUENOS AIRESU
Spoštovani gospod predsednik vlade mag. Anton Rop!
V časopisu Žumal je novinar Dejan Steinbuch, 4. junija 2004, na 2. strani, v komentarju z naslovom Trojanska Alenka med drugim zapisal: ,,Še slabše bo, če bodo ljudje izvedeli za tale škandal: premier Rop se je minuli četrtek, skupaj s celotno prvo klopjo v Novem mestu na Krkini proslavi krohotal primitivnim što-som Matjaža Javšnika, ki je oponašal papeža in se delal norca iz njegove parkinso-nove bolezni. Že naslednji dan pa je v Vatikanu Janezu Pavlu poljubljal roke in ga spraševal po zdravju.
V Vatikanu pa niso neumni. Žal ali na srečo? V Sloveniji smo že bili priče norčevanja iz cerkvenih osebnosti v navzočnosti visokih političnih predstavnikov. Zdelo se je, da je bila prva izkušnja dovolj in da se bo kultura slovenskih političnih predstavnikov ljudstva spremenila. Če je res, kar je zapisal novinar Steinbuch, potem to lahko samo obžalujemo. Javne osebe so posebej izpostavljene in si morajo dovoliti tudi zabavo na lasten račun - glede tega je vse lepo in prav.
Norčevati se iz tujega državnika, katerega koli, ne samo papeža, pa presega vse meje dobrega okusa in seveda pove veliko o tistih, ki so bili protagonisti takšnega dejanja in onih, ki so se ob tem zabavali.
Na nekorekten odnos do katoliške Cerkve in njenih predstavnikov je opozorila že Komisija Pravičnost in mir pri SŠK, vendar
NSi zmagovalka volitev v Evropski parlament
Po začasnih delnih izidih glasovanja za volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament in po preštetih 459.029 glasov iz 99,97 odstotka volišč je največ glasov, 23,47 odstotka ali 101.688 dobila Nova Slovenija - NSi. Sledi ji skupna lista Drnovškova -Ropova LDS in DeSUS z 21,93 odstotka ali 95.001 glas, na tretjem pa je lista janševa SDS s 17,68 odstotka glasov ali 76.596. Za naslednico Partije ZLSD je volilo 61.388 volivk in volivcev ali 14,17 odstotka. Po neuradnih podatkih naj bi se tako v Evropski parlament iz Slovenije uvrstili poslanci le s štirih list od trinajstih, kolikor se jih je potegovalo za skupno sedem poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu.
Po dve poslanski mesti naj bi dobile tri liste, in sicer NSi, skupna lista LDS-DeSUS in lista SDS, eno mesto pa ZLSD. Po neuradnih podatkih so možni izvoljeni poslanci Alojz Peterle in Ljudmila Novak (oba NSJ), Jelko Kacin in Mojca Drčar-Murko (oba lista LDS in DeSUS); Mihael Brejc in D Romana Jordan Cizelj (oba
SDS) in Borut Pahor (ZLSD). Slednjemu so mesto v 732-članskem Evropskem parlamentu volivke in volivci zagotovili s preferenčnimi glasovi.
Ostale liste v Evropskem parlamentu naj ne bi imele svojega predstavnika. Omenjenim štirim listam, ki naj bi imele svoje poslance, po številu prejetih glasov sledi Po-
dobnikova SLS, ki jo je volilo 8,44 odstotka volivk in volivcev, Jelinčičevi SNS je svoj glas zaupalo 5,04 odstotka volivcev, Slovenija je naša (SJN) je prejela 4,13 odstotka, lista strank SMS in Zeleni 2,29 odstotka, Glas žensk Slovenije (GŽS) 1,2 odstotka, Stranka ekoloških gibanj (SEG) 0,59 odstotka,
Nad. na 4. str.
Volitve v Argentini
Po sporočilu predsednice volilne komisije v Argentini dr. Marjane Poznič Mazieres so volitve na konzularnem predstavništvu v nedeljo, 13. t.. m. mirno potekale. Končni rezultati so naslednji:
Po glasovanju in po pošti so na veleposlaništvu dobili in prešteli 622 glasovnic, od katerih je bila ena neveljavna.
Po strankah pa je izid:
Nova Slovenija, Nsi, 513 glasov ali 82%
Slov. demokratska stranka SDS (Janša) 84 glasov - 13,5 % Slov. ljudska stranka SLS 10 glasov - 1,6 %
Liberalni demokrati LDS - Desuss 5 glasov - 0,80 %
Stranka ekoloških gibanj Slov. 3 glasove
Združena lista ZLSD 2 glasova
Slovenska nacionalna stranka SNS 2 glasova
'Slovenija je naša' 1 glas
Demokratska stranka Slovenije DSS 1 glas
Nekateri volilci so poslali svoje glasove naravnost po pošti Volilni komisiji Slovenije in tukaj niso všteti.
Dan spomina in pričevanja
so predstavniki države in drugih institucij menili, da je mnenje katoliške Cerkve neutemeljeno in pretirano. Če se je to, o čemer piše novinar, res dogajalo, se zaskrbljenost Komisije Pravičnost in mir glede nestrpnosti katoliške Cerkve na Slovenskem v družbi samo potrjuje.
Gospod predsednik vlade, upamo, da imate boljšo razlago tega dogodka, kot je opisana v omenjenem komentarju. Zato vas prosimo, da pojasnite, kaj se je v resnici zgodilo ali pa se javno opravičite, ker ste kot predsednik Vlade Republike Slovenije prisostvovali sramotenju človeka, ki mu celoten svet izkazuje spoštovanje. Norčevanje iz bolezni in starosti je nečloveško, nekulturno in primitivno, še posebej, ko gre za človeka, ki je velika moralna avtoriteta v svetu in je glede tega popolnoma nemočen.
Kot odgovorni za stike z javnostjo katoliške Cerkve na Slovenskem obžalujemo, da moramo na ta način razčiščevati problem, ki ima in bo imel diplomatske posledice za Republiko Slovenijo. V upanju, da boste pred slovensko javnostjo storili vse, da se Vam in vladi Republike Slovenije ter stranki, ki jo vodite, povrne ugled, vas lepo pozdravljamo.
dr. Andrej Saje, generalni tajnik in tiskovni predstavnik SŠK, dr. Drago K. Ocvirk, mag. Božo Rustja in dr. Ivan J. Štuhec, člani tajništva Poslano apostolskemu nunciju v RS, slovenskim škofom in medijem.
Povezanost med nami in našimi padlimi domobranci in drugimi, pobitimi med komunistično revolucijo in po njej, je gotovo tista trdna vez, ki nam daje možnost skoraj že šestdesetletnega vztrajanja pri njihovih idejah. Z njimi se čutimo povezane ter čutimo nujnost, da živimo iz njihovih žrtev. .
To povezanost izražamo leto za letom na naših spominskih proslavah. To niso več trenutki solza, ampak spomin na njih žrtve, ki nam dajo rasti naprej.
Taka spominska proslava je bila tudi letošnja v Buenos Airesu v nedeljo, 6. junija in jo je priredilo naše krovno društvo Zedinjena Slovenija. Kot vsako leto smo se zbrali v Slovenski hiši. Spomin se je pričel v cerkvi Marije Pomagaj z mašo, ki jo je daroval delegat prelat dr. Jure Rode, skupaj s poddelegatom dr. Alojzijem Kukovico DJ, msgr. Mirkom Gogalo in župnikom Tonetom Bidovcem. Cerkev je. bila polna, tako da je veliko vernikov prisostvovalo maši na dvorišču.
Pri mašnem nagovoru je msgr. Rode navezoval stike med binkoštno nedeljo in našim spominskim dnevom. Med mašo je pel zbor iz San Martina pod vodstvom Lučke Marinček Kastelic, pri orglah pa je sodelovala Anka Savelli Gaser.
Po končani maši smo se zgrnili okoli spomenika na dvorišču, ki ga je izdelal pok. kipar France Ahčin. Najprej smo zapeli vsi skupaj pesem "Mi legijonarji, mi domobranci", nato pa so tja predstavniki skupnosti položili pred spomenik velik slovenski šopek rdečih rož. Bili so to predsednik ZS Alojzij Rezelj, najvišji po činu živeči domobranski oficir podpolkovnik Emil Cof, ter zastopnika borčevskih združenj Slavko Urbančič in France Oblak. Za tem je Franci Žnidar zatrobil žalne zvoke iz trobente borcem v spomin in počastitev.
Prelat dr. Jure Rode je z drugimi duhovniki opravil molitve za pokojne, katerim so prisotni pobožno sledili in goreče odgovarjali. Ob koncu pa je vsa zbrana množica zapela pesem "Oče, mati", ki najbolje ponazarja cilje naše borbe med komunistično revolucijo.
Drugi del spominske proslave je potekal v veliki dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana. Najprej je naslovil spominski govor na rojake univ. prof. dr. Andrej Fink. Njegove globoke misli smo priobčili v prejšnji številki našega lista.
Sledil je odrski prikaz „Križev
pot naših mučencev", ki ga je pripravil dr. Stefan Godec z mladimi recitatorji Marjan-ko Ayerbe Rant, Nevenko Godec Zupanc, Veroniko Godec, Jožetom Oblakom in Martinom Sušnikom. Ti so recitirali-molili besedilo, ki so ga pred leti sestavili v Sloveniji ob postajah križevega pota v Kočevskem Rogu, ki ga je izdelal Stane Jarm. Spremljali smo posamezne dogodke poti Jezusa do Golgote in kot vzporedno primerjavo naših mučencev od Vetrinja do množičnih grobišč v Sloveniji. Ob vsaki postaji je v scenski prostor, ki je simbolično ponazarjal gozd v Rogu, projicirala po ena slika Jarmovega križevega pota. Postaje je Jarm izrezal iz lesa kočevskih dreves in so bile leta 1998 razporejene od Kočevja do jame pod Krenom. A ta križev pot ni imel štirinajst postaj. Dodana je bila še ena, zadnja, Vstajenje, tako da se je ves prikaz končal z Alelujo. Tako se je tragično občutje roškega poboja končalo zmagoslavno, polno upanja za prihodnost. Odrski prikaz sam je bil izredno lep, globoko doživet in do dna duše segajoč, ko so recitatorji od postaje do postaje stopali v tihi molitvi in po vsaki postaji klicali v temo dvorane: „Odpusti!".
Naj še omenimo, da je scenski prostor zamislil in izdelal Tone Oblak s sodelavci. Bila je ena najlepših scen, kar smo jih zadnja leta videli na naših proslavah. Za luči in zvok je poskrbel Aleks Šuc s sodelavci, režiral je ves prikaz dr. Štefan Godec. Umetniško dognan spominski list, ki ga je dobil vsak obiskovalec, pa je zamislila Irena Žužek in pri tem prav tako uporabila
	motiv kočevskega križevega pota.
ROP SE JE SMEJAL PAPEŽU		OBSODBA BERNIKA 	2 JE BILA RAZVELJAVLJENA	4
OBLETNICA V SAN MARTINU	SESTRI DOLINARJEVI 3 RAZSTAVLJATA V SLOVENIJI 4
Rop se je smejal parodiji na papeža
IZ ŽIVLJENJA
Člani Slovenske škofovske konference (SŠK) so na predsednika vlade Antona Ropa naslovili javno vprašanje, v katerem ga prosijo za pojasnilo glede navedb v časopisu Žurnal, da naj bi se na proslavi le dan pred Ropovim obiskom papeža Janeza Pavla II. v Vatikanu, „premier skupaj s celotno prvo klopjo krohotal primitivnim štosom Matjaža Javšnika, ki je oponašal papeža in se delal norca iz njegove Parkinsonove bolezni". Besedilo navajamo v uvodniku. Ob navedbah v omenjenem časopisu člani tajništva SŠK Drago K. Ocvirk, Božo Rustja in Ivan J. Štuhec ter generalni tajnik in tiskovni predstavnik SŠK Andrej Saje premiera Ropa prosijo za pojasnilo o tem, kaj se je v resnici zgodilo, sicer pa naj se Rop javno opraviči, če je kot predsednik vlade „prisostvoval sramotenju človeka, ki mu celoten svet izkazuje spoštovanje"..
Na nekorekten odnos do katoliške Cerkve in njenih predstavnikov je sicer opozorila že Komisija pravičnost in mir pri SŠK, vendar so predstavniki države in drugih institucij presodili, da je mnenje katoliške Cerkve neutemeljeno in pretirano, so še zapisali v javnem pozivu. „Če se je to, o čemer piše ča-
sopis Žurnal, res dogajalo, se zaskrbljenost Komisije pravičnost in mir glede nestrpnosti do katoliške Cerkve na Slovenskem v družbi samo potrjuje," so še prepričani v SŠK.
V Šloveniji smo že bili priče norčevanja iz cerkvenih osebnosti v navzočnosti visokih političnih predstavnikov, vendar pa se je zdelo, da je bila prva izkušnja dovolj in da se bo kultura slovenskih političnih predstavnikov ljudstva spremenila, menijo v SŠK. „Če je res, kar je zapisano v Žurnalu, potem to lahko samo obžalujemo." „Javne osebe so posebej izpostavljene in si morajo dovoliti tudi zabavo na lasten račun - glede tega je vse lepo in prav," pišejo člani tajništva SŠK. Norčevati se iz tujega državnika, katerega koli, ne samo papeža, pa po njihovem prepričanju presega vse meje dobrega okusa.
V uradu predsednika vlade so se odzvali na javno vprašanje oz. zahtevo članov tajništva Slovenske škofovske konference (SŠK), naj premier Rop pojasni, ali navedbe v časopisu Žurnal držijo. Kot je zapisano v odgovoru, poslanem tudi apostolskemu nunciju v Sloveniji Santosu Abril y Castellu ter
vsem slovenskim škofom, zavračajo kakršnekoli povezave z dogodkom, ki je moralno nesprejemljiv.
V njem izražajo presenečenje nad javnim vprašanjem premieru Ropu o tem, ali pisanje v Žurnalu drži. Tudi zato, „ker se je predsednik vlade tako kot verjetno večina prisotnih ob nepredvideni vsebini programske točke počutil neprijetno". V javnem odgovoru SŠK opozarjajo, da je neprimerno predsednika vlade „na takšen način implicitno obtoževati na račun drugih ljudi, še zlasti, ko gre za ugledne državnike in visoke cerkvene dostojanstvenike".
Pri tem opozarjamo, da se je pred nekaj leti zgodilo nekaj podobnega, ko je predsednik slovenske države Milan Kučan peljal svojega hrvaškega gosta tudi k neki taki predstavi, kjer sta se oba krohotala na seksualno, nespodobno in vulgarno besedo, s katero je igralec „počastil" ljubljanskega nadškofa dr. Rodeta. Tak način obnašanja zgleda je navada balkanskih in komunističnih voditeljev, ki o vljudnosti in obnašanju nimajo najmanjšega pojma, tudi sedaj po tolikih letih propada kom-nistične diktature. Kar se je Janezek naučil, to Janez zna!
TONE MIZERIT
Nastopi komisarja Potočnika
Po oceni predsednika opozicijske SDS Janeza Janše gre pri nastopih evropskega komisarja za širitev Janeza Potočnika na predvolilnih shodih največje vladne stranke LDS za „politično korupcijo". Janša je svojo oceno utemeljil z besedami, da „gre za nekoga, ki se je prodajal kot nestrankarski, ko je prišel na svojo sedanjo funkcijo, pa zdaj tistim, ki so ga tja imenovali, to vrača s političnimi uslugami v času predvolilne kampanje". Pred imenovanjem na sedanji položaj je bil Potočnik minister za evropske zadeve v vladi Antona Ropa.
"Tega od Potočnika nismo pričakovali. Verjeli smo, da je bolj verodostojen," je še dejal prvak SDS Janša. Ob tem je še dodal, da so Potočnika tudi v SDS vabili na njihov svet, in sicer za predstavitev nekaterih zadev v zvezi s samimi pogajanji za vstop Slovenije v EZ, kar pa je Potočnik po navedbah Janše zavrnil.
Presenečenje nad zadnjimi dejanji komisarja Potočnika, ki se je v ponedeljek udeležil javne tribune LDS pred volitvami v Evropski parlament, so izrazili tudi v opozicijski SNS. Kot je v ponedeljkovi izjavi za javnost poudaril poslanec SNS Šašo Peče, „je nedopustno za mednarodno kredibilnost Slovenije, predvsem pa podcenjujoče do državljank in državljanov," da se najvišji predstavnik države v evropskih institucijah „politično prodaja" na domačih strankarskih shodih. Kot je še opozoril Peče, je naloga evropskih komisarjev „ustvarjanje evropske politike, ki se izkazuje v politiki širine".
Tudi zato je po Pečetovem mnenju predsednik Evropske komisije Romano Prodi ob imenovanju komisarjev iz novih članic Evropske zveze „posebej poudaril zahtevo, da novi komisarji iz svojega dela izpuščajo navodila svojih političnih central".
Hrvaški ribiči protestirajo
Odbor stalnih predstavnikov držav članic Evropske unije (coreper) je na zasedanju v Bruslju podprl zahtevo Slovenije, da se dogovor o hrvaški ekološko ribolovni coni v Jadranu, po katerem se ta za članice povezave ne bo izvajala, dokler Slovenija, Italija in Hrvaška ne bodo sklenile skupnega dogovora, potrdi tudi na najvišji ravni, to je na vrhunskem zasedanju voditeljev EU 17. in 18. junija v Bruslju.
"Vsa slovenska stališča so bila sprejeta in s tem bo tudi na ravni EU potrjen dogovor treh državnih sekretarjev, da cona ne bo veljala do skupnega dogovora," je dejal državni sekretar Logar, ki se zasedanja udeležil.
Sledeč odločitvi bo tako zapisano, da Evropski svet sprejema dogovor državnih sekretarjev Slovenije, Italije in Hrvaške, sklenjen na sestanku v Bruslju 4. junija letos.
Gre za tisti del zaključkov, v katerih naj bi vrh Hrvaški skladno z načrti podelil status kandidatke za članstvo in ji prižgal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z EU v začetku leta 2005.
Hrvaška je sporno cono v Jadranu enostransko razglasila lani, izvajati pa naj bi jo začela oktobra letos. Čeprav je po njeni razglasitvi začela pogovore s Slovenijo in Italijo, ki sta enostranskemu ukrepu nasprotovali, ti niso vodili k premikom vse do prejšnjega tedna. V luči obetajoče se kandidature in začetka pogajanj pa je hrvaški sabor pred tednom
V SPOMIN VETRINJSKEMU MOJZESU
S tem naslovom se je spomnil dr. Mate Resman zdravnika dr. Valentina Meršola, voditelja civilnega taborišča v Vetrinju, ki je s svojim odločnim nastopom dosegel, da zavezniške okupacijske sile leta 1945 niso izročile več kot šest tisoč mož in žena, deklet in fantov ter otrok komunističnim krvnikom.
Spomin na tega velmoža je potekal v Škofovih zavodih v Šentvidu, kjer je dr. Meršol študiral in bil v prvi maturantski generaciji leta 1913. V soboto, 5.junija, je potekala slovesnost, ki so se je poleg številne publike udeležili tudi okoli štirideset rojakov iz Kanade in ZDA s sinom pok. dr. Tinetom Meršolom na čelu.
Kot slavnostni govornik je bil prisoten tudi John Cor-sellis, ki je leta 1945 bil predstavnik Rdečega križa v Vetrinju in je tam spoznal dr. Meršola. V svojem govoru v slovenščini (!) je povezal svoje spomine nanj, na njegove izredne organizacijske zmožnosti in na nekatere njegove vrline, med kate-
re je na prvo mesto postavil poštenost.
Dr. Mate Resman pa je orisal življenjsko pot dr. Valentina Meršola, njegovo študijsko pot, ki bi že sama po sebi bila vredna kakega noveliranega opisa.
Po odkritju kipa (odkril ga je sin dr. Tine Meršol), je sledil blagoslov kipa, ki ga je izdelal kipar Drago Tršar. Blagoslov je opravil škof Andrej Glavan. Vso prireditev so popestrili glasbeni vložki komorne skupine zbora Megaron in študent violinist.
Iz majhnega prostora, kjer kip stoji in v katerem se je kar trlo rojakov, ki so hoteli s tem izpričati svoj hvaležni spomin človeku, ki je rešil skoraj gotove smrti njih same ali pa njihove starše ali druge drage, smo se preselili v sprejemno halo zavoda, kjer je še dolgo potekal razgovor. Videli smo veliko preseljenih rojakov v Slovenijo, pa tudi marsikaterega obiskovalca iz Argentine, ki se trenutno mudi na obisku Slovenije.
GB
dni izvajanje cone za članice EU odložil, dokler Zagreb z Evropsko skupnostjo ne sklene sporazuma o ribištvu.
Ribiči iz Umaga, Novigrada in Savudrije so s protestom, ki ga je organiziral sindikat hrvaških ribičev, izrazili ogorčenje zaradi preložitve izvajanja zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) na Jadranu. Ribiči so na kakih 40 barkah, na katere so izobesili napise, kot so „Slovenija - tumor Hrvaške", „Začnimo imeti radi Hrvaško" in „V Evropo da, vendar ne s spuščenimi hlačami", krožili po umaškem pristanišču, nato odpluli proti odprtemu morju, se vrnili in pristali v pristanišču, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Ribiči pravijo, da je Hrvaška podlegla pritiskom Slovencev, čeprav niso dejavnik v odločanju. „Vseeno nas izsiljujejo, čeprav nimajo izhoda v mednarodne vode in ni jasno, kaj sploh zahtevajo," je dodal. „Zato pa imajo sposobne politike, ki še od vlade Ivice Račana in zdaj Iva Sanaderja držijo v šahu naše politike, vendar ne vemo, s kakšnimi argumenti. Kakšna vlada je to, ki osem mesecev po zahtevi za razglasitev gospodarskega pasu v saboru obrne ploščo in odloži izvajanje ekološko-ribolovne cone. Takšna vlada nima nobene verodostojnosti pri hrvaških državljanih."
Večkrat se opazovalci sprašujejo, če se igralci argentinske tragikomedije zavedajo, kako nevaren je položaj, v katerem uprizarjajo spopade na robu prepada.
Neskončna vojna. Precej dni je zavzemal prva mesta v časopisju in tudi televizijskih programih spopad med predsednikom in guvernerjem province Buenos Aires. To ni prvič in seveda ne bo zadnjič. Način in razplet pa je vedno isti. Običajno Felipe Sola zahteva od zvezne vlade fonde za normalno delovanje pro-vincijske uprave, Kirchner pa denar zadržuje in trdi, da ti spopadi ogrožajo mirno vladanje in postavljajo možnost vladanja (goberna-bilidad) v težak položaj.
Za kaj gre? Če hočemo odgovoriti v številkah, je stvar zelo enostavna. Sola zahteva 1.160 milijonov pesov. Za polovico te vsote trdi, da mu je država dolžna, druga polovica pa naj bi bili dodatni fondi, ki jih provinca zahteva kot delež skupnih davkov. Vendar cilj spopada presega to številko in tudi presega sedanji spor. Gre za vprašanje, kako se skupni davčni fond razdeli in kako se bo delil v prihodnje.
Različni davki. Da bomo bolje razumeli položaj povejmo, da ubogi državljani plačujejo različne davke. Province pobirajo svoje, država pa tudi svoje. Od državnih davkov, pa gre del v nek skupni fond (impues-tos coparticipables), katerega potem razdelijo po sledečem kriteriju: 42,43% pridrži zvezna vlada, 57,66% pa vlada razdeli med province. Za to pa je potreben poseben zakon, katerega Mednarodni denarni sklad (FMI) že dolgo zahteva, vlada je obljubila njegovo potrditev, a o njem ni še duha ne sluha. In ga tudi ne bo, če ne pride med vsemi do sporazuma, ker zakon mora biti soglasen. In Sola je že dejal, da če ne ugodijo njegovim zahtevam, on zakona ne potrdi.
Politični odmevi. Vsak igra svojo vlogo. Kirchner je dosegel doslej nemišljeno soglasje sicer nasprotnih mu guvernerjev. Kar vrstili so se v vladni palači in mu izrekali zaslombo v boju z buenosaireškim guvernerjem. Razlog je enostaven: bojijo se, da če Buenos Aires dobi več, bo njim pripadalo manj. Sola pa zahteva, naj dodatne fonde država primakne iz svojih 42,43 procentov. Vendar glavno politično ozadje te vojske je podpora, ki jo je bivši predsednik in vodja mogočnega buenosaireškega pero-nizma izrazil guvernerju. Duhalde je bil na obisku v Kanadi in od tam ukazal svoji četi, naj guvernerja absolutni zaslanja.
Kaj hoče Sola. Zakaj se guverner tako zavzema za dodatne fonde? Najbolj direkten odgovor je, da denar pomeni oblast - tudi politič-
no. A to pot je vzrok nekoliko bolj direkten: provincij-ska uprava skoraj stoji, pretresena od raznih stavk sindikatov uslužbencev, od uradnikov do učiteljev. Državna vlada je namreč svojih uradnikom vsaj delno povišala plače, provinca pa tega ni zmožna. Če hoče na svojem ozemlju mir in tudi da doseže lastne politične ambicije v prihodnosti, mora Sola nujno vnesti mir in normalen razvoj dela javne uprave in zato potrebuje dodatnih fondov.
Premirje v viharju. Kirchner in Sola sta se potem sešla, se nasmejana fotografirala in zatrdila, da bosta v miru skupno poiskala najboljšo rešitev. To je bistveno potrebno, ker FMI pritiska, naj se izglasuje zakon davčne soudeležbe in ker v tuji kapital beži v političnem nemiru. Nujno pa je potrebno soglasje tudi za normalen razvoj v dela parlamentu. Vlada se je že spotaknila v svojem namenu, da pošlje oborožene oddelke v Haiti. Prvo glasovanje v poslanski zbornici je propadlo tudi zaradi odsotnosti številnih duhaldis-tičnih poslancev. Ko se je Duhalde vrnil iz Kanade, je ostal tiho. vendar bo prej ali slej nujno, da se sestane s predsednikom in začrtata neko skupno pot. Vsako kraljestvo propade, če je razdeljeno.
Politični premiki. Ni treba še posebej poudariti, da je ta prepir v peronizmu naletel na hude kritike vse opozicije. Pojavili pa so se še drugi za vlado nevarni znaki. Na posebnih volitvah v Cordobskem mestu Rio Cuarto je za župana zmagal radikalni kandidat. Vemo, da ena lastovka še ne naredi pomladi, a rdeča luč se je prižgala v vladni palači. Da se napetost stopnjuje, so nastale nove težave med pristaši Kirchnerja in vodstvo avtonomnega mesta Buenos Aires. Predsednik sam sumi, da mestni vodja Ibarra išče ponovne stike z Eliso Carrio, ki predstavlja hudo levo opozicijo in zadnje čase pridobiva na moči. Res pa je tudi, da v predsednikovem krogu iščejo način, kako bi svoje ljudi postavili na vodilna mesta kandidatne liste za prihodnje parlamentarne volitve. Ibarra se čuti ogroženega in išče novih alternativ. Da pa je vse to mogoče, velika krivda pripada desnici, ker ne najde ne skupnih kandidatov, še manj skupnega programa in jasnih ciljev. Macri in Lopez Murphy sta daleč vsaksebi, Patricia Bullrich zavzema vlogo neodvisne ostrostrelke, Gustavo Beliz pa je kot minister za pravosodje predan vladi in temu čudnemu peronizmu. Da je mera zmešnjave polna, menemisti napovedujejo nov pohod na stranko in Menem trdi, da se bo vrnil na oblast najkasneje leta 2007.
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN MARTIN
Obletnica v venčanem maju
Kot vsako leto že 44 let nas je srečal mesec maj ob novi obletnici ustanovitve našega preljubega doma v San Martinu Srečanje je potekalo ob geslu ,,Spet druži nas venčani maj". Čeprav nas je venčal z jesenskimi listi, mrazom in dežjem, smo v naših srcih čutili toplo slovensko pomlad ob novi obletnici rojstva doma, ki že toliko let povezuje naše krajevne družine.
Pričela se je nedelja z zahvalno sv. mašo, z lepo skupino ministrantov in slovenskih in argentinskih narodnih noš, ter z obema zastavama, ki sta nas spremljali na celodnevni prireditvi. Maševal je naš dušni pastir prelat dr. Jure Rode, ki se je zahvalil s prijetnimi besedami vsem članom doma za trud in delo v tej slovenski skupnosti v San Martinu. Petje Slovenskega pevskega zbora iz San Martina pod vodstvom Lučke Kastelic je povzdignilo praznik Gospodovega vnebohoda.
Po sv. maši nas je mraz hitro združil pri okrepčilni kavici in čaju ter pri toplem pogovoru.
Točno ob določeni uri se je pričela akademija pod vodstvom kont. Jožeta Rupnika in ob zvoku argentinske in slovenske himne. S prisrčnimi besedami sta nas pozdravila predsednik doma inž. Toni Kastelic ter predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj.
Inž. Tone Podržaj je v slavnostnem govoru spletel štiri vence in jih poklonil Mariji, Sloveniji, Argentini in Slovenskemu domu.
Kulturni program, ki ga je priredila Vera Breznikar Podržaj, je bil posvečen naši Materi božji Mariji Pomagaj, ki je naše ljudstvo vodila po svetu do Argentine. Tako se je začelo s potrkavanjem zvonov, medtem, ko je pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic zapel: Spet kliče nas venčani maj, Krasni majnik že razliva, O svetli sončni sij, Dajte srebrni don, Dan že zapira oči, Marija z Brezij, tvoja slika.
Otroci šole škofa Gregorija Rožmana so recitirali pesem Gregorija Malija: Šmarnični oltar in zapeli njegovo Prelepe cvetke trgamo. Zapeli so tudi pesem „Varuh" (A. Mežka); „Pogled povzdigujem proti nebu, odkoder prihaja moja pomoč...". Sledila jim je mladina, mladci in mladenke s kitarami, ki so zapeli ,,Marija, ti Mati Božja".
Monika Zupanc Filipič s svojo hčerkico Martino je v imenu vseh mater poklonila pesem „Vzor naših mater" (Elizabeta Kremžar) in slovenski šopek pred znamenjem Marije Pomagaj in Lujanske Marije. Martin Jerman in Lucijana Dimnik sta podarila naši Priprošnjici nekaj kitic deklamacije dr. Tineta Debeljaka: ,,Lujanski romar".
Svečano smo sprejeli podobo Marije Pomagaj in prisluhnili molitvi papeža Janeza Pavla II. „Prošnja za Evropo", ki jo je prebral dr.Viktor Leber.
Po programu smo se združili ob dobrem kosilu, ki ga je pripravila ZSMŽ pod vodstvom Marjete Smersu Boltežar.
Tako so ure potekale ob dolgem in živahnem pogovoru z znanci in prijatelji.
57. občni zbor društva Zedinjena Slovenija
Nadaljujemo z objavo poročil, ki so bila podana na 57. občnem zboru društva Zedinjena Slovenija.
Poročilo referata za zgodovino
Odkar obstaja društvo Zedinjena Slovenija (in še prej Društvo Slovencev), je vedno hranilo svoj arhiv. Prav tako založba Svobodna Slovenija s tednikom, zborniki-koledarji in knjigami. Ko je založba Svobodna Slovenija prešla v last društva ZS, je tudi prešel njen arhiv. Tako se je nabralo veliko materiala, ki ga je bilo treba urediti in klasificirati. Društvo je v ta namen zaprosilo podporo Republike Slovenije in jo prejelo. Podpisani sem bil naprošen, da uredim korespondenco Miloša Stareta. Končal sem z delom meseca marca.
Poleg pisem sem uredil tudi razni pisan in tiskan material, ki je bil pomešan med korespondenco ali posebej hranjen. Predvsem originali člankov, ki so bili objavljeni v tedniku Svobodna Slovenija ali v Zbornikih-koledarjih. Ti
PRISTAVA - CASTELAR
Nov odbor Zveze
Na državni praznik, 25. maja se je vršilo srečanje krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena, na katerem smo obravnavale potrebo po novem odboru. Dosedanji odbor, kateremu je predsedovala Kristina Jerovšek, je deloval že dolgo let neprenehoma, za kar si je zaslužil zelo potrebne počitnice. Predsednica je najprej opravila splošen pregled delovanja- ženske zveze in spomnila posebno mlajše na glavna gibala ustanove. Posebne omembe je vredna pomoč osamelim, bolnikom in pomoči potrebnim rojakom. Spomnila se je bivših odbornic, nekaterih že pokojnih, ki so bile aktivne sodelavke Pristave.
Zatrdila je, da so bile naše matere in žene vedno tam, kjer je bila potreba. Nato je prešla na glavno točko srečanja in izrazila veliko zadovoljstvo, ker je našla odziv pri mlajših generacijah mater in žena. Tako je nastal nov odbor, ki je sestavljen takole: Marta Križ Golob, predsednica; Monika Češarek Kenda, podpredsednica; Ana M. Klanjšček Hren, tajnica; Veronika Zurc, blagajničarka; Lučka Češarek Selan, gospodinja; ter Metka Gaser Kopač, za socialno pomoč.
Nova predsednica se je zahvalila bivšemu odboru in prosila, naj nam še naprej stojijo ob strani z nasveti.
AMKH
Odbor Doma se prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri izvedbi praznovanja. Hvaležni smo tudi Tončiju Pavliču za sceno in Janezu Filipiču za pripravo luči in zvoka in Magdi Zupanc Petkovšek.
Upamo, da nas bo Marija še dolgo let družila ob vsakem venčanem maju in na nas razlivala svoj blagoslov.
članki so urejeni kronološko: o razmerah pred 2. svetovno vojno, med vojno in revolucijo, doba begunskih taborišč z vračanjem in pričevanji, Slovenija po vojni, slovenska politična emigracija v Argentini in po svetu, problemi slov. manjšin na Koroškem in Primorskem. Vendar nisem preverjal, če so bili objavljeni in kje.
Posebej je shranjen material, predviden za objavo v Biografskem leksikonu, ki pa potem ni izšel. Zbiral se je med leti 1954-1957. Naštel sem življenjepise 83 oseb, večinoma so avtobiografije. Nekatere so edinstvene, še ne objavljene. N. primer življenjepis in delovanje gen. Leona Rupnika, ki ga je posredovala njegova žena Olga Romanov Zubržickaja.
Posebej sem uredil in shranil arhiv zgodovinske SLS in Narodnega odbora (za Slovenijo). V ločenih škatlah so arhivi slovenskega oddelka Ukrajinske univerze sv. Klementa s sedežem v Rimu, rokopisi Vinka Brumna in arhiv ZSPB-Tabor, kolikor ga je hranil pokojni Tone Šušteršič.
Ne vem, če je bilo kdaj javno povedano, da ZS hrani originalne spiske beguncev v taboriščih, ki bi se radi preselili v Argentino. To so zvežčiči po 500 oseb, katere je podpisal med drugimi dr. Miha Krek. Vsi, ki so na teh spiskih, končno niso šli v Argentino. Tisti pa, ki so, so posebej na ladijskih spiskih, po abecednem redu, po družinah oz. samskih. Posebej je hranjena kartoteka vseh, ki so prišli v Argentino. Lahko rečem, da so popisani (skoraj) vsi rojaki, ki so po vojni prišli v Argentino.
Društvo ZS hrani tudi pričevanja rojakov v begunskih taboriščih in nekaj taboriščnega tiska (knjige, brošure, revije).
Namen društva je imeti celoten arhiv vseh slovenskih publikacij povojne emigracije v Argentini. Ta se počasi dopolnjuje. Začel se je zbirati tudi tako imenovani mali ali drobni tisk: programi gledaliških iger, koncertov, slovenskih dni, domobranskih proslav in drugih prireditev. Mimogrede, prosimo rojake, ki tudi hranijo take tiskovine, da jih darujejo društvu ZS, ki bo vse to uredilo in ohranilo.
Veliko je gradiva, ki čaka na zgodovinarje in raziskovalce.
arh. Jure Vombergar
Blaganiško poročilo
Poročilo za poslovno dobo, zaključeno 31. decembra 2003 z bilanco št. 57.
Podam v pesih argentinske valute le uradni izkaz dohodkov in izdatkov, ki je sledeči:
Dohodki: članarina 5.198; naročnina 52.771; prispevki 47.904,25: šolski dohodki 1.406; oglasi 13.841; razni dohodki 2,50. Skupaj dohodkov: 121.122,75 pesov.
Izdatki: upravni stroški 114.149,80; odpisi 9.395,40; prireditve 3.727,25; reklame 495; posmrtnine 280. Skupaj izdatkov 128.047,45 pesov.
Finančni prebitek 2.037,24 pesov. Primanjkljaj (prebitek) leta: -4.887,46 pesov.
Celoten povzetek bilance je na razpolago. Končni izid je primanjkljaj 4.887,46 pesov, ki se v glavnem krije z v naprej plačano članarino in naročnino.
Zahvala naj gre vsem članom, naročnikom in dobrotnikom, ki so pripomogli, da smo v teh težkih okoliščinah prebrodili leto in da še z zaupanjem gledamo naprej.
Alenka Jenko Godec
PO POTI INKOV NA MACHUPICCHU
FRANCI MARKEŽ _ (3)
Vodič, mlad in dinamičen fant, je zbral našo skupino, 14 ali 15 nas je bilo, in nam predstavil kuharja in nosače. Ti so se ponudili, da nam za majhno plačilo nosijo naše nahrbtnike. Star hribolazec kot sem, sem se malo obotavljal, zdelo se mi je to podčastno. Po par urah hoje sem pa uvidel, da sem se prav odločil, ko sem nahrbtnik oddal.
Šli smo po visečem mostu čez reko Urubamba in prečkali malo ravnino. Ko smo prišli do ličnega travnika, nas je že čakalo kosilo. Tako hitro?, a ura je bila že precej čez poldne. Okusno enolončnico smo hitro pojedli, sadje smo pa delili s simpatično kravico, ki smo ji zasedli pašnik. Med kosilom smo si ogledovali jako strmi breg, ki se je dvigal pred nami in ozko stezico, ki se ni dosti vila po njem, ampak je šla skoro naravnost gor. Po njej so marširali domačini, turisti in čez mero obremenjeni nosači. Bolj pozorno sem si jih ogledal: temne polti, značilni inkovski profil, suhi in žilavi, majhne postave, nekateri kar v opankah,- so tovorili velikanske punklje, nič kaj posebno prirejene za tovorjenje. Nekateri so bili povrhu obloženi še z zložljivimi stoli in mizami, za turiste
višje klase. Če so imeli ravno prosto kakšno roko, so nosili škatlo z jajci ali radio aparate. (Enkrat sem na počivališču hotel dvigniti en tak punkelj. Čeprav nisem ravno šibek, mi ni uspelo... - Potem so pa Arijci govorili o nad-človeku). Tiste čase vse to za 5 dolarjev na dan. Pa še veseli so bili, da so to delo dobili.
Ko je strmi klanec ostal za nami, se je pot bolj položno dvigala navkreber. Šli smo mimo malega naselja, kjer so nam domačini ponujali svoje skromne izdelke in pridelke.
Pokusil sem čičo - koruzno žganje, njihovo značilno pijačo. Nosači so si dodatno opomogli z domačo hrano - eno- ■ lončnico, Čiča jim je bolje tekla kot meni.
Opazil sem, da pri vseh hišah hranijo suhe koruzne steble in liste, ne vem, če za kurjavo ali kot krmo za redko živino.
Pot nas je peljala naprej čez rečico Cusicha-ca, od blizu smo si ogledali trdnjavo ali posto-
janko Wilkaraccay, spodaj ob reki pa ostanke naselja Patallacta s terasami za obdelovanje. Točno se je razlikovalo, v katerem delu so živeli bogataši in v katerem delavno ljudstvo. Po poti nam je prišla nasproti mlada domačinka na osličku, z otrokom v culi na hrbtu. Seveda sem jo slikal. Bila si je pa svesta svoje veljave in je zahtevala plačilo. Čeprav ni bila Valeria Mazza, sem se ji moral kar bogato oddolžiti.
Proti večeru - pozimi se v hribih kmalu znoči in postane hladno - smo prišli do nekake gorske trgovinice. Lahko si dobil pijačo, seveda „al natural", ker ni bilo elektrike. Na dvorišču je stala lopa z debli ob straneh, da smo pri večerji kar udobno sedeli. Ogledal sem si našo druščino, bilo nas je več narodnosti: peru-anske, švedske, španske, francoske, kanadske in pa seveda argentinske in slovenske. Pa ne vem, če nisem katere še pozabil.
Vodič nas je opozoril, da je naslednji dan najnapornejši in naj gremo čimprej počivat. Vsak si je zapomnil, kje je najbližji grm, in po dolgih letih sem spet
Pot v dolino s 4000 m
zlezel spat v šotor, skupaj s prijateljem, ki je bil prvič v življenju pod šotorom in sem mu moral razložiti, kako se tej stvari streže. Pa se je hitro naučil, ker je takoj zaspal in lepo zasmrčal. Jaz sem pa razmišljal, kaj me je nagnalo, da na stara leta spet lezem v spalno vrečo, se valjam po skoro golih tleh, kjer me vsak kamenček opozarja na svojo navzočnost. Pa sem ob zvokih smrčanja in šumenja listov končno le zaspal.
Kot se hitro znoči, tako se v hribih tudi kmalu zdani. Ob 5h smo bili že pokonci, vsak je dobil veliko skodelico čaja iz listov koke in dobro prgišče teh listov za na pot, da jih žvečiš, ko res ne moreš več. Poleg čaja smo dobili še okusne palačinke, debelo namazane z marmelado - bili smo kar ginjeni ob taki dobroti v tej divjini - in alo! na pot.
Niso nas zastonj strašili z drugim dnevom hoje. Pot je šla strmo navkreber in za vsakim klancem se je prikazal še drugi. Dohitevali smo skupine turistov, druge so prehitevale nas. Po kakih dveh urah hoda smo prišli do gorske vasice Wallaybamba, že 3250 m visoko. Ob poti so stali 12-15 let stari pobčki in se ponujali, da za nekaj dolarjev nesejo do najvišje točke nahrbtnike tistim mladim atletom, ki so jih samozavestno sami tovorili. Marsikoga so pobčki prepričali. Pot je vodila delno po odprtem terenu, delno po gozdu, večinoma navkreber.
Nadaljevanje priihodnjič
Razveljavljena sodba poslanca Bernika
Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sodbo okrožnega, ki je zavrnilo odškodninski zahtevek Jožeta Bernika proti tedniku Mladina v višini pet milijonov tolarjev. Tako se bodo poslanec in nekdanji predsedniški kandidat Jože Bernik in predstavniki tednika Mladina znova srečali na ljubljanskem okrožnem sodišču, poroča Delo. Oktobra in novembra 1997 je Mladina objavila več zapisov o predsedniških kandidatih, v katerih se je dotaknila tudi domobranske preteklosti Jožeta Bernika. Tednik je domnevno poskušal potegniti vzporednico med njim in Kurtom VValdheimom, prav ti zapisi pa naj bi ga poskušali diskreditirati in mu vzeli možnost za uspešno merjenje moči v predsedniški kampanji, poudarja Bernik.
Bernika po poročanju Dela najbolj moti, da mu je Mladina pripisala sodelovanje z gestapom in zapisala, da „naj bi bil med gestapovci izšolan domobranski propagandist" ter da ima nacistično preteklost, čeprav je bil le civilni uradnik domobranstva, ob koncu propagandnega tečaja pa je spregovoril le nekaj pozdravnih besed.
Ker okrožno sodišče v Mladininem pisanju ni našlo
protipravnosti, s tem je odpadel tudi temelj odškodninskega zahtevka, je Bernikov tožbeni zahtevek za pet milijonov tolarjev odškodnine zavrnilo.
Višji sodniki so sodbo razveljavili zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka oziroma pomanjkljivih razlogov sodbe. Pritegnili so Bernikovi razlagi v pritožbi, da ga v Mladini niso primerjali z VValdheimom kot generalnim sekretarjem OZN, temveč z ravnanjem oziroma očitki o domnevno nacistični preteklosti nekdanjega avstrijskega predsednika, zato bi moralo okrožno sodišče vprašanje žaljivosti presojati s tega stališča. Višje sodišče tudi ne dvomi, da je imela Mladina utemeljen razlog verjeti, da je bil tožnik domobranski propagandist in da je tečaj organiziral gestapo, vendar to še ne pelje do sklepa, da je sodeloval z gestapom in da ga je ta izšolal. Višje sodišče meni, da bi moralo okrožno ugotoviti, ali je bil namen spornih člankov v resnici podati informacije, nato pa presoditi, ali tovrstni zapisi o dogodkih izpred 60 let pomenijo informacijo javne narave, za katero ima javnost utemeljen pravni interes, še piše v sodbi, ki jo je objavilo Delo.
Slikarska razstava sester Dolinar
V galeriji TR/3 so 8. junija ob 19. uri odprli razstavo slik Iskanje svetlobe sester Andreje in Marjetke Dolinar. Umetnici sta se rodili v Argentini, a ves čas ostali v stiku z Evropo, kar se, kot je zapisal Mirko Juteršek, odslikava tudi v njunem slikarstvu. Slikarstvo Andreje in Marjetke Dolinarje tematsko razpeto med stvarnostjo in abstrakcijo.
Za dela Andreje Dolinar je značilna temperamentnost in tudi ko se slikarka „prisili" k nekoliko strožji urejenosti v načinu upodabljanja, je njen cvetličen šopek še vedno zelo podoben barvno razgibanim abstraktnim kompozicijam. V teh je moč najti kontrasten barven ritem in kaligrafsko dovršen slikarski zapis, kar po mnenju Mirka Juterška prinese novo likovno, v neznano zazrto vsebinsko skrivnostno sporočilo.
Andreja Dolinar je študirala na Narodni likovni akademiji „Manuel Belgrano". Kasneje se je izpopolnjevala še pri raznih uveljavljenih argentinskih umetnikih ter pri slovenskem kiparju Francetu Ahčinu.
Dolinarjeva je razstavljala v Argentini, Braziliji, Čile, v Evropi pa večkrat v Španiji, Angliji, Franciji, Nemčiji, Belgiji in Sloveniji. Za svoje delo je prejela več priznanj in nagrad, leta 1988 ji je latinskoameriško društvo likovnikov podelilo drugo nagrado za slikarstvo.
Marjetka Dolinar, ki se s stalnim bivanjem v Sloveniji tesneje navezuje na Evropo, je v slikarskem izrazu pogosto sledila sestri Andreji ter je na svoji umetniški poti prešla kar nekaj razvojnih faz. Za njeno ustvarjanje je, tako Juteršek, značilno ekspresivno naglaševanje oblik, tako v komponiranju abstraktnih slik s poudarki na nekakšnih jedrih kot tudi v slikah z asociativnimi motivi kubistično zasnovanih cvetličnih šopkov. Še posebej odločujoča pri Marjetki Dolinar je risba; črtni obrisi kot tudi mrežasto šrafiranje v zadnji slikarkini fazi izrisujejo motiv do prepoznavnosti. V namerni nedorečenosti slike Dolinarjeve s svojo barvno toplino delujejo pomirjujoče in domače.
Marjetka Dolinar je študirala in diplomirala na višji katoliški šoli za risanje, slikarstvo in umetnostno zgodovino.
Doslej je razstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, večkrat skupaj s sestro Andrejo.
NSi zmagovalka...
Nad. s 1. str.
Nacionalna stranka dela (NSD) 0,46 odstotka, Stranka slovenskega naroda (SSN) 0,32 odstotka in Demokratska stranka Slovenije (DS) 0,28 odstotka glasov volivk in volivcev. Od preštetih 459.029 glasovnic je bilo neveljavnih 25.830 glasovnic.
Po neuradnih delnih izidih je bila volilna udeležba 28,34-odstotna, volilo je 459.253 volivk in volivcev od skupno 1,62 milijona volilnih upravičencev.
PETERLE: Ml SMO EDINI RESNIČNI ZMAGOVALCI VOLITEV
"Glede na pričakovanja drugih smo mi edini resnični zmagovalci volitev," je v prvem komentarju izidov vzporednih volitev v Evropski parlament poudaril vodja liste Nove Slovenije Alojz Peterle. Ti izidi so pokazali, da bo imela stranka v Evropskem parlamentu dva poslanca. Kot je še dejal Peterle, ima ta rezultat podlago v trdem delu in jasni liniji stranke.
Trdo smo delali za rezultat in poželi veliko zaupanje Slovenije, je pojasnil Peterle. Kot je dodal, so imeli dobro ekipo in dobro strokovno podporo, poleg tega pa po njegove prepričanju nihče ni šel toliko med ljudi kot prav njegova stranka. „Ljudje so razumeli naša sporočila, mi pa njihova," je dejal.
Povedal je še, da se bo sam v Evropskem parlamentu verjetno javil v zunanjepolitični odbor, zanima pa ga tudi delo v odboru za zdravje.
VOLITVE ODRAŽAJO POLITIČNE SPREMEMBE
Rezultat volitev odraža velike premike v slovenskem političnem prostoru, je po razglasitvi delnih in začasnih rezultatov današnjih volitev v Evropski parlament pojasnil predsednik NSi Andrej Bajuk. Spremembe pa se bodo po njegovem mnenju odrazile tudi na jesenskih volitvah in tisti, ki so se zanje zavzemali, bodo imeli prednost tudi jeseni. Bajuk tako pričakuje vročo politično jesen, ki bo prinesla pravo pomlad.
Predsednika NSi namreč veseli, da so opozicijske stranke prejele štiri mesta v Evropskem parlamentu.
Tudi nosilec liste NSi Alojz Peterle je poudaril, da veliko zaupanje volivk in volivcev v NSi kaže na politične spremembe, njihov uspeh pa bi bil še bolj očiten, če bi LDS na volitvah nastopila samostojno in ne v sodelovanju z DeSUS. Prav zato je Peterle prepričan, da je NSi edina resnična zmagovalka volitev. Peterle tudi pričakuje, da se bo rezultat stranke še izboljšal, saj pričakujejo, da bodo dobili tudi veliko število glasov iz tujne. Novega evropskega poslanca veseli tudi dober rezultat SDS, saj se je razmerje moči prevesilo v štiri proti tri v prid pomladnih strank.
Janko Moder ima 90 let
Levo: Slika Andrejke, desno slika Marjetke Dolinar
Volilna komisija na veleposlaništvu v Buenos Airesu.
Od leve: sedita Anita Pipan in dr. Marjana Poznič
Mezieres, stojijo Rojic, Rok Fink, Andrej Grilc in Roberto Mislej
"Nesporno gre za nezaupnico tako vladi kot SLS," je v prvem komentarju izidov vzporednih volitev v Evropski parlament v izjavi za STA poudaril vodja liste SLS Franc But. Kot je poudaril, ti rezultati, ki sicer še niso dokončni, za stranko niso dobri, saj je na meji in ji manjka kak poldrugi odstotek glasov.
Bili smo zelo blizu, da bi dobili svojega poslanca v Evropskem parlamentu (EP), kljub temu pa mislim, da gre v EP dobra ekipa, je neuradne delne rezultate volitev slovenskih poslancev v EP za STA —komentiral predsednik SLS Janez Podobnik. „To je uspeh slovenskih desnosredinskih političnih strank, vključenih v Evropsko ljudsko stranko, ki so dobile več kot 50 odstotkov," je poudaril Podobnik, ob tem pa čestital NSi za „zgodovinski preboj".
Sicer bodo v SLS v naslednjih dneh analizirali nastalo situacijo, določili strategijo in se pripravili na državnozborske volitve.
Ljubljana in Rim sta pripravljala veto
Zagreb je resno vzel sporočilo Rima in Ljubljane, da bosta na junijskem vrhu EZ z vetom zaustavila hrvaško kandidaturo. Da je bilo res govora o vetu, so potrdili viri iz bruseljskih misij obeh članic zveze. Slovenija in Italija sta pravilno prebrali neprikrito ambicijo hrvaškega vrha, da si poleg statusa kandidatke želi.tudi datum pogajanj in si s tem dobili dovolj manevrskega prostora. Slovenija je na lastni koži preizkusila, kolikšno moč imajo zahteve članic EZ in kako je zvezini združbi pravzaprav nepomembno, ali se ji bo pridružila država več ali manj, piše Lada Stipič Niseteo v Vjesniku.
V času prve Berlusconijeve vlade se je Slovenija morala odločiti: ali popustiti ali pa povsem ustreči zahtevam, ne glede na to, ali so legitimne in v nasprotju z domačimi interesi. S t.i. španskim kompromisom se je Sloveniji odprla pot v EZ.
"Kompromis" je le naziv, saj vsebuje glavnino vsega, kar je zahtevala Italija, slovenski vrh pa je dobil malo prahu, da ga je lahko natresel v oči državljanom, zadovoljnim, da so dobili zeleno luč za naslednjo fazo priključevanja EZ. Zahteve in izsiljevanja so normalen, ne pa moralen del poti vsake države v EZ, tako je tudi Slovenija izkusila težo zahtev sosede, poudarja Vjesnik.
V primeru ekološko-ribolovne cone (ERC) se je Evropska komisija na vse kriplje prizadevala, da bi se izognila kakršnemukoli vmešavanju v dobrososedski spor. Ko so ji končno le namenili vlogo „posrednika", so pravni strokovnjaki komisije iznašli formulo, da lahko sodelujejo, ne da bi sodelovali. In to tako, da bi brez aktivnega sodelovanja, pripomogli k lažji poti do dogovora.
Sprejet zapisnik nikogar ne obvezuje, razen to, da je črno na belem zapisano, da se bodo pogajanja nadaljevala v trikotniku „z Evropsko komisijo v evropskem duhu" in da bo ERC veljala za ves svet, razen za države članice EZ.
S tem si je Zagreb rešil obraz, ker ni stisnil repa med noge, ker je ERC preživela, sosedi pa so prišli do svojega, ker cone za njih ni, je med drugim še zapisala Lada Stipič Niseteo.
Janko Moder se je rodil 8. maja 1914 v Dolu pri Ljubljani, na filozofski fakulteti študiral slavistiko, proti koncu študija že delal kot urednik pri Mladiki in Mohorjevi družbi, bil kratek čas gimnazijski profesor, med vojno pa dramaturg v ljubljanski Drami. Obtožen kršitve kulturnega molka se je po kon-’ cu vojne znašel v priporu eno leto in se nato kot edine možnosti preživljanja družine oprijel prevajanja. Z več kakor 1000 prevedenimi enotami in več kakor 20 jeziki, iz katerih je slovenil, se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega književnega prevajalstva.
Janko Moder sam nima popolnega pregleda nad svojim prevajalskim opusom, a pravi, da mu je pred leti pri pospravljanju knjižnice, pri čemer je bila prvotnega pomena ureditev slovarjev in priročnikov, ki jih uporablja pri delu, uspelo pospraviti okoli 90 odstotkov svojih prevodov. Vseh še ni našel, knjige v njegovem domu so namreč povsod.
Prvih tujih jezikov se je Moder učil že v gimnaziji in sicer prav s prevajanjem. ,,Dobil sem knjigo svetopisemskih zgodb v italijanščini, bral sem jih noč in dan ter se tako naučil nekako avtomatsko, brez slovarja. Teh je takrat primanjkovalo," se spominja učenja italijanščine.
Janko Moder se tujih jezikov nikoli ni učil, da bi podiral nekakšne rekorde, sam pojasnjuje, da ,,je tako
pač naneslo, nekoliko je šlo pri tem za šport, nekoliko je bilo odsev potrebe, nekoliko konjiček, razni elementi so sovplivali". Jeziki so se mu od nekdaj zdeli zanimivi, še zlasti evropski.
Janko Moder, po poklicu slavist, prevaja kar iz 20 jezikov: če prešteješ slovanske, romanske in germanske, poleg tega je to zanj nekaj postranskega. V njegovem opusu je prek 400 književnih prevodov in prek 200 govorno izvedenih del, kar je svojevrsten fenomen ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Po njegovih besedah smo Slovenci eden redkih narodov, ki „veliko damo na kulturo in jezik". Glede na to, s kakšno „ihto" se poglabljamo v literaturo in koliko nas je, pa se mora prevajanje porazdeliti, o svojem delu pravi Moder.
V počastitev njegove 90-letnice je Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sredo, 12. maja v Cankarjevem domu pripravilo literarni večer.
				
NOVICE IZ SLOVENIJE		PISALI SMO PRED 50 LETI		ESLOVENIA, Ml TIERRA
V DVEH MESECIH OKOLI SVETA
Letalec, alpinist in fotograf Matevž Lenarčič se je z ultralahkim letalom Pipistrel Sinus 912 z ajdovskega letališča podal na skoraj 42.000 kilometrov dolgo pot okoli sveta. Prvič se je ustavil na letalskem mitingu na Ptuju, nato pa prek 18 držav nadaljeval svoj polet, poimenovan Proti soncu. Podvig brez kopilota in brez dodatne zračne podpore, kakršen doslej še ni uspel nikomur, namerava skleniti v dveh mesecih, ob tem pa načrtuje tudi izboljšanje hitrostnega rekorda v kategoriji letal do 500 kilogramov.
SLOVENSKI ZUNANJI DOLG
Slovenske devizne rezerve so konec marca znašale 7,64 milijarde evrov in so bile za 5,85 milijarde evrov nižje od bruto zunanjega dolga države. Ta je konec tretjega letošnjega meseca znašal 13,49 milijarde evrov, je razvidno iz majske številke Biltena Banke Slovenije. - Če zaokrožimo prebivalstvo Slovenije na 2 milijona, potem je pripade vsakemu prebivalcu 6.745 evrov.
NESREČE V GORAH
Število nesreč v slovenskih gorah se je lani v primerjavi z letom 2002 sicer zmanjšalo za devet nesreč na 277, vendar pa se je ponovno povečalo število smrtnih žrtev (teh je 38). Najpogostejši vzroki smrti, ki jih je bilo lani največ v zadnjih petih letih, so povezani s padci, zdrsi, nepoznavanjem terena in neprimerno opremo.
NOV TELESKOP NA GOLOVCU
Ljubljanski observatorij Golovec je začel uporabljati nov teleskop. Nova, šest metrska naprava, nosi ime velikega slovenskega matematika Jurija Vege, od prejšnjega teleskopa pa je kar desetkrat močnejša. Vrednost nakupa je znašala
200.000	ameriških dolarjev.
MANJKA TOLMAČEV
V Bruslju manjka najmanj 50 tolmačev za slovenščino. Slovenija je po številu tolmačev, ki so opravili akreditacij-ski test, najslabša od evropskih pristopnic.
PO SVE
UJELI ODGOVORNEGA ZA ATENTAT V MADRIDU
Maročan Rabei Osman El Sajed Ahmed, znanega pod vzdevkom Mohamed Egipčan,ki so ga aretirali v Italiji, je po poročanju španskih medijev prevzel odgovornost za teroristične napade v Madridu 11. marca. „Vse to je bila moja zamisel. Za priprave sem potreboval poldrugo leto," je dejal El Sajed Ahmed, ki naj bi se zanimal tudi za podatke o Parizu in pariški podzemni železnici. - Španska vla-
da je od Italije zahtevala njegovo izročitev.
MILIJONI ZASUŽNJENIH OTROK
Okoli deset milijonov otrok, po navedbah Mednarodne organizacije za delo (ILO), opravlja prisilna dela pri zasebnikih. Večina jih živi v Južnoafriški republiki (dva milijona), v Braziliji pa jih je na primer 559.000, v Pakistanu 264.000, je ob Mednarodnem dnevu boja proti otroškemu delu, 12. juniju, sporočila ILO.
ŠLOVENČi ŠPORT
USPEŠNI PLAVALCI
Trojica slovenskih plavalnih reprezentantov, varovancev trenerja Dimitrija Manceviča, je uspešno nastopala na odprtem prvenstvu Prage. V konkurenci 400 plavalcev iz devetih držav so zabeležili več zmag. Matjaž Markič, nosilec bronastega odličja iz EP v Madridu na 50 m prsno, je z velikim z naskokom slavil v svoji paradni disciplini in tudi na 100 metrov prsno. Blaž Medvešek je bil najhitrejši na 50 m hrbtno in 200 m hrbtno ter na 100 metrov hrbtno. Peter Mankoč pa je zmagal na 50 m prosto, 50 m delfin in še na 100 metrov prosto. - Vsi trije so dobili tudi nagrade za najboljše posameznike, Markič za 50 metrov prsno, Medvešek za 200 metrov hrbtno in Mankoč za 100 metrov prosto. Emil Tahirovič pa je na olimpijski generalki, plavalnem mitingu v Atenah, osvojil 3. mesto na 100 m prsno.
EDINI POKLICNI BOKSAR
Slovenija ima enega edinega poklicnega boksarja, Ptujčana Dejana Zaveca. V dvanajstem dvoboju med poklicnimi boksarji je ostal neporažen. V dvorani hotela Maritin v nemškem Magdeburgu je v velterski kategoriji (do 66,7 kg) boksal proti Francozu Sidibeju Boubacarju. Dvoboj je trajal osem rund, slovenski boksar pa je bil prepričljivo boljši, čeprav je v četrti rundi staknil poškodbo leve roke, ki ga je v nadaljevanju dvoboja močno ovirala.
ŽENSKI ROKOMET
V Budimpešti je bil opravljen žreb predtekmovalnih skupin za letošnje žensko rokometno evropsko prvenstvo na Madžarskem, ki bo odigrano med 9. in 19. decembrom. Slovenija se bo v predtekmovalni skupini B pomerila s Hrvaško, Srbijo in Črno goro ter Rusijo.
PRIHOD NOVIH SLOVENCEV
Na praznik sv. Rešnjega Telesa 17. junija je prispelo iz Slovenije 22 Slovencev, dosedaj največja skupina, ki je dopotovala iz domovinre. To so
Iva Vivod roj. Pregelj ter sinova Božidar in Avgust (odšli bodo v Comodoro Rivadavia, kjer je službeno mesto očeta).
Amalija Savelli roj. Kristan in hčerki Anica in Alenčica ter sin Julij.
Vera Mizerit roj. Kostelec in hčerke Martina in Metka ter sinova Marko in Anton.
Alojzija Mehle roj. Janežič ter sinova Jožek in France.
Angela Gale roj. Pangerc
Olga vdova Sladič roj. Mehle ter hčerka Olga
Anica Mehle, hči Franceta Mehleta
Viktorija Štefančič, hčerka Viktorije Štefančič.
Vsem želimo veliko sreče!
SLOVENSKA TELOVSKA PROCESIJA
je bila v nedeljo dopoldne v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejiji. Slovenskih vernikov je bilo nad 1000. Sv. mašo je imel Janko Mernik, procesijo pa je vodil Anton Orehar. Pel je Slov. pevski zbor Gallus.
VIL KULTURNI VEČER
je bil v četrtek 17. t.m. v Ramos Mejiji. O Paulu Claudelu je govoril Ruda Jurčec, sledil je film o pesniku, recitacija iz njegove poezije in odlomki iz njegovih dram. Ponovitev bo 24. t.m. istotam.
RAMOS MEJI A
Krajevni odbor društva Slovencev in Slovenski cerkveni pevski zvor v Ramos Mejiji sta priredila 17. t.m. spomin žrtev komunistične revolucije.
Pevski zbor je pod vodstvom Gabrijela Čamernika je zapel petresljivo pesem Molitev.
POT IZ DOLINE
Nova pesniška zbirka Vinka Beličiča
Na robu domovine, v Trstu, je izšla zbirka pesmi Vinka Beličiča por gornjim naslovom, ki se je pridružila njegovima Češminovemu grmu in povesti Molitev na gorici. Obsega 46 strani in štiri celostranske lesoreze, delo Alekse Ivančeve. Zbirka vsebuje 20 pesmi in sedem iz cikusa Gorskih večernic. Beličič je v domovini sodeloval pri Mladiki in Dom in Svetu, zadnja leta pa pri tržaških publikacijah in pri Večernicah.
Beličič je lirik subjektivnega sveta. Pesnik finih občutij, globohik doživetij, čistih mislih in jasnega izraza. Njegova zbirka spada med tiste zamejske knjige, na katere smo lahko ponosni!
.jkc
Svobodna Slovenija št. 24; 24. junija 1954
Sestanek v Bruslju
Uveljavljanje zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), ki jo je v Jadranskem morju razglasila Hrvaška, je odloženo, dokler ne bo sklenjen skupen dogovor v duhu Evropske unije, ki bo upošteval interese vseh sosednjih držav članic povezave. Takšno stališče so v prizadevanjih za rešitev vprašanja sporne cone na sestanku v Bruslju ob navzočnosti Evropske komisije oblikovale Slovenija, Italija in Hrvaška.
„Dogovor je, da Hrvaška
La economia entre las dos guerras
Al finalizar la primera guerra mundial Eslovenia estaba bastante mal en el piano economico. Lo que mas la afecto fue el cambio de la moneda austriaca al dinar yugoeslavo. El gobierno de Belgrado establecio la siguiente paridad: 4 coronas austrfacas equivalfan a un dinar. De este modo se esfumaron todos lo ahorros.
En Eslovenia empezaban a aparecer las fabricas. La industrializacion entraba a pasos agigantados. Una parte del capital era esloveno, pero la mayorfa provenfa de Austria, de Francia y de la actual Republica Checa.
Llego la electrificacion. La potencia de las centrales hidroelectricas eslovenas aumento 20 veces en 20 anos. La industria que mas avanzo fue la textil. Antes del comienzo de la segunda guerra mundial la industria textil eslovena representaba el 37% de la produccion yugoeslava. Se crearon decenas de fabricas textiles. El 40% del capital checo se concentro en el area textil.
La crisis mundial del aho 1929 tambien afecto a Eslovenia. Donde mas se noto fue en la agricultura. Sin embargo el campesino esloveno se vio respaldado por las mutuales. Estaban muy bien organizadas. En total habfa 1677 mutuales. Allanaban el camino de la compra, de la venta y de la adquisicion de creditos.
La industrializacion iba acortando los tiempos. Antes de la guerra se formaron 300 empresas en 50 anos. En Yugoeslavia aparecieron 250 en tan solo 22 anos. En el las trabajaban 100.000 personas, en su mayorfa empleados de la industria y mineros.
Iban apareciendo los bancos. El banco de credito de Ljubljana pašo a tener las papeleras de Vevče y Goričane, que habfan estado antes en manos de extranjeros. La mina de carbon de Velenje (antes en manos de austrfacos), la fabrica de tabaco de Ljubljana, la cinquera de Celje y la fabrica de polvora de Kamnik pasaron a ser propiedad del estado de Yugoeslavia. La Sociedad industrial de Kranj, con capitales vieneses, paso a ser italiana a medias y mas tarde patrimonio del aleman de Celje de apellido Western, que era ciudadano yugoeslavo.
OSEBNE
odstopa od uveljavitve cone, dokler ne bo dogovorno sprejeta neka rešitev, ki bo ustrezala vsem zainteresiranim stranem. Takšno je naše razumevanje in tudi razumevanje italijanske strani," je po sestanku dejal državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Andrej Logar. „Dogovor tudi je, da nemudoma začnemo z delom, tako da bi v prihodnjih mesecih že prišli do nekih konkretnejših in oprijemljivejših rešitev," je nadaljeval.
Rojstvo. 29. maja se je rodil v Tucumanu Jože Lojze Fuentes Draksler, sin Evice in Joseja. Čestitamo!
Krsti.
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena v nedeljo 6. junija Myrna Viktorija Vodnik, hčerka Marcela in Saši roj. Jelenc. Botra sta bila Danijel Vodnik in Nevenka Jelenc Čop. Krstil je dr. Tone Prešeren SDB.
V cerkvi San Ramon Nonato v Villa Luro je bil krtfčen Agustin Hladnik. Očka je Marko Hladnik, mamica pa Laura Fernandez. Botra sta bila Damijan Dimnik in Monica Fernandez.
V soboto, 12. junija je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Aleksander Rode, sin Toneta in Kristine Kremžar. Botra sta bila dr. Matija Ogrin (namestnik dr. Marko Kremžar) in Andrejka Vombergar Štrfiček. Krstil je delegat dr. Jure Rode.
V soboto, 12. junija je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Nataša Jerovšek, hčerka Marka in Monike roj. Mehle. Botra sta bila Marijan Mavrič (namestnik Franc Jerovšek) in Miriam Krisina Mehle. Krstil je delegat dr. Jure Rode.
V soboto, 12. junija je bil krščen v cerkvi Karmelske Matere božje v Ramos Mejfa Demian Mizerit Caceres. Mamica je Veronika Mizerit, očka pa Ariel Caceres. Botra sta bila Marfa Clara Mizerit in Nicolino Dopazo.
Vsem srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroka. V slovenski cerkvi Marije Pomagaj sta sklenila zakonsko zvezo Lojze Kočar in Irena Zarnik. Za priče so bili nevestina mati Ljudmila Rupnik in brat Aleks Zarnik, ženinu pa starša Lojze Kočar in Ana Šparhakl. Poročal je pater Alojzij Kukoviča DJ. Novoporočencema iskremno čestitamo in želimo obilo sreče.
Smrti. Umrli so: v San Justu Egidij Strupeh (83), v Rio Cuarto, Cordoba, Frančiška Reja (94) in v Miramaru Ludvik Mandel (82). Naj počivajo v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esIoveniatPPsinectis.com.ar / debeljakiPnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Franci Markež, Marko Vombergar, Marjana Poznič, Ana Marija Hren. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Demokracija.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,.Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES CRAfICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cf 10IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Pagina 6	17	de	junio	de	2004»	N°	22	•	SVOBODNA	SLOVENIJA
FRANQUEO PAGADO CuentaN0 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San lusto Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Pred trinajstimi leti smo Slovenci dobili svojo državo.
Zato bomo skupaj slavili
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 26. junija 2004 v Slovenski hiši v Buenos Airesu
ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce. Poje moški zbor pod vodstvom Anke Savelli Gaser ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani, podelitev odličij zaslužnim rojakom in prijateljska večerja
Vstopnice po $ 15.- v predprodaji v Slovenski hiši in pri predsednikih Domov Pravočasno lahko tudi rezervirate nakaznico na tel: 4636-0841
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
Nogometna ekipa ZS se pripravlja na tekmovanje izseljencev v Sloveniji
Od 26. do 31 julija se bo vršil v Sloveniji 2. nogometni turnir izseljencev, ki ga pripravlja Društvo Slovenija v svetu skupaj z Nogometno zvezo Slovenije.
Na prvenstvu bodo sodelovale reprezentance slovenskih izseljencev in zamejcev iz naslednjih držav: Argentine, Nemčije, Avstrije, Italije, Slovenije, Slovenije v svetu.
Tekme se bodo odigrale po predvidoma sledečem razporedu:
tekma (država)	ura	Kraj
ponedeljek, 26. 07.
NEMČIJA : ITALIJA	16.00	DOMŽALE
18.00
AVSTRIJA : SLOVENIJA
V nedeljo, 20. junija bo v
Slovenskem Domu Carapachaju
po sveti maši DOMOBRANSKA PROSLAVA
V nedeljo, 27. junija pa bo letni občni zbor doma ob 11,30 uri.
Vas pričakujemo!
Nova Slovenila
Krtenntfn llveH ku .trnnMn
torek, 27. 07.
ARGENTINA : ITALIJA
SVS : AVSTRIJA
četrtek, 29. 07.
ARGENTINA : NEMČIJA
SVS : SLOVENIJA
sobota, 31. 07. FINALE
za 5. mesto
za 3. mesto za 1. mesto
16.00
ŠENČUR
18.00
16.00
LJUBLJANA
18.00
12.00
LJUBLJANA
14.00
16.00
Nova Slovenija se zahvaljuje vsem volllkam in vollleem za Izkazano zaupanje
OBVESTILA
SOBOTA, 19. junija:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
SKA: Predstavitev knjige Erike Poglajen Devet pomladi, ob 20. v mali dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 20. junija:
Domobranska proslava v Slovenski vasi v Hladnikovem domu ob 10.30.
Domobranska proslava v Carapachaju, po maši v domu.
SOBOTA, 26. junija:
V Slovenski hiši praznik državnosti.
NEDELJA, 27. junija:
Občni zbor Slovenskega doma v Carapachaju, ob
11.30. uri.
V slovenskem domu v San Martinu po maši predava Jose Pablo Bizai iz Parana, Entre Rfos.
Domobranska proslava na Pristavi po maši.
SREDA, 30 junija:
Šolska seja voditeljic, v Slovenski hiši ob 20. uri. SOBOTA, 3. julija:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
V Slomškovem domi gledališka predstava.
NEDELJA, 4. julija:
Proslava šolskih otrok na čast sv. Alojziju v Slovenski hiši.
Domače koline v Hladnikovem domu. Kosilo ob
12.30. Po kosilu prodaja.
ČETRTEK, 8. julija:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, ob 16.
uri v Slovenski hiši. Razgovor z go. Marjano Dobovšek na temo „gospodinjski napotki".
Odgovornost je velika, ker smo na prvem turnirju, ki se je odigral pred dvema letoma v Sloveniji zasedli prvo mesto in zdaj bomo morali to mesto braniti, računamo pa, da bodo druge ekipe težje premagljive, ker bodo vsi hoteli premagati zadnjega prvaka.
Od meseca februarja dalje se zbirajo naši fantje redno trikrat na teden na treningih, da bodo dobro pripravljeni na ta turnir. Prijavilo se je k vabilu k sodelovanju 75 mladih fantov. Ti so:
Vratarji:	Čampa Marjan, Črnak
Tomaž, Kocjančič Marko, Radoš Pavel, Sušnik Tomaž, Šenk Maksi, Šušteršič Luka, Urbančič Janez ;
Branilci: Belec Andrej, Berčič Her-nan, Burja Marko, Cepeda Miklavc Niko, Cestnik Dani, Cestnik Edi, Cestnik Jure, Črnak Damijan, Dagostin Guzelj Mauro , Draksler Tomaž, Ecker Andi, Grbec Mirko, Klemenčič Luka, Kunc Dani, Lla-lliere Julio, Lovšin Dani, Mozetič Maksi, Mustar Jure, Omahna Damijan, Poberšnik Ivan, Urbančič Pavli, Vester Miha, Vombergar Marko, Zafra Trpin Pablo, Ziherl Heri.
Sredinski igralci: Bevčar Damian, Doldi Cestnik Martin, Gaser Sandi, Gelb
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
15. junija 2004
1 EVRO 238,84SIT
1 U$S dolar 198,75SIT
Se necesita empleado
Para tareas generates en zona de Lomas del Mirador, edad de 18 a 23 afios. Llamar al 4699-2996 de 15 a 20 hs.
Federico, Goljevšček Robi, Grbec Valentin, Jakoš Matjaž, Kovač German, Medvešček Dani, Mustar Agustin, Rant Kristijan, Rodriguez Lipičar Leandro, Rozina Damijan, Skale Luka, Urbančič Gabi, Urbančič Marko, Wowk Čater Herman;
Napadalci: Bokalič Federico, Bokalič Agustin, Cenčič Urbančič Agustin, Čampa Damian, Etchart Malalan Matias, Fantini Belič Emilio, Grbec Javier, Horvat Luka, Hribar Viktor, Klemenčič Pavel, Kovač Javier, Marušič Marjan, Marušič Matjaž, Milharčič Nicolas, Oven Sebastian, Panaino Gelb Adrian, Panaino Gelb Ivo, Peršuh Andrej, Peršuh Matjaž, Radoš Andrej, Rozina Ariel, Rozina Martin, Rozina Silvio, Spinella Reven Roman, Zupan Hermi.
j-tr
Im' ' - A	;	J
Vodilni odbor ekipe sestavljajo: Heri Zupan, trener in vodja ekipe; Claudio Spinella, pomočnik trenerja; Jure Urbančič, kondicijski trener; Marko Vombergar, tajnik; Janko Šmalc, fizioterapevt; Franci Urbančič, blagajnik.
Zdravnik, ki je potoval z nami pred dvema letoma, dr. Silvo Lipovšek se je od tedaj nastanil v Sloveniji in bo v tem turnirju sodeloval z društvom SVS kot zdravnik za vse ekipe.
Izmed vpisanih 75 nogometašev, jih je v prvi selekciji ostalo 49, v drugi selekciji pa 33. Te zadnji bodo vsi sodelovali pri lokalnem turnirju in so:
Vratarji: Črnak Tomaž, Kocjančič Marko, Šenk Maksi, Urbančič Janez;
Branilci: Cestnik Jure, Črnak Damijan, Dagostin Guzelj Mauro, Kunc Dani, Lovšin Dani, Mustar Jure, Omahna Damijan, Poberšnik Ivan, Urbančič Pavli, Vombergar Marko.
Sredinski igralci: Bevčar Damian, Jakoš Matjaž, Kovač German, Medvešček Dani, Rant Kristijan, Rodriguez Lipičar Leandro, Skale Luka, Urbančič Gabi.
Napadalci: Čampa Damian, Grbec Javier, Horvat Luka, Marušič Matjaž, Milharčič Nicolas, Oven Sebastian, Panaino Gelb Ivo, Peršuh Andrej, Rozina Silvio, Spinella Reven Roman, Zupan Hermi.
Ker je turnir zelo kratek za tako naporno vožnjo, smo pripravili še en teden prijateljskih tekem z raznimi ekipami po Sloveniji, kar bo za mlade fante tudi možnost, da si ogledajo naravne lepote Slovenije in spoznajo domovino svojih staršev ali starih staršev.
Da se bolje pripravimo na ta turnir, smo se vpisali na turnir, ki se odigrava ob nedeljah med tukajšnjimi izseljenskimi ekipami. Turnir nosi naslov „Primer Campeonato de Futbol Amateur de Colectividades" . Turnir se igra ob nedeljah na igrišču ekipe Riestra pred znanim novim stadionom San Lorenzo de Almagro. Na tem turnirju igramo z majicami slovenske reprezentance, bele in zelene barve s triglavskim motivom, ki smo si jih za to priliko naredili. V Sloveniji pa bomo igrali z dresi argentinske reprezentance z všitjm znakom ZS - Zedinjena Slovenija.
V prvi tekmi tega turnirja smo premagali ekipo japonske skupnosti 12:0. Igrali so (v oklepajih je označeno število zadetih golov): Šenk Maksi, Črnak Damijan, Omahna Damijan, Mustar Jure, Bevčar Damian(l), Rant Kristijan, Kovač German, Horvat Luka (1), Zupan Hermi(4), Grbec Javier, Panaino Gelb lvo(3), Oven Sebastian(1), Jakoš Matjaž(1), Rozina Silvio(l), Urbančič Janez, Lovšin Dani, Kunc Dani, Skale Luka, Medvešček Dani.
Nadaljevanje prihodnjič