K r i s t i n a B r e n k o v a Ljubljana S L O V E N S K A S L I K A N I C A D O M A IN V S V E T U Upam, da ne trdim preveč, če zapišem, da je slikanica v vsakem, ne le v našem svetu, otroku tako potrebna za življenje kot jed, pijača in igrača. Dedki in babice morajo otroku risati: pika, pika, pičica, to je lepa sličica, dolga uha, kratek v r a t . . . Če slikanic ne bi imeli, bi jih morali ustvariti. Včasih so bile naše slikanice še pred abecednikom škatle Franckove cikorije, kartoni za Zla- torogovo milo, drobna pratika s stotimi podobicami, za katere nismo imeli bar- vic, da bi jih obarvali, sami smo si okorno risali in porisali bele stene v jezo odraslim — nerazumevajočim. Več o tem, debele knjige, pišejo psihologi in pedagogi. Mi vemo, da so otroci slikanic lačni in žejni in da med njimi skoraj ni izjem. Slovenska slikanica se je mogla roditi ter je postala pojem v naši kulturi in njeni stvarnosti šele po drugi, po narodnoosvobodilni vojni. Zdi se, da narod, ki so mu podpisali smrtno obsodbo, razvije neslutene sile in ustvarjalne moči, ko raztrga obsodbo. To dejstvo nam dokazuje tudi področje slikaniškega nasta- janja pri nas. Naslonjeno na ustanovitev prve slovenske Akademije za likovno umetnost in na nastajanje grafične šole v Ljubljani, je moglo prizadevanje po izvirni slikanici za naše otroke oblikovati tudi svojo likovno upodabljajočo rast in pot. Mladinska knjiga, prva slovenska specializirana založba za natise knjig otrokom, je vpisala na ustanovni seji v prvo točko svojega delovnega progra- ma: »V založbi Mladinska knjiga naj izhajajo slikanice in druge primerne knji- ge za najmlajše.« Z uvrstitvijo slikanice na prvo mesto je prav slikanica za najmlajše postala tudi temeljni kamen založbe, ki je morala v novi domovini zaorati v živo ledino. Pred drugo vojno je v slovenskem založniškem opusu izkazala domača slikanica le skromno bero. O tem bo več povedal pregled zgodovinskega razvo- ja. V likovnem svetu je bila povsem brezimenska, zato si je toliko težje utirala pot v prostor in si postavljala skromne, tipajoče začetke, ki pa naj bi pomenili tudi resne začetke in hkrati že postavljanje kulturne tradicije. Tako kot pri nas je tudi v Evropi iz povojnih ruševin raslo novo življenje z novimi zahtevami in slikanice za otroke so pomenile izdaten odstotek v upo- rabi »embalažnega potiskanega papirja«, istočasno pa trgovsko blago, ki se je komajda pustilo ujeti v računice povojnega sveta. Ze v letu, ki je prineslo ko- nec vojne, je v zbombardiranem Miinchnu, v srcu Evrope, ustanovila Jella Lep- man Mednarodno mladinsko knjižnico — Internationale Jugendbibliothek. Knjiž- nica je pomenila zdravo težnjo, družiti čimveč prizadevanj našega sveta za ustvarjanje dobrih knjig in za njih posredovanje najmlajšim in doraščajočim bralcem. Založba Mladinska knjiga se je razmeroma zgodaj pridružila ustano- vam, ki so si v Mednarodni knjižnici nabirale izkušnje, se razgledovale po svetu mladinskih edicij in sleherno leto sodelovale na redni decembrski razstavi. Med- narodna knjižnica je za nas pomenila okno v svet. Kakšen je bil uredniški koncept pri izdajanju slikanic in knjig za najmlaj- še bralce? S sodelovanjem naših pisateljev in slikarjev ustvarjati dela za otroke in mlade, s posebnim poudarkom na slikaniškem deležu. Pridobivati nenehno no- ve sodelavce: pesnike, pisatelje, ilustratorje, nadarjene posebej za ustvarjanje mladim. Iz zakladnice naše in svetovne klasike in iz sodobnega nastajanja pri nas ter po svetu izbrati najboljše in vključiti v program založbe ter tudi po- ustvariti. Izdati mnogo slikanic, naših po vsebini in podobi, jih tako dognati, da bodo sposobne uvrstiti se med najboljše, in doseči, da bodo govorile mnogim otrokom našega časa ter jutrišnjega sveta. Tak uredniški koncept je od sile preprost, drugačen biti ne more, in take koncepte uresničujejo s svojim delom v svoj poklic zaverovani uredniki po mnogih založniških hišah sveta. Kajti slikanica je po svetu prerasla iz komer- cialnega slovarja v svet kulturnih vrednot. Prenekateremu nadarjenemu pesni- ku, pisatelju, ilustratorju je delo za mladino v slikanici in knjigi pomenilo živ- ljenjsko poklicno delo. Uredniški koncept je zajemal tudi vključevanje najboljših slikanic sveta v naše življenje. Tako se je posrečilo v šestdesetih letih natisniti nekaj del sve- tovno znanih mojstrov — ilustratorjev; naj omenimo le Rogerja Duvoisina in dve slikanici o srečnem levu, Jerzyja Srokowskega, Karla Svolinskega. Čeprav so slikanice izšle v nizki nakladi nekaj tisoč izvodov, so vendarle pomenile raz- gledanost in širino. Istočasno pa je slikanica Mladinske knjige prebila nevidne zidove v svet. Poizkus se je pričel z natisom Levstikovega Martina Krpana in Valjavčevega Pastirja (ilustratorja Tone Kralj in Marlenka Stupica) v angle- ščino in nemščino. Res da le po 500 izvodov, a tipajoči začetek je bil tu; pred- vsem za redke mednarodne knjižne sejme opozorilo na našo slikanico, ki je ob kosmopolitskem jeziku ilustracije spregovorila še v dveh svetovnih jezikih. Vtem so se tudi slikanice Čebelice že tiskale v srbohrvaščini, makedonšči- ni, madžarščini, slovaščini in češčini za otroke naših narodov in narodnosti. Na- ša založba je natisnila pole z barvnimi podobami, jugoslovanske založbe so do- tiskovale tekste v svojih jezikih. Če bi te vrste sodelovanje moglo oživeti, bi jim v tem okviru lahko pridružili še natise za italijanske, rusinske, turške, nem- ške, albanske in mogoče jutri tudi za otroke Romov v naši državi. V program Čebelice pa bi uvrščali pripovedi vseh teh kultur. Zakaj le ne? Saj so natisi barvnih slikanic dragi in jih visoka naklada do neke mere le poceni. Leta 1967 je bilo v tuje jezike prevedenih 52 naslovov slovenskih slikanic. Pastir Marlenke Stupičeve gre deset let po svojem prvem natisu v desetih je- zikovnih mutacijah po svetu in je hkrati prva slovenska slikanica, ki stopi na ameriški knjižni trg. Leto 1969 pomeni začetek kratkega, a plodnega sodelovanja s francoskima založbama Hachette in Hatier, ki pomenita evropsko žlahtno tradicijo in sve- tovno ime. Natisi naših slikanic za francoske šolarje dožive v pariškem stro- kovnem časopisju in revijah izjemen odmev. V enem letu pošlje založba čez 70 zapisov in poročil o slovenskih slikanicah. V Parizu je na deset slovenskih 3 Otrok in knjiga slikanic več odmevnosti v pol leta kot v vsem našem časopisju v četrt sto let ja . . . Leta 1975 je bibliotekarka Boža Pleničar sestavila bibliografski pregled slo- venskih slikanic, natisnjenih v tuje jezike. Pregled ima naslov Slovenska sli- kanica v svetu in zajema v svoj okvir leta od 1945 do 1975, tri decenije. Do konca junija leta 1976 pa šteje bibliografija 329 naslovov, prevedenih v 17 je- zikov (46 avtorjev, 38 ilustratorjev). Mednje so ob natisih velikih slikanic vštete tudi vse prevedene slikanice Čebelic, ki so jih pred leti natiskovale jugoslovan- ske založbe v sodelovanju z Mladinsko knjigo v jezikovne mutacije narodov in narodnosti Jugoslavije. Bibliografiji je dodana še študija o ilustracijah za mla- dinske knjige in slikanice v povojnih desetletjih, napisala jo je leta 1971 profe- sorica Spelca Čopič, predavateljica svetovne zgodovine likovne umetnosti na Akademiji. Bibliografija naj bi izšla za tridesetletnico založbe Mladinska knji- ga, vendar se je natis zavlekel, tako da lahko računamo za letnico izida kar leto 1977. Po bibliografiji razberemo, da so bili med prvimi natiskovalci slikaniških podob slovenski esperantisti. Z veliko zavzetostjo in požrtvovalnostjo so natis- nili v esperantu po 3000 izvodov Martina Krpana za veliko esperantsko slika- nico, Mojco Pokrajculjo v formatu Čebelice, Winklerjevo pravljico o Ukradeni svetilki in druge. Iz esperanta so Martina Krpana prevedli v japonščino in ki- tajščino. Vendar so naši esperantisti o teh prevodih izvedeli le iz svojih časo- pisov in založba ni prejela nobenega izvoda. Podobe Toneta Kralja iz Martina Krpana so na Švedskem priredili za diafilme. Slovenske slikanice tistega obdobja so uvrščene med izbrane svetovne sli- kanice v Galeriji v Zürichu, v stalno razstavo Mednarodnega instituta za mla- dinsko književnost na Dunaju, v frankfurtskem univerzitetnem institutu, štu- dijskih knjižnicah nekaterih ameriških univerz, ki kultivirajo oddelke za mla- dinsko književnost. Vse to je povezano z imeni, kot so: dr. Klaus Doderer, dr. Richard Bamberger, Fritz Caspar, Bettina Hiirlimann, Christa Kamenetzky, Walter Scherf in še drugi, če naj omenim vsaj še Gangolfa Rosita, urednika, ki je prvi poklical Hišico iz kock v svojo založbo in ,s tem odprl vrata v koproduk- cijske možnosti posebej pri Bilderbücher der Sechs. Vendar bi naštevanje za- vzetih sodelavcev za širjenje kvalitetne slikanice sodilo v daljšo, izčrpnejšo obdelavo in prepričani smo lahko, da se bo to ob kakšni štiridesetletnici Mla- dinske knjige tudi zgodilo. Od ustanovitve 1949 pa do danes je založba Mladinska knjiga podelila 64 Levstikovih nagrad za ilustracije v slikanicah in knjigah. Tako se ob na- grajanju slovstvenih in znanstvenih del za mladino vgraja v našo kulturno za- vest tudi prepričanje o pomembnosti ilustrativnih stvaritev in njih kozmopo- litske govorice. Naj omenim še uvrstitev najboljših ilustracij in kratek infor- mativni prikaz o delu založbe v knjigi Bettine Hürlimann, ki je izšla v Zü- richu leta 1965 z naslovom Die Welt im Bilderbuch in je prevedena v vse sve- tovne jezike. Tudi v slovenščini je bilo natisnjenih 300 izvodov. V reviji Graphis so uvrščene reprodukcije naših slikanic. Nagrajeni ilustraciji Marjance Je- mec-Božič in Marlanke Stupice sta bili v stotisočih nalklade natisnjeni na novolet- nih voščilnicah UNICEF za leto 1975. Ilustratorji slikanic so postali tudi stalni sodelavci pri televiziji, po slikanicah nastajajo odlični diafilmi. Po letu 1972 so se ob novem uredniku na založbi široko odprla vrata novim snovanjem, ko se zbirajo mlade generacije sodelavcev. Dnevno časopisje je od- prlo svoje rubrike na kulturnih straneh poročilom o novonatisnjenih delih za otroke. Z lato sl ikanico, izbor 15 naj lepših slikanic, natisne založba v nakladi 225.000 i zvodov . M o g o č e b o m o k d a j lahko obiskali v k a k š n e m našem mestu Galer i j o s l ika- nic in ob nj i stalno razstavo zmera j števi lnejš ih naših slikanic v tuj ih jezikih. N a r a v n o j e in ustvar ja lni instinkt n a m ukazuje , da p o t r j u j e m o svo jo r a d o - živost, da p o m a g a m o s lovenski slikanici zaživeti v č im širšem prostoru našega sveta. V k l j u b komerc ia ln im p r e g r a d a m j e m o ž n o tako založniško de janje , ki j e že p o g n a l o tenke, a neunič l j i ve korenin ice in p o m e n i v današn jem jez iku res - nično del i tev dela v s v o j e m prostoru. Zusammenfassung Die Autorin des Artikels Slovenska slikanica doma in v svetu (Das slowenische Bilderbuch daheim und in der Welt) Kristina Brenk — sie war gleich nach dem zwei- ten Weltkrieg Mitbegründerin des Verlags Mladinska knjiga und Redakteurin von Büchern für die Jüngsten bei diesem Verlag fast 25 Jahre lang — erklärt, wie sich der Verlag als seine erste Aufgabe die Erschaffung des slowenischen originalen Bil- derbuchs stellte, das es vor dem Krieg im Rahmen des bildnerischen Bestrebens kaum gab. Zu diesem Zweck lud sie in ihren Arbeitskreis ein und nahm Schriftsteller und bildende Schöpfer an, sich dabei an die slowenische Akademie für bildende Kunst an- lehnend, die nach dem Krieg gegründet wurde, und an die damals im Entstehen sich befindende Schule der Grafiker von Ljubljana. Gleichzeitig aber strebte die Redaktion danach, in ihr alljährliches Bilderbuchprogramm wenigstens einige der ausgewählten besten Bilderbücher der Welt (Duvoisin, Svolinski, Srokowski und andere) dabei auch selbstverständlich einige der besten Werke der Schriftsteller und Illustratoren aus den anderen jugoslawischen Republiken einzureihen. Der Verlag war schon früh mit der Internationalen Jugendbibliothek und mit einer Reihe fremder Verlage (Hachette, Hatier, Atlantis Verlag, Albatros, Mlade leta und andere) verbunden. Man hat sich bemüht, aus dem reichen Schatz eigener Bilderbuchausgaben originale slowenische Bilderbücher in fremden Sprachen zu vermitteln, unter den ersten waren es Martin Krpan von Levstik mit Illustrationen von Tone Kralj und Pastir (der Hirt) von Valja- vec mit Illustrationen von Marlenka Stupica. Auf dem Weg in die Welt spielten eine bedeutende Rolle die Esperantisten; aus dem Esperanto wurden die genannten Bücher sogar in die japanische und chinesische Sprache übersetzt. Erschöpfende Angaben über die slowenischen Bilderbücher in fremden Spra- chen wird die schon zusammengefasste, im Jahre 1977 zu erscheinende Bibliographie bieten, die im Juni 1976 schon 329 Titel von Ubersetzungen in 17 fremde Sprachen enthält; es sind aber auch die Aufdrucke in die Sprachen der Völker und Völker- schaften an den fremdsprachigen mitgezählt. Die übersetzten Bilderbücher sind Wer- ke von 46 Schriftstellern und 38 Illustratoren. Der Bibliographie ist auch eine Studie über die Illustrationen für Jugendbücher und Bilderbücher in den drei Nachkriegs- jahrzehnten beigelegt.