VID KAVTIČNIK Rokometaš Pred slabimi tremi leti sem si strgal kolenske križne vezi na levem kolenu. Samo sekunda nepazljivosti me je stala skoraj štirimesečne rehabilitacije poškodbe. Sedaj imam poškodbo gležnja, ki še po dveh mesecih in pol ni sanirana, in zaradi nje ne bom nastopil v slovenski izbrani vrsti na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Poškodba je namreč tako velika, da ne bi zdržal večjih naporov. ŠTEVILKA 3 Nn Zelena zima ogroža smučarsko sezono Samuraji organizatorji in zmagovalci turnirja v ju-jitsu STRAN 7 STRAN 19 Z()om|tts.ivmjskii /.icluiga Mozirje zoo.. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Zadruga mozirje Vse za kopalnice v Železnini Gornji Grad 839 44 20 Od 20. januarja do konca februarja vam v Blagovnici Ljubno in Železnhi Gornji Grad nudimo 10% GOTOVINSKI POPUST za: - talne obloge - tekače - itisone - tolpline - preproge Vedno na zalogi program KNAUF plošč in KNAUF montažni pribor po ugodnih cenah. KMETOVALCI Še na zalogi pesni rezanci ORMOŽ 0,16 EUR ali 37,65 SIT/kg m&mma V POSLOVNEM OBJEKTU IZOLES NAZARJE V mesecu januarju oji frizuri^brezplačna - l _ -vi Pridobili smo akcijske cc :ne gnojil KUTINA. Možnost nakupa že od: - KAN 27% 0,18 EUR ali 43,32 SIT/k S - NPK 15-15-15 0,21 EUR aii 50,32 SIT/k ‘S Naročila na tel 03/839-52-71 ali 031/740-1 OOJJožica). Dglovni čas: Od ponudo pet. od 8. do 12. in ''tjjfc- ; ògp4. do 18#. ure ™ sotxjpf od 8. do 14. ure Torek zaprto* aprtó* ira/xó i Arr/i/a HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. ISO 9001:2000 Q-387 Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazs: Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacijo gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah. V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem v prometu z nepremičninami za kar imamo pridobljeno ustrezno licenco Ministrstva za okolje in prostor. Storitve, ki jih opravljamo: H sestavljanje pogodb in svetovanje; H vpisi v zemljiško knjigo; it cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; H oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; H brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; m provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NASA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO! ■ CELJE Včeraj tolar, danes evro V nedeljo se je iztekel rok za plačevanje v slovenskih tolarjih in zdaj imamo res samo še evre. Za uspešen prevzem nove valute, za katero pravijo, da bo postala najmočnejša na svetu, če jo bosta prevzeli še Velika Britanija in Švica, so nam prišli v Ljubljano čestitat najvišji predstavniki Evropske unije. Predsednik vlade Janez Janša je imel več kot dovolj razlogov za širok nasmeh, kije pri njem sicer prej izjema kot pravilo. Težav(ic) z zamenjavo denarja pa s tem še ni (povsem) konec. Tipični problem, s katerim se v tem tednu srečujejo številni občani, so položnice iz meseca decembra, ki so izpisane v tolarjih, bančne in poštne uslužbenke pa jih ne morejo sprejeti, ker jim tehnološka oprema tega ne omogoča. Položnice zato zavračajo in zahtevajo od prinosnikov, da napišejo nove in zneske pretvorijo v evre. Drugače pač ne gre. Republiška davčna uprava je medtem izdala javni poziv za vložitev dohodninskih napovedi za leto 2006. Davčni zavezanci bomo morali pri oddaji dohodninske napovedi za lansko leto misliti še v tolarjih, saj bodo vsa poročila, ki jih bomo prejeli, izpisana v tolarjih, vsa davčna doplačila in vračila pa bo davčna uprava tekom leta 2007 izstavila v evrih. Bistvena razlika v zvezi z napovedjo dohodnine za leto 2006 bodo vnaprej izpolnjeni obrazci, ki nam jih bo davčna uprava poslala najkasneje do 31- marca. Naša naloga bo, da vpisane podatke preverimo in jih po potrebi korigiramo. Rok za oddajo dohodninskih napovedi bo 30. april 2007. Zaradi spremenjene davčne zakonodaje davčna uprava namesto 1,2 milijona davčnih napovedi za leto 2005 pričakuje le okrog milijon davčnih napovedi za leto 2006, saj se bo število zavezancev nekoliko zmanjšalo. Napovedi, na primer, ne bo treba oddati upokojencem, ki so imeli lani ob neobdavčeni pokojnini še za 80 evrov oziroma 18.000 tolarjev obdavčljivih dohodkov. Kakor doslej tudi za lansko leto obveznost oddaje davčne napovedi ne velja za osebe, katerih dohodki niso presegli splošne olajšave. Le-ta za leto 2006 znaša 604.330 tolarjev oziroma 50.361 tolarjev na mesec. Več podrobnosti o dohodnini za leto 2006 v prihodnji številki Savinjskih novic, do takrat pa lep pozdrav - v evrih! IZ VSEBINE: Aktualno: Vstop Slovenije v skupni evropski monetarni sistem....4 Občina Recita ob Savinji: Stati je treba na lastnih nogah.....6 BSH Hišni aparati Nazarje: Več prihranka na račun koristnih predlogov zaposlenih......7 Koncert v cerkvi sv. Jurija: Vlogo povezovalca so tokrat prevzele orgle..........11 Čebelarsko društvo Mozirje: Preimenovali mozirsko čebelarsko organizacijo............12 Črna kronika: Temne plati leta 2006..............14 Intervju: Rokometaš Vid Kavtičnik.....................20 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 3,19. januar 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.125 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. VSTOP SLOVENIJE V SKUPNI EVROPSKI MONETARNI SISTEM Evro - nacionalni ponos ali polom? Kot kažejo prvi tedni po prevzemu evro valute, je le-ta Slovence popolnoma osvojila. Prevzem nove denarne enote je potekal gladko, s številnimi pohvalami evropskih politikov in hvalospevi domačih. Kritike na račun evra skorajda ni najti, vsesplošno evforijo rahlo kazijo le nekatere podražitve. Pa še te ne morejo pokvariti dobrega razpoloženja Slovencev ob vstopu v skupni evropski monetarni sistem. Ostala Evropa ne deli našega veselja. Evru bi se najraje odrekli tako Francozi kot Nemci in Italijani. Bomo čez par let razočarani tudi Slovenci? dalje lahko tolarje brezplačno zamenjamo v evre v bankah, hranilnicah ali na poštnih okencih do 1. marca 2007. Od 1. marca dalje je menjava možna v Banki Slovenije, za bankovce neomejeno, za kovance pa do konca leta 2016. Zdaj lahko že zatrdno rečemo, da SLOVENIJA DELEŽNA LE POZITIVNE KRITIKE Slovenija je 1. januarja tudi uradno postala 13. članica evrskega denarnega sistema in se tako pridružila 12 državam Evropske unije, ki so leta 1999 oblikovale evropsko monetarno unijo. Območje evra ima zdaj 316,6 milijona prebivalcev Evrope. Večina tolarske gotovine je šla iz obtoka že v prvem tednu zamenjave, od 14. januarja je prevzem evra pri nas potekal brez težav, pravzaprav povsem gladko. Slovenija je bila pohvaljena v vseh večjih tujih medijskih hišah, v New York Timesu so celo zapisali, da smo Slovenci dokončno pometli s komunistično preteklostjo države. Vsekakor je za Slovenijo dobro, da je deležna toliko pozitivne kritike v mednarodni javnosti, da le ne bo zaspala na lovorikah zmage. NEKATERI NISO NAVDUŠENI Tako opozarja peščica slovenskih finančnikov, med njimi sta ekonomista dr. Dušan Mramor in dr. Jože Mencinger. Kot pravi Mramor, bo potrebno še veliko dela in discipline, da bodo rezultati res ostali dobri, Mencinger pa je celo mnenja, da gladek prevzem evra pravzaprav Naša anketa Bomo evrske kovance znali bolje ceniti? V nedeljo se je končalo obdobje dvojnega denarnega obtoka, ko smo lahko plačevali tako s tolarji kot z evri. Do 10. januarja je bilo po oceni Evropske komisije iz obtoka umaknjenih približno 80 odstotkov tolarjev. Uspešen prehod na evro je nedvomno plod temeljitih priprav vseh vpletenih, tako v zasebnem kot javnem sektorju. Ekonomisti praktični del prehoda na evro ocenjujejo kot izjemno profesionalnega, pri tem pa poudaijajo, da je vstop v območje skupne evropske valute priložnost za tesnejše povezovanje z glavnimi trgovinskimi partnericami, kot so Nemčija, Italija, Avstrija in Francija. Prepričani so tudi, da je slovensko gospodarstvo zanesljivo vstopilo v stabilnejše valutno okolje, kot ga je predstavljal tolar. S prevzemom evra je v denarnem obtoku mnogo več kovancev kot doslej, kovanci pa so tudi več vredni od tolarskih. Plačilo z novo valuto prav zaradi slednjih nekaterim dela preglavice, drugim ne. Kako na plačevanje z evri gledajo Zgornjesavinjčani? Miro Celinšek, Spodnja Rečica Z novo valuto nimam problemov. Nekako sem se navadil. Ker slabo vidim, mi nekaj preglavic dela droben drobiž. Zato najraje trgovcem ponudim denar na dlani, naj si sami naberejo, kolikor pač potrebujejo. O podražitvah ne razmišljam, kupim pač tisto, kar potrebujem. Sicervečje nakupe opravi žena, sam pa se v trgovino odpravim le z vnučki. Marija Mutec, Mozirje Na novo valuto sem se že nekako privadila. Še vedno pa preračunavam, ker na evro še nisem toliko navajena, da bi lahko razmišljala samo o njih. Ko si preračunam vfolarje, imam boljšo predstavo o neki stvari, koliko stane. Podražitve mezelo motijo, vendar imamo kupci še vedno izbiro, kje bomo kaj kupili, ampak svojega načina življenja in kupovanja ne bom spreminjala. Na videz manjša količina denarja na mojem bančnem računu v primerjavi s tolarskimi zneski me ne bo zmedla in bom enako zapravljala, kot sem do sedaj. Zelo pozdravljam tudi dvojno označitev cen artiklov v trgovinah. Če so se v drugih državah navadili na evro, se bomo tudi mi. Viktor Šemenc, Prihova No, nekako sem se privadil. Moti me le to, da so kovanci tako mali, sam pa slabše vidim. Nič ne preračunavam evre v tolarje, je pa res, da je nabava bolj stvar žene kot moja. Sam si tu pa tam kupim le cigarete, vendar sem opazil številne podražitve, na katere pa itak sam ne morem vplivati. Vida Pokleka, Rečica ob Savinji Na evre se do sedaj še nisem najbolj navadila, vendar sem prepričana, da se bom tudi na to valuto navadila. Mogoče je temu krivo dejstvo, da za nabavo pri hiši skrbi mož. Še vedno pa preračunavam v tolarje, ker si tako lažje predstavljam, koliko kakšen artikel stane. Zelo me motijo podražitve, a Ivo Tutič, Mozirje Nekako se bom že navadil. Zdi pa se mi, da je preveč kovancev. Cene so se res dvignile, vendar na to ne moremo vplivati. Osnovne sivari bomo tudi naprej morali kupovati, a bom to kupil tam, kjer bo ceneje. Marina Umnik, Devce Na evro se počasi navajam. Do sedaj se še vedno nisem navadila evrskega drobiža. Ne preračunavam nazaj v tolarje, saj to nič ne pomaga. Podražitve so vidne na vsakem koraku. Vendar smo zdravilo za to »bolezen« potrošniki sami. Pripravila: Marija Šukalo, fotografije: Ciril M. Sem na njih nimam vpliva. sploh ni nek velik dosežek. Kot dodaja, je Slovenija zdaj izgubila še zadnjega od atributov nacionalnega gospodarstva in tako postala znova odvisna od večjega od sebe. Kar precej spominja na njeno vlogo v bivši državi Jugoslaviji. Slovenskega navdušenja ne razumejo tudi nekatere evropske države, ki so evro prevzele pred petimi leti. Francozi menijo, daje bila uvedba evra slaba stvar za njihovo gospodarstvo in da je evro vplival na povišanje cen. Tudi Italijani ne čutijo nobenega zadovoljstva zaradi uvedbe evra pred petimi leti. Večina Nemcev želi nazaj svojo staro valuto, saj menijo, da je evro kriv za rastočo inflacijo pri njih. Na to, kaj bomo čez pet let rekli o evru Slovenci, bo treba pač počakati. EVRO DRAŽIL ŽE PRED NOVIM LETOM Še takšno navdušenje nad novo valuto pa ne more prikriti dejstva, da je evro marsikaj podražil. Le za nekaj odstotkov, pa vendar. Odstotek tu, odstotek tam in konec meseca bo v denarnici vladala še večja suša kot do sedaj. Najbolj so bili pri podražih/ah pogumni gostinci, ki so svoje storitve začeli dražiti že v decembru, ustavili pa se niso niti po novem letu. Dražijo taktično, nekaj manj kot za šest odstotkov. Tako ne pridejo na javni seznam podražitev, ki ga javno objavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Najbolj seje podražila kava. Zanimivo, tako je bilo pred petimi leti tudi v ostalih prevzemnicah evra. Cene so se zvišale tudi malicam, kosilom, hitri prehrani, nekaterim pijačam. Že decembra lani je državni statistični urad zabeležil podražitve storitev za osebno nego, zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, pohištva, toaletnih izdelkov, kozmetike, računalniške opreme in še bi lahko naštevali. Krivec? Evro, seveda. Kakšna bo torej prava cena evra? Smo izgubili svojo samostojnost ali le zamenjali en denar za drugega? Nas res čaka hitra rast gospodarstva? Ali pa bomo kmalu na strani tistih držav, ki želijo nazaj svojo staro valuto? Bo prevzem evra za Slov- enijo res "največji nacionalni uspeh" po vstopu v Evropsko unijo, kot je poudaril premier Janez Janša? Tatiana Golob SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da vam bo letošnje leto prineslo več dobrega ali več slabega? Večina anketirancev z optimizmom zre v letošnje leto in meni, da se jim bo dogajalo več dobrega kot slabega. Več dobrega 87% Evri nam že tretji teden služijo kot plačilno sredstvo, zato nam lahko odgovorite na vprašanje, ali se vam zdi plačevanje z novo valuto bolj praktično kot prej? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 23. januarja 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. VLAGATELJI V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE NAJ BI DENAR DOBILI OD SLOVENSKE ODŠKODNINSKE DRUŽBE Prej do vrnitve vloženega denarja Približno pettisoč posameznikov, organizacij in krajevnih skupnosti že ima v rokah odločbo o vrnitvi vlaganj vtelekomunikacijsko omrežje. Številka se vsak mesec poviša za približno tisoč ali več. kot kaže bodo vsi ti prišli do svojega denarja nekoliko prej, kotje bilo predvideno. Tako vsaj obljubljajo na ministrstvu za gospodarstvo, ki predlaga spremembo lani sprejetega zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Veljavni zakon predvideva vračanje denarja po prodaji državnega deleža v družbi Tele- kom Slovenije. Denar od te prodaje naj bi zbrali v posebnem skladu znotraj državnega proračuna. Po novem naj bi neodplačno prenesli določen del, največ deset odstotkov osnovnega kapitala, kar je največ 653.548 delnic Telekoma v državni lasti, na Sloven- sko odškodninsko družbo. Ta naj bi vlagateljem vložen denar izplačala najkasneje pol leta po potrditvi zakonske novele v državnem zboru oziroma tistim, ki odločb še nimajo, dva mesece po prejemu le-teh. Če denarja ne bo zadostovalo za vračilo vlaganj, država obljublja še dodaten prenos finančnega in stvarnega premoženja Slovenski odškodninski družbi. Te novosti so v glavnem že dogovorjene, pred postopkom v parlamentu pa jih mora potrditi še vlada. Savinjčan JANUARSKE PLAČE ŽUPANOV IN PODŽUPANOV BODO BISTVENO VIŠJE OD DOSEDANJIH Povišica kot novoletno darilo Januarske plače županov in podžupanov, ki bodo izplačane februarja, bodo obračunane po lani sprejetem odloku, katerega je ustavno sodišče zadržalo zaradi domnevnega neskladja z ustavo. Tako se zdaj županske plače ne bodo več obračunavale po določenih količnikih, ampak bodo po novem osnova plačni razredi. Župani so razporejeni od 46. do 59. plačnega razreda, podžupani pa od 32. do 52. razreda. Odlok določa, da so plačni razredi za župane natančno določeni glede na število prebivalcev v občini, za podžupane pa velja razpon plačnih razredov, v katerega bodo »uvrščeni«, pa odloča župan. Tako je na primerjasno, da bo neto plača županje in županov občin Ljubno, Luče, Gornji Grad, Rečica ob Savinji in Mozirje 1.571,24 evra (376.531,95 sit), nazorski župan seje z novim letom upokojil, zato mu kot neprofesionalnemu pripada 50 odstotkov te plače, župan Solčave, ki funkcijo pravtako opravlja neprofesionalno, pa bo prejemal 50 odstotkov od 1.432,11 evrov (343.190,84 sit), kolikor je minis- trstvo za javno upravo določilo za občine do 2.000 prebivalcev. Po novem odloku se bodo županske plače zvišale, vendar celotne povišice ne bodo dobili takoj, pač pa se bodo plače postopno zviševale do leta 2009, in sicertako, da bodo vsako leto popravili 25 odstotkov razlike med staro in novo plačo. Savinjčan VSE KMETIJSKE SUBVENCIJE ZA PRETEKLO LETO NAJ BI BILE IZPLAČANE DO SREDINE LETOŠNJEGA Kmetje imajo v rokah (samo) obljubo finančnega ministra Po besedah ministra za finance dr. Andreja Bajuka so sredstva, gre za okoli pet milijard tolarjev, za izplačila lanskih subvencij, ki jih kmetje pričakujejo do konca junija letos, zagotovljena. Tako je prvi finančnik v državi zagotovil na sestanku s predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in kmetijskega ministrstva. Manjkajoči denar naj bi vlada zagotovila s prerazporeditvijo in ne z rebalansom letošnjega proračuna. V kmečkem sindikatu ministrovim besedam očitno ne verjamejo, saj vztrajajo, da Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja vladno obljubo okrona z izdajo dopolnjenih ali novih subvenci-jskih odločb, v katerih bo obljuba zapisana črno na belem. V nasprotnem obstaja celo možnost protestnih shodov. Finančno ministrstvo naj bi šele avgusta lani izvedelo, da mora kmetijsko ministrstvo za izvajanje evropskih standardov za leti 2004 in 2005 v letošnjem proračunu zagotoviti kar 25 in ne sprva načrtovanih 14 milijard tolarjev. Očitno so se na kmetijskem ministrstvu ušteli pri načrtovanju proračuna, zato naj bi kmetje del subvencij za 2006 dobili šele do konca leta 2008, kar je med kmeti, razumljivo, izzvalo precejšnje ogorčenje. V kolikor bi se to dejansko zgodilo, bi po ocenah sindikata kmetov lahko potegnilo v prepad številne kmete, ki so zaradi naložb v evropske standarde najeli kredite. Savinjčan Finančni minister dr. Andrej Bajuk je zatrdil, da za zagotovitev dodatnega denarja ni potreben rebalans proračuna (foto: EMS) OBČINA REČICA OB SAVINJI Stoti je treba na lastnih nogah Občina Rečica ob Savinji je ena od sedemnajstih, ki so z novim letom začele delovati kot prave samostojne lokalne skupnosti. Rečiča-ni so decembra izpeljali drugo sejo občinskega sveta, do konca januarja pa naj bi statutar-no-pravna komisija pripravila vse potrebno za sprejem statuta. Trenutno pospešeno pripravljajo podlage za vzpostavitev občinske uprave, na novo je potrebno preurediti prostore v stari šoli in urediti cel kup administrativnih zadev za čim bolj optimalno delo občine. Zaenkrat na občini »uradujeta« samo župan Vinko Jeraj in tajnica Valerija Semprimožnik. Po Jerajevih zagotovilih naj bi do spomladi zaposlili tudi direktorja oziroma direktorico občinske uprave in delavko za področje financ. »Občanom zaenkrat še ne moremo ponuditi prave pomoči, verjamem pa, da bo do polletja že vse steklo. Razumem velika pričakovanja občanov, vendar računam na nekoliko potrpljenja in razumevanja. Predvidevam, da bomo proračun sprejeli pred dopusti, do takrat bo financiranje potekalo po dvanajstinah na osnovi lanskega proračuna občine Mozirje,« razlaga Vinko Jeraj. Ni nenavadno, da novim občinam pri zagonskih nalogah pomagajo stare matične občine, od katerih so se nove odcepile. Jeraj pravi, da sta se z mozirskim kolegom Ivom Suhoveršnikom že pogovarjala o delitveni bilanci, zato pričakuje, da se bodo z občino Mozirje dokončno razšli v prvi polovici leta. Po Jerajevih besedah bo delitvena bilanca trši oreh, kot so sprva pričakovali, največje dileme se pojavljajo na kadrovskem področju. »Smiselno je, da se dogovorimo, kaj je za obe občini najbolje. Od Mozirja pričakujemo večjo pomoč, vendar moramo v glavnem stati na svojih nogah. S sosednjimi občinami in občinami v regiji pa bomo morali sodelovati predvsem pri razpisih za evropska sredstva,« je dejal Jeraj. Naj spomnimo, da seje Rečica odločila za samostojnost, ker želi med drugim sama odločati o razvoju življenjskega okolja in razpolagati z lastnim denarjem. Savinjčan Rečički župan Vinko Jeraj razume pričakovanja ljudi, vendar računa na nekoliko razumevanja in potrpljenja (foto: EMS) BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic @mra.si. http://eic.mro.si EIC-jan-09: Svetovalno podjetje iz Litve, specializirano na področju poslovnega svetovanja, projektnega managementa, pravnih storitev in trženja, želi vzpostaviti komercialno, finančno in tehnično sodelovanje. EIC-jan-15: Italijanski ponudnik parketa išče proizvajalce in dobavitelje razrezanega hrastovega lesa različnih dimenzij z namenom vzpostavitve komercialnega sodelovanja. EIC-jan-22: Romunski proizvajalec pohištva (kuhinj, spalnic, dnevnih sob, idr.) po naročilu, želi vzpostaviti sodelovanje s tujimi podjetji za trženje navedenih proizvodov. EIC-jan-25: Madžarko lesnopredelovalno podjetje išče distributerje in trgovce na debelo za stenske panele, talne obloge in druge izdelke iz lesa. EIC-jan-27: Poljski proizvajalec protistrelne opreme in energetskih izdelkov je zainteresirano za komercialno, finančno in tehnično sodelovanje. EIC-jan-30: Poljski proizvajalec plastičnih šolskih potrebščin (ravnil, kompletov, ipd.) je zainteresiran za vzpostavitev komercialnega in proizvodnega sodelovanja. B5H HIŠNI APARATI NAZARJE Več prihranka na račun koristnih predlogov zaposlenih V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje skrbno negujejo tradicijo predprazničnega izkazovanja pozornosti zaposlenim, njihovim otrokom in upokojencem. Tako so konec lanskega leta za otroke zaposlenih v nazorskem Domu kulture organizirali lutkovno predstavo, upokojence so pogostili v tovarniški jedilnici, za sodelujoče v celoletni akciji zbiranja koristnih predlogov pa so pripravili nagradno žrebanje. V obdobju od 1. decembra 2005 do 30. novembra 2006 so v Hišnih aparatih evidentirali sicer za dva odstotka manjše število prijavljenih koristnih predlogov (983) kot leto poprej, zato pa seje na drugi strani za skoraj sedem odstotkov (na 268) povečalo število prijaviteljev, število realiziranih predlogov seje povečalo za slab odstotek (na Lutkovna predstava za otroke zaposlenih v BSH Hišnih aparatih je bila tudi tokrat odlično obiskana (foto: Benjamin Kanjir) Priznanje naj inovatorju leta Janezu Anžinu (levo) je izročil direktor proizvodnje Matjaž Delopst (foto: Ciril M. Sem) 662), za dobre štiri odstotke pa se je povečal prihranek na račun realiziranih predlogov inje znašal kar 452.000 evrov. Za naj inovatorja leta je bil razglašen Janez Anžin, za naj skupino v sklopu podjetja pa oddelek vzdrževanja, ki je svoje cilje dosegel v celoti. V zaključno žre- banje je bilo uvrščenih petnajst sodelavcev, ki so v obdobju od 1. decembra 2005 do konca novembra 2006 prispevali vsaj deset »top« predlogov. Največ sreče pri žrebu je imela Jerneja Pirtovšek, ki je odpeljala domov velik plazma televizor. Franci Kotnik RIC GOLTE Zelena zima ogroža smučarsko sezono Kljub pomanjkanju snega in neverjetnim temperaturam za zimski čas so na Golteh tik pred božičem začeli z umetnim zasneževanjem. Trenutno delujeta dvosedežnica Smrekovec in trisedežnica Medvedjak. Čeprav so imeli lani kar precej investicij, so poslovno leto zaključili pozitivno. konec in upamo, da bo vendarle še zapadel sneg. Za naslednje dni imamo napovedanih precej šolskih skupin za šolo v naravi. Pridejo iz Nove Gorice, Medvod, iz Dolenjske. Kljub slabi zimi na Golteh dnevno naštejejo od 200 do 600 gostov (foto: Ciril M. Sem) Kot pravi direktor RTC Golte d. o. o. Ernest Kovač, so imeli čez praznike hotel, kjer so prenovili in razširili restavracijo za dodatnih 180 sedežev, polno zaseden. Enako je bilo z vsemi prenočitvenimi zmogljivostmi v okolici Mozirja. »To se nam zdi pomembno, saj stremimo za tem, da bi s turizmom zaživela celotna regija.« Skoraj triletni napori in vlaganja v trženje so pričeli prinašati prve rezultate, meni Kovač. Pravkar je potekal »Hrvaški teden«, saj so bile na Hrvaškem v tem času šolske počitnice. O številnih gostih priča tudi na delavnik skoraj polno parkirišče na spodnji postaji žičnice v Žekovcu. »Dnevno naštejemo od 200 do 600 gostov. Lahko povem, da smo cene smučarskim aranžmajem malo znižali, imeli pa smo tudi rekordno predprodajo kart. Tukaj bi omenil, da naše karte veljajo dve leti. Sicer pa zime še ni Zanimivo pa je, da te možnosti niso izkoristili niti na eni od skoraj dvajsetih osnovnih šol zgornjesavin-jsko-šaleškega območja.« V anketi na spletni strani Golte d. o. o., s katero so pričeli 7. januarja in ki jo je do sedaj izpolnilo čez 500 obiskovalcev, seje pokazalo, doje skoraj 50 odstotkov obiskovalcev iz širše Sa-Ša regije, takoj na drugem mestu so z več kot 15 odstotki gostje iztujine, 6 odstotkov pripada osrednji Sloveniji z Ljubljano vred. Na spletu je moč najti tudi njihov fotografski natečaj za foto meseca, s čimer želijo doseči, da bi bili obiskovalci bolj pozorni na dogajanja in lepote okoli sebe. »Da bi naredili kaj dobrega tudi za dušo in ne le za mišice in telo,« pravi direktor. Medtem ko so hotel nekaj let dajali v najem, ga sedaj upravljajo sami. Hotel so lani prepleskali, razširili restavracijo, pokrili teraso in dozidali nekaj nočitvenih zmogljivosti. Hotelsko ponudbo so letos še popestrili z nedeljskimi kosili. Marija Lebar CINDI SLOVENIJA Pasivno kajenje ogroža nekadilce in kadilce O škodljivostih pasivnega kajenja je v strokovnih krogih znanega že veliko. Ogroža nas v domačem okolju, v javnih in delovnih prostorih. Usodne posledice ima lahko tudi za tiste, ki nikoli niso prižgali cigarete, saj vama količina izpostavljenosti tobačnemu dimu žal ne obstaja. Med najbolj ogrožene skupine spadajo otroci, nosečnice in zaposleni na delovnih mestih. Na CINDI Slovenija, ki skupaj z zdravstvenimi domovi organizira brezplačne delavnice odvajanja od kajenja pod geslom »Da, opuščam kajenje«, opozarjajo, da mnogi zaposleni zaradi narave dela ne morejo uveljavljati zakonske pravice do dela v nezakajenih prostorih, otroci pa so neprostovoljnemu kajenju najbolj izpostavljeni doma, zaradi kajenja staršev in drugih sobivajočih odraslih. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je neprostovoljnemu kajenju doma izpostavljenih več kot 50 odstotkov otrok. POSEBNO RANLJIVA SKUPINA SO OTROCI O pasivnem kajenju govorimo, ko nekadilec vdihuje tobačni dim v prostoru, v katerem se nahaja skupaj s kadilcem. Vir vdihanega dima je tleči tobačni izdelek, ki ga sestavlja glavni dim (kadilec ga vdahne ob aktivnem kajenju, filtrira v pljučih in izdihne) in stranski dim (izpuhteva neposredno v okolje s tlečega konca tobačnega izdelka). Raziskave so pokazale, da je v ozračju zaprte sobe, v kateri se kadi, prisotno do 85 odstotkov tobačnega dima, ta pa je tudi najpogostejši vir onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih. V kolikšni meri je nekadilec v prostoru izpostavljen pasivnemu kajenju, je odvisno od tipa in količine pokajenih tobačnih izdelkov, od velikosti samega prostora, prezračevalnih pogojev, časa izpostavljenosti in podobno. »Posebno ranljiva skupina so otroci, ki so neprostovoljnemu pasivnemu kajenju zaradi kajenja staršev ali drugih sobivajočih odraslih najbolj izpostavljeni doma. Ker so manjši in dihajo hitreje kot odrasli, vdihnejo mnogo več škodljivih kemikalij glede na svojo telesno težo kot odrasli v enakem časovnem obdobju. Imajo tudi slabše razvit imunski sistem, kar pripomore k razvoju bolezni, kot so pogostejša prehladna obolenja, vnetje srednjega ušesa, astma, slabši psiho-vedenjski razvoj in pojav srčno-žilnih bolezni v odrasli dobi,« opozarja na resnost problema Dominika Novak Mlakar, dr. med., koordinatorica za programe odvajanja od kajenja pri CINDI Slovenija. Če je pasivnemu kajenju izpostavljena nosečnica, to ne škoduje samo njej osebno, temveč tudi razvijajočemu se plodu. Le-ta je izpostavljen zmanjšani količini razpoložljivega kisika in hranilnih snovi, karje posledica slabše prekrvavljenosti posteljice. Obstaja tudi večja verjetnost prezgodnjega poroda in nizke porodne teže novorojenčka. PRAVICA DO DELA V NEZAKAJENIH PROSTORIH Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v Sloveniji v celoti prepoveduje kajenje v zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami. Določa tudi, da kajenje ni dovoljeno na javnih mestih, razen v prostorih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem. V delovnih prostorih je dovoljeno kajenje le v prostorih, ki jih določi delodajalec in so fizično ločeni od Pljuča kadilca drugih prostorov. Vsak zaposleni ima pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, ki niso onesnaženi s tobačnim dimom. Pa vendar obstajajo poklici, ki se pasivnemu kajenju ne morejo izogniti, kot je to v primeru zaposlenih v gostinstvu. Prostori za kadilce in nekadilce pogosto niso fizično ločeni, prezračevalni siste- mi, ki bi zagotavljali čistzrak nekadilcem, pa ne delujejo. Delavci v strežbi se gibljejo tako v prostorih za nekadilce kot kadilce in pravice do dela v nezakajenih prostorih niti ne uveljavljajo. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 50 odstotkov otrok izpostavljenih neprostovoljnemu kajenju doma. Zaradi kajenja umre v Evropski uniji vsako leto preko 650 tisoč oseb, zaradi pasivnega kajenja pa jih umre dodatnih sto tisoč. Več kot 13 milijonovjih trpi zaradi kroničnih bolezni, ki so posledica kajenja. DA, OPUŠČAM KAJENJE V Sloveniji kadi 23,7 odstotkov odrasle populacije (vir: raziskava »Z zdravjem povezan vedenjski slog« 2001). Med kadilci prevladujejo moški z 28 odstotki, med ženskami jih kadi 20 odstotkov. Zaradi bolezni, kijih pripisujemo kajenju, umre na leto 3.000 do 3.500 oseb. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2004 v gostinstvu zaposlenih 38 tisoč oseb, od tega več kot polovica žensk. Leta 2003je bilo vgospodinjslvih za alkohol in tobak porabljenih 2,4 odstotka, za zdravje pa 1,5 odstotka denarnih sredstev. Nekadilci bodo pred pasivnim kajenjem zaščiteni šele, ko se bodo kadilci zavedali, da s kajenjem škodijo ne samo sebi, ampak tudi vsem drugim, ki so skupaj z njimi v zaprtih prostorih. Kdor se odloči prenehati s kajenjem, se lahko vključi v CINDI delavnice v zdravstvenih domovih po Sloveniji. »Da, opuščam kajenje« je geslo in naslov delavnic, v katerih lahko kadilci s pomočjo zdravslvenih delavcev premagajo svojo odvisnost od nikotina. Udeležba v delavnicah je brezplačna. Franci Kotnik Premagajte svojo odvisnost od nikotina AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE V OKONINI Za večjo preglednost in prometno varnost Med odprtimi investicijskimi objekti Direkcije RS za ceste v Zgornji Savinjski dolini je tudi avtobusno postajališče v Okonini, za katero je v državnem proračunu zagotovljenih 30 milijonov tolarjev. Obstoječ neurejen par avtobusnih postajališč se nahaja na odseku državne ceste, na območju hišnih priključkov za gostinski objekt, poslovni objekt in v območju lokalnega priključka za naselje Okonina. Trenutno se za postajališče izdeluje projektna dokumentacija, po informacijah ljubenske županje Anke Rakun naj bi bila investicija zaključena v najkrajšem možnem času. Na preurejenem postajališču bo z razsvetljavo poskrbljeno za primerno vidljivost in s tem ustrezen nivo prometne varnosti (foto: EMS) Glede na projektno dokumentacijo bo levo postajališče locirano za priključkom ceste v središče naselja, desno pa naj bi bilo zamaknjeno nižje poslovnega objekta Vulco. Na izvozu s postajališč mora biti zagotovljena minimalna dovoljena pregledna razdalja za varno vključevanje avtobusov na državno cesto Radmirje-Mozirje. Na območju postajališč bosta tudi čaka-lišča za pešce in pločnika, celoten projekt pa mora biti zasnovan tako, da bo ustrezno urejeno tudi odvodnjavanje meteornih vod z obstoječih in novih cestnih površin. Savinjčan KNJIŽNICA GORNJI GRAD Sodoben računalniški kotiček tudi v Gornjem Gradu V Gornjem Gradu je krajevna knjižnica odprla vrata novih prostorov junija 2003 in se tako že nekaj več kottri leta nahaja v stavbi Centra starejših občanov. Svojim obiskovalcem ponuja široko izbiro knjižnega gradiva tako za odrasle kot mladino, video gradiva, na voljo je tudi nekaj naslovov revij. Za najmlajše obiskovalce knjižnice se enkrat mesečno pripravi pravljična urica, vsem pa je od decembra dalje na voljo tudi sodoben računalniški kotiček. V osmih mesecih lanskega leta, od uvedbe avtomatizirane izposoje v krajevni knjižnici Gornji Grad, je bilo evidentiranih kar 931 obiskov, od tega se knjižničnih uslug največ poslužujejo osnovnošolci, zaposleni odrasli bralci in upokojenci. Predvsem za upokojence, ki živijo v Centru, je njena lokacija zelo dobrodošla, saj lahko rečemo, da imajo knjižnico kar doma. Da je bila posodobljena gornjegrajska knjižnica med občani lepo sprejeta, priča tudi podatek, da se je v lanskem letu vpisalo kar 74 novih članov. Sicer si člani knjižnice, kije zanje odprta ob torkih od 11. do 14. ure in ob petkih od 16. do 19. ure popoldan, izposojajo predvsem knjige in video gradivo, najraje posegajo po leposlovnem branju, zanimajo pa jih tudi vse ostale strokovne zvrsti knjižnega gradiva. Nekaj članov Knjižnice Gornji Grad brskanja po internetu, uporabe elektronske pošte, oblikovanja besedil, izdelo-vanja prezentacij in preglednic, obdelave digitalnih fotografij. Na voljo so tudi barvni tiskalnik, skener, spletna kamera in slušalke z mikrofonom. Nova oprema v računalniškem kotičku je bila kupljena s pomočjo Ministrstva za kulturo preko javnega razpisa za nakup informacijske in komunikacijske opreme. Enak delež finančnih sredstev pa je prispevala Občina Gornji Grad. Tatiana Golob Po pravljični urici otroci uživajo v ustvarjalni delavnici (foto: Tatiana Golob) je vključenih tudi v projekt Bralna značka za odrasle, ki je po lanski poskusni akciji, izvedeni na Ljubnem, namenjena bralcem vseh krajevnih enot Osrednje knjižnice Mozirje. Knjižnica skrbi tudi za dejavnost predšolskih otrok. Namenjajo jim pravljične urice, ki jih sprejemajo z velikim veseljem, vedno pa je združena s krajšo ustvarjalno delavnico. Kot je omenjeno v uvodu, je od lanskega decembra gornjegrajska knjižnica bogatejša za sodoben računalniški kotiček, ki je namenjen tako članom kot tudi drugim obiskovalcem knjižnice v Gornjem Gradu. Uporabniki imajo možnost KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih poli« LEPOSLOVJE-MLADINA Standiford, Natalie: Lahko prava ljubezen preživi srednješolska leta?, Jefferies, Cindy: Srečni preobrat. LEPOSLOVJE - ODRASLI Desa Muck: Peskovnik Boga Otroka, Frančič, Franjo: Ledeni ogenj resničnosti, Martinec, Bojan: Skodelica kave, Kehlmann, Daniel: Jaz in Kaminski, Szpilman, Wtadislaw: Pianist. STROKOVNA LITERATURA Mladi in AIDS, Eiletz, Silvin: Skrivnost kominterne, Wade-Matthews, Max: Glasba, Shapiro, Stanley: SOS knjiga za starše. NIKOLA HOLEČEK - DOKTOR ZNANOSTI Prispevek Mozirjana v svetovno zakladnico znanja Konec lanskega leta je Mozirjan Nikola Holeček prestopil še zadnjo stopnico, ki ga je ločila od doktorskega naziva s področja fizike. Na ljubljanski strojni fakulteti je zagovarjal svoje delo, s katerim je dodal delček spoznanj sodobni znanosti. Holeček seje rodil leta 1955. Z odliko je zaključil gimnazijo in se kot štipendist Gorenja vpisal na tehnično fiziko, kjer je leta 1980 diplomiral. Leto kasneje se je v Gorenju zaposlil in odtlej deloval kot vodja laboratorija za hladilno tehniko. Leta 1991 je ustanovil laboratorij za akustiko, projektiral gluho komoro in zastavil merilne metode, ki so pripomogle k obvladovanju hrupa v vseh fazah konstruiranja gospodinjskih aparatov celotne družbe Gorenje. Danes vodi akustični laboratorij in je vodja raziskovalne enote Gorenje, ki vključuje 84 raziskovalcev. Glede na dosežke na strokovnem področju je kot raziskovalec po kriterijih ministrstva za znanost postal razvojni sodelavec. Magistrski študij je končal leta 2003 na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Osnovno znanslveno raziskovalno delo Nikole Holečka obsega razpoznavanje in zmanjševanje hrupa na strojih in gospodinjskih aparatih. Je avtor različnih člankov v več recenziranih revijah in predstavitvah na simpozijih in konferencah. Njegova bibliografija v zadnjih letih, vodena v Cobissu, obsega 75 člankov in drugih sestavnih delov. To ga uvršča med raziskovalce svetovnega formata, na kar kažejo tudi znanstveni članki, ki so bili objavljeni v najelitnejših svetovnih revijah s področja strojništva. Med drugim tudi v reviji Control Engineering Journal, ki objavi samo okoli pet odstotkov vseh prispevkov, ki jih avtorji pošljejo na naslov uredništva. Pred objavo jih mora recenzirati šest strokovnjakov s področja, o katerem prispevek govori. Nikola Holeček pravi, da ustvarjalne ideje črpa iz svežega jutranjega zraka, ki ga globoko vdihuje na vsakodnevnih sprehodih. Po treh letih naporov z oblikovanjem doktorskega dela si letos želi predvsem več miru in časa, ki bi ga lahko porabil za svoje hobije. Med njimi tudi za ljubezen do konjev. Vrednost njegovega dela bo ocenil čas, prav tako mnogi kupci Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov. Njihovo manj hrupno delovanje gre tudi na račun Nikole Holečka, raziskovalca, znanstvenika, predavatelja in Mozirjana, ki sme odslej pred svojim imenom zapisati kratico dr. Benjamin Kanjir PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zgodovinska realnost slovenskih gora Kamničan France Malešič, gornik po duši, širši javnosti še najbolj znan kot planinski publicist, je za gornjegrajske ljubitelje planinske zgodovine pripravil zanimivo predavanje podkrepljeno z računalniško projekcijo slik in fotografij nesreč in reševanja v KamniškoSavinjskih Alpah. Avtor, tudi zdravnik, alpinist in gorski reševalec, je sistematičen in obsežen prikaz vseh znanih nesreč doslej vtukajšnjih gorah in predgorjih odstrl na izredno človeški in topel način, kar kaže na prepletenost človeških usod in življenjske povezanosti naših ljudi z gorami. Malešičev spomin in opomin gora, izdan tudi v knjižni obliki, je zato presek skozi zgodovino, vir za statistiko, dragocen poklon mrtvim in njihovemu spominu, pa tudi gorskim reševalcem in hkrati utemeljitev njihovega poslanstva. Nenazadnje je Malešiču kot »gornjegrajskemu sosedu« pomembna skupna France Malešič je odličen poznavalec zgodovinskih in aktualnih planinskih razmer (foto: EMS) zgodovinska planinska pot Kamničanov in Zgornjesavinjčanov utemeljena v skupnem delu v Kamniški in Savinjski podružnici Slovenskega planinskega društva. Savinjčan Grafiti so pridobitev liberalnejše družbe, večje tolerance, umetnosti (?), vsekakor pa tudi produkt nekakšne demokracije. Pisanje po zidovih, fasadah, avtomobilih in v zadnjem primeru iz Mozirja kar po gradbenem stroju, pa je produkt vandalizma, ki meji na kriminal. Komu so bili namenjeni grafiti, ki so nastali na območju gradbišča, nekdanjih, zdaj odstranjenih objektovZKZ Mozirje, vesta le pisec grafitov in mogoče prizadeti nekdo. Na srečo škoda ne bo prav velika, ker bodo odstranili tudi objekt, kije zdaj že v drugi lasti, in prav na njem je napisanih več parol, ki izražajo srd avtorja nad državno in lokalno politiko. Dejstvo je, da se v sedanjem času staro umika novemu, da kapital hitro menja lastnika in da se o tem »malih« ljudi in državljanov, občanov in delavcev, ne sprašuje prav veliko. Ko bo v Mozirju staro prodajalno zamenjal nov objekt, bodo grafiti le še grenak priokus na tranzicijo, ki je prodrla tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Brez sprememb se tudi tej lepi dolini ne pišejo lepši časi. Z grafiti ali brez njih. Jože Miklavc Ljudje in dogodki, Oglasi -----._______________________________________._______._—------- KONCERT V CERKVI SV. JURIJA V MOZIRJU Vlogo povezovalca so tokrat prevzele orgle Nastop učencev Glasbene šole Nazarje pred oltarjem, kjer so bile jaslice, je še poudaril božično obarvan koncert (foto: Marija Lebar) Polona (levo) in Petra Lamprečnik sta z ubranimi glasovi ob spremljavi kitare in citer predstavili znano božično pesem Poslušajte vsi ljudje (foto: Marija Lebar) Vsredo, 10. januarja, so se v mozirski cerkvi s koncertom predstavili učenci Glasbene šole Nazarje. Namesto povezovalca so tokrat »spregovorile« orgle, bolje rečeno mladi orglavci. Pred zavzeto publiko, ki je napolnila mozirsko cerkev, so učenci glasbene šole v skoraj uro trajajočem koncertu izvedli kar trinajst predvsem instrumentalnih pa tudi vokalnih točk. Uvod je pripadal orglam, ki so bile s svojo mogočnostjo pravo nasprotje nežni violini, flavti, kitaram, cifram, trobenti. Kjer običajno povzame besedo povezovalec, so se tokrat oglasile orgle. Spretno sestavljen program seje zdel kot valovanje včasih milejših, pa nato mogočnejših zvokov. Tudi »zaključna beseda« je pripadla orglam. Da so bili izvajalci zdaj pred občinstvom pri oltarju, zdaj za njim na koru, je dogajanje ie še popestrilo. Skoraj dvajset glasbenikov in sedem učiteljev ali mentorjev, kot je razvidno iz koncertnega programa, je izvedlo dokaj božično obarvan glasbeni repertoar. K temu vzdušju so pripomogle tudi jaslice, pred katerimi so izvajalci nastopali. Čeprav je večina učencev že vajena občinstva, so nam zaupali, da jih pred pričetkom še vedno malo daje trema. Marija Lebar Frizerka Jožica Goličnik se vsaki stranki posveti maksimalno (foto: Marija Šukalo) Frizerka Jožica Goličnik se vsaki stranki posveti maksimalno in ji oblikuje lase po njenih željah oziroma svetuje o novostih in modnih smernicah. Poleg tega v januarju pri vsaki ureditvi pričeske v salonu Dalija stranki omogočajo parafin- sko nego rok. Skozi vse leto pa bodo poskrbeli za različne akcije, med katere vsekakor sodi tudi moško striženje, kjer bodo močnejšemu spolu deseto striženje podarili. Marija Šukalo ZE OD 2.790.000 SIT. SHIFT family life NOTE LEVEC R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče Telefon: 03/425-45-22 NISSAN NAZARJE Odprt prenovljen frizerski salon Dalija Pred dnevi je v poslovnem objektu Izoles v Nazarjah svoja vrata odprl prenovljen frizerski salon Dalija. Tako je podjetje Panatop k svojim trgovskim in gostinskim storitvam dodalo še frizerske, ki bodo strankam, razen torka, na voljo vsak delovni dan dopoldan med osmo in dvanajsto uro ter popoldan od 14. do 18. ure. Strankam uredijo in polepšajo pričeske tudi v soboto od osme do 14. ure. ČEBELARSKO DRUŠTVO MOZIRJE Preimenovali mozirsko čebelarsko organizacijo Priznanje čebelarska zveza SA-ŠA je ob življenjskem jubileju iz rok Ivana Čoparja in Marka Purnata prejel Franc Kos (foto: Marija Lebar) Na podlagi novega zakona o društvih so člani Čebelarske družine Mozirje sprejeli v soboto, 13. januarja, na občnem zboru sklep, da se preimenujejo v Čebelarsko društvo Mozirje. Priložnost so izkoristili tudi za krajše predavanje. Čeprav neradi, so mozirski čebelarji vendarle morali zadostiti zahtevam novega zakona o društvih in se po 80 letih posloviti od prijaznega naziva »družina«. Zakon nalaga še nekatere spremembe, ki sojih soglasno sprejeli in vnesli v svoje akte. Pregledali so delo društva v minulem letu in ocenili, da je bilo dobro, zlasti kar zadeva zdravje čebeljih družin in kakovost medu in pridelkov. Predsednik Ivan Čopar seje v svojem poročilu še enkrat spomnil počastitve 80-letnice društva in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izdaji zbornika ob tej priložnosti. Ta je po njegovem mejnik v delovanju, saj bodo odslej zanamci imeli pisne vire o delovanju čebelarjev v Mozirju. Volilna skup- ščina bo prihodnje leto, vseeno pa so imenovali za novega tajnika Antona Obrana, saj je bil dosedanji Marko Goličnik zaradi pogoste odsotnosti prezaposlen. Goličnik še vedno ostaja preglednik medu. Dr. vet. med. Alenka Jurič z Nacionalnega veterinarskega inštituta je povedala, da na mozirskem območju že dalj časa ni zaznati hude čebelje gnilobe ali kakih drugih kužnih bolezni. Čebelarje je opozorila, naj še naprej budno pazijo na zdravje čebel, saj le tako skrbijo za kakovostne pridelke. Omenila je, da država vsako leto krči sredstva, ki jih namenja delovanju veterinarjev za čebele tako na kurativnem kot zlasti na preventivnem področju, to pomeni pri številu predavanj in strokovnih člankov. Za prijeten uvod v občni zbor je poskrbel Moški pevski zbor iz Šmihela pod vodstvom Antona Acmana, ki je tudi sam čebelar. Priznanje ČZ SA-ŠA pa je ob življenjskem jubileju iz rok predsednika ČZ Marka Purnata in Ivana Čoparja prejel Franc Kos. Marija Lebar IVO BEZJAK IZ LOK PRI MOZIRJU w Šarmantni sedemdesetletnik s kitaro Ni prav veliko takšnih, ki bi jim bilo dano, da se že v času aktivne delovne dobe ukvarjajo s tistim, kar imajo najraje. Tako seje odvijalo tudi življenje Iva Bezjaka iz Lok pri Mozirju, ki je kot deček moral s trebuhom za kruhom iz rodnega Ptuja, se preživljal kot pastir na kmetijah, se izučil za čevljarja, odslužil triletni vojaški rok v mornarici, nato služboval v različnih podjetjih in tudi v rudniku, od koder ga je nato pot zanesla v policijo. Tekom policijske kariere seje neprestano izobraževal ob delu in končal višjo pravno šolo v Mariboru, šele po upokojitvi pa je našel / čas tudi za svojo veliko ljubezen -glasbo. Pred devetimi leti so mu njegovi najbližji za rojstni dan kupili kitaro in začelo seje marljivo učenje. S kitaro sta kmalu postala neločljiva prijatelja, Ivo pa se ni zadovoljil le z igranjem in petjem skladb drugih avtorjev, začel je tudi skladati. Pozitivni odzivi poslušalcev na javnih prireditvah, na katerih je nastopil, so mu dali pogum za snemanje prve CD plošče z naslovom Moja mladost, kateri se je pred nedavnim, ob njegovem življenjskem jubileju - 70-letnici, pridružila še druga z naslovom Ljudski Ivo 2. Ivo Bezjak ne skriva zadovoljstva, da jesen svojega življenja preživlja na način, ki ga izpolnjuje in plemen- iti. Globoko v sebi se zaveda, da mora za prijetno počutje y prvi vrsti poskrbeti vsak zase in šelemato iskati vzvode za dobro voljo v neposredni okolici. Ker ceni svoje krepko zdravje, se vsakodnevno rekreira, vse to pa se mu obrestuje v obliki neizmerne življenjske energije, ki jo izžareva kot šarmanten sedemdesetletnik. Franci Kotnik [Ste v dilemi pred izbiro kritine - pokličite zdaj! KLEPARSTVO VREŠ Tel: 03 58 86 188, GSM: 041 644 323 Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki info o kritinah tudi na: www.kleparstvovres.com Piše: Aleksander Videčnik Zgodovina denarja je izredno zanimiva in sega tja v davne čase. Že en sam rod človeštva doživi številne spremembe, kar se tiče denarja. Starejši ljudje še pomnijo stare jugoslovanske dinarje, nekateri še avstrijske krone. Pa poglejmo nekoliko nazaj v zgodovino denarja. Najprej moramo vedeti, da so stare denarne veljave poznale le kovance. V Avstriji so leta 1759 na Dunaju pričeli izdajati prve bankovce za 10 in 20 guldnov. Od leta 1816 je veljala nova valuta, goldinar, kije bil tako v bankovcih, kot tudi v kovancih. Prelomnico v avstrijskem denarništvu je pomenila krona, kije bila uvedena leta 1892 inje štela 100 vinarjev. Prejšnji goldinarje veljal dve kroni. Kronska veljava je bila v bankovcih in kovancih, tudi srebrnikih. Koje Avstrija leta 1914 stopila v prvo svetovno vojno, so politiki napovedovali trdnost krone. Toda dolgoletno vojskovanje je zamajalo avstrijsko valuto, vojna je prinesla postopno in kmalu hudo inflacijo, vrednost denarja pa je hitro padala. PO RAZPADU AVSTRO-OGRSKE Po koncu prve svetovne vojne je v naših krajih ostala krona kot plačilno sredstvo. Enotna denarna valuta v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) je le počasi nastajala. Plačilna sposobnost kroneje bila kmalu v nevarnosti zaradi pritiska iz sosednje Avstrije, kjer je še veljala krona, sicer zelo oslabljena. Vdor sosedov na naše tržišče je bil zato izreden in je ogrožal našo krono oziroma naš trg. Zato je deželna vlada v Ljubljani 14.12.1918 ukazala žigosanje bankovcev za naše prebivalce in le taki so bili veljavni. Tako so zavrli pritisk kron iz Avstrije, žigosanje pa je potekalo na bankah, hranilnicah in občinah in to seveda le za naše državljane. Od goldinarja do eura DINARSKA VEUAVA Po letu 1920 smo imeli kronsko-dinarske bankovce, ki so bili prežigosani z označbo dinarske vrednosti. Štiri krone so veljale en dinar. Tako je bilo do leta 1923. Od 1.1.1923 dalje je veljala le dinarska valuta. Sprva bankovci, pozneje so izdali tudi kovance. Tu velja omeniti, da so bankovci bili za 10, 100 in 1.000 dinarjev. Desetakov seje prijelo ime "kovač", kerje bil na hrbtni strani upodobljen kovač. Na tisočaku pa je bil upodobljen sveti Jurij, zato se gaje prijelo ime "jurij". Dinarje imel zlato podlago. Po zakonu 11.5.1931 je bila paritetna vrednost dinarja 26,5 mg čistega rop okupatorja je bil v izredni slabi menjavi, marka, ki dejansko ni imela niti približno takšno vrednost kot dinarje bila zamenjana za 20 dinarjev. Na Slovenskem je bilo tedaj poleg marke še dvoje valut - lira in pengč, saj so del slovenskega ozemlja zasedli Italijani in del Madžari. PO OKUPACIJI (JUGOSLAVIJA) Leta 1945 seje pričela menjava okupacijskega denarja v dinar DFJ. Pri nas so menjavali rajhsmarko v razmerju 30 RM = 1 dinar. Dinar na sploh ni imel neke trdnosti. Plansko gospodarstvo in politični ukrepi so zmanjševali vrednost di- tolarjeje potekala v razmerju 1:1. V letih 1992 do 1994 smo dobili bankovce in kovance v tolarski valuti, tudi tokrat je bila zamenjava v razmerju 1:1. Prav poseben dogodek je bil za Slovence, koje leta 1995 postal tolar konvertibilen in seje pojavil na mednarodnem denarnem trgu. Od tedaj je bilo seveda domače povpraševanje po devizah normalno oziroma je lahko vsakdo zamenjal tolarje v drugo valuto. Če spomnimo na čase, ko smo devize kupovali na črnem trguje bila to za Slovence prava sprostitev. Kupovanje na črnem trgu je namreč takratna oblast preganjala in tudi kaznovala. Primerek avstrijskega bankovca kronske veljave hrani Muzejska zbirka v Mozirju Tam lahko vidite tudi žigosane bankovce kron, ki so veljali še v državi SHS. zlata za dinar. Na bankovcih za 100 in 1.000 dinje bilo navedeno, da plača prinašalcu bankovca Narodna banka Jugoslavije vrednost v zlatu! Po letu 1935 je Jugoslavija izvedla denarno reformo. Uvedli so srebrnike za 10,20 in 50 dinarjev. Jugoslovanska valuta je bila trdna kot še nikoli. Zanimivost, na kovancu za 50 dinarjevje bil obrobni napis: Bog čuvaj Jugoslavijo. Politiki so prepričevali ljudstvo, da so to besede, ki jihje kralj Aleksander po atentatu v Franciji izgovoril, predenje umrl. OKUPACIJA Aprila 1941 so v naše kraje vdrli Nemci. V nekaj dneh se je pričela menjava dinarja v rajhsmarke. Prvi narja. Prva denominacija dinarja je bila januarja 1966, črtali sta se dve ničli. Druga in zadnja denominacija pa je sledila januarja 1990 in sicer so se črtale 4 ničle. Vrednost denarja je bila pač odraz vsesplošnega gospodarskega stanja. TOLAR (SLOVENIJA) Takoj, ko je skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela sklep o osamosvojitvi Slovenije, so si prizadevali za lastno valuto, saj je bila dinarska povsem ogrožena s strani srbskih oblasti. Pa tudi sicer je bilo razumljivo, da mora nova država imeti svoj denar. Dne 8. oktobra 1990 je Narodna banka Slovenije uvedla tolar (tolarske bone). Zamenjava iz dinarjev v S 1. januarjem letos (2007), smo zamenjali naše tolarje v evro in se tako vključili v evropsko valuto. Menjava je bila izvršena v razmerju evro = 239,640 tolarja. Ob tem naj omenimo prizadevanja naše države, da stopimo v družbo te evropske valute. Bilo je treba zagotoviti ostre pogoje, ki so se omogočali s strogimi ukrepi že nekaj let nazaj, torej v času delovanja prejšnje in sedanje vlade. Seveda smo se od priljubljenega tolarja težko poslovili, toda razvoj zahteva prilagoditev evropskim standardom. Verjamemo, da bomo Slovenci našli zaupanje v evro, saj smo bili nanj zelo dobro pripravljeni in vsestransko obveščeni. Srečno na pot evru! Uspeh ti da marsikaj, ne da ti pa tiste notranje sreče, ki ti jo prinese ljubezen. Sam Goldwyn EVRO Temne plati leta 2006 Preteklo leto so Zgornjo Savinjsko dolino zaznamovale naravne in druge nesreče. Tresla so se tla, drsela zemljišča, uničevali so ognjeni zublji. Na cestah in v gorah so ugasnila mlada življenja. Mnogi pa so preizkušali usodo in želeli obogateti na nezakonit način. Potresi Zgornjo Savinjsko dolino je 15. januarja lani stresel potresni sunek, pred katerim je bilo več predpotres-nih. Žarišče potresa je bilo s centrom južno od Mozirja. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila tri, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla pete stopnje po evropski lestvici. Kljub temu da ni napravil škode, je med prebivalci Mozirja, Šoštanja, Velenja in Žalca povzročil preplah. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so potresni sunek zabeležili tudi 31. maja ob deseti uri dopoldan, temu je sledil čez nekaj minut še eden. Žarišče potresa naj bi bilo v bližini Nazarij. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,8, druga pa 1,5, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla tretjo stopnjo po evropski potresni lestvici. Plazovi V Logarski dolini se je marca sprožil snežni plaz, vendar ocenitev škode po besedah revirnega gozdarja Alojza Lipnika ni bila mogoča zaradi velike količine snega. Obiskovalci krajinskega parka pa so bili priča škodi, ki joje omenjeni plaz naredil predvsem na drevju, še sredi poletja. Na strmem pobočju Menine planine, na območju Bočkega grabna, seje konec aprila sprožil velik zemeljski plaz, ki bi ob morebitnem nadaljnjem plazenju proti dolini ogrozil potok Bočnico in morebiti tudi sam kraj Bočno. Na območju Menine je plaz tolikšnih razsežnosti precej nenavaden pojav, zato so policisti in gozdarji svetovali, da naj bodo vsi, ki bi se zadrževali na tem območju, skrajno previdni. Požari PRI MILANU OSTREVUHU NA BREZJU PRI MOZIRJU Škodo, okrog osem milijonov, so utrpeli pri Milanu Ostervuhu na Brezju pri Mozirju. Gospodarsko poslopje so namreč uničili ognjeni zublji v nedeljskem večeru 22. jan- uarja. Medtem ko so ogenj gasili gasilci, so pri reševanju živali iz hleva pomagali sosedje. Na pogorišču so bili tudi kriminalisti. Kot vzrok vžiga so izključili napako pri električni napeljavi, sum na samovžig sena pa se ni dal z gotovostjo potrditi. PRI KRZNARJEVIH V BOČNI Požar, ki je izbruhnil oktobra v kuhinji Nerodnovih v Bočni, se je tako hitro razširil po hiši, da so domači samo po zaslugi srečnega naključja in izredno hitri pomoči gasilcev ter sosedov ušli uničujočim plamenom. Prav vsi Nerodnovi so se zastrupili z ogljikovim monoksidom. Po prihodu gasilcev seje drama nadaljevala v spalnici, ko so reševali nezavestno mamo Ano. Peter Štiglic in Gregor Marovt sta jo sel z lažjimi poškodbami in tako uspel preko mobilnega telefona sprožiti reševalno akcijo. Ponesrečenega planinca so oskrbeli gorski reševalci postaje Celje z zdravnikom in ga po oskrbi prenes-iivdolino. PADCA NI PREŽIVEL Pečine Vrkov robec na območju Planine so bile usodne za 21-letnega Ljubenca, ki seje vračal z ro-jstnodnevne zabave. Zgrešil je pot (foto: Benjamin Kanjir) IMIMk! zaradi gostega dima komaj našla za posteljo, preden stajo skozi okno predala reševalcem, ki so prišli izredno hitro. Pri tem sta tudi sama dobila lažje telesne poškodbe. Pri vzroku požara, menili so namreč, da naj bi se vnela oblačila, ki so se sušila na vrvi nad štedilnikom na trda goriva, pa je šlo za ugibanja. Nesreče v gorah OBVISEL NA VAROVALNI VRVI Med plezanjem po Mrzli gori je 8. februarja zdrsnilo na ledu planincu, ki je padel 15 metrov globoko, pri padcu sije zlomil oba gležnja in bil s helikopterjem prepeljan v ljubljanski klinični center. 27-letni alpinist je plezal prvi v navezi s soplezalkama, ko mu je pri zabijanju klina v steno spodrsnilo inje obvisel na varovalni vrvi. PADEL 40 METROV GLOBOKO IN PREŽIVEL 14. maj je bil skoraj usoden za planinca, ki seje napotil s Klemenče jame proti Logarski dolini. Na poti mu je spodrsnilo in je padel 40 metrov globoko. K sreči jo je odne- domov in padel v 40 metrov globoko brezno, kjer se je končalo njegovo mlado življenje. STRELA UBILA 90 OVC Gore so terjala svoj davek tudi med živalmi. 29 julija je planinec obvestil Regionalni center za obveščanje Celje, da je na Kocbekovem grebenu proti Ojstrici našel nekaj poginulih ovc. Ugotovljeno je bilo, da so ovce poginule zaradi udara strele. Lastniki so tako ostali brez 90 poginulih živali. UPOKOJENCI OBSTALI NA SEDEŽNICI NA GOLTEH Kako je narava nepredvidljiva, vedo upokojenci in osnovnošolci, ki so bili 29. junija na Golteh. Neurje je namreč botrovalo ustavitvi trisedežnice Medvedjak, kjer je ostalo okrog petdeset potnikov, ki so v večini primerov bile starejše osebe. Le srečnemu spletu okoliščin in prisebnosti ter požrtvovalnosti vseh, ki so pri reševanju pomagali, gre zahvala, da pri tem ni bil nihče poškodovan. Kot vzrok za nastanek stanja so v inšpekcijski zapisnik navedli, da je nastala poškodba elektro naprave zaradi udara strele v napravo ali njeno okolico. Lahko pa, da je do poškodbe elektro dela opreme prišlo zaradi spreminjajočih se razmer v elektro omrežju v času nevihte z grmenjem ali pred njo. Prometne nesreče MNOGOKRAT OGROŽENI PEŠCI... V preteklem letu so bili pešci povsod po Sloveniji nemalokrat udeleženi v prometnih nesrečah, tudi Zgornja Savinjska dolina ni bila izjema. Ker se je voznik osebnega avtomobila preveč približal robu cestišča, sta bila februarja v Šentjanžu poškodovana pešec in peška, vVologu marca peška, maja je bil zaradi neprilagojene vožnje voznika osebnega avtomobila poškodovan pešec v Okonini. Zaradi enakega vzroka je bil tudi pešec na prehodu za pešce novembra v Mozirju hudo poškodovan. ... IN KOLESARJI TER MOTORISTI Udeleženci prometnih nesreč so bili kot povzročitelji ali žrtve tudi kolesarji in motoristi. Zaradi neprilagojene hitrosti je julija v Logarski dolini nadzor nad svojim vozilom izgubil motorist, le nekaj dni pozneje je v omenjenem kraju povzročil prometno nesrečo kolesar, istega meseca je voznik tovornega avtomobila v Nizki zbil 15-letnika na kolesu, na Ljubnem ob Savinji pa je voznica izsilila prednost motoristu. CESTE TERJALE TUDI ŽIVLJENJA Septembra se je nesrečno končala vožnja za 25-letnega voznika osebnega avtomobila in njegovega 17-letni sopotnika. Izven naselja Zgornji Dolje 25-letnik izgubil oblast nad vozilom in zapeljal izven cestišča, kjer je po več metrih silovito trčil v stanovanjsko hišo. Pri tem se je vozilo vnelo. Goreče vozilo, iz katerega so izvlekli ponesrečenca, so še pred prihodom gasilcev in policije uspeli pogasiti krajani sami. Poškodovanca so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je 17-letni sopotnik podlegel poškodbam. Le dan pozneje seje zgodila še ena tragična nesreča, tokrat v Spodnji Rečici. 16-letni voznik in 17-letna sopotnica sta se peljala s kole- som z motorjem. Za njima je pripeljal voznik osebnega avtomobila in trčil ob bok njunega vozila. Pri tem sta motorist in sopotnica padla po vozišču in utrpela poškodbe. Voznik sicer lažje, sopotnica pa zelo hude, zaradi njih je pozneje v celjski bolnišnici umrla. ZASEŽENE OMAMNE SUBSTANCE IN NELEGALNO OROŽJE Policisti Policijske postaje Mozirje so v sodelovanju s Sektorjem kriminalistične policije Policijske uprave primerov nadlegovanj občanov s strani "prodajalcev rumene kovine - lažnega zlata". Najpogosteje je šlo za državljane Romunije, pa tudi drugih držav, ki so na svoje žrtve čakali na parkirnih prostorih, bencinskih črpalkah, pred trgovinami na cesti ipd. Obvestilo o motečemu ustavljanju so na številko 113 prejeli tudi avgusta. Več oseb temnejše polti je namreč na cesti Ljubno-Mozirje moteče ustavljalo vozila in ponujalo v prodajo nakit. Policisti so izsledili štiri državljane Romunije, Celje avgusta opravili hišno preiskavo v Spodnji Rečici. Odkrili so posebej prirejen prostor za gojenje konoplje, kjer so našteli kar 188 sadik, gojenih v lončkih. Zasežena konoplja je bila strokovno uničena. Zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je bila zoper gojitelja podana kazenska ovadba. Prepovedane droge so oktobra našli pri preiskavi v Mozirju in osumljencu s Polzele odvzeli prostost. Več gramov heroina je najdeno tudi v okolici Mozirja, prav tako pa tudi prepovedano orožje. Brez orožja je novembra ostal občan iz Gornjega Grada. V hišni preiskavi so mu policisti zasegli več kosov orožja in streliva, ki ga je ta nelegalno pridobil iz republik bivše Jugoslavije. Zoper orožarja so policisti podali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom. Goljufi z lažnim zlatom V poletnih mesecih je bilo na celjski policiji prijavljeno kar nekaj pri katerih so našli prstane iz medenine, ki sojih ponujali v prodajo. Vsepovsod kraje žlebov Te so maja pobrali z ene od cerkva v Novi Štifti, za tem so to storili na Ljubnem in v Gornjem Gradu. Vse kaže, da so storilcem pri srcu podružnične cerkve, ki so običajno oddaljene od oči ljudi. Na Medvedjaku so se junija "ljubitelji" bakra lotili pastirske koče in pri tem naredili za 70 tisoč tolarjev materialne škode, kasneje pa je brez bakrene strehe ostal še en objekt na Golteh. Septembra in oktobra so se nepridipravi lotili mrliške vežice na Rečici ob Savinji. Podoben primer so policisti zabeležili pri cerkvi sv. Miklavža v Ljubiji. Dragoceno kovino so potrgali tudi v Mozirju z mrliške vežice, pokopališke kapele in stanovanjske hiše v bližini pokopališča. Pripravila: Marija Sukalo in Igor Solar SLAŠČIČARSKA MOJSTRICA ELIZABETA REMIC S PRIHOVE Tudi v slaščičarstvu prisotni modni trendi Elizabeta Remic s Prihove se je že kot majhen otrok rada vrtela v kuhinji ob mami, ki je bila izredno dobra gospodinja in mojstrica domačega peciva, in opazovala, kako so pod njenimi rokami nastajali razni sladki izdelki. Koje malo zrasla, se je tudi sama preizkusila v pripravi tovrstnih dobrot. To jo je tako zasvojilo, da se je odločila za gospodinjsko šolo v Avstriji. Doma, v Radegundi, so namreč razmišljali o turizmu na kmetiji. »Ko sem bila v Avstriji, sem se veliko naučila o številnih malih kuharskih skrivnostih na področju slaščičarstva. Številne vikende, ko so moje sošolke odšle domov, sem preživela ob nunah in si nabirala izkušnje s peko ali izdelavo različnih dekoracij,« pripoveduje o prvih začetkih mojstrica slaščičarstva Remičeva. Njena pot do tega naziva je bila precej dolga, saj seje po končani gospodinjski šoli odpravila še v trgovsko in si pozneje nekaj časa nabirala izkušnje v eni od zgornjesavinjskih slaščičarn, kjer je veliko časa preživela tudi v prodaji s kupci. Po spletu okoliščin je delovno mesto našla v Gorenju Gostinstvu, v DK-ju, kjer je poleg znanja lahko preizkusila tudi svojo kreativnost in domiš- Sladice Elizabete Remic najbolje uspejo, ko se z dušo preda delu in ustvarja sproščeno (foto: Marija Šukalo) Ijijo. Zato ni naključje, da je svoje znanje ter desetletne izkušnje pri peki, izdelavi peciva in sladic želela nadgraditi tudi z mojstrskim izpitom. Po trdem delu in učenju gaje uspela opraviti v rekordnem času, le nekaj več kot v pol leta. Pri tem soji stali ob strani domači, saj je bila Elizabeta, mati osnovnošolke Katarine in štiriletnega Žana, poleg službe v Velenju pogosto na predavanjih v Ljubljani ali na praksi v Mariboru. Njene sladice, pove Remičeva, najbolje uspejo, ko se z dušo preda delu in ustvarja sproščeno. Tudi na področju slaščičarske obrti so prisotni modni trendi, ki jih je potrebno spremljati. Zaradi njih obiskuje seminarje, na katerih spozna številne kombinacije in seveda modne zapovedi, ki se v dekoriranju nenehno spreminjajo. Pred leti je bilo za torto dovolj kakšna vrtnica iz marcipana, malo kreme, danes pa so to prave umetnine, ki od ustvarjalca terjajo veliko izkušenj in znanja. »Ljudje so pri sladicah zelo zahtevni. Najlažje pa je vsekakor zadovoljiti otroke, ki radi posegajo po slaščičarskih izdelkih v obliki junakov iz njihovih risank. Odrasli pa želijo imeti pecivo iz naravnih sestavin, brez dodanih umetnih barvil in konzervansov. Tako pogosto uporabljam tudi sladkorjeno sveže cvetje, celo vrtne jagode,« pravi slaščičarka, ki najraje izdeluje torte. Loti pa se tudi drobnega peciva, pralinejev in ostalih sladkih dobrot. Marija Šukalo KAJ JE ESP? Dobrodošel pripomoček, ki pa ne dela čudežev V zadnjem času pri predstavitvah novejših avtomobilov velikokrat zasledimo kratico ESP. Pa veste, kaj pomeni ESP? Kratica izvira iz nemščine (Elektronisches Stabilitäts Programm), v našem jeziku pa pomeni elektronski program za stabiliziranje vozila. Različni proizvajalci vozil za omenjeni dodatek uporabljajo različne oznake, zatorej naj vas oznake DSC in podobne ne zmedejo, gre samo za drugo ime za ESP. Je pa seveda treba ločiti jabolka in hruške, saj na primer ASR ni ESP, ampak samo sistem proti spo-drsavanju pogonskih koles, ki pa je le del sistema ESP. Sistem je poznan že dobrih 80 let in izvira iz zaviranja posameznih koles pri avtomobilu. Zadevaj e dobro znana v kmetijstvu, kjer imajo traktorji ločeno zaviranje zadnjih koles, kar pride prav pri ozkih kolovozih. Pri osebnih avtomobilih sistem deluje na vsa štiri kolesa, ki jih je treba zavirati, in sicer vsako zase, različno na sprednji in zadnji osi. Za to je potrebna kopica senzor- jev, ki sporočajo hitrost vrtenja koles centralni enoti. Slednja dobiva tudi podatke o tem, kam je zasukan volanski obroč, kakšen je položaj pedala za plin, kakšna je hitrost, kakšni so vzdolžni in prečni pospeški. Če v določenem trenutku pride do pretiranih odstopanj od nastavljenih podatkov, torej je vozilo zdrsnilo, mora centralna računalniška enota čim hitreje odločiti, kakšni bodo ukrepi. Računalnik sporoči centralni hidravlični enoti, kako in s kakšno močjo naj zavira posamezno kolo, kar bi naj zmanjšalo oziroma preprečilo nadaljnje drsenje vozila. V praksi zgleda zadeva takole. Če začne v desnem ovinku avtomobil drseti preko prednjih koles, bo računalnik preko hidravlike začel zavirati zadnje desno kolo, kar bo poravnalo avtomobil v smer ovinka. V primeru, da avtomobilu v desnem ovinku odnese zadek, bo računalnik preko zavor začel zavirati sprednje levo kolo in tako poskušal izravnati avtomobil. Seveda tudi ESP ni čudežen, kajti če je podlaga ledena in kolesa ne nudijo nobenega oprijema več, potem drsenja ni mogoče ustaviti in zaključek se bo zgodil v jarku. Fizika in mati narava sta še vedno močnejši od tehnike, lahko pa ESP v sodobnih izvedenkah pomaga celo odpravljati zanašanje vlečene prikolice. Če le ta prične poplesavati, ESP začne »kontra ples« z vlečnim vozilom in tako stabilizira zanašanje. Novejše generacije ESP pri tem celo otrdijo volanski obroč, tako da voznik ne more odreagirati z vrtenjem volana v napačno smer. Vse to je na koncu osnova za varno vožnjo in sisteme, ki omogočajo samostojno bočno parkiranje. Še malo pa bomo v avtomobilski računalnik vtipkali želeno smer, malce zadremali in že bomo tam. Užitki v vožnji pa bodo ostali samo še za na dirkališča. Igor Pečnik 11. januarja je praznovala 2. rojstni dan Ana Matijevič Draga Ana, želim ti zdravja, sreče in veselja. Sporočam ti, da te imam srčno rad. Tvoj ati Antonu Pavliču iz Luč Za praznik Tvoj želiva iz srca, naj te zdravje, sreča spremljata. žena Marica, sin Franjo Ata, Zdene: Zdaj si v najlepših letih ... Ob tej priložnosti ti zaželimo še naprej veliko zdravja in srečnih trenutkov v naravi in z nami. Vita, Jasna, Veronika in Zdeni V srednjeveški Mdini si turisti lahko ogledajo rokodelske delavnice Piše: Janja Čolić Če se boste odpravili na Gozo, pa vas zgodovina ne mika, vam še vedno preostanejo prečudoviti zalivi Xlendi, Marsalfon, Ramla Bay in še v veliki meri neobljudene peščene plaže in naravne lepote, kot so Fungus Rock oziroma skala, za katero so nekoč verjeli, da je edina na svetu, na kateri rastejo zdravilne gobe, pa seje kasneje izkazalo, da so te gobe navaden plevel. Občudovali boste lahko Inland Sea, morje, ki se zajeda globoko v skale, in meni osebno najlepšo naravno znamenitost celotnih malteških otokov, Azure Window, okno, skozi katero se odpira širno, ažurno modro morje, pogled nanj pa jemlje sapo. Na Gožu, kot tudi na Malti, je več solin, ki so za prebivalce malteških otokov zelo pomembne in jih v zadnjem času, zaradi problemov z oskrbo pitne vode, pospešeno gradijo. Na otokih ni ne jezer, ne rek. Voda iz pip je sicer pitna, vendar slabega okusa. Po pravici povedano, tudi predelana morska voda v plastenkah ni nič kaj boljša. Na malteškik otokih se je ustavila zgodovina (3) Valetta je prestolnica otoške države ker je od morja oddaljena slabe pol ure vožnje z avtomobilom, je pa zato toliko bolj zanimiva zaradi svoje zgodovine. Vzpon na Mdinino trdnjavo je poplačan s prečudovitim razgledom na otok Malto, sprehajanje po njenih ozkih uličicah pa človeka kaj hitro z mislimi ponese v srednji vek. lavnice in številne trgovinice. Tam je predvsem zanimiv ogled ročnega izdelovanja in pihanja stekla (izdelava krožnikov, vaz, ur, nakita iz stekla ...), ogled izdelave zlatega in srebrnega nakita, poslikave keramike, pletenja jopic, izdelovanja lesenih kipcev itd. Se nadaljuje. TURISTI SPREMINJAJO STROGA KATOLIŠKA PRAVILA OBNAŠANJA Katedrala in jama sv. Pavla odkrivata začetke pokristjanjevanja Maltežanov, po tem ko je leta 60 na nenaseljenem otoku, danes imenovanem Otok sv. Pavla, zaradi brodoloma pristal sv. Pavel in tam ostal tri mesece. Maltežane je začel učiti o veri. Danes je država Malta stroga katoliška država, v kateri so prepovedane ločitve in splavi. Na plažah seje prepovedano sončiti zgoraj brez, za večerjo pa morajo moški obleči dolge hlače. Glede na to, da država s turizmom zasluži 25% BDP, so ravno turisti tisti, ki počasi spreminjajo predvsem pravila oblačenja. Srednjeveška Mdinaje znana tudi po vasici malteške domače obrti. Rokodelska vasica je nastala iz nekdanjih vojaških barak, v katerih se danes nahajajo rokodelske de- Azurno okno, skozi katero se odpira širno, ažurno modro morje, je znamenitost malteških otokov MALTEŽANI PRIDELOVALCI DOBRI VIN IN IZVRSTNI KUHARJI Ne glede na to, da bodo v bližnji prihodnosti morali rešiti problem s pitno vodo, so Maltežani znani predvsem kot pridelovalci dobri vin in izvrstni kuharji. Malteška kuhinja je zelo raznolika. Pestra je izbira rib, zelenjave in sadja, mešajo pa se vplivi italijanske, angleške, arabske in še katere kuhinje. Posebno dober je malteški kruh, s hrustljavo skorjo in mehko sredico. Znani so tudi po mnogovrstnih sladicah. Malteški otoki, predvsem Malta in Gozo, pa nista znana samo po prijetni sredozemski kuhinji, klimi, peščenih plažah in toplem morju - veliko ljudi ju obišče predvsem zaradi bogate, večtisočletne zgodovine. Naj omenim predvsem Mdino, Mosto in prestolnico te male otoške države, Valerio. Mdina, nekdanja prestolnica Malte, leži v osrčju otoka. Ne more se ponašati s peščenimi plažami, Pralina 4-, TOPLOM U USA ** Zelena prihodnost topline }/°fnasa.s\ Uvoznik kotlov Fröling Kotli na lesno biomaso Oprema za daljinsko ogrevanje Servis in montaža Izdelava in prodaja lesnih sekancev BIOMASA1 ROK SIIHODOI.NIK Biomasa d. o. o. Krnica 52,3334 Luče ob Savinji tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 041 383 383 BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA V sodobnih Frölingovih kotlih na lesno biomaso celoten proces izgorevanja krmili računalnik na osnovi vgrajene lamda sonde, katera meri ostanek kisika v dimnih plinih. Lambda sonda tako zagotavlja popolno izgorevanje lesa, posledično pa dosežemo nevtralne količine C02. Četo primerjamo z kurilnim oljem ali plinom, kjer se pri izgorevanju 1 litra kurilnega olja v ozračje sprosti 2,6 kg C02, ali zemeljskim plinom, kjer se pri izgorevanju 1 m3 zemeljskega plina v ozračje sprosti l,6kgC02, je jasno, da je kurjenje lesa v Frölingovih koltih na lesno biomaso ekološko neoporečno in bistveno prispeva k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Prav zaradi zmanjševanja emisij s toplogrednimi plini v ozračje Slovenija kot podpisnica Kyotskega protokola pospešuje izrabo lesne biomase kot domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije, (www.aure.si. www.ekosklad.si') Energetski ekvivalent 1.000 litrom kurilnega olja, ki stane cca 585,00 EUR, sta 2 toni pelet, ki stanejo cca 370,00 EUR, ali 5 prostorskih metrov zračno suhih npr. bukovih polen, ki stanejo cca 250,00 EUR, ali 10 nasutih m3 sekancev, ki stanejo cca 135,00 EUR. Ob upoštevanju stroškov investicije v nov sodoben kotel ter državne nepovratne pomoči lahko izračunamo, da je za neko gospodinjstvo, ki ima letne potrebe po toplotni energiji cca 20.000 kWh/a (cca 3.000 litrov kurilnega olja), vgradnja sodobnega kotla na polena z ustreznim akumulatorjem toplote ekonomsko najugodnejša odločitev. Ustrezen akumulator toplote oziroma hranilnik toplote je namreč predpogoj za to, da lahko v kotlu lesna masa izgoreva z visokimi izkoristki. Ognja v kotlu tako ne dušimo, kar pomeni, da ne nastajajo toplogredni plini, pač pa višek energije shranjujemo v akumulator toplote. Bistveno z vidika uporabnika je tudi dejstvo, da z hranilnikom toplote dobimo večje udobje, saj nas zjutraj ali, ko se vrnemo iz službe, ne bodo več čakali mrzli radiatorji. Takšen sistem kurjenja lesa vam torej omogoča nizko porabo goriva, majhne količine pepela, enostavno kurjenje in optimalne intervale kurjenja poleti in pozimi. Kurjenje na les tako postane izredno udobno, varčno, ekološko neoporečno in cenovno ugodno. Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas. Jernej Prodnik ANSAMBEL GOLTE Samo resno delo vodi do uspeha Lahko rečemo, da je bilo minulo leto za člane ansambla Golte uspešno. Poleg številnih nastopov so se predstavili tudi na dveh festivalih in dosegli vidne uspehe. Ansambel je pravzaprav trio. Sestavljata ga brata Andrej in Grega Rak iz Brezja in Toni Drobež iz Florjana pri Gornjem Gradu. Fantje igrajo narodnozabavno in zabavno glasbo, ki jo spremljajo s triglasnim petjem. Spoznali so se na prireditvi na Ljubnem in od leta 2002 igrajo skupaj. Vsak od njih pa ima svojo zanimivo zgodbo, kako seje pričel ukvarjati z glasbo. Brata Rak sta se navdušila pri svojem starem očetu, ki je igral harmoniko. Z njim sta že zgodaj nastopala na raznih prireditvah ljudskih godcev po Zgornji Savinjski dolini. Toni Drobež, ki sedaj igra kitaro, je za svoj prvi instrument zamenjal kar sestrino kolo. Ubrano triglasno petje mladih muzikantov - stari so od 18 do 22 let - je kmalu pritegnilo številne poslušalce. »Čeprav ima vsak od nas kakšnega konjička, pa nam glasba pomeni največ. Je stvar, ki se ji nameravamo resno posvetiti, zato se v tej smeri tudi izobražujemo in nadgrajujemo znanje, ki smo ga dobili v Glasbeni šoli Nazarje. Samo z resnim odnosom tako do publike kot do glasbeje mogoče doseči uspeh,« menijo fantje. Poleg rednih skupnih vaj se vsi trije učijo solo petja pri Davorinu Mikuliču v Celju. V zadnjem času sodelujejo z 20. januarja praznuje 2. rojstni dan Luka Kaker iz Nove Štifte Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje ti v očeh žarita! To ti iz srca želimo mami, ati, Blaž ter babici in dedija Ansambel Golte sestavljata brata Andrej (prvi z leve) in Grega Rak iz Brezja (prvi z desne) in Toni Drobež iz Florjana pri Gornjem Gradu (foto: Marija Lebar) zasavsko založbo Zlati zvoki in Igorjem Podpečanom, karje že samo po sebi garancija za določen kakovostni nivo. Poleg dela na kmetiji in ukvarjanja z glasbo jim prostega časa res ne preostaja, a se vendar z veseljem udeležujejo tudi dobrodelnih koncertov. Izvajajo glasbo drugih ansamblov, imajo pa tudi nekaj lastnih. S pesmijo Če je ljubezen greh so sodelovali na festivalu v Vurberku in osvojili bronastega zmaja za tretje mesto, na tekmovanju v Mariji Reki pa so dosegli četrto mesto. Njihove skladbe vrtijo na radiu Murski val, kjer so zmagali na lestvici, na Radiu Prlek pa je bila njihova pesem izbrana za vižo meseca. Letos bodo izdali tudi CD. Marija Lebar JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Organizatorji in zmagoval« turnirja V soboto je v telovadnici gornjegrajske osnovne šole potekalo tekmovanje v prikaznih tehnikah ju-jitsu veščine za mladino do 15 let. Domači Ju-jitsu klub Samuraj se je izkazal z odlično organizacijo tekmovanja in gostoljubnostjo, vendar se v tekmovalnem smislu domačini niso pustili presenetiti, saj so bili ekipno prepričljivo najboljši pred tekmovalci DBV Katana iz Globokega in PKBV Celje. pozdravila podpredsednik zveze Stane Preskar in predsednik gornjegrajskih kluba samurajev Tomi Stankovič. Več kot 40 tekmovalk in tekmovalcev seje srčno borilo in medsebojno spodbujalo v pravem duhu stare japonske veščine, kar je za Stankoviča zadosten dokaz o pravilnosti začrtane poti in ohranjanju filozofije samurajev, ki seje glasila popusti, da zmagaš. Naporno tekmovanje terja od tekmovalcev dobro psihofizično pripravljenost, h kateri sodi tudi kvalitetno ogrevanje dečkih najboljši Žiga Antloga (8 do 9 let, PKVB Celje), Žiga Haler (10 do 11 let, DBV Katana), Jure Kolar (12 do 13 let, DBV Katana) in Žan Obradovič (14 do 15 let, DBV Katana). V kategoriji trije pri deklicah v starostni skupini 10 do 11 let slavila Nina Kržan DBV Katana, pri dečkih od 12 do 13 let pa je bil najboljši njen klubski kolega Gašper Krulc. V kategoriji dve je pri V Ju-jitsu klubu Samuraj se jim za prihodnost ni treba bati, saj sodi njihov podmladek med najboljše v državi Večina netreniranih smrtnikov bi se ob takšnih padcih preprosto »razletela« Starosta »gornjegrajskih samurajev« Jože Krajnc (desno) in predsednik kluba Tomi Stankovič sta lahko upravičeno ponosna na dosežke tekmovalcev Tekmovanje je potekalo po veljavnih pravilih, kijih je sprejela Ju-jitsu zveza Slovenije, pravico do nastopa pa so imeli registrirani klubi znotraj slovenske ju-jitsu organizacije. Pred pričetkom tekmovanja sta udeležence V kategoriji štiri so pri deklicah dosegle največ točk in osvojile prva mesta Brina Kolenc (8 do 9 let, JJK Samuraj), Tamara Žarn (12 do 13 let, DBV Katana) in Sandra Vajda (14 do 15 let, JJK Samuraj). V isti kategoriji so bili pri deklicah od 14 do 15 let prvo mesto osvojila Irma Pirc iz DBV Katana, pri dečkih iste starosti pa je bil najboljši Jure Žabjak prav tako iz DBV Katana. Tekst in foto: Savinjčan ROKOMETAŠ VID KAVTIČNIK »Želim si, da bi bila moja športna kariera čim daljša« Velenjski rokometaš Vid Kavtičnik se je v zgodovino slovenskega rokometa vpisal kot najmlajši član rokometne reprezentance. Sicer pa je zanjo nastopil že na dveh velikih tekmovanjih - Euru 2004 v Sloveniji in svetovnem prvenstvu v Tuniziji. Vid zadnje čase trenira in tekmuje v Nemčiji. Njegov drugi dom je postal rokometni klub Kiel, kjer se je dobro vživel in našel številne prijatelje. Kljub temu se zelo rad vrača domov in obišče tudi Zgornjo Savinjsko dolino. Po poškodbi gležnja, ki ga zadnje dni pesti, se je sproščal v hotelu Natura v Lačji vasi in svoje športne dosežke predstavil nazorskim osnovnošolcem. Pravta obisk je bil tudi priložnost za najin pogovor. Vid Kavtičnik (foto: Marija Šukalo) - Ste se že navadili na življenje v Nemčiji in kako dolgo boste ostali v Kielu? Pogodba me na rokometni klub THW Kiel veže še naslednje leto. Na tamkajšnje življenje, ki se mi zdi nekako bolj disciplinirano kot pri nas, sem se sedaj že privadil. Vendar sem za to potreboval celo leto. V začetku meje bilo strah vsega novega. Prvič sem se odpravil od doma, se osamosvojil. Podal sem se vtujo državo, kjer nisem poznal nikogar, nisem znal jezika. Tekme in treningi pa so nekaj najlepšega, karse mi lahko dogaja. Dvorane so v Nemčiji polne, celo mesto Kiel živi samo za rokomet. Občutek igrati pred dvajsettisoč glavo množico je fenomenalen, prevladuje pozitivna energija. - Kot najstnik ste se skusili na različnih športnih področjih... Treniral sem atletiko, igral tenis, namizni tenis, nogomet, košarko in šele ob koncu osnovne šole sem se nekako odločil za rokomet, profesional- no pa sem z njim začel šele v srednji šoli. Sam bi se verjetno že prej posvetil rokometu, a meje oče nekako usmerjal, da sem se skusil na drugih področjih in se tako tudi razvijal. Tako sem razvijal določene skupine mišic, kar mije pozneje prišlo zelo prav. - Se v Sloveniji da živeti od športa? Mislim, da ne, edini profesionalni rokometni klub je namreč le Pivovarna Laško. Gorenje, v času, ko sem sam tam začenjal, namreč ni bilo tako ambiciozno in ni imelo veliko finančnih sredstev. Igralci so igrali le za štipendije in hodili v šolo in si pridobili poklic. Sam sem končal elektro tehnično šolo. - Nekateri naši rokometaši snemajo reklame, ste jo tudi vi že posneli? Sam tega ne potrebujem, finančna sredstva dobim na drugačen način. Naši sponzorji od nas zahtevajo, da z njimi gremo na večerjo. Ali pa kakšno uro preživimo v kakšnem marketu in delimo avtograme. - Veliko časa posvetite treningom in ga preživite v dvorani. V pripravljalnem času so treningi zahtevnejši in daljši. Navadno trajajo tudi po šest ur. Ko pa se začne sezona in so tekme navadno vsako sredo in soboto, so treningi nekoliko lažji, da se lahko tudi regeneriramo in pripravimo na igro. - Kakšne so razlike med rokometom v Nemčiji in Sloveniji? Glavna razlika je verjetno v številu tekem, te so vsake dva do tri dni in tempo je malce hujši kotv Sloveniji. Razlika je tudi v tem, da potovanja na gostovanja trajajo dlje, v Sloveniji tam do dve uri, v Nemčiji pa tudi več kot osem. Nemška liga je precej bolj naporna in seveda močnejša. V Sloveniji so le tri dobre ekipe, ki so med seboj primerljive. V Nemčiji pa lahko zadnja ekipa na lestvici preseneti z igro prvouvrščene. Prav tako je v Nemčiji poskrbljeno za vso organizacijo okrog 8. MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU Namiznoteniški spektakel v Velenju Slovenski ljubitelji namiznega tenisa bodo prišli na svoj račun naslednji teden od 23. do 27. januarja v Rdeči dvorani v Velenju, kjer se obeta velik namiznoteniški dogodek. Na 8. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije namreč prihajajo najboljši igralci in igralke na svetu, na čelu z vsemi najboljšimi Kitajci, ki se bodo na tem tako imenovanem Pro tour turnirju borili za nagradni sklad v višini 100.000 dolarjev. Glavni pokrovitelj tekmovanja je Gorenje. Večina tekmovalcev in tekmovalk bo v Velenje dopotovala iz Zagreba, ki gosti podoben turnir že ta teden, aprila pa bo hrvaška prestolnica gostila tudi svetovno prvenstvo. In prav bližina Zagreba, svetovno prvenslvo, visok nagradni sklad in dobra organizacija prejšnjih turnirjev v Velenju so razlogi, da bodo lahko ljubitelji bele žogice spremljali vso smetano tega športa tudi v naši neposredni bližini. Zanimanje za tekmovanjeje velikansko, zato so morali prireditelji precej prijav celo zavrniti. V konkurenci 366 igralcev in igralk (211 moških in 155 žensk) bosta lanski naslov branila Kitajca Hao Wang pri fantih in Yue Guo med dekleti. Med slovenskimi igralci, ki bodo tekmovali na tem vrhunskem turnirju, bo v konkurenci do 21 let nastopil tudi Patrik Rose iz Mozirja. Za zdaj je svojo prisot- nost v Velenju potrdilo sedem televizijskih postaj, najzanimivejše dvoboje pa bo prenašala tudi TV Slovenija. Pravi ljubitelji namiznega tenisa si bodo vsaj del tega športnega spektakla od torka do sobote gotovo ogledali v živo, saj si najboljši svetovni igralci in igralke to zagotovo zaslužijo. MR varnost skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si namestitve igralcev. Mi smotam, da igramo in pri tem damo vse od sebe. Nimamo nobenih drugih skrbi. - Igra ni odvisna samo od fizične pripravljenosti. Seveda so pri tem prisotne tudi emocije, ko te pridejo na dan, se težko zadržim. Zato sem se tudi nekajkrat tudi zruval, a stepel se nisem nikoli. - V vaši karieri so vidno vlogo odigrali trenerji, ki so opazili talent za igro? Le Miru Požunu, kije kasneje osvojil ligo prvakov s Celjem, se lahko zahvalim, da mije dal prvo priložnost za napredovanje. Tedaj sem kot petnajstletnik zaigral prvo tekmo za Rokometni klub Gorenje v članski ekipi. Kasneje mi je Ivo Vajdi omogočil, da se pokažem na poziciji desnega zunanjega igralca, kar meje tudi nekako poneslo v reprezentanco. Nato mi je Tone Tiselj dal priložnost, da svoje znanje pokažem na evropskem prvenstvu pred tremi leti. - Evropsko prvenstvo v Sloveniji je za vas pomenilo preobrat. Bili ste imenovani v idealno sedmerico prvenstva. Kakšni so bili občutki? Pokazal sem se rokometnemu svetu in mislim, da se je tedaj moja športna kariera šele dobro začela. Tistega trenutka, ko sem slišal svoje ime, se ne spomnim. Čustva so bila premočna. Vem le, da sem hodil po igrišču, kaj pa sem delal, mije ušlo iz spomina. Šele na posnetku sem si lahko vse ogledal. - Pri igri so vas pestile tudi poškodbe. Pred slabimi tremi leti sem si strgal kolenske križne vezi na levem kolenu. Samo sekunda nepazljivosti meje stala skoraj štirimesečne rehabilitacije poškodbe. Sedaj imam poškodbo "Nemška liga je precej bolj naporna in seveda močnejša. V Sloveniji so le tri dobre ekipe, ki so med seboj primerljive. V Nemčiji pa lahko zadnja ekipa na lestvici preseneti z igro prvouvrščene. Prav tako je v Nemčiji poskrbljeno za vso organizacijo okrog namestitve igralcev." gležnja, ki še po dveh mesecih in pol ni sanirana, in zaradi nje ne bom nastopil v slovenski izbrani vrsti na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Poškodba je namreč tako velika, da ne bi zdržal večjih naporov. - Kakšno vlogo ima v vaši karieri družina? Veliko. So z mano, ko mi gre dobro, me podpirajo in bodrijo, ko sem na tleh. Mi pomagajo, ko me pestijo poškodbe. Vedno so ob meni, ko jih potrebujem. - Pri športnikih je pomembna prehrana. Kdo skrbi za vas in kaj najraje jeste? Moja najljubša jed so testenine. Obožujem pizzo. V Nemčiji pa si hrano pripravim sam, ker so cene v restavracijah astronomske. Sestra mi je podarila kuharsko knjigo z italijanskimi specialitetami. - Kako postati dober v svojem »poslu«? Vsako delo, ki ga opravljaš, moraš opravljati z veseljem. Če bi gledal svoje igranje skozi zaslužek, ne bi nikoli postal to, kar si želim - biti dober rokometaš. Prepričan sem, da je marsikateri špodnik prav zaradi denarja in hitrih zaslužkov propadel. - Vaše napovedi, kako se bo odrezala naša izbrana vrsta na svetovnem prvenstvu? Glede na poškodbe, ki nas pestijo, težko rečem. Realno bi se lahko uvrstili v drugi krog. Kakšen pa bo končni rezultat, bo odvisno tudi od nasprotnikov v skupini. - Vaš prosti čas in hobiji... Prosti čas posvečam igranju v reprezentanci. Moji hobiji pa so glasba, tudi sam rad zapojem, golt, tenis, srfanje po internetu... - Kako vidite sebe v prihodnosti? Želim si, da bi bila moja športna kariera čim daljša, brez večjih poškodb. Ko pa se bo končala, si bom vzel kakšno leto premora, da se odpočijem. Vsekakor pa bom ostal v rokometu in poskušal pomagati mladim. Marija Šukalo ROKOMETNI KLUB NAZARJE Uspeh mladih rokometašic Prva letošnja sobota bo najmlajšim članicam Rokometnega kluba Nazarje ostala v prijetnem spominu. Deklice, ki že kar nekaj časa pridno osvajajo rokometne veščine, so se tokrat prvič udeležile rokometnega turnirja Igrajmo rokomet, kije potekal v dvorani Golovec v Celju. Sodelovalo je sedem ekip, sestavljenih iz igralk, rojenih leta 1996 in kasneje, Nazarčanke pa so osvojile tretje mesto in s svojo igro dokazale, da se lahko kosajo z ekipami iz mest, ki živijo z rokometom. Istočasno je v celjski dvorani Zlatorog potekal rokometni turnir za deklice, rojene leta 1994 in 1995. Ekipa RK Nazarje je v konkurenci osmih klubov osvojila odlično drugo mesto in je v finalu šele po podaljšku klonila proti Celjankam. Starši so tudi tokrat z zanimanjem spremljali nastope rokometašic in občudovali njihovo borbenostter moštveni duh. Mlade igralke sojih prepričale, da je v njih še naprej potrebno spodbujati voljo in ljubezen do športa, ki jim je sicer že prirasel ksrcu. Urška Finkšt Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 7. kroga: Kamnoseštvo Vogrinec : Odgovor 58:63, Pizzerija 902 : Restavracija Sajovic 84:69, GG Steklarstvo : Avtokontrol Žalec 54:91, ŠKŽ-ŠDBS Žalec : Pivovarna Laško 66:71, Brglez, com : Firax.si 101:50. Vrstni red po 7. krogu: 1. Celje - Avtokontrol Žalec 14,2. Restavracija Sajovic Gomilsko 12,3. Brglez.com Polzela 11,4. Pizzeria 902 Gornji Grad 11,5. GG Steklarstvo 10, 6. Kamnoseštvo Vogrinec 10, 7. Veterani Pivovarna Laško 10,8. Odgovor 10, 9. ŠKŽ-ŠDBS Žalec 9,10. Firax.si Založe 8. UM SB sm ita Mlajše deklice RK Nazarje so uspešno nastopile na celjskih turnirjih (foto: UF) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Kljub odličnemu prvemu polčasu nov poraz Po krajšem novoletnem premoru so se v 2. SKL nadaljevale tekme 12. kroga. Nazarčani so tokrat gostili vodilne Medvode in kljub borbeni igri zabeležili že osmi poraz v tej sezoni. KK Nazarje : KK Tinex Medvode 62:83 (19:14, 17:16, 11:24, 15:29) Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 70. Sodnika: Goran Štor (Polzela) in Matej Sok (Kozje). Tehnični komisar: Franc Hamler (Muta). KK Nazarje: Marčinko, Skočič 8 (2-6), M. Janko, Gračner 2, Zadravec 1 ( 1 -2), Vodončnik 9, Gelb 1 ( t -2), Jevič 6 (2-2), Plaskan 4 (2-2), Grebenšek 8 (2-4), Valenčak 18 (8-12), M. Zakrajšek 5 (1-2). KK Tinex Medvode: Kopač 2 (0-2), Divjak 22 (3-4), Staniša 2, Šturm, Šeremet, Sever, Bunčič 18 (4-7), Deškovič 2, Lukič 21 (6-7), Hočevar 8 (0-2), Trampuš, Dolinar 8 (2-2). Rezultati 12. kroga: Terme Olimia : Ilirija 84:98, Prebold : Ruše 52:92, KD Ježica : Rogaška 79:82, Geoplin Slovan ml. : Lastovka-Vistra 86:93. Lestvica po 12. krogu: 1. Tinex Medvode 23,2. Rogaška 22,3. Ilirija 19,4. Terme Olimia 19,5. KD Ježica 18, 6. Ruše 18, 7. Lastovka-Vistra 17, 8. Geoplin Slovan ml. 16,9. Nazarje 16, 10. Prebold 12. Začetek srečanja je bil zelo obetaven, saj so domači zadevali praktično iz vseh položajev, stekel pa jim je tudi metza tri točke. Vdrugi četrtini tekme seje slika ponovila, domači so bili zelo uspešni tako v obrambi kot napadu, gostje pa so delali vse več napak in tako je prednost na koncu prvega polčasa znašala šest točk v korist Nazorske ekipe. Sanjsko se je začel tudi tretji del. Domači so na hitro povedli za 10 točk in kazalo je, da bodo na koncu vzeli skalp zaenkrat najboljši ekipi na lestvici. Toda takoj po minuti odmora gostujočega trenerja se je vse spremenilo. Igralci Tinexa so stopili na plin, naredili delni izid 14:0 in še pred koncem tretje četrtine prišli do prednosti sedmih točk. Vse to je obetalo napeto končnico, do katere pa le ni prišlo. Nazorski košarkarji so se še enkrat poskusili približati, a so bili nenatančni v napadu, za nameček pa so GENERALNI SPONZOR' B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje__________y košarkarji iz Medvod iz minute v minuto poviševali svoje vodstvo. Tako je pred koncem tekme domači trener dal priložnost vsem igralcem, končna razlika pa vseeno ni tako velika, kot bi lahko bila. S tem porazom so domači prišli še v ve- liko težji položaj na lestvici in zagotovo je zdaj glavni cilj sezone obstanek v drugoligaški druščini. Toda že jutri jih čaka izjemno težko srečanje, saj se bodo v Rogaški Slatini pomerili s trenutno drugouvrščeno ekipo v 2. SKL - vzhod. RokTkavc 2. SLOVENSKA FUISAL LIGA - VZHOD - IO. KROG Niz zmag »graščakov« na gostovanjih se nadaljuje Začetek spomladanskega dela v 2. slovenski futsal ligi ni prinesel bistvenih sprememb. Vodilne ekipe so zabeležile nove komplete točk, Nazarčani pa so na gostovanju v Ljutomeru še enkrat več pokazali dobro predstavo in nepremagljivost na gostovanjih. Čepravje bil končni rezultat izjemno tesen, pa temu po prikazanem na igrišču ni bilo tako. Varovanci trenerja Uršnika so vseskozi nadzirali položaj in vodstvo, mogoče je prišlo do padca koncentracije le v zadnji minuti, ko pa domačim vešči-cam kaj več kot ublažitev poraza ni uspelo. Kolektivna igra »graščakov« veseli, svoj dan pa je tokrat imel tudi vratarTratnik. Prvenstvo se nadaljuje že danes, v športno dvorano Nazarje prihajajo gostje iz Slovenskih Goric. Franjo Pukart KMN Marina Vescica : KMN Nazarje Glin 4:5 (0:3) Ljutomer. Športna dvorana OŠ Ivan Cankar. Gledalcev 70. Sodnika: Andrej Pajter in Maksimiljan Jug. Delegat: Franc Slatič. Strelci: 0:1 lpavec(4),0:2J.Šemenc(19),0:3Metulj(19), 1:3 Plohl (24), 1:4 Mujkič (29), 2:4 Mihalič (32), 2:5 Metulj (38), 3:5 Rob (39), 4:5 Golob (40). Rumeni karton: Rob, Škafar, Mihalič, Baugartner (Marinci Veščica), Vreš, J. Šemenc (Nazarje-Glin). Igralec tekme: Jure Šemenc (Nazarje Glin). Rezultati 10. kroga: Marinci Veščica : Nazarje Glin 4:5, Cerkvenjak : Tomaž 1:4, Miklavž : Bioterme 4:5, Martinišče : Slovenske Gorice 5:7, prosta ekipa - Benedikt. Lestvica po 10. krogih: 1. Tomaž 23,2. Nazarje Glin 21,3. Bioterme 21, 4. Slovenske Gorice 16, 5. Marinci 13,6. Martinišče 8, 7. Benedikt 7, 8. Cerkvenjak 5,9. Miklavž 1. Strelci: 1. Blaž Metulj (Nazarje Glin) 27, 2. Ervin Mori (Miklavž) 17, 3. Aleš Lasič (Slovenske. Gorice) 15... ČRNA KRONIKA • ODPEUAL SAMOKOLNICO Radmirje: 11. januarja je neznani storilec v Radmirju ukradel samokolnico. Lastnika je oškodoval za okoli 40 . • ZAGOREL DROG ELEKTRO NAPELJAVE Volog: V noči na 12. januarje zagorel drog eiekfro napeljave v Vo-logu. Požar so pogasili šmarški gasilci, zgorelo pa je okoli dva metra droga. • VETER PODRL DREVO Lepa Njiva: 12. januarja popoldan je močan veter v Lepi Njivi podrl drevo. Slednje je obviselo na žicah električne napeljave. Posredovali so mozirski gasilci, ki so drevo razžagali in odstranili. Posledice na električni napeljavi pa so odpravili delavci elektra. • NEDOSTOJEN GOST Nazarje: 12. januarja je bila dežurna oseba na policijski postaji obveščena, daje prišlo do kršitve javnega reda in miru v Hotelu Natura v Lačji vasi. Tam seje eden izmed gostov nedostojno vedel do osebja hotela. • ZAPEUAL S CESTIŠČA Spodnja Rečica: 15. januarja je prišlo v Spodnji Rečici do prometne nesreče z udeležbo enega vozila. Voznik je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z vozišča. Vozilo, prevrnjeno na streho, so gasilci potegnili na vozišče, še prej pa odklopili akumulator. Voznik je bil zaradi telesnih poškodb odpeljan v celjsko bolnišnico. morana pogrebna služba, cvetličarna Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZAHVALA V tihi adventni noči pričakovanja je mirno odšla v večnost naša mama, babica, pra- in praprababica Angela VRATANAR roj. Lesjak (22.3.1910 - 20.12.2006) Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše, sveče in v dobrodelne namene. Iskreno se zahvaljujemo zdravniku dr. Kočevarju in patronažni sestri ge. Šusterjevi, za njuno požrtvovalno skrb in pomoč v njeni starostni oslabelosti. Zelo smo hvaležni radmirskim in rečiškim župljanom ter župljanom iz Šmartnega ob Dreti, ki ste jo prišli še zadnjič pozdravit. Zahvaljujemo se kanoniku g. Goličniku in vsem duhovnikom za opravljeno pogrebno svečanost. Hvaležni smo g. Grudniku, g. dekanu Pušenjaku, posebno še rečiške-mu župniku g. Luknarju za besede tolažbe in upanja. Iskreno hvaležni smo g. župniku iz Zagorja ob Savi in predstavnikom zagorskih romarjev, ki so se v zarji zahajajočega sonca z Marijino pesmijo poslovili od naše mame. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Anubis iz Radmirja. Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami. Vsi njeni Pravijo: svetloba od onstran sije in vsi otroci visokih nebes. Tako trta jesensko soncepije in listje gnijoče, trohneči les dišita po večnem. Tako tudi v krogu krožiš od sebe k sebi, od Boga k Bogu. (Tone Pavček) ZAHVALA Zapustil nas je Franc VRSNIK (1.10.1922 - 8.1.2007) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali za svete maše, potrebe cerkve, cvetje in sveče in izrazili sožalje. Hvala za molitve, petje in govora na pogrebu, gospodu župniku Silvestru Molanu pa za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste njemu in domačim pomagali v času njegove bolezni. (Priporočamo ga v molitev.) Žalujoči vsi njegovi STOR/r% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ^__________ŠEMPETER, Starovaška ul. 19_y Ne smrti ni! Je le korak, od tu do tam. In on, ki zbral je moč, gane boli, ni nič več sam, a nam ostala je le bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, očeta in strica Urbana PLESNIKA (9.2.1941 - 7.1.2007) iz Solčave se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, sestri Verici za nudeno pomoč ob težki bolezni ter dr. Žunterju, gospodu župniku Silvestru Molanu za izrečene besede slovesa ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi vsem, ki boste kdaj postali ob njegovem grobu, mu prižgali svečo in se ga spomnili z lepo mislijo. Žalujoči vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Kaj zato, če si na razprodaji kupil suknjič s predolgimi rokavi, saj zima šeie prihaja. SAMO EN PROBLEM Rečičanka zaupa prijateljici: "Moj nov tip je v vseh pogledih super. Ko bi le znal bolje seksati." "Je to res tako hud problem?" "Sploh ne bi bil, če ne bi hotel kar naprej..." ZASPANA ČUSTVA "Mogoče se je pa možno nadejati dvigu rodnosti. Tele nenavadno visoke temperature za zimo v ljudeh prebujajo spomladanska čustva," ugiba politik. "Ne vem, na kaj misliš," reče njegov kolega. "Mene daje samo spomladanska utrujenost." RAZPRODAJA EVROV Ljubenka s Tera vpraša Lju-benko s Foršta: "Si že bila na kakšni razprodaji?" "Odkar je mož razprodal tolarje za evre, me z denarjem ne spusti nikamor." "Jaz pa sem šla z možem po nakupih. Dokler je imel evre, so se prodajalke sukale okrog njega kot mačka okoli vrele kaše, ko pa mu jih je zmanjkalo, so ga pustile spet meni." "Pa ti je vsaj kaj kupil?" "Reciva, da je bila odškodnina dovolj velika, da ga še ne bom ponudila na razprodaji." Tole merjene nepremičnin mojega moža pa že meji na obsedenost. PARDON, VAJA POMOTA "Poslušajte, vi!" pride s povzdignjenim glasom kupec do blagajničarja v trgovini. "Včeraj ste mi podtaknili ponarejene evre!" Trgovec se kupca od prejšnjega dne dobro spomni: "Prav gotovo, da ne! Dali ste mi ravno prav evrov, da mi ni bilo treba vračati drobiža." "Saj res, imate prav. Vi ste tisti, ki sem mu jih naprej podtaknil. Oprostite na pomoti." IZGUBLJENO S POVEZAVO) "Berem v Savinjskih novicah, da bodo vložke v telefonijo končno začeli vračati," pove Bočan sosedu. "Dvomim, da ga bodo vrnili meni." "Zakaj?" "Rad bi, da mi vrnejo samski stan, ki sem ga izgubil, ko sem se prek telefona spoznal s sedanjo ženo." Moja tajnica me je zapustila. Zalotita me je z ženo. PONOVNO NARAZEN "Zakaj si se tudi drugič ločil od prve žene?" "Vedno hoče v vsem imeti prav." "In kaj je bilo tokrat?" "Tudi na najini drugi poroki mi ni pustila, da bi vrgel poročni šopek." SPET VIDI S Zorc pride ves vesel od okulista: "Nič ni narobe z mojimi očmi! Trubarja in Prešerna, Kobilico in Plečnika ne vidim več, ker smo tolarje zamenjali z evri!" TE&E BANJE "Sinoči se mi je sanjalo, da mi je nekdo vrgel 1.000 evrov v naročje," pove Bepo. "Kako lepe sanje!" vzklikne Šimen. "Kje neki! Nočna mora! Bili so sami kovanci." Cvetkekkùprim URADNO IN DRUŽINSKO RAZMERJE Jože Kavtičnik, ravnatelj OŠ Nazarje: »Vid, lepo te prosim, da me pred našimi učenci ne kličeš kot doma. Danes si gost na šoli in ne moj sin.« Vid Kavtičnik, slovenski reprezentant v rokometu: »Nič ne skrbi, ati. Če želiš, se lahko celo delam, da te uradno ne poznam...« ČESTITKE IN PODPORE Mirko Zamernik, poslanec v državnem zboru: »Čestitam, g. Pahor, da se tako dobro držite v opoziciji! Ta vloga vam je za razliko od Jelka Kacina pisana na kožo...« Borut Pahor, poslanec v evropskem parlamentu: »Zdi se mi, daje vloga opozicije bolj pisana na kožo moji stranki kot meni. Osebno bi se raje videl na poziciji predsednika države...« Milan Zver, minister za šolstvo in šport: »Borut, če boš kandidiral, te bom podprl, ker nimam rad bradatih predsednikov...« DODATNA NAGRADA Jerneja Pirtovšek, nagrajena predlagateljica koristnih predlogov v BSH Hišnih aparatih: »G. Ploštajner, koliko višjo plačo si lahko sedaj obetam, ko sem bila izžrebana za televizor?« Anton Ploštajner, direktor za kadrovske in splošne zadeve: »Hm, z višjo plačo ne bo nič, lahko pa se dogovoriva, da vam plačamo RTV naročnino, čejo bo kulturni minister Simoniti znižal, kotje obljubil pred volitvami...« io»' VESOLJČEK IZ FILMA VeČ MREŽ, MREŽJE AMERIŠKA IGRALKA- GERALDINE SLOVENSKI SLIKAR (ŠUBIC) PLETENA POSODA. KOŠARA ŠVEDSKA IGRALKA (EKBERG) NEKDANJA OZNAČBA BRITANSKI IMPERIJ NIVO, RAVAN LISTNATO DREVO TRAVNATA POVRŠINA (KNJIŽ.) DEL VEČJE CELOTE KATICA ILEŠ SRBSKI IGRALEC- PREDRAG ATENSKI KRAU, TEZEJEV OČE SOL ALI ESTER OCETNE KISLINE v4? DEMISIJA, OSTAVKA KEMIJSKI ELEMENT (At) VRV, KONOPEC (NAR.) SLOV. SKLADAT. CERK. GLASBE-ALOJZ STARA JAPONSKA PRESTOLNICA NAPAD, NASKOK, NAVAL (KNJIŽ.) DWIGHT EISENHO- WER GRŠKI BASNOPISEC, EZOP GRŠKI BOG VOJNE SLOVENSKA TV- NOVINARKA- ALENKA ARABSKI SREBRNIK GOST NA SVATBI NEMŠKA IGRALKA- DOLG, PRAZEN GOVOR IZUMRLI SREDNJEVEŠKI PLAZILCI AMERIŠKI IGRALEC (PACINO) OTOK V KURILIH LUKA V IZRAELU, AKKO IZDELOVALEC OKRASNIH KOVINSKIH PREDMETOV CARINA, MITNINA (ZAST.) Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: EMPIRE- nekdanja označba za Britanski imperij TASOVAC- Srbski igralec- Predrag AISOPOS- Grški basnopisec- Ezop ONEKOTAN- otok v Kurilih AJAR- Francoski pisatelj- Emile OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravilno rešenimi križankami iz 52. št. Savinjskih novic smo izžrebali srečne reševalce križank, ki prejmejo nagradne različnih sponzorjev. Nagrade oziroma obvestila bodo prejeli po pošti. Klubsko mizico Garanta iz Polzele prejme: Albina Letnar, Luče 102, Luče; eno uro praktične vožnje za B kategorijo Avto šole Relax iz Mozirja prejme: Bojan Poličnik, Šmiklavž 32, Gornji Grad; eno uro praktične vožnje za B kategorijo Avto šole Relax iz Mozirja prejme: Nina Mlinar, Foršt 34, Ljubno ob Savinji; družinsko pico Picerije Pr'pek iz Mozirja prejme: Maja Rakun, Šolska ul. 35, Mozirje; navadno pico Picerije Pr'pek iz Mozirja prejme: Anja Rosenstein, Brezje 9a. Mozirje; zavese (gotov izdelek) v vrednosti 29,20 eurov Trgovine Bodoni iz Velenja prejme: Klavdija Petek, Šmiklavž 53, Gornji Grad; zavese (gotov izdelek) v vrednosti 8,35 eurov Trgovine Bodoni iz Velenja prejme: Fanika Stropnik, Šmartno ob Paki 99; zavese (gotov izdelek) v vrednosti 8,35 eurov Trgovine Bodoni iz Velenja prejme: Stanka Verbuč, Kokarje 39, Nazarje; praktično nagrado Zavarovalnice Maribor PE Mozirje prejme: Irena Fricelj, Okonina 41, Ljubno ob Savinji; pico Gaj Restavracije Gaj iz Mozirje prejme: Lidija Potočnik, Homec 21, Rečica ob Savinji; kmečko pico Restavracije Gaj iz Mozirja prejme: Jože Slatinšek, Prod 12, Ljubno ob Savinji; super pico z morskimi sadeži Restavracije Gaj iz Mozirja prejme: Aleksandra Štrukelj, Šmartno 27, Šmartno ob Dreti; kupon za dve osebi za celodnevno kopanje v Termah Snovik prejme: Simon Špende, Podgora 23, Šmartno ob Paki. Napovednik • Petek (19. januar), ob 19.00. Cerkev na Rečici ob Savinji Koncert komornega zbora Musica Ptuj _____________________ • Petek (19. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma - KMN Nazarje Glin : Slovenske Gorice • Sobota (20. januar), ob 8.00. Start v Potoku pri »Motorčku« 2. zimski pohod na Tolsti vrh____________________________ • Sobota (20. januar), ob 10.00. OŠ Mirana Jarca, Ljubljana Košarkarska tekma ■ Pingvini Šmartno : Nazarje (kadeti) • Sobota (20. januar), ob 18.00. Dvorana II. OŠ Rogaška Slatina Košarkarska tekma ■ Rogaška : Nazarje (člani)__________ • Sobota (20. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Koncert Godbe Zgornje Savinjske doline___________________ • Torek (23. januar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Očka ni nikdar utrujen! • Sreda (24. januar), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Zvezdni tolarji • Četrtek (25. januar), ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Planinski večeri • Magda Šalamon: Okrog Everesta • Petek (26. januar), ob 18.30. Samostan Nazarje Predstavitev knjige: Nazarje ■ slovenski Nazaret______ • Petek (26. januar), ob 18.30. Samostan Nazarje Otvoritev razstave Pogled skozi čas_______________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 25 - 150 kg, možna dostava; gsm 031 /223-484. Telico simentalko, brejo 8 mes. in telička sivca 100 kg - prodam; gsm 041/239-017. Po simbolični ceni prodam mešančke, stare 8 tednov, nizke rasti; gsm 040/742-149. Prodam bikca, 1 teden starega čb in prodam tudi suha bukova drva; gsm 031 / 585-735. ŽIVALI - KUPIM Kupim teden stare bikce mes. pasme ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam gorsko kolo "atala", 12 prestav, po polovični ceni; gsm 031 /453-897. Prodam bazen za mleko 250 litrov, cena po dogovoru; tel. 584-51-12. Prodam 200-litrski stabilni hladilnik, cena po dogovoru; gsm 031/747-879. Prodam gozdni in cvetlični med - cena 5 eur; gsm 031/451-930 - Nazarje. Prodam traktorske verige dimenzije 16-9-28; gsm 041/528-099. Silažne bale - prodam; gsm 041/793-604. Prodam 2001 bazen za mleko - alfa law-al - fiksni; gsm 031/568-095. Prodam silažne bale - mladica; gsm 041/513-755. Prodam hladilnik - bazen 3001; tel. 584-75-87. Prodam rotac. kosilnico imt, hidr. dvig in kov. platišča 15 col; gsm 041/324-377. Prodam zg. sav. želodec in sive domače nogavice; tel. 03/584-42-61. Prodam ž. usnj. jakno, št. 42-44; rjava, unikat, kot nova, 75 eur; gsm 031/642-353. Prodam bazen za mleko 160 I, starejši molzni stroj in električni bojler 80 I; gsm 051/319-906. Prodam 400-litrski plevnikov prevozni hladilnik za mleko; gsm 041/801-734. Ugodno prodam skoraj novo mladinsko sobo, cena 85 eur; gsm 031/392-123. Prodam brezova in borova drva; gsm 031/726-316. Prodam hladilni bazen, 300 I; gsm 031 / 868-220. Vgradni komb. štedilnik (starejši) - brez elementa, podarim; gsm 041/732-928 - zvečer. VOZILA - PRODAM Golf tdi, letnik 01, garažiran, servisiran, vsa oprema, prodam; gsm 041/353-063. NEPREMIČNINE V Mozirju kupimo zazidljivo parcelo do 800 m2 ali starejšo hišo; gsm 041 /324-345. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. ODKUPUJEMO HLODOVINO Smreka I., II. in III. kvaliteta. Informacije na tel. 03/584-12-70 ali 041/741-713. Tesarstvo Rihter Srečko s.p., Šentjanž 47,3332 Rečica ob Savinji. RNIK 5, Mozirje DoločemFm^eMl^iTcnih J MF - Wme^eca dop>Q% cenej e ! Telefon: 03/83f!Ha5* a£ Vipotnik Janez s.p., Gotovjje 111 c, 3310 Žalec, tel. 710-23-30 DELOVNI ČAS: pon. - pet.: od 8.00 do 19.00, sob.: od 8.00 do 12.00 MESARSKI STROJI IN PRIBOR V času priprav suhomesnatih izdelkov vam še po posebno ugodnih cenah nudimo velik izbor strojev ter vrečk za vakumsko pakiranje. Pošljemo vam jih tudi po pošti! Pokličite nas na telefon 710-23-30. MELU d.0.0. Raduha 56, 3334 Luče Tel.: 839-38-80 Faks: 839-38-88 Devetošolci, izarstvo Selišnik, Melu d.o.o., Raduha 56,razpisuje : - 2 štipendiji za poklic mizarja po dualnem sistemu, IV stopnja izobrazbe« Sistem omogoča pokojninsko zavarovanje, 6 mesecev na leto v času učenja« Služba je zagotovljena. Zainteresirani učenci pokličite na 83 93 880 ali pišite na mail: mizarstvo.selisnik@siol.net gorenje Gorenje Notranja oprema io.o. Objava prostega delovnega mesta Za delo v proizvodnji programa Pohištvo v Nazarjah iščemo več kandidatov, od katerih pričakujemo: -IV stopnjo strokovne izobrazbe za poklic mizar ali -pri kandidatih brez ustrezne stopnje izobrazbe večletne izkušnje za delo na lesno-obdelovalnih strojih Pisne prijave s kratkim opisom delovnih izkušenj in dokazila o usposobljenosti pošljite na naslov: Gorenje Notranja oprema, d.o.o. Kadri, organizacija in splošne zadeve Partizanska 12 3320 Velenje Osebno se lahko oglasite v tajništvu programa na naslovu: Program Pohištvo Lesarska cesta 10 3331 Nazarje ali pokličete po telefonu št. 03 839 31 10 (ga. Zdenka Blekač). Rok za prijavo na prosto delovno mesto je 26. 01. 2007. POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD! Savin iški vai 106,2 Mhz V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz Radio Goldi Savinski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold Celje - skladišče D-Per v Velenju igodno ponudbo gradbenih in izolacijskih materialov ter ostalih izdelkov iz gradbenega programa, ki so na zalogi. Mercator!« 7/2007 ? Center tehnike in gr« Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 Kdor že na začetku leta za čistočo poskrb 5000020039,3 COBISS ® ■ ’It ’U-iiia 'MiiiijmUi* leto it*seti Sesalnik Hoover Athyss ST 325 EC j maksimalna moč 1300 W, elektronsko nastavljiva moč delovanja, zložljiv ročaj, mini ročaj v ohišju sesalnika, indikator polndsti vrečke, nastavljiva krtača za preproge in trda tla, nosilec nastavkov, krtača za parket 74,90. n, ■Aitai 17.949? k : Bodite pozornimi akcijsko ponudbo, ki velja do 31. 1. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradiije: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart4, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje. Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj4, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 * Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali.