M^rtfiorsfc! VECFPVT1T ^Fntn J L iA ^I’.. - IM K M t n m • - m Gospodinje zahtevajo enostavnejše delo! Vsaka gospodinja ima nešteto predmetov, ki jih mora osna* žiti. Ona je pri tem delu že dovoljno truda in muke poskusila, vporabljajoč za vsaki pojedini predmet drugo sredstvo za snaženje. Vporabljajoč čas kako tekočino, čas kako pasto, potem zopet kaki prah in pri tem že nesnažne roke in neprijeten vonj, lahko pokvarijo gospodinji voljo za snaženje. Vsem tem neprijetnostima napravil je kraj prah „Vim . „Vim" je eno idealno in universalno sredstvo za snaženje, brez vonja, in služi za snaženje okna, kopalnih kadi, vratnih kluk, brez da ostavlja kake madeže in brez da se pri delu onesnažejo roke. V „Vim ' je našla gospodinja ono, kar si je že dolgo in dolgo želela. „Vim" snaži vsel Tvrtka N o r b e r t W e i s s ZAGREB Trg „N' H m . 5 Prosim, poSalfiie mi za posktu, brezplačno en mah omot praha „Vim" za snaženje. V Mariboru, cine 28. T . 1528. in krst pri j ljudstvu PROROKOVANJA OB ROJSTVU. _ ČUDNI OBIČAJI. — BUTANJE S ŠKOR­ NJI. — »DIVJA ŽENA«. — KUMSTVO. — STEKLENICA, SVEČA IN ROBEC. - »KRSTNA SLAVA« V KRČMI. — KRIŽEV NIK — KRSTNO DARILO. — SLAVNOSTNO »VPELJAVANJE«. — USODEPOLNO POVIJANJE. — PRA­ NJE PLENIC. Maribor, 28. januarja. Ko se je dete narodilo, stičejo babice po koledarju ter iz njega prorokujejo otroku prihodnjost. Če je tam v koledar­ ju znamenje ovna ali bika, se bo otrok rad in lahko učil, če je pa rojen pod škorpijonom, bo nagle jeze in hudoben — Ako otrok ni prav krščen (ako je krsti- telj kako besedo obrnil ali krivo izrekel), vidi otrok, ko je dorastel, o polnoči ho­ diti mrliče v cerkev. — Ako je otrok jez­ ljiv in tega ni mogoče odpraviti, naj hiti kdo od maše domov in si hitro sezuje! škornje. S temi naj otroka trikrat po hrbtu udari. To mu dvzame vso jezo. Tudi odraslim to pomaga, treba le svinj­ skih, večjih in bolj trdih škornjev. — č e bi naj novorojeno dete bogato postalo, je treba prvo v kopelj položiti nekaj de­ narja. — Ko dete od krsta prinesejo, ga položijo materi k nogam in mu denejo krstno svečo na noge, kjer gori prvo noč. Pravijo, da to prinese srečo. — Če mati v prvih šestih tednih po porodu ne čuva svojega otroka in ga samega pusti, pride »Divja žena«, zamenja otroka, ga zaduši ali pa ga odnese. Divja žena je majhna, z veliko glavo in dolgimi črnimi lasmi, ima kratke noge in stanuje v go­ rah po pečinah. — Če babica, ko nese dete h krstu, prej slopi čez cerkveni prag ko mašnik, postane iz otroka Mora, ki hodi ljudem na prsi ležat in sesat. — Ob Ščavnici je navada, da mati — na vse pripravljena —■ pokliče babico in ku- mo. Ko prideta obe v hišo, vpraša ku­ mar »Kaj se kola terejo?« Nato odgovo­ ri gospodar ali gospodinja: »Ja, draga babica in kuma«. V sobi smejo ostati sa­ mo te tri. Če se dete rodi podnevi, ga nesejo še isti dan h krstu, če pa ponoči, počakajo, da zora zasveti. Kuma naloži dete, babica pa si vzame steklenico, sve­ čo in beli robec. Steklenico zato, da ku­ pi izmučeni materi vina, svečo pa zato, da jo nažge, če kdo pride nasproti Tako noben človek ne more otroku Škodovati, ker -ljudje 'mislijo, da se vse dobre in sla­ be želje pred krstom izpolnijo. Beli ro­ bec pa vzame zato, da ga vzame ven za znamenje, če kdo pride nasproti in se že na robcu pozna, da nosijo nedolžno dete h krstu. Nekdanje krstne navade okrog Celja so zanimivo opisane v »Glasniku« I. 1S5S. Še dandanes so nekateri teh o b i!ij:v ohranjeni po naših krajih. Hitro po rojstvu nese babica otroka h krstu; navadno jo spremljata dve priči: boter in botra ali pa tudi samo eden. Na­ vadno je za vse otroke ene hiše eden in isti boter ali botra. Dokler otrok ni kr­ ščen, mu mati ne da mleka, ker tako dete celo življenje nima teka, pa tudi nikdar ni sito. Še dolgo po sprejetem krstu tfevni črviček strada, ker botri, babica in cer­ kovnik večkrat do trde noči posedajo v krčmi pri »krstni slavi«. Tam se napiva zdravica za zdravico na dobro srečo in zdravje častitega gospoda krstitelja, na zdravje starišev, botrov, novokrščenega otroka, njegovega celega roda, babice itd. Pri vsaki zdravici se pristavi še kak smešen nagovor in nazadnje tudi nikdar ne pozabijo izprazniti določeno mero »šentjanževca«. . . Za jok in stok otro­ čička se nihče dosti ne zmeni. Misiijo celo, da je jokanje zdravo 1 — č e z teden dni pošlje botra m ateri »po­ gačo«. To sta dva hleba belega kruha, ki m orata biti prav velika. Babica in vsak prejšnji otrok pa dobi eno štruco. Dekla botrine, ki je pogačo prinesla, do­ bi dobro jedačo In pijačo, srebrn novec In kos maslenega kruha, da nese botri okušat, kako je spečeno. Za »križevnik« (krstno darilo) dobi otrok od botre par m etrov kupljenega platna za srajco, m a­ ti pa nekaj tankega perkala za rokavce. Od poroda do vpeljavanja popije porod­ nica eno ali poldrugo vedro boljšega vi­ na; celo ubožec, ki mu celo leto sodi po kleti pojejo, skrbi zato, da mati vina ne Pogreša. Jedi dobiva seveda tudi boljše, ne dela pa nič, razun kaj malega v hiši; če bi hotela prag prestopiti, bi jo domači zadržali. Pravijo, da v tak hram streha udari in toča polja uniči, bati se je pa še drugih nesreč. Ko bi šla k studencu po vodo, bi voda v njem za vedno usahnila K »vpeljavanju« babica spremlja mater in tudi otroka nesejo seboj. Med mašo drži mati otroka na rokah; od darovanja do obhajila drži v roki tudi gorečo sve­ čo. Svečo tako pogasi, da se zopet kadi in s tem dimom mati hitro otroka pokadi, da ga božjast ne tere. Po končani maši gre mati z otrokom okrog velikega oltar­ ja, v Skrinjico daruje kaj več in z otročjo glavico potrka trikrat zadj na oltar, da bi ga nikdar ne bolela glava. Po vpelja­ vanju poiščejo seveda tudi krčmo.' kamor pokličejo tudi mežnarja, da »enkrat« pi­ je, dobi pa tudi kos pogače. Na veliko­ nočno nedeljo po prvi maši obiščejo otroci svoje botre, jim želijo vesele praz­ nike In dobijo pisanke: kos kruha, potice, mesa, hrena in par jajc. Premožnejši bo­ tri naklonijo tudi denar in pomaranče. Skoraj povsod prorokujejo babice in sorodniki novorojenemu detetu srečno ali nesrečno prihodnjost; odvisna je od znn menja v koledarju in od planeta, ki tisto leto vlada. Bik, oven in rak so naj­ slabša znamenja; pod takim znamenjem rojeni se radi pretepajo. Kadar se naro­ di moško dete, ga babice ne puste zavi­ jati v »janjke« (krilo), ampak zavijejo ga v stare hlače ali suknjo, sicer pozneje preveč za ženskami leta. Tudi novoro­ jeno deklico ne omotavajo z moško oble­ ko« ker bi se sicer — preveč po moških ozirala. Kadar gredo h krstu, vzame bo­ tra ves denar seboj, da bo otrok bogat. Kadar gredo k »vpeljavanju«, shranijo nekaj tistega kruha, da bo otrok pozneje bolj skop. — Nekdaj so novorojenčka položili naj­ prej na kožuh, ker pravijo, da ima potem kodraste lase. Ako botra med krstom zvesto ne moli, yidi otrok vseh vrst po­ šasti. Tudi pranje plenic ni »svobodno«. Vo­ de, v kateri so se prale otroške plenice, ne smeš izpod strehe odnesti ponoči, si­ cer se lahko razlije in otrok se potem hudo joče. Plenice se morajo sušiti v ku­ hinji, če se pa sušijo pod milim nebem na vetru, tedaj otroka hudo grize. Ljudska univerza v Mariboru. Iz nepričakovanih vzrokov se preloži predavanje g. dr. Bohinca na pozneje. V pondeljek ni prireditve. V petek 3. tebi. komorni večer Brandl-trio. Predprodaja vstopnic prične v pondeljek (10-25 Din). — Brezplačni tečaj »Slovenščina za Slovence« (kakih 6—8 ur). Radi določit­ ve ur se zberejo vsi interesenti v četr­ tek dne 2. februarja ob 11. dop. v poslo­ pju drž. realke, pritličje levo. — V Stu­ dencih: (deška šola) 31. januarja ob 7.30 uri predava g. prof. Baš »Prazgo­ dovina Maribora in okolice«. Podporno društvo železniških usluž­ bencev v Ljubljani, sklicuje svoj redni občni zbor za dne 5. februarja v Ljubljani v steklenem salo­ nu restavracije na glav. kolodvoru. K obilni udeležbi vabi odboj. — gl? Sokolstvo Sokolske zabaue (Zaključek). Prirejajo se včasih zabave, .i katerih sporeda se razodeva plitvost, življenj­ ska površnost, majhnost: plesi tujega iz­ vora, zastrupljajoči in ubijajoči krasoto domače izvirnosti, pesmi, izpodrivajoče harmonijo in prisrčnost govora jugosio- venske duše, kupleti, izzivajoči pomilo­ valen posmeh, recitacije, ustrezajoče niz­ kim poželjenjem, popivanja, ki otopijo zdravi smisel za čast in človeško dostoj­ nost, srečolovi, ki razdražijo, delajo člo­ veka nervoznega in javno odirajo. . . za­ bave, v katerih in katerim niso svete niti najdražje človeške dobrine. Devet­ deset odstotkov vsakodnevnih slučajev nesreč (umorov, sam om orov...) in ne­ veselih družabnih pojavov (požigov, tat­ vin, roparskih n ap ad o v ...) ima danes žal v njih svoj povod, izprašujte po ječah, kaznilnicah, bolnišnicah in zasledujte od­ govore, da spoznate, kako grozne posle­ dice doživljajo in kako končujejo oni, ki so se vrgli v vrtinec takih zabav, da bi »imeli nekaj od življenja.« Nedorasel mladenič pri kozarcu vina in deklica s cigareto v ustih — to je najstrašnejša podoba naše dobe. Samoten tabor mla­ dine obeh spolov v globini gozda, obdan z likerji in zabavajoč se s pouličnimi pe­ smimi periferije velikomestne — to je pozornost vzbujajoči znak sedanjosti Dvajsetletni starci in starke enakih let, ugasle oči, izžiti obrazi in tresoči se udi — to so temni in svarilni madeži narod­ ne bodočnosti. Ni dovolj besed za učinkovit opomin, da je že najvišji čas odložiti nevarno orožje, ki neizprosno gloda na našem na­ rodnem organizmu. Sokolstvu — vsena­ rodni organizaciji, skrbeči za podvig gmotnih in duhovnih sil jugoslovenskega naroda. — se odpira polje zaslužnega delovanja tudi v tej smeri. S sokolskimi zabavami kočemo in mo­ ramo odstranjevati vso žlindro, ki one­ snažuje naše življenje. Ne podlegajmo hotenju nizkotnih poželjenj; z nivojem, visokim po vsebini in obliki, postavimo varen jez proti navalu, ki strem i izpod­ kopavati našo mlado svobodo. Graditi hočemo jasnejši življenjski nazor, kazati pot do trajne zadovoljnosti in brez kom­ promisa preganjati vse, kar je celoti škodljivo: z vrednostno vsebino, pleme­ nitostjo, prirojeno ostroumnostjo in zla­ to, čisto ter ljubko besedo. V našem delu in naši zabavi vladaj pravi sokolski duh: čestitost, poštenost, resnicoljubnost, vznešenost, poplemeni- tovanje, čista radost, jasno veselje, iskre nost, p risrčn o st... Premišljeno dejstvo- vanje pomenja nadomeščanje slabega z dobrim, dobrega z boljšim, iskanje in praktično, smotreno prepričevanje, od­ rekanje in stalen napredek, izpopolnje­ vanje. Dognano bratstvo vodi, da ja, kre­ pi, vzpodbuja. Naše bratstvo maro dobiti jasen, silen in poln zvok v naših deja­ njih. Čudno, da pri izbiri zabav vidimo tako malo krog sebe in spregledujemo ter ne precenimo dovolj poedinosti, ki so na­ ravnost izvori za najplemenitejše užit­ ke, ki so najizdatnejši viri življenskih predpogojev. Solnce z valovi toplote in svetlob^, tihota in vonj lesov, smela, ganljiva lini­ ja trdih pobočij in mehkih zakotij, živo zelenilo lok in radostna rast polj, čilo petje ptic, zveneča pesem potokov in rek, dobra knjiga, prisrčna jugosloven- ska narodna pesem, fine melodije godbe — ali ni vse to že samo po sebi boga­ stvo, s katerim je možno napolniti srce, koprneče po zabavi?! Sokolske zabave ne morejo biti pro­ blem, pred katerim bi ostali brez sveta. Pogubljati ne smejo telesa in duše, am­ pak morejo obema koristiti. Z zabavo se je treba osvežiti, ne pa utruditi, se du­ šiti, in zamirati. Svetlobo hočemo nositi, ne sence! Življenje je onih, ki vidijo in slifljo, Ja­ dikovanje slepih in gluhih. Sokol ne jadi­ kuje, Sokol se zna za dobro stvar boje­ vati, premaguje za njo zapreke, zmaguje in siplje v življenje radost, svetlobo, u- panje, vero, ljubezen. S poštenim delom se je postavil v na­ rodu v prednjo vrsto, i nesebičnim de­ lom si to mesto ohranja; s silo svojega navdušenja se krepi ter gre višje v dete in —. v zabavi.