" !+     #    Tematika greha, krivde, kazni in odpuš- èanja je navzoèa v celotnem Cankarjevem us- tvarjalnem opusu, razvija se od pisateljevih prvih sooèanj s temi globoko èloveškimi po- javi, prek njegovega kritiènega in dvomeèega iskanja ter vzpostavljanja in poglabljanja sa- mosvojega odnosa do teh temeljnih etiènih vprašanj èloveškega `ivljenja. Kot pisatelje- vo etièno samoobto`evanje ob liku matere se pojavi `e v njegovem prvem lirskem zapisu Materi iz leta 1893, ohranjenem v rokopisu,2 ob liku `enske pa `e v njegovi prvi objavljeni knjigi, pesniški zbirki Erotika iz leta 1899, odt- lej pa ga spremlja vse `ivljenje. Cankarjevo pesniško obdobje se skoraj po- vsem ujema z obdobjem njegove mladostne èrtice. Od tod številni avtobiografski motivi njegove prve proze, v katerih pisatelj ne more zatajiti svoje umetniške subjektivnosti. Tudi Cankarjevi prvi prozni zapisi, številni izmed njih so avtobiografski in nastajajo skoraj po- vsem vzporedno z njegovimi pesmimi, `e vse- bujejo to tematiko. Zlasti v Cankarjevi prozi je razvidno, da odpušèanje, pa naj gre za stvar- no gesto oziroma dejanje èloveka v njegovem razmerju do bli`njega, ali pa tudi za njego- vo izpoved notranjega obèutenja v odnosu do samega sebe, v veènem kro`enju od greha, krivde prek kazni do odpušèanja in nato do novega greha in tako dalje — najveèkrat manj- ka in se vidneje pojavi šele v Cankarjevi zadnji knjigi, zbirki èrtic Podobe iz sanj. V Cankarjevi najzgodnejši ustvarjalni dobi se greh, krivda, kazen in odpušèanje pojav- ljajo na ravni pisateljevega prizadetega spoz- nanja in èustvenega odziva ob prvih sooèa- njih s temi vprašanji ali spominjanjih na to- vrstna mladostna èustvovanja, toda prav kma- lu, `e v Epilogu k drugi izdaji Erotike ali še pred tem v Vinjetah leta 1899 Cankar do teh etiènih vprašanj, ki ga vseskozi moèno vzne- mirjajo, zavestno oziroma racionalno in kri- tièno vzpostavlja svoj lastni, samosvoj odnos. Tako v svojem iskanju razmerja do greha, krivde, kazni in odpušèanja tudi takrat, ko se navdušuje za dekadentni senzualizem, vse- lej v prvi vrsti sledi svojemu notranjemu glasu ali intuiciji. Kot meni Pirjevec v svojem delu Ivan Cankar in evropska literatura, ga ta zlasti prek Maeterlincka, Emersona in Platona3 vodi v spiritualizem, filozofski idealizem in pan- teizem, v Cankarjevih zadnjih delih pa celo v mistiko, ki se razodeva v pisateljevem ne- mirnem, a iskrenem in uporno vztrajnem predsmrtnem hrepenenju po osebnem stiku s katoliškim Bogom. V nasprotju s prete`no osebnoizpovedno, veèidel ljubezensko poezijo, pa pisateljeva so- èasna proza, ki `e po svoji obliki dopušèa veèji izbor motivov in tem, v Cankarjevi prvi ob- javljeni knjigi `e razširja bolj ali manj ozki ljubezenski svet njegove prve pesniške zbirke z novimi motivi. Ti skladno z epsko širino, ki prinaša v njegov pripovedni svet tudi raz- novrstne, pogosto `alostne in marsikdaj celo tragiène zgodbe ljudi, s katerimi se Cankar sreèuje v vsakdanjem `ivljenju, prinašajo pe- snikova vedno nova sreèevanja z razliènimi oblikami greha, z razliènimi obèutenji krivde in razliènimi vrstami kazni. Zaèetni èustveno prizadeti opisi prerašèajo v pisateljevo iskanje razdalje do èloveških grehov in napak, kot se 5 + '6 . ; "  & $  . <   # # odra`a v njegovih dvomeèih in iskateljskih razmišljanjih o vzrokih trpljenja, o èloveški in Bo`ji praviènosti. V spoznanju o nemo- èi èloveka, da bi odpravil oèiten greh in kri- vice, ki se v `ivljenju dogajajo na vsakem ko- raku in v številnih šibkih ali izmuèenih ljudeh izzovejo le še misel na smrt ali celo samomor, pa Cankar konèno ponuja vero kot edino mo`nost za `ivljenje. Potem ko v številnih de- lih ljudi vzpodbuja, naj vztrajajo v `ivljenju kljub trpljenju, ali jih celo poziva k uporu proti krivièni oblasti, pa so njegovi uporniki, tako kakor hlapec Jernej, v dru`bi vselej po- ra`eni. Kljub slutnji resniène mo`nosti, da se dru`ba z uporom prerodi, ki jo pisatelj na- kazuje s kovaèem Kalandrom v drami Hlapci, ali tudi v romanu o Martinu Kaèurju, pa se zdi, kot da za dejaven upor proti veljavnim zakonom ali postavi ljudje še niso priprav- ljeni. Tako ob koncu `ivljenja Cankar ven- darle poudarja mirno pot k prerodu èlove- ka in dru`be, ki se zgodi prek odpušèanja in vere v Bo`jo praviènost in odrešenje. Cankar se je hkrati s prozo, ki jo je v obliki èrtice zaèel pisati `e najpozneje leta 1892, lotil tudi dramskega dela, saj je `e v tem letu iz- prièana njegova neohranjena enodejanka. Skladno z dramsko strukturo, ki vselej vse- buje neke vrste konflikt in katastrofo, dejanje pa se nato razve`e v katarzo, so teme greha, krivde in kazni kar organsko povezane `e s samo obliko te literarne zvrsti, kar pri svo- bodnejši poeziji in prozi ni nujno doloèeno. Greh dramskih junakov, ki se neposredno ute- leša v celotnem obèutju dram, stopa v nepo- sredni, èeprav najveèkrat samo duhovni spo- pad s èlovekom. Greh osrednjih Cankarjevih oseb ostaja najveèkrat na zunaj nekaznovan, pogosto pa pisatelj slika posledice, ki se po- javijo v obliki bla`je ali hujše oblike dušev- nega zloma. Te posledice so vidne tako v komiènih kot tudi v tragiènih dramah, tako denimo v ko- mièni farsi Pohujšanje v dolini šentflorjanski, v kateri vsi ljudje `ivijo v strahu v zavesti o svojem nekdanjem prešuštvovanju, kot tudi v slikanju tragiène poti èloveka, ki ga slaba vest ali hudo obèutenje krivde kljub veliki èa- sovni oddaljenosti od zloèinskih dogodkov ali `ivljenja v grehu privede celo do samomo- ra, kot se denimo zgodi v drami Jakob Ruda. Cankarjev opis spraševanja vesti in boja glav- nega junaka z minulo krivdo v tej drami je v slovenski literaturi do Cankarja verjetno naj- bolj poglobljena izpoved o nujnosti kazno- vanja za greh, ki je potrebno za konèno odre- šenje. Èlovekov boj s svojo zmoto iz prete- klosti, povezan s silnim ob`alovanjem in ke- som, ob katerem pa še ne moremo govoriti o odpušèanju, niti o odpušèanju literarnega junaka samemu sebi, v nekem smislu spomi- nja celo na Shakespearovega Macbetha ali pa Kralja Leara. Èe junaka nihèe drug ne kaz- nuje, se ta iz neke notranje nujnosti kaznuje sam, v prizadevanju, da bi s tem oèistil svojo dušo in si zaslu`il odrešenje. Tematiko greha, krivde, kazni in odpuš- èanja pri Cankarju zasledimo v njegovem raz- merju do matere kot prvega bitja, do kate- rega je pisatelj èutil ljubezen in tudi krivdo, nato v njegovem razmerju do `enske, do ka- tere kot moški èuti duhovno-spolno ljube- zen in spet z njo povezano krivdo. Od raz- merij, v katerih sta navadno udele`eni pred- vsem dve glavni osebi, v prvem primeru Can- kar — mati (tovrstne pripovedi so po veèini avtobiografske) in v drugem Cankar oziro- ma njegov pripovedni junak — `enska (poleg avtobiografskih so to veèinoma tretjeosebne neavtobiografske pripovedi, ki pa vsebujejo prvine Cankarjevega èustveno-duhovnega sve- ta), se pisatelj usmerja na svoje razmerje do drugih ljudi, do katerih nima tako intimnega odnosa. Tako se tematika greha, krivde, kazni in odpušèanja pojavlja v okviru pisateljevega raz- merja do kriviène dru`be oziroma kriviènih ljudi, to razmerje pa Cankar slika na dvojen !+     #      $ naèin. Svoj kritièni odnos do kriviènih na- silne`ev, ki grešijo, prikazuje na komièno-iro- nièni, ali pa na socialnokritièni naèin s pr- vinami tragiènosti. Pisatelj je v razmerju do kriviènih ljudi in njihovih grehov etièno èist. Nazadnje, zlasti v ljubljanskem obdobju, postane znotraj pi- sateljevega literarnega razvoja prviè izrazito aktualno in intimno njegovo razmerje do Boga. Le-to se po stopnji intimnosti pribli- `uje njegovemu razmerju do matere in to èi- sto na koncu morda celo prerašèa, kot daje slutiti Cankarjeva sklepna èrtica Konec iz zbir- ke Podobe iz sanj. Cankarjev odnos do Boga pa je vsekakor vselej daleè pomembnejši od njegovega preveè èloveško telesnega razmerja do `enske, kot ga je pogosto opisoval v svojih dunajskih letih, ter dopušèa oziroma omogoèa tudi spremem- bo v pisateljevem odnosu do drugih ljudi: Cankar iz usmerjenosti bolj ali manj na sa- mega sebe iz sebe izstopi in se v trpljenju, ki ga prinaša vojno nasilje, duhovno pove`e z drugimi ljudmi. Ob tem se v njegovem lite- rarnem delu pojavi spet zelo osebna, avtobio- grafska tema pisateljeve krivde ob njegovem intimnem, proti koncu `ivljenja najverjetneje vse bolj mistiènem sooèanju z Bogom. Vsa krivda pa se v zadnji pisateljevi knjigi Podobe iz sanj ob slutnji Smrti — ki je v Cankarjevi zadnji èrtici Konec poosebljena — razbremeni v njegovem intimnem priznanju Boga, ki ga odreši “bolezni” dvomeèega iskanja, ali kot Cankar sam zapiše: “… V tistem hipu, ob ti- sti besedi (Bog) sem se sladko zbudil iz dolge, strašne bolezni. Poleg mene, ob èaju, je sedela svetnica odrešenica (Smrt); dr`ala me je za roko in smehljala se je, kakor se mati smehlja otroku, ki je ozdravel. Ime ji je bilo: `ivljenje, Mladost, Ljubezen. — ” Prek razmerij do matere, do `enske in do drugih ljudi se sam po sebi ka`e še en pomem- ben odnos, ki v nekem smislu pogojuje vse druge, to je Cankarjev odnos do samega sebe v njegovem zanosnem etiènem samoobto`e- vanju ali samozavraèanju. Èe pregledamo Cankarjeva dela kronološ- ko, vidimo v pisateljevem dojemanju greha, !+     #    Edvard Munch: Èloveka, jedkanica in suha igla, 1895, Munchov muzej, Oslo.  # krivde, kazni in odpušèanja opazen razvoj. Potem ko v svojem najzgodnejšem lirskem zapisu Materi Cankar svoj kes in ob`alova- nje le omenja, pa `e v svoji prvi knjigi Ero- tika obširneje premišlja o grehu, krivdi, kazni in odpušèanju. V njej v analizi motivov, ki razkrivajo zlasti greh in krivdo ranjene `enske, kjub nekaterim prvinam Cankarjevega sen- zualizma, ki ga je povzel po zgledu evropske dekadence, ali morda celo naturalizma po vzoru svojih prvih slovenskih naturalistiènih uèiteljev, zlasti Govekarja, `e stopa v ospredje pesnikovo subjektivno in zelo izrazito nag- njenje do èim globljega spoznavanja in raz- krivanja èloveške duše.4 @e Erotika ka`e iz- virnost in samoniklost mladega pesnika, ki je svoj literarni in duhovni svet v dunajskem okolju gradil in bogatil tudi ob pomoèi fran- coskega simbolizma in dekadence ter se v iskanju idejnega sveta, ki bi najbolj ustre- zalo njegovim nazorom, `e v najbolj zgodnji pisateljski fazi navduševal za Dostojevske- ga, Maeterlincka, Emersona, Platona, Jakob- sena in druge duhovno naravnane avtorje. Potem ko se je v svojem pisateljskem poslans- tvu, ki ga je èutil kot iskanje najpreprièljivejše resnice o najbolj temeljnih èloveških vpraša- njih, zatekal v klasiko in iskal opore pri preiz- kušenih vrednotah, pa je kot prvi slovenski knji`evnik po Prešernu in Èopu iskal tudi stik z vrednotami sodobnosti. @ivo zanimanje za sodobna literarna gibanja je vanj sicer vne- slo iskateljski nemir in ga zaneslo daleè proè od idejne trdnosti, ki bi mu jo morda lahko dala klasièna literatura, vendarle pa je ta ne- mir celo potreboval za svoje ustvarjalno delo in za svojega nemirnega duha. Tudi vprašanja greha, krivde, kazni in od- pušèanja so zaradi sprememb v dru`bi s èa- som dobivala vedno nove razse`nosti, pa èe- tudi bi bili morda temeljni odgovori na ta vprašanja vsaj v izhodišèih enaki, kot so jih dali `e klasiki. Toda Cankar je intuitivno ve- del, da bo samo ob spoznavanju in kritiènem presojanju sodobnih vrednot spoznal resniène rane takratnega èloveka in dru`be. Z vztraj- nim iskanjem neke èloveške poti in s posre- dovanjem svojih globokih duhovnih razmiš- ljanj, ki jih je èedalje bolj osebno izra`al proti koncu `ivljenja in ob pomoèi katerih naj bi nedol`ni èlovek vendarle la`e premagoval ne- zaslu`eno trpljenje, se je Cankar s svojimi deli intimno pribli`al ljudem svojega èasa. Ne samo zaradi moderne oblikovanosti svojih del, temveè tudi zaradi novih, duhovno na- ravnanih idejnih poudarkov, ki so temeljili v njegovem globokem poznavanju psiholo- gije ljudi in dru`benega ustroja takratnega èasa, je lahko postal resnièni inovator sloven- ske literature na prehodu stoletij. Opisovanja greha, krivde in kazni ter proti koncu `ivljenja èedalje nedvoumnejše izpo- vedi hrepenenja po Bo`jem odpušèanju ter razreševanja teh vprašanj, ki so se v Cankar- jevih delih `al marsikdaj ustavila in obstala ob jedki kritiki kriviènih ljudi, ali pa v opi- sovanju fatalistiènega pesimizma nedol`nih, so `e od njegovih prvih literarnih zapisov raz- krivala njegovo temeljno `ivljenjsko usmer- jenost k idealistiènemu monizmu. Ta se je tudi v soèasni moderni evropski literaturi po- javil kot reakcija na pozitivistièno materia- listièno miselnost, ki je zanikovala samostojni pomen sleherne spiritualne “snovi”. Duša je `e kmalu po prvih pisateljskih poskusih in iskanjih postala Cankarjevo temeljno `ivljenj- sko naèelo. Zanj se je pesnik naèelno odlo- èil `e v Epilogu k prvi objavljeni knjigi svoje proze, ko je v Vinjetah zapisal: “Moje oèi niso mrtev aparat, moje oèi so pokoren organ moje duše — moje duše in nje- ne lepote, njenega soèutja, njene ljubezni in njenega sovraštva.” Cankarjeva proza je `e zaradi svoje dalj- še oblike in epskih znaèilnosti pisatelju omo- goèala še veèji ustvarjalni razmah kot poezija. Tako je pisatelj v svoj pripovedni svet, ob uso- de epskih junakov, matere in samega sebe !+     #       vstavljal izjemno pogosta opisovanja greha, krivde in kazni ter z njimi pre`emal celotna dela. Greh, krivda in kazen so bili vselej po- vezani s tiho, vèasih tudi nebesedno izra`e- no, a obenem zelo ostro obto`bo vseh krivic, ki jih je pisatelj sproti, vsakodnevno do`iv- ljal v svojem lastnem `ivljenju, ali pa jih je obèutil ob sreèanjih s stisko in trpljenjem dru- gih ljudi. V zaèetnem pisateljskem obdobju mla- dostne èrtice v letih 1892-1899, ko je Can- kar zaèel pisateljevanje, se seznanil z obzor- jem slovenske in evropske literature ter svoje prvo do`ivetje dunajskega okolja v Vinjetah `e zaznamoval z moderno slogovnostjo ter spremenjenim idejnim in motivnim svetom, se v njegovi mladostni prozi prav tako kot tudi v njegovi soèasni poeziji ka`eta pisate- ljevo zanimanje za idealistiène filozofske si- steme in slutnja o tem, da prav duhovni za- koni v nasprotju s èloveškimi globinsko ob- vladujejo naše `ivljenje. Duhovni svet pisateljevega drugega, naj- plodnejšega, dunajskega obdobja v letih 1899- 1909, oziroma obdobja njegove proze med Vi- njetami in romanom Na klancu, v katerem v prozi prevladujeta srednjeobse`na proza in roman, zaznamuje njegovo spoznanje o ne- zadostnosti in celo zmotnosti dekadence. Ta ga je z nekaterimi naèeli zaradi njegove izjem- no subtilne narave, zaradi njegovih mladost- nih erotiènih do`ivetij ali zgolj sprièo hrepe- nenjskega domišljijskega slikanja le-teh ter hkratnega nagnjenja k sanjarjenju, ki je te- meljilo v njegovem znaèaju, v zaèetku pri- vlaèila s predstavo o duši, ki naj bi bila izrazito individualistièna in celo senzualistièna, se- stavljena iz samih neoprijemljivih obèutkov, ki jih mora opevati pesnik, mojster obèutkov in èutnosti. Toda kmalu je do nje zaèutil glo- bok odpor in o tem `e maja 1900 v pismu Zofki Kvedrovi napisal: “… Kar se tièe dekadence, bi Vam moral raz- lo`iti svoje nazore tudi bolj obširno, da bi me ne razumeli napaèno. Jaz sem jo dihal toliko èasa, da sem se naposled utrudil. To je mestni prah, mestna nervoznost; vsi najmanjši, komaj èutni èuti pretiravajo v neizmernost; pesnik nima druzega dela, kot da brska po samem sebi; on je egoist, ali egoist tiste vrste, ki je najneu- mevnejša in na prvi pogled cisto brezsmiselna. … Da Vam povem na kratko: mogoèa in smiselna se mi zdi samo ali tista tendencijozna umet- nost Gogola, Tolstega i. t. d., ki hoèe uveljaviti socijalne, politiène ali filozofiène ideje s silnimi sredstvi lepote — ali pa umetnost starih Grkov, Shakespearja, Goetheja, ki ima samo estetiène in etiène smotre … Umetnost nekaterih dekaden- tov pa je muèenje samega sebe in pri nekaterih sploh niè druzega kot igranje z izrazi.”5 Skladno s Cankarjevim zanikanjem deka- dence, ki se je v zadnji fazi izrazilo kot hud odpor do nje, se v pisateljevih literarnih delih dunajskega obdobja moèno stopnjujejo pr- vine simbolizma. Ta je trdno oporo iskal pred- vsem v metafiziki, našel pa jo je zlasti tako, da je obnovil, prevzel in oblikoval nekatere temeljne pojme idealistiènih filozofij in se hkrati opiral celo na teozofijo, na kršèanstvo in na mistiko, hkrati pa zavraèal pozitivistièni materializem ter dekadenèni brezizhodni mo- ralni relativizem. Cankarjev simbolizem, ki je po Pirjevèevem prepri- èanju v prvi fazi iskal potrditve zlasti pri Mae- terlincku in Emersonu, je doloèala `eja od nedoloèenega v dekadenci po absolutnem. Toda ker je tudi ta skrajni filozofski idealizem, spiritualizem in misticizem konèno privedel v skrajni pesimizem z oma- lova`evanjem vsega realnega in telesnega, je Cankar iskal bolj optimistièen pogled na svet in v drugi fazi simbolizma v svoja dela vnesel tudi idejne prvine Friedricha Nietzscheja. Ta je nanj vplival predvsem s svojim imoralizmom, kritiko kršèanstva in naukom o svobodni in avtonomni osebno- sti. V tem Cankarjevem najplodnejšem pi- sateljskem obdobju se je njegova mladostna !+     #     # obravnava greha, krivde in kazni psihološ- ko, etièno in moralno, pa tudi dru`beno- kritièno moèno razgibala in idejno poglab- ljala. Pisatelj v svojih delih ni veè podvo- mil samo o morali Cerkve, ampak si je de- nimo v povesti o hlapcu Jerneju pod vpli- vom Nietzschejeve filozofije upal izrecno podvomiti tudi v obstoj Boga, tematsko pa ta èas najpogosteje opisuje krivdo v razmer- ju do `enske. Po silnem razvoju teme greha, krivde in kazni v Cankarjevi dunajski dobi, ki jo je doloèalo njegovo nemirno iskateljstvo v mno`ici najrazliènejših literarnih in filo- zofskih tokov, se je pisatelj v svojem zad- njem ustvarjalnem obdobju v letih 1909- 1918 precej umiril.6 Duhovno se je ob vr- nitvi domov obrnil k sebi in svoji domo- vini, hkrati pa je v svojih delih veèinoma bolj ali manj obdr`al miselne in oblikov- ne sestavine, kot jih je izoblikoval na Du- naju. V svoji veèidel poudarjeni avtobio- grafski prozi ljubljanske dobe je pisatelj vse bolj èustveno-intimno razmišljal o prete- klih krivicah, ki jih je v `ivljenju do`ivljal, ali pa se samoobto`eval zaradi tistih, ki jih je v preteklosti povzroèal sam. Novo idejnost in s tem tudi novo obsod- bo greha in krivice je prineslo njegovo do- `ivetje prve svetovne vojne. Kot prej je Can- kar tudi v zadnji knjigi, zbirki èrtic Podobe iz sanj, zavraèal vsakršno nasilje ter vojno do- `ivel kot utelešenje zla, kot kazen za kriviè- nost ljudi. Toda pisatelj se ni veè ustavil le ob obsodbi greha, temveè je nedol`nim in nemoènim ljudem še izraziteje kot kdaj prej, kot nekakšen novozavezni evangelist, ponudil vero, ki je vera v katoliškega Boga, vera v odrešenje po smrti. V èrticah je ob do`ivetju tesnobe vojnega èasa izstopil iz svojih avto- biografskih spominjanj na pretekle krivice, ki jih je bil dele`en, ali pa jih je sam povzro- èal, ter se obrnil k vsem trpeèim ljudem ter prosil Boga, naj se usmili ne samo njega, tem- veè vsega sveta in vseh grešnih ljudi, in naj jim podeli odpušèanje. V stiski vojnega èasa in ob slutnji svoje bli`nje smrti je Cankar naj- verjetneje v resnici do`ivel mistièni stik z Bo- gom, ki ga je prej do`ivljal le bolj kot Boga svoje matere in morda tudi svojega otroštva, sam pa ni našel pravega stika z njim, hkra- ti pa je zdaj še izraziteje in z namenom spreo- brnitve ljudi pred smrtjo, ki v vojni vihri lah- ko doleti vsakogar, poudarjal svojo vero v po- smrtno `ivljenje. Cankarjeva dela ka`ejo, da je njegovo ra- zumevanje greha, krivde, kazni in odpušèanja, s kratkotrajno izjemo v dunajskem obdob- ju, ko se oprime Nietzscheja, veèidel skladno z novozaveznim svetopisemskim razumeva- njem teh pojmov.7 Novozavezno miselnost Cankar zlasti poudarja v svojem zadnjem, ljubljanskem obdobju. Cankarjeva obravnava “greha” na podroè- ju spolnosti se razmeroma precej — z izjemo njegove pesniške zbirke Erotika, v kateri slavi telesnost in greh kot lepoto in ga slovenska Katoliška cerkev zato obsoja, to pa najver- jetneje povzroèi tudi njegov odhod v tuji- no, ki mu ponuja veè ustvarjalne svobode — ujema z Avguštinovim pojmovanjem, po katerem je èutno po`elenje posledica greha in tudi vodi v greh.8 Zlasti v pisateljevi dunajski dobi, v kateri izra`a tudi kritiko kršèanstva, se tudi ob Can- karjevem razumevanju greha, krivde, kazni in odpušèanja in ne samo v njegovi “volji po moèi”, kot jo izra`a denimo v drami Kralj na Betajnovi ali pa v ciklu treh novel Volja in moè, ka`e vpliv Nietzscheja. Ta kritizira zavest o grehu in krivdi kot obliko navznotraj obrnje- ne samoagresije, ki èloveku prepreèuje, da bi postal jaz (“Ichwerdung”).9 V tej dobi Cankar zelo radikalno, podobno kot Ivan Karama- zov v romanu Bratje Karamazovi F. M. Do- stojevskega,10 izra`a odpor do kaznovanja ne- dol`nih ljudi zaradi grehov, ki so jih storili zaradi svoje nevednosti, še zlasti pa do kaz- !+     #       novanja nedol`nih otrok. Verjetno podobno kot tudi Nietzsche razume ta vsiljeni obèutek krivde nedol`nim ljudem kot sredstvo, s ka- terim se ti ljudje obrnejo proti samim sebi in svoje trpljenje sámo razumejo kot neko sta- nje kazni, pri tem pa se morajo odpovedati sreèi in lepoti. Obenem Cankar ̀ e slika tudi zadošèevanje nedol`nih, angelsko èistih otrok za umaza- ne grehe njihovih staršev; trpljenje teh otrok pa konèno vsem prinese odrešenje. Tako iz- poveduje Cankar s simbolno procesijo vseh grešnih, od te`e `ivljenja ukrivljenih spreo- brnjenih ljudi navzgor, k Bogu, v romanu Hi- ša Marije Pomoènice; tako opisuje spreobrnje- nje matere ob smrti njenega nezakonskega otroka, ki ga je bila zavrgla in obsodila na sa- motno `ivljenje brez ljubezni in zašèite v so- vra`nem svetu, v povesti Smrt in pogreb Ja- koba Nesreèe. Cankar se med moralno in pravno kriv- do osredotoèa na moralno; pri tem pogosto slika revne ljudi, ki so pravno krivi in mo- ralno nedol`ni.11 Velikokrat upodablja tudi preproste ljudi, ki prekršijo zakon brez mo- ralne krivde, zaradi nevednosti, kot se zgodi na primer s hlapcem Jernejem v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica. Pri tem je logièno kritièen do kaznovanja takšnih lju- di, oziroma ga ostro graja in celo `e v uvod v povest o hlapcu Jerneju, ali pa tudi v sklep sorodne povesti o Šimnu Sirotniku zapiše gro`njo Bo`je kazni, ki se bo zgrnila nad te èloveške sodnike. Intuitivno in zaradi svojega razvitega etiènega èuta ve, da taki ljudje, kot je denimo hlapec Jernej, v stanju neprištevnosti niso zmo`ni nadzorovati svo- jih dejanj. Cankar slogovno in tematsko izbrušeno in poglobljeno zaradi svojega dobrega etiè- nega in psihološkega èuta slika ne samo kriv- do v strogo moralnem smislu, temveè tudi obèutek, ki spremlja zavedanje krivde. To obèutje opisuje pogosto pri sebi, v avtobio- grafskih delih, in pri tem priznava, da po- gosto celo u`iva v obèutkih krivde in jih rad goji. Samomuèenje se dogaja najveèkrat ob nesreènih ljubezenskih pripovedih, takrat, ko ob`aluje “izgon” iz domovine na Dunaj, ob obèutkih izloèenosti iz dru`be oziroma neznosne osamljenosti, ki ga spremljajo še zlasti po materini smrti. Obèutja krivde goji tudi takrat, ko primerja sebe ali svojega li- terarnega junaka s svetniki in njihovim mu- èeništvom, oziroma ko si prizadeva, da bi jim bil podoben — on sam ali njegov literarni junak. Vendar pa se takemu poèetju Can- kar `e sam ironièno smeje, denimo v povesti Aleš iz Razora. V povesti Sosed Luka pisatelj opisuje tudi izvrsten in v slovenski literaturi dotlej naj- verjetneje prvi zgled odklonskega vedenja, deviacijo, pri kateri se Luka zaradi silnega de- lovanja vesti v resnici poèuti krivega za uboj, ki ga sploh ni storil. Zanj si nalo`i kazen, ker je tudi sam razmišljal o uboju nadutega èlo- veka, vendar tega dejanja v odloèilnem tre- nutku kljub “ugodnim okolišèinam” ni zmo- gel storiti. Kazen, ki jo prostovoljno prenaša, pa se mu tudi še potem, ko se poka`e njegova nedol`nost, zdi brezpogojno nujna, ker je v svojih mislih v resnici grešil.12 Za Cankarja je tudi znaèilno, da ne priz- nava razlike med velikim in malim grehom, verjame pa v veè stopenj krivde, kot pove med drugim v èrtici Skodelica kave. Pri tem je stro`ji celo od cerkvenih zapovedi, ki po njegovem ne morejo zajeti vseh grehov èlo- veške narave. V Cankarjevih avtobiografskih delih o nje- govi mladosti, zlasti o obdobju, ko je bil mi- nistrant, pogosto zasledimo napaèen obèu- tek krivde, ki ga pisatelj dobi zaradi obèut- ka nevrednosti pred Bogom. Pri tem strahos- poštovanje v Bo`ji navzoènosti zamenjuje za moralno krivdo. Ker tovrstne obèutke krivde vselej potlaèi, se na nezavedni ravni te zmote pri njem krepijo, vse do odtujenosti med njim !+     #     # !+     #    in Bogom, podoben proces pa poteka tudi v njegovem razmerju do matere, saj se po nje- ni smrti daljše obdobje celo boji stopiti na njen grob. Na Cankarjevo razumevanje krivde prav tako moèno vplivajo krivice, ki jih je v `iv- ljenju do`ivel sam ali njegova revna dru`ina. Zaradi teh krivic se pisatelj postopno zapre vase in ni veè zmo`en zdravih odnosov z ljud- mi in z Bogom. Krivdo pogosto pripisuje ko- lektivni grešni dru`bi v celoti, kar pa se zdi pretirano. Èeprav redko, Cankar v svojih avtobio- grafskih delih opisuje tudi religiozno krivdo. Podobno kot Kierkegaard v razlagi kršèanstva tudi Cankar sprejme krivdo kot podobo, ki ga spremlja; zaradi nje se obrne proti samemu sebi in se boji, da bo izgubil svobodo. Nje- gov odnos do svobode in krivde se ka`e kot strah, podzavestno pa ve, da ga iz tega zre- nja strahu na krivdo lahko odreši le vera, po- dobno kot pravi Kierkegaard: “Kdor je v od- nosu do krivde vzgojen skozi strah, se bo zato spoèil šele v spravi.”13 Sprava je pri Cankarju dojeta kot notranji preobrat, ki ga èlovek do`ivi ob vnovièni vzpostavitvi odnosa do drugega èloveka, pa tudi do Boga. Prav to, za `ivljenja vselej “na- èeto” Cankarjevo razmerje do Boga se pomiri proti koncu njegovega `ivljenja, ko pisatelj spravo med seboj in Bogom izpoveduje v èr- tici Konec v Podobah iz sanj. V celotni zbirki èrtic svoje zadnje knjige pou- darjeno razglaša odrešenje kot vzpostavitev lju- bezenske zveze med Bogom in èlovekom, pri tem pa spravo dojema v povsem novozaveznem smislu. Ni nakljuèje, da Cankar tolikokrat v svo- jih delih poudarja Kristusovo trpljenje in nje- govo smrt na kri`u, denimo v èrticah Ministrant Jure, Kri`ev pot in številnih drugih, v katerih slika procesije ljudi, ki stopajo po klancu trpljenja k Bogu (roman Hiša Marije Pomoènice, èrtica Kristusova procesija in druge). S tem `eli pou- dariti, da Bog izvrši spravo s svetom ljudi, ki Klemens Brosch: Pogled skozi steklena vrata, svinènik, 1915, Mestni muzej, Linz.    !+     #    so mu sovra`ni, s poslanstvom, smrtjo in vsta- jenjem Jezusa Kristusa. V svoji zadnji knjigi Can- kar dobesedno poziva ljudi k spravi z Bogom (denimo èrtica Ogledalo), tako kot so to ljudem oznanjali apostoli v Novi zavezi.14 1. Prispevek je del nastajajoèe doktorske disertacije z naslovom Greh, krivda, kazen in odpušèanje pri Ivanu Cankarju v okviru projekta Krivda in sprava pod vodstvom akad. prof. dr. Jo`eta Krašovca. Idejna zamisel in bogat vsebinski vir disertacije je njegova izvrstna knjiga Nagrada, kazen in odpušèanje. Mišljenje in verovanje starega Izraela v luèi grških in sodobnih pogledov. Izdala SAZU. Zalo`ila Svetopisemska dru`ba Slovenije, Ljubljana 1999. Avtorica prispevka se v razlagi pojmov in uporabi strokovnega izrazja moèno opira tudi na deli: J. Krašovec, Med krivdo in spravo. Izdala SAZU. Zalo`ila Svetopisemska dru`ba Slovenije, Ljubljana 2000; ter J. Krašovec, Praviènost v Svetem pismu in evropski kulturi, Mohorjeva dru`ba, Celje 1998. 2. Prvi prozni zapis, rokopis èrtice Materi, je Cankar leta 1893 zapisal v svojo bele`nico skupaj s pesmijo Materino oko kot sklenjeno celoto. Sedemnajstletni dijak je to èrtico napisal za dijaško nalogo, ki jo je leta 1892 razpisal Mahniè. 3. Te avtorje Pirjevec omenja med duhovi, ki so na Cankarja napravili najgloblji vtis, zlasti pa naj bi nanj vplivali tudi v èasu dozorevanja njegove odloèitve, da dokonèno zavr`e dekadenco z vsem senzualizmom, blasfemijo in drugimi tipiènimi znaèilnostmi. Glej: Dušan Pirjevec, Ivan Cankar in evropska literatura, Ljubljana 1964, str. 153. 4. Naèrt za Erotiko naj bi se v Cankarju porodil iz naturalistiènih nagnjenj; Cankar je hotel v duhu naturalistiène literature obravnavati povsem socialni problem in se lotiti zlasti problema prostitutk. Vendar pa je uresnièitev tega naturalistiènega naèrta pokazala uveljavitev nenaturalistiènih, zlasti dekadenènih in ponekod `e tudi simbolistiènih prvin, èeprav ta simbolizem v njem še ni bil miselno utemeljen. 5. I. Cankar, Pisma III, Ljubljana 1972, str. 136. 6. Delitev na ta tri pisateljeva ustvarjalna obdobja je povzeta po F. Berniku. Glej: Tipologija Cankarjeve proze, Ljubljana 1983. 7. O razumevanju greha, krivde, kazni in odpušèanja v Novi zavezi glej: A. Cocque, Sin and Guilt. The Encyclopedia of Religion. Mircea Eliade (Editor and chief ). Volume 13. Macmillan publishing company, New York. Collier Macmillan Publishers, London. Complete and unabridged edition 1993, str. 325-331. 8. O Avguštinovem dojemanju greha glej: Historisches Wörterbuch der Philosophie, Basel 1998 (hg. von Joachim Ritter und Karlfried Gründer), Band 10: St-T, geslo Sünde (stolpca 601 in 602). 9. Prav tam, stolpca 614 in 615. 10. Glej: Dostojevski, Bratje Karamazovi, Ljubljana 1968, 1. zvezek. 11. O moralni in pravni krivdi glej: H. D. Lewis et al., The Encyclopedia of Philosophy. The Macmillan Company & The free press, New York; Collier — Macmillan limited, London. Paul Edwards, Editor in Chief. Volume three. 1967, geslo Guilt, str. 395. 12. Psihologi so moèno prispevali k današnjemu razumevanju takšnih deviacij in pa tistega drugega, nenavadnega odklonskega vedenja, ko se nekateri ljudje poèutijo krive za stvari, ki jih sploh niso storili. Veè o tem glej: H. D. Lewis et al., The Encyclopedia of Philosophy, geslo Guilt, str. 396. 13. O Kierkegaardovem razumevanju krivde glej: Historisches Wörterbuch der Philosophie, Basel 1992, geslo Schuld, stolpec 1459. 14. Temeljno gradivo za prièujoèi prispevek je bilo Cankarjevo Zbrano delo, ki je izhajalo od leta 1967 do leta 1976 v tridesetih knjigah pri Dr`avni zalo`bi Slovenije. Ta, tretja izdaja — po izdajah Izidorja Cankarja iz let 1925-1936 in Borisa Merharja iz let 1951-1959 — skuša v nasprotju s prejšnjima dvema zajeti vse, kar je Cankar napisal v verzu in prozi, drami in eseju, polemiki in èlanku, vsebuje pa tudi Cankarjeva pisma.