številka LIST ZA telesno KVLTVRO Ljubljana, ponedeljek, 6. aprila 1964 Cena 30 din Leto XIX n. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA ^ r • - *V *■£/'. » Afa&b današnje srečanje na Centralnem stadionu je privabilo rekordno število 20 tisoč Kledalcev. Na našem posnetku je trenutek, ko je vratar Maribora Vabič s pestmi odbil žogo pred napadalci Olimpije. ZVEZNA MOŠKA KOSABKARSKA LIGA LABOKRVEN Sovan »v obroču« Olimpije - Daneu med gledalci ~ Tekmo na GR ni privabila velikega števila gledalcev - V soboto 11. aprila ob 19. uri Slovan : Zadar na igrišču na Kodeljevem Ljubljana, 5. apr. Za uvod v letošnje tekmovanje v zvezni moški košarkarski ligi sta se v'Ljubljani srečala večkratni prvak Olimpija in novi slovenski ligaš Slovan. Tekma je bila pod kupolo pR in je privabila več kot tisoč gledalcev. Po pričaka^. Vanju so igralci Olimpije v iegodni igri pobrali ves izkupiček. Olimpija : Slovan 79:64 (34:27) Olimpija: Bašsin 3, Wei-“,1 6, Jelnikar 3, Miiller 12, Tavčar 7, Eiselt 25, Logar 12, Potočnik 11, Lenard. Slovan: Peterka 8, Stražar Strehovec 8, Samaluk 10, Kraljič 2, Škerjanc -6, Briš-io, slana 2, Petennan, Zevnik 4. Sodnika: Peter Kavčič iz Ljubljane in Urikalo iz Zadra. Olimpija je izkušeno mo-®tvo in to potrdi tudi takrat, ko igralci niso najbolj razpoloženi. To smo opazili na smočnjem srečanju, ki je imelo več dobrih m še več slabih strani. Poglejmo kako so potekali dogodki. 11 ŠOPKOV VIJOLIC NA CENTRALNEM STADIONU ZAHOD Slavonija : Varteks 5:0 (1:0) - Olimpija : Mariboi 1:1 (1:1) - Lokomotiva : BSK 2:2 - Šibenik : Sloboda 0:0 - Čelik : Famos 2:1 (2:0) - Istra : Zagreb 0:0 - Bosna : Sparla 2:0 (0:0) - Borac : Borovo 4:2 (1:0) VZHOD Žeijezničar : Srem 2:1 (0:0) - Jedinslvo : Trepča 1:0 (1:0) - Spartak Sutjeska 2:0 (0:0) - Proleter : Radnički S 7:1 (4:1) - Bačka : Bor 1:1 (1:1) -Pobeda : Subotica 2:0 - Budučnost : Radnički B 1:1 (0:0) - Priština : Borac 2:2 (0:0) S LJUBLJANA, 5. aprila. — Nogometna tekma ihed Mariborom in Olimpijo, to je bil športni dogodek, ki je privabil na tribune Centralnega stadiona toliko gledalcev, kot jih ni nihče pričakoval. Blagajnik Olimpije je prav gotovo zadovoljen, čeprav ne vemo natančno, koliko vstopnic je prodal. Res pa je, da je bilo na ljubljanskem stadionu doslej samo enkrat toliko gledalcev — takrat, ko sta tu igrali B reprezentanci Anglije in Jugoslavije. — 20.000 gledalcev to je najbrž tudi rekord II. zvezne lige sploh. Vzdušje pred tekmo je pravzaprav težko opisati, saj je bilo že dve uri pred začetkom na stadionu vse polno najrazličnejših glasbil, zvoncev, električnih siren, vse polno vijoličastih in črno-belih zastav. Prijatelji Maribora in Olimpije so z nestrpnostjo pričakovali »srečanje leta«, ki naj bi prineslo odgovor na tako zanimivo vprašanje: kdo je boljši? Mednarodne vesti il!lllll[|||||||||lliillJJIII!lifll!llllll!Illlllllillillll!!llllllllllllllJj!lj||lilllllll!jl!ll!l!ll!!llllllilllllllli|j|||i!illll|i!l!l!llil!j!lll!lll!{!lljl!llj||l!lj!i!l!!!llll!tj||||lll!!lj||||li!l![||| Začela je Olimpija, Slovan pa je drzno in prav podjetno odgovarjal na poteze izkušenega nasprotnika. Zgodilo se je, da so novinci na trenutke nadigrali velikega tekmeca in brez »spoštova- (Nadaljevanje na 12. strani) Los Angeles — Na atletskem tekmovanju sta bila dosežena dva nova svetovna rekorda in sicer v metu krogle, kjer je Dallas Long izboljšal-svoj rekord za 3 cm na 20.10 m in pa v teku na 220 y s krivino, kjer je Carr izboljšal svoj rekord z 20.3 na 20.2. Dortmund — Zahodnonem-ški boksar Bubi Scholz je osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka poltežke kategorije z zmago nad dosedanjim prvakom Italijanom Rinaldijem. Italijan je bil diskvalificiran v 9. rundi zaradi nizkih udarcev. Ob prekinitvi je Scholz vodil tudi po točkah. Heidenheim — Naslov klubskega prvaka Evrope v sabljanju je osvojila ekipa OFK Budimpešta, ki je v finalu dosegla zmago proti Legiji iz Varšave s 7:7 in 62:60 v zadetkih. Haag — V polfinalu mladinskega turnirja UEFA je Anglija premagala Portugalsko s 4:0, Španija pa škotsko s 3:2. San Juan — V finale mednarodnega teniškega turnirja sta se uvrstila Avstralec Emerson z zmago nad Ame-rikancem Holmbergom z 9:7 in 6:1 ter Mehikanec Osuna, ki je odpravil Brazilca Bar-nesa s 6:2 in 6:4. Emerson je v četrtfinalu premagal Jovanoviča s 7:5 in 6:0. London — Rezultati 39. kola nogometnega prvenstva Anglije — Aston Villa-Burn-Tey 2:0, Blackbum-West Brom-wich 0:2, Blackpool-Arsenal 0:1, Liverpool-Manchester U. 3:0, Nottingham-Birmingham 4:0, Sheffield U.-Fulham 1:0, Stoke-Everton 3:2, Totten-ham-Ipswich 6:3, West Ham-Bolton 2:3, Wolverhampton-Sheffield W. 1:1. Pristaši Olimpije so trdno upali da bosta obe točki ostali v Ljubljani, še posebno, ko se je v »moštvu pojavil Frančeškin. Podobno je bilo na mariborski strani, saj smo videli transparente z napisom Maribor — slovenski real... Končno smo točno ob 15.45 le dočakali trenutek, ko sta obe moštvi' pritekli na igrišče, igralci Maribora pa so med gledalce razdelili enajst šopkov vijolic, ker je pač to njihov simbol. Sodnik Škorič je prvič zapiskal na piščalko in borba za prestiž in točke se je začela. SEJA 10 ZTKS PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR LJUBLJANA 5. Upr. V petek je bila v Ljubljani seja IO ZTKS, ki jo je vodil predsednik tov. Janez Zemljarič. člani IO so razpravljali o organizacijskih komitejih za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu in za svetovno prvenstvo v veslanju. Obe setovni prvenstvi bosta leta 1966 v Sloveniji. Komiteja še nista dokončno sestavljena, vendar je že znano, da bo organizacijski komite za svetovno prvenstvo v veslanju vodil Tov. Boris Kocjančič, org. komite za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu pa tov. Leopold Krese. V nadaljevanju seje so razpravljali o pripravah na občni zbor ter pregledali prve osnutke predlogov za novi statut in poročilo ZTKS za občni zbor. MillMIllilljlllltilllllllllllllllllllliilllllliillilllllllllllllilliNllllllllljlillllllJitllljllitjlljllilllliiillllllill ■iiiiiiii:iwiiiiu«iiii!i:w! NE GRE SAMO ZA DOBIČEK... Športni tisk mora biti odraz družbenih prizadevanj na področju telesne kulture, je dejal tov. Dju-ro Kladarin, predsednik ideološko politične komisije Zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Posvet o vprašanjih športnega tiska, ki je bil včeraj v Beogradu, je bil gotovo izredno koristen,, ker je odkril nekatere slabosti na straneh športnih listov in rubrik ter v odnosih med športnimi novinarji in družbenimi organizacijami za telesno kulturo. Jugoslovanski športni tisk je postal komerciabii del nekaterih časopisnih podjetij, ta stroga komercialnost pa je v mnogih primerih že rodila sadove. Z drugimi besedami, v jugoslovanskem športnem tisku lahko zasledimo nogomet od »a do ž«, za vse ostalo pa po navadi ni prostora, ker ni komercialno. Mnogi športni uredniki so pojasnjevali, da morajo delati pred vsem za dobiček v podjetju in si zaradi tega ne »morejo privoščiti«, da bi pisali o telesni kulturi v komunah in podobnb. Posebna slabost tega pretiranega komercializ-ma so tudi senzacije, ki v svoji osnovi temelje mnogokrat na šibkih temeljih in je v njih kaj malo ali celo nič resnice. Kot primer naj bodo članki o smrti našega skakalca Polde, ki so bili objavljeni v »Večernjih novostih«, »Gorenjskem glasu« in v »Ljubljanskem dnevniku«, ki potvarjajo resnico in pomenijo blatenje spomina tega velikega športni- ka. Posebna komisija »Komiteja Planica« je ugotovila, da so skoraj vse navedbe v teh člankih neresnične i Med slabosti športnega tiska lahko prištevamo tudi nepravilno tolmačenje vrednosti športnih dogodkov. Poročilo o tekmi Cr-vena zvezda: Novi Sad je z nastopom »velemojstra Šekularca« v nekaterih listih dobilo večji pomen kot uspeh naših košarkarjev v Braziliji, kot zmaga Cerarja na evropskem prvenstvu in podobno. Kaže, da nekateri listi prav vzgajajo bralce v smeri, da je samo nogomet šport, vse drugo pa nič ... Novinarji so družbeni delavci z veliko odgovornostjo. Njihovo delo seve-, da ne more biti kvalitetno, če so v mnogih primerih izgubili stik z družbenimi organizacijami. Treba se je odločiti in delati tako, kot zahteva današnja stopnja družbenega razvoja, ne pa prav v nasprotno smer, kot se inogokrat dogaja. VLADO ŽLAJPAH Tesni rezultati Slovan izgubil točko doma - Zanesljiva zmaga Kiadivarja - Zmaga Sobote v Mariboru -- Le tačka za Svobodo v Novi Gorici Slovan Celje Lestvica SNL izven konkurence 1. Kladivar 2. Olimpija B 3. Rudar 4. Svoboda 5. Slovan 6. Triglav 7. N. Gorica 8. Celje 9. Ljubljana 10 Maribor B 11. Sobota 12. Aluminij 13. Železničar 14. Delamaris 15. Olimp 18 13 3 18 11 5 18 10 5 18 11 3 17 9 3 2 46:17 29 2 64:33 27 3 51:25 25 4 40:26 25 6 42:29 21 8 30:29 18 5 26:37 7 44:38 9 33:31 7 31:40 9 29:39 7 26:40 10 22:40 10 19:44 14 10:55 Strelci SNL 19 golov: Devčič (KI), Ha-lilaglč (Ru) 17 golov: Bajželj (Sl) 16 golov: (Sblak (Sv) 15 golov: Nikolič (OD 13 golov: Maučec (So) 10 golov: Šimnovec (Tr) 9 golov: Dvornik (KI), Verbič (Sv), Kostič (De) 8 golov: špehonja, Kovač (Al), Frangež (Mrb), Bin-kovski, Hribernik (oba KI) 7 golov: Kneževič (Sv), Ru-dinski (OD, Kranjc I (Mrb) 6 golov: Knaus, Irt, Mak, Žibert (vsi Ru), . Toplak (Mrb), iGosar (Lj), Tkalčec (So). V naslednjem kolu bedo igrali SOBOTA : ŽELEZNIČAR DELAMARIS : KLADIVAR LJUBLJANA : N. GORICA SVOBODA : RUDAR ALUMINIJ : TftIGLAV OLIMP : SLOVAN CELJE : MARIBOR B Prosta je OLIMPIJA B Mlcdinci SNL Svoboda 18 15 2 1 56:15 32 Železničar 18 13,4 1 38:9 30 Maribor 1C 12 4 0 58:10 28 Olimpija 18 11 2 5 53:16 24 Kladivar 18 11 2 5 44:15 24 Rudar 18 7 5 6 36:30 19 Slovan 16 8 3 5 31:27 19 Sobota 18 6 5 7 30:36 17 Ljubljana 18 5 6 7 23:31 16 Triglav 18 6 1 11 29:47 13 Nova Gorica 18 6 0 12 38:45 12 Olimp 17 5 1 11 28:36 11 Delamaris 18 3 2 13 15:49 8 Alummij 18 2 3 13 20:77 7 Celje 17 1 2 14 13:69 4 Maribor : Soboia 6:1 (4:1) Slovan : Celje 3:2 (1:2) Triglav : Olimpija 0:1 (0:0) Rudar : Aluminij 9:1 (5:0) Kladivar : Ljubljana 2:1 (1:0) Železničar : Delamaris 3:0 (1:0) Nova Gorica : Svoboda 1:3 Med tednom V Trbovljah je bila v četrtek 2. aprila odigrana zaostala prvenstvena nogometna tekma Rudar : Olimpija B, ki se je končala z rezultatom 2:3 (2:3) v korist Olimpije B. Športna napoved Beograd : Rijeta 0 Dinamo : Železničar 0 Vardar : Hajduk 2 Velež : Trešnjevka 1 Sarajevo : Crvena zvezda 2 Novi Sad : Radnički 1 Spartak : Sutjeska 1 Bačka : Bor 0 Budučnost : Radnički: B. 0 Olimpija : Maribor 0 Šibenik : Slcboda 0 Istra : Zagreb 0 Braun težko poškodovan ZAGREB, 5. aprila. — Danes zjutraj, je bil v avtomobilski nesreči težko poškodovan nogometaš Dinama in član državne reprezentance Mirko Braun. V času poročanja še ni znano kakšno je njegovo zdravstveno stanje. 2:2 (2:1) LJUBLJANA, 4. aprila. — Že začetek tekme na razmočenem in spodrsljivem terenu je pokazal, da napad Celja brez Devčiča ni preveč sposoben držati žogo pri sebi, kar so domačini lepo izkoristili in Kitič je že v deseti minuti načel mrežo gostov. Slovanove! so še naprej ostali nadmočni. Nevarni Ar-telj, ki je sicer vse preveč preigraval v napadu, je v 18 minuti lepo izkoristil ugodnost za izenačenje. Čeprav je zadetek v korist do, mačinov vseskozi visel v zraku, je bilo treba počakati do 31. minute, ko se je Velkavrhu posrečilo po grobi napaki šimunoviča z dveh metrov zatresti mrežo. Sledilo je igračkanje na igrišču, pri čemer so Celjani skušali izkoristiti nesigumost Ugreno-viča, Slovanove! pa šimunoviča, kar pa ni nikomur uspelo. Drugi del igre je mineval v pretežni premoči Slovana, ki je bil tokrat tehnično precej boljše moštvo. Celjani pa so se izkazali z borbenostjo in v enem - izmed hitrih napadov po levem krilu so uspeli izenačiti. Po izenačenju je ostala igra živčna in raztrgana. SLOVAN: Novak, Ugreno- vič, Gruden, Oplotnik, Nikič, Klavs, Virant, Velkavrh, Radovan, Kitič, Bajželj. CELJE: Brežnik, Kolenc, Kompan, Mihelin, šimunovič (Selinšek), Marcius, Ubo-vič, Reberšak, Artelj, Florjane, Regner. STRELCI: Kitič v 10 in Velkavrh v '31. za Slovan ter Artelj v 18. in Regner v 59. minuti za Celje. SODNIK: Radonjič iz Ljubljane zelo dober. S. Juvane Kladivar Ljubljana 2:0 (0:0) CELJE, 5. aprila. — Klaoi-var je danes na domačih tleh pred 1500 gledalci šele v zadnji četrtini tekme zlomil žilav odpor Ljubljančanov. Ves čas tekme je deževalo, igrišče je bilo razmehčano in je oviralo obe enajstorici pri igranju. Vse kaže, da Kladi var ju tak teren ni ustrezal, saj so gostje do 74. minute uspešno razdirali vse akcije domačinov. Res neverjetno je bilo, da napadalci Kiadivarja niso izkoristili izrednega števila povsem zrelih priložnosti. V prvem polčasu je tudi Ljub.ja-na večkrat -ogrožala Bauma-nova vrata, vendar brez zaključnega strela. Ves drugi polčas pa je pripadel Kladi-varju, ki je z močnim pritiskom igral le na polovici gostov. Napad za napadom se je vrstil na šulerjeva vrata, vendar zaman. Izkušeni napadalci Bmkovsfd, Devčič, Perc in Hribernik so zaman poskušali zadeti v črno. Največ smole pri zaključnih strelih pa sta imela Devčič in Žav-ski, ki sta se znašla večkrat iz oči v oči s Šulerjem na nekaj metrih razdalje. V 49. minuti je po lepi kombinaciji Devčič ostro streljal, žoga pa se je odbila od vratnic. Vratarja gostov je šele v 74. minuti uspelo premagati Hriberniku, ki je z osmih metrov z leve strani odločil za oster strel in žoga je obtičala v mreži. Komaj je Ljubljana krenila s sredine igrišča, so napadalci Kiadivarja izvedli lepo kombinacijo in Binkov-ski je s topovskim strelom z 10 metrov drugič premagal šulerja. Kladivar je danes zamudil priložnost za izdatno popravo količnika golov, Ljubljana pa se je predstavila kot solidno moštvo z mladimi nogometaši v svojih vrstah. Pri Kladivarju sta se najbolj odlikovala Perme in Letner, pri Ljubljani pa je bila boljši del moštva obramba. Sodnik Kološa je sodil z napakami, Kiadivarja, pa je prikrajšal za eno očitno enajstmetrovko. KLADIVAR: Bauman, Vo- deb, Jager, Perper, Perme, Letner, Perc, Hribernik, Lev-čič, Dvornik (Žavski),, Bin-kovski. LJUBLJANA: šuler, Belan-tič, šoštar, Daneu, Kristič, Skušek, Poženel, Frič, Likar, Gosar, Popivoda. STRELCA: Hribernik v 74. in Binkovska v 76. min. za Kladivar. SODNIK: Kološa iz Murske Sobote. K. JUG N. Gorica Svoboda 1:1 (0:0) Nova Gorica, 5. aprila — Začetek je pripadel domači-nnom. že v drugi minuti je Ristič zapravil izredno priložnost, ko je z razdalje petih metrov zapravil izredno lep predložek Uršača. Gostje so kmalu odgovorili s protinapadi in igra se je popolnoma razživela. Gledalci so v naslednjih minutah videli lep in borben nogomet, v katerem sta se obe moštvi prizadevali doseči gol. Kljub te-uiu, da sta bila oba vratarja v polni meri zaposlena in sta imela vrsto priložnosti, da pokažeta svoje sposobnosti, do spremembe rezultata ni prišlo. Približno tri minuta pred koncem prvega polčasa je že kazalo, da bodo domačini prišli v vodstvo. Pred vrati gostov se je namreč znašel Markič, kateremu je vratar Jazbinšek s skrajnim naporom »snel« žogo 'z noge. Značilnost prvega dela igre je velika terenska premoč domačinov v prvih 15 minutah, potem pa je igra postala izenačena. Začetek drugega dela je pripadal gostom. Po nič kaj nevarnem napadu je Svoboda že v 40 minuti prišla v vodstvo. Zdravkovič. je lepo zaposlil Slaniča I, le-ta pa je z glavo poslal žogo v mrežo. To pa ni zmedlo domačinov, ki so kmalu uredili svoje vrste in odgovorili z nevarnimi protinapadi. Pri tem pa jih je spremljala izredna smola, saj so v tem delu igre zapravili kar tri izredne priložnosti za dosego gola. Igralci Nove Go-rice so v zadnjih 15 minutah uprizorili pravo ofenzivo in vratar Jazbinšek je imej polne roke dela. Strelci Nove Gorice tudi tokrat niso imeli sreče in številne žoge so končale v rokah odličnega Jaz-binška. Ko je že vse kazalo, da bodo gostje zmagali, se je naposled v 86. minuti v gneči znašel Torlakovič in iz neposredne bližine -izenačil rezultat. Pred koncem še je Jazbinšek laže poškodoval, tako da ga je zamenjal rezervni vratar Slanič I. Ob koncu lahko rečemo, da so imeli domačini več od igre in bi z malo več sreče lahko tudi zmagali. Tekmo si je ogledalo približno 1000 gledalcev. Nova Gorica: Brezavšček, Teipin, Anič, Mozetič, Torlakovič, Križaj, Faganel, Vra-nješ, Markič, Uršič, Ristič. ■ Svoboda: Jazbinšek (Slanič D, Banjanac, Zabukovec, Eltrin, Dolenc, Mestek, Zupančič, Slanič II, Kneževič, Valjavec. Strelca: V 46. minuti Slanič II za Svobodo in v 86. minuti Torlakovič za Novo Gorico. Sodnik: Kičan iz Ljubljane. Franko Rudar Aluminij 2:2 (1:1) TRBOVLJE, 5. aprila. Na blatnem in razmočenem igrišču Rudarja se je Aluminij predstavil kot dobra ekipa, ki je bila večidel igre enakovreden nasprotnik. Kaže, da so se gostje boljše znašli na težkem igrišču. Domačini so nekoliko razočarali, saj so zaigrali precej ležerno in videti je bilo kot da nekoliko podcenjujejo nasprotnike. V prvem polčasu je bil Aluminij precej časa boljši, zlasti pa je gol špehonje v začetku igre deloval kot hladna prha na domačine. V 11. min. bi špehonja kmalu še drugič potresel Bantanovo mrežo. Domačini so izenačili po lepi kombinaciji Irt-Halilagič. V nadaljevanju so gostje nekoliko popustili in Rudar je uspešno napadal. Kljub temu pa je prišel v vodstvo spet Aluminij po odličnem solo prodoru Vrbanca, ki je preigral vse, ki so ga poskušali zaustaviti in potisnil žogo v mrežo mimo nemočnega vratarja. Nekaj minut pozneje je Mak po napaki vratarja gostov, ki je žogo izpustil, izenačil. Po tem golu je bila igra vedno bolj groba in sodnik je izključil Labodo, kjer je brez vzroka udaril Halila-giča. Rudar: Bantan, Lamovšek, Pristav, Gostie, Sori, Breznikar, Mak, Majcen (Hribar), Irt, Pajer, Halilagič. Aluminij; Kramberger, Ge-rečnik, Muršec, Laboda, Mesarič, Vodušek, Tkalčec, Vrbanec, Markovič, Špehonja, Milosavljevič. Sjtrelci: špehonja v 2. in Vrbanec v 51 min. za jyumi-nij, Haligalič v 22. 'in Mak v 59. minuta za Rudar. Gledalcev 500, sodnik Tau-zes (Lj) — dober. Železničar Delamaris 2:2 (1:0) MARIBOR, 5. apr. — Na stadionu na Poljanah je ekipa domačega Železničarja zaigrala proti Delamarisu v svoji trenutno najmočnejši postavi in proti pričakovanju osvojila samo eno točko. Ce pa upoštevamo realne okoliščine, da premore Železničar trenutno le eno samo enajsto-rico brez rezerv ter je kar 12 nogometašev v JLA, in če upoštevamo še to, da je 8 igralcev pred kratkim prenehalo trenirati, potem je slika s tekme že jasnejša. V prvem delu igre so imeli na razmočenem in razora-nem igrišču pobudo Mariborčani, ki so napadali predvsem preko svojega desnega krila Lipoglavška. Toda en sam igralec ni mogel opraviti naloge celotnega napada in je zato Lesjak v tem delu enkrat samkrat pobral žogo iz mreže. Gostje so se v tem delu omejili na igro po sredini igrišča in domačinom niso dovoljevali zapovrstnih strelov na vrata. Odlikovala sta se Marjanovič in Marche-san, ki sta se v dežju in na slabem igrišču še najbolje znašla. Odločilni dogodki so prišli na vrsto v drugem delu igre, ko so Mariborčani najprej povedli preko Lipoglavška z 2:0, in je kazalo, da bosta obe točki ostali zanesljivo doma. Razplet igre pa je pokazal nasprotno. V razdobju 17 minut je Kostič dvakrat zapb- 1. Kladivar (1) LESTVICA 15 SNL 12 1 2 36:12 25 2. Svoboda (2) 16 10 3 4 35:21 23 3. Rudar (3) 15 8 5 2 40:20 21 4. Celje (5) 15 6 4 5 40:25 16 5. Triglav (4) 14 7 2 5 25:19 16 6. Slovan (6) 14 . 7 2 5 28:22 16 7. N. Gorica (7) 15 5 6 4 21:28 16 8. Aluminij (8) 16 4 7 5 25:26 15 9. Ljubljana (9) 16 6 2 8 30:26 14 10. Sobota (10) 15 5 2 8 22:32 12 tl. Železničar (11) 16 5 2 9 21:37 12 12. Delamaris (12) 16 3 4 9 17:35 10 13. Olimp (13). 15 0 2 13 8:45 2 vrstjo premagal Gutmaherja in to je bilo izenačenje, ki ga Mariborčani vse do zaključnega žvižga sodnika Goleča niso mogli več spremeniti. Železničar: Gutmaher, Breznik, Perše, Glavič, Degen, Čo-bec, Lipoglavšek, Rečnik, Ekart, Logar, Radovič (Bu-hič). Delamaris: Lesjak, Černe, Marjanovič, Marchesan, Januš, Ružinič, Milojkovič, Kartal, Jerkovič (Backovič), Kostič, Kovačič. Strelca: Lipoglavšek v 8. in 47. minuti za Železničarja ter Kostič v 51. in 66. minuti za Delamaris. Sodnik: Goleš iz Celja. P. Kancler Maribor B Sobota 2:3 (1:2) Maribor, 5. april. Tekma je bila odigrana na pomožnem igrišču v Ljudskem vrtu pred okoli 300 gledalci in v deževnem vremenu. Maribor: Bračič, Čeh II, Bogdan, Satler, štiftar, Toplak, (Kranjc T), Frangeš, Kranjc II, šranc II, šimu-novski. Božič. Sobota: Vrdjuka, Rantaša, Horvat I, Zver, Martinezi, Horvat II, Smajlovič, Pučko, Tkalčec, šaratan, Maučec. Strelci: Maučec v 28 in 33 minuti ter Tkalčec v 83 za Soboto in Kranjc I v 29 ter Kranjc II v 60 minuti za Maribor. Sodnik: Švajger iz Maribora. p. K. Olimpija B Triglav 2:1 (2:0) Olimpija: Škulj (Mozetič), Makovec, Gugolj, Rupar, Rotar, Kocjančič, Jež, Škraba, Djortev, Škufca, Gutnik. Triglav: Vagaja, Brezar I, Perharič, Šenk, Ugrica, Ko-ban, Tepina, Verbič. (Klemenčič), Šimnovec, Martindvič, Becič. Strelca: Jež v 28. in 30. minuti za Olimpijo ter Tepina za Triglav. Sodnik Čučnik iz Ljubljane. 12-dnevni izlet s posebnim letalom na OLIMPIJSKE IGRE Prijave sprejemajo vse poslovalnice K O M P A S A 1 Možnost obročnega plačila! MEDDRUŠTVENE SKAKALNE TEKME NA POKLJUKI Rogelj presenetil POKLJUKA, 4. aprila - Nai Pokljuki je bila danes zaklju čena skakalna sezona. V of ganizaciji SK Triglav iz Kra nja je na 45- meterski skakal Pici nastopilo preko 60 tek movalcev iz 11 klubov. Zbra; ni so bili skoraj vsi najboljši jugoslovanski skakalci. Med člani je bil najboljši Oman. med starejšimi mladinci p3 je favorit Štefančič v dve!> skokih padel in zasedel šek četrto mesto. Rezultati: Člani — 1. Omak (JLA) 211,9 (38,39), 2. Rogelj: (El 204.0 ( 38.5, 40.5), 3. Jentf (Bled) 202.7 (38.5, 43.5), 1 Giacomelli (E) 201.4 (38,41)' 5. Nahtigal (E) 195,1 (37, 38.5)' starejši mladinci: 1. Meseč (T) 193.9 (34, 37,5), 2. Zem'* (B) 190,8 (35.5, 38), mlajš' mladinci: 1. Mlakar (Log) 193,8 (37, 38.5), pionirji: 1' Zupanc (Ve) 198,2 (16,16). J. J. LJUBLJANA (V. M.) Košarka - V pnjatej skem srečanju so članice Slov^J premagale moštvo Maribora .? 43:34. V srečanju mladincev ? Svoboda premagala pionirje M^1’ bora 85:38. Ljubljanska nogometna podzveza ČLANI Kočevje : Proletarec 1:2 (0:1) Svoboda D : Kamnik 2:3 (2:2) Litija : Slavija 2:1 (1:1) Domžale : Bratstvo 1:2 (0:2) Mengeš : Ilirija 2:2 (1:2) Svoboda K r Sava 1:1 (1:0) idar : Bela krajina 1:0 (0:0) Rudar Lestvica : B. Krajina Bratstvo 17 12 2 3 48:24 Litija 17 10 4 3 35:25 Ilirija 17 9 5 3 54:26 Svoboda D. 17 11 0 6 39:22 Sava 17 9 3 5 42:22 Rudar 17 8 3 6 33:20 Kamnik 17 7 4 6 30:41 Domžale 17 8 1 8 32:34 Slavija 17 5 6 6 34:33 Proletarec 17 6 2 9 45:48 Mengeš 17 5 3 9 34:52 Kočevje 17 4 2 11 26:47 B. Krajina U 3 2 12 20:44 Svoboda K 17 2 3 12 21:52 MLADINCI Kočevje : Proletarec 4:4 Svoboda D. : Kamnik 0:4 Litija : Slavija 0:1 Domžale : Bratstvo 3:1 Mengeš : Ilirija 0:4 Svoboda K. : Sava 6:2 INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA- INTERVJU TEDNA Rokometni reprezentant zlatko žagmestas trdi: SELEKTORJI KRIVI ZA SLABŠO UVRSTITEV • • • šesto mesto za Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v Pragi ni uspeh — Reprezentanco bi lahko bolje sestavili — Kritika na račun kondicije in Čeprav je že minilo nekaj Časa od zaključka finalnih borb na svetovnem rakomet-hem prvenstvu, je vendar za vse ljubitelje te dinamične 'gre, pa tudi za ostalo športno javnost, še vedno zanimivo razglabljati o posameznih tekmah, igralcih, predvsem Pa o naši reprezentanci, ki je kakor vemo osvojila šesto mesto. Najboljši član naše reprezentance je bil mladi žagmeštar, o katerem so trditi tuji strokovnjaki, da ima najmočnejši udarec od vseh igralcev, kolikor se jih je Predstavilo v Pragi. Prav za to smo se oglasili pri tem reprezentantu in ga napro-s'li za krajši razgovor. Popularni Zagmeštar je bil pri svojih odgovorih odkritosr cen in zelo kritičen. Preden je odpotoval v Pra-6°. je bila njegova osebna 'zkaznica naslednja: rojen 6. jhlija 1944 v Zagrebu. Rokomet je začel igrati 1957 v II. moštvu Zagreba. Od 1961. je Član Prvomajske. Prvič je nastopil v državni reprezentanci v Beogradu v tekmovanju za trofejo Tašmajdan proti SZ in sicer leta 1963, Nekoliko dni kasneje, ko Se je vrnil Iz Prage, je bil njegov »osebni opis« povsem drugačen: Stalni član rokometne reprezentance Jugoslavije na petem svetovnem prvenstvu v Pragi. Najučinkovitejši igralec in eden naj- discipline igralcev boljših strelcev prvenstva. Igralec z najmočnejšim udarcem! Izgubljeno tekmo z NDR spremenil v remi. Kot najboljšega igralca reprezentance Jugoslavije, so ga uvrstili v reprezentanco sveta, ki so jo sestavili novinarji in strokovnjaki. NEIZKORIŠČENA PRILOŽNOST! Petnajst dni, kolikor jih je prebil Zagmeštar v Pragi, niso spremenile karakterističnih potez odličnega igralca. Dvajsetletni študent DIF govori o vsem mogočem, samo o sebi ne. Jezi se na neizkoriščene možnosti, saj smo po nepotrebnem zapravili drugo mesto. Kritično ocenjuje nedisciplino soigralcev, slab sestav reprezentance, poln pa je hvale o Romunih in Švedih. Videli ste torej vse najboljše igralce. Tudi vas so uvrstili mednje. Visoko ste se povzpeli na lestvici najboljših rokometašev. Povejte nam nekaj o začetku svoje športne kariere. — Ta je kratka! Vedno sem imčl rad rokomet in že v šoli sem sestavljal moštva. Naš učitelj telesne vzgoje je bil Rodin, bivši nogometaš. Opazil je moje odlike, predvsem močan udarec in me uvrstil med mladince »Zagreba«. Tam sta trenirala najprej Dolenc in nato Korbar. Hitro sem se preril v II. nato pa v I. moštvo, kot najmlajši igralec lige, saj ml je bilo šele petnajst let. Začetek je bil zelo težak. Bil sem fizično slabši kot ostali, vendar nisem hotel nikoli pokazati svojih slabosti. Zgodilo se je, da dvakrat nisem zdržal na treningu, enkrat pa sem celo ... padel v nezavest. Leta 1961 sem prešel iz »Zagreba« v Dinamo. Bili smo prvaki mesta Zagreba, saj smo premagali istoimensko moštvo, kjer sem začel svojo rokometno kariero, še isto leto so razpustili Dinamo in pristopil sem k Prvomajski, ki je prav tedaj začela tekmovati v zvezni ligi. Ali je bila dolga pot v državno reprezentanco? — Do -svetovnega prvenstva v Pragi sem nastopil le enkrat v našem izbranem moštvu in sicer proti SZ na tekmovanju za trofejo Tašmajdan. Ko smo potovali v Prago sem bil na seznamu rezervnih igralcev. Proti ZDA sem igral le deset minut. Proti moštvu NDR sem vstopil v igro, v trenutku, ko je vse kazalo, da nas bodo Nemci premagali. Kakor veste so pred zaključkom tekme vodili kar s 13:7! In tedaj se je zgodilo ono, po naključju, da sem se petkrat znašel v ugodnem položaju in dosegel pet golov. Izenačil sem rezultat na 14:14! To me je uvrstilo v reprezentanco, kjer so mi dodelili Zlatko Žagmeštar, najboljši strelec rokometne reprezentance stalno mesto. Do tega trenutka pa so mi dopovedovali, da ne morem igrati v reprezentanci, ker sem indispo-niran... Če vam bi nekdo pred prvenstvom* rekel, da boste osvojili šesto mesto, ali bi bili zadovoljni s takšno napovedjo? — Ne! Pričakoval sem, da bomo osvojili medaljo. Veste, vselej sem optimist in morda v tem nekoliko pretiravam. To je tudi vzrok, da nisem zadovoljen s šestim mestom. Kateri so potemtakem vzroki, da nismo osvojili boljšega mesta? — O, teh je več! Predvsem smo slabo začeli. Zahodne Nemce smo premagali v Beogradu in mislili smo, da jih bomo lahko premagali tudi na prvenstvu. Rezultat 14:14 je pomenil za nas slab začetek. Tudi proti Švedom smo vodili, a nismo znali obdržati vodstva. Naše možnosti pa šo zaigrali še Švedi, ki so dovolili Zahodnim Nemcem, da so jih premagali. Švede moramo razumeti, saj igra proti Nemčiji zanje ni bila več- zanimiva. Morali so pač misliti na moči v finalu. SLABA KONDICIJA IN ŠE NEDISCIPLINA Po vašem je torej, bilo vse v najlepšem redu, razen samih rezultatov! — Tega nisem rekel! Prav nasprotno, tu je več vzrokov, da nismo dosegli zaže Ijenega cilja. Kot reprezentanca nismo dovolj homogeni, niti na igrišču, niti izven njega! Na pripravah smo mislili na kondicijo. Glede discipline lahko trdim, da ni bilo vse v najlepšem redu. In še nekaj! Tudi selektorska trojka ni imela enotnih misli in idej. Kakšna naj bi bila po vašem naša reprezentanca? Kdo naj bi sestavljal reprezentanco? — Najprej smo zagrešili napako pri vratarjih. V 'Prago bi morali odpotovati vratarja Tomašič in Vukovič in še Uremovič in Malič. Od onih, ki so bili v Pragi pa bi takole sestavil reprezentanco: Djeri, Banjanin — Milkovič, Vičan, Dekaris — Djuranec, Kocijan, Zagmeštar — Karadja, Šarenkapa. Sami igralci pa smo sestavili »idealno« moštvo takole: Djeri, Tomašič — Djuranec, Kocijan, Malič — Vičan, Dekaris, Milkovič, Zagmeštar — šarenkapa, Karadja, Uremovič. Kdo so bili najboljši igralci na turnirju? — Moser (Romunija), Le-bedjev (SZ) in danski vratar. Ali menite, da končna lestvica ustreza realnim sposobnostim posameznih nacij? — Predvsem bi rad povedal, da bi bili lahko drugi, čeprav ne» bi bilo morda to povsem realno. Ali ... Moj vrstni red pa je naslednji: 1. Romunija, 2. švedska, 3. NDR, 4.-5. CSSR in SZ, 6. Jugoslavija. Točno, mi smo po znanju upravičeno na šestem mestu, vendar si ne morem oprostiti tega, da smo zamudili idealno priložnost osvojiti srebrno medaljo ... Ico Kerhla Adolf Urnaut stalni državni odbojkarski re prezentant RAZGOVOR Z ODBOJKARSKIM REPREZENTANTOM ADOLFOM ORNAUTOM Ostanem pri Fužinarju! Odbojkarji zagrebške Mladosti praznujejo letos 40-letnico od kar se je ta igra pojavila pri nas. Praznujejo dokaj slovesno, saj so se uvrstili v ii-nale tekmovanja za evropski poka!. To je prvi jugoslovanski klub. ki se je v tej panogi uvrstil v evropski vrh. kar je obenem tudi svetovna elita. K temu je precej prispeval visoki in vedno mirni Adoli Urnaut (Fužlnar), ki je kot okrepitev sodeloval v vseh srečanjih Mladosti za najvišjPna-slov v Evropi. Odigral je 10 tekem za štirikratnega državnega prvaka, v zadnjem času pa je na vseh treningih Mladosti, ki jih vodi akademski slikar Bojan Stranic. ki je bil tudi sam aktiven igralec in reprezentant. V kratkem razgovoru z Urnautom smo najprej vprašali, kaj sodi o povratnem srečanju Zagrebčanov z Leipzigom. — Vsi v Zagrebu me sprašujejo samo eno. je z nasmehom začel Urnaut, ali bo Mladost uspela v Leipzigu popraviti tisto, kar je zamudila v »Zagrebu. Tako kot vsakemu odgovarjam tudi vam: bo! Zakaj? V prvi tekmi smo bili psihološko slabo pripravljeni, saj so nam neprestano govorili, da moramo zmagati z rezultatom 3:0 ali 3:1. ker takrat še nihče ni vedel, da ne odloča razlika v nizih ali točkah, ampak. da je treba odigrati tretje srečanje. Posebno v obiam-bi smo igrali zelo slabo in takšne odbojke ne moremo ponoviti. Upam. da me prav razumete. Svojih nasprotnikov ne podcenjujem, vendar, če bomo uspeli zadržati njihove začetne udarce, po tem bodo lahko prišle iz Leipziga zadovoljive vesti. V zadnjem času stalno gostujete z moštvom Mladosti. Kako se počutite v tej družbi ki kaj ste se naučili od trenerja Bojana Straniča? — Z bratoma Jankovič, Kosom *in Pališaškiin sem igral skupaj v reprezentanci Jugoslavije. 2e od takrat se dobro poznamo, zdaj pa smo Še boljši prijatelji. V trenutkih krize, se med seboj bodrimo pa tudi borimo. O trenerju Staniču pa ie to, da setn od njega mnogo pridobil. V mislih imam predvsem izpolnjevanje nalog v obrambi. Podobno kot igralcem Mladosti je tudi nam »Ahilova peta;, obramba in prav to'slabost je skušal trener odpraviti. Po odgovoru je razgovor zavil prve tekme za dižavno prvenstvo pričele 25. aprila je razumljivo. da smo se pomenili tudi o tem. Prijatelji vašega društva »l uzinar« z Raven na Koroškem so v skrbeh, če boste zamenjali klubske barve, ozi-*e boste Pristopili k Mladosti. Ali je strah upravi-cen? * — Ne! Nobene besede ni bito o prestopu, želim poma. gat! svojemu klubu, da bi si zagotovil obstanek v zvezni ligi. Letošnje prvenstvo bo še posebej zanimivo. Tri moštva Mladost, Partizan in Železničar se bodo potegovala za na>-boljša mesta, vsi ostali pa za »zlato sredino«, v tej situaciji se bo Fužinar trudil za osmo mesto, kar. bi mu zagotovilo obstanek v ligi. Spet je bila na vrsti »medna-rodlu tema.,. Adolf Urnaut je ocenil uspeh Mladosti, kot pomembno afirmacijo Jugoslovan-ske odbojko, oziroma rehabilitacijo za neuspeh na prvenstvu Evrope, kjer je naša reprezentanca zasedla sedmo me- — Imamo odlične igralce, je dejal Urnaut. Potrebovali bi trenerja iz tujine, da bi s tem kar imamo dosegli čim več. Mogoče bo to koga začudilo, češ. saj imamo doma dobre strokovnjake. Vendar menim, da so naši reprezentanti večb noma tolkači — sem štejem seveda tudi sebe — in bi bilo dobro, če bi nas Trak tuji strokovnjak seznanil s Ceškoslova-šKim načinom igre v poiiu Razumljivo je, da tudi po teni ne bi mogli biti boljši kot sta reprezentanci SZ ali Romuni-je, saj imajo tam zares odiič-P°fOJe,1 vendar bi napravili precejšen korak naprej. In na koncu smo hoteli iz- ic žal .1 7 lrnai,li*. mu sr-nict-' d* 'je Posvctu teliko h, Prostega časa odbojki 1,1 os.,al zvest smuča-«>ano je namreč, da je M Urnaut odlič,-,, tekač ,!a smučeh in da je bil član Fu-zinarja, ki je trikrat osvojil drugo mesto na mladinskem državnem prvenstvu. Ne, zdaj mi ni žal! Odbojka J® zdaj moj hobby. Pa vendar, kadar najdem- le malo časa si rad ogledam tekme smučarskih tekačev, saj ne morem pozabiti, da so prijatelji s katerimi smo skupaj tekli — Mirko Bavče, Koben-tar in drugi, danos jugoaio-vaiBki reprezentanti. > Ico Kerhla PRED STARTOM V REPUBLIŠKI KOŠARKARSKI LIGI V ZNAMENJU MENJAVE GENERACIJ Favoritov ni — Sobota, 11. aprila Ilirija : Škofja Loka (ob 17. uri), Domžale : Ljubljana (ob 19. uri). Svoboda : iŠK Tivoli (ob 16.30 uri) — Nedelja, 12. aprila Branik : Elektra (ob 10. uri) in Lesonit : Triglav (ob 15. uri) Zaradi precejšnjih sprememb pri sestavi moštev posameznih klubov, menjavi strokovnega kadra, kot tudi moštev, ki letos tekmujejo v I. republiški ligi, je kakršna koli napoved o moči posameznikov ali o favoritih po-fsem nemogoča. Ligo -je zapustil $CK Slovan, ki se je uvrstil v zvezno tekmovanje ter KK Maribor, ki je kot zadnji v letu 1963 moral zapustiti ligo. V ligo sta $e uvrstila KK Svoboda iz Ljubljane in TVD Partizan Škofja Loka, ki sta v preteklih letih že večkrat nastopala v tem tekmovanju. Vsa moštva so se v danih možnostih- kar najbolje pripravila na tekmovanje. Kot so nam sporočili, so imeli povsod velike težave zaradi pomanjkanja potrebnih žlmskih vadbenih prostorov. Ker ke tekmovanje prične letos tudi deset dni preje, ni bilo časa, da bi preizkusili predhodno svoje jnoči že na odprtih igriščih. Edino merilo je bila torej le zimska liga. Tu so prikazali zadovoljivo igro Ljubljana in Domžale, pa tudi Branik, Svoboda in Škofja Loka. Zanimivo je, da je razpored II KOLO: 18. ALI 19. APRILA ŠK. LOKA : AŠK Tivoli Elektra : Svoboda Triglav : Branik Ljubljana : Lesonit Ilirija : Domžale IH. KOLO: 23. ALI 24. APRILA Domžale : Škofja Loka Lesonit : Ilirija branik : Ljubljana Svoboda : Triglav AšK Tivoli : Elektra IV. KOLO: 2. ALI 3. MAJA Škofja Loka : Elektra Triglav : AŠK Tivoli Ljubljana : Svoboda Ilirija : Branik Domžale : Lesonit V. KOLO: 9. ALI 10. MAJA Lesonit : Škofja Loka Branik : Domžale Svoboda : Ilirija AŠK Tivoli : Ljubljana Elektra : Triglav VI. KOLO: 16. ALI 17. MAJA Lesonit : Branik I. kola takšen, da se bodo pomerili, prav neposredni tekmeci. To nam bo dalo tudi verno sliko posameznih moštev. Klubi so nam sporočili, da bodo tekme priredili v večini primerov ob sobotah zvečer, razen redkih izjem v prvih kolih, ko bodo tekme tudi v nedeljo. Žal KZS ni uspela nabaviti potrebnega števila gumijastih žog in tako bodo v republiški ligi tudi letos tekmovali z usnjenimi žogami, razen v primerih, če se kluba sporazumeta za gumijasto žogo. Poleg strožjih mer pri izvedbi posameznih tekem, je edina novost letošnjega tekmovanja obvezen ceremonial ob prihodu moštev na igrišče, kot je to že primer v zvezni ligi. Prav tako pa bo tudi na vsaki tekmi mgral biti dežurni predstavnik kluba. Iz ankete, ki smo jo izvedli med klubi smo lahko 'razbrali vse spremembe in sestave moštev za letošnje tekmovanje. KK Domžale — Pričeli s pripravami že v mesecu decembru. Zimska liga, v kateri so sodelovali jim je bila edina možnost za preizkušnjo moštva pred tek- škofja Loka : Triglav Ljubljana : Elektra Ilirija : AŠK Tivoli Domžale : Svoboda VII. KOLO: 23. ALI 24. MAJA Branik : Škofja Loka Svoboda : Lesonit AŠK Tivoli : Domžale Elektra : Ilirija Triglav : Ljubljana VIII. KOLO: 30. ALI 31. MAJA Škofja Loka : Ljubljana Ilirija : Triglav Domžale : Elektra Lesonit : AŠK Tivoli Branik : Svoboda IX. KOLO: 6. ALI 7. JUNIJA Svoboda : školja Loka AšK Tivoli : Branik Elektra : Lesonit Triglav : Domžale Ljubljana : Ilirija Tekmovanje se nato nadaljuje s tremi povratnimi koli in sicer 14., 21. in 28. junija. Jesenski del tekmovanja se prične 16. avgusta 1964. mcvanjem. V moštvo so vključili vse igralce mladinske ekipe, ker sc nekateri standardni igralci odšli v JLA. - po drugi strani pa želijo vzgojiti nove mlade moči. Standardna dvanajsterica še ni določena. Predvidoma bodo moštvo sestavljali naslednji igralci: Hočevar, Dovžan, štiftar, Rojs, Kralj, Grilj I., Peče, Šefman, Grilj II., Gabrič, Gostič, Kovač, Pirc, Novak, Habjan. Moštvo bo vodil trener Brumen Kruno. Od novih igralcev je v' moštvu Šefman iz ^ VD Partizana Trnovo. Nujna b' bila dokončna ureditev njihovega igrišča, namreč postavitev potrebne ograje, s čimer bi jim bila dana možnost primernih dohodkov od tekeiri. Škofja Loka — V danih možnostih so se kar najbolje pripravili. Njihova želja je, da si priborijo tisto mesto v republiški ligi, ki jim bo zagotovilo še nadaljnje sodelovanje v tem tekmovanju. Sodelovali so tudi v zimski ligi, kjer so dosegli soliden uspeh. Za moštva bodo nastopili: Balderman, Gajič, Haf- ner, Kaiol, Cerkvenik, Koren, Krajnik, Oman, Rupar, Kolenda, Hartman, Peternelj, Logonder, Grahek in še nekateri mlajši igralci. Moštvo je okrepil Koren Slavko (KK Jesenice). Borijo se s finančnimi težavami. Njihova želja je, da bi si uredili igrišče tudi za večerne tekme. Tekme bodo igrali v prvih kolih v nedeljo dopoldan. KK Triglav — Moštvo vodi dr. Drago Petrič. Edina preizkušnja so jim bile tekme zimske lige, ker v premajhni telovadnici ni mogoče igrati regularnih tekem. Moštvo bo precej pomlajeno. Igrali bodo: Petrič Drago, Struž-nik, Lampret, Klavora, Belehar II, Todorovič, Zakrajšek, Žnidar, Pa-lovšnik, Omahen, Klavčič, šegš. Klub je zapustil Rus Marjan, ki je bil v preteklem letu eden najboljših strelcev republiške lige (sedaj KK Slovan). Rus Milan in Klavora F. sta prenehala z aktivnim igranjem. Vprašanje je še, ali bosta igrala Belehar I in Sajevec (KK Brdnik). Naj večji problem je, nujno potrebna ureditev igrišča, ki je brez ograje. Tekme bodo prirejali ob sobotah zvečer. KK Lesonit — Moštvo se je slabo pripravilo na novo sezono. Največ težav imajo, ker je večina članov moštva v Ljubljani in tako so možne skupne priprave le ob sobotah in nedeljah. Moštvo so precej pomladili in bodo nastopali naslednji igralci: štem-berger, Grl j, Prosen, Lenarčič, Žnidaršič, Barone, Antončič, čo-sič, Rože, Princ, Kandare in Ujčič V jesenskem delu se bo vr- nil iz JLA še Šuštar. Težave imajo predvsem s potrebnimi sanitarnimi napravami na igrišču in z ureditvijo igrišča za večerne tekme. Tako bodo igrali lahko sedaj predvidoma le ob nedeljah. Edina preizkušnja jim je bilo tekmovanje za zimski pokal Primorske in nekaj prijateljskih tekem s K v amer jem iz Rijeke ter Nanosom iz Postojne. Trenerske posle je prevzel Grlj Dimitrij. KK Svoboda — Moštvo se je kot kaže izmed vseh najbolje pripravljalo na novo sezono. Mesto trenerja je prevzel igralec Olimpije Miha Lokar. Sodelovali so uspešno v zimski ligi ter odigrali tudi več prijateljskih tekem. Za barve kluba bodo nastopili: Ahčan, Crnek, čejvan, Hočevar, Lesjak, Loboda, Malavačič, Omahen, Pleško, Pretnar, Repanšek, Sešek, in Zalar. Ekipo so zapustili zaradi odhoda v JLA Gaberšek in Vilfan. Izmed novih igralcev so Cejvan, Malavašič, Pretnar (Trnovo), Hočevar in Nemec (AŠK Tivoli). Največ težav ima klub zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in v zvezi s tem nabave po-trebnih rekvizitov. Tekme bodo igrali ob /botah popoldan ali zvečer. KK Ilirija — Klub, ki ima najbolj ugodne pogoje (svojo telovadnico v sklopu TVD Partizan Ilirija), ki jih je tudi dobro izkoristil. Priredili so večje Število prijateljskih tekem ih sodelovali tudi v zimski ligi. Za moštvo bo- do nastopali: Senčar L., Senčar J., Bajc, Simončič, čičin, Šain, Navršnik, Pave, Šuštar, Eržen, Vašel, Kogovšek, Zupančič. V JLA sta odšla Senčar P. in Prosen. Moštvo sta okrepila Simončič (KK Rudar) in čičin Šain (AŠK Tivoli) ter Navršnik (201 cm). Klub se bori s pomanjkanjem trenerskega kadra. V letošnjem letu pričakujejo večjo pomoč in sodelovanje ObZTK šiška in to predvsejn več potrebnih finančnih sredstev. KK Elektra, KK Ljubljana in KK Branik — V moštvih ni prišlo do večjih sprememb. Nastopili bodo s svojimi standardnimi igralci. Na zimski ligi sta KK Ljubljana in KK Branik ugodno presenetila. Nasprotno o KK Elektra ni nobenih novic. Velik napredek je prikazalo predvsem moštvo KK Ljubljana, ki ga vodi igralec Olimpije Karel Kapelj, ki bo v republiški ligi tudi aktivno nastopal. SSK TIVOLI — Moštvo, v katerem je prišlo do skoraj popolne menjave generacije. Takoj po zaključku tekmovanja v preteklem letu je moštvo zapustilo kar oserti igralcev. V večini ekipo sedaj sestavljajo igralci lanskoletnega mladinskega moštva Olimpije in preostalo jedro članov AŠK Tivoli. Ekipo vodi Poljšak Saši, ki ima na voljo 18 igralcev. Moštvo se je zaradi pomanjkanja vadbenih prostorov N najslabše pripravilo na tekmovanje. ŠAHOVSKI KOMKMTftR v Se ena olimpijska medalja Tiho, brez hrupa, so odšli štirje fantje, skriti za črnimi naočniki, plus njihov spremljevalec v vzhodnonemški Kilungsborn in se od tam spet enako tiho vrnili v domovino. Kot da se ni nič zgodilo, čeprav se je: vračajo se s svoje olimpiade z zlatim odličjem, že drugim, kolikor je dpslej bilo takih njihovih ekipnih srečanj na olimpijski ravni. Zdaj je njihova inkognitost najbrž že odveč: to so naši slepi šahisti, ki so nam v mednarodnem merilu priigrali novo priznanje, novo prvenstvo, novo medaljo. Devet ekip se je zbralo, same -evropske. Naši so bili brez rezerve (ni bilo denarja!) pa vendar so šahirali s svojimi nasprotniki kot mačka z mišjo. Podatek, da so zmagali v vseh osmih kolih, še ne pove vsega. Veliko zgovornejši, prepričljivejši je podatek, da so oddali vsega skupaj poldrugo točko od skupnih 32 (več kot 95 0»!) in da so Madžare, ki so odnesli srebro, prehiteli za Franček Brglez nič manj kot 10 pik. Zato je utemeljena ugotovitev, da so bili razred zase, brez konkurence. Najbrž ni jugoslovanske ekipe, ki bi na katerem koli področju lahko izpričala v mednarodnem merilu tolikšno premoč. Prav bi bilo, če bi ob tej priložnosti, ko kličemo tem simpatičnim fantom »odlično, sijajno!«, spregovorili kaj več tudi o njih samilh oziroma o njihovem »pivot-manu«, ki ga pozna že od prej-širša mednarodna javnost, novosadskem mojstrskem kandidatu in diplomantu Baretiču. Ocena, da je danes skoraj zanesljivo najbolj- ši slepi šahist na svetu, gotovo ni izrečena kar tjavendan. Videli so ga v Italiji, zadnja leta ga redno vabijo v Hastings na prvi stranski turnir, kjer se redno suče okoli prvega mesta, ki vodi med glavne ase (ni izključeno, da bo v tem tudi uspel!), premaguje ne samo svoje vrstnike po naslovu, ampak tudi mojstre in celo mednarodne mojstre, igra na navadnem šahu, ne na tistem za slepe šahiste, se spušča na brzopotezne turnirje kot popolnoma enakopraven igralec itd. Malo manj močni, pa še vedno dobri so tudi ostali, lanski državni prvak Mirkovič iz Zagreba, Cabarkapa in tako naprej, saj se enakopravno borijo z vsemi drugimi. Sploh hočejo biti enakopravni. Njihovi dosežki na najrazličnejših področjih dokazujejo to polnopravnost, tudi v šahu. In zato je močno narobe, da smo njihovemu olimpijskemu nastopu v našem časopisju posvetili tako malo prostora, ga takorekoč prezrli, čeprav je več kot enakovreden raznemu drugemu športnemu dogajanju, da o izrednem uspehu niti ne go- Spored spomladanskega dela tekmovanja ROKOMET V REPUBLIŠKI LICI- ROKOMET V REPUBLIŠKI LIGI• . .. • • .-v- •• ■- •/ \ • . 4- Moški SLOV. GRADEC : OLIMPIJA 20:14 (13:5) SLOVENJ GRADEC, 5. apr. Domači igralci Partizana so presenetili z izredno dobro igro, saj so zaigrali tako, kot smo jih bili vajeni gledati v preteklem letu ob osvojitvi naslova republiškega prvaka. S hitrimi akcijami in protinapadi so že do desete minute zapečatili usodo gostofv, ko so povedli s 7:1. V nadaljevanju igra ni bila več tako zanimiva. Domačini so se ©Sitno sprijaznili z rezultatom in močno popustili. To so izkoristili gostje, vendar njim ni uspelo več, kot le znižati razliko. Igralci Olimpije v svojem moštvu niso imeli moža, ki bi znal s strelom od daleč ukaniti danes izredho razpoloženega domačega vratarja. Se najbolj sta ugajala Jeras in Tuzon, medtem ko so se pri domačinih odlikovali prav vsi igralci. Tekmo je dobro sodil Aider iz Maribora. Slovehj Gradec: Gologranc 5, Maršnik 1, Radšelj 4, štum-berger 1, Pirkmajer 1, Ogrizek 7, Smetil ikar 1, Naglič. Kruh, Mavrič. Olimpija: Albreht, Tuzon 6. Jeras 4, Ovsenik 3, Pavčič ?, Čogurie, Vojska,xPolenčič, Tabornik. Vrunč RUDAR : SLOVAN 22:9 (9:6) Trbovlje, 5. aprila — V Trbovljah je bilo cel teden mnogo govora o startu jesenskega slovenskega prvaka Rudarja. Vse zimske priprave in prizadevanja so že v prvem spomladanskem kolu pokazale uspeh. Pred 800 gledalci so Rudarji v tekmi, ki jo je vodil sodnik Urbančič (NG), dobesedno pregazili Slovanovce. V prvem delu je bila igra počasna in nezanimiva, saj je Slovan vse preveč zavlačeval. V drugem delu pa so Rudarji s hitrimi protinapadi preko izvrstnega Ačkuna popolnoma razorožili goste in krepko zmagali. Rudar: Marguč, Sparem- blek 4, Jelen 1, Mašič 1, Škrinjar 5, Kmetič, Ačkun 7, Dornik 2, Berdnik 2, Jekoš. Slovan: Soklič, Virk 2, Dja-tič 3, šošterič, Majerle 2, Artnak 2, Kveder, Petek, Golja, Narobe, Pirc. Pavlič KOVINAR : KRIM 12:7 (7:3) MARIBOR, 5. aprila, Pred okoli 300 gledalci so domači rokometaši v nezanimivi igri brez večjih težav odpravili goste iz Ljubljane. Po prikazani igri bi bila zmaga Kovinarja lahko še mnogo večja. Zal pa domači rokometaši t niso znali izkoristiti niti premoči v številu igralcev na igrišču, saj je sodnik izključil zaradi nešportnega vedenja kar dva igralca Krima. Po drugi strani pa s napadalci Kovinarja tudi zelo slabo streljali na vrata gostov. Med najboljšimi na igrišču sta bila Suša in Antolovič pri Kovinarju ter Stepišnik pri Krimu. Tekmo je dobro sodil Bo-žinovič iz Golnika. Kovinar: Suša 1, Strašek, Vurcer, Bačnik, Podgornik, Križan 1, Vogme 1, Cas, Male 4, Antolovič 5. Krim: Gregorič, Šušteršič, Dostalj, Mulej, Dežjot 2, Stepišnik 2. Sotovšek. Slahcmik 1, Štartelj 1, Ferbežar, Kerm. P. K. KRANJ : CELULOZAR 5:0 w. o. TRŽIČ : BRANIK 20:12 MOŠKA ROKOMETNA LIGA Rudar 10 8 0 2 184:116 16 Sl. Gradec 10 7 1 2 199:157 15 Olimpija 10 7 0 3 166:131 14 Slovan 10 6 1 3 170:139 13 Branik 10 6 0 4 127:139 12 Kovinar 10 4 1 5 116:164 9 Krim 10 3 1 6 124:143 7 Kranj 10 3 0 7 145:163 6 Tržič 10 2 1 7 109:127 5 Celulozar 10 1 1 8 125:186 2 Celulozar ne bo nastopal Pred pričetkom moške republiške rokometne lige je vodstvo Celulozarja iz Krškega sporočilo, da njihovo rokometno moštvo lie ho nastopalo ' v moški republiški ligi, ker nimajo potrebnih sredstev. Tako bo kot kaže vsaj na prvih tekmah spomladanskega dela. V nadaljevanju pa bo Občinska zveza morda le našla toliko sredstev, da bodo igralci Celulozarja spet lahko nastopali v republiški ligi. Razumljivo pa je, da bodo vse tekme na katerih ne bodo nastopili izgubiti z rezultatom 5:0 w.o. Ženske KRANJ : BREŽICE 5:6 (3:3) KRANJ, 4. aprila — Tekma med drugo in zadnje plasirano ekipo na lestvici se je na splošno presenečenje vseh končala z zmago zadnje. Gostujoča ekipa se je predstavila z zelo grobo igro, katere ni preprečil niti sodnik Moder iz Ljubljane in je zato tekmo odločila v svojo korist. Grobost se je proti koncil tekme stopnjevala in obe moštvi sta lahko veseli, da ni prišlo do resnejših poškodb. Kranj: Krampi, Kolman 1, Ankele A. 3, Toler M., Liphir, Krista#: 1, Gros, Kožar, Hafner, Lužan. Brežice: Podgoršek, Božan-čič 2, Molan 2, Lapuh 1, Veble, Kolar K., Les 1, Kolar M., Pavlinič. J. J. ŠIŠKA : BRANIK 6:5 (3:3) Domačinke so danes nekoliko nepričakovano osvojile dve točki proti najresnejšemu kandidatu za drugo mesto. Ves čas tekme so bile domačinke v rahli premoči, v vodstvo so prišle že v drugi minuta nakar niso več dovolile, da hi vodstvo prevzeli gosti. Gostje iz Maribora so le dvakrat izenačile in to zaradi nerazpoložene domače vratarke. Pri gostjah še je poznala odsotnost odlične strelke Lampretove. Pri domačinkah sta se odlikovali Mrevljetova in Kerpanova, pri gostjah pa Šprahova, ki je dosegla štiri gole. Kristan BRANIK : KOPER 12:7 (7:3) MARIBOR, 5. aprila. Crno-bele igralke so včeraj brez večjih težav odpravile mlado moštvo. Kopra. Domače igralke so bile ves čas srečanja boljše moštvo in njihova zmaga ni bila vprašanje. Gostje iz Kopra so z veliko požrtvovalnostjo nadoknadile večjo izkušenost domačink in dosegle tudi zelo dober rezultat. Med najboljšimi na igrišču sta bili Re-pova in Jeraša pri Braniku ter prodorna Prelčeva v moštvu gostij. Tekmo je sodil Plahutar iz Celja. Branik: Rep M., Lampreht 2, Šprah 3, Pihler, Gomilnik 1, Martinčič 2, Jeraša 3, Češenj, Rep A., Mauzar. Bratuša. Koper: Fajdiga, Stražar 1, Žetko 1, Stumberger 1, Bržan, Fakin, Hribar 1, Prelc 3, Tri-par, Babič. P. K- ČRNOMELJ : SLOVAN 4:8 (1:5) PIRAN : SVOBODA 13:1 DRAVA : KOPER 6:5 ZENSKA ROKOMETNA LIGA Slovan 10 9 0 1 86:46 18 šiška 10 7 1 2 80:49 15 Kranj 10 7 1 2 81:59 15 Branik 11 6 1 4 88:69 13 Piran 10 6 0 4 78:55 12 Koper 11 3 1 7 60:77 7 Črnomelj 10 3 1 6 67:88 7 Drava 10 3 0 7 59:94 6 Brežice 10 2 1 7 41:71 5 Svoboda 10 1 2 7 52:84 4 Mednarodni rokomet ZAGREB, 5. aprila. — V Zagrebu je bil včeraj in danes odigran mednarodni turnir ženskih rokometnih ekip Lokomotive (Zgb), reprezentance Reke, avstrijskega prvaka dunajske Admire in prvaka ZRN ekipe iz Grevena. V prvi tekmi je reprezentanca Reke premagala Greven s 6:4 (3:3), v drugi pa Lokomotiva Admi-ro z 10 : 6 (7:2), Organizator turmrja Lokomotiva je v fi" nalu premagala reprezentanco Reke z 11:2 (4:2), v borbi z3 tretje mesto pa je Admir3 premagala Greven z 2:1 (2:0). Turnir je bil organiziran * * * * v počastitev 15-letndce obstoj3 RK Lokomotive. Bratislava — V finalu evropskega pokala za rokometašice je Rapid iz Bukarešte premagal danskega prvak3 IP Helsingdr s 14:13. Boliežar na devetem mestu TUNIS, 5. aprila. Dvanajsta etapa mednarodne kolesarske dirke okrog Tcuilsa je bil3 danes na kronometer v d0*" žini 25 km. Zmagal je Šved Petersson. Na 17. mestu J bil Jugoslovan Boltežar. generalnem plasmaju še ve no vodi Šved Petersson, medtem ko je Boltežar na dev tem mestu. MZGGVGH S TRENERJEM ORODNIH TELOVADCEV TOV. BORISOM GREGORKO Birokracija moti priprave : ' 'f- , >. . ‘ \ 95^ T0KV0I864 PREB OLIMPIJSKIMI IGRAMI V TOKIU OD 1U. DO 25. X. Naše orodne telovadce čaka letos odgovorna naloga. Tako kot vsi olimpijski kandidati, se tudi oni najresneje pripravljajo za velike dogodke v Tokiu, kjer ima — ta. ko vsaj menijo vsi tuji strokovnjaki — Miro Cerar mnogo upanja za najboljšo uvrstitev. Seveda pa ne gre samo za nastop Mira Cerarja, ampak vso jugoslovansko vrsto. Za orodne telovadce je zdaj končana pripravljalna doba in na vrsti bodo važnejša tekmovanja. 18. in 19. aprila bodo pregledne tekme reprezentantov v Sarajevu, 16. in 17. maja bo meddr žavni dvoboj NDR : Jugo slavija, 6. in L-junija bo dr žavno prvenstvo, 29. in 30 avgusta meddržavni dvoboj Jugoslavija i Poljska, naša druga garnitur? pa bo avgusta nastopila v ZAR. Razen tega bo v Ljubljani še 26. aprila medmestni dvoboj Ljubljana : Budimpešta, hr-vatski tekmovalci pa bodo imeli srečanje Zagreb : Lu ksemburg. Torej nadvse pestra sezona, ki pa je prirejena tako, da bodo tekmovalci na olimpijskih igrah zares najbolje pripravljeni. Trener naših olimpijskih kandidatov Boris Gregorka je s svojim delom že mnogokrat dokazal, da je odličen strokovnjak in prav zato je tudi letos prevzel odgovorno nalogo, trenerja naše repre-zenlance. Obiskali smo ga v študijski telovadnici, kjer nam je med drugim povedal tudi tole: — Že na lanskem državnem prvenstvu smo določili 12 olimpijskih kandidatov. Na turnirju republik letos jami-arja smo število skrčili na deset. Po državnem prven-s!vu 6. in 7. junija pa jih bo ostalo le osem. Na pripravah pred odhodom v Tokio l*a bo sodelovalo šest potnikov za Tokio. Razumljivo pa je, da imajo do državnega prvenstva še vse možnosti tudi tisti kandidati, ki so že odpadli, seveda, če bodo bolje pripravljeni kot že izbrani kandidati. Kriterij za nastop v Tokiu ne bo nikakšna izbirna tekma, ampak bo posebna komisija na osnovi vseh zbranih rezultatov letošnje sezone določila tiste tekmovalce, za katere bo menila, da so najbolj solidno pripravljeni. Pri tem je razumljivo pomembno to, da kandidat neprestano napreduje, ne pa da se bo v vrsto uvrstil nekdo, ki se bo potrudil samo na neki važnejši tekmi. Mira Cerarja čaka tako kot doslej na vseh važnejših tekmovanjih, tudi v Tokiu zelo odgovorna naloga. Mnogo težje bi jo izpolnil, če bi moral nastopiti sam. Posameznik lahko pride v skupino slabših tekmovalcev in je prav 2ato lahko tudi sam slabše ocenjen. Razumljivo pa je, da vrsta naših telovadcev ne ho potovala v Tokio za vsako ceno. Zato je bil sprejet sklep, da je pogoj da bo vrsta odpotovala v Tokio, če ho bolje pripravljena, kot za nastop , v Pragi. KAKO SO SE ODVIJALE PRIPRAVE Priprave naših orodnih te-ovadcev so bile razdeljene v pripravljalno dobo, tekmovalno dobo in skupni trening. Ker so naši olimpijski kandidatk v treh krajih: Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, poglejmo na kratko kako so se priprave odvijale v teh treh mestih. Tako v Zagrebu kot v Sarajevu niso imeli primerno ogrevanih telovadnic in na račun tega 'priprave niso tekle najbolje. Posledica tega so bile neprestane poškodbe, saj so morali olimpijski kandidati nastopati v telovadnicah, kjer je bila temperatura komaj 12 stopinj C. Vsi olimpijski kandidati imajo dvakrat na mesec skupno vadbo v Ljub Ijani. Prav te dni sc je tovariš Gregorka vrnil z obiska olimpijskih kandidatov v Zagrebu in Sarajevu. V Zagrebu je Menčik že ozdravel. Deset dni je imel mavec'zaradi poškodbe na kolenu. Zdaj je že v dobri formi, saj je ves čas, ko je imel mavec pridno treniral, čeprav je čaklec naš veteran, zelo vestno trenira in prav tako tudi Petrovič. Anic, pa po operaciji mandljev ni v najboljši formi. V Sarajevu je Vidovič v boljši formi, čeprav ima slabo držo telesa, tako da videz V študijski telovadnici je orodje neprestano zasedeno. Mladi Brodnik je resen kandidat za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu PROF. VAZZAZOVfl 0 MŠIH OLIMPIJSKIH KANDIDATIH SAMO PRIZNANJE JE PREMALO! Že na lanskih pripravah vaj ni najlepši. Tudi Lopičič Cerarja in Šrota za tekmu- je pokazal lepše gibanje, vendar ga boli leva rama, kar je posledica mrzle telovadnice. Za zaključek pa nam je tov. Gregorka dejal, da bi morali vse zadeve izven telovadnice reševati mnogo bolj ekspeditivno. Tako se dogaja, da morajo naši olimpijski kandidati čakati tudi po mesec dni za povrnitev stroškov za razna potovanja na priprave, kar seveda ne vpliva vanje za Pokal Evrope v Beogradu, so spremljali in zapisovali vse delo obeh reprezentantov v telovadnici. Vse podatke so nato podrobno analizirali in danes je ta elaborat prvi korak pri zares intenzivnemu delu naših strokovnjakov za orodno telovadbo. Že prvi rezultati so pokazali, da je mogoče iz analiz marsikaj zaključiti o treningu in kvaF-itetd posameznih tekmovalcev. Merjenja tekmovalcev, ozi- najbolje na razpoloženje na- roma snemanje, kakor temu šili olimpijcev. Težave so tudi z nekaterimi najnujnejšimi stvarmi, ža katere pa ne najdejo potrebnih sredstev. Škoda, da morajo priprave trpeti prav na ta račun. Takšen način pa ne opravičuje nikogar. Bilo bi prav, da bi pravijo ter analize vodi prof. Jelica Vazzaz s študenti Visoke šole za telesno kulturo. V kratkem razgovoru nam je povedala nekaj misli o tem delu: — Letos je res lepa priložnost, da zasledujemo delo čimprej pristopili k reševa- olimpijskih kandidatov, zbra nju najnujnejših problemov, saj bomo le tako lahko zadovoljni z nastopom naših orodnih telovadcev v Tokiu. ne podatke nato temeljito analiziramo in iz tega dobimo zelo koristne zaključke, čeprav je takšno delo zelo pomembno za vrhunske rezultate, pa ne teče tako kot bi si želeli. Na razpolago namreč nimamo potrebnih sredstev in tako si pomagamo s študenti Visoke šole, ki se specializirajo na orodno telovadbo. To je zanje precejšnja obremenitev, vendar moram reči, da smo zadelam v Ljubljani lahko zadovoljni. Tudi v Sarajevu še nekako gre medtem, ko se je v Zagrebu ustavijo, ker za orodno telovadbo nimajo specializacije na Visoki šoli in dela noče nihče prevzeti. V Sloveniji že imamo analize prvega merjenja in to nam je koristno izhodišče za nadaljne delo. S takšnimi merjenji bomo nadaljevali Vsak mesec teden dni, rezultate pa - dajemo potem tudi trenerjem in tekmovalcem. Naši olimpijski kandkiati so pokazali precej zanimanja za to delo, kar nam je v veliko pomoč. Podatki so zelo zanimivi, saj s temeljitimi anali-cami lahko natančno ugoto- vimo, kako intenzivno vadijo posamezni telovadci in da ni dovolj, če je nekdo v telovadnici, pa dela premalo intenzivno. Primerjava rezultatov snemanj v posameznih mesecih j-a zelo pomembna za ocenjevanje kvalitete posameznih telovadcev. Vedno skušamo najti prave vzroke za nazadovanje kvalitete pri posameznikih. S primerjavo podatkov ostalih znanih telovadcev v svetu, pa bomo dobili oceno naših telovadcev in koliko pomenijo v svetu. Razen takšne analize, pa imamo stalno evidenco tekmovalcev na posameznih tekmah. Doslej so imeli naši olimpijca kandidati ,žs štiri tekme ra katerih zbiramo ocene, ki jih posamezniki dosežejo na orodjih v pbljuh-nih in obveznih vajah. Iz tega pa lahko zaključimo, koliko so posamezniki stalni v ocenah. Olimpijski kandidati imajo tudi testiranja, kjer jih med drugim pregledajo tudi zdravniki'. Pregledi so pokazali pri večini dobro zdravstveno stanje organizma. Prcf. Vazzcva je bila pred nedavnim v Bolgariji, kjer je lahko videla kinograme, se pravi filmske posnetke, našega Cerarja. Vse vaje Cerarja so tam žs temeljito analizirali. Žal pa se pri nas s takšnim delom še ne moremo pohvaliti. / Spet sp po sredi finančna sredstva in bi moral JSOFK najti potrebna sredstva, ki so namenjena za raziskovalno delo. Žal, pa od tam ni bilo nobenega odgovora. Naši strokovnjaki v orodni telovadbi so dobili že mnogo priznanj za svoje temeljito delo. Vendar smo mnenja, da so ugotovitve, da tako temeljito ne deiajo v nobeni športni panogi, premalo in bo treba .tudi s sredstvi podpreti takšno delo in dati prinzanje zares načrtnemu delu. OLIMPIJSKI BILTEN Ali veste, koliko bodo stale olimpijske igre v Tokiu? Ne glede na sredstva vložena v preteklih letih, bodo samo letos potrošili v našem denarju približno 15 milijard. Približno ena četrtina te vsote je šla za gradnje (te so bile v veliki meri opravljene že tudi v prejšnjih letih)., izvedba iger in pa olimpijska vas pa sta v proračunu s približno enako vsoto dve milijardi in pol. Pri dohodkih naj bi vstopnina vrgla približno 2 milijardi, darila i milijarde, pomoč mesta Tokio 3 in pol milijarde itd. Najmanjši pričakovani deficit pa bo približno 2 milijardi v našem denarju. • Takorekoč iz dneva v dan prihajajo nasprotujoče si vesti o dosedanji prodaji vstopnic. Od vseh vstopnic (500.000) namen^nih Japonski, so doslej prodali nekaj več kot 68%, kar označujejo kot dobro prodajo. Do 90% so prodane »domače« vstopnice za gimnastiko, plavanje, odbojko, judo, atletiko in jadranje. V inozemstvu je od skupno 131.473 prodanih šele 37.6%. Olimpijski ogenj bo pričel svoje »svetovno« potovanje 21. avgusta iz Oiympie v Grčiji. Na Japonskem si še belijo glavo kdo naj potem 10. oktobra prižge ogenj na tokijskem stadionu ob slavnostni otvoritvi iger. Eni omenjajo olimpijskega zmago-vaica v troskoku 1928, Odo, drugi plavalca Furu-hashija, tretji prvega olimpijca Japonske, maratonca Kanaguro, mnogi pa se navdušujejo zato, da prižge ogenj kak mladi, manj znani, a talentirani športnik. Tako so napravili/ Avstralci 1956, ko je bil zadnji nosilec ognja Ron Clarke, ki je potem leta 1963 postal svetovni rekorder v teku na 10.600 metrov. • Francoski zimski olimpijci, sestri Goitschel, Bon-lieu, Lacroix, Famose in Calmat naj bi si tudi ogledali igre v Tokiu. Trenutno se francoska ambasada trudi, da bi jim preskrbela prenočišča, kajti to v Tokiu ni več. tako lahko. Organizatorji so namreč odklonili, da bi si delali skrbi še z bivanjem uspešnih zimskih olimpijcev, ker pravijo, da bodo imeli dovolj težav z letnimi. Olimpijska kandidata Brodnik in Šrot PISMO KSPJE IZ KURŠINCEV ZANIMIVOSTI KARIKATURE ANEKDOTE STOP PREBERI Igramo za športno napoved Mariborčani bodo imeli pri-nodnjo nedeljo v gosteh moštvo Slavonije iz Osijeka. V jesenskem delu prvenstva so gostje doma v Osijeku z golom Retla in Gucmirtla II že v pnefn delu igre vodili z 2:0. Čeh je nato šele dve minuti pred koncem tekme kronal veliko premoč vijoličastih v drugem delu igre z golom iz enajstmetrovke. Kljub temu, pa sta obe točki ostali v Osijeku. V spomladanskem delu prvenstva, pa so se dogodki povsem zasukali. Maribor je trenutno še vedno na vrhu pr-i venstvene lestvice spomladanskega dela in vse kaže, da Si-' Simuniceva četa tega mesta ne želi prepustiti komu drugemu. 'Prav žato v Ljudskem vrtu v Mariboru ne bo lahko nobenemu moštvu. Sicer, pa poglej-. no kaj meni o nedeljskem srebanju s Slavonijo krilec Maribora Sisgoreo. — Slavonija je v preteklem letu preživljala^ težko krizo. OsijeČani, pa so končno le našli same sebe in sedaj je treba z njimi zelo resno računati. Kljub temu sem prepričana, da bomo v Ljudskem vftu osvojili ves izkupiček. Poklicali smo Osijek in zaprosili tehničnega sekretarja nogometnega kluba Slavonije tov. Jurišiča, da nam pove, kaj meni o nastopu svojih varovancev v Mariboru. — Ne vem kaj lahko pričakujemo od tekme v Mariboru, če smo izgubili že doma srečanje z Olimpijo. Ze želja za neodločen rezultat ni več skromna. Sicer pa v zadnjem času igra naše moštvo prav le za športno napoved. Presenečenja, ki smo jih pripravili z dobro ali slabo igro in ustreznimi rezultati to potrjujejo . . . V Čem je vzrok vaše spremenljive igre? — Zaradi nediscipline nekaterih igralcev, kar je škodljivo vplivalo na celoten kolektiv, smo morali kaznovati tudi igralce. Razumljivo, da je njihova odsotnost prav sedaj n godna. saj so bili med najboljšimi v moštvu. Kljub temu se bomo v Mariboru potrudili, saj naša igra vijoličastim nikakor ne ustreza. Kot rečeno, pa bi bil neodločen rezultat za nas že velik uspeh. KAM BODO ŠLE TOČKE PRIHODNJI TEDEN? Odločil bo slovenski derbi j Ljubljanski ligaš ima v prihodnjem kolu mnogo težjo j nalogo kot Maribor. Nastopiti ; mora' 1 namreč v Slavonskem Brodu proti domačemu BSK. Pudi o izidu tega srečanja so mnenja zelo različna. Sekretar nogometašev Olimpije tov. Franetič meni naslednje: — Vse je odvisno prav od i današnje tekme z Mariborom. V primeru našega popolnega uspeha bo razumljivo volja igralcev nepremagljiva in tako lahko pričakujemo tudi zma-. go v Slav. Brodu. V nasprotnem primeru, pa je izid tekme povsem negotov. Vemo namreč, da je igrišče v Slavonskem Brodu ' zelo »vroče« in lahko pričakujemo veliko bor- bo. Kot kaže trenutno stanje, bomo lahko nastopili z najboljšimi močmi. Tehnični referent BSK tov. Kodič pa meni: — Pričakujemo lepo in fair borbo, kar je bil do sedaj vedno primer v medsebojnih srečanjih Olimpije in BSK, bodisi v Ljubljani ali v Slav. Brodu, če nam bo kolikor toliko šlo od rok, razumljivo, pričakujemo več kot neodločen rezultat. Poudariti moram, da so nam točke zelo potrebne. Naše moštvo bo nastopilo z najboljšimi močmi. Dokončne sestave moštva, pa sedaj še ne morem povedati, zaradi poškodb nekaterih igralcev. Hlatematični 99fonomen“ C. C LAV Svetovni boksarski prvak težke kategorije Cassius Clay se je moral pojaviti pred vojaško komisijo, ki naj bi pretehtala njegovo inteligenčno usposobljenost za služenje vojaškega roka. Postavili so mu naslednjih pet vprašanj: I. Če ste z avtomobilom prevozili v 5 urah 200 km in medtem počivali dvakrat po pol ure, koliko časa ste dejansko bili za krmilom? 2 ali 4 ali 5 ur? II. če množite četrtinko s četrtinlco, kaj je rezultat? Dvaintridesetinka, šestnajstinka ali osminka? III. Neki mož ima 15 košar jaholk, ki jih hoče prodajati po dva dolarja za košaro. Tretjina jabolk pa je gnilih, in jih ne more prodati. Koliko denarja bo dobil: 10, 20 ali 30 dolarjev? IV. Neki mož dela od šestih zjutraj do treh popoldne in ima eno uro odmora za kosilo. Koliko ur je dejansko delal: 7, 8, 9 ali 10? V. Neki nameščenec je neko število delil s 3, 5 namesto, da bi ga pomnožil s 4,5, kot rezultat pa je. dohil 3. Kateri bi bil pravilni rezultat, če bi postopal brez napake: 5.25, 10.5, 15.75 ali 47.25? Čeprav po opravljenem testu niso objavili rezultatov, ki' jih je »izračunal« Clay, je bil njegov skupni rezultat' negativen, kar pri praksi ob teh testih pomeni, da je najmanj na dve vprašanji odgovoril nepravilno. ,Sam pa je po testiranju rekel »Ni bilo lahko.« Seveda pa ne smemo v celoti opustiti tudi možnosti, da je širokoustni Clay namenoma »padel«, da mu morda ne bi bilo treba k vojakom. Živci na nitki Tudi v plavanju obstaja Taktiziranje, Žrtve takega taktiziranja pa lahko postanejo plavalci sami. Prav to bi se lahko zgodilo našemu olimpijskemu kandidatu Daniju Vrbovšku, da bi finalno točko 200 m hrbtno gledal s tribune " — Nerad plavam tako, da imam svojega največjega tek- meca Borčiča tik ob sebi, je dejal Dani pred začetkom tekmovanja. — 'Zato bom plaval tako, da bo vsaj en tekmovalec med ■nama, V prvem predteku je na; stopil Dorčič in z lagodnim plavanjem dosegel <^as 2:31,7. V drugi skupini je siartal Dani skupaj s Cazarjem, favoritom za tretje mesto. Dani je »kalkuliral« takole: Cazarja bom pustil naprej za udarec roke in tako bom imel v predtekmovanju tretji čas po vrednosti in moj načrt bo izpolnjen. Toda »račun« ni šel tako gladko. Cazar je plaval razmeroma slabo in Dani, ki je bil za udarec roke za njim še slabše. Po drugem predteku je imel tako peti čas po vrednosti. Sledila je še ena skupina, v kateri tudi ni manjkalo favoritov za finale, če bi le, dva plavala bolje od Danija bi v svoji glavni disciplini izpadel. Ko se je pognala s. starta tretja skupina, so bili živca Danija in vseh okoli njega na nitki. Tisti dobri dve minuti sta trajali večnost. Jesenšek je bil že na cilju hitrejši od Danija. V sedmih desetinkah sekunde je bila odločena usoda Danija. Če bi bil namreč drugoplasirani tekmovalec iz te skupine, Kranjčan Levič-nak, le za drobec sekunde hitrejši, bd doživel Dani nemajhno razočaranje. . • Razen živčne napetosti pa konec koncev »plan« le ni uspel. Dani je namreč dobil zopet progo ob Dorčiču (najboljši plaveč , dobi progo št. 2, ostali po vrsti do 6, zadnji pa zopet štev. 1) in še to tisto, ki si jo je najmanj želel. Kljub tem nevšečnostim pa še je v finalu končalo vse srečno... Marika Kilius in njene skrbi Marika Kilius je gotovo ena najbolj popularnih športnic v Evropi. S svojim elegantnim drsanjem si je zbrala mnogo simpatij po drsališčih Evrope in Amerike. Po srebni medalji, ki jo je osvojila skupaj s svojini partnerjem Baumlerjem na olimpijskih igrah v Innsbrucku, se je odločila za prehod v profesionalne vrste. S tem pa so se kar Čez noč pojavile nove skrbi. Ponudbe, ki jih je dobila so skoraj fantastične. Za nastopanje v revijah na ledu bi v enem letu zaslužila 600 tisoč DM (120 milijonov dinarjev), za nastop v filmu 100 tisoč DM (20 mili-janov dinarjev), za gramofonske plošče 25 tisoč DM (50 milijonov dinarjev), za nastop na modnih revijah kot manekenka 15 tisoč DM (30 milijonov dinarjev). Dan za dnem prihajajo nove ponudbe in Marika je skoraj že izgubila glavo od samih poslovnih pesem. Njene želje pa so precej drugačne. Rada bi postala arhitektka, rada bi se posvetila tudi svojemu privatnemu življenju. Številke, ki smo jih zgoraj zapisali pa so preveč mamljive in Marika bo svoj študij še odložila. Pravi pa tudi, da ljubezen pride na vrsto šele takrat ko bodo urejene njene finančne zadeve. Seveda, se še vedno ni odločila, ali bi poročila svojega partnerja v drsanju Baumlerja ali naj bi raje zajadrala v milijonarske vode tovarnjarja vžigalnikov Zahna. Popularna Marika je vse te svoje težave razložila novinarjem, si s tem naredila veliko reklamo in pričakovati je, da bodo ponudbe, ki jih bo prejela še bolj \Tabljive. Marika sama pravi, da je prišla do spoznanja, da se da tudi s športom zelo dobro zaslužiti. Marika Kilius PROSIM VAS, POMAGAJTE Ml Jože Zagorc t'aVdlljten za lahko glasbo DESET VPRAŠANJ KAJBOUŠ^SL^ELCU II. LIGE JOŽETU ZAGORCU Bratu Še nisem -zabil golaž Napadalec Olimpije Jože Zagorc je trenutno v vodstvu na seznamu strelcev II. zvezne lige v zahodni skupini. Dosegel je 15 golov in s tem dokazal velike realizatorske sposobnosti. Pravijo, da ■ pomfcni za » vsakega vratarja pravi strah in trepet. Povabili smo ga v naše uredništvo z željo, naj nam odgovori na deset vprašanj. Vaša osebna izkaznica? — Triindvajset let stat, doma iz Trbovelj, po poklicu ključavničar. se odločili za igro ; «apadu? ZafcN st« S ti nisem izmislil ktbveč trener But- Icov«* leta 1954 Vaš* ftlise] tik prc(, streloni „a nasprotna vrat*7 " streljati! Ali Vaav. je všeč; če aka- nete «atafia? " P® še kako! J« ie težje: strel od dale* al> od bUzu, " je bitj 2 vra. tarje^ z o{j v Kaj Vam bolj ugaja, strel 2 glavo ali nogo? — Seveda, z nogo! Katerega vratarja II. lige najbolj cenite? Brata, ,ki stoji, v vratih Istre! Vsem sem dal gole, samo njemu še ne! Vaš najljubšd gol? — Prejšnjo nedeljo, drugi zadetek proti Slavoniji, ki sem 'ga dosegel z na-bitkom na podplatu. Vaš recept za učinkovitost napadalca? Samo hitrost! Katerega napadalca najbolj cenite v nogometnem svetu? — Amarilda! Košarkarji Olimpije so nam poslali pismo s prošnjo, da ga preberemo in po možnosti tudi objavimo. Opomnili so nas,' da je to že drugo pismo njihovega prijatelja, tovariša Karbe iz Kuršincev. Vsebina pisma nas je močno presenetila in sklenili smo, da ga v celoti objavimo. TAKOLE PIŠE: Spet se obračam na vas, dragi tovariši! Verjemite, da sem bil zelo presenečen, ko sem dobil vaš odgovor in vašo pošiljko.. Tolikšnega razumevanja res nisem pričakoval. Še bolj sem spoznal klub, ki mi je tako pri srcu. Hvala za vaš trud! Imam pa spet nadlego. Za šport sem se začel zanimati okrog leta 1860, v času rimskih olimpijskih iger. Zanj me je navdušil precej starejši prijatelj in menda sva bila prva v kraju, ki sva imela nekaj pojma o športu. Ljudje so se nama smejali, ko sva po radiu poslušala prenos tekem in se aktivno ukvarjala s športom. Le kaj bosta imela od tega, so govorili okrog naju? Zanimal sem se za nogomet, atletiko, košarko in tudi za dviganje uteži. Ukvarjati se s športom v našem kraju je res hudo! Šola se kaj malo zanima za telesno kulturo. Ko sem že nekoliko spoznal pravila te ali one športne igre, sem začel z veliko muko zbirati učence, da bd igrali nogomet, če bi imel vsaj pomočnika npr. tovariša učitelja v šoli, potem bi bilo vse to drugače. Organiziral sem šolsko nogometno prvenstvo,. če mi tega ne verjamete, pa pridite , na šolo in povprašajte . učence. Vsi me poznajo in dobro vedo, kako sem se trudil. Učitelji tega ne vedo, ker smo to delali skrivaj, saj so bili prav oni sovražniki vsake športne dejavnosti. Zakaj mislite, da vam to pišem? Morda za to, da bi se hvalil? O, tega gotovo ne! V šolskem letu 1962—1963 sem zaključil osemletko z odličnim uspe- _____ hom. Vpisal sem se v gim- go^g^^K^rtnega'društva Vzrok: šport! Kako šport, boste vprašali? Pa poglejmo! Treniral sem kolikor sem mogel, ker hi rad» nekdaj nekaj bil. Bil sem ves nor in za trening sem izkoristi} vsako priložnost. Poleti nogomet na travniku, jeseni na paši atletika. Metal sem kopje in kroglo, v mraku pa sem tekel do 3000 m. Pozimi sem treniral košarko, a ne v dvorani, temveč na skednju. Delal in treniral sem brez strokovnega svetovalca, brez sodelavca, čeprav so mi doma odločno nasprotovali. Tako sem si, zaradi nepravilnega treninga razširil srce. Vse drugače bi bilo, če bi imeli v našern kraju klub. To so torej sadovi nerazvitih vasi. Toliko govorimo in propagiramo telesno kulturo na vasi, pa je vendar še vse to premalo. Doma so mi rekli: »Zdaj pa imaš, ta šport, saj ne boš mogel nikamor iti!« Toda jaz še vedno upam in iskal bom pomoč dokler je ne bom našel. Obrnil sem se do vaš, ker vem, da mi boste dobro svetovali. Prosim, če bi mi hoteli sestaviti umik treninga za nogomet, ker ne vem, koga naj vprašam za svet? Prosim vas, ne vrzite pisma v koš, temveč mi odgovorite in svetujte. Vaš prijatelj in navijač Karba Branko — Kur- šinei 33, p. Bučkovei Ko prebiramo te vrstice, se nam nehote vsiljuje misel, kako je vendar mogoče, da se sploh dogajajo takšne stvari? Človek ima občutek kot da so v Kuršincih razmere srednjega veka. Pri tej malce pretirani trditvi, pa prav gotovo drži, da telesna kultura (še zdaleč ni našla plodnih tal celo v naši, tako vsestransko razviti republiki. Tovarišu Karbi sporočamo, da bo košarkarski klub Olimpija posredoval njegove ugotovitve glede razširjenosti srca zdravniku — specialistu, ki bo pravilno svetoval. Glede nadaljnje popularizacije telesne kulture in športa v tem kraju, pa svetujemo tovarišu Karbi, in vsem njegovim simpatizerjem, da si prej ali slej organizirajo šolsko športno društvo in to ob pomoči Občinske zveze za telesno kulturo. Vemo namreč, da imajo šolska športna društva prav na tem področju Slovenije velike uspehe, zato smo prepričani, da bi tudi v tem kraju takšna športna organizacija lepo uspevala. Samo še nasvet: tako kot doslej, vztrajajte še naprej. AKCIJA »POLET V SOLE« TUDI VUZENICA SE JE VKLJUČILA V TEKMOVANJE Največje število naročnikov se je prijavilo iz Osnovne šole Vuzenica, člani novna šola Miklavž pri Ormožu (15), 10. Osnovna šola Griže pri Žalcu (13) itd. rezervirali ZA BRALCE V Poletu štev. 12. mi je v tej rubimi zbudil pozornost odgovor na vprašanje o izgovorjavi besede »judo«. Urednik navaja, da se jugo izgovarja tako, kot se piše in da je to beseda španskega izvora. O pravilnosti izgovorjave smo se pred leti elani »Olimpije« prepričali, ko smo vprašali pokojno gospo Skuškov©. Odgovorila nam je, da se beseda judo izgovarja džudo. Tako izgovarjajo to besedo tudi ostali narodi na vseh petih kontinentih. Judo je namreč specifičen japonski šport in se prav vsi izrazi v zvezi s tem športom izgovarjajo japonsko z »dž«. Tudi drugi poročevalci in ne samo vi napačno pišejo in izgovarjajo besedo judo. S spoštovanjem V. K. Jesenice Podobno pismo smo dobili tudi iz N. mesta. Bralec dr, Jurij Lindtner nas opozarja, da popolnoma grešimo, Če izgovarjamo judo kot judo in ne kot džudo. Prav tako nas opozarja na izvor te besede. Vsem, ki so prebrali naš odgovor v 12. štev. se opravičujemo. Beseda judo res nima nobene zveze s španščino in prosimo naše bralce, naj nam to našo »špansko« napako opro-ste. V »Slovenskem pravopisu 1962« je na strani 330 napisana beseda judo brez kakršnihkoli pojasnil — torej beseda se izgovarja tako kot je napisana. V slovenščini so se nekatere tuje besede, že tako udomačile, da jih pišemo in izgovarjamo tako, kakor to delamo v vsakdanji rabi. Tudi mi smo vprašali tekmovalce judoiste, ki so prišli v stik s pokojno Skuškovo in dobili podoben odgovor glede izgovorjave kakor ste ga navedli tudi vi v vašem pismu. Soglašamo z vašimi ugotovitvami. toda mimo pravopisa ne moremo iti in zato bomo še naprej izgovarjali judo kot judo. Tudi strokovne organizacije se tako imenujejo — n. pr. Judo zveza, Judo klub itd REZULTATI OLIMPIJSKIH IGER Sem zvest bralec Poleta in ker vidim, da v vaši rubriki vsakemu po vaših močeh odgovorite, se tokrat oglašam tudi jaz. Sem velik ljubitelj športa in vas zato prosim, če mi morda lahko vi pomagate in mi svetujete kje bi dobil brošuro ali knjigo, kjer bi bili zbrani vsi- rezultati z olimpijskih iger v Rimu. Zanima me tudi, če bo v kratkem izšla brošura o olimpijskih igrah v Innsbrucku. Upam, da moje prošnje ne boste zavrgli. Pozdrav Stanko Žunič Cven 74 p. Ljutomer Brošure v kateri tri bili zbrani vsi rezultati z olimpijskih iger v Rimu pri nas žal ni. O tem ali bo kdo pri nas v Jugoslaviji izdal knjigo ali brošuro o zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku pa ne vemo. NOGOMETAŠI V VOJAŠKI SUKNJI Zanima me usoda nekaterih nogometašev. Vem, da je Brezigar pri vojakih, ne vem pa koliko časa bo še služil kadrovski rok. Slišal sem tudi, da bo Markuševič začel igrati za barve Olimpije. Dalje me zanima kaj je z nogometašema Vavpetičem in Rojino. Hribar Janez. Lukovica Brezigar je začel s službo v JLA lani novembra, služil pa bo do oktobra t- 1. P Mar-kuševiču pri Olimpiji nič ne vedo Bivši igralec Vavpetič je sedaj registriran za nogometni klub Domžale. Tudi vodstvo Olimpijč se zanj še zanima, vendar kakor sam pravi ne more več igrati nogometa v tako zahtevni ligi kot je II. zvezna, ker se misli posvetiti poklicu. Nogometaš Rojina pa služi vojaški rok v Tolminu. nazajo DSNO. Na zdravniškem pregledu so ugotovili, da imam razširjeno srce. Yava$- Varen - Vok! Iz glavnega mesta Turčijes8 le oglasil znani atletski strokovnjak prof. Marjan Kolarič. Že lani, ko j® ®HSelv v Turčijo, nam je obljubi!, da se bo večkrat oglasil s svojega noveS- “kižbenega kraja. Svojo obljubo je izpolnil in danes smo prejeli ponovno pismo, ki ga bomo objavili v nadaljevanjih. Pa poglejmo kaj nam PlSe Priznani atletski strokovnjak - specialist za mete. Najprej prosim, da oprostite, ker se dolgo časa nisem oglasil. Nekaj časa se že spravljam k pisanju, toda vedno pride nekaj vmes. Najprej nekaj »privatnega«. Kmalu bo minilo leto dni, odkar sem se preselil v Turčijo. Počasi se vživi jam v tukajšnje navade. Moje delo ni lahko. Turčija je zelo konservativna zemlja s starimi, čvrstimi tradicijami, ki zavirajo napredek in civilizacijo. Šport je v tej deželi — razen nogometa in rokoborbe — čisto nekaj novega. V šolah gledajo na telesno kulturo kot na nepotrebno zlo. Najtežje je tu razvijati ženski šport. Razen Ankare, ki je precej civilizirana in deloma tudi Istambula, ne najdeš ženske športne aktivnosti. Na prvenstvu Turčije v atletiki nastopajo vsa dekleta, kai; jih premorejo klubi in to je komaj 15 do 20. v Ana-tuliji je ženska še vedno zapostavljena kot pred nekaj sto leti. Samo tega ne, da bi se žena pojavila na igrišču v telovadnem dresu, saj bi bila predmet najhujših zbadljivk! Torej, pogoji za lazvoj ženske atletike so res minimalni. Zanimalo vas bo verjetno, kako živim. Moto turškega življenja je: Trikrat y! To pomeni trikrat j (Turki imajo za črko j znak y). Torej, kaj pomeni ta 3-krat y? Prvič: YA V AS (izgovori javaš) od Turkov tudi Srbi. Za vsako drugo stvar ti odgovorijo z jok!? Okoli teh treh »pojmov« se vrti vsakodnevno življenje. V začetku mi je prav to žrlo živce, zdaj pa sem se tudi sam navzel tega »trojnega« pojma — Yok . . . Zanimalo vas bo, kako gre z znanjem turškega jezika. O, nekoliko že mlatim turški! še vedno pa sta moja glavna jezika nemščina in francoščina. V šoli poučujem v nemščini, v klubih pa francosko. Moj mlajši sin govori kar dobro turško, obiskuje pa nemško šolo. Otroci v nekaj mesecih skoraj povsem obvladajo ta jezik, jaz sam bom verjetno za to potreboval dve leti. Turška federacija žela, da bi ostal v Turčiji nekaj let. Odločil sem, da bom ostal še leto dni, torej skupaj dve leti. To mi bo kar dovolj, saj je moje delo zelo — »-»s— pa so naročili Polet na naslov svojih domov. Skupno je Osnovna šola Vuzenica prijavila 21 posameznih naročnikov in se tako vrinila na osmo mesto v skupni razvrstitvi. Ostala manjša naročila, ki smo jih prejeli, niso vplivala na vrstni red šol po številu naročnikov. Trenutni vrstni red je naslednji: 1. Osnovna šola »Franjo Goloh« Prevalje (117 naročnikov), 2, Osnovna šola Kojsko (100), 3. Osnovna šola Radomlje (62), 4. Osnovna- šola Dob pri Dofnžalah (56), 5. Osnovna šola »Martin Kotanja« Šentjernej (47), 6. Osnovna šola Semič (41), 7. Osnovna šola »Rado Iršič« Mislinje (29), 8. Osnovna šola Vuzenica (21), 9. Os- — p™ «« počasi, saj ne mudi. DrU»‘ j 2*REN (izgovori ja-ren) V,j m Ce kaj potrebuješ, te 1!?' iutrtPiavijo z izgovorom: pridaj S' , „— --------------- ....... . 1 iftu? (izgovori jok) — nega« pojma — Yavas, Varen, naporno, klima, zlasti poleti, p« _ , , ne. so se izposodi« Vok... je neznosna. SOla Vuzenica (21), 9. Os- Brez besed MiBiiflfl^^iiimiiiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiffl ............................ 5 s s i 3 £ * S Znani mariborski dirkač Ivan Lipovnijc sodi že vrsto let med največje oest-no-hiitrostne mojstre v Jugoslaviji. V letošnji sezoni obetajo drznemu Mariborčanu, še posebno velike uspehe, saj si je na mesto . prejšnje Puch-Tc-mosove specialke omislil znano italijansko specialko »Aeromaccd-250 ccm«. Stroj je izredno hiter, saj je možno z njim doseči tudi hitrost nad 200 kilometrov na uro. Ldpovniku povzroča trenutno največ skrbi mariborska milica, ki ima za takšne vrtogla- ve hitrosti kaj malo razumevanja. Prejšnjo nedeljo so vsi časopisi po zaslugi marljivih novinarjev obširno poročali o tekmi Famos : Istra in objavili rezultat 2:0 za Famos. Toda resnici na ljubo poved>ano, tokrat so bili poročevalci preveč »ekspedatdvni«, saj so zapustili nogometno igrišče dve ali tri minute pred kancem tekme, ko je Istra dosegla svoj častni gol. Zvedeli smo, da je bila zato v taboru Istre slaba volja ip razburjenje. povsem upravičeno, kajti gol je gol, pa čeprav ga nogometaš zabije v zadnji sekundi igre. Nogometni poročevalci pozor: vztrajajte na svojih mestih prav do kanca, kajti nogometna tekma traja 96 in ne 89 minut! Ali veste, da imamo v waterpolistih najhitrejše plavalce prostega sloga? 2e dve leti nazaj kar »mimogrede« dosegajo odlične rezultate na progi 100 metrov prosto- Med te so-ddjo: Nardelli 57.6, San-dič 58.1 in Korčulan De- polo 57.3! Pa še recite, da nima Jugoslavija najhd-trejše igralce v vraterpo-lu na svetu! Naš sodelavec in trener plavalcev »Ljubljane«, Mitja Prešern se čudi kako to, da se pojavljajo sestavki, ki nosijo naslov intervju s trenerjem »Ljubljane«? Tega je objavil zagrebški novinar Ša-rič, ne da bi o tem karkoli vedel Mitja Prešern. Enako trdi naš rekorder v hrbtnem plavanju Dani Vrbovšek, ki se tudi spra- šuje odkod takšna iznajdljivost« nekaterih športnih novinarjev, ki objavljajo razgovore z njim, ne dh bd on o tem spregovoril eno samo besedo?! Ko so tekači ljubljanske Enotnosti, brata Pavčič, Peternel in Reš prispeli v Torino, da bi se udeležili tradicionalnega planinskega smučarskega teka, so bili trdno prepričani, da tekme ne bo. Vse dni je v dolini močno deževalo, v višinah nad 800 metrov pa še huje sneži- lo. No, organizatorji so bili drugačnega mnenja in z veliko požrtvovalnostjo so nekoliko spremenili progo, jo speljali tudi na dva tisoč metrov višine in vse je hilo v najlepšem redu. Naši fantje so hili v svoji skupini uspešni, in osvojili prvo in drugo v skupni oceni pa šesto in deseto mesto. Menimo, da bi lahko marsikatero društvo, še posebno pri nas, posnemalo marljive funkcionarje iz Mandovi-ja, ki večkrat odpovedujejo tekme zaradi nekaj kapljic dežja ali megle* Hlllllllll!!ll!l!H!!ll!ffllllll|]!l]!ll!l!l!!il!!HI!l!ll!iI!ll!!)!l!!ll!l!lll!H!!l!!l!llW!IH!IHlHninil!Mni!ll!HIHH!H!!!Bllll!l!ll!Uilllllill!ll)i!IHlllllllWI! IIIIIIIIIIIIIIIIBIIMIIIMMIIIllllllllllllllllllllBllllll^ s vaisT ,; . f - ■ :V.-' S I . 4 V'. - . . AFRIKA - AMERIKA - AVSTRALIJA ■ EVROPA - AZIJA __-■___________Si. MOIINSKI T IZ UKRAJINE Ljubitelji dviganja Uteži po vsem svetu in seveda še posebej v Sovjetski zvezi so dobili novega junaka. Poročali smo že, da je Leonid Ža-botinski dosegel v olimpijskem triatlonu nov absolutni svetovni rekord s 560 kg, pri čemer je za 2.5 kg prehitel svojega rojaka Vlasova. Žabotinskega, tega 184 cm vi-sokega/in okoli 150 kg težkega kolosa iz Ukrajine, imenujejo »ukrajinski gigant«. Najbolj zanimivo pa je, da v civilni obleki nihče najbrž ne bi prepoznal najmočnejšega moža na svetu — predvsem zaradi njegovega »trebuščka«. Izučeni ključavničar iz Za-porožja je bil po mnenju strokovnjakov in dosedanjega rekorderja tisti, ki naj tii se kot prvi na svetu približal tudi pravljičnim 600 kg v troboju. Lani je bil na svetovnem prvenstvu sicer šele tretji, toda njegova pot je šla strmo navzgor. Poglejmo njegov razvoj od leta 1957 (tedaj je bil star 19 let): 1957 435 kg, 1958 460 kg, 1959 455 kg, 1960 465 kg, 1961 500 kg, 1962 512.5 kg, 1963 530 kg in 1964 560 kg. Razen svetovnega rekorda .^f!0 _Pyed zimskimi olim-v troboju je Žabotinski na JujsKu*11 igrami v Innsbruc-istem tekmovanju izboljšal ku. s® J® 1a knjižnem trgu tudi še rekorda v potegu s pojavilo zajetno delo znane-198.5 kg in sunku z 213 kg, S? športnega novinarja in medtem ko je rekordno vso- pisca Ericha Kamperja iz to kilogramov v troboju do- Graza z naslovom »Leksikon segel z naslednjimi utežmi: zimskih olimpijskih iger«. V Verjetno lahko trdimo, da veliki dvoboj z nedavnim rekordom Žabotinskega ni dokončno odločen v njegovo korist. Vlasov si je zadal za nalogo, da s 575 kg v Tokiu obrani svojo v Rimu osvojeno zlato medaljo. Seveda pa je sedaj vprašanje, če bo to zadostovalo proti žabotinske-mu, ki ima najbrž slične namere. V »klubu« dvigalcev, ki so doslej v olimpijskem triatlonu presegli 500 kg, so doslej naslednji atleti: 560 kg Žabotinski (SZ), 557.5 kg Vlasov (SZ), 537.5 kg Schemanskiy (ZDA), 532.9 kg Anderson (ZDA), 517.5 kg Henry (ZDA), 512.5 kg Bradford (ZDA), 510.3 kg Gubner (ZDA), 507.5 kg Medvedjev (SZ) 500 kg Selvetti (Argentina), Asham (ZDA), Andrejev (SZ), Poljakov (SZ) in Escer (Madžarska). MANUEL FANGIO 19 Žabotinski: 600 kg? Vse o zimskih olimpijskih igrah 180 - 167.5 — 212.5 kg. Zanimivo, da se je šele lani na dolgoletnem marsikdaj res trudapolnem delu je avtor- svetovnem prvenstvu prvič Ju uspelo zbrati doslej naj-pojavil v mednarodni areni, popolnejšo dokumentacijo razen tega pa mu doslej v ne- zimskih olimpijskih iger, saj posrednih srečanjih še ni uspelo premagati Vlasova, je imel na voljo tudi vse uradne dokumente mednarod- nega olimpijskega komiteja. Delo vsebuje kronološki pregled vseh dosedanjih devetih zimskih olimpijskih iger, potem pregled po posameznih panogah, seznam vseh nosilcev medalj in sploh vseh udeležencev iger z njihovimi uvrstitvami ter vrsto drugih zanimivih primerjav. Knjiga je istočasno v 4 jezikih: nemščini, francoščini, angleščini in švedščini ter opremljena z mnogimi fotografijami, ki so verna slika razvoja olimpijskega dogajanja na snegu in ledu vse od leta 1924. Da bi bilo delo čim popolnejše, bo v nekaj mesecih izšel tudi dodatek, ki bo v celoti vključil tudi igre v Innsbrucku. Da pokažemo praktično vrednost leksikona, bomo ugotovili samo nekaj podatkov, ki se nanašajo na Jugoslovane. Podatki veljajo brez iger v Innsbrucku. Jugoslavija se je od 8 iger udeležila šest:h in sicer s sknnnb 51 tekmovalci in 6 tekmovalkami. Jugoslovani so doslej na igrah sodelovali le v smučarskih panogah, prvič v Innsbrucku tudi v hokeju in sploh nikoli še v ostalih panogah. Trikrat je bil olimpijec samo Polda, po dvakrat pa Birkova, Čop, Klančnik, Mulej, M. Kordež, Smolej in z Innsbruckom še C. Pavčič. Najboljše uvrstitve Jugoslovanov: 10. Smolej 50 km 1936, 13. Štefe smuk 1952, 14. Knific 50 km 1948, 14. Birkova 10 km 1952, 15. Praček alpska kombinacija 1936, 15. Smolej 50 km 1948 itd. O velikem poslu, ki je bil s tem doslej edinstvenim delom, govori tudi obširen seznam uporabljenih virov, kjer žal manjkajo jugoslovanski. Knjigo, ki so jo akreditirani novinarji dobili v Innsbrucku v darilo, je mogoče nabaviti kot ostalo inozemsko literaturo preko stalnih uvoznikov in sicer pri založbi Union v Stuttgartu. IMEVARMO ŽIVLJENJE PRI 300 kmt Ubogi As čari pa ni imel sreče komaj malo pozneje. Ni L niti na dirki, pač pa na čisto navadni vožnji za tren:n> Monzi. Za krmilom Castelottijevega avtomobila se Je smr ponesrečil. Izgubil sem zopet enega dobrega prijatelja in od nega dirkača, ki sem ga občudoval in se ga tudi bal dirkah. Kar verjeti nisem mogel, da se je mogla njemu do diti taka nesreča in to niti ne na dirki. Naslednjo dirko, na nesrečnem Nuburgringu, sem posv< njegovemu spominu. Z Mossom sva vodila ogorčeno borbo začetka do konca in na cilju sem bil za desetinko sektir boljši. V Belgiji sem zopet zmagal in v točkovanju za sveto prvenstvo sem bil krepko v vodstvu z 19 točkami pred T tingnantom z 10. Sedaj pa je na vrsti dirka, ki je ne b nikoli pozabil in ki je tudi prišla v zgodovino avtomobi le kot doslej najstrašnejša katastrofa. 11. junij 1955 — 24 ur Le Mansa. Mercedes je prijavil za to dirko res več kot močno ek p eno vozilo, sva izmenoma krmarila Moss in jaz, drugd"Levr s Fitchem in tretje Kling s Simonom. Vse je bilo normal do tragičnega 3G. kroga. Cc mi spomin nekaterih podrobno ne pove več dovolj jasno, potem so tu še nekoliko porumen časopisi, ki natančno opisujejo strašne dogodke, ki sem videl iz neposredne bližine. Takole je bilo. V bližini glavne tribune sem kakih dp 100 m pred seboj videl Jaguarja Mika Hawthorna, ki je te vodil, za njim Macklin na Austinu, potem Levegh, ki je pr. tedaj pospeševal hitrost svojega Mercedesa. Na desni so b boksi, kamor se je nepričakovano usmeril Hawthorn. S sv jim manevrom je presenetil oba dirkača za seboj. Macklin . ostro zavrl, toda prav toliko spremenil smer, da je zaprl pc Leveghu, ki je bil v polni hitrosti. Mislim, da se za življenje lahko zahvalim samo Leveght ki je dvignil roko, da bi mi nakazal, da se namerava ogniti a zilu pred seboj z obračanjem v levo. V7 trenutku sem zav z vso silo. Ne smete pozabiti, da se je to dogajalo pri hitro približno 250 km na uro. Medtem se je Levegh trudil, da bi leve strani obšel Mackilna, toda manever mu žal ni usp. Zadel jo v Angleževo vozilo, ki ga je odbilo v zrak. Trenutek za tem je bilo Leveghovo vozilo v plamenu in pred seboj sem videl en sam ogenj in dim kakor, da bi vrgel napalm bombo. Moja hitrost je bila sicer nekoliko zmanjšana, vendar še vedno najbrž ne mnogo pod 200 km na uro. Do ognja pred seboj pa sem imel le še približno 50 m. Nič nisem mogel storiti drugega kot upati, da se bom srečno prebil skozi ognjeno zaveso, kjer ni bilo kaj videti. Zagledal sem pred seboj Macklinov Austin in uspelo mi ga je prehiteti po desni, tedaj pa sem se že znašel neposredo ob Havvthornovem Jaguarju. Še danes mi je uganka kako sem se zmuznil mimo njega. Vsekakor sem ga rahlo podrsal, ker sem na svojem vozilu po dirki odkril zeleno barvo Jaguarja. Pred menoj je bila prosta pot, najtežji trenutki moje dirkaške kariere so bili mimo. Pogled v zrcalo pa mi je misli takoj zopet vrnil k strašni tragediji. Ko sem opravil en krog, sem ustavil in snel očala in rokavice. Ne vem, če sem se že kdaj tako oddahnil. Dirke je bilo za nas, Mercedesove vozače, kmalu konec, ker se je- vodstvo naše ekipe odločilo, da vsi prenehamo s tekmovanjem. Sele ko sem prišel k boksom sem zvedel za vso strahoto tragedije — 85 mrtvih in zelo veliko število ranjenih, med katerimi mnogo težko. Še enkrat pa se moram spomniti dvignjene roke nesrečnega Levegha, ki mi je nedvomno rešila življenje. Po veliki nesreči v Le Mansu se je razvila v časopisju in v javnosti nasploh velika razprava za in proti avtomobilskim dirkam. Lahko si mislite kako smo se počutili na dirki za Veliko nagrado Nizozemske, ki je bila na sporedu osem dni po katastrofi, fviossov in moj Marcedes sta bila kmalu v izredno ugodnem položaju, tako da se nama ni bilo Ueba več bati nasprotnikov, ampak sva kar med seboj reševala in rešila vprašaje prvaka. Prav za malenkost sem bil hitrejši, tako da sem po tej dirki vodil v točkovanju za svetovno prvenstvo s 27 točkami pred Mossom, ki jih je imel šele 13. Na kratko * Na kratko - Na kratko • Na kratko - Na kratko .. - i » ■ Uvve Seeler stalni član nemške nogometne reprezentance l\i6com viste klub je FC Salvador Barra iz Španije, ki ima za pokrovitelja nikogar drugega kot znanega slikarja Salvadorja Dalija. Vsi igralci nosijo navzgor zavihane tanke brke »a la Dali« in slikar jim je kot premije obljubil vrsto svojih skic, ki so na umetniškem trgu zelo dobra roba. Pravijo, da bodo lahko s tako prisluženim denarjem gradili celo novo igrišče. e Olimpijski zmagovalec v teku na 5000 m v Rimu. Novozelandec Murray Halberg je dosegel nov državni rekord na 10.000 m z 28:36,3, kar je četrti najboljši rezultat vseh časov na tej progi. V istem teku je Halberg dosegel tudi nov ^rekord na 6 milj z rezultatom 27:32,0. • Sixten Jerberg ima doma poseben muzej. To je njegova soba, ki jo tapecira izključno s startnimi številkami svojih najuspešnejših tekmovanj. Zadnja številka, ki jo je pritrdil na steno je bila »41«, ki mu je na igrah v Innsbrucku prinesla zlato medaljo na 50 km. • švedski strokovnjaki preizkušajo nekakšno ogrevanje travnatih igrišč. S tem hočejo doseči podaljšanje sezone, ker bi bila igrišča prej brez snega in ledu. Ukvarjajo pa se tudi s kombiniranim sistemom cevi pod površino, ki bi omogočal pozimi umetno ledeno ploskev, spomladi pa po potrebi gretje s toplim zrakom za odstranjevanje ledu in snega. Sovjetski plavalce Georgi} Prokopenko je dosegel nov svetovni rekord na 100 ni prsno z 1:07,4, kar je za desetinko sekunde boljše od svetovnega rekorda Amerikanca Jastremskega In za 1,6 sekunde od evropskega rekorda Henningreja (NDR). Sovjetski dvigalec uteži Aleksander Kurinov je izboljšal v Kazanu svoj rekord v olimpijskem triatlonu v srednji kategoriji s 440 na 442.5 kg. • Znani ameriški alpski smučar Bud VVerner je sporočil, da se poslavlja od tekmovalnega smučanja. \Verner sicer ni osvojil za ZDA nobenih medalj, bil pa je praktično prvi ameriški smučar, ki se je enakovredno spoprijel z Evropejci. Dvakratni olimpijski zmagovalec v teku na 800 m, Mel Whit-field, je pozval ameriške olimpijce, ki niso bele polti, da po potrebi bojkotirajo igre v Tokiu, če se odnos do drugih ras s strani belcev v ZDA ne bi spr-emenil. • Končni vrstni red profesionalnega svetovnega hokejskega prvenstva — National Hockey League: Montreal 85, Chicago 84, Toronto 78, Detroit 71, New York 45 in Boston 42. • Že četrtič je osvojil TTT Riga evropski košarkarski pokal za ženske potem ko so v prvem finalnem srečanju v Pragi premagali Spartak s 63:58, a potem izgubili povratno srečanje na domačem terenu s 40:43. • Nogometaši argentinskega prvaka Independiente se 6 tekem zapored niso pustili fotografirati pred tekmo in šest tekem zmagali. Pred tekmo s Santosom so zopet hoteli napraviti isto. Tedaj pa je 300 fotografov stopilo v stavko: posedli so po sredini igrišča in se niso hoteli umakniti. Policija ni hotela posredovati in predstava je trajala toliko časa, da so nogometaši popustili. 11 šopkov vijolic na Centralnem stadionu Slovenska ligaša sta se razšla z neodločenim rezultatom 1:1 - Igra je bila borbena in napeta od prve do devetdesete minute - Gol za Maribor je dosegel Pirc, za Olimpijo pa Zagorc - Na tribunah je bilo blizu 20.000 gledalcev Borbenost, ne pa kvaliteta Tisti, ki so pričakovali, da bo današnje srečanje med Mariborom in Olimpijo prikaz kvalitete slovenskega nogometa, so se krepko zmotili. To je bilo namreč, kot temu pravimo, tipično prvenstveno srečanje, kjer je šlo za gole in točke, ne pa za lepoto nogometne igre. Današnje srečanje je bilo zelo borbeno iri igralci obeh moštev so se trudili od prve do zadnje minute do poslednjih moči. Igra ni bila groba, pač pa zelo ostra. Videli smo le dva gola, vsakega na eni strani, in to je pravzaprav vse, kar nam je dalo današnje derby srečanje slovenskih ligašev. V današnji prvenstveni tekmi med Mariborom in Olimpijo bi težko iskali kakšen poseben sistem, saj je bilo že od začetka videti, da igralci enega in drugega moštva nočejo prav nič tvegati in da igrajo zelo pazljivo. Vsak je pazil na svojega so-. igralca in mu ni pustil prav '•nobenega prostora za kakršnokoli »manipuliranje« z žogo. V tem strogem pokrivanju ' ali igri mož na moža, so prednjačili Mariborčani, ki so budno pazili na vse igralce Olimpije in z ostrimi starti skušali onemogočiti tehnično in kombinatorno igro ljubljanske enajsterice — in v tem so tudi popolnoma uspeli! Igralci Olimpije so se namreč zastonj trudili, da bi kaj opravili s podajami ali preigravanjem in tako je igra postala že v prvem polčasu precej monotona. Videti je namreč bilo, da kombinacij in lepih strelov ter obramb obeh vratarjev ne bomo gledali. Ce najprej ocenimo prvi del tega pomembnega nogometnega srečanja, potem moramo dati prednost mariborski enajsterici, ki je s hitro in ostro igro v tolikšni meri zmedla nogometaše Olimpije, da smo imeli občutek, da Ljubljančani enostavno ne vedo, kaj bi počeli. Z nekaj dolgimi žogami so sicer skušali organizirati nekaj napadov, vendar je bilo vse to popolnoma brez uspeha. Nikakor jim ni uspelo, da bi organizirali igro preko obeh odličnih kril Corna in Frančeškina, in seveda je bil ves trud, da bi dosegli kaj pomembnega, zaman. Mariborski napadalci so bili v tem obdobju uspešnejši, saj so s svojo fizično premočjo večkrat ustvarili nevarne situacije pred vrati Olimpije, še posebno, ker obramba Olimpije v začetku ni bila ravno najbolje razpoložena. V enem takih napadov je Pirc dosegel tudi prvi gol, ker mu obramba Olimpije zaradi njegove hitrosti in svoje počasnosti enostavno ni bila kos. Mariborčani so se že vnaprej bali najboljšega strelca v II. zvezni ligi Zagorca in mu posvetili v svoji taktiki kar največ pozornosti. Njemu nasproti so postavili najboljšega igralca vijoličastih Bolfeka. Pa vendar, Zagorc je pred zaključkom polčasa uspel uiti svojemu spremljevalcu, dobro je razumel Mla- denovieevo podajo in s silovitim strelom, ki je bil zelo točno odmerjen, je izenačil na 1:1. Posamezniki so v obeh enajstericah kaj različno o-pravili * svoje naloge. V mariborski enajsterica sta izstopala nogometaša s številkama 5 in 7, se pravi Bolfek in Markovič. Bolfek je bil steber obrambe in je neusmiljeno v kali zatiral in razdiral napade Olimpije, medtem ko je Markovič s svojimi hitrimi pobegi in spretnim preigranjem večkrat vnesel zmedo v obrambo Olimpije. Koristen je bil tudi Amejčič, vendar je njegova moška .igra nekajkrat prešla v grobost, kar je bilo opaziti tudi pri Cehu. V enajsterici Olimpije bi se teže odločili za igralce, ki so bili boljši od ostalih. Priznanje gre seveda Zagorcu za doseženi gol, vendar se je treba po našem mnenju odločiti za najboljšega igralca v črnobelem dresu v današnjem srečanju, med Kapid-zičem in Comom. Kapidžlč je pošiljal napadalcem uporabne žoge, še mnogo bolj koristen pa je bil v obrambi, kjer je vedno prišel v pravem trenutku in pomagal tudi takrat, ko je ožja obramba zatajila. Seveda je imel najtežjo nalogo branilec Jovičevič, ki je imel nasproti sebe najboljšega mariborskega napadalca Markoviča, vendar se mu je posebno v drugem polčasu posrečilo, da je v glavnem preprečil vse njegove premetene namere. Vodstvo Olimpije je v drugem polčasu poslalo v igro Hudinskega namesto Frančeškina: ki pa je begal sem in tja brez pravega si- stema in načrta in menda ni vedel, kaj sploh hoče na igrišču. Štirikrat je sicer z lepimi podajami pokazal, da ve, kaj je nogomet, toda to je za tako srečanje in v borbi za točke mnogo premalo. Sodnik Skorič iz Beograda je v tej težki tekmi dokazal, da tudi take naloge za sodnika niso pretežke in da sodnik z dobrim sojenjem lahko krepko vpliva na potek nogometne igre. Skorič je točno ločil, kaj je grobost in kaj je moška igra, tako da se to srečanje kljub ostrim startom, kljub zelo pogostemu pošiljanju žoge v aut, ni izrodilo v športni dogodek, s katerim javnost ne bi bila zadovoljna. Rezultat srečanja medobe-ma slovenskima ligašema in delitev ročk je po vsem tem, kar smo videli danes na stadionu v Ljubljani, povsem pravičen. Vlado Žlajpah - II. ZVEZNA LIGA - ZAHOD 1. Zagreb (1) 21 13 6 2 39:16 32 2. Borac (3) 21 12 3 6 39:33 27 3. Maribor (2) 21 10 6 5 41:18 26 4. Olimpija (4) 21 10 5 6 38:17 25 5. Čelik (5) 31 8 7 6 26:25 23 6. Sloboda (7) 21 8 6 7 37:36 22 7. Lokomotiva (8) 21 7 7 7* 26:31 21 8. Slavonija (11) 21 7 6 8 34:32 20 9. Varteks (6) 21 7 6 .8 30:32 20 10. BSK (10) 21 6 7 8 24:25 19 11. Šibenik (12) 21 5 9 7 23:29 19 12. Bosna (14) 21 5 9 7 18:30 19 13. Borovo (9) 21 7 4 10 30:33 18 14. Famos (13) 21 6 6 9 27:39 18 15. Istra 05) 21 6 4 11 21:34 16 16. Sparta (16) 21 3 5 13 22:45 11 IZJAVE PO TEKMI Videti je bilo, da so bili igralci in funkcionarji obeh moštev po tekmi kar zadovoljni z neodločenim rezultatom in z delitvijo točk. Trener Maribora šimunič, ki je na to tekmo vestno pripravljal svoje varovance, je z nasmeškom dejal: — V Ljubljano smo prišli po točko in dobili smo jo! Rezultat je povsem realen, seveda pa to ni bila lepa nogometna tekma. Tako je pač vedno, kadar so na sporedu pomembna srečanja ali pa celo derbyji. Tudi v taboru Olimpije ni bilo nobenih razočaranj, le Zagorc je bil nekoliko nerazpoložen, ker v drugem polčasu ni izkoristil dokaj ugodne priložnosti, da bi dosegel gol. Tehnični direktor Olimpije Brane Elsner je po zaključku srečanja takole dejal: — Rezultat je realen in ustreza tistemu, kar smo videli v vseh 9(1 minutah igre na Centralnem stadionu v Ljubljani. Olimpija: Maribor 1:1 (1:1) OLIMPIJA: Žabjek, More, Jovičevič, Kapidjič, Kuie-novie, Kokot, Frančeškin (Rudinski), Mladenovič, Zagore, Nikolič, Corn. MARIBOR: Vabič, Jovanovič, Grubišič, Sizgoreo, Bolfek, Ceh, Markovič, Prosen, Amejčič, Pirc, Rajačič. STRELCA: Pirc v 26. minuti za Maribor in Zagorc v 41. min. za Olimpijo. GLEDALCEV: 20.060. # SODNIK: Skorič iz Beograda ter stranska Petrovič in Božič iz Beograda. , V naslednjem kolu bodo igrali Varteks : Borac Borovo — Bosna Sparta : Istra Zagreb : Čelik Famos : Šibenik Šloboda : Lokomotiva BSK : Olimpija Maribor : Slavonija II. ZVEZNA LIGA — VZHOD 1. Sutjeska 21 13 3 5 35:24 29 2. Trepča 21 11 5 5 41:30 27 3. Radnički B 21 9 8 4 39:24' 26 4. Bor 21 11 4 6 32:23 26 5. Proleter 21 9 6 6 46:30 24 6. Pobeda 21 8 6 7 37:30 22 7. Borac 21 7 8 6 23:19 22 8. Bududnost 21 8 5 8 32:25 21 9. Bačka 21 8 5 8 24:28 21 10. Priština 21 9 2 10 23:25 20 11. Jedinstvo 21 7 5 9 30:20 19 12. željezničar 21 7 5 9 30:29 19 13. Spartak 12 8 2 11 24:32 18 14. Srem 21 6 6 9 23:31 18 15. Subotica 21 6 2 13 20:38 14 16. Radnički 21 2 6 13 21:40 10 Ud 1. do 00. minute 1. min. Začetni udarec so imeli Mariborčani. Kmalu za tem je Com prodrl po krilu, vendar je bila akcija ustavljena zaradi offsida. 2. min. Žabjek je moral prvič posredovati. Markovič je namreč podal žogo Arnejči-ču, vendar je bil vratar Olimpije na mestu, še v isti minuti je moral posredovati Vabič, potem ko je Mladenovič podal uporabno žogo z levega krila. K rekordu na Centralnem prispevali tudi navijači iz stadionu v Ljubljani so Maribora. 4. min. Olimpija je dosegla prva dva kota, vendar jih ni izkoristila. 8. min. Prvi kot za Maribor je streljal Markovič. Bila je nevarna situacija pred vrati Olimpije, vendar je napadalec Maribora napravil prekršek in sodnik je akcijo zaustavil. 9. min. Lepa priložnost za Olimpijo. Frančeškin je dobil žogo na krilu, ukanil branilca in nasproti mu je pri šel vratar Vabič. Frančeškin je preigral tudi njega in streljal pred vrata, vendar je branilec Maribora v zadnjem trenutku posredoval. 12. min. Kot za Maribor. Streljal ga je Markovič. Prosen je žogo podal nazaj na krilo Markoviču, ki je streljal mimo Žabjeka, vendar tudi mimo vrat. 17. min. Kulenovič je odbil žogo v kot, streljal ga je Markovič, vendar tudi ta akcija ni prinesla uspeha. 18. min. Nevarni Markovič poskuša prodreti po desnem krilu, vendar je bil Jovičevič na mestu in ga' je zaustavil ter mu vzel žogo. 19. min. Lepa priložnost za Mariborčane. Toda Pirc je streljal mimo vrat. 20. min. Približno 25 m od vrat je obramba Olimpije napravila prekršek nad igralcem Maribora. Streljal je Markovič, vendar je Kapidjič žogo odbil. V tem delu je bila spet na vrsti pobuda Maribora. 24. min. Prekršek Kapidji-ča nad Markovičem. 26. min. Lepa akcija Olimpije, ki pa ni prinesla uspeha. V protinapadu je Arnej-čič lepo podal žogo Pircu, ki je dosegel prvi gol na današnjem srečanju. Lahko rečemo, da obramba Olimpije ni najbolje posredovala. 29. min. Obrambni igralec Olimpije je igral z roko pri- bližno 18 m od vrat. Streljana žoga se je odbila spet nazaj do Arnejčiča, ki jo je podal Prosenu, vendar je bil Žabjek na mestu. Sodnik pa je dosodil tudi offside. 3. min. Prekršek v korist Olimpije je streljal Kapidjič, ki je podal Frančeškinu, ta pa je streljal čez vrata. 34. min. Markovič je prodrl po desnem krilu. Jovičevič ga je zaustavil, mu vzel žogo, potem pa jo je neprevidno poslal v out. 37. min. Corn, ki je bil danes med najboljšimi igralci Olimpije, je lepo prodrl po levem krilu, vendar se je prepozno odločil za strel pred vrata in Vabič je lahko posredoval. 41. min. Mladenovič je lepo podal Zagorcu, ta je ostro streljal in Vabič je ostal nemočen, ker je bil predaleč od vrat. S tem je Olimpija izenačila, obenem pa je bil dosežen končni rezultat 1:1. 43. min. Iz igre je izstopil Frančeških, zamenjal pa ga je Rudinski. 44. min. Arnejčič je prodrl po desnem krilu, podal žogo na sredino, Pirc pa je streljal mirho vrat. 45. min. Odlična akcija Olimpije. More je podal žogo Mladenoviču, ta pa Rudin-skemu, ki pa je bil v offsidu. 46. min. Olimpija je imela začetni udarec. Obrambni igralci domačih so takoj za tem napravili prekršek v bližini levega kota, vendar je bil Žabjek na mestu. 49. min. Bolfek je prodrl čez polovico igrišča, podal Arnejčiču, ki je streljal mimo vrat. 51. min. Kapadjič je igral z roko 25 m od vrat Olimpije. Priložnost pa je ostala neizkoriščena. Corn je prodrl po sredini, vendar je napravil Prosen prekršek nad njim. Takoj za tem pa je imel Za- gorc priložnost, ki pa je ni izkorstil. 53. min. Kapidjič je podal žogo pred vrata Zagorcu, ki pa je iz 11 metrov streljal mimo. 57. min. Rudinski je z glavo usmeril žogo čez obrambo do Zagorca, ki pa je bil žal v offsidu. 59. min. Pobuda Olimpije, Maribor pa se brani. 63. min. Tudi Maribor nevarno napada. Markovič jo prodrl po krilu in streljal, Žabjek pa je z lepo parado ubranil. 64. min. Rudinski je streljal kot z leve strani. Žogo je dobil Mladenovič in dvakrat poskušal ukaniti mariborsko obrambo, vendar je bila le-ta vedno na mestu. 67. min. Kot za Maribor, vendar je bil Žabjek na mestu. To je bilo spet obdobje, ko so igralci Maribora dobili skoro vsako žogo. 70. min. Odličen napad Maribora po desnem krilu. Markovič je lepo podal pred vrata, More pa je v zadnjem trenutku rešil situacijo in lepa priložnost je ostala neizkoriščena. . 74. min. Kot za Maribor je ostal neizkoriščen. 77. min. Nikolič je izsilil kot, streljal ga je More. 79. min. Poškodovan je bil napadalec Maribora Rajačič in po minuti prekinitve so nadaljevali z igro. 85. min. Kot za Maribor, streljal ga je Markovič. Mladenovič je lepo podal Zagorcu, ta pa je lahko dosegel le kot. Streljal ga je More, vendar so iz tega uprizorili Mariborčani protinapad. Rajačič pa se je predaleč od vrat odločil za strel. 90. min. Prekršek v korist Olimpije. More je lepo podal pred vrata Maribora, vendar je obramba gostov žogo odbila do Jovičeviča, ta pa je streljal daleč čez vrata. nHimai m ■M.m NAŠ STALNI SODELAVEC KAREL® POROČA O TELESNI KILTI RI V ŽALCI , ^ ^ ---------------------------- ! i * S i 1 im i :*£««*»■-i a «.93 a'i a- RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINI ŽALEC TOV, TONETOM OŠLAKOM Vse priznanje amaterskim delavcem Obiskali smo predsednika Občinske skupščine Žalec tov. Toneta Delaka in v kratkem razgovoru nam je povedal nekaj misli o problemih telesne kulture v občini. Na vprašanje, kakšno mesto In vlogo ima telesna kultura v občinskem statutu, nam je tov. Delak odgovoril: — V osmih posebnih , členih je omenjena družbena vrednost telesne kulture, njena vloga v okviru krajevnih skupnosti in gospodarskih organizacij. Občinska skupščina je sprejela v statut vse predloge, ki so jih posredovala društva in ObZTK. Kako občinska skupščina podpira in skrbi za razvoj telesne kulture? — Problemi telesne kulture so bili vselej predmet žive razprave in obravnave, na* Občinskem odboru SZDL in na zasedanju Občinske skupšči- * ne. Čeprav nimamo več ssaBian s aaaaaiaaaflii samostojnega Sveta za telesno vzgojo obravnavamo problematiko telesne kulture na Občinski skupščini vsako leto. V skladu z rastjo narodnega dohodka, daje občina jz svojega proračuna tudi ustrezna sredstva v samostojen sklad za telesno kulturo, ki je namenjen predvsem za investicije^ na tem področju in še posebej sredstva ObZTK za funkcionalne potreba osnovnih organizacij. Močno podporo pa nudijo društvom na terenu tudi gospodarske organizacije v komuni. Komisija za štipendije pri naši skupščini štipendira večje število študentov na šolah za telesno kulturo in upam, da bomo v kratkem rešili problem strokovnih kadrov v šolah. Obstaja še odprto vprašanje vzdrževanja športnih objektov, ki so precejšnje breme za osnovne organizacije. Resno razmišljamo o tem, da bi .vzdrževanje šport- nih objektov prevzela Občinska skupščina v okvir svojih proračunskih sredstev, vendar za z-daj še ni pogojev. Kakšne so perspektive razvoja gradenj in športnih objektov v komuni? 2e letos bo vloženih okrog 16 milijonov za ureditev okolja sanitarij, garderobe,, bifeja in stanovanje hišniki pri plavalnem bazenu v Vranskem. Tudi v' Preboldu, bomo skupaj z gospodarskimi organijacijami ure-dih okolico plavalnega bazena, prepotrebne filtre in pristopili k izdelavi načrtov za gradnjo športnega stadiona. Za to smo namenili šest milijonov dinarjev. Gradnja športnega parka v Žalcu je dolgoročnejša investicija, morda deset ali celo več let. Letos bomo v okviru tega parka uredili travnato igrišče za nogomet, naravno tribuno z nasipom in asfaltnimi igrišči za košarko ter odbojkp. Že prihodnje leto bomo za rekreacijo uredili kompleks ob Savinji blizu Žalca na poti v Griže, kjer imamo že asfaltno cesto z ureditvijo struge kot pretočni plavalni bazen (olimpijskih izmer), gradnjo garderob, sanitarij, bifeja, nekaj igrišč in parkirnega prostora. Prostor je idealen. Voda . v pretočnem bazenu bo topla in čista ter sem prepričan, da bo ta objekt velikega pomena za rekreacijo naših občanov pa tudi Celjanov. V Polzeli bomo nadaljevali z gradnjo športnega stadiona. Lepe načrte imamo tudi za Šempeter kjer naj bi z gradnjo motela v bližini znamenitih rimskih izkopahin pričeli graditi tudi plavaiši bazen in nogometno igrišče. In za zaključek še vaša osebna želja? — Ob zaključku bi želel povedati, da smo zelo zadovoljeni z delom Ob ZTK Žalec. Ta zveza se je v iziaiasBtivaicaavBc.s«*«*:! kratkem času dobro uveljavila, razvila bogate oblike dela, povezala v enotni organ vse sorodne dejavnosti in lahko vsem l-a«av*»aaaaaaaaaaaa