0» šolstvu v primorskih deželah. Poslanec dr. Ribaf je imel v poslanski zborniei obširen govor, v katerem je govoril tudi o šolstvu. Poglavje o šolstvu se glasi: Sedaj bi rad — ker mi je odmerjeno le malo časa — na kratko dokazal po nekih podatkih, kako se za nas v Primorski skrbi, kar se tiče šolstva. Tukaj sem si sestavil nekoliko podatkov, da tudi pritožbe Italijanov, češ, da so glede šolstva zauemarjeni, spravim na pravo mero. Pri naslovu visoke šole ni postavljen za Slovence niti en vinar, za Italijane pavšal 24.830 E. E temu prihajajo še plače onih italijanskih profesorjev, ki so imenovani za inomoško vseučilišče. Srednje šole: Za vse Slovenee je postavljeno 427.000 E, za Italijane, ki jih je polovico manje, nego Slovencev — to se nanaša na vse Slovence, ne le na one v Primorski — 293.462 E. Za slovensko realko ni splob. postavljen niti vinar, ker slovenske realke ni — in tudi ni nobene čisto slovenske gimnazije marveč le nemško-slovenske, kakor je to že omenil kolega Boblek — pač pa je postavljena podpora 5000 E za slovensko realko v Idriji, dočim je postavljeno za Italijane 61.986 E. Za podporo učiteljskim kandidatom ni za Slovence vseh dežel postavljen niti vinar, dočim je postavljeno za Italijane 6000 E. Za obrtne šole je za eno obrtno šolo v Ljubljani postavljen zneseb 114.363 E, za Italijane 454.860 E. Za trgovske šole, navtične šole itd. za Slovence niti vinarja, za Italijane 250.967 E. Gospoda mojal Ne da bi jaz tega ne privoščil Italijanom. Narobe! Jaz hočem celo priznati, da bi se za njih moglo in tudi morale več storiti, toda ako se nam zlasti na Primorskem često predbaeiva, da nam vlada daje prednost, pa dokazujejo te številke, da temu ni tako. * Na Primorskem je stvar še mnogo hujša in tu pridodajem še one zneske, ki se izdajajo za nemške šole, dasi je na vsem Primorskem le 19.000 Neracev, in sicer v Trstu 8880, večinoma uradniki in nekoliko trgovcev, v Gorici 3000 in v Istri, namreč v Pulju in Opatiji, 7000. Za srednje šolstvo, in sicer za gimnazije, 86 na Primorskem ne izdaje za Slovence niti vinar, za Italijane 69.836 E, za Nemce kron 318.000. (Čujte! Cujte!) Za realke se ne izdaja za Slovence niti vinarja in za Italijane tudi nič — v tem pogledu smo enakopravni (veselost in medklici) — za Nemce 252.000 E. (Čujte! Cujte!) Glede obrtnib in trgovinskih šol sem že prej omenjal, da ne dobivamo na Primorskem niti vinarja, dočim dobivajo Italijani skupaj za obrtno in trgovsko šolstvo približno kron 500.000. Za ljudsko šolstvo ne dobivamo mi Slovenci seveda nič, Italijani tudi nič, ker ti imajo zadosti občin v svojih rokah, imajo deželni šolski svet itd., ki 8krbi zanje. Zato pa se izdaja za nemške ljudske šole na Primorskem, kjer Nemcev ni, 338.000 E. (Čujte! Čujte! — Medklici.) Eer že gospoda to žele, omenim takoj tudi razmere v Trstu. V Trstu obstojata prvič dve nemški državni ljudski šoli, ena na Lipskem trgu, druga v ulici Fontana. Potem je dekliška ljudska in meščanska šola na Lipakem trgu, nadalje državna Ijudska šola v Pulju. Bazen tega dobiva tamošnja nemška mornariška ljudska šola tudi subvencijo in se izdaja še 16.620 E za nemški pouk v onih krajih, kjer ni nemškib šol. Te nemške šole so nekaj posebnega. Te nemške ljudske šole v Trstu označajo Nemci neprestano kakor nemško posest, na katerih kakor pravijo, imajo poučevati le nemske učne osebe. (Medklici.) Saj jaz ne nastopam — to poudarjam — proti nemškim šolam kakor takim, marveč hočem le povedati, kako skrbi država za Nemce in kako za nasl Za Nemce izdaja stotisočake kron, za nas nima uiti vinarja. To sem hotel povedati, ne pa da bi jim ne privoščil šol. Hočem pa tu še omeniti, da te nemške šole, vsaj kar se tiče neinških otrok, niso čisto nič potrebne. Imam tu letna poročila iz leta 1904/05, 1906/07; poslednje sem žalibog pozabil vzeti s seboj. Tu je razredov — častita gospoda si lahko to ogledajo — kjer so nemški otroci zastopani po dveh, treh, štirih ali petib. O tem se labko prepričate. Ali v teh nemškib Jjudskih šolab in nemškib srednjib šolab študira in mora v prvi vrsti študifati naša sloveuska deca, ko uima v Trstu slovenskih ljudskih šol, in potem tudi mnogo italijanske dece. (Poslanec pl. Stransky: To je dobro, tako se morajo priučiti nemščini!) Jaz semžepoudaril, dasehočemo učiti tujih jezikp? na narodni podlagi. Najprej se hočemo naučiti svoje materinščine in potem drugih jezikov. Eam se pribaja s takim načinom pouka, 8 takimi pedagoškimi načeli, to naj dokaže klasifikacija na nemški gimnaziji v Trstu za prvi semester. Tu so štirje razredi, kjer je bilo do 70 odstotkov dijakov klasificiranih z drugim ali tretj i m r e d o m. Gospoda moja! Evo detajliranega opisa! Jasno je torej, da moramo mi iz pedagoškib in seveda tudi iz nacionalnih ozirov zahterati, da dobimo šole.