:
LM izi	- ,sho
2aos Narodna in Sjf^ppa,9
_ Polk Knj Y”ls> g 30 li, 1	*	,;Tr,<«ss.y a pl-I.-i
ir',;
limili e
5*!t§\
DELO
^ ^	^ Q K Q MJ ISTIČNE PARI JE TRŽ AŠ K E G A O Z EML J A
111!
li
Leto Vili, stev. 44 (423)
TRST - SOBOTA, 17. NOVEMBRA 1956
Posamezna štev. 25 lir
11
■lili
Illusi
Tovarišem
■sk'
vd'
:o4r
o*
,ef
'iaši nasprotniki so se Užili, da bi koncentri-svoj napad proti naši liji. Z radijskimi j>o-«5j|iami, v tisku, v šolah cerkvah, z vsakim sred-»|°m in v slehernem kra-ponavljajo stare teme tikomunizma, teme, za ere se je zdelo, da 'so zatonu in ki se sedaj ^ajo v modo. Nekateri tevajo celo, naj se ko-Uistična partija postavi n zakona. Komuniste ejo osamiti, izgnati jih Političnega življenja in ločiti od množic. Ope-•^'ja se vrši v mednarodni okviru in v notranjo-Vsake dežele, premišljeni natančno organizira-po specialistih protiko-jhizma, ki mislijo, da je *el trenutek, ko jim bo Uspelo.
av v tem navalu so tr-U komunisti dokazali yf'lio revolucionarno zre-’ in so utrdili svojo e-^»ost; razumeli so dogi- 'ke in se usmerili ter vk»m razočarali tiste, ki ^ °b tolikih priložnostih i- 'uvedovali razpad naše dii' anizacije in razpršitev ‘h vrst.
,ldnji dogodki so bili za jp’de in stare tovariše noji Preizkušnja, za katero a11’ko rečemo, da smo jo u" lQo premostili. V Trstu j;j|e od nekdaj preizkuša-Jt.ielavci, njihova partija, delibati in druge organi-u< 'je — celo zadruge, ko bile v rokah uzurpa-ib:|eV, kot so bile v dobi M^Zrna in so sedaj — na ,el|nu razredne borbe in v 'jjilU jiroletarskega inter-'onalizma. Cesto so so-|ist; prej in komunisti >.Ueje ostajali sami, so lfuli iti v nasprotno zapuščeni od svojih hteljev, da bi visoko ali zastavo proletarske-•uternacionalizma proti ^ 'onalizinom, da bi isto-ao branili načela raz-Uc borbe, ki so v teh P^ejnih krajih predstav-. 1 eno edino platformo glieli bratstva med Slo-M in Italijani.
'vo zakaj so bili komu-h vedno zavestna predla, zakaj so imeli prav. ** dio je dobi osamitve in ,l ^°da v nasprotno smer gl večji ugled in sirsi h' komunističnega gi-
Jja.
h
a izkušnja, trde in te-borbe v preteklosti, so 1 omogočile, da smo j,,, kovali zadnjim dogodki z relativno vedrostjo, s&to premostili negotovi in dvome, da smo se Uili na Sovjetsko zvezo g dipanjem, ki ni nikoli ledilo iz naših src. dperializem hoče za-neizogihni propad °tiialnega sistema in za-Uapada neodvisni E-h kapitalizem organi-? kontrarevolucijo, ker 6 preprečili zmagoviti *°d socialističnega sveta ^elu z veliko Sovjetsko reakcija sc divje za-la proti komunistične-gibanju, ker hoče ob-
spešiti borbe, pomnožiti jiovezave z množicami. Mi smo borci, ki se zavedajo, da služijo stvari socializma in miru.
Dokazali smo, da znamo vzdržati pred masivnim navalom nasprotnika. Tovariši so v teh tednih vse podredili tej potrebi. To je zmaga za našo partijo.
Danes je v teku kampanja za obnovitev izkaznic in pridobivanje novih čla-nov. Za partijce in člane Komunistične mladine ni obnovitev izkaznice enostavno administrativno dejanje, marveč je to politična obveza, obljuba, dejanje proti razrednemu sovražniku. Obnoviti moramo izkaznico kmalu vsem tovarišem, mladim in starejšim, ter pridobiti stotine novih, ki so se nam v teh tednih približali, da nam na tisoče načinov izrazijo svojo solidarnost.
Pridige duhovnikov, divji kriki fašističnih tolp, nesramna gonja tiska, teroristična propaganda radia so prepričali te poštene delavce in intelektualce, da oslabiti komuniste pomeni utreti pot reakciji, fašizmu, klerikalizmu in njegovim podlim agentom.
Najboljši odgovor, ki ga danes lahko damo razrednemu sovražniku je ta, da okrepimo to, kar bi hotel uničiti, Komunistično partijo, in to okrepitev lahko uresničimo z utrjevanjem naše povezave z množicami na čelu njihovih borb, z izboljšanjem našega dela, z aktivnostjo nas vseh, s pridobivanjem partiji in komunistični mladini novih borcev za. socializem.
VITTORIO VID ALI
Mednarodne
varnostne sile
prispele v Egipt
•	Nove provokacije napadalcev
•	Hammarskjoeldovo potovanje v Kairo
•	Angleži in Francozi „se perejou
"^T četrtek so se izkrcali na področju Sueškega prekopa prvi oddelki varnostnih sil OZN, ki bi postopoma zamenjali o-svajalne anglo-francoske in izraelske čete. Prve oddelke varnostnih sil OZN, ki pripadajo danski in norveški vojski, so prepeljali z letali iz Neaplja. Egiptovska vlada je privolila na prisotnost mednarodnih varno sinili sil pod pogojem, da to
Hi
t1 »
ki
•j,hi delavski razred.
°da ne uspeva in ne bo
ilf v svojih namenih.
(i 'alizem je zgodovinsko
1' 8ltlagal. Kapitalizem pa
i1' >taja vedno šibkejši, im-
l>' *alizem se mora umi-
1 *n reakcija bo končno
■
I*
aHes moramo kljubo-viliarju in kljubujemo hladnokrvno, prepri-da je jutrišnji dan Zato strnjamo svoje čuvamo svojo enot-v tej
in se kalimo
♦bi
j •
to ne pomeni, da |,°ramo zapreti v lastno ll0i sprejeti osamitev Pasivno čakati, da spet ^ i e Zasije. Boriti se mo-j,,® in biti istočasno po-; j zijivi in strpni, obja-■.Vati moramo dogodke, ajati na diskusijo, po-
Antikomunistična kampanja tudi v Italiji
I X ogodke na Madžarskem iz-kurišča reakcija po vsem svetu za gonjo proti komunistom. To se dogaja tudi v Italiji. V tej gonji so združeni fašisti in demokristjani, monarhisti in socialdemokrati, republikanci in liberalci. Cerkev je tudi izredno aktivna v tej gonji. Po raznih krajih so cerkvene oblasti ukazale zvoniti z mrtvaškimi zvonovi, drugod so prirejali žalne obrede za mrtve na Madžarskem. Tudi v parlamentu je ta gonja našla svoj odmev.
Mekateri so šli celo tako daleč, da so zahtevali, naj bi vlada podvzela razne ukrepe proti komunistom, ki naj hi «ogražali mir v Italiji». Predsednik vlade Segni je odgovoril da ni nobene nevarnosti v državi, da pa ho njegova vlada budno pazila na vse kar se dogaja v njej. Ko je to izjavljal, pa je tudi on zdrknil na kričeče antikomunistične pozicije.
ne bo na noben način kršilo su verenosti Egipta. Tudi Jugosla vija bo tja poslala en odred vo. jakov.
Istega dne je m .5' el v Egipt tudi generalni tajnik OZN Ham-marskjoeld zato, da osebno razpravlja z egiptovsko vlado.
Med tem Angleži in Francozi skušajo z raznimi pretvezami najti opravičilo za navzočnost okupacijskih čet na sueškem področju. Francoski zunanji minister obtožuje egiptovsko vojsko, da je potopila številne ladje v sueškem prekopu, potem ko je bilo sklenjeno premirje. Tudi Izrael trdi, da bo treba rešiti mnogo vprašanj, predno se bo lahko govorilo o umiku izraelske vojske s področja Gaze.
Izgovori
napadalcev
Položaj na Bližnjem vzhodu je kljub ustavitvi sovražnosti skrajno resen. Zaradi tega obstaja upravičena vznemirjenost po vsem svetu. Nedvomno bo poteklo precej časa predno se bodo uredila vsa številna ali vsaj najbolj pereča vprašanja,
Anglija in Francija sla po provokaciji, ki jo je izvedla i-zraclska vojska na egiptivskem ozemlju računali s tem, da bosta takoj strli egiptovski odpor, kar pa seveda, se jima ni posrečilo. Njun nesramen napad na Egipt je obsodil ves svet. Tudi v Londonu in Parizu je prišlo do nesoglasij. Zaradi tega so začeli tako eni kot drugi državniki iskati razloge, s katerimi naj bi opravičili svoja pogubonosna dejanja. Angleški konservativci n.pr. so prišli do tako klavrnega zaključka, da so začeli trobiti v svet, da je njihova pravočasna intervencija «v zadnjem hipu preprečila sovjetsko agresijo na Bližnjem vzhodu.»
Po njihovi logiki je bilo torej potrebno poseči v spor med Egiptom in Izraelom in «napraviti red». Obrambni minister Head je izjavil v angleškem parlamentu, da je bila vojaška intervencija neizogibna «saj niso mogli dovoliti, da bi izključno Egipčani razpolagali s prekopom in ga upravljali». Isti minister je tudi dejal, da so intervenirali v zadnjem hipu, «preden je egiptovsko letalstvo, ki so ga organizirali Rusi, začelo divjati po Bližnjem vzhodu».
Francoski državniki se prav tako perejo in na vse načine
opravičujejo pustolovska dejanja, ki so jih zakrivili na Bližnjem vzhodu. In ne le pustolovska dejanja temveč zločine,
OZN sprejela
tri nove člane
ki so povzročili veliko žrtev bo. disi Egiptu, kakor tudi Franciji sami. Ministrski predsednik Mollet trdi, da «Francija nima kaj obžalovati pri tem, kar je storila». On trdi, da je z anglo-Iraneosko agresijo ra Suez Naser izgubil ves ugled, (kot da bi šlo zgolj za oseben ugled ! ) Trdil je tudi, «da Francija se ne bo umaknila, da pa bo treba Glavne skupščine OZN sta bili
torek se je v New Yorku začelo enajsto zas.edanje Glavne skupščine OZN. Zaradi izrednega položaja, ki obstaja trenutno v sveut. bo sedanje zasedanje zelo važno. Na dnevnem redu je že 73 točk. o katerih bo razpravljala skupščina. Med njimi je tudi zahteva, ki jo je postavila Indija, o sprejemu LR Kitajske v OZN. Na prvi seji je bil ratificiran sklep, da se sprejmejo v OZN tudi Maroko, Sudan in Tuizija. Tako šteje sedaj OZN 79 držav-članic.
Na dnevni red razpravljanj
veliko časa preden bodo vsi ra zumeli, kaj vse se je zgodilo, in da se je z operacijami v E-giptu posrečilo internacionalizi. rati sueško vprašanje, česar, po njegovem, ne more nihče več zanikati »
postavljeni tudi vprašanji Mad-žarske in Srednjega vzhoda. Postavljena pa bodo še druga vprašanja. Francoski vladajoči krogi n. pr. že nekaj časa priti, skajo na vlado, naj zavzame odločno stališče proti temu, da bi
Port Said v ruševinah
Indija zahteva sprejem LR Kitajske
prišlo alžirsko vprašanje na dnevni red.
Alžirska fronta narodne osvo. hoditve je poslala OZN spomenico, v kateri zahteva, naj pride na dnevni red tudi alžirsko vprašanje.
Medtem pa se francoska vlada izredno izzivalno obnaša. Ka. že, da bo njena delegacija v OZN zahtevala revizijo Ustanovne listine OZN, da bi tako lažje opravičila vojaško intervencijo v Egitptu in dokazala «neutemeljenost pravice» malih držav, da z «velikim številom glasov ovirajo velesile v njihovih upravičenih akcijah». Če bi se - to posrečilo doseči v OZN, potem bi Francija lahko «opra, vičila» tudi svoje nastope v Al-žiru.
Tudi britanska vlada bi se rada zavarovala pred razpravo o Cipru, zato je že pred nekaj dnevi naslovila na OZN pritožbo, v kateri trdi, da ciprski nacionalisti prejemajo orožje in pomoč iz Grčije. Britanska vlada skuša s tem obtožiti Grčijo
Tako so anglo-francoski osvajalci opustošili arabski del mesta Port Said. Med zločinskim bombardiranjem nezaščitenega mesta je izgubilo življenje na stotine mirnega prebivalstva, po večini otrok, žena in starčkov. Toda zaradi teh zločinskih dejanj se buržozrii tisk in radio v kapitalističnem svetu zelo malo vznemirja
Huda zaostritev v Alžiru
Alžirski rodoljubi srdito rea-girajo na najnovejšo ofenzivo, ki so jo Francozi sprožili v njihovi deželi. Pariški listi poročajo, da je položaj po vsem Alžiru skrajno zaostren. V torek so izbruhnile nove stavke v deželi. Stavka je v znak protesta proti represalijam nad Alžirci.
VOJNA
na Sredozemlju
je smrt za tržaško gospodarstvo
'T' rst je bil resno prizadet zaradi anglo-franco-* skega napada na Egipt.
Največji del naših pomorskih služb zanima Suez in področje, zapleteno v vojno. V teku tekočega meseca novembra je bilo od skupno 88 odhodov iz našega pristanišča nič manj kot 57 namenjenih na omenjeno področje.
Blokada Sueškega prekopa in napetost na Srednjem vzhodu pomenita konec posredovalne funkcije našega pristanišča med podonavskim in srednjeevropskim zaledjem ter področji, ki se nahajajo onstran Sueza.
Naši čistilnici, Standard in Aquila, sta se oskrbovali skoro izključno na Srednjem vzhodu. Izkrcan in vkrcan petrolej predstavlja skoraj tretjino vsega pristaniškega prometa.
S prenehanjem pomorske funkcije Trsta so v resni krizi pristanišče, trgovinski pomorski promet, stotine in stotine malih in srednjih podjetij, katerih delovanje je tesno povezano z delovanjem pristanišča.
Mednarodna napetost in blokada Sueškega prekopa, z že nastalim povišanjem pomorskih prevoznin in s tem s povišanjem stroškov prevoza, povzročata povišanje cen številnih proizvodov na mednarodnem tržišču, kar vpliva na notranje tržišče in pospešuje splošno draginjo.
Povišanje cen predmetov široke potrošnje — zaradi vojne in zaradi psihoze, ki jo slednja širi med grosisti — je že danes bridka stvarnost v Trstu, kjer je opaziti povišanje cen pri skoraj vseh živilih!
Zahtevajte konec napetosti na Sredozemlju, obsodite napad pariške socialdemokratske ter londonske vlade, ki ugonablja gospodarstvo našega mesta in postavlja v nevarnost njegovo bodočnost!
Borite se proti nesramnim špekulacijam in provokacijam tistih, ki spričo nadvse resne nevarnosti, ki grozi Trstu, hujskajo na sovraštvo in razkol, namesto, da bi prispevali k združevanju vseh državljanov, da hi kljubovali nevarnosti in zahtevali od vlade takojšnje ukrepe.
Borite se za mir, kajti samo tako se Trst lahko reši pred propadom!
KOMUNISTIČNA PARTIJA T.O.
Ponovno sprejemamo javno debato
Glasilo tržaških sociali t ? bratov id tali a Socialista» poziva se. kretarja naše partije, tov. Vi-dalija, naj sprejme javno deha. to. Poziv se glasi: «Italia Socia, lista», spričo cinizma Vittori ja
Bližnji sestanek treh velikih?
Švicarska vlada je predlagala, naj bi se sestali predsedniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze in Indije. Na sestanku naj bi razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu. Toda predlog je propadel. Zavrnil ga je sam ameriški predsednik Eisenhower z izgovorom, da ni sedaj ugoden čas za to. Izvedelo pa se je, da nameravajo v kratkem sklicati konfe-renco treh zapadnih velesil.
Položaj na Madžarskem
se postopoma zboljšuje
p oložaj na Madžarskem se polagoma izboljšuje. Ni si. cer mogoče govoriti, da prehajamo k normalizaciji, vendar pa je prenehalo prelivanje krvi. In to je najvažnejše.
• Številne tovarne so začele ponovno obratovati, tudi prometne zveze so deloma že vzpostavljene. V prestolnico in v druga mesta dovažajo velike količine živeža in drugih življenjskih po-trebščin in ni več strahu pred stradanjem. Iz SZ pripeljejo vsak dan nad 700 vagonov živeža in gradbenega materiala. Jugoslavija je sklenila podeliti Madžarski pomoč v živilih in gradbenem materialu v skupni vrednosti 150 milijonov din. Pomoč prihaja tudi iz drugih držav.
Kljub temu pa pripadniki kontrarevolucije še tu in tam
nastopajo. Gre za majhne in j ki bi lahko sami ohranili red. neorganizirane skupinice, ki ro. Kadar jim je odgovoril, da so
pajo po hišah in prežijo na cestni promet ter groze delavcem, ki so se vrnili na delo.
Pred dnevi je vlada izdala zakon o delavskih svetih. Ta za-kon določa široko avtonomijo delavcev in so torej delavski sveti dejansko odgovorni za življenje tovarn, vštevši za vprašanje vodstev tovarn in plač delavcev. Delavci v raznih tovarnah so te dni že predložili konkretne, zahteve sporazumno s sindikalno organizacijo. Te zahteve je posebna delegacija delavcev v sredo predložila mi-nisterskemu predsedniku Radarju.
Ob tej priliki so delavci postavili Radarju več vprašanj. Med drugim so vprašali, zakaj se vlada ni oprla na poštene delavce,
komunistični voditelji zahtevali naj se delavci oborože, toda v obrambnem ministrstvu so bili ljudje, ki so temu nasprotovali in tako je prišlo do tega, da se je pričela kontrarevolucija brž, ko so se sovjetske čete začele umikati iz prestolnice. Ker delavci niso bili dovolj oboroženi, se je vlada morala odločiti za prošnjo, naj sovjetska vojska intervenira.
Madžarska vlada je sporočila, da je pripravljena razpravljali z generalnim tajnikom OZN variše komuniste, naj strnejo svoje vrste, pritegnejo nove člane v partijo in zaključil rekoč, da je bilo 19. stoletje, stoletje kapitalizma, a da je 20. stoletje, stoletje socializma in ko-munizma.
Svečana proslava
Oktobrske revolucije
V Važna govora tov. Vidalija in Marine
▼ Poziv k enotnosti delavskega razreda, ki je pogoj za zmago socializma
"TT torek so tržaški komunisti in demokrati v Kinu ob morju * na svečan način proslavili 39. obletnico Oktobrske revolu-cije. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Na proslavi sta govorila tov. Vittorio Vidali in Marija Bernetičeva.
Tov. Bernetičeva je v svojem govoru v slovenščini poveliče-vala Oktobrsko revolucijo, ki je kot vogelni kamen v zgodovini delovnega človeštva. V svojem govoru se je dotaknila tudi vprašanj, ki so v zvezi z dogodki na Poljskem in na Madžarskem. Poudarila je, da so bili na Poljskem sprejeti važni ukrepi za učvrstitev demokracije in socializma ; razmere na Ma-džarskem pa morajo služiti kot nauk vsemu delavskemu gibanju. Reakcija se je vrinila v ljudsko gibanje z namenom, da likvidira socialistični režim in da ustvari bazo za ogražanje miru v Evropi. Jasno pa je, da so dogodki na Madžarskem globoko užalostili delavce vsega sveta.
Govornica se je na to dotaknila agresije v Egiptu in je med drugim poudarila kako zaprtje Sueškega prekopa ograža tržaško gospodarstvo. Zato — je poudarila — je nujno, da se vsi Tržačani mobiliziramo in odločno obsodimo agresijo.
Tov. Vidali je v začetku svojega govora analiziral zgodovino Oktobrske revolucije in po-
gojev, v katerih se je izvršila. Orisal je kako je bila ustanovljena prva socialistična država, njene petletke, zmago nad fašističnimi silami, XX. kongres ter pri tem poudaril zlasti dejstvo, kako se je SZ vedno borila in se bori za mir v svetu.
Govor
tov. Vidalija
Tudi tov. Vidali se je dotaknil dogodkov na Poljskem, na Madžarskem in v Egiptu. Poudaril je, kako malo je bilo protestov zaradi nesramnega napada na Egipt, kljub temu, da so osvajalci izvršili grozovite zločine nad tamkajšnjim ljudstvom. Nasprotno temu, pa dogodke na Madžarskem izkoriščajo za najnesramnejšo kampanjo proti SZ in proti komunizmu, za ločitev socialistov od komunistov, za povrnitev k hladni vojni na mednarodnem področju in k maccartizmu
Za tem je govornik analiziral razmere na Poljskem in na Ma-džarskem pred vojno, ko sta tamkajšnja naroda živela pod
bičem konservativcev in fašistov v skrajni bedi in zaostalosti. Obe deželi sta bili osvobojeni po Sovjetski armadi. Po vojni se je tam začelo novo življenje. Pristopili so k gradnji industrije, zemljo so razdelili med kmete, proizvodnja sc je mnogo povečala. Kljub temu pa ni izginila reakcija. Cerkev, ki je že iz davnih časov imela velik vpliv, se je potegovala za ohranitev fevdalizma. ZDA so potrosile nad sto milijonov dolarjev za sabotiranje v teh deželah in za kontrarevolucijo.
Nato je govornik dejal, da je gradnja socializma zadela na številne ovire, katere izvirajo že iz ogromne škode, ki jo je tem deželam povzročila zadnja svetovna vojna. Storjene so bile resne napake :	kult osebnosti,
neupoštevanje socialistične zakonitosti, procesi proti nedolžnim ljudem, pomanjkanje kolektivnega dela, itd. Te napake je reakcija izkoristila v proti-ljudske namene. Zaradi belega terorja je SZ morala poseči vmes, pa četudi je bil ta poseg žalosten in nezaželen. Dru-ge poti ni bilo.
Sekretar naše partije je zaključil poudarjajoč nujnost enotnosti delavskega razreda v svetu in pri nas. Pozval, je to-Hammarskjoldom o raznih vprašanjih, med katerimi je tudi vprašanje pošiljanja pomoči de. želi. Vlada je izjavila, da je vprašanje novih volitev njena notranja zadeva, vprašanje umi-ka sovjetske vojske pa je vprašanje, o katerem imata pravico razpravljati samo obe prizadeti državi.
Vidalija in komunistične skupine v občinskem svetu, poziva sekretarja Komunistične partije T. O. na javno debato pred delavskim razredom našega o-zemlja in sicer o tezah, ki jih objavljata idJnità in «Lavoratore».
V saki krat, ko so tukajšnji so. cialdemokrati mislili, da se nahajamo v težkem položaju in ko smo bili tarča napadov, ki so prihajali v prvi vrsti s strani klerikalcev in fašistov, so hiteli dokazovati, da so prvi r razredu v antikomunističnem pohodu in so nas vabili na javni debatni dvoboj. Tako je bilo tedaj, ko je bila prav v gleda, lišču Rossetti debata o tržaškem vprašanju. Toda kasneje so se prav socialdemokrati nečedno pridružili barantanju.
Ponovni debatni dvoboj so ponudili za časa volilne kampa, nje, po XX. kongresu in po obsodbi kulta osebnosti Stalina Tudi tedaj so se vse nasprotne stranke zaganjale proti komuni, stom ; zlasti klerikalci in fašisti, in socialdemokrati so mislili, da je prišel čas, ko bodo dokazali, da jih nihče ne more prekositi v antikomunizmu. In so napovedali debatni dvoboj.
Toda vsem je znano, kako so
se zaključile omenjene debate.
Sedaj gre za tretjo debato. Ta naj bi se vršila še enkrat sredi antikomunistične gonje, v znamenju tekmovanja z njihovimi francoskimi brati, ki so fa. vorizirali požig osrednjega sedeža Francoske komunistične partije. Z novo debato naj bi prekosili celo fašiste, ki rjovejo v dvorani občinskega sveta v Trstu in klerikalce, ki zvone z mrtvaškimi zvonovi, medtem ko nesramno klevetajo. Torej, tudi sedaj tržaški socialdemokrati po. zi va jo.
In mi še enkrat sprejemamo debato. Toda moramo pa biti bolj konkretni. Tudi tokrat mora nastopiti v debati prof. Lonza, ki je najbolj razumen in naj. bolj sposoben v vrstah tržaških socialdemokratov (in je zato nji. hov sekretar), zlasti še v pogledu mržnje do komunistov ; torej mož, ki zavzema pri tržaških socialdemokratih enako funkcijo kot tov. Vidali v naši par-tiji.
Tema debate, ki naj bo konkretna in popolna se glasi: «Ko. munisti in socialdemokrati spri. čo zadnjih dogodkov v Egiptu, na Poljskem in na Madžarskem ».
Pa še eno priporočilo. Dobro bi bilo, da bi za debato zagotovili enega izmed trgov v sredi, šču mesta ali dovolj veliko dvo. rano, tako da ji bo lahko prisostvovalo čim večje število me. ščanov.
D parno, da bodo po tej deba. ti socialdemokrati nehali pozivati.
Preosnova poljske vlade
p oljski obrambni minister Ro-kosowski je odstopil. Za nje. govega naslednika je bil imenovan gen. Spvchalski, za namestnika obrambnega ministra pa dosedanji varšavski župan Zar-zyeki. Istočasno je prišlo tudi do drugih sprememb v poljski vladi. Član Kmečke stranke I-gnar je poslal ministrski pod-predsednik. Vzporedno s preo-snovo vlade je prišlo do važnih sprememb tudi v drugih držav-nih organih.
V sredo zjutraj sta sekretar poljske partije Gomulka in predsednik vlade Cyrankiewicz
odpotovala v Moskvo, kjer sta se sestala s sovjetskimi voditelji. Vest o odhodu Go-inulke v SZ so na Poljskem sprejeli z velikim zanimanjem.
Ministrski svet je ta teden sprejel osnutek zakona o delavskih svetih, ki ga je sestavila posebna komisija. Osnutek določa široko samostojnost pri upravljanju gospodarskih podjetij. O osnutku bo razpravljal parlament. Poljski tisk pa opo. zarja na nevarnost birokracije, ki preti delavskemu samoupravljanju v začetnem obdobju.
GOVOR TOVARIŠA TOGLIATTIJA V PERUGI
OB 39. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJI
nedeljo je gen. sekretar KPI tov. Togliatti proslavil 39. obletnico Oktobrske revolucije v mestu Perugia, v dvorani palače Priori pred naj večjim številom poslušalcev, tovarišev in demokratov, ki jih je mogla spréjeti dvorana. Proslava bi se bila morala vršiti na prostem, na javnem zborovanju, toda oblasti so jo prepovedale in storile vse. da preprečijo dostop v mesto tisočem ljudi iz vse province, ki so se hoteli udeležiti proslave.
Z izgovorom čuvanja reda in javne varnosti so mobilizirali ne samo vse policijske sile, marveč tudi vojaštvo, ki je sicer preprečilo dostop demokratom v mesto, ni pa znalo preprečiti demonstracije 150 razgrajačev, fašistov in demokristjanov, ki so kričali po mestu in se skušali čimbolj približati palači, kjer se je vršila proslava.
Prav tega umetno napihnjenega ozračja vznemirjenosti in sovražnosti se je najprej dotah nil v svojem govoru tov. Togliatti, ki je takoj prikazal posebne pogoje, v katerih se vrši manifestacija : z mestom in vso pokrajino v nekakšnem režimu vojaške okupacije, s celo vrsto prepovedi, ki so preprečile, da bi se proslava vršila, kot je bila pripravljena, v prisotnosti vseh delovnih množic Perugie.
«Mi, vi, tovariši iz Perugie — je dejal tov. Togliatti — nimamo niti najmanjšega zrnca odgovornosti za vse to in imamo pravico odločno protestirati proti navdihovalcem in avtorjem teh ukrepov. Naša manifestacija je bila predvidena že pred davnim časom, še p redno so se razvili zadnji mednarodni dogodki, ki so pretresli italijansko javnost in ves svet.
Resnica je v tem, da je za epizode, ki smo jim priča v Pe-rugi in drugih krajih Italije, krivo dejstvo, da se je v težko politično situacijo vrinila zavestna akcija reakcionarnih skupin, ki stoje ne čelu klerikalnih in fašističnih organizacij. Te skupine skušajo izkoristiti vzne. mirjenost in ganjenost, ki te dni prevladujeta v vseh ljudskih slojih, da bi prišle na dan z valom zatiranja ter ustvarile zmedo, sovraštvo in razkol med ljudskimi množicami. Toda re-
či moramo, da so bile te skupine neprevidne, ker so pred vsemi dokazale, da niso bila žalovanja in trpljenje madžarskega naroda, ki so jih ganila in razburila njihova čustva, marveč le nepriznana želja, da ustvarijo v Italiji primerno ozračje, ki bi omogočilo zapreti ljudskim množicam pot do vedno novih demokratičnih pridobitev, tisto pot, po kateri je znal italijanski narod napraviti že velike korake naprej».
Tov. Togliatti je nato v par besedah odgovoril notranjemu ministru, ki je pred dnevi v svojem govoru v Bologni izjavil, da so okrog sedežev Komunistične partije uvrščene policijske sile in se sestanki komunistov vršijo pod zaščito policije.
«Ne vem — je dejal govornik — če ni te besede narekovalo posl. Tambroniju zgolj nesmiselno bahaštvo. Toda notranjega ministra bi radi spomnili, da demokratičnih svoboščin ni nihče daroval Italiji ; ne vladar, ne vlada in niti ne notranji minister; demokratične svoboščine smo priborili mi, so priborile italijanske demokratične sile, s pomočjo trde in krvave borbe, ki je trajala več kot dvajset let. V teku te borbe in zahvaljujoč se njej se je prekalila nova sila v samem italijanskem narodu, prekalila se je boreča se predstraža, Komunistična partija, ki brani in bo vedno branila ne samo lastne svoboščine, marveč svoboščine vsega italijanskega ljudstva.
Nato je tov. Togliatti prešel na proslavo samo in dejal, da so italijanski komunisti vedno proslavljali 7. november kot dan, ko bi morala biti srca in čustva vseh delovnih ljudi pri veliki deželi socializma, pri tem velikanskem zgodovinskem dogodku.
čnih armad, ki so posegle proti delavski oblasti, je bila dežela popolnoma razdejana. Toda, da bi se lotili velikanske naloge graditve socialistične družbe, niso obstajale samo te težave, ti nadvse težki objektivni pogoji, obstajala je še druga strašna težava : kateri metodi je bilo treba slediti na tej poti, po kateri izkušnji naj bi se ruski komunisti ravnali? Izkušnje še ni bilo nobene. Vse je bilo treba ustvariti iz nič. Ko pomislimo na to stvarnost, se čudimo in smo osupli spričo velikanske uresničitve sovjetskega delavskega razreda, kmetov, intelektualcev na čelu z
njihovo partijo. Sovjetska zveza je bila pred tridesetimi leti ena najbolj zaostalih dežel v svetu, danes je pa druga industrijska velesila sveta. V Sovjetski zvezi se uresničujejo danes odstotki industrijskega razvoja, ki jih nikoli nobena država v svetu ni dosegla. V zadnjih 25 letih se je v Sovjetski zvezi industrijska proizvodnja vsakoletno povečala za 25 odstotkov, dočim se je v Združenih državah Amerike povečala le za 2,4 odst. Od leta 1918 so v ZSSR zabeležili 16 odstotni letni prirastek, dočim je v Združenih državah znašal ta prirastek le 4,1. odst.
Nova oblika
Odločilni preokret
«Včasih smo morda napravili napako, da smo smatrali, da bi moral ta datum zanimati samo delovne ljudi ; to je bila zmota, kajti Oktobrska revolucija je bila odločilen preokret v zgodovini vsega človeštva. V oktobrskih dneh leta 1917 se je namreč zgodilo to, kar se še nikoli ni zgodilo. Prehod oblasti v roke partije, predslraže delavskega razreda, partije, ki so jo ruski delavci, pod vodstvom Lenina, ustvarili v teku dolgo let trajajočih borb v dobi, ko je prevladovala najbolj črna reakcija. In popolnoma novo dejstvo je bilo to, kar se je zgodilo po veliki Oktobrski revoluciji :	izgradnja nove dru-
žbe brez izkoriščanih in izkoriščevalcev, izgradnja socialistične družbe.
Pred prevzemom oblasti s s tra-ni ruskih boljševikov leta 1917 se je vnela živahna polemika v mednarodr m delavskem gibanju. Ruske komuniste je zajel val kritik in nasvetov, od najbolj sovražnih do najbolj prija-teljskih.
Tudi najbolj napredne skupine delavskega gibanja, kot je bila skupina, ki se je zbirala okrog Roze Luxemburg, so rekle ruskim komunistom : vi delujete v zelo zaostali deželi, s povečini še fevdalno gospodarsko in socialno ureditvijo, v kateri so le majhni kapitalistični otoki. V tej deželi ni torej objektivnih pogojev za izgradnjo socializma. Vi morate čakati ; počakati morate, da se kapitalizem razvije, kajti če boste ostali na oblasti in skušali zgraditi socialistično družbo, bo-ste propadli ali pa boste morali vsiliti ljudstvu preveč težkih žrtev, ki jih ljudstvo ne bo moglo prenašati. Leninov odgo-vor na ta nasvet je bil precej preprost. Ruski boljše viki, je rekel, imajo možnost prevzeti oblast zato, ker so vsi razredi in vse ostale stranke, od strank caristične reakcije do strank liberalne buržoazije pa do same socialdemokratske stranke, že propadli ; komunisti si morajo zato prevzeti odgovornosti, ki so jim jih dali delavci, kmetje, ljudski upi. Te oblasti se bodo ruski komunisti poslužili za to, da globoko spremenijo gospodarsko in socialno strukturo družbe, prepričani, da jih bodo pri lem podpirali delavci in vse ljudske množice, pa čeprav bodo potrebne velike žrtve in silne težave.
Izkušnja je dokazala, da so imeli ruski boljše viki prav in da niso imeli prav tisti, ki so
jim ugovarjali. Toda kaj bi se bilo zgodilo, če ne bi oni vztrajno hodili po svoji poti? Verjetno bi se v veliko praznino, ki je nastala v Rusiji po propadu vseh strank, vseh političnih sil, vmešale imperialistične velesile, razvnelo bi se njihovo poželenje za razdelitvijo tega velikega ozemlja, kar bi povzročilo ruskemu narodu celo vrsto nesreč in nepopisnih žalosti. V ostalem, intervencija angleške in francoske armade na eni ter Nemčije in Japonske na drugi strani dokazuje, da ta domneva nikakor ni nestvarna. Nad ruskim ljudstvom bi se, nadalje, znesla najbolj divja reakcija, in tudi to domnevo nam svetuje izkušnja pokrajin, ki so bile začasno okupirane po kontrarevolucionarnih skupinah in kjer so bili umorjeni ne samo tisoči komunistov in članov ljudskih organizacij, mar-1
več tudi kmetje in delavci, ki so bili prevzeli v svoje roke zemljo in tovarne. In končno, prav gotovo je, da v Rusiji ne bi nastal demokratičen re žim, še manj pa bi se ustvarili pogoji, ki bi omogočili mirno izgradnjo socialističnega žima.
Toda, ne želim obrniti vaše pozornosti samo na te številke, je nadaljeval tov. Togliatti. Kako je bilo mogoče spremeniti cel in ogromen del sveta? Kako je bila mogoča uresničitev takšnih velikanskih rezultatov? Kdo je znal to napraviti? Če si postavimo ta vprašanja, moramo videti, da so bili doseženi ti veliki uspehi kljub neverjetnim težavam samo zahvaljujoč se izrednemu dvigu borbenega in spodbudnega duha množic, pri čemer so prihajale na površje sposobnosti in požrtvovalni duh najboljšega dela ljudstva in slehernega delovnega človeka.
Ko proslavljamo Oktobrsko revolucijo in njene uspehe, proslavljamo predvsem to: nastanek v svetu nove člpveške sile, oborožene z izrednimi moralnimi vrlinami, ki se je znala lotiti in rešiti probleme, ki jih nihče ni prej nikoli reševal, ter doseči v teku te borbe podporo vsega ljudstva, njegovo enotnost, njegovo zavestno disciplino.
Togliatti je nato naglo orisal velikanske posledice, ki sta jih imeli Oktobrska revolucija In izgradnja socialistične družbe v Sovjetski zvezi po vsem svetu. Ta dva velika dogodka sta razsvetlila ves svet, ustvarila sta gigantski svetilnik, po katerem so se usmerili milijoni delovnih ljudi po vsem svetu. Prvi veliki rezultat je bil nastanek komunističnih partij v deželah vseh kontinentov, ki so znale v vseh teh letih delovati in boriti se ter dati velik doprinos borbi za demokracijo, proti fašizmu, proti vojni, za enotnost vseh delovnih ljudi in antifašistov. Toda velika svetloba, ki je prihajala iz Sovjetske zveze, je poživljala tudi borbo kolonializmu podvrženih narodov. Po zaslugi prvega razbitja verige imperializma, ki se je uresničilo leta 1917, in po zgledu izgradnje socialistične družbe obstaja danes Ljudska republika Kitajska, ki v tisti veliki deželi gradi socializem. Drugi narodi so nato zrahljali moč imperializma in se osvobodili kolonialnega suženjstva. Danes živi devetsto milijonov ljudi v de-želah, ki gradijo socializem, ti-sočdvesto milijonov ljudi pa se. slavij a dežele, ki so se osvobodile kolonialnega gospostva.
To je globoka sprememba
rodne pomiritve, ki se je v zadnjih dveh letih uveljavil in u-stvaril upanje, da bo mogoče končno urejevati odnose med državami samo z mirnimi razpravami in medsebojnim sodelovanjem. Želi se nagel povratek v hladno vojno, k metodam nadvladovanja ter ponovno poriniti svet na rob nove svetovne vojne.
kata k sili, k vojni, v poskusu, da vsilita svoje zahteve. Toda to, kar se je zgodilo v zadnjih tednih je dokazalo tudi pravilnost naših trditev: kajti dokazano je bilo, da imperialisti ne morejo več delati kar hočejo, ker se je. spričo napada na E-gipt ustvarila fronta odpora po vsem svetu in zaradi odločilnega pomena, ki ga je imelo opozorilo ZSSR napadalcem. V ta položaj globokih mednarodnih nasprotij so se uvrstili tudi dramatični dogodki na Madžarskem.
S tem v zvezi bom govoril kar najbolj odkrito, ker se mi zdi potrebna naj večja iskrenost v trenutku, ko vemo, da našega mišljenja ne delijo vsi, da ga ne delijo vsi socialisti in vsi demokrati.
Prav zaradi tega se mi zdi potrebno, da vsak izrazi svoje mišljenje na najbolj odkrit način, kajti pomanjkanje jasnosti bi mogle izkoristiti reakcionarne skupine, ki se na široko poslužujejo orožja klevet in zmede, da bi ustvarile razkol in zagnale besen napad proti naši partiji.
V vseh deželah, kjer so na oblasti komunisti, predvsem pa
je bilo treba takoj začeti. Tako se je zgodilo, da so postale stvari, ki so jih prej delali in ki so se zavlekle v drugačni situaciji, težke napake, ki so obtoževale njih same in oblast, katero so predstavljali. Te napake so občutile ljudske množice in tudi množice včlanjenih v njihovih partijah.
Proces
demokrati-
zacije
Očividno je, da je v to situacijo posegel razredni sovražnik, posegla je posebna slabost nekaterih sektorjev delavskega komunističnega gibanja.
Oba faktorja razredni sovražnik in slabosti v nekaterih sektorjih delavskega komunističnega gibanja sta bila prisotna na Poljskem in v veliko težji meri na Madžarskem. V slednji deželi sta bila dva faktorja prisotna v takšni meri, da je prišlo do preloma.
Določimo točneje : kaj je bilo treba storiti? To je treba točno označiti, da bi mogli dobro razumeti kakšen je značaj gibanja, ki je v teku v deželah, ki jih upravljajo komunisti. Predvsem je treba priznati, kot je bilo storjeno na XX. kongresu, da se je danes zaključila ena doba zgodovine in gospodarskega in političnega razvoja teh dežel ; prišli smo do točke, ko obstaja ne samo ena sama socialistična dežela, marveč obstaja sistem držav, ki gre od Tihega oceana do Elbe, od Šan-gaja do Berlina. V tem neskončnem prostoru žive narodi, ki se med seboj zelo razlikujejo po razvoju svojega gospodarstva, po politični organizaciji, po svojih narodnih tradicijah, po sami organizaciji partije,«ki jih vodi, in torej po organizaciji socialistične države.
V takšni situaciji je ena sama socialistična država, ki naj zajame vse te dežele in kjer naj se upravljajo vsi narodi na isti način, nemogoča in nesmiselna. Ko je premagala prvo dobo radikalnih sprememb strukturnih osnov družbe, se mora vsaka od teh dežel krepiti in napre-
se je nahajal par dni pred in tervencijo sovjetskih čet v Bratislavi, mestu na češkoslovaški meji, malo oddaljenem od brega Donave :	madžarska meja na
drugi strani obale, je bila okupirana po skupinah upornikov, ki so postavili zvočnike v smeri Bratislave in po njih pozivali : «Poiščite komuniste in pobijte jih».
Na bregovih Donave so bili postavljeni koli z nataknjenimi glavami komunistov, ki so jih pomorili.
Kako bi mogli mi pozabiti takšne dogodke? Tovariši socialisti naj nam dovolijo, da izrečemo kritiko njihovemu časopisu : nesmiselno je, da delavski in socialistični list ne vidi takšnih stvari in sam sebi skriva, da je bilo že 10 tisoč kruto u-morjenih v Budimpešti in drugih mestih in da je šlo tu za privržence delavske partije, člane državnih organizacij, ki so ubogali na ukaz vlade in bra. nili njene pozicije.
j ali politiko nevmešavanja, ki je preprečila francoski socialdemokratski vladi Leona Bluma ne rečem, da bi poslala kakšno divizijo, marveč celo, da bi prodala španski republikanski vladi tisto orožje, ki — če bi prišlo prve dni — bi omogočilo uničenje fašistične reakcije in s tem morda izbruh druge svetovne vojne. Toda tudi tu v Italiji, ali so morda demokrati gledali na isti način ameriške in angleške ter nacistične divizije? Mi smo želeli, da bi tudi anglo-ameriške čete zapustile I-talijo po vojni, toda pozdravljali smo jih z navdušenjem, ko so prispevale k osvoboditvi naše dežele od napadalca.
Na podlagi teh dogodkov moramo presojati vse, kar se je zgodilo, tudi sovjetsko intervencijo, ki so jo v ostalem dvakrat zahtevale zakonite madžarske oblasti.
Sovjetska
intervencija
Toda nekateri pravijo :	«Mi
smo proti vsakršni intervenciji ene države pri zadevah druge države».
Jaz odklanjam to trditev : ni res, da smo mi vedno in pod vsakim pogojem proti takšni intervenciji. Ni mogoče smatrati na isti način vse sile, ki so v določenem trenutku intervenirale na ozemlju druge države. Leta 1932 smo mi, socialisti, demokrati, republikanci, tovariš Pietro Nenni prosili za intervencijo tudi oboroženih sil v republikanski Španiji in smo obso-
Potrebno je torej vprašati se hladno in objektivno, kakšna je bila situacija dramatičnega 3. novembra, ko je madžarska vlada zaprosila za intervencijo sovjetske čete. Nihče ne more prezreti, da so v tistem trenutku začele prevladovati sile, ki jih je organiziral stari kapitalistični režim in so jih vodili horthyjevski oficirji. Te sile so izsiljevale N a gy j evo vlado, ki je pred njihovimi zahtevami začela postopoma odstopati od vseh svojih stališč.
ei, tisti veleposestniki, podžigajo reakcionarni val dni. Toda tega cilja ne bodo ” segli. Glejte kaj se je zgo^ te dni v naši partiji.
Že nekaj mesecev se je v munističnih organizacijah vahno razpravljalo o raz1 vprašanjih; prišle so na 1 razne negotovosti in dvomi-podlagi te diskusije je bila stavljena narodna politična 1 ja borbe za demokracijo i*1 cializem. Naš kongres je zvan, da poglobi, izboljša ini trdi to linijo. Toda zadosto*1 je, da se sproži kampanja reakcije, pa da se vse sile ^ partije strnjeno združijo, nes ni sekcije, ni celice 11 partije ki ne bi čutila za sv prvo dolžnost izraziti svojo I j polno soglasnost z linijo, ki bila sestavljena in za katero slimo. da je primerna nad tuaciji.
Kaj je bilo treba torej izbrati v danem trenutku? Kaj se je imelo zgoditi? Prav gotovo bi se bila ustvarila skrajno zmedena situacija, situacija belega terorja in državljanske vojne ; ustvarila bi se vlada pod
Bratski pozi',
•	1 •	, • V ‘vil
socialističnih
k j« tnc
teg 01 'h 1 i",
last sna io ■<
kav
'gl
sta
'por.
(ì J«
tovarišem U
'di j
To je bil drget razrednega' ho. ha, kateremu smo prilag0 deli] partijo in ki prevzema vse °dn< še člane. Druga stvar so a^orb to vos ti in zmešnjava, ki se 1 zan ko pojavi v drugih sekth a j2 delavskega gibanja in tudi 10 ^ c nami ter nevarnosti, ki iz tč *er s
pritiskom najbolj reakcionarnih izhajajo. So nevarnosti za
sil, v samem srcu Evrope ; ob mejah Češkoslovaške, Jugoslavije, Sovjetske zveze bi se pojavilo središče provokacij. Kdo bi mogel preprečiti tak razvoj ? Katera mednarodna oblast je znala preprečiti Franciji in An-* gliji, da bi napadli Egipt? V resnici ne bi nobena sila intervenirala ; nasprotno, z mnogih strani bi se še pihalo v ogenj, dokler ne bi prišli v položaj, v katerem bi samo vojna rešila vprašanje.
ljenje našega in delavske#'1
Izbira trenutka
Vprašanje
socialdemo-
kratom
Tisti, ki trdijo nasprotno, va. rajo delavstvo in ljudstvo. Zlasti socialdemokratom postav, ljamo to-le vprašanje :	vi ste
bili na oblasti v Nemčiji, Franciji in Angliji pred drugo svetovno vojno in tudi po njej. Katera od teh dežel je torej pod vašim vodstvom napredovala na poti v socializem? V kateri od teh dežel je bila razbita veriga imperializma in kapitalizma? V kateri ste dosegli, da bi narodno bogastvo upravljal delavski razred in ljudstvo? Cesto ste šli na oblast v teh deželah v skrajno ugodnih pogojih, toda v vsaki od teh dežel ste upravljali oblast v korist kapitalizma, otvarjajoč tudi pot reakcionarnim silam.
Le prevzem oblasti s strani ruskih komunistov je dejansko razbil verigo imperializma in kapitalizma v svetu. Zaradi tega je Oktobrska revolucija ustvarila v Evropi in v svetu položaj, ki je povsem nov.
Ko so leta 1917 komunisti prevzeli oblast in posebno še po dokončnem porazu imperialisti-
same strukture sveta in iz ugo tovitve teh velikih sprememb je izšel XX. kongres KPSZ, ko je izjavil, da obstajajo danes kar najbolj ugodni pogoji v borbi za mir in socializem in da je mogoče preprečiti novo svetovno vojno, ker imperializem ne predstavlja več edinega svetovnega sistema ; da je mogoče izo-gniti se težavam in žrtvam, ki so bile potrebne pri izgradnji prve socialistične dežele ter iti dalje tudi na miren način, ustvarjajoč velik blok ljudskih sil, demokratičnih in socialističnih, ki hočejo napredovati in ustvariti novo družbo. To je bi lo rečeno na XX. kongresu in danes se zdi, kot da bi bilo treba zanikati vse, kar je bilo tedaj rečeno.
Zdi se, kot da je blaznost pretresla zadnje tedne ves svet. Socialdemokratska francoska in konservativna angleška vlada sta sprožili vojno proti Egiptu.
Napad na Egipt
Tov. Togliatti je nato pobil pretvezo napadalcev, češ da je potrebno vzpostaviti režim svobodne plovbe po Sueškem prekopu, s tremi osnovnimi razlogi, ki so povzročili to nadvse .no intervencijo. Predvsem gre za poskus, da se potisne nazaj mogočno gibanje bivših kolonialnih narodov, ki si hočejo priboriti popolno neodvisnost in svobodo ; da se ponovno postavi te dežele v staro podlož-nost, in se jih dalje zatira in izkorišča. Nadalje se skuša vsiliti zastoj v procesu medna-
ICončno, iz zadržanja vodilnih skupin buržoaznih strank jasno izhaja poskus, da se u-stvari nov reakcionarni val v zahodni Evropi, da se ustavi napredovanje narodov pod vod. stvom komunistov, socialistov in demokratov, da se ustavi pohod v izgradnjo nove družbe tudi v tem delu Evrope. To se je lahko zgodilo, ker sta kapitalizem in imperializem, čeprav sta pretrpela trde poraze in čeprav nista več prevladujoča sila v svetu, ohranila svojo prirodo in se še nadalje zate-
v vzhodni Evropi, je v teku pro. ces; ki ga označujejo z demokratizacijo, ki bi ga pa morali bolj pravilno imenovati za proces razširitve temeljev oblasti, obstoječe v teh deželah in napredovanja v socializem.
Ta proces se je začel z XX. kongresom in po njem so se začeli ravnati partije in ljudje, ki na en ali drug način vodijo te dežele. Nekateri so nemudoma
vsem primerna pogojem določene dežele. Zaradi tega se morajo ustvariti med socialističnimi deželami novi odnosi popolne neodvisnosti, popolne suvereno, sti, čeprav ostajajo vse dežele pripravljene pomagati si in sodelovati, da bi socializem napredoval po vsem svetu.
Sledeč tem posebnim potem se lahko razširijo temelji partij in vlad, ki so podlaga teh dežel, na način, da delovne množice občutijo, da jih vodijo partije in vlade, ki zadoščajo zahtevam njihovega materialne, ga in moralnega življenja.
To bi bili morali izvršiti in
Tudi ni pravilno reči — in liji. Kajti le ko bosta slednji nihče ne more biti opravičen ' vzpostavljeni, bo mogoče kiju. reči — da je Kadarjeva vlada bovati težkemu položaju in na-
v smeri socializma, je sestavljena iz skupine ljudi, ! Disciplina in enotnost sta bistve ki so skušali prevzeti v svoje ni element organizirane pred
dovati v izgradnji socialistične j	vna“vladYTajU 'ta vlada J pmìòvaii
družbe z različnimi metodami 1	‘
in sledeč liniji, ki naj bo po-
roke situacijo, ko se je vse ru- straže delavskega razreda in če šilo, sprejeti pravilne zahteve, se slednje ne bi bile izgubile ki so jih postavljale ljudske zaradi napak na eni strani in
razumeli kaj je treba storiti za prilagoditev današnji situaciji, i na tem področju so se pojavili drugi pa tega niso razumeli in odpori, ki so trdo težili poseb-so zavlačevali s procesm, ki ga 1 no na Madžarskem.
Odpori in zamude
Obžalujemo, da so se pojavili meriške sile! In če gledamo na da bi iz tega izšel oborožen u-
ti odpori in te zamude, toda pred njimi ne smemo izgubljati glave, kot kaže da se godi nekaterim. Prav dobro razumemo, da je bilo po osvoboditvi Poljske in Madžarske s strani sovjetske armade neogibno potrebno sprejeti pri prvih korakih za vodiča sovjetske oblasti, ki so nudile potrebno osnovno pomoč za odpravo reakcionarnih sil in postavitev prvih temeljev nove družbe.
Prav dobro, razumemo, da v tisti prvi dobi ni bilo mogoče drugače, kot usmerjati se po zgledu prve velike dežele, kjer je bil zgrajen socializem. Toda ravno tako dobro razumemo, da je bilo treba v določenem treutku reči : izkoristimo sovjetsko izkušnjo, toda pojdimo dalje po našem narodnem modelu ; uveljavimo sovjetski zgled v kolikor je veljaven za naše dežele ter ga prilagodimo našim posebnostim.
Ko se danes govori o Madžarski, se osredotoča pozornost samo na eno plat : prisotnost sovjetskih sil prej in njihov poseg potem. Toda to je prav točka pri kateri smo mi komunisti lahko mirni in bolj gotovi, ko branimo stališče, ki smo ga zavzeli.
Vi se, gospodje reakcionarji, fašisti in klerikalci, spotikate ob prisotnost in intervencijo vojaških sil ene države na ozemlju druge. Toda, saj ste nam vedno govorili, da če bi prišlo pri nas do upora pod vodstvom komunistov, bi intervenirale a-
stališče, ki ste ga zavzeli do premišljenega in podlega napada Francije in Anglije proti egiptovskemu ljudstvu, imamo pravico vam povedati, da ko dvigate vaše proteste in hlinite ogorčenje zaradi prisotnosti sovjetskih sil na Madžarskem in zaradi njihove intervencije na prošnjo madžarske vlade, ste hinavci, ste pobeljeni grobovi !
V našem gibanju so iskreni, pošteni elementi, so tovariši socialisti, demokrati, intelektualci demokratičnih tendenc, ki so v teh trenutkih neodločni in dvo. mijo. Do njih se moramo obrniti, z njimi moramo razpravljati, da jim objasnimo in jih prepričamo.
Čuden slučaj
Kaj je bil torej nadžarski u-por? Mislim, da se bo o tem še mnogo in dolgo razpravljalo. Toda imamo že nekatere elemente, ki nam dajo možnost reči, da je bil v tistih uporih prisoten element ljudske vznemirjenosti in protesta proti napakam, ki so jih v preteklosti zagrešili voditelji. Ta element je bil prisoten in je preveval tudi skupine delavcev, delovnih-ljudi, ki so se v začetku udeležili gibanja. Toda prav tako jasno je, da je bil že od prvega začetka prisoten razredni sovražnik, ki ima na Madžarskem globoke korenine in ki je skušal izkoristiti upravičen protest,
por proti zakoniti oblasti.
Tako-le je, na primer, pisala ameriška agencija UP takoj prve dni po izbruhu upora : «Kako raztolmačiti to, da se je od danes do jutri, še več, par ur po začetku vstaje - naenkrat pojavilo tisoče zastav s starim križem stare reakcionarne države in istotoliko trobarvnih trakov na rokavih upornikov, da ne govorimo o orožju, ki si ga predvsem v začetku niso mogli takoj prisvojiti, o kamionih, ki so izkrcavali upornike na strateških točkah mesta in o motociklistih, ki so kot kurirji nosili okrog ukaze?»
Toda obstaja tu tudi neki čuden slučaj :	v Washingtonu,
par dni po začetku gibanja, je vodja madžarskih fašističnih e-migrantov sklical tiskovno konferenco in izjavil, da je že prve dni oktobra vzpostavil stike s tajnim madžarskim fašističnim centrom, ki ga je obvestil o vsem, kar se bo zgodilo.
Že v začetku je bil torej prisoten sovražnik, ki mu je potem uspelo prevladati v gibanju : dovolj je pomisliti na sledeče si izjave, ki jih je oddajal radio Budimpešta in ki so v par dneh prešle od stališč popravljanja določenih napak do stališč tistih, ki so imeli namen priti do popolne odprave socialistične ureditve.
Dovolj je pomisliti, da se je v istem trenutku sprožil po vsej deželi beli teror. Neki naš tovariš, član vodstva naše partije,
množice, pri tem pa preprečiti reakcionarni vzpon, ki se je pojavil v tistih dneh ter ponovno prevzeti vodstvo ljudskih množic.
Iz teh naših stališč izhaja naša prijateljska kritika na določene trditve socialističnega delavskega gibanja, ker smatramo da se tu pojavljajo stališča, ki jih niso dovolj proučili in ne odgovarjajo situaciji, ki pa de-zorientirajo delavski razred.
Res je, mi smo internaeiona-listi in internaeionalizcm je bistveni element naše politične zavesti, akcije naše partije. Toda proletarski internacionalizem ni samo v splošnem pozivu organi, ziranim silam partije in delovnim množicam. Kadar delavski razred prevzame oblast in orga nizira svojo državo, mora spre jeti tudi vse potrebne ukrepe, da se ta država tudi brani.
Proletarski internacionalizem mora upoštevati pogoje, v katerih se nahaja delavsko gibanje v določeni situaciji. Danes obstajajo socialistične dežele in mi moramo razumeti mednarod. no solidarnost kot solidarnost tudi z vsemi temi deželami in njihovimi vladami.
Zgraditi novo družbo
Vemo, da mora vsaka teh dežel hoditi po svoji poti, vemo pa tudi, da so one združene in da moramo biti tudi mi z njimi združeni. Kajti te dežele se ne borijo za gospostvo, da bi vsilile izkoriščanje, marveč se borijo, da bi ustvarile nov, socialistični svet. Gotovo, mi ne vzklikamo od radosti zaradi sovjetske intervencije na Madžarskem, Rekli smo, da je bilo to žalostno dejstvo in smo trdo grajali madžarske tovariše voditelje, ker so dopustili, da je prišlo do situacije, ki je zahtevala intervencijo.
Vemo namreč, da socializem ne gre naprej s tujimi silami, uiti s silami socialističnih dežel, marveč napreduje le z lastnimi silami, organiziranimi v lastni deželi, s pozivanjem delovnih ljudi in ljpdstva k gradnji nove družbe.
Zato pozivamo madžarske ko-muniste, naj vzpostavijo enotnost in disciplino v njihovi par-
zaradi razdiralne akcije na drugi, se na Madžarskem ne bi zgodili zadnji dogodki.
Dogodki na Poljskem in Madžarskem silijo tudi nas, da govorimo o določeni krizi medna, rbdnega komunističnega giba. nja. Toda značaj te krize je nekaj vse drugačnega od onega, o katerem govoričijo naši nasprot. niki. To je kriza, katere izvor je v določeni zamudi, ki je nastala v nekaterih deželah in za katere premostitev delujejo sedaj gibanja.
Kar se je zgodilo na Madžarskem je žalostno dejstvo, toda prepričani smo, da bo naše gibanje po vsem svetu v teh dogodkih znalo poiskati potreben nauk. da bi iz tega izšlo bolj strnjeno in močnejše kot je bilo doslej.
Tistim, ki stoje na čelu reakcionarnega vala, ki se ga je skušalo sprožiti tudi v Italiji, vredno špekulirajoč z madžarskimi dogodki, je tov. Togliatti postavil na koncu to-le vprašanje : kaj hočete in kam mislite priti po tej poti? Ali hočete ponovno sprožiti v Italiji oboroženo škvadristično nasilje proti delavskemu gibanju in proti njegovi predstaži? Če je to vaš namen, tedaj vas opozarjamo — je dejal govornik — da ste čisto enostavno blazni, kajti to se ne bo moglo nikoli zgoditi. Največja sila, najbolje organizirana in najbolj borbena sila ljudstva in vse dežele je danes naša partija, ki se je znala u-pirati vse drugačnim ofenzivam in je znala zmagovito voditi vse drugačne borbe.
banja ter gibanja delovnih kt] di. Te nevarnosti čutimo P”'" w no pri načinu, kot se dane6 JVk_ stavljajo problemi sociali6*1' ga združevanja. Sinatram0 'aste našo dolžnost, da povemo *' 'tat rišem socialistom in vsem "trivi lovnim ljudem, da če bi se \ * v rala socialistična združitev, vinai se danes zdi, uresničiti s prt* ", G dovanjem socialdemokratih* 'itu, deologije in politike, kot -*j Bar v zadnjem desetletju izraz" frstu Italiji, bi to pomenilo P*1 'lonn nesrečo za italijansko delaf 'kov] gibanje. Tej stvari bi se Ivai rali izgoniti.	enki
Zato bratsko pozivamo *” ""'j riše socialiste, za katere '	8 8v'
da so naši bratje v bolh' Po enotnost in socializem,
budno pazijo na te nevar'1
ne pustijo preH1®! >r"na
po socialdemokratskih si-
kaj ti če bi se to zgodilo, b'^ictn
'in v
vidi
al'-1' 9v0
peli škodo mi, tovariši s0^ ' trn sli, delavski razred in vs" 'jih > žela.	! "H
Izjavljamo to, ker je s' ^ * je ja resna in ker je treba F '"din vno pridobiti izgubljeni *. ,logoi Prišli smo zelo naprej v m1. uòvi rodni pomiritvi, toda dam’"^ "jšnj
jimo pred vojno, stojim0 'Pelji
Sovj^ki

poskusom osamitve zveze in socialističnih .•	..n
pred poskusom ponovneg" • S ki bitja sveta na dva nasp1"^ hov ča si in nepomirljiva tab
Živahne
debate
Tistim, ki nimajo teh namenov in za katere vendar smatramo, da so v večini v vrstah nasprotnih strank, pa pravimo : pazite, naša najmanjša oslabitev bi bila usodna tudi za vas, če ste iskreno demokratični ; naša oslabitev bi bila usodna za delavski razred in vse delovne ljudi dežele, ker bi pomenila zastoj demokratičnega in socialnega napredka italijanskega ljudstva. To je cilj, ki bi ga hoteli doseči veliki indu-strijci, tisti veliki industrij-
Beseda dei tovarišem komunistom
orid"1
Treba je ponovno Pr
izgubljeni teren in z večj"
ločnostjo voditi akcijo,
jo, propagando, borbo ** 'LrV ‘ narodno pomiritev in m'r‘
Strinjamo se ne samo
logom, naj se sestanejo /j stavniki velesil, da bi na6* razum, marveč tudi z z° naj se odstranijo vse °k ske sile iz vseh dežel svo*" J eni in druži strani.
Vemo pa
I
da je za ''‘j
teh uspehov potrebna
akcija, borba delovnih
da je potrebno orga"1;, skupno s tovariši
skupno z vsemi demok"'
■at'
liko gibanje za mir. ‘-1 ^ cHišk
iti naprej v borbi proti P.;; ^ som reakcionarnih in ‘./li nih sil, da bi spet
§lavo’ ..	.	. e<a,"u z'
V tem cilju dajemo s« ^ >ti0e
naši partiji, našim tovar';tj,,j
5a.
vodilo, ki smo ga vedo0 v preteklosti, ko smo v,[ /	^
se zaostrujejo nevarno6**	l]gs
in se spet pojavlja reakc^
grožnja : ne zapirajte 56
sekcije, pojdite na ulice’ i'j smeri in delajte na *e..,j£ | , državljani sleherne P° »<* ub
sp0' i*i 1 -
idejne, verske tendence ^ Uiz
jo nevarnost, ki grozi v\ |>l skušajte navezati z nj'1" ei
ske stike sodelovanja '* i- "^i
nosti.
' ‘ Je
S prepričevalnim dc* A,J . Vo odrekli svoj«* I>an
da bi se_____P
ščem, skušajte najti *e'jJJo< iz katerem bo lahko P*e g Zililn. nasprotja, skupni teren ^	^ "Oišk
tev miru in demokracij . l f,r.(
napredovanje v
žele po poti, ki smo 6* * j.; 1 ^
moKracj ,£	• r
pogojih ^ ft, jšinsk Abi-
tali, po italijanski P'
otb
nas vodi v socializem-
ega
KULTURA IN ZNANOST
JjPD Vesna v Križu
naj bo v vzgled društvom
tu
val |
odo
zgodi
e v I ah
raz1 ìa 1 abbila
na 1 i in Je
i ini
isto»1
ja
le m o. 1 :e 0 a s» ojo I ki
drugim
80 nastopov pevkega zbora
45 dramskih uprizoritev
340 članov - to je hvalevreden obračun delovanja
dejstvovanje prosvetnega društva «Vesna» v Križu spada med najpomembnejše strani zgodovine vsega ljudskega protega dela Slovencev v naših krajih. Če račumano, da je 1 omenjeno društvo brez lastnega sedeža več let, da je pa ll> temu trdno in nepretrgano vztrajalo pri svojem delo-iu, ta-le trditev še tembolj velja, lasti je važno, da je PD
S
ero naši Na»
ep
ktivnost
važno, da je posvetilo svojo naj-i° skrb mladini ter s tem Javljalo nov prosvetni ka-igralcev in pevcev, ki so starejši nudili svojo znatno (poro. Pod vodstvom požrlvo-ega pevovodje Frančka Že-je zacvetel leta 1949 do-& moški pevski zbor, ki sestavljali skoro izključno i(li pevci. Zbor je, bodisi do. -a bodisi v okolici in mestnih lag^ delih ponesel lepo slovensko vse Mno in umetno partizansko 3 iiei borbeno pesem med ljudstvo, se 1‘ faradi svojega temperament. >kt°r a izvajanja kmalu navezal di duševne stike s poslušal-iz {eter s tem postal popularen :à
:ep
iih
Jevškega zbora
listi''
n10 Vstopil je 31 krat v Križu, io 1,1 bat na Proseku, 3 krat ein tttovelu, 10 v Nabrežini, 3 sf * 1 v Doberdobu, 5 krat eV. I'inah, po enkrat na IConko-P1'1 Greti, Školjetu, v Miljah tsk* štu, Boljuncu, Skednju, pri t s'* Barbari, v gledališču Fenice Prstu, v Ljudskem domu ul. donnina, Bazovici, Gabrovcu, ela< rkovljah, Slivnem, -1 krat pri se 1 Ivanu v dvorani Škamperle, enkrat v dvorani stadiona
0	t0 Maj » na skupni Aškerčevi ',fl* 'slavi, 7 krat v Kinu ob mo-
3rb> ' Pogostokrat na radiu Trst r, "tv Avditoriju v Trstu. Ka-ari|(l f vidimo, je gostoval v večjih "anali, kjer je številno ob-tal’" ’tvo nagradilo s svojim pribi jem marljive pevce za nji-S»c* ' trud, obenem v manjših vst* i>h v raznih mestnih prede-ali vasicah na podeželju, ši*1" f je že skromna kulturna
1	reditev skoroda velik kultur-K tingodek ter s tem pomagal
n>c. učvrščanju narodne zavesti , ajšnjih Slovencev. Tudi o P aPelju in Milanu je gostoval i»!1 - 'ski zbor «Vesna» in odnesel " <n nagrado na pevskih revi-„	'■ Skupno torej nad 80
>r° Pov na kulturnih priredit-
b<>A
*kub Čišinski pesnik Lužiških Srbov
■e\>\ '	.
pFr^ška demokratična republi-(jA3, v katero je vključeno

t Srbov je izdal spominsko r J10 znamko v počastitev stopili \ |^e rojstva lužiško-srbskega jnj ^ika Jakuba- Barta Čišin-
' 9 pesnik se je rodil 21. av-oV> , *> 1856 v Kukovu v Saški
narodnostno ozemlje Luži-
"" 'tji
>8i.
h
Lužici, študiral pa je v Umrl je 16. avgusta
V vb'i' Čišinski je bil prvi mo-'P, * lužiško-srbski pesnik in C L'1 ;r’lria v lužiško-srbski knji-,-|i, s,i podobno mesto kot ,etlski književnosti France .	V svojih mlajših le-
'* gi !	vodil mlado lužiško-srb-
E»'ivanjc.
fpr (< 1 izdaja te spominske po. t ^^«Unke jasno kaže, da 'A |_,trilški demokratični repu-■/rc k.^Pravilno rešili narodno-Q ^ j^s‘asko vprašanje skozi sto-p Užatiranega najmanjšega slo-vke8a naroda, Lužiških Sr.
vah ali koncertih. Poleg tega je velikokrat nastopil tudi na drugih manifestacijah, ki so jih priredile politične in množične ljudske organizacije ter na raznih poslavah. Poleg neumornega zbora je omembe vreden tudi kriški orkester, ki ga vodi Marij Bogateč in ki je nastopil na neštetih kulturnih prireditvah doma in pri drugih bratskih prosvetnih društvih.
Tudi harmonikarska skupina prav tako pod vodstvom tov. Bogatea je dala v vseh teh letih svoj prispevek k širjenju ljudske prosvete
Ni izostajal za zborom dramski odsek prosvetnega društva «Vesna» pod vodestvom Lucijana Terčona. Skupina je v režiji Justa Ivosule nastopila z zahtevnejšimi igrami kot so : Gui-merova «V nižavi» — v Križu, na Opčinah, v Nabrežini, na Kontovelu po enkrat, v Avditoriju v Trstu dvakrat, — Turge-njava «Tuji kruli» — v Križu dvakrat, na Kontovelu, v Nabrežini, Škedenju po enkrat ; v režiji Zore Košutove pa «Ni-kita ruski junak».
Nastopila je tudi z drugimi raznimi enodejankami in prizori ter s Košutovo «Kriško o-smico», ki je žela toliko odobravanja doma in povsod, kjer so jo Križani podali (na Opčinah, na Proseku, v Barkovljah, v Trstu (Kino ob morju), Nabrežini, pri Sv. Ivanu ter v Do-derdobu), Ttitli dramska skupi, na najmlajših ni izostala za starejšimi. Poleg raznih prizorčkov, igric in recitacij, je naštudirala Goljevega «Jurčka», s katerim je nastopila doma, v Avditoriju v Trstu, v Bazovici, na Opčinah in drugod. Najmlaj-si so se svojčas ponašali tudi s pevskim sborom, ki ga je vodil Frančku Žerjal in ki je žel veliko uspeha. Škoda, da so sc takratni mali pevci razšli.
Bodoča perspektiva: enotnost vaščanov
Prirejenih pa je bilo skupno okrog 35 večjih, 10 malih prireditev v Križu in drugih društvih, kjer so kriški igralci nastopili s svojimi deli. Skoro vedno, zlasti na domačih predstavah je nastopal tudi zbor in krajevna godba. Niso v tem številu zapopade-na gostovanja drugih dram-
skih skupin sosednih društev, ki so nastopile v Križu (n. pr. Opčine z «Revizorjem», Šempo-laj s «Prevaro», Prosek z «Vele jo», Ljudski oder z «Žaromi-lom», «Materjo» itd.
Hvalevredna je bila tudi društvena pobuda, da se vzgajajo v glasbi tudi mali, za katere so se trudili ter se še. vedno trudijo Marij Bag'atec in pevovodja Žerjal.
Tudi v pogledu organizacije lahko služi PD «Vesna» marsikateremu društvu za vzgled. Odbor je vedno redno resno in nepretrgano posloval letno skrbel za pridobivanje članstva in za vodenje administrativnih poslov. Od 220 članov iz leta 1951 je društvo narastlo na letošnjih 340 članov. Ta resnost Križanov pri delu je nedvomno odigrala veliko vlogo pri splošnem trudu da se zgradi nov kulturni dom, kjer se bodo društveni od. seki lahko bolje in nemoteno u-dejstvovali.
Z lastnimi močmi, žulji in
žrtvami so Križani končno uresničili svojo željo : danes imajo prostorni Ljudski dom, kjer lahko prirejajo večje kulturne prireditve.
V	prvi polovici decembra bodo Križani v tem domu skupno organizirali Gregorčičevo proslavo, ob priredbi prosvetnih društev «Vesna» in «Sirk».
V	ta namen se je že u-stanovil skupni koordinacijski odbor. Želimo, da bi ta odbor vložil ves svoj trud zato, da se na podlagi medsebojnega spoštovanja in razumevanja, na podlagi lojalnosti doseže poenotenje prosvetnega delovanja ter še večji kulturni razmah.
Beograjsko
”KOLO”
v Ameriki
eograjski ansambel narodnih plesov in pesmi «Kolo» se že nekaj časa mudi na gostovanju v Severni Ameriki. Časopisi poročajo, da je v številnih mestih, kjer. je nastopal doživel zelo velike uspehe. Skupno bo nastopal v šestdesetih mestih ZDA. Izredno velik uspeh je ansambel doživel v Pittsburgu, kjer so mu predstavniki tamkajšnjih jugoslovanskih društev priredili tudi slovesen sprejem.
OBČNI ZBOR
Sindikata
slovenske šole
V
nedeljo je bil v Trstu prvi redni občni zbor Sindikata slovenske šole.
Iz poročila, ki ga je podal tajnik Sindikata Gerdol je razvidno, da je bilo delovanje organizacije v prvem poslovnem letu povsem pozitivno. Predvsem je pozitivno dejstvo, da na mestu prej obstoječih treh sindikalnih organizacij obstoja in deluje en sam združeni sindikat, kajti le v skupni borbi, je mogoče zagotoviti slovenski šoli in slovenskim šolnikom vse tiste pravice, ki jih določajo državni zakoni in mednarodne pogodbe.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da se je vodstvo sindikalne organizacije mnogo prizadevalo tudi za ustvaritev čim tesnejših vezi med njim in članstvom. Pri tem je deloma uspelo, vendar pa bo treba še marsikaj narediti za to, da bo ta povezava čvrsta tudi v bodoče.
Kmalu po svoji izvolitvi je sindikalno vodstvo odposlalo merodajnim oblastem izglasovane spomenice o položaju slovenske šole in o zahtevah slovenskih šolnikov na Tržaškem. Vodstvo je urgiralo pri šolskih oblasteh, naj se uredi pravni in materialni položaj upravnega in postrešnega osebja slovenskih šol. Zahtevalo je tudi, naj se šolnikom bivšega ekonomskega staleža omogoči, da se zavaru-
jejo tudi za čas pred 1. oktobrom 1950. Nadalje je izročilo posebno vlogo tudi ministru Rossiju, ob priliki njegovega obiska v Trstu. Med počitnicami pa je Sindikat razpravljal skupno s predstavniki vseh slovenskih političnih strank v Trstu o osnutku zakona o slovenski šoli v Italiji.
Toda Sindikat se je ukvarjal tudi z drugimi problemi, ki so izven strogo strokovnega okvira, a so kljub temu tesno povezani s šolo. Sem spada tudi vprašanje revije «Galeb», ki je prešla v delokrog Sindikata.
Po glavnem referatu se je vnela živahna diskusija o raznih vprašanjih, v katero so posegli številni šolniki. Končno pa
ie bil izvoljen novi odbor, pa je v glavnem sestavljen članov prejšnjega odbora.
Film
o M c Carthyu
Philip Dunne, eden izmed a-meriških neodvisnih filmskih režiserjev, je sklenil posneti film, ki bi bil dejansko biografija zlogasnega ameriškega «lovca na čarovnice» Me Carthya in bi tako ožigosal temno obdobje, ki ga je v ameriško življenje vneta senator.
Tehnična razstava v Turinu
►	Amaterska iznajdljivost
►	Čudeži sodobne plastike
►	Zanimivosti novih izumov
Q d 29. septembra
14. oktobra t. 1. je bila v Turinu VI. mednarodna tehnična razstava. Na njej je razstavilo svoje izume 1.500 razstavljalcev. Razstava je bila združena z raznimi manifestacijami kot so: XVI. razstava mehanike, VIII. razstava poljedelske mehanike, VIII. razstava kinematografske, fotografske in optične tehnike, VILI, mednarodni kongres o plastiki itd.
Na tej razstavi so prvič dobili posebno dvorano za razstavljanje tudi tako imenovani mali izumitelji, to so ljudje, ki oh prostem času delajo na različnih področjih tehnike in v preprostih delavnicah izumljajo najrazličnejče praktične stvari. Zlasti ta del velike razstave je vzbudil mnogo zanimanja med obiskovalci.
Seznanili vas bomo z nekaterimi izumi. Nedvomno spada med najbolj praktične izume avtomatični role. Ta bo zlasti dobrodošel za tiste ljudi, ki stanujejo v središčih mesta, v krajih, kjer drvi po cestah mno-
go prometa in v krajih, kjer vlada poleti huda vročina. V teh krajih navadno ni mogoče zaspati pozno v noč, posebno poleti pa ni mogoče imeti zaprtega okna. Šele proti jutru se človek lahko spočije, toda tedaj že nastopijo sončni žarki. Navadno morajo stanovalci tedaj vstati, zapreti okna in nato ponovno leči v posteljo. Toda skoraj vedno se dogaja, da človek med tem opravilom izgubi spanec. Že omenjeni novi izum pa ima to lastnost, da brž ko obsije okno sončna svetloba, se začno rolete počasi in potihoma, skoraj neslišno spuščati in
na križišču voznika, ali prihaja iz stranske smeri drugo vozilo.
Veliko pozornost je vzbudil tudi čoln, ki lahko plove po razburkanem morju, ne da bi potniki pri tem občutili kakršno koli zibanje. Ploščad, na kateri potniki sedijo ostaja nenehoma v vodoravni smeri, ne glede na to, kako valovi premetavajo ladjico.
Bežno smo omenili le nekatere od številnih razstavljenih izumov, ki so jih razstavili mali izumitelji, toda seznanimo se še s snovjo, ki je danes zelo v" modi, t. j. s plastiko , katera je bila na razstavi močno zastopana. Današnja tehnika omogoča izdelavo najrazličnejših predmetov iz plastike. Ti pred. meti so prav tako ali pa morda še bolj odporni, kot bi bili iz železa, jekla itd. Vendar do sedaj ne bi bili verjeli, da je mogoče izdelali iz plastike n. pr. poročno obleko. Turinska razstava pa je potrdila, da je tudi to mogoče doseči. Tako o-bleko je mogoče izdelati iz snovi imenovane teflon. Važno je
Gornja slika, ki je bila posneta na nekem parniku nazorno prikazuje delovanje radarja. Črna pičica v osredju slike predstavlja položaj ladje. Belina v prvem krogu predstavlja meglo. Beli madeži v drugem, tretjem in četrtem krogu predstavljajo nepremične ovire, školje, itd. B^le pičice v drugem, tretjem in četrtem krogu predstavljajo druge ladje. Moderne ladje so opremljene z radarji dveh vrst: prvi opozarjajo na nevarnosti, ki se nahajajo v bližini, drugi pa na ovire v daljavi
Deset let kulturnega
sodelovanja med
FLRJ in ČSR
# Kulturni stiki med narodi Jugoslavije in Češkoslovaške imajo lepo zgodovino
J^ulturni stiki med narodi Jugoslavije in Češkoslovaške imajo že dolgo in lepo zgodovino. Nešteto je že stoletja starih dokazov o medsebojnem stremljenju po zbližanju in sodelovanju pri jugoslovanskih in češkoslovaških pisateljih.
Po prvi svetovni vojni je bilo kulturno sodelovanje med Češkoslovaško irl Jugoslavijo v veliki meri odvisno od gospodarskega in političnega sodelovanja Poleg uradnega delovanja
za zbližanje in poglobitev, so se --
ugodno razvijali prijateljski
stiki med naprednimi kulturnimi delavci Jugoslavije in Češkoslovaške. Ti stiki so obrodili bogate sadove in pripomogli, da je ljudstvo obeh držav v težkih dneh fašističnega napada podalo tako krasne dokaze med. sebojnega prijateljstva in požrtvovalnosti.
Po osvoboditvi sta obe državi navezali prijateljske stike na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Temeljili so na potrebah obnove in socialistične izgradnje. Pogodbe in dogovori o kulturnem sodelovanju so nudile velike možnosti za medsebojno prevajanje literarnih del, prirejanje umetni-
ških razstav, nastope gledaliških umetnikov, obiske kulturnih in drugih javnih delavcev itd.
Zaradi dogodkov, ki so sledili letu 1948 se je to sodelovanje okrnilo in je prišlo do zastoja. Sedaj so odstranjene glavne o-vire za obnovitev prejšnjega stanja. Na obeh straneh se z resničnim razumevanjem ponovno grade mostovi medsebojnega sodelovanja in prijateljstva. Stremi se za tem, da se prikaže, kaj je bilo storjenega na obeh straneh v zadnjih desetih letih Umetniška literatura, pa najsi bo to roman, pripovedka, dra ma ali pesem nudi najbolj res nično podobo življenja, čustvo vanja in stremljenja vseh druž
benih slojev narodov in je zato najboljše sredstvo za vzajemno razumevanje med ljudmi.
Iz podatkov, ki jih je objavila univerzitetna knjižnica v Pragi je razvidno, da je bilo v zadnjih desetihletih v češčino in slovaščino prevedenih 20 slovenskih in 45 srbohrvatskih knjig. Čehi so prevedli 33 srbohrvatskih in 13 slovenskih knjig.. Slovaki so prevedli 12 srbohrvatskih in 7 slovenskih knjig. Iz makedonščine doslej še ni bilo nobeno delo prevedeno v češki ali slovaški jezik. Od teh 65 del pripada beletriji 57 in sicer prozi 37, peoziji 7, dramatiki 6 in mladinski literaruri 7 knjig, 5 knjig je s področja politike, 2 s področja filologije in 1 s področja biografije.
Iz slovenščine sta bili v tem obdobju prevedeni po dve deli Ivana Cankarja, Ivana Tavčarja, Prežihovega Voranca, Antona Seliškarja in Antona Ingoliča ter po ena knjiga Frana Sai. Finžgarja, Juša Kozaka, Franceta Bevka in Mileta Klopčiča. V bližnji bodočnosti bo izšel še en prevod Ivana Cankarja. Največ slovenskih knjig so prevedli v
(Nadaljevanje na IV. strani)
Plastika se uveljavlja
Plastika je zlasti primerna za izdelovanje avtomobilskega ogrodja. Plastično ogrodje je mnogo bolj odporno od železnega in je mnogo lažje. Gornja slika plastičnih vzorcev je bila posneta na turinski mednarodni tehnični razstavi
v kratkem je soba izolirana od ; pri tem zlasti to, da je taka o-svetlobe in hrupa. Toda to še ni j bleka takorekoč večna, je nezgor.
naprava ima namreč tudi posebno uro, s čigar pomočjo je mogoče določiti čas, ko naj bi se roleta spustila. To je zlasti primerno za oblačne dneve.
Za gospodinjstva so izumitelji razstavili številne naprave. Med njimi je vzbudil nejvečje zanimanje takoimenovani frigobar, to je aparat, ki v nekaj sekundah ohladi vsako pijačo do ledišča. Tako je mogoče v nekaj sekundah izdelati prav o-kusen sladoled. Za to je dovolj, da na eni strani vlijemo nekaj limonade in likerja, pa na drugi strani že prihaja ven v obliki sladoleda.
Mnogo zanimanja je vzbudilo tudi motorno kolo z dežnikom iz plastične snovi, ki ga je mogoče v dežju avtomatično potegniti nad oba sedeža. Drugi zelo koristni izum je poseben a-parat, ki naj bi preprečeval cestne nesreče. Aparat obvešča
ljiva, se ne mečka in jo torej ni treba likati, in je povrh tako mehka in lahka, kot da bi bila iz čiste svile. Na turinski razstavi so tri večere zaporedoma prikazovali najrazličnejša oblačila, celo prekrasne krznene plašče narejene iz te nove snovi.
Nadalje smo na razstavi lahko videli prekrasne plastične obložke za pohištvo in za hišne stene. Ko bodo te predmete po. stavili na trg si bo mogoče nabaviti tako pohištvo, ki ga bodo naše gospodinje kadarkoli lahko pomile, in bo ostalo vedno lepo, svetlo ; bo mnogo bolj odporno, kakor pa je današnje
Turinska tehnična razstava je konkretno pokazala, kaj vse zmore sodobna tehnika in kako velike koristi bi imela človeška družba, ako bi se novi izumi uveljavili in bi se predmeti začeli na široki črti proiz. vajati.
Stephen Leacock Butler, avtor pričujoče humoristične črtice, je bil Kanadec po rodu. Rodil se je leta 1*869 in je bil pro. fesor v Montrealu. Njegove humoristične črtice so znane po širokem svetu, jyjAni ni v mladosti nihče pomagal. Vzgojili so me preprosto in strogo, - vzemite eno tehle cigar, vsaka me stane pol dolarja. Šola mi v praktičnem pogledu ni ničesar dala. Resnično : ko sem jo zapustil, nisem znal niti brati, vsaj ne gladko. Šele odkar sem v trgovini, sem se naučil pisati materinščino in jo pravilno uporabljati. Lahko pa vam zatrdim : dandanes ni v vsej čevljarski stroki nikogar, ki bi znal pismo napisati bolje kakor jaz. In vsega, kar znam, sem se sam naučil. Z ulomki se zdaj ne znam računati, sicer pa tudi ne sprevidim, čemu je to človeku potrebno... Moj fant je zdaj na harvardski univerzi	njegova mati je vztrajala na tem. Jaz pa
ne opazim, da bi se bil kaj prida naučil, ali vsaj ne tega, kar bi mu lahko v trgovini koristilo. Pravijo, da jih v šolah nauče značajnosti in manir ; jaz pa bi dejal, da se tega lahko nauči vsakdo sam v trgovskem življenju, — je vino dobro? Če ne, mi kar povejte, pa bom nahrulil natakarja...
Kaj ne, pravkar sem vam začel pripovedovati, kako se je začela moja trgovska pot. Bilo mi je dobro in hudo, in to je bilo docela v redu. Ko sem prišel šestnajstletnih v New York, sem imel natanko osemdeset centov v žepu.
Da, torej nekako šesti dan sem našel zaposlitev. V neki tovarni čevljev. V strojni dvorani. Stavim, da nimate pojma o izdelovanju čevljev, kaj ne da ne? To je težavna reč. Poprej še nikoli nisem videl takšnih strojev, ampak moj preddelavec me je kratko in malo postavil k enemu izmed njih in rekel : «Krepak si videti, poizkusiva torej ! »
Tako sem začel. O ničemer nisem imel pojma, ampak takoj spočetka sem delo dobro opravljal. Prvi čas sem služil po štiri dolarje petindvajset centov. Ko sem delal kake tri mesece, sem šel k predstojniku mojega nadstropja in ga vprašal : «Povejte mi, gospod Jones, ali ne bi radi prihranili po deset dolarjev na teden?» — «I, seveda, ampak kako?» je vprašal. — «Preprosta reč,» sem odgovoril, «natanko sem opazoval preddelavca, pri čegar stroju delam, in lahko dobro opravljam njegovo delo. Odpustite ga in jaz prevzamem nje-
Kako postaneš milijarder
ll!iinilIllllllllIIIIIIIIIII!ll!lllll)ll!l||l|l||l|||l||]||[I||I||I|||||lllllllUIIII>illlII!IIIIIIIIIIIII!lllllllIIII!IIlll!llllllllll||||||||||||||||||||||U||l|U|n|||ll|I|i|ll||]|||||l||||,||,||l,||i,|l,,l|,|||l||||,1|ll,li,|!|ll|lll]|l!ll|lll,|[ll|l|||||||l||||,|I,|||||||||||||||||||||n|||I|||||||InlI||;||I||,|||I|IUIU1|
in po dveh letih bom dividendo spet dvignil na petnajst ali celo dvajset odstotkov.» — «Kaj boste vi imeli od tega ? » me je vprašal stari mož in me predirljivo pogledal. Imel je bistro trgovsko glavico, stara korenina, vsaj tačas. Razložil sem mu torej, kako bo z menoj. — «Prav lepo,» je rekel, «tako je vse v redu. Kar mirno pričnite. Ampak črno na belem vam ne
govo delo za polovico zaslužka, ki mu ga plačujete.» — «Kaj res to znate?» je vprašal. — «Seveda! Kar ven ga vrzite in poskusite z menoj.» — «Vaši nazori so mi všeč. Sodim, da ste korenit mož.» — Vrgel je torej preddelavca iz tovarne in jaz sem prevzel njegovo delo. Zdržal sem. Spočetka je bilo hudo. Ampak delal sem po dvanajst ur na dan in ponoči sem še študiral neko knjigo o proizvodnih strojih. Ko sem ostal pri tem delu kakšno leto, sem stopil tja dol k višjemu nadzorniku in ga vprašal : «Ali ne bi prihranili v gornjem nadstropju po sto dolarjev na mesec?» — «Kako pa naj to storim?» — «Nu, odpustite gospoda Jonesa in namesto njega postavite mene za oddelnega predstojnika. Svoje delo bom dalje opravljal in prevzel še njegovo za sto dolarjev manj, kakor mu zdaj plačujete.» - Odšel je v zasebno pisarno in slišal sem, kako se je pogovarjal z vodilnim ravnateljem, gospodom Evansom. «Tale mladi mož je značajen,» sem ga slišal govoriti. Nato je prišel ven. «Nu, da, bomo pač poizkusili z vami. Kajti, veste, kolikor, je v naši moči, radi pomagamo svojim nameščencem. In vi ste fant od fare, ki ga kakor nalašč potrebujemo.» Jonesa so torej naslednji dan odpustili in jaz sem sto-pil na njegovo mesto. Bil je čisto lahek opravek, saj sploh nič iti bilo. Če znaš prav poprijeti, je v poslovnem življenju vse tem laglje, čim više se povzpneš. Na tem mestu sem vztrajal dve leti in prihranil sem svoj zaslužek, izvzemši tistih petindvajset dolarjev na mesec, s katerimi sem se preživljal.
Nikdar nisem zapravil po nemarnem niti beliča... Ko je spet minilo nekaj časa, stopim lepega dne k gospodu Evansu v pisarno in mu rečem : «Gospod Evans, svetujem vam, da odpoveste službo gospodu Thompsonu, generalnemu inšpektorju.» — «Zakaj pač? Kaj pa je zagrešil?» - «Nič,» mu odgovorim, «ampak jaz lahko poleg svojega dela prevzamem še njegovo delo, vi pa me plačate, kakor zdaj njega plačujete, pa boste prihranili denarce, ki jih zdaj meni plačujete.» — «To se pa
prav pametno sliši,» je odgovoril. Thompsona so odpustili in jaz sem stopil na njegovo mesto. S tem se je pričel moj vzpon. Kajti zdaj, glejte, sem lahko nadzoroval prodajo in sem lahko dohodke držal visoko ali nizko, kakor sem hotel. Vzemimo, da nimate pojma o stroških in vseh takih rečeh ; saj česa takega na univerzah nikomur se vtepejo v glavo. Ampak, če bi vi količkaj tega razumeli in imeli kaj pojma o dividendah, bi vedeli, da lahko odločen, značajen in jjoslovno spreten možak kot generalni inšpektor napravi z bilanco kar hoče, zlasti z viški. Delničarji morajo vzeti, kar pač je, in se morajo s tem -zadovoljiti. Ven ga namreč ne morejo vreči, ker ima vse v svojih rokah — pa se boje, da bi se sicer vsa zadevščina razbila. Zakaj sem vse to storil, bi radi vedeli? Vam bom pa pove-' dal. Sčasoma (to sem bolj in bolj spoznaval) se je obrat tako povečal, da je poslovni ravnatelj gospod Evans z večino delničarjev izgubil sledove potankosti in razvoju ni mogel več slediti. V čevljarski stroki je namreč cela kopica malenkosti. 1 o ni takisto kot pri navadnih artiklih, vse skupaj je zelo zapleteno, in tako sem prišel na misel, da bi vse skupaj ali večino njih izrinil. Odpravim se torej zvečer k staremu Gug-genbaurnu, našemu predsedniku, v njegovo mestno vilo. Mož ni bil samo predsednik naše delniške družbe, marveč je tičal še v vrsti drugih podjetij in je bilo strašanska reč prodreti do njega. Ni in ni te pustil k sebi, če ni vnaprej vedel, kaj mu imaš povedati. Jaz pa se odpravim neki večer naravnost v njegovo vilo in me pripuste k njemu Poprej sem spregovoril z njegovo hčerko in ji rekel, da moram govoriti z njim. To sem ji tako prepričevalno zatrjeval, da se me ni upala zavrniti. Jaz vam znam občevati z ženskami, da kratko in malo ne znajo reči «ne». Staremu Guggenbaumu sem razložil, kaj lahko storiva z delnicami : «Jaz laliko tako uredim, da bo dividenda padla na ničlo, pa ne bo nihče vedel, zakaj. Vi lahko potem pokupite vse delnice za ceno, kakor boste sami hoteli,
dam niti vrstice,» «Saj tudi ni treba, gospod Guggenbaum.» sem mu rekel, «kajti vi ste prav tak poštenjak, kakršen sem jaz, in to mi zadostuje.» -— Ko sem odšel, me je njegova hčerka spremila ilo vrat. Stavim, da je bila hudo v strahu, ko me je pustila noter, ampak jaz sem ji povedal, da je ravnala docela prav. In kadar koli sem pozneje hotel govoriti s starim gospodom, sem vedno vprašal po nji in potem je že ona poskrbela, da je vse gladko poteklo. Ali sem vse druge izrinil? Da, seveda. To je bila lahka reč. Tu nisem imel nikakšnih težav. Starec je udaril po vsej veletrgovini z usnjem in jaz sem sprožil stavko. Dividendo sva potisnila za polovico navzdol in v enem letu sva velike delničarje tako spametovala, da so vsi izstopili in kajpak jim je sledila tudi večina majhnih delničarjev. Saj je vedno tako. Stari Guggenbaum je pokupil nizke delnice, kolikor so jih sami oddali, in polovico tega sem dobil jaz. Tako sem prišel na to mesto, kjer me zdaj vidite. Nadzorujem vso čevljarsko industrijo v dveh državah in zadnji čas več kakor to, ker smo prevzeli še združene usnjarne,
Guggenbaum? Ali sem lega izrini? Ne, veste, ni bilo treba. Veste, sem pač vedno rad zahajal v njegovo vilo in se z njim o vsem pogovarjal, in pri tem, veste, sem se konec koncev oženil z njegovo hčerko. In tako mi, če prav vzamemo, ni bilo treba, da bi ga izrinil. Pri nas stanuje, ampak lepo se je postaral, in v resnici zdaj jaz vse opravljam zanj in seveda je vse prepisal name in na mojo ženo. Ona vsega tega prav nič ne umeje — je tako skromna in udržana, vedno je bila takšna -in tako jaz sam razpolagam z vsem. Če starega gospoda kaj zadene, bova seveda vse podedovala. Saj pač ne bo dolgo zemlje tlačil. Sleherni dan ga opazujem, kako strmo gre navzdol.
Ali bo moj sin stopil v podjetje? Meni bi bilo to prav všeč. Ampak, zdi se mi, da ne nagiba k temu, je bolj po svoji materi, ali pa je tega kriv njegov študij. Ne verjamem, da bi univerze zbujale smisel za trgovino — ali morda vi to verjamete?
„
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
v
Življenjski stroški! Povišanje trošarine
stalno naraščajo -
Kar se te dni dogaja na našem tržišču, dokazuje, kako upravičeno nujne so bile intervencije tov. Ra-dicha na zadnjih sejah občinskega sveta z zahtevo, naj občina napravi kar je v njeni moči, da se zajezi naraščanje cen.
Mleko se je podražilo za 6 lir, v nekaterih mlekarnah za 8 lir, ne da bi bila la povišanja ■ upravičena, kot je bilo jasno razumeti tudi iz odgovora odbornika Cumbata. Olivno olje se je tudi podražilo za 15-20 lir. Tudi druga živila so se podražila, kot jajca in ze lenjava, toda to skušajo pojasniti s sezonskim povišanjem.
Kar je pri tej stvari — ki tako ob blizu zanima vse prebivalstvo začenši od siromašnejših slojev, ki predstavljajo večino — važno, je to, da cene še nadalje sistematično naraščajo. Verjetno je tu tudi vpliv sezone, toda kadar se enkrat neka cena poviša, se nikoli ne zgodi, da bi ji sledilo znižanje in. če se to zgodi, se cena tisi avi vedno na višji ravni, kot je bila pred sezonskim povišanjem. Za druga živila, kot za olivno olje, so ogromno povišanje pred meseci opravičevali s slabim pridelkom. Toda letos je pridelek dober. Zakaj torej ta nova povišanja ? Tu pridemo neizbežno do zaključka, da je vmes špekulacija.
žaju. ker se morajo dolgo in vztrajno boriti za povišanje plač, ki jim pa ni vedno priznano in se tudi to uresničuje z velikansko zamudo.
Dolžnost naših oblasti
Uradni
podatki
Da neizpodbitno dokažemo, da končno iz enega ali drugega razloga cene na vsak način naraščajo, zadostuje navesti razvoj indeksa življenjskih Stroškov. V 12 mesecih, to je od avgusta lanskega do avgusta letošnjega leta, se je indeks življenjskih stroškov povišal od 56,79 na 59,98. Po poročanju gospodarske agencije Astra predvidevajo v zadevnih tehničnih krogih v Rimu, da se bodo življenjski stroški do konca leta 1956 povišali za 4 do 5 odst. Gre za kalkulacije v nacionalnem okviru, ki so pa, naravno, pomembne tudi za Trst, čeprav ne moremo imeti točne višine povišanj. Pred temi povišanji stoje plače in mezde delovnih ljudi s stalnimi dohodki. Del delovnih ljudi lahko nekako kljubuje temu stanju s premično lestvico, čeprav se premična lestvica premika navzgor z veliko zamudo v primeri s povišanjem cen. Toda delovni ljudje, ki nimajo premične lestvice, so v še težjem polo-
Sueška kriza zaostruje se bolj položaj in povzroča povišanje cen najrazlič-nejših predmetov. V tej situaciji je jasno, da so za ustavitev draginje potrebni ukrepi v nacionalnem merilu, za katere je pristoj na vlada. Vendar pa tudi krajevne oblasti lahko napravijo kaj, ali točneje, vsaj to, kar je predlagal tov. Radich v eni svojih intervencij : začeti diskusijo o ustanovitvi občinske potrošne ustanove, i-menovati preiskovalno komisijo za mesni trg. intervenirati pri odboru za cene, da se posluži svojih pooblastil in zavre naraščanje cen, ne pa da sklepa —• kot se je že zgodilo — nasprotno mišljenju posvetovalne komisije, ki je v nekaterih primerih dala negativno mišljenje za določena povišanja, dočim je odbor sprejel popolnoma nasprotne sklepe in dovolil povišanje.
Županov odgovor ni bil nič kaj tolažilen. Obljubil je sicer s tem v zvezi intervencije in proučevanja, toda to naj bi se zgodilo sčasoma. Obenem je pa dal razumeti, da se ne navdušuje za občinsko potrošilo ustavo. Mi pa mislimo, da je treba naglo napraviti, kar se lahko napravi ter obenem urgirati pri vladi, naj s svoje strani tudi naglo ukrepa.
Torkova seja tržaškega občin, skega sveta se je začela, kot o-bičajno, z raznimi vprašanji svetovalcev, ki so bila tokrat dokaj zanimiva. Tov. Radich se je ponovno povrnil na stalno višanje cen živil in predvsem obravnaval nedavno povišanje cene mleka za 6 lir pri litru, dočim. se je cena pri proizvajalcu povišala za 4 lire pri litru. Zahteval je posredovanje občinske uprave, da se uvede večje nadzorstvo nad cenami in prepreči nadaljnje višanje cen. O tem vprašanju je govoril tudi svetovalec Coslovich ( ICD ). Od-bornik Cumbat je v odgovor na široko obrazložil vso proceduro mlečnega trga, kjer prejme proizvajalec 42 lir za liter mleka in ga potrošnik plača 86 lir. Razlika narašča s prevažanjem mleka od proizvajalca do prvih zbiralnih središč pa do Trsta, s pastorizacijo v osrednji tržaški mlekarni SALPAT ter do ponovnega razvažanja po mestu in do zasluži a prodajalcev na drobno. Izjavil je tudi. da predvidevajo nadaljnje povišanje mleka za 2 liri pri litru. Na vsak način je dejal, da občina proučuje to vprašanje, da pa ne more neposredno poseči v zadevo.
je postalo neizogibno
Tov. Radich za zajezitev draginje in o bolniškem zavarovanju kmetov
Izvoljena občinska komisija
Smrt
bivšega
španskega
borca
V zaščito kmetov
Tov. Radich je nadalje zahte. val od župana, da posreduje pri vladnem komisarju za raztegnitev na naše področje zakona o vzajemnem socialnem zavarovanju neposrèdnih obdelovalcev zemlje. V Italijanski republiki uživajo kmetje pravico do zavarovanja že- dve leti, toda na naše področje ta zakon še ni bil razširjen. Kaže da dr. Paiamara ne ravna pravično, ker se upira razširiti zakon, ki je v korist naših kmetov, dočim vztraja na zahtevi, da se uveljavi zakon 703, ki bo težko prizadel vse prebivalstvo.
Tudi ostali svetovalci so postavljali razna vprašanja, med njimi vprašanje ustanove SE-LAD, ki ima vedno manj nameščencev in vse kaže, da jo hočejo razpustiti ; o nerodnostih v občinski -lavnici ter o polo-
žaju uslužbencev bivše ZVU za ureditev katerega je odbornik Verza predložil posebno resolucijo. Resolucija je bila soglasno sprejeta. V imenu komunistične skupine je resolucijo podprl tov. Calabria.
Končno je bila izvoljena tudi volilna komisija, v katero so prišli — kot stalni člani al kot namestniki — predstavniki vseh skupin, med njimi tov. Pogassi in Gombač.
]\a petkovi seji j tovarišica Deferri zahtevala odgovor na svoje vprašanje glede gradnje šole na Kolonkovcu in gradnje javne pralnice v ul. Pondares. Župan je odgovoril, da za gradnjo pralnice ni še nadzorna o-blast potrdila stroškov, ker se s lem ne strinja ; toda občinski odbor se bo še naprej zanimal za to vprašanje. Glede nove šo le na Kolonkovcu bodo pa od govorili na eni prihodnjih sej Tov. Luchesi je zahteval posre dovanje odbora pri ravnatelj stvu INAM v zaščito upokojen cev, ki jim zavod priznava sa mo 180 dni za zdravljenje namesto vse leto, kot bi bila po zakonu njegova dolžnost.
Tov. Tonei .je zahteval, naj se doda troie j bušni progi št. 16 še eno vozilo, ker je mnogo potnikov in je zato premalo vo zil na razpolago. Prejel je tud odgovor na eno prejšnjih vpra sanj. to je glede lonjerske avto bušne proge, ki jo je smatrat za mestno progo. Ob koncu le ta zapade konvencija s podje tjem, ki jo ima sedaj v upra vi, in tedaj bo mogoče kaj spre meniti in znižati sedanje tarife Po intervencijah je župan
obvestil občinski svet, da mu je podprefekt Macciotta pismeno sporočil, da je vladni koini-
Prejšnji teden je umrl v Seslja n u, kamor se je pred kratkim vrnil, 56-letni Ivan Humar, eden najbolj vzglednih antifašističnih borcev naših krajev. Humar se je takoj ob nastopu fašizma uprl režimu, ki ni nič dobrega obetal njegovemu narodu in delovnemu ljudstvu sploh. Mnogi domačini se ga spominjajo kot enega pobudnikov odpora proti fašizmu v na-brežinskem okraju. Ko je postalo zaradi političnega preganjanja njegovo življenje v domači vasi nemogoče, se je leta 1928 preselil v Francijo. Toda
V
Častne naloge komunistov v sedanjih časih
ampanja obnavljanja izkaz-
n i <• lil rptnitani ia 1077 cz>
sar zavrnil predlog občinskega | ostal je vedno zvest svojim an-1 sveta o ukinitvi izvajanin za- ti fašistični*™ nočnin»,	I
sveta o ukinitvi izvajanja komi 703. Po nalogu vladnega komisarja mora občinski odbor predložiti občinskemu svetu sklep o povišanju trošarin najkasneje v prihodnjih desetih dneh. Če občinski svet ne bo odobril izvajanja predpisov zakona 703, bo vladni komisar imenoval prefekturnega komisa, rja, da bo uveljavil te predpise. Tako je bilo uradno in pismeno potrjeno to, kar smo zadnjič pisali. Kaže, da je povišanje trošarine in s lem nadaljnje povišanje cen, sedaj neizogibno.
tifašističnim načelom in se je zato udeležil kot prostovoljec v mednarodni diviziji španske državljanske vojne, kjer je bil tudi resno ranjen. V zadnji svetovni vojni pa se je boril v vrstah francoskih partizanov.
Njegovo razgibano življenje v borbi za . svobodo in pravice delovnega človeka ga je privedlo tudi do težke bolezni žara-di katere je, kot rečeno, prejšnji teden umrl.
Sorodnikom Ivana Humarja, doslednega borca in antifašista, izrekamo naše iskreno sožalje.
nic in rekrutacije 1957 se začenja v trenutku, ko se je sprožila proti naši partiji reakcionarna in fašistična ofenziva, v podporo napadalnih in vojno, hujskaških sil. V tem trenutku je častna naloga vsakega komunista nemudoma obnoviti svoj pristanek partiji, da pred sovražnikom ponovno potrdi svojo voljo, boriti se za ideale miru in napredka, svojo zvestobo proletarskemu internacionalizmu, svojo vero v socializem.
"Kampanja obnavljanja izkaz, nic in rekrutacije se razvija medtem, ko naše mesto prenaša hude gospodarske posledice napadalne politike proti egiptov-skotim narodu ter negibčnosti vlade pri nujnih vprašanjih gospodarstva našega ozemlja, kot so prosta cona, rešitev pomorskega prometa, pravilna uporaba rotacijskega sklada itd Vsi vedo, da je bila naša par. lija vedno pobunik borbe državljanov za rešitev teh proble-
enotnosti delavskega razreda in
mestnih demokratičnih spoštovanje demokratičnih svo hoščin in narodnih pravic.
Ta politika je pripomogla, da so številni ljudski sektorji spoznali važnost funkcije Komunistične partije in da gledajo se-
daj nanjo simpatijo.
spo.štovanjen
Mobilizirati
partijo
se mora
V tem prepričanju za rekrutaeijo mobilizirati vsa
Tržaški komunisti so bili na čelu borb, ki so jih vodili de lovni ljudje, so bili zagovorniki
V industrijskem pristanišču
propada novo podjetje
Ob proslavi velike Oktobrske revolucije
'N žaveljskem industrijskem , cev. Na zahtevo Zavoda za so-pristanisču nekaj ne more cialno zavarovanje je bil namiliti v redu. Tam nastajajo ra- J reč napovedan stečaj tega pod-
zna srednja industrijska podjetja, ki ob otvoritvi po izjavah njihovih ustanoviteljev toliko obetajo, pa ti začno kar naenkrat hirati in nekatera celo prenehajo z delovanjem. Nekaj takih primerov imamo že in vsa javnost jih pozna. Kaže. tla slone ta podjetja na zelo trhlih temeljih, ki se začno majati, čim so izčrpani krediti, ki so jih podjetja prejela ob ustano vitvi.
Te dni je prišla na dnevni red Tržaška steklarna, ki zapo-sluje 118 delavcev in nameščen-
Acegat udarila po potrošnikih
A Plačevati bodo morali več industrijskega toka, kot ga potrošijo.
Upravna komisija Acegat je zadnje čase začela uvajati v svojem poslovanju novosti, ki gredo v izključno škodo potrošnikom. Pred kratkim je za 200-300 odstotkov povišala najemno tarifo za plinske števce, sedaj je pa izdala nove ukrepe v zvezi s tarifami industrijskega toka.
Od ponedeljka, 12. novembra je bila namreč za vse tiste, ki se okoriščajo z nočno tarifo za napeljave industrijske, ga toka (za gospodinjske električne predmete) predpisana ob. vezna najnižja potrošnja 60 kvvh mesečno. Isto velja za dnevno tarifo. To se pravi, da če bo
potrošnik porabil n. pr. 20 kvvh, bo moral vseeno plačati 60 kvvh, ki je določena kot najnižja mesečna potrošnja.
Ustanova je tudi sporočila, da se vsi tisti, ki se nimajo namena obvezati na najnižjo potrošnjo 60 kvvh, lahko odpovejo rabi industrijskega toka. Ta ukrep je zbudil veliko nezadovoljstvo med potrošniki, ki se sprašujejo, zakaj bi morali plačati več toka, ko so ga v resnici potrošili.
Nekateri so skušali opravičiti ta ukrep z dejstvom, da mora ustanova po doseženem sporazumu plačevati nameščencem dodatek za menzo in so se ji s tem povišali stroški. Jalov izgovor, kajti s tem prav gotovo ne bodo mogli kriti stroškov, ker so neprimerno večji. Za Acegat je nujno potrebna akcija obnovitve in sanacije, ki se mora začeti na vrhu in ne s spekulacijami, ki prizadevajo samo in izključno delovne ljudi in prebivalstvo na splošno.
jetja, ki, kot kaže, ni plačevalo prispevkov za socialno zava rovanje svojega osebja. Med nameščenci, ki sicer še vedno delajo, vlada velika zaskrbljenost, ker bi zaradi stečaja lab ko ostali vsi na cesti.
Zdi se, da so nekatere finančne skupine pripravljene prevzeti podjetje, kar bi zagotovilo nadaljnjo zaposlitev osebja. Vendar pa te vesti še niso uradno potrjene
Pri tem je vse graje vredno dejstvo, da je predstavnik libe rinske sindikalne organizacije odlonil skupni nastop s CGIL v obrambo prizadetih delavcev. Ta izjava sloni na sklepu vodstva CISL, da prekine vse stike s CGIL zaradi madžarskih dogodkov, kar vsi delavci ostro obsojajo.
Negotovost v ladjedelnici Sv. Roka
Ladjedelnica Sv. Roka te vedno preživlja težke dni. Med lem kc imajo vse ostale ladjedelnice našega področja precej naročil in za par let zagotovljeno delo, nima Sv. Rok nobenega naročila. Mnogo delavcev je bilo premeščenih v ladjedelnico Sv. Marka in Tovarno strojev, dočim ostali životarijo na svojem starem delovnem mestu.
Govori se, da mislijo GRDA prodati ladjedelnico nekemu podjetju iz Rima, ki bi jo po. tem odstopilo podjetju Felszegy. Ravnatelj Moretti je delegaciji notranjih komisij GRDA struje GGIL izjavil, da o tej prodaji nič ne ve. Vsekakor pa je čudno, da podjetje GRDA zanemarja miljsko ladjedelnico in spričo njegovega ravnanja je ze-lo verjetna vest o prodaji. Na vsak način bi moralo podjetje pomiriti delavce Sv. Roka in jim povedati resnico ter tudi poskrbeti, da ne bo, pri more.
bitni spremembi lastnika, noben delavec vržen na cesto. Saj imamo na našem področju še vse preveč brezposelnih.
V zadnjem trenutku smo izvedeli, da je ing. Moretti v četrtek priznal predstavnikom delavcev Sv. Roka, da je ravnateljstvo v resnici prejelo več privatnih ponudb za prodajo ladjedelnice. Te ponudbe sedaj baje proučujejo.
Izšel je „ Galeb"
partija, kajti le z mobilizacijo vseh tovarišev je mogoče doseči kar najboljše uspehe.
Vsaka sekcija, vsaka celica mora načrtno določiti cilje, ki si jih postavlja. Obnovitev izkaznic se mora izvršiti kar je mogoče naglo in v najboljšem redu. V teku tega dela je potrebno proučiti politično-or-ganizacijski položaj sleherne ce-lice, izboljšati njihovo demokratično življenje in njihove metode dela in vodstva v luči preteklih izkušenj.
Kampanja pridobivanja novih članov se ne sme omejiti na rekrutaeijo določenega odstotka novih članov za nadomestitev neizogibnega znižanja (zaradi smrti, emigracije itd), marveč mora imeti za cilj pomemben številčni razvoj, ki naj odgovarja političnemu vplivu, ki smo ga dosegli med množicami.
Nove člane je treba poiskati med volivci, bralci našega tiska, med delavci in delavkami, ki se odlikujejo po svoji borbenosti in razredni zavesti. Pridobivanje novih članov mora biti stalna naloga vseh komunistov in komunistk.

ZA TEDEN DNI
Sobota, 17.
Nedelja, 18.
Ponedeljek, Torek, 20. -Sreda, 21. -Četrtek, 22. Petek, 23. livoj).
— Viktorija •
— Odon (ščipj
19. — Elizabeti
-	Edmund
-	Kolumban
—	Cecilija
—	Klement
Zgodovinski dnevi
ZGODOVINSKI DNEVI
19. 1813 se je rodil znal1.
[lov')11-
niti slovenski jezikos Franc Miklošič. Umrl ie marca 1891.
19. 1868 je bil otvorjen Sud Ire
prekop
iter
ti
Ae
RADIO
ODDAJE
n.
‘Dl
iVl jiub Res
SOBOTA: 12.55 Jugoslo ski motivi - 16. Tehnične , gospodarske zanimivosti - 2j-to' Vokalni kvintet . 22.15 Vet' ne melodije.	,	" j? ! ...
NEDELJA: 9. Kmetijska ; ju daja - 12. Oddaja za najml8* ra. - 13.30 Glasba po željah -Slovenski zbori . 20.30 Oi. ster Srečka Dražila . 21. ?" ka cini: «Gianni Schicchi», ,® Za ra v 1 dej.	'ga
PONEDELJEK: 12.55 Do" tjo či odmevi - 19.15 Radijska 1)1 verza . 20.30 Zenski kva" Večernica - 21.30 Slovenili balade.	ii,	(
TOREK: 13.30 Glasba P<uO( ljah - 19.15 Zdravniški vč" 20.30 Koncert operne gl3* IZv
Mladinsko
včlanjevanje
V torek se je vršila v Kinu od morju svečana proslava 39. obletnice Oktobrske revolucije, na kateri sta tov. Marija Bernetič in Vittorio Vidali prikazala odločilni pomen tega edinstvenega dogodka v zgodovini človeštva, ki je odprl novo pot v razvoju človeške družbe. Kljub zadnji divji protikomunistični gonji, se je proslave udeležilo veliko število demokratov, ki so s tem dokazali, da se zavedajo velikega pomena socialistične revolucije in važnosti, da ostane delovno ljudstvo strnjeno in enotno, če hoče napredovati v svoji borbi za lepše življenje
Obenem s kampanjo partije je v teku kampanja obnavljanja izkaznic Zveze komunistične mladine. Slednja se mora raz-vijati istočasno 3 kampanjo par. lije in sleherna celica, sleherna sekcija mora vzpodbujati in pomagati mladinskim krožkom, da bi obnovitev izkaznic in re-krutacija med mladino želi plodne uspehe.
V teku kampanje se mora partija trudili, da upošteva probleme mladine in ji pomaga pri njihovem političnem in ideološkem delovanju, za oblikovanje kadrov, ža ustvarjanje krožkov v vsaki sekciji in tovarni.
Pri prehodu mladincev v partijo je treba gledati, da ne preidejo v partijo voditelji, kjer ni novih kadrov, ki bi bili sposobni zagotoviti razvoj mladinske organizacije.
ORGANIZACIJSKA" KOMISIJA
v	e ujjcinc 5* .
- 21. Diego Fabbri: «-Zape
vec», drama v 3 dejanjih ' i grajo člani Radijskega od** j'
SREDA: 12.55 Jugoslova*1’, , motivi - 18, Koncert pia*"’ X. Darka Lukiča - 18.30 P'-5 11 ju bal inčki . 20.30 Vokalni 11 i p cet Metuljček . 21.15 Caj»*
-ki: Simfoni-a št. 6 - 22.15 ' ,0() Černe melodi:e.	. t
ČETRTEK:	12.55	K»1** ""
kvartet - 19.15 Sola in 21. Dramatizirana zgodba ", ?" Jeras, Dunajske zgodbe: f 'Ju kel na domačiji» - 22.15 lius: Simfonija št. 5. j-ut PETEK: 12.55 Domači n vi - 13.30 Glasba po želi33 )j( 19.15 Radijska univerza -, e Umetnost in prireditve VJ stu - 22. Iz svetovne kn!1® n osti in umetnosM.
tod
GLEDALIŠČ#
■)} 'Oži
ni
■Uk
arj,
Di
Slovensko narodno gleda"5],1,111 v Trstu	"to
Sobota, 17. nov. ob 20.3" ( Isi'ri Kontovelu - Rade Prerpkrš «Sagra».
Nedelja, IS. nov. ob 16. *<*.
20. uri v Prosvetni dV6, , ni v Gorici _ Gogolj: nitev».
Torek, 20. nov. ob 20.30 G nodvorani v Skednju " de Pregare: «Sagra».
11 j n
T„
jeki
'eh
K I N. 0
Opčine
toj
tod,
Mladinska prireditev v Nabrežini
Te dni je izšla prva številka letošnjega letnika mladinskega lista «Galeb». Že na prvi pogled vidimo, da je list znatno napredoval. To potrjuje tudi njegova nova okusna oprema, kakor tudi večbarvni tisk. Tudi po vsebini je list napravil znaten korak naprej. List toplo priporočamo.
Mladina iz Nabrežine priredi pod okriljem Prosvetnega društva «Igo Gruden» v nedeljo, 18. novembra od 16. uri v ki nodvorani v Nabrežini veseloigro Guida Cantinija v treh dejanjih «Klatež».
Vij un o vabljeni vsi prijat Iji mladine !
Kulturno sodelovanje med FLRJ in ČSR
(Nadaljevanje s 3. strani)
češčino Bohy.s Vybiral, Jaroslav Zavada, Zdenka Bezdekova in J. Dedič, v slovai.ščino pa nekdanji študent ljubljanske univerze Jan Irmler. Z jugoslovanskimi literaturami pa so seznanjali češkoslovaško javnost v člankih in poročilih po revijah in časopisih J. Dolansky, Vladimir Togncr, Zdenek Urban, František Bcnhart, Andrej Mraz, Andrej Vrbacky in Jan Irmler (slednji trije so Slovaki).
V tem času pa je bilo iz češčine in slovaščine prevedenih v slovenščino 29, v srbohrvaščino 90 v makedonščino pa 3 knjige. Največ so prevajali leposlovje (91 knjig), zlasti pro-(65 knjig) in mladinsko
književnost (21 knjig). Iz če-
ške znanstvene literature je bilo prevedenih 30 knjig.
V jugoslovanske jezike je bilo v zadnjih desetih letih prevedenih največ del Karla Cap-ka. V slovenščini so izšle tri, v srbohrvaščini 12 in v makedon. ščini ena knjiga. Razen Čapka so Jugoslovani najraje brali Haškovega Dobrega vojaka Švej. ka, dela Ivana Olbrachta, Božene Nemčove, Karla Novega, M. Majerove, Julija Fučika, Jana Drde, Franja Kralja i. dr. Med najbolj marljive prevajalce in češčine v slovenščino spadajo med Slovenci Fran Bradač, Jan-ko Liska in Viktor Smolej. Največ pozornosti so v revijah in časopisih posvečali češki in slovaški književnosti med Slovenci Božidar Borko, Viktor Smolej in Boris Urbančič.
PARTIJSKO ŽIVLJENJE
Politična
ura
tem tednu se bo v vseh sekcijskih komitejih in celicah vršila politična ura o zad. njih mednarodnih^ dogodkih, predvsem v Egiptu, na Mad-žarskem in na Poljskem.
Na podlagi posebne listine, ki bo razdeljena sekeijskim komitejem in celicam, se bo tako izvršila v vsej partiji plodna razjasnitev za boljše razumevanje težkih dogodkov na način, da bi mogli vsi tovariši bolje vršiti svojo akcijo usmerjanja med prebivalstvom.
Sekcijski komiteji morajo po-skrbeti za dobro pripravo teh celičnih zborovanj z zagotovitvijo prisotnosti največjega števila tovarišev ter določiti dobro pripravljene tovariše, ki bodo podali poročilo.
zma je dolžnost tovarišev, da prinesejo komunistični tisk kar največje število družin, roke vseh delovnih ljudi in vseh demokratov, med katerimi se glas Komunistične partije po. sluša z živim zanimanjem.
Kampanja za
podporno
znamko
Širjenje
tiska
Obnavljamo vsem sekcijam in celicam priporočilo, naj resno in z vso vnemo skrbe za organiziranje širjenja komunistične, ga tiska, ki je v sedanjih trenutkih bolj kot kdaj koli va-žen kot orodje vzgajanja in usmerjanja tovarišev in simpatizerjev. Spričo masivne ofenzive hujskaškega protikomuni.
Kot vsako leto, bo imela tudi letos kampanja za «podporno znamko» partije svoj največji razmah v dobi, ko tovariši obnavljajo izkaznice in na veselicah razdelitve izkaznic. Finančne potrebe naše partije, ki so v tem trenutku še bolj velike zaradi potrebè, da razvijemo naso propagando v odgovor na kampanjo sovraštva, sproženo proti komunistom in demokratičnim silam, so znane vsem tovarišem. Zato smo prepričani, da si bodo znali tovariši za vestno in z visoko politično zrelostjo vsiliti tudi to žrtev, da bi napravili partijo vedno močnejšo. in pripravljeno uspešno kljubovati situaciji. Vsak tovariš je torej moralno obvezan kupiti podporno znamko, odgovarjajočo njegovim gospodarskim možnostim.
ke mora hiti dobro organizirana. To predpostavlja analizo situacije v sekciji in celici, določitev ciljev, organiziranje primerne propagande, valorizira-nje kolektivnih in individualnih uspehov, obiske pri vseh tovariših.
Proslava Okt. revolucije pri Sv. Barbari
Sobota, 17. nov.: «onstra3 sode» (Oltre il deS1*3 t cinemascop film MiO1;. Nedelja, 18. nov.: se pon°V„ Ponedeljek-, 19. nov.: se y e novi.
Torek, 20. nov.: «Rumene '«si ; «dù-
ce» (Ombre gialle) Warner Bros.
Sreda, 21. nov.: se ponov?.. v. Četrtek 22. nov.: «Del""1 družba zločinov» (A" ma delitti) ; film Bros.
Petek, 23. nov.: se pon<>
,v>-
Prosek
Sobota, 17. nov. ob 19.30: ... , li napadalec» (LTnV3^ list
bianco); barvni fili» n er Bros,
Nedelja, 18. nov. ob ponovi.
Sreda, 21. nov. ob 19.30: 4 dii o se je v Buenos . su» ( Accadde a 8" Ayres); film Lux.
Se
Sk
tei
Danes, v soboto, 17. t. m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu pri Sv. Barbari proslava 39. obletnice Oktobrske revolucije. Govoril bo tov. Vittorio Vidali, ki bo obravnaval tudi zadnje mednarodne dogodke s posebnim ozirom no Egipt, Madžarsko in Poljsko.
Nabrežina
Sobota, 17. nov.: «Velik* (La grande speranza! Minerva.	,j.
Nedelja, 18. nov: se P°»%i Sreda, 21. nov.: «Cro* l (Frusta nera»); fi?"1 nerva,
Nabrežina - postaja o,,
• ,«5** "h
Sobota, 17. nov.:	«D*"^;! » vj
sovraštva» (La fl I dell’odio); barvni f*?
lumibia.
Nedelja, 18. nov.: se P°’
.vi-
Stari grehi; v Trebčah
Vrednost se izraža po znamkah, ki gredo od 100 do 5.000 lir. Kampanja podporne znam-
Našim
dopisnikom
Dopisniku iz Zgonika. Nabre-žine in ostalim sporočamo, da bomo njihove prispevke objavili prihodnjič, ker nam iz teh-ničnih razlogov tokrat ni mogoče. Obenem jih naprošamo, naj nam v prihodnje dostavljajo dopise pravočasno, to je naj. pozneje do torka zvečer.
Prosvetno društvo Lo"^ 1 tej tinara uprizori v nedelj" ^ |jj novembra od 17. uD ' ,7 'tej, svetni dvorani v	1 j
loigro v treh dejanjih grehi». Vabljeni!
Mio
kil
v
t
>4
.te
I S C E M o df izvežbano osebo za v° <r nje moderne, dobr"	-
premljene in dobro	a
ljane mlekarne. 0p(' j Za pojasnila se Je	«st,
niti na naslov: Na"
ulica 48, Opčine.