| TDC-r
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu j 13. maja 1945, njegov 1 predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorddn
JI	dnevni!
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 300 (12.625)
Trst, sobota, 20. decembra 1!
P 559 linije)
us
£
o
Volilna konferenca Unije Italijanov v Rovinju
Konkreten prispevek narodnosti k rasti samoupravne družbe
Silvano Sau potrjen za predsednika, ostalo vodstvo korenito prenovljeno
VOJMIR TAVČAR
ROVINJ — »Ko delamo za svojo narodnost, ko se zavzemamo za njene pravice, delamo za svojo domovino in se zavzemamo za človeka, ki bo bolj human in torej bolj človek.« Trditev enega od delegatov, ki so sodelovali v razpravi, bi lahko postala geslo volilne konference Unije Italijanov za Istro in Reko, ki je včeraj v Rovinju prenovila svoje vodstvo in obenem naredila obračun dosedanjega dela. Ta stavek je morda najbolj avtentična interpretacija ene od programskih tez, ki jih je Unija sprejela na lanski konferenci v Piranu. Po tej tezi je temeljni cilj italijanske narodnosti v Jugoslaviji in Unije kakovostni skok (s pomočjo široke družbene akcije, ki naj omogoči celotni skupnosti, da osvoji jezikovno, kulturno in družbeno bogastvo italijanske skupnosti) od zaščite koncepta, ki predpostavlja neko »dominacijo« - k podružbljanju narodnosti kot osnove zgodovinskega projekta in jamstva za nov razvoj ter za širšo dimenzijo humanosti.
Ta in še druge teze, ki jih je Unija osvojila lani v Piranu in so platforma za dosego popolne enakopravnosti, so bile vodilo vseh posegov na včerajšnjem občnem zboru: od uvodnega poročila predsednika Silvana Saua do razprav tajnika Ezia Giuricina in diskutantov, ki so prispevali k razpravi. Osnovna ugotovitev je, da je bilo doslej precej narejenega za uresničevanje pravic italijanske narodnosti, številni hudi problemi pa ostajajo še odprti. Predvsem ta, da narodnost ne uživa enotnega tratmana na vsem narodnostno mešanem ozemlju. To prihaja do izraza zelo jasno še zlasti na šolskem področju, kot je pojasnil eden od diskutantov, ki je tudi dejal, da ni mogoče, da bi narodnost imela dva različna šolska sistema. Treba bi bilo poenotiti pouk vsaj pri temeljnih predmetih, obenem pa upoštevati tudi
specifičnosti manjšine, predvsem glede števila dijakov v razredih in na raznih tečajih.
Volilne konference, ki je bila v prostorih hotela Eden v Rovinju, so se ob delegatih, udeležili vidni predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz SR Slovenije in Hrvatske, italijanski generalni konzul v Kopru Scauso, zastopniki tržaške Ljudske univerze, pismene pozdrave pa so poslali predstavniki deželnega sveta in odbora Furlanije-Julijske krajine. Poseben pozdrav so volilni konferenci namenili pionirji iz Rovinja, v imenu krajevne občinske skupščine pa je pozdravila podpredsednica Sonia Curto.
Ob izvolitvi novega vodstva je bila ena od glavnih nalog volilne konference, narediti obračun dela v mandatu, ki
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Biasutti na seji vlade
RIM - Današnje seje ministrskega sveta se bo udeležil tudi predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti. Na dnevnem redu bo odobritev zakona o izvajanju posebnega statuta dežele F-JK. Gre za niz norm za uresničitev avtonomije, ki še niso bile v veljavi. Te zadevajo med drugim ovrednotenje primarnih zakonodajalskih pristojnosti in spoštovanje odloka predsednika republike, s katerim je bil leta 1977 urejen institucionalni ustroj dežel ž navadnim statutom'in katerega določila so bila prikrojena specifičnim razmeram Furlanije-Julijske krajine.
Ob obisku delegacije SKGZ
SZDL Vojvodine s Slovenci v Italiji
lu
a
IVAN FISCHER
NOVI SAD Delegacija slovenske kulturno-gospodarske zveze je v okviru svojih prizadevanj, da bi jugoslovansko javnost seznanila s položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, obiskala nekatere vidne družbenopolitične in gospodarske organizacije v Avtonomni pokrajini Vojvodini.
Najprej so se predstavniki SKGZ, ki jih je vodil predsednik Boris Race, sestali s predstavniki predsedstva pokrajinske konference SZDL Vojvodine, katerim so orisali trenutni položaj slovenske manjšine in njena prizadevanja, da bi dosegla pravični zaščitni zakon, ki bi omogočil nemoten razvoj slovenske manjšine v Italiji. Omenili so vprašanje odnosov med dvema prijateljskima in sosednima državama, odnose, ki jih dogodki, pa čeprav tragični, kot je bila smrt ribiča Zerbina v Tržaškem zalivu, ne smejo skaliti. Prav tako so obsodili neodgovorno in neprincipielno pisanje nekaterih sredstev javnega obveščanja, ki utegnejo postaviti v dvom načelno stališče Jugoslavije do svojih narodnostnih manjšin v tujini.
Člana predsedstva PK SZDL Vojvodine Trifu Doru in Vera Caric Banič pa sta uvodoma podčrtala vso podporo vojvodinske socialistične zveze pra-
vičnim prizadevanjem za zaščitni zakon, saj ostaja zaščita delov jugoslovanskih narodov, ki živijo izven meja Jugoslavije trajna skrb vseh njenih narodov in narodnosti. To je toliko bolj pomembno s strani pokrajine Vojvodine, ki je v bistvu Jugoslavija v malem. Vojvodina šteje približno 2 milijona prebivalcev, ki pripadajo 26 različnim etničnim skupinam. V Vojvodini je kar 5 uradnih jezikov na ravni pokrajine, tako da imajo enak ugled srbohrvaščina, madžarščina, rusin-ščina, slovaščina in romunščina. Ni prebivalca v pokrajini, ki ne bi poznal vsaj dveh od jezikov narodov in narodnosti, ki živijo na tem ozemlju. Narodnostna raznolikost se pozna tudi po številu raznih glasil, ki jih izdajajo v Vojvodini v različnih jezikih in ki jih je kar 400. Skupna mesečna naklada teh časopisov presega milijon izvodov.
Delegacija SKGZ, v kateri so bili, poleg predsednika še tajnik Dušan Udovič, predsednika teritorialnih odborov za Goriško Primožič in za Benečijo Černo ter načelnik odbora za sredstva množičnega obveščanja Sua-dam Kapič, je nato še obiskala Gospodarsko zbornico Vojvodine, založniško podjetje Forum, ki izdaja madžarsko dnevno glasilo Magyar Szo ter ter Radio Novi Sad, ki ima dnevno kar 55 ur oddaj v vseh petih uradnih jezikih pokrajine Vojvodine.
Zakonca Saharov oproščena: vrnila se bosta v Moskvo
MOSKVA Sovjetski disidentski znanstvenik, akademik in Nobelov nagrajenec Andrej Saharov in njegova žena Jelena Bon-ner bosta lahko v kratkem zapustila meste Gorkij, kjer sta preživela sedem let v izgnanstvu, in se vrnila v Moskvo.
Vest je sporočil namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vladimir Petrovski/ med včerajšnjo tiskovno konferenco, ki so jo sicer sklicali, da bi najvišji sovjetski izvedenci (podpredsednik Akademije znanosti SZ Jev-genij Velihov, predsednik državnega komiteja za atomsko energijo in vodja pogajalske skupine v Ženevi Andronik Petrosjanc ter generalpolkovnik Nikolaj Červov kot načelnik uprave v generalštabu poleg že omenjenega Petrovskega) potrdili namen sovjetskega vodstva, da prekine svoj enostranski moratorij nad jedrskimi poskusi takoj po tem, ko bo v letu 1987 Washington opravil prvo jedrsko-eksplozijo.
Petrovski/ je izjavil, da je o povratku zakoncev Saharov odločilo sovjetsko vodstvo, vest, ki jo je sporočil, pa je kajpak vzbudila v prisotnih novinarjih vsaj toliko, če ne še več zanimanja, kot vsa razprava o enostranskem moratoriju.	.	.
Disidentski znanstvenik, ki ga imajo za očeta sovjetske vodikove bombe, in njegova
žena Jelena Bonner bosta tako po sedmih letih zapustila kraj njunega izgnanstva in se vrnila v njuno stanovanje v središču Moskve. Zaenkrat ni še znano, pod kakšnimi pogoji se bosta lahko ponovno vživela v moskovsko življenje, sovjetsko vodstvo pa jima je dovolilo, da se vselita v njuno bivše stanovanje, ki ga je Jelenina mama dobila od države.
Vest o pridobljeni svobodi znastvenika in njegove žene je že vzbudila vrsto med seboj nasprotujočih si mnenj. Marsikdo je mnenja, da gre za diplomatsko in propagandno akcijo Mihaila Gorbačove. Tako trdi tudi pesnica Ratušinskaja, ki je predvčerajšnjim prispela v London po dolgih letih izgnanstva. Po njenem mnenju gre v resnici le za dobro izpeljan »show«.
Z velikim zadovoljstvom so sprejeli vest o oprostitvi Saharova Bonnerjeva hčerka Tatjana, ki živi z družino v ZDA in vsi, ki so se dolga leta borili za svobodo Nobelovega nagrajenca. Med temi je tudi norveški premier gospa Gro Harlem Brundtland, ki vabi Saharova in Bonnerjevo, naj se priselita na Norveško. Predsednik norveškega komiteja za Nobelove nagrade pa bo Saharova, ki ni pred enajstimi leti dvignil nagrade, povabil na tradicionalno konferenco nagrajencev.
Nov korak pri urejevanju ribolova v Tržaškem zalivu
Ratificiran sporazum o ribištvu v komisiji poslanske zbornice
SANDOR TENCE
RIM - Poslanska komisija za zunanje zadeve je vendarle ratificirala italijansko-jugoslovanski sporazum o ribolovu v Tržaškem zalivu, ki ga mora sedaj še dokončno odobriti skupščina na plenarnem zasedanju. Ratifikacija sporazuma, ki so jo soglasno podprli vsi člani komisije, pomeni važen korak naprej za celovito rešitev tega perečega odprtega problema v odnosih med sosedi ter istočasno tudi pomembno etapo na poti globalnega izvajanja osimskih sporazumov. Senat je kot znano omenjeni sporazum ratificiral še pred koncem lanskega leta, na velike težave pa je listina naletela v poslanski zbornici, kjer so jo demokristjani dejansko več mesecev »zamrznili« in s tem onemogočili njeno ratifikacijo.
Krščanska demokracija je namreč hotela imeti »točna jamstva«, da se bo Jugoslavija s svoje strani stvarno obvezala za gradnjo avtocestnih povezav Vrtojba-Razdrto in Fernetiči-Razdrto, ki so sestavni del osimskega dogovora. Ta zagotovila so sedaj prišla tako iz Ljubljane kot iz Beograda, v teh mesecih pa je prišlo v Tržaškem zalivu do serije incidentov in žal tudi do tragične nesreče, v kateri je izgubil življenje mladi ribič iz Gradeža.
Med včerajšnjo razpravo vsekakor ni manjkalo polemičnih tonov, čeprav si je Andreottijev namestnik, podtjanik na zunanjem ministrstvu Cattanei, odkrito prizadeval, da bi te polemike ne prerasle v neupravičene napade na Jugoslavijo. Podtajnik je uvodoma naglasil, da hoče rimska vlada enkrat za vselej rešiti vprašanje ribolova tako v Tržaškem zalivu kot v splošnem jadranskem okviru ter vzel z zadovoljstvom na znanje, da so pristojna jugoslovanska telesa začasno suspendirala posadko patrolnega čolna, ki je streljal na ribiško ladjo iz Gradeža. Cattanei je dodal, da je italijanska vlada dobila iz Jugoslavije jamstva o gradnji osimskih cest ter podčrtal, da zamud ne gre pripisati pomanjkanju politične volje, ampak hudim težavam finančnega značaja.
V imenu,krščanske demokracije sta v debato posegla poslanca Rebulla in Silvestri. Slednji, ki je doma iz ribiškega pristanišča San Benedetto del Tronto, se je pohvalil, da je osebno posegel pri obrambnem ministru Spadoliniju s prošnjo, naj odslej naprej vojaški čolni ščitijo italijanske ribiče na Jadranu in obžaloval, da so trenutno vsi razpoložljivi čolni angažirani južno od Sicilije. Silvestri je v nadaljevanju z zadovoljstvom vzel na znanje, da je ministrstvo za trgovinsko
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nova tragedija v kasarni Spadolini poroča v senatu
Na včerajšnjem veleslalomu v Kranjski gori
Švicarji in Italijani spet neustavljivi
PORDENON — Po samomoru 19-letnega nabornika Sergia Puritanija *z Esineja pri Brescii v kasarni »F. Baracca« v Casarsi si je skušal vzeti življenje še en vojak. To je 20-Ietni Alberto Ferrari iz Miagliana pri ^ercelliju, ki je bil prav tako na straži in se je ustrelil ravno tako s Puško.
. Zgodilo se je v vojašnici »Paglie-ri<< blizu Codroipa v pordenonski Pokrajini le kakšnih 10 kilometrov ualeč od Casarse. Nesrečnik je naslonil puškino cev k levemu boku. Pritisnil petelina in obležal v mlaki ^fvi. Odpeljali so ga v civilno bol-ujšnico v San Vitu al Tagliamento, kler so mu med dolgim in težkim kirurškim posegom odstranili hudo Poškodovano vranico. Pacientu gre zuaj na bolje.
y mrtvašnici pokopališča v Orce-niSu so medtem izvršili obdukcijo
Puritanijevega trupla. Krogla mu je prebila trebušno votlino in skozi hrbet spet švignila ven. Pokojni je bil pri vojakih šele od aprila.
Njegova smrt in Ferrarijev primer sta napravila globok vtis med vojaščino in prebivalstvom, predvsem pa sta imela za posledico, da se bo danes popoldne sestala na izredni seji obrambna komisija senata, da bi prisluhnila vladnim stališčem o množitvi tragičnih dejanj v kasarnah. Spregovoril bo pristojni minister Spadolini. To je izrecno zahteval senator KPI Aldo Giacche, ki je tudi najavil obisk komunističnih parlamentarcev v vojašnicah. V zadnjih 10 mesecih si je vzelo življenje v Furlaniji-Julijski krajini 6 vojakov, štirje pa so to poskušali. Združenje za zaščito vojakov ANAVAFAF odločno zahteva razčiščenje vzrokov.
DANILO BIZJAK
KRANJSKA GORA Tudi včerajšnji veleslalom za 26. pokal Vitranc, tekmovanje najboljših alpskih smučarjev za svetovni pokal, je znova potrdilo, če je bilo sploh še potrebno, izjemen trenutek, ki ga preživlja sedaj že spet »italijanski smučarski plaz«. Letos se še ni zgodilo, da Italijani ne bi imeli svojega predstavnika na zmagovalnem odru (na enem od dveh veleslalomov v Alti Badii so jih imeli kar tri) in tako sta se včeraj, poleg zmagovalca Gaspoza, veselila še drugouvrščeni Er-lacher, ki mu slalomišče v Podkorenu res leži, saj je bil tudi lani na pokalu Vitranc drugi, in pa Pramotton, ki je pristal na 3. mestu. Ekipni uspeh sta dopolnila še Tomba in Tbtsch, ki sta prav tako med prvo petnajsterico. Razpoloženje v italijanskem taboru torej nenehno raste, saj take serije zma-
goslavij ni pričakoval nihče, irrji tudi ni videti kraja. Zgleda, da so vsi v odlični formi, in če enemu spodleti, je takoj drugi, ki enakovredno prevzame njegovo mesto.
V jugoslovanskem taboru seveda veselja ni, saj je edini, ki se je uvrstil za drugi tek, Tomaž Čižman, pristal na skromnem 21. mestu. Vendar tudi posebnega pesimizma ni opaziti. Zgleda, da so se že nekako sprijaznili s tem, da pač veleslalomska sezona ne bo kaj prida in so vse svoje upe stavili na slalom, kjer s Petrovičem, Križajem in samim Cižmanom še vedno sodijo med najboljše. Temu stanju primerno je bilo tudi razpoloženje med maloštevilnimi obiskovalci. Slabi rezultati v veleslalomu, padec zanimanja, pa še slabo vreme povrhu, in posledica je bil skromen obisk. Ob progi je manjkalo prav tisto edinstveno vzdušje, ki ga Kranjska gora zna ustvariti. Vseka-
kor je danes pričakovati izboljšanje vremena, pa tudi za slalom se bo gotovo zbralo več gledalcev. Če ne bo spet kaj narobe, tudi rezultati bi morali biti boljši, saj ima Križaj na dosedanjih dveh slalomskih tekmah za SP dve povsem solidni četrti mesti in včeraj tudi zato ni nastopil, ker je vse svoje karte stavil pač na to disciplino.
Poleg Italijanov so_ seveda največji uspeh včeraj dosegli Švicarji.
NA 10. STRANI
Namizni tenis: A liga
Krasovke v Brescii
□ □ □
Odbojka: ženska B liga
Meblo v Nervesi
• Unija Italijanov
NADALJEVANJE S 1. STRANI se je pravkar iztekel. In ta obračun, kot sta prikazala predsednik Sau ter tajnik Gmricin, in kot so poudarili vsi razpravljale!, je nedvomno spodbuden. Zastopniki Unije so se tvorno udeležili kongresa Zveze komunistov, bili so aktivno prisotni pri volitvah v delegatski sistem, izpeljali so 40-letnico Unije in 20-letnico sodelovanja z Ljudsko univerzo, dali so pobudo za razprave, okrogle mize, dejavnost na kulturnem, športnem in družbenem področju je bila tudi plodna. Seveda so v obračunu dela odmevali tudi dogodki zadnjih tednov in še zlasti incident v Tržaškem zalivu. Unija je z zaskrbljenostjo ocenila zaplet, zavrnila uporabo orožja, kar pa seveda ne more biti opravičilo za neizpolnjevanje obvez. Z isto odločnostjo pa je obsodila vsakršen poskus strumentalizacije. Kot odraz narodnosti je namreč Unija življenjsko zaiteresirana za vse boljše in tvorne sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo in je tudi konkretno prispevala k izboljšavi teh odnosov. In v tem duhu, v duhu krepitve odnosov ob meji in odstranjevanju možnih spornih vprašanj, seveda pa tudi iz načelnih razlogov o pravicah vsake manjšine, Unija podpira Slovence v Italiji in njihova prizadevanja za globalni zaščitni zakon.
Volilna konferenca je obravnavala predvsem obračun dela, obenem pa, čeprav posredno nakazala tudi smernice dela za naprej. Vodilo so bile že omenjene teze piranske konference kot osnova načrta o podružbljanju manjšinskega vprašanja. Teze zadevajo vsa področja življenja in dela ter so predpostavka zato, da narodnost postane subjekt svojega razvoja. To je vizionarski prispevek Unije h krepitvi in rasti socialistične samoupravne družbe. Teze so globoko odmevale v narodnosti sami, vodstva družbenopolitičnih organizacij so jih sprejela ugodno, niso pa odmevale v širši družbeni stvarnosti in ni jih bilo mogoče uresničiti v praksi. Kako to doseči pa bo naloga novega vodstva.
Novo vodstvo Unije je korenito prenovljeno. Silvano Sau je bil sicer potrjen za predsednika, ostali člani pa so vsi novi, začenši s tajnico Irene Mes-trovich. Prav tako so delegati korenito prenovili predsedstva in članstvo stalnih komisij.
Iranci izpustili vseh šest Italijanov, ki so jih zadržali v Teheranu
Tudi pristaniščniki v Livornu bodo nastopili v bran mladega Maksarija
Mrtvi in ranjeni v Alma-Ati
MOSKVA — Neredi, ki so izbruhnili v kazahstanskem mestu Alma-Ata v sredo in so trajali vsaj dva dni, so, po tem kar je včeraj pisalo v glasilu komunistične partije Kazahstanskaja Pravda, terjali vrsto ranjencev in tudi nekaj žrtev.
Že to, da je o neredih in študentovskih demonstracijah, poročala tiskovna agencija TASS, je bil zanimiv pokazatelj sprememb v informiranju države, kar neposredno izhaja iz 27. kongresa KP SZ, vendar je po mnenju opazovalcev dokaj zanimivo, da je do dnevnega tiska prodrla tudi vest o »številnih ranjencih« in »mrtvih«.
Kazahstanskaja Pravda sicer ne omenja števila ranjencev, še manj pa žrtev pouličnih bojev, v katerih so bili vpleteni študentje in skupine »huliganov«, ki so se jim pridružili. Med demonstranti je bilo vsekakor nekaj dokaj aktivnih požigalcev, saj je zgorelo nič koliko avtomobilov, veliko stroškov pa je povzročil požar, ki so ga podtaknili v neki trgovini. Poseg »delavskih enot« naj bi nato vzpostavil red v mestu.
RIM Iranci so izpustili vseh šest Italijanov, ki so jim,v četrtek zaplenili potne liste in jih zadržali na teheranskem letališču (v Italijo se vrnejo morda že danes), kontejnerska ladja Iran Ja-had pa je z 22-letnim slepim potnikom Amirjem Beišem Maksarijem predsinočnjim odplula iz Genove in se včeraj zarana zasidrala pred livorn-sko luko. K pomolu jo bodo privezali danes opoldne, ker zaenkrat ni prostora.
V Livornu, kjer mora kontejnerka natovoriti stroje za neko italijansko tvrdko v Iranu, se bodo ponovili genovski dogodki: pristaniščniki so napovedali razne oblike boja, da zadržijo ladjo čim več časa v luki in omogočijo posredovanje mednarodnih organizacij v prid mladega Iranca. Ladji pa ne bodo preprečili odhoda, ker nočejo spraviti v nevarnost Italijanov v Iranu in tudi ne izzvati mednarodne krize, zato se bodo strogo držali navodil sindikatov in vlade. Dokler bo ladja v Livornu, jo bo luška policija močno stražila.
Craxijevi sodelavci so včeraj odločno zanikali, da so dovolili odhod ladje iz Genove v zameno za izpustitev Italijanov v Teheranu, ker da je bila ta odločitev sprejeta »mnogo ur« pred zajetjem šesterice na letališču. Iranska ambasada v
Rimu trdi isto, a predsednik parlamenta Akbar Hašemi Rafsandžani je bojevito izjavil: »Iran bi lahko napadel interese zahodnih sil vsakokrat, ko bi te napadle iranske interese.« Ravnanje Craxija, ki je označil kot golo neumnost trditev, da v Genovi ladja ni bila pod iransko suverenostjo, ampak pod italijansko, je kritiziral med drugimi tudi predsednik demokristjanske internacionale Flaminio Piccoli: »Vtis je tak kot da smo povsem klonili pritiskom iz Irana, kar je tudi nevaren precedens. Načelo o človeških pravicah, ki so ga tako omikano podprli genovski pristaniščniki, je podleglo grožnjam in izsiljevanju.« Notranji minister Scalfaro pa je dejal, da po mednarodnopravnih pravilih ni bilo mogoče odvesti mladega Iranca z ladje in da je bilo treba tako ukrepati, ker se v resnici ne ve, če je hotel ostati v Italiji kot političen ubežnik ali zaradi potrebe po delu.
Sodu je izbilo dno pismo, ki ga je napisal sam Maksari v navzočnosti dveh italijanskih prič in ga dal izročiti poveljniku luške kapitanije v Genovi. V njem trdi, da ni hotel političnega zatočišča in hvali Homeinija... Zaradi tega naj bi ladjo tudi izpustili.
• Ratificiran sporazum o ribištvu
NADALJEVANJE S 1. STRANI mornarico naročilo družbi Fincantieri gradnjo štirih patrolnih čolnov ter izrazil upanje, da bodo ta plovila namenili Jadranskemu morju. Goričan Rebulla je dejal, da ratifikacija tega sporazuma še ne rešuje vseh problemov ribolova, čeprav nedvomno pomeni korak naprej.
Glede zadnjih vesti o kršenju jugoslovanskih teritorialnih voda s strani italijanskih ribiških čolnov pa je poslanec KD naglasil, da bo treba »te vesti iz jugoslovanskih virov temeljito preveriti, tudi zato, ker so italijanski ribiči po smrti Bruna Zerbina sedaj bolj pazljivi.«
V drugačnih tonih pa so bili posegi predstavnikov KPI in PSI. Komunist Guerrini je obsodil nedopustno rabo orožja ter izrazil nasprotovanje hipotezi, da bi italijanske ribiče odslej naprej spremljali čolni vojaške mornarice. Odprte probleme med Italijo in
Jugoslavijo je treba reševati na politični ravni, je podčrtal poslanec KPI in prav tako je treba preprečiti incidente, za katere nosijo večkrat odgovornost obe strani. Tega mnenja je bil tudi socialist Ferrari Marte, ki je obžaloval zamude pri ratifikaciji tega pomembnega sporazuma.
Po posegu poročevalca Armata (KD) se je v razpravi še enkrat oglasil Cattanei, ki je v polemiki s svojim strankinim somišljenikom Silvestrijem poudaril, da problema ribolova v Tržaškem zalivu in na Jadranu ni mogoče rešiti s patrolnimi čolni, ampak s konkretnim dvostranskim sporazumom. Razpravo je zaključil predsednik komisije Giorgio La Malfa (PRI), ki je bil mnenja, da ratifikacija sporazuma presega ozke meje ribolova in da torej pomeni politični sklep v okviru bilateralnih odnosov, ob priznavanju pomembne vloge, ki jo igra Jugoslavija na sredozemski in na splošni mednarodni šahovnici.
Misovski poslanci iz Gradeža v Piran
GRADEŽ — Neofašistični poslanci Gastone Parigi, Fi-lippo Berselli, Cristiana Muscardini in Giovanni Forner so včeraj izpeljali napovedano provokacijo. V Gradežu so se vkrcali na zaseben motorni čoln (in ne na ribiško ladjo, kot so bili najavili), se odpeljali do kraja, kjer je bil ob življenje ribič Bruno Zerbin in spustili v morje lovorjev venec z napisom »Poslanci MSI Brunu Zerbinu, padlemu v našem morju«, nato pa se izkrcali v Piranu in miličniku izročili sporočilo s prošnjo, naj ga posreduje pristojnim jugoslovanskim oblastem. V listini izražajo željo, da ne bi prišlo nikdar več do takšnih dramatičnih dogodkov in spodbujajo rimsko vlado, naj doseže »z jugoslovansko republiko koristen sporazum o varstvu italijanskega ribolova v gornjem Jadranu«.
Nespodbuden obračun letošnjega Leta miru
H koncu gre letošnje »Leto miru«, ki so ga organizirali Združeni narodi, da bi tudi v svetovni razsežnosti poudarili, kako zločinska, pa tudi nesmiselna je politika oboroževanja. Konvencionalnega orožja je danes domnevno okrog petkrat več kot ob koncu druge svetovne vojne, eksplozivna moč sedanjih zalog jedrskega orožja pa je reci in piši 160 milijonov krat večja, kot je bil na primer učinek nesreče v Černobilu. Glavni problem seveda predstavlja jedrsko orožje.
Akcija Združenih narodov s takore-koč praktičnega stališča ni dala pomembnih rezultatov. Prej bi ustrezalo, če bi rekli, da je oboroževanje žal nekako stihijsko nadaljevalo svojo pot in da se je mestoma politika oboroževanja, se pravi konfrontacije, v bistvu še zaostrila. Zdi se, da se je ameriški vojni potencial, kajpak posebno jedrski, povečal v zadnjih dveh letih za nadaljnih 8 odstotkov v primerjavi s prejšnjim dvoletnim obdobjem.
Po svoje uspešno pa je bilo letošnje Leto miru v luči številnih zborovanj, zlasti mladine, protestov, sestankov in srečanj, ki so bila domala povsod na svetu, mnogokrat na regionalnih ravneh, in na katerih je bilo dovolj kategorično naglašeno, kakšen nesmisel predstavlja oboroževalna težnja. Srečanja so bila mnogokrat takorekoč organizirana, velikokrat pa je do njih prišlo resnično spontano. Spontanost je nekak nov aspekt množičnih prizadevanj, da bi oboroževanje spremenili v razoroževanje.
O miru in razorožitvi, kot njegov temeljni predpogoj, so razpravljali na vseh celinah, izstopajo pa kajpak napori, vloženi v Evropi. Na Dunaju se nadaljuje Konferenca o varnosti in sodelovanju, ki poteka ne čisto brezuspešno. Uvodni del, na katerem so bili zunanji ministri, je pokazal, da upi niso brez osnove. Predhodna konferenca o razorožitvi v Stockholmu je sprejela pomemben sklep v zvezi z vojaškimi manevri, ki gotovo ni »non plus ultra«, je pa potrdil, da so in da morajo biti rezultati dosegljivi negle-de na zlohotno tekmovalno vzdušje med velesilama, v zadnjem času zlasti Združenih držav Amerike.
Napori na evropski celini pa so vredni podpore tudi zategadelj, ker se ne omejujejo togo na ta kontinent, pač pa se širijo tudi takorekoč v okolico, v kateri je za sodelovanje in varnost kajpak prav tako potreben mir. Gre namreč za to, da bi mir in sodelovanje zavladala tudi v Sredozemlju ter v vseh predelih, ki obdajajo najstarejšo celino.
Zaenkrat lahko rečemo, da je v Evropi v glavnem mir, vendar ni nobenih jamstev za tako stanje, če pa je na Sredozemlju napeto. Na konferenci na Dunaju je bil spet govor o tem, da bi bilo treba uveljaviti predlog Malte,
ki se že določen čas zavzema, da bi v okviru naporov za evropsko varnost in sodelovanje organizirali tudi poseben sestanek KVSE, namenjen sredozemskim problemom. Širina, ki nujno premošča geografske okvire, je zaznavna tudi pri podobnih srečanjih na drugih celinah ter je dobesedno neizbežna, če gre za probleme, ki zadevajo naravnost človeški obstoj. Tudi to je pomembna politična v prizadevanjih za mir.
V zadnjih desetih letih je šlo za orožje, ki ga žal še porabljajo ponekod v Sredozemlju, blizu 290 milijard dolarjev. V petletnem času od 1980 do 1985 je stala nesmiselna vojna med Iranom in Irakom več kot 420 milijard dolarjev. Statistika je grozljiva. Letos so do konca novembra porabili za oboroževanje na svetu okrog 950 milijard.
Nesporni da ne rečemo absolutni akterji oboroževanja, sta seveda velesili. Iz Pentagona je novica, da je 97 odstotkov jedrskega orožja nakopičenega v ZDA in Sovjetski zvezi, ali pa da z njimi neposredno upravljata ti dve državi. V Ameriki porabijo za raziskave vesolja (v bistvu vojaške) 170 krat več kot namenjajo na primer sredstev za ves promet v državi. Za Sovjetsko zvezo pa je, denimo, znano, da porabijo za podobne raziskave več denarja, kot gre za celotne potrebe izobraževanja in zdravstva.
Oboroževanje pa seveda najbolj prizadene dežele v razvoju. Te pa so zanesljivo najbolj pomemben dejavnik v naporih za mir in sodelovanje. Napredek je namreč nepojmljiv, če ni miru. Vemo, med drugim, da konferenca na Dunaju beleži uspehe zlasti zavoljo vse bolj aktivne vloge teh držav. Tudi razorožitvena konferenca v Stockholmu je končno odšla s starta, potem ko so neuvrščene države dale domiselne, konstruktivne in miroljubne predloge.
Se najbolj pomembno pa je, da so te dežele letos porabile za svoje oboroževanje več kot 10 odstotkov denarja manj kot lani. To pa je seveda dragocen dosežek v Letu miru. Res je, da so zmanjšale sredstva za orožje, ker jih tarejo gospodarske težave.
Na tehtnico v korist razoroževanja pa velja dati tudi sicer rahle vzvode večjega gospodarskega sodelovanja, kot pomembnega segmenta v uveljavljanju miroljubne politike. Vnovič so najbolj značilni podatki, ki zadevajo Evropo. V prvi polovici letošnjega leta se je trgovina med Zahodno in Vzhodno Evropo povečala kar za 6 odstotkov v primerjavi z drugo polovico lanskega leta. Ti odstotki niso skromni. Trgovina, sodelovanje, razoroževanje in naposled mir so zaporedni členi iste verige. Splačalo bi se, če bi jih nenehoma utrjevali.
MIRO KOCJAN

JU
GENERALI
GENERALI
Assicurazioni Generali S.p.A.
Življenjsko zavarovanje GESAV
zanesljivo zavarovalno sredstvo
Srednja obrestna mera GESAV (Gestione Speciale Assi-curati Vita) je od 1. 11. 85 do 31. 10. 86 znašala
16,06 %
I
i
•	Ta rezultat je potrdila družba Coopers & Lybrand s.a.s.
•	Zavarovalna družba je odločila, da se delež v korist zavarovancem GESAV dvigne s 75% na 80%.
•	Za pokojnine na podlagi ovrednotenih polic GESAV se je zavarovalna družba odločila, da ostane delež v korist zavarovancev nespremenjen v višini 85%.
Ovrednotenje polic GESAV je od leta 1980 znašalo 105,3%: zavarovani kapital v višini 100 lir v letu 1980 je danes vreden dejansko 205,3 lire.
Predstavljen pozitiven obračun dela komisije za promet in prevoze v A-J
TRST — V Trstu je včeraj zasedala — zadnjikrat pod predsedstvom predstavnika Dežele Furlanije-Julijske krajine arh. Enza Spagne — komisija za promet in prevoze, ki deluje v okviru delovne skupnsoti Alpe-Jadran. S tem zasedanjem je v bistvu zaključila dveletno delovanje (v naslednjem dveletnem obdobju bo predsedstvo komisije prevzela SR Hrvaška), ki ga je sklenila s predstavitvijo obsežnega in preglednega poročila o vprašanju prevozov v okviru delovne skupnosti.
Delovanje komisije se je v tem dveletnem obdobju v glavnem odvijalo na štirih tirnicah: najprej se je ukvarjala z analizo že obstoječih struktur, predvsem cestnih: sestavila je tako podroben pregled že obstoječega, kar bo vsekakor osnova za nadaljnji razvoj tega sektorja. Drugo vprašanje, kateremu je komisija posvetila veliko pozornost, je bil problem pristanišč, oziroma problem sodelovanja med pristaniškimi ustanovami, ki delujejo v okviru delovne skupnosti.
Eden od bistvenih problemov je bil seveda obmejni promet, oziroma problem pretakanja blagovnega prometa preko državnih meja, na katerih je bilo večkrat — kot na primer na Kekovem — veliko težav. Zadnji problem, s katerim se je ubadala delovna
skupnost Alpe Jadran pa so bili meddeželni letalski prevozi med deželami članicami.
Zaključki tega obširnega dela so, kot rečeno, zaobjeti v podrobnih poročilih, ki jih bodo pregledali predsedniki vseh članic na prihodnjem plenarnem zasedanju, ki naj bi bilo spomladi prihodnjega leta. Naj dodamo, da bo takrat že predsedoval predsednik deželne koroške vlade Leopold Wagner.
Zaključke tega dela so člani po zasedanju orisali na tiskovni konferenci, katere se je udeležil tudi deželni odbornik za promet in prevoze Di Bene-
detto. Med drugim se je pozitivno izrazil o delovanju tega organa, po vsej verjetnosti najvažnejšega v delovni skupnosti Alpe Jadran. Med drugim je dejal, da je od razvoja tega sektorja v tem prostoru odvisen tudi gospodarski in družbeni razvoj v deželah in republikah članica. Odločno je pristavil, da tako sodelovanje ustvarja vse večje sožitje med vsemi članicami in ob tem pristavil, da bi Italija lahko igrala še večjo vlogo pri urejevanju odnosov med deželami članicami EGS in ostalimi (iz delovne skupnosti), ki niso prisotne v tem organizmu.
Zavesten odnos do varstva okolja
SEŽANA — Vsak potrošnik lahko pripomore k zmanjšanju odpadkov in tako varuje čisto in zdravo človekovo okolje. Ne samo pri nakupu določenih izdelkov, temveč predvsem pri porabi le-teh so številne možnosti za varovanje okolja, so menili na nedavni seji Društva za varstvo okolja sežanske občine.
Med drugim so poudarili, da cenijo prizadevanja delovne organizacije Fructal iz Ajdovščine »sodelovanje z naravo«. Vendar pri tem ne gre pozabiti, da obstajajo še številne možnosti, kako razširiti tako sodelovanje. Govorje bil o nemarnem obnašanju potrošnikov, ki zavržejo vrečke sokov kjerkoli. Zaradi neprimernega odnosa občanov s kovinsko-plastično (tetra) embalažo sadnih sokov pomenijo te sicer lično izdelane vrečke trajno onesnaževanje našega okolja. Zato so bili enotni, da se delovni organizaciji Fructal iz Ajdovščine pošlje dopis z njihovimi predlogi o razpisu trajnega natečaja. Tako društvo predlaga trajni natečaj z naslovom »Fructal v sodelovanju z naravo - kako pa jaz?« ali s kakšnim podobnim na-
slovom. V kolikor Fructal ne misli opustiti tetra embalaže, jim predlagajo da njihovo sodelovanje z naravo razširijo. Pri tem si predstavljajo, da bi občani ob nakupu sokov dobili lično dopisnico z natečajnimi pogoji. Izpolnili naj bi jo in oddali prodajalcu ali pa delovni organizaciji. Tako bi prišlo do trajnega sodelovanja s potrošniki, ki bi prispevali predloge, kako ravnati z embalažo, ki ne služi več. Ob tem pa predlagajo, da bi izbrane čakale vsaki mesec primerne nagrade (morda zabojček ali škatla soka).
Prav gotovo pa bi tako sodelovanje potrošnikov poglobilo zavest, da je potrebno varovati zdravo človekovo okolje. Predlagajo tudi, da bi najzanimivejše predloge likovno oblikovali in izdelali tematski koledar, prikazali predloge v časopisih in kot kratke propagandne utrinke na televiziji. Prepričani so, da bi njihov predlog ob ustreznem propagandnem učinku pomenil tudi edinstveni prispevek neke tovarne k varovanju človekovega okolja ne samo pri nas, ampak tudi v svetu.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
SSk in KPI ocenili Še nekaj reakcij na pisanje Vjesnika deželno preverjanje
TRST — Po zaključenem političnem preverjanju na deželni ravni je deželno tajništvo SLOVENSKE SKUPNOSTI s tiskovnim poročilom takole ocenilo politični položaj v FJK:
»V ponedeljek zvečer se je v Vidmu končalo dolgo in nelahko politično in programsko preverjanje med šestimi strankami deželne koalicije. Tajniki KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk so podpisali dokument, ki pozitivno ocenjuje delo, ki ga je doslej opravila šeststran-karska koalicija pri upravljanju dežele FJK. V njem je poudarek na načelu kolegialnega, torej še bolj povezanega
VIDEM — Po zaključenem političnem preverjanju na deželni ravni je tajnik KPI ROBERTO VIEZZI izjavil, da je ta zaključek naravnost zaskrbljujoč; med drugim je ugotovil, da je v skupnem dokumentu šestih strank jasno edinole to, da je bil ustanovljen »politični komite«, ki bo deloval nad institucijami in o katerem so stranke večine zatrjevale, da ga ne bodo ustanovile. Viezzi je tako ugotavljal, da je bila dosežena najvišja stopnja glede vsiljevanja strank večine v institucije in njihove fevdalizacije. Na tak način bosta ne samo deželni svet, ampak tudi odbor izgubila del svoje vloge, celotna operacija pa je po mnenju deželnega sekretarja KPI velik udarec na avtonomijo institucij, v katerem se združujejo najslabše težnje znotraj socialistične stranke in krščanske demokracije, s tem da manjše stranke nemočno sledijo celotni zadevi. Glede tega tako delikatnega aspekta o delovanju demokracije so zato komunisti ponovno opozorili predsednika deželnega sveta FJK.
nastopa, ki naj bi ga uresničevali v prihodnje. Nadalje obravnava osrednja vprašanja, ki so bila sad preverjanja.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti izraža zadovoljstvo, da se je končalo naporno obdobje preverjanja, ki se je začelo 5. novembra na zahtevo PSI. Od takrat do sklepnega širokega posveta je terjalo kar enajst sej v Trstu ali Vidmu, ki so se jih udeleževali sami tajniki šestih strank koalicije ali pa širše delegacije. V vsem času pogovorov so bili slovenski politični delavci izključno v delegaciji SSk, kar pa ni novost. Poudarjali so vrsto zahtev slovenskega prebivalstva, sodelovali pa so seveda pri razpravi o vseh vidikih preverjanja, ki zadeva široko problematiko vsega deželnega prebivalstva.
Razgovori so se dotaknili odnosov v večini, v sami deželni vladi in med tajniki večine, letošnjih deželnih finančnih in načrtovalnih instrumentov, sporazuma med deželno upravo in javno družbo Italstat glede uresničevanja velikih javnih del, zakonskih osnutkov o decentralizaciji deželnih pristojnosti, o preosnovi deželnih uradov in o posebni pomoči zaostalim goratim področjem, deželnih posegov za spodbujanje gospodarskega razvoja v naših krajih.
Glede decentralizacije in preosnove deželnih uradov je SSk predložila nekaj predlogov, ki naj zajamčijo dosledno spoštovanje interesov slovenskega prebivalstva. Ko se je razprava dotaknila možnosti preoblikovanja ali celo odprave nekaterih gorskih skupnosti, je Slovenska skupnost ponovno poudarila pomembnost tako Kraške kot Briške gorske skupnosti, čeprav seveda priznava, da morajo biti deležni še posebne pomoči, kot jo na primer predvideva »deželni načrt o goratem področju«, najbolj potrebni gorski kraji, med katere sodijo tudi Nadiške in Terske doline, Rezija in Kanalska dolina.«
TRST — Pisanje zagrebškega Vjesnika je sprožilo še nekaj reakcij. Predsednik skupščine Občine Kočevje Stane Letonja je poslal županu dolinske občine (pobratene s Kočevjem) Edvinu Švabu naslednje pismo, ki ga je podpisal tudi predsednik OK SZDL Alojz Petek:
»Tragičen zaplet v Tržaškem zalivu, kjer je izgubil življenje državljan prijateljske države, globoko obžalujemo. Izražamo skupno željo, da se v prihodnje preprečijo takšni incidenti na najbolj odprti meji naše države. Zahtevamo, da se odprta vprašanja ribolova v Jadranskem morju med Jugoslavijo in Italijo čimprej rešijo.
Sočasno nas je presenetila in v širši jugoslovanski ter italijanski javnosti, kot narod Slovencev ponižala, objava članka v zagrebškem Vjesniku, dne 3. 12. 1986. Urednik tega dnevnika Radovan Stipetič je s svojim člankom »Pogled na drugo obalo« osramotil našo narodno zavest in pripadnost. Prisotno je izničenje našega skupnega prizadevanja, posebej slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Iz konteksta trditev »Obredne so že zahteve po nekakšnih beneficijah Slovencev v Italiji, ki so nerealistične (in bi to bile tudi v vsaki drugi državi) in zdaj te zahteve rabijo samo za verba-listične ekshibicije in kot alibi za neaktivnost na drugih področjih«, izhaja nepojmljiva ugotovitev nekoga, ki mu ni v stanju prisluhniti niti vlada sosednje države, ker mora izpolniti določila lastne ustave in spoštovati mednarodno sprejete obveznosti.
Tovariš župan, tovarišice in tovariši pobratene občine Dolina pri Trstu, prepričani smo, da nas narodi in narodnosti Jugoslavije podpirajo v naših skupnih prizadevanjih. Verbalis-tično izstopanje posameznika na tako odgovornem mestu odločno zavračamo in obsojamo. Pričakujemo, da bodo odgovorne institucije v tej, sicer ugledni časopisni hiši, in odgovorni organi SR Hrvatske podali oceno takšnega pisanja, ki povzroča ogorčenje in zaskrbljenost.
Predsedstvo občinske skupščine in predsedstvo občinske konference občine Kočevje odločno protestirata proti takim, za slovensko narodno manjšino skrajno žaljivim izjavam. Prosimo vas, da o našem protestu in ogorčenosti seznanite občane vaše občine.«
To vprašanje pa je obravnaval tudi Kraško-Obalni svet Zveze sindikatov Slovenije s sedežem v Kopru, ki je s tem v zvezi tudi sprejel svoje stališče, ki se glasi:
»Predsedstvo Kraško-Obalnega sveta ZSS Koper je na svoji redni seji dne 9. 12. 1986 obravnavalo članek iz Vjesnika in v zvezi s tem sprejelo naslednje stališče:
Predsedstvo Kraško-Obalnega sveta ZSS Koper najostreje protestira zaradi pisanja zagrebškega Vjesnika dne 3. 12. 1986, ki v članku Radovana Stipe-tiča »Pogled na drugo obalo« na popolnoma neustrezen način obravnava tako občutljivo problematiko, kot je položaj slovenske manjšine v Italiji. Članek dokazuje popolno nepoznavanje ali ignoriranje načelne jugoslovanske politike glede varstva manj-
PODLOGE
šin in je zato povzročil neprecenljivo škodo tem načelom ter naporom Slovencev v Italiji za dosego položaja,kot ga predvideva italijanska ustava in za izenačitev z drugimi manjšinami v Italiji (Južni Tirolci in Francozi).
Prave dimenzije članka »Pogled na drugo obalo« pa so pravzaprav razvidne iz reakcij in komentarja desničarskega in protislovenskega ter protijugoslovanskega tiska v Trstu in Italiji.
Po drugi strani pa članek pomeni tudi razočaranje med številnimi demokratičnimi političnimi silami v Italiji, ki napore Slovencev za globalno zaščito podpirajo.
Predsedstvo Kraško-Obalnega sveta ZSS zahteva, da se uredništvo Vjesnika do tega članka opredeli in oceni idejnopolitična izhodišča, ki so vodila avtorja k takemu pisanju.
V imenu delavcev občin Izola, Koper, Piran in Sežana predsedstvo Kraško-Obalnega sveta ZSS Koper ob tej priložnosti izraža vso podporo naporom Slovencev v Italiji pri njihovih prizadevanjih za globalno zaščito in vsestranski razvoj.«
GALANTERIJA
A. PERTOT
prijeten božič s koristnimi darili
•	žensko in moško perilo
•	pletenine
TRST — Ul. Ginnastica 22
metrsko blago zavese
prti in posteljnina
ar
v
Tel. 761-029
Najboljša izbira
rvMoneltu^ f
^0.
KRAŠKE MLEKARNE
DEVIN
Vošči vesele
božične
in
novoletne pravnike
Obveščamo, da bo v nedeljo, 21. decembra, odprto
mnm earsb
tsm omENirro
GTTENlTfO
r~*sn
****?*■■*(
BURRB EARS0
H omnisra
pakna
f	PASTONiZZATA
SiHK? «5
»* S
Sinoči tretja premiera SSG
Riba za štiri: komedija $ priokusom kriminalke in ironičnega posmeha
V Kulturnem domu je bila sinoči tretja premiera Slovenskega stalnega gledališča Riba za štiri, skupno delo Wolfganga Kohlhaaseja in Rite Zim-mer. Delo je prevedel in dramatiziral Borut Trekman.
Riba za štiri je komedija s kriminalnim navdihom, napisana ob koncu šestdesetih let za Nemški demokratični radio. Tekst je kmalu našel pot tudi na vzhodnonemško televizjo in gledališke odre. Na prvi pogled ne bi mogli igri pripisati kakšne večje literarne pomenljivosti, kaj kmalu pa se izkaže, da je besedilo rafinirano, da je v svoji sporočilnosti povsem nepretenciozno, zato pa dovolj bleščeče, da izpolni svojo temeljno funkcijo: zabavo. Komika, ki sta jo v Ribi za štiri ustvarila oba avtorja, je namreč v bistvu drastična, pa vendarle zdiferencirana in nudi interpretom veliko oblikovavskih možnosti. Humor, ki se kaže v tekstu, je črno obarvan in večkrat deluje naravnost groteskno. Nad celotnim dogajanjem visi hudomušno-ironičen posmeh, ki marsikdaj zbode tudi neprizadetega gledalca. Osnovni namen te uprizoritve ni prav nič drugega kot zabavati, poskrbeti za dve uri sproščenega smeha, kar je že od nekdaj sodilo med dolžnosti, ki so naložene gledališču.
Zapleti in razpleti igre Riba za štiri se odvijajo v podeželski hiši v okolici Berlina, v pokrajini brezštevilnih gozdov in prekrasnih jezer, kjer naravnost mrgoli rib. Spodobno gosposka hiša je
opremljena v nekakšnem postjunker-skem slogu z okornim in dovolj nenavadnim, masivnim pohištvom, brez katerega si tri sestre von Heckendorfove komajda predstavljajo svoje vsakdanje življenje. V hiši preživljajo vsako poletje svojevrstni gostje, ki jim streže dolgoletni strežaj Moosdenger. Gospodarice, sestre Charlotto, Cecilijo in Clementino, pozna že tako dobro, da mu ne morejo več ničesar prikrivati. Prav zaradi tega jih dolga leta druži skupna usoda.
V komediji, ki jo režira Jože Babič, nastopajo Nika Juvan (Charlotta Hec-kendorfer), Mira Sardoč (Cecilija), Bogdana Bratuž (Clementina), njihov služabnik (Moosdenger) je Alojz Milič, Miranda Caharija je pevka, pianista pa sta Aleksander Vodopivec in Anastazija Purič. Kostume je izdelala Marija Vidau, sceno Marjan Kravos, songe, ki še poglabljajo učinkovitost in zabavnost, pa je sestavil pesnik Ervin Fritz. Koreografijo je SSG zaupalo An-dresu Valdesu.
Prizor s sinočnje tretje premiere SSG Riba za štiri
V zvezi z vse bolj kritičnim položajem v podjetju
Vedno večje nezadovoljstvo med uslužbenci obrata Bloch
Delavke in delavci tržaškega obrata Calza Bloch so se pretekle dni zbrali na sedežu deželnega sveta v znak protesta, ker je deželno odborništvo za industrijo še enkrat odreklo že dogovorjeno srečanje. V imenu predsednika deželnega odbora Biasuttija sta jih sprejela odbornika Brancati, Nodari in svetovalec Padovan. Kot znano, se delavci Calza Bloch nahajajo v kočljivem položaju, ker že od meseca maja ne prejemajo dohodkov iz dopolnilne blagajne. Njihov protest so podprli sindikati CGIL, CISL in U1L.
V glavnem gre za zaplete, ki postavljajo v dvom bodočnost obrata, kajti pogajanja za njegovo ponovno delovanje so ustavljena že približno 10 mesecev. Zlasti finančna družba Friulia je pri tem izkazala izredno malo dobre volje, kar je privedlo do prekinitve dohodkov in dopolnilne blagajne. Delavci in sindikati zato pozivajo predsednika deželnega odbora, naj čimprej poseže pri ministrstvu za industrijo, da bi se to nevzdržno stanje razrešilo. S svoje strani so predstavniki deželne uprave zagotovili svoje posredovanje za rešitev problema, v skrajnem primeru pa vsaj ponovno uvedbo dopolnilne blagajne.
Vedno v zvezi s stanjem obrata Calza Bloch so komunistični občinski svetovalci Poli, Hikel in Ester Pacor naslovili na tržaškega župana Staffierija vprašanje, ali namerava v okviru svo-
jih pristojnosti ukrepati oziroma poseči pri medministrski komisiji za industrijsko načrtovanje, da se zadeva premakne z mrtve točke. Prav tako pozivajo župana, naj preveri ali je deželno odborništvo za industrijo sestavilo vso potrebno dokumentacijo o možnosti ponovnega obratovanja Calze Bloch oziroma, zakaj prihaja do tako nesprejemljivih zamud.
Tržaški oktet jutri v Mačkoljah
Na povabilo KD Primorsko bo jutri nastopil v društvenih prostorih v Mačkoljah Tržaški oktet, ki je gotovo vsem znan po svojih pevskih sposobnostih in je na svoji »pevski poti« požel že veliko zasluženih uspehov. V strokovnem vodstvu te skupine se je Janku Banu pred kratkim pridružil še Mirko Slosar.
Naj omenimo, da je prav te dni izšla prva plošča Tržaškega okteta, ki so jo posneli še pod umetniškim vodstvom Janka Bana. Poleg skladb zamejskih skladateljev je na plošči tudi izbor za oktet prirejenih ljudskih pesmi iz naših krajev.
Samostojni koncert Tržaškega okteta se bo začel ob 17. uri. Na razpolago pa bo tudi plošča.
Na srečanju izvoljenih predstavnikov v Jamljah
Pregled delovanja SSk v vseh krajevnih upravah
Pretekli torek so se zbrali v Jamljah na pomembnem srečanju ob koncu leta izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti na deželni, pokrajinski, občinski in rajonski ravni, skupaj s člani deželnega strankinega tajništva. Pomen tega srečanja je uvodoma obrazložil deželni predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin, ki je naglasil prizadevnost vseh izvoljenih predstavnikov, ki pa potrebujejo več povezanosti, več strokovne pomoči, da lahko koristno opravljajo svoje pomembno delo, ki bi moralo tudi biti deležno večjega priznanja javnosti.
Na večeru, ki je bil spričo časa tudi priložnost za družabno srečanje in izmenjavo voščil, je nato deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar imel daljše poročilo o sedanjem političnem trenutku. Zaustavil se je predvsem na preverjanju v deželni večini, na incidentu v Tržaškem zalivu in njegovih posledicah, na nesprejemljivem pisanju zagrebškega Vjesnika. Posebej je Jevnikar spregovoril o delovanju enotne slovenske delegaije in prizadevanjih za globalno zaščito, pa še o uspehu koroških rojakov na avstrijskih državnih volitvah, nazadnje pa tudi o organizacijskih načrtih deželnega vodstva Slovenske skupnosti.
Tiskovno sporočilo deželnega tajništva, ki smo ga prejeli včeraj, navaja, da je Jevnikarjevemu poročilu sledila dolga in živa razprava, v katero so posegli skoraj vsi prisotni, od deželnega svetovalca Draga Štoke do
goriškega_ pokrajinskega odbornika Mirka Špacapana, devinsko-nabrežinskega župana Bojana Brezigarja, predsednika Briške gorske skupnosti Hadrijana Corsija in številnih občinskih in rajonskih svetovalcev ter članov deželnega tajništva.
V razpravi so prišli na dan številni podatki o delu v krajevnih upravah in o razmerah v različnih sredinah. Veliko je bilo pri tem izraženih pritožb zaradi pomanjkljivega poročanja o delu izvoljenih predstavnikov, ob koncu srečanja pa so sprejeli tudi nekatere sklepe glede novih pobud.
Delo tržaškega občinskega odbora
Medtem ko je tržaški občinski svet, po dveh mesecih intenzivnega dela, s katerim je nadoknadil velike zamude v izglasovanju upravnih sklepov, ki so nastale po skoraj šestmesečni politični krizi v krajevnih upravah, sedaj prekinil svoje delovanje do izteka božičnih in novoletnih praznikov, se delo občinskega odbora redno nadaljuje. Po zadnji seji v sredo se bodo občinski odborniki sestali še v ponedeljkih 22. in 29. t. m., letošnje delovanje pa bo občinski odbor sklenil na zadnji seji v sredo, 31. decembra, ko bodo sklepali še o zadnjih nakupih in manjših delih v okviru preostalih finančnih razpoložljivosti.
Učenci, dijaki in malčki otroških vrtcev se že veselijo
Danes zadnji dan pouka v letu 1986 zatem vsi na dolge zimske počitnice
Učenci in dijaki bodo danes pozdravili leto 1986. Na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah bodo imeli namreč danes še zadnji dan pouka v letošnjem letu, nakar se bodo zanje, za učitelje in profesorje pričele božične in novoletne počitnice.
Letošnji zimski prazniki bodo sploh najdaljši v zadnjih letih. Šolarji in učno osebje bodo imeli kar 17 dni oddiha: v šolska poslopja se bodo vrnili prihodnje leto, 7. januarja.
Počitnice bodo letos daljše prvenstveno iz dveh razlogov. Ministrstvo za šolstvo je pred začetkom pouka odredilo, da bo štelo šolsko leto 1986/87 200 dni pouka, to je 15 dni manj kot
prejšnja leta. Obenem je poverilo deželnim šolskim skrbništvom nalogo, da sama odločajo o začetku letošnjega šolskega leta. V Furlaniji - Julijski krajini so šole odprle svoja vrata 18. septembra: naša dežela je bila med prvimi, ki je začela s poukom. Šole v naši deželi imajo zato, v primerjavi s šolami iz drugih italijanskih dežel, več dni na razpolago za počitnice.
Danes bodo imeli zadnji dan pouka tudi v otroških vrtcih. Ponekod, v vrtcih, ki ob sobotah nimajo pouka, so končali s predšolskimi dejavnostmi že včeraj. Tudi za najmlajše se torej začenja dolgo počitniško obdobje.
Na številnih šolah in v prenekate-rem vrtcu bodo imeli danes šolske pri-
Razpis natečaja za 108 stanovanj
Tržaška občina sporoča, da so razpisali natečaj za dodelitev v najem po pravični stanarini 108 stanovanj v hišah na št. 46 v Ulici Grego in na št. 48 v Naselju sv. Sergija. Posebna ocenjevalna komisija pri Avtonomni ustanovi za ljudske gradnje (IACP) bo izdelala lestvico, ki bo upoštevala prosilce, ki so že prejeli sodnijske akte o izgonu iz zasebnih stanovanj ali pa so bili izgnani iz službenih stanovanj javnih ustanov.
Prošnje je treba sestaviti na ustreznih obrazcih, ki jih razdeljujejo na oddelku za socialno skrbstvo tržaške občine, v palači anagrafskega urada, tretje nadstropje, soba št. 319, ob delavnikih med 9. in 11. uro in sicer od ponedeljka, 22. t. m. dalje.
Te obrazce, s priloženo zahtevano dokumentacijo, bo treba vložiti najkasneje do 14. ure prihodnjega 20. januarja v uradu občinskega urada za splošni protokol, soba št. 32 v občinski palači na Trgu Unita št. 4.
reditve. Na božičnicah se bodo osnovnošolci, pa tudi otroci otroških vrtcev predstavili staršem in sorodnikom ter ob koncu izrekli njim, učiteljem in vzgojiteljem voščila za božične in novoletne praznike. Mnogo božičnic so priredili že včeraj in v preteklih dneh. Za mnoge naše prvošolčke in malčke iz prvih letnikov vrtcev je to bil, ali pa še bo sploh prvi nastop, zato so se nanj ob vzpodbudnem posredovanju šolnikov tudi dobro pripravili.
Z božičnimi in novoletnimi počitnicami se izteka tretjina šolskega leta. Tudi tokrat se je pouk začel z marsikaterimi težavami. Najbolj odmevno je bilo že spet vprašanje prostorske stiske trgovskega zavoda Zois in poklicnega zavoda Stefan, ki je izzvalo protest slovenskih dijakov. Njihove protestne akcije so odjeknile v zamejski javnosti, pritegnile pa so tudi pozornost predstavnikov staršev v izvoljenih šolskih organih. Prav zanimanje staršev je privedlo do skupnega sestanka med starši in dijaki, na katerem so se domenili o sodelovanju med tema dvema šolskima komponentama. Po posegu staršev je nato steklo delovanje razrednih šolskih svetov, ki so bili doslej na naših višjih srednjih šolah vse preveč zanemarjeni. Starši bodo vsekakor tudi v prihodnjem letu sledili šolskemu življenju, saj načrtujejo srečanji z ravnatelji in s profesorji.
Novoletne jelke še čarajo vonj po snegu in daljnih gorah...
Ob 40. obletnici republike
Na sedežu CGIL so odprli razstavo dokumentov bataljona »Akna Vivoda«
Stilizirane jelke, jelke iz žarnic, razpete čez mestne ulice, lesene, obrtniške, plastične, okrašene ali brez nakita; vse nas opozarjajo, da se bližajo prazniki: božič, novo leto, trije kralji. Kaj pa naravne jelke?Dišijo po snegu, po daljnih gorah in nam pripovedujejo o stoletni tradiciji, ki jih prinaša v naše domove. V zadnjih letih jih vse premalo vidimo na cestah in po domovih, čeprav so se tržaški trgovci le potrudili, da jih polnoštevilno postavijo pred svoje trgovine.
Kako pa je s prodajo jelk? Številni trgovci na drobno so v zadnjih dneh razstavili na trgih svoje blago, jelke, ki so jih uvozili iz Jugoslavije, Nemčije, ali pripeljali iz bližnje Karnije. Zamikal nas je sprehod med razkošne jelke, ki v mestnem prometu in ropotu vabijo odjemalce, da si za praznike privoščijo pristnega iglavca in da se odrečejo plastičnim drevescem, ki so mogoče bolj praktična, a nedvomno tudi bolj žalostna.
V hladnem sončnem dnevu čakajo na Trgu Garibaldi štirje trgovci s svojimi pomočniki. Jelk je vse polno in težko razločiš, katera drevesa pripadajo različnim trgovcem. Po ozki stezi se sprehajajo odjemalci in izbirajo svoje drevesce. Na tem trgu najdejo odsekane jelke ali jelke v vazah, rdeče jelke iz Karnije ali srebrne jelke iz Slovenije. Cene so zelo različne, odvisne so od višine drevesa in od njegove lepote. Sučejo se od 12.000 do
50.000	lir. Za najnižjo ceno dobiš jelko, ki je visoka približno meter in pol, najvišje pa dosegajo tudi tri metre in pol. Domače so seveda cenejše, srebrne iz Slovenije pa so bolj dragocene, a tudi lepše. Cena pa je odvisna tudi od dejstva, ali so jih gojili v rastlinjaku ali so jih posekali v gozdovih. Slednjih je sicer manj, saj bi bila izredna škoda kvariti gozdove za kraše-nje naših domov.
Na Trgu sv. Jakoba prodajata jelke dva Karnijca. Eden izmed njiju prodaja samo karnijske jelke, bele in rdeče sorte. Pri njem so na prodaj tudi izredno visoka drevesa, do sedmih metrov. Drugi pa ima tudi nemške bele jelke in dela na tem področju že štirideset let. Cene se sučejo od 15.000 do
80.000	lir. V zadnjih letih nista opazila posebnih nihanj v prodaji božičnih dreves. Po navadi jih kupujejo ljudje,
ki si radi nabavijo tradicionalno drevesce in so jim zoprni sintetični proizvodi. Trgovci pa niso povsem zadovoljni z letošnjo prodajo. Delno zaradi slabega vremena so namreč letošnji posli nekoliko slabši kot lani. Vsekakor pa se bo prodaja nadaljevala do praznikov.
Razstava umetne obrti iz Sovjetske zveze
Na sedežu Združenja Italija-ZSSR, Ul. Torrebianca 13, so v četrtek odprli razstavo umetne obrti iz Sovjetske zveze. Razstava bo odprta do torka, 23. decembra, od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure, v nedeljo pa samo dopoldne. Na ogled in v prodaji so porcelanasti izdelki, matri-joške, igrače, knjige, plošče in drugi predmeti.
V prostorih sedeža CGIL (Ulica Pondares 8) so včeraj odprli razstavo dokumentov in arhiva partizanskega bataljona »Alma Vivoda«, edine enote, ki je v drugi svetovni vojni delovala v tržaškem zaledju. Miljska občina, okraj tega bataljona, je s predsednikovim dekretom prav letos prejela posebno vojaško priznanje. Pod steklenimi panoji v dvorani sedeža CGIL lahko naletimo na pomembne dokumente, poročila in informacije o spopadih in položaju bataljona, "6 padlih borcih, ženskem obrambnem odboru, dokumente takratne komunistične partije v Italiji, podatke o administraciji, o zdravniški pomoči vojakom in navodila za uporabo razstreliva. Obenem si je mogoče ogledati nekaj zemljevidov, ki so označevali položaj sovražnika in tega partizanskega bataljona.
Otvoritvena slovesnost se je pričela z uvodom Paola Seme, predsednika Raziskovalnega inštituta sindikata CGIL. Šema je pudaril, da gre za razstavo edinstvenega zgodovinskega materiala. Arhiv bataljona »Alma Vivoda« je shranil Ivan Cač, v bitki znan pod imenom Bill. Po osvoboditvi sta dragocene dokumente shranila sin Ezio in hči ElsaČač. Na domu Ivana Čača v Miljah so v času fašizma tiskali tudi časopis »II lavoratore«. Predvsem pa je bil Čač odgovoren za »Informacijski center 2. cone«, takratne ilegalne komunistične organizacije, ki je vključevala tudi bataljon »Alma Vivoda«, po osvoboditvi pa je postal ko-
mandant mesta Milje, kasneje ša predsednik Združenja partizanov FJK.
Ob koncu slovesnosti je Šema izročil Elsi in Eziu Čaču plaketi Delavske zbornice in Raziskovalnega inštituta CGIL kot zahvalo, ker sta vse do današnjih dni shranila te dragocene zgodovinske dokumente. Razstava bo odprta do torka, od 9. do 13. ure. V ponedeljek pa si jo bo mogoče ogledati tudi popolne, in sicer od 16. do 19. ure.
Poziv o brezplačnem lepljenju lepakov
Kakih dvajset skupin in združenj, med katerimi so tudi Alternativna zelena lista, ARCI, radikalci in drugi, je naslovilo na župana Staffierija poziv v zvezi z možnostjo brezplačnega lepljenja propagandnih lepakov s politično vsebino na posebej odmerjene prostore. To se sicer že dogaja v predvolilnih kampanjah, omenjeni podpisniki poziva pa menijo, da bi se morala ta praksa tudi sicer ustaliti, kot se že leta dogaja v nekaterih večjih italijanskih mestih. Občinske uprave namreč razpolagajo s posebnimi seznami skupin, organizacij in združenj, ki lahko izkoriščajo brezplačno lepljenje lepakov. Da bi podpisane organizacije orisale vsebino svoje zahteve, so sklicale javno skupščino, ki bo danes ob 17. uri v prostorih združenja ARCI, Ul. del Toro 12.
ERS KVIZ □ KARST BROTHERS KVIZ □ KARST BROTH
za jutrišnjo oddajo (21. decembra);
Kje se je rodil leta 1578 pater Gregorio Alasia da Sommaripa.ki je v Devinu napisal prvi italijansko-slovenski slovar?
Če boste do jutri odkrili pravilni odgovor, telefonirajte od 14.30 dalje v oddaji Ma ka ste m...? na št. 62822.
Za pravilne odgovore so tedenske nagrade plošče, LP-ji in kasete, za najduhovitejše pa tri končne nagrade (walk-man).
Ob 20. obletnici smrti domačega skladatelja
Škedenjski učenci sklenili Grbčeve dneve
Celjski otroci v Dijaškem domu predstavili igrico »Zajček Uh«
Z lepo in dobro podano prireditvijo na šoli Ivan Grbec so se včeraj popoldne zaključili v Skednju Grbčevi dnevi, s katerimi so se vse komponente tamkajšnjega slovenskega življa - šola, Dom Jakoba Ukmarja in kulturno društvo Ivan Grbec - oddolžile spominu skladatelja, zborovodje, učitelja in doslednega borca za pravice in kulturni razvoj Slovencev, ob 20. obletnici njegove smrti.
Po razstavi v Domu Jakoba Ukmarja in slavnostni proslavi v kulturnem društvu Ivan Grbec, je bila prireditev v šoli tretja in tudi zaključna prireditev iz ciklusa, posvečenega temu ške-denjskemu glasbeniku. Protagonisti prireditve so bili učenci domače šole, ki nosi tudi njegovo ime, ki so pod skrbnim vodstvom svojih učiteljev in učiteljic pripravili bogat pevsko-recitacijskiprogram, v katerem je naj-
prej nastopil šolski zborček, ki je pod vodstvom Dušana Jakomina med drugim zapel Grbčevo »Uspavanko«. Pevskemu nastopu, ki je obsegal še razne druge pesmi iz naše ljudske zakladnice, so sledile še druge točke, med temi odlomek iz igrice »Kraljestvo palčkov«, pa »Polževa snubitev«, ki so jima z zanimanjem sledili starši in drugi gostje. Iz Grbčeve zbirke »Ljudske pesmi« so nato učenci podali vrsto na-gajivk, izštevank in drugih zabavnih verzov v domačem narečju, ki so napravili vzdušje na prireditvi še bolj domače in prijetno.
Na koncu so vsi.skupaj zapeli še kolednico »Sveti trije kralji«, torej tudi v sintoniji z bližnjimi božičnimi prazniki. Ob koncu se je učencem, učiteljem, pa tudi občinstvu zahvalila didaktična ravnateljica Lučka Križman-Barei, ki je pohvalila šolo za to njeno pomembno prireditev. Šestnajst učencev šole Ivan Grbec, ki tudi močno občuti upad števila rojstev, je pokazalo, da se da tudi z relativno majhnimi močmi pripraviti ob dobri volji program, ki se lepo uokvirja v tokratne Grbčeve dneve, za kar gre seveda zasluga tudi učiteljskemu zboru. Učenci so se ob zaključku prireditve podali na dvorišče, kjer so ob prisotnosti vseh udeležencev proslave položili pred spomenik Ivana Grbca tudi venec.
N. L.
V Dijaškem domu je bilo včeraj res živahno. Gojenci so imeli namreč v gosteh otroško dramsko skupino Pionirskega doma iz Celja, ki je na odru Dijaškega doma kar dvakrat predstavila igrico »Zajček Uh«. Prva, dopoldanska predstava je bila namenjena otrokom mestnih osnovnih šol. Igrico so si ogledali učenci šol Širok iz Ul. Donadoni, Kette iz Ul. Giotto in Milčinski s Katinare.
Zvečer je bil na sporedu tradicional-
ni Domski dan. Pred leti so imeli gojenci doma svoj »dan« 3. decembra, to je na dan rojstva pesnika Franceta Prešerna. Zadnja leta so prireditev preložili na predzadnji dan pouka pred božičnimi in novoletnimi počitnicami. Tudi tokrat je prireditev potekala v pravcatem prazničnem vzdušju. Gojenci so ob koncu zaželeli staršem, učiteljem in vzgojiteljem voščila za bližnje praznike.
Na sliki: učenci mestnih šol so dopoldne sledili igrici »Zajček Uh«.
Z zadnje letošnje seje zgoniškega občinskega sveta
Včeraj v Kulturnem domu Prosek-Kontovel
Kljub težavnim finančnim razmeram uspešen obračun opravljenega dela
V	četrtek se je še zadnjič letos sestal zgoniški občinski svet, ki je sprejel štiri sklepe. Po posvetovanju s komisijo za športne in kulturne dejavnosti, so ŠK Kras soglasno dodelili prispevek 4 milijone 500 tisoč lir, KD Rdeča zvezda pa bo prejela 1 milijon 500 tisoč lir. Kar zadeva upravljanje športnokulturnega središča v Zgoniku, je bil ŠK Kras doslej kos svoji nalogi in bo za vse stroške upravljanja za leto 1987 dobil občinsko nakazilo 40 milijonov lir. Občinski svet je odobril tudi pravilnik za uporabo teniškega igrišča v Zgoniku in pravilnik za poslovanje občinske knjižnice v Saležu.
V	uvodnem posegu pa je župan Miloš Budin podal dokaj podroben obračun delovanja v iztekajočem se letu in nakazal osnovne programske obveze. Najprej se je ustavil pri javnih delih in infrastrukturah. Uprava je asfaltirala nekaj cest, žal pa zaradi pomanjkanja finančnih razpoložljivosti še ni mogla urediti ceste pri Zagradcu, vendar ostajajo obljube in možnosti, da se čimprej primerno tlakuje cestno povezavo z repentabrsko občino. Z asfaltom bo treba prekriti cestne predele v vaseh, ki vodijo k novim hišam. Kar zadeva javno razsvetljavo, ni bilo letos zaradi pomanjkanja sredstev nobenega posega. Dokončano je bilo popravilo poslopja v Repniču, ki bo služilo vaški skupnosti za družbeno dejavnost in ki ga bodo v kratkem slovesno odprli. V polnem teku so dela za dograditev občinske knjižnice in sedeža kulturnega društva v Saležu, primanjkuje pa še nekaj denarja za notranjo ureditev in nakup opreme. Športno-kulturno središče v Zgoniku, ki ga zelo uspešno upravlja SK Kras, je sto
odstotno izkoriščeno in to je le še en dokaz, kako je bil ta objekt potreben. Šola in otroški vrtec redno delujeta. V januarju se bodo zgoniški upravitelji srečali s pokrajinsko upravo, da se dogovorijo za boljše vzdrževanje cest in nekatere posege na cestah, ki so v pristojnosti pokrajine. Glede ureditve Komercialnega centra za kmetijstvo -enoteke v Zgoniku, so do februarja podaljšali rok za predložitev preure-ditvenih načrtov. V kratkem bi morala Dežela dokončno odobriti varianto regulacijskega načrta. Kar zadeva izvajanje gradbenega odpusta se bo zgo-niška uprava odločno zavzela, da ne bodo sanirane špekulacijske črne gradnje.
Budin je okvirno ugotovil, da Občina ni mogla uresničiti vseh načrtov, ker se krajevne uprave nahajajo v dokaj težkem finančnem položaju. Bolje bo verjetno po decentralizaciji, o kateri teče razprava na državni in deželni ravni.
Položaj slovenske narodnostne skupnosti se je po incidentu v Tržaškem zalivu še poslabšal, saj so konservativne sile izkoristile ta dogodek za gonjo proti Slovencem in Jugoslaviji. Zal se je zaustavil tudi parlamentarni iter za globalno zakonsko zaščito in zgoniška Občina postavlja zahtevo, da se razprava čimprej nadaljuje. Odločno zavrača tudi neodgovorno pisanje zagrebškega Vjesnika. V preteklih dneh so v tej klimi nestrpnosti običajni neznanci pomazali slovenske napise na Devinščini in pristojne oblasti morajo vendarle odločneje nastopiti, da preprečijo te provokacije, je zaključil župan. B. S.
Odprli prodajno razstavo voščilnic slovenskih in italijanskih dijakov
V Kulturnem domu Prosek-Kontovel so včeraj odprli prodajno razstavo božičnih in novoletnih voščilnic, ki so jih pripravili dijaki slovenske nižje srednje šole Fran Levstik in italijanske nižje srednje šole s Proseka. Skupna razstava slovenskih in italijanskih dijakov predstavlja novost v sodelovanju med obema šolama, ki imata svoje prostore v istem šolskem poslopju. Zamisel o skupni razstavi voščilnic se je porodila že lani, pobude pa niso dokončno izpeljali, ker niso razpolagali s primernim razstavnim prostorom. Ob razpoložljivosti dvorane Kulturnega doma Prosek-Kontovel se je pobuda letos obnesla. Slovenska šola je povabila italijansko na sodelovanje; italijanski dijaki in šolniki so se odzvali vabilu in priprave na razstavo so stekle s polno paro.
Obe šoli sta se domenili, da bosta izkupiček razstave razdelih v dobrodelne namene, in sicer: polovico izkupička bodo namenili Skladu Mitje Čuka, polovico pa Centru za rakasta obolenja. Ta humanitarna gesta priča o senzibilnosti obeh šol do vprašanja prizadetih otrok in hudih bolezni. Za starše in druge vaščane je to priložnost, da s svojimi prispevki pomagajo obema ustanovama, obenem pa si zagotovijo lepo voščilnico slovenskih in italijanskih dijakov.
Prodajna razstava voščilnic bo na Proseku odprta še danes in jutri: danes od 16. do 19. ure, jutri, v nedeljo, pa od 9. do 12. ure.
Karabinjerji aretirali 35-letnega polagatelja ploščic
Med prerekanjem počil strel: na srečo je zadel le žimnico
Zaključen simpozij o informatiki v zavarovalništvu
Na tržaški Univerzi se je končal dvodnevni vsedržavni simpozij z naslovom »Informatika in zavarovalnice«, ki ga je priredila družba Trieste Consult v sodelovanju z IBM Italia. Na njem so s številnimi referati sodelovali predstavniki najuglednejših in največjih italijanskih zavarovalnih družb, kot so: Assitalia, Sara, As-sicurazioni Generali, Tirrena, Uni-pol. Ras in Lloyd Adriatico.
Temeljni zaključek srečanja bi lahko strnili v ugotovitev, da tehnološka evolucija zadnjih let narekuje vsem podjetjem globoke proizvodne in organizacijske spremembe. Preživljajo jih tudi zavarovalnice, ki se prav zahvaljujoč temu procesu svojim klientom ne predstavljajo več kot tradicionalno statični sektor, pač pa kot eden najbolj živahnih in dinamičnih na sodobnem terciarnem področju.
Med številnimi temami, ki so bile predmet razprave, je posebno pozornost pritegnilo vprašanje zavarovalniškega tržišča, ki se naglo spreminja in postaja vse bolj zahtevno. Klienti povprašujejo po novih storitvah, hkrati pa od svojih zavarovalnic pričakujejo strokovno svetovanje. V takih razmerah so torej novi tehnološki prijemi bolj nujnost kot izbira, informatika pa je danes v italijanskem zavarovalništvu resničnost, ki je prinesla tudi novo kulturo in nove oblike finančnega in človeškega investiranja.
Nekoč sta bila prijatelja, a med 45-letnim pleskarjem Pietrinom Loijem in 35-letnim Ferrucciom Tamburini-jem so se dobri odnosi že nekaj časa krhali. Medsebojna nestrpnost je dosegla že tako stopnjo, da je predvčerajšnjim le za las manjkalo, da ni prišlo do prelivanja krvi. Bilo je proti večeru, ko je Tamburini, po poklicu je polagalec ploščic, obiskal Loija v njegovem stanovanju v Ulici Tigor 6. Po začetnem prerekanju se je napetost stopnjevala, začela sta se prerivati in Tamburini je nenadoma potegnil iz žepa pištolo colt kal. 22 ter jo pritisnil na Loijevo glavo. Na smrt prestrašen je slednji zbežal v spalnico, vendar se je napadalec pognal za njim in mu spet zagrozil s pištolo. Med prerivanjem sta padla na posteljo in takrat je počil strel, ki je na srečo zadel žimnico. Pok je priklical v stanovanje 25-letnega finančnega stražnika Giusep-pa Lo Giudiceja, ki stanuje v istem poslopju. S službeno pištolo v roki je stopil pred Tamburinija in ga razorožil. Takoj za tem so prihiteli še karabinjerji, ki so bili po naključju v bližini in so slišali strel. Tamburinija so nemudoma aretirali ter ga odpeljali v kasarno na Istrski ulici. Med preiskavo v raznih poslopjih, kjer začasno prebiva — kaže namreč, da nima najbolj urejenega življenja — so odkrili,
da je imel v posesti še drugo pištolo colt in karabinko s 45 naboji kal. 22.
Zaenkrat je namestnik državnega tožilca Drigani proti Tamburiniju izdal zaporni nalog zaradi nedovoljene posesti orožja, preverja pa tudi možnost, da ga obtoži poskusa umora. O Tamburiniju so karabinjerji povedali, da je že imel opravka s pravico in kopico življenjskih težav.
Poslanec Cuffaro o položaju Aquile
Poslanec Cuffaro je pozitivno ocenil dejstvo, da je bil za prihodnji torek, 23. decembra, v Rimu sklican sestanek vseh prizadetih strani v zadevi Aguila. Izrazil je pričakovanje, da bo srečanje pripeljalo do dokončne razjasnitve vseh še odprtih vprašanj, o katerih je sam pismeno interpeliral ministra za industrijo.
Poslanec Cuffaro v interpelaciji najprej opozarja na velike nejasnosti in negotovosti okrog prodaje žaveljskega obrata in resnosti novega lastnika, nato pa od ministra zahteva pojasnila v zvezi s kriteriji za izbiro kupca, podrobne informacije o poteku pogajanj ter o jamstvih novega lastništva glede nadaljnje proizvodne dejavnosti in zaposlitvene ravni v rafineriji.
Vabilo v Zgonik
Požrtvovalni kulturni delavci Rdeče zvezde iz Saleža si na vse načine prizadevajo, da bi nudili svojim članom in prijateljem ne le čimbogatejšo kulturno ponudbo, temveč prirejajo tudi razne družabne in zabavne prireditve. Prav drevi bodo uresničili tako pobudo, ko bo od 20. ure dalje v dvorani športno-kulturnega središča v Zgoniku: prvi zimski ples ob zvokih domačega ansambla Lojzeta Furlana. Gre za prvi tovrstni poskus Rdeče zvezde v novem objektu in v kolikor se bo prireditev obnesla, bo postala tradicionalna. Organizator bo večer popestril z raznimi zabavnimi točkami in družabnimi igrami. Tako bodo lahko udeleženci kupovali razna darila in obrtniško izdelane voščilnice. Deloval pa bo seveda dobro založen bife s prigrizkom in pijačo. Če vas srbijo pete in bi hoteli preživeti nekaj brezskrbnih uric zabave, kar brez pomislekov pridite drevi v Zgonik! B. S.
■	Občinska uprava bo v kratkem
postavila 2 novi avtobusni postajališči v bližini občinskega avtoparka v Mi-ramarskem drevoredu, hkrati pa bodo tudi zarisali nov prehod za pešce v bližini hišne številke 65.
■	Jutri, v nedeljo, 21. decembra, bo
javni bazen Bruno Bianchi zaprt za javnost, ker bodo v teku športna tekmovanja.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
■ Pri ekonomatu tržaške občine na
Trgu Unita št. 4, (tretje nadstropje, soba št. 129), so zakonitim lastnikom vsak delovnik od 9. do 12. ure na voljo naslednji predmeti, najdeni na tržaških ulicah: denarnice, dokumenti za motorna kolesa, italijanska valuta in ključi.
Zapustila nas je naša draga
Josipa Smotlak vd. Prasel
Žalostno vest sporočajo sinova Edvin in Miro ter hči Sonja z družinami in drugo sorodstvo.
Pogreb bo danes, 20. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v dolinsko cerkev.
Dolina, Trst, 20. decembra 1986
20. 12. 1985	20. 12. 1986
Ob prvi obletnici smrti drage
Antonije Racman por. Zupančič
se je z ljubeznijo spominjajo mož Franc in otroci z družinami.
Trst, 20. decembra 1986
20. 12. 1984	20. 12. 1986
Ob drugi obletnici smrti drage mame
Angele Marc
se je spominja hči Olga in zet Livio.
Trst, 20. decembra 1986
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Sv. Ciril in Metod izreka sožalje Dušanu Obersnelu ob smrti očeta.
Ob izgubi ljubljenega tasta izreka Silvani iskreno sožalje učno in pomožno osebje vrtcev v Lonjerju.
Družini Obersnel izrekajo iskreno sožalje ob izgubi ljubljenega Ivana družine Santi in Plettersech.
V torkli je delo steklo s polno paro
Časi, ko se je bilo treba v torkli pogovarjati glasno, približno tako, kot v mlinu, so nepreklicno mimo. V oljarni Kmetijske zadruge v Industrijski coni, je resda te dni vse živo, pretiranega hrupa pa vendarle ni. Ljudje, ki so tjakaj pripeljali oljke, potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto, možakar, ki verjetno nosi na ramenih že nekaj križev, pa tiho opazuje, kako iz sodobnih
strojev priteka olje
gledališča
VERDI
Božični koncert, ki ga vsako leto organizira gledališče Verdi, bo tudi letos in sicer v torek ob 20.30 v cerkvi sv. Frančiška (Ul. Giulia). Orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi s sodelovanjem pevk Tiziane Sojat in Glorie Scalchi. Na sporedu skladbi GLORIA Antonia Vivaldija in Francisa Poulenca. Vstop samo z vabili, ki bodo na razpolago pri blagajni gledališča Verdi.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 20.30 bo na sporedu Topolovo delo UN'ORA D'AMORE. Režija Francesco Macedonio. Prodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti ali uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča. Ponovitev jutri, 21. t. m.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja 1987, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivako-vom.
Nedeljski koncerti - Jutri ob 11. uri v gledališču Cristallo bo na sporedu četrti in zadnji koncert iz ciklusa, ki ga organizira gledališče Verdi. Komorni orkester gledališča Verdi, pod vodstvom Severina Zannerinija s sodelovanjem violinista-solista Igorja Dražila, bo izvajal Pergole-sijeve, Tartinijeve in Bachove skladbe. Vstopnice so na prodaj danes pri blagajni gledališča Verdi.
Tržaška pokrajina priredi NIZ BOŽIČNIH KONCERTOV 21., 27., 28., 29. in 30. decembra. Prvi, zborovski, bo v cerkvi Novega sv. Antona jutri, 21. t. m., ob 16. uri. Nastopili bodo zbori: Singgeme-inschaft Projern iz Šentvida na Koroškem (Avstrija), Anton Foerster iz Ljubljane in Societa polifonica od Sv. Marije Velike v Trstu. Ostali koncerti, komorni, bodo v gledališču Cristallo v Trstu.
vazne prireditve
KD F. Venturini vabi na ZAKLJUČNI NASTOP glasbene šole - odseka za harmoniko in otroškega zbora, ki bo jutri,21. decembra, ob 18.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na ZAKLJUČNI KONCERT danes, 20. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanj ih.
SKD Barkovlje priredi SILVESTROVANJE. Za informacije telefonirati na št. 69297.
Godbeno društvo Nabrežina vabi na TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT jutri, 21. decembra, v občinski telovadnici v Nabrežini s pričetkom ob 16.30. Sodeluje moški pevski zbor Tabor z Opčin.
Godba na pihala Vesna - Križ vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo jutri, 21. decembra, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA, ki bo jutri, 21. decembra, ob 17.30 v srenjski hiši v Mačkoljah.
KD Rovte-Kolonkovec prireja v društvenih prostorih v Ul. Monte Sernio 27 danes, 20. t. m., ob 20. uri nastop ČARODEJA RENORA s točkami v rokohitrstvu (na mednarodni ravni). Vabljeni!
Lovski zbor Doberdob in pevski zbor V. Mirk s Proseka-Kontovela prirejata jutri, 21. decembra, ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku KONCERT PEVSKIH ZBOROV V DOBRODELNE NAMENE. Čisti dobiček je namenjen Kulturnemu domu - spomeniku padlim v NOB iz Briščikov.
šolske vesti
Učenci osnovne šole Bazoviški junaki v Rojanu vabijo starše, sorodnike in prijatelje na BOŽIČNICO, ki bo na šoli danes, 20. decembra, ob 11. uri. Prisrčno vabljeni!
Učenci osnovne šole D. Kette vabijo starše, sorodnike in prijatelje na BOŽIČNICO, ki bo na šoli danes, 20. t. m., ob 11.15. Prisrčno vabljeni!
Učenci osnovne šole France Bevk z Opčin vabijo k božičnici, ki bo danes ob 11. uri v Finžgarjevem. domu na Opčinah.
KD RDEČA ZVEZDA
vabi danes, 20. decembra, v športno-kulturni center v Zgoniku
z začetkom ob 20. uri na
ZIMSKI PLES
Igre, presenečenja.
Na voljo dobro založeni kioski.
kino
ARISTON - 16.30, 21.30 Round Mid-
night, dram., ZDA 1986, 130'; r. Ber-tnard Tavernier; i. Dexter Gordon, Francois Cluzet.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 II nome del-la rosa, dram., It./Fr. 1986, 127'; r. Jean-Jacques Annaud; i. Sean Conne-ry, F. Murray Abraham.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Mona Lisa, dram., VB 1986, 100'; r. Neil Jordan; i. Bob Hoskins, Cathy Tyson.
PENICE - 17:30, 22.15 Betty Blue, dram., Fr. 1986, 115'; r. Jean-Jacques Beineix; i. Jean Hugues Anglade, Beatrice Dal-le, □ □
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 II barbero, kom., It. 1986, 100'; r. Castellano e Pipolo; i. Debra Feuer, Adriano Celen-tano.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 F/X - ef-fetto mortale, fant., ZDA 1986, 110'; r. Roy Mandel; i. Barbara Brovm, Bert Denney.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Accade-mia militare, kom., ZDA 1986, 100'; r. B. Convy; i. Čhris Lemmon, L. Bridges
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Asilo di po-lizia, kom., It. 1986, 100'; r. Franco Ot-tone; i. Valeria Golino, George Eastman.
EDEN - 15.30, 22.00 Ti voglio nuda e bagnata, □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.00, 22.00 L’aquila d’ac-ciaio, dram., ZDA 1986, 100'; r. Sidney L. Furie; i. Louis Gossett Jr., Jason Gedrick.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Nove settimane e 1/2, er. dram. ZDA 1985, 113’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basin-ger.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Absolute Beginners, dram., VB 1986, 108'; r. Juli-an Temple; i. David Bowie, Paul Wel-ler.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 H gi-orno degli zombi, srh., ZDA 1985, 100'; r. G. A. Romero; i. Lory Gardille, T. Aleksander.
RADIO - 15.30, 21.30 Virilsex games, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov NOV vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo v torek, 30. decembra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Vabila so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B.
Slovenska zamejska skavtska organizacija prireja danes, 20. t. m., ob 15. uri v Marijanišču na Opčinah BOŽIČNO SREČANJE ZA NAJMLAJŠE ČLANE. Vabljeni vsi volčiči in veverice!.
Slovenska zamejska skavtska organizacija prireja jutri, 21. decembra, PRIPRAVO NA BOŽIČ, ki bo v prostorih šolskih sester pri Sv. Ivanu - Ul. delle Doc-ce. Zbiranje v popolnem kroju ob 9. uri. Konec predviden pb 16. uri.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši. Za italijanske prijatelje našega društva bomo v kratkem začeli TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA. Vpisovanje do 31. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah in tudi po telefonu na št. 213945 od 16. ure dalje.
t»rya
razstave
Vabimo vas danes, 20. t.m., ob 18. uri na otvoritev razstave
Mestna galerija - Ljubljana: DIALOG NAVZNOTER - DIALOG NAVZVEN.
»POŠTNI FORMA TI«
V TK Galeriji je na razpolago izbira grafik, slik in malih skulptur za svojevrstno »božično in novoletno darilo«.
Ob priliki bo predstavljena ročno izdelana in tiskana knjiga KRAŠKA VAS Maura Toneta.
Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih umetnikov iz Trsta, Gorice in Vidma.
V galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 3. januarja razstavljala svoje keramične izdelke ONDINA BRU-NETTI.
SLOVENSKO
V TRSTU
Kulturni dom
VVolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer
RIBA ZA ŠTIRI
Režija JOŽE BABIČ
Ponovitve
—	danes, 20. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri
—	jutri, 21. decembra, ob 16.00 ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
—	v soboto, 27. decembra, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri
—	v nedeljo, 28. decembra, ob 16.00 ABONMA RED G - druga nedelja po premieri
CASSA RUlfALI!: I£I3 ARTIGIAMA OINCIMA-TItllZSTlL
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINC - TRST
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 20. decembra
EVGEN
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob
20.09	in zatone ob 10.51.
Jutri, NEDELJA, 21. decembra
PETER
PLIMOVANJE DANES: Ob 0.19 najvišja 27 cm, ob 5.10 najnižja 2 cm, ob
10.25	najvišja 32 cm, ob 17.42 najnižja -52 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
9,4	stopinje, zračni tlak 997,2 mb ustaljen, veter 12 km na uro zahodni, vlaga 84-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Goran Erjavec, Stefane Apollonio, Ayrton Miss, Gioele Pagodo, Sergio Maddaleni, Leonardo Zonta.
UMRLI SO: 73-letna Maria Benardon vd. de Beden, 83-letni Alberto Kobal, 80-letna Giuseppina Smotlak, 36-letna Maria Roseni, 82-letni Vincenzo Rossi, 69-letni Giovanni Obersnel, 66-letni Panta-leone Zotti, 53-letni Ottorino Moro, 85-letni Guido Micheluzzi, 67-letna Andrei-na Dussi vd. Clai, 76-letna Delfina Tofful vd. Colonna, 76-letni Gastone Gabri, 91-letna Albina Godina vd. Sancin, 79-letni Carlo Penco.
OKLICI: Protipožarni stražnik Stefano Mattelano in uradnica Barbara Bruno, zdravnik Mariano Giorgi in zdravnica Mariagrazia Pizzul, šofer Luciano Zubin in uradnica Rajka Zubčič, finančni stražnik Francesco Farina in gospodinja Fabiana Mazza, zborovodja Stefano Sacher in logopedinja Sonia Antoni, uradnik Loris Bulfone in delavka Paola Geromel, čuvaj Nicola del Piano in gospodinja Micheli-na Sarmiento, uradnik Antonio Orsini in univerzitetna študentka Ekaterini Vasili-poulou, elektrikar Andrea Milic in trgovka Rosanna Paoli, muzejski čuvaj Franko Piccini in gospodinja Radinka Stanojevič.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. decembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
STALNO
GLEDALIŠČE
izleti
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 28. t. m., izlet v Ljubljano na Plečnikovo razstavo in na razstavo slovenskih impresionistov. Izletnikom bodo na razpolago umetnostni vodiči. Cena izleta, ki vključuje malico in kosilo, je 30.000 lir. Informacije pri Lucijanu Jagodicu (tel. 69297) in pri Ediju Godniku (tel. 415753). Odhod avtobusa je ob 7.30 izpred barkovljan-skega portiča. Vabljeni!.
Združenje Union v sodelovanju z Italijansko ustanovo za spoznavanje slovenske kulture in jezika prireja enodnevni izlet v Ljubljano na vodeni ogled Plečnikove razstave v petek, 26. decembra. Cena (samo vožnja) 10.000 lir. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 vsak dan od 17. do 19. ure, razen v soboto - tel. 61011.
prispevki
^ Ob obletnici smrti Ivana in Jožefa Černjave darujeta brat Franc in Vittoria
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Ob obletnici smrti očeta daruje Edvard Peršič 10.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na dragega sina Edija Kobala darujeta mama in oče 100.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na Marjana Pertota daruje Gabrijel Doljak (Zgonik 18) 10.000 lir za pevski zbor M. Pertot in 10.000 lir za ŠK Kras.
Karmela daruje 50.000 lir za spomenik padlim v NOB z Opčin, iz Banov in od Ferlugov.
V	spomin na Edija Kobala darujeta Anamaria in Francesco Tomasin 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Elviro Udovič daruje družina Sandalj 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina Edija Kobala daruje Albina Pertot 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Edija Kobala darujejo družine Krošelj, Puntar in Bat-tistella 60.000 lir za TPK Sirena.
Ob 7. obletnici smrti Frančiške Puntar daruje hči Liči z družino 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Edija Kobala darujeta Jelka in Peter Cvelbar 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na padlega strica Franca daruje družina Milko Kobau 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna.
V	spomin na Jušto Bogatez darujeta Vittoria in Ester 30.000 lir za Godbo na pihala Vesna.
V	spomin na Ivana Smrdela darujejo Kocjanovi, Gizela z Loredano in Mauro, Petrina s Tino in Fulvio, Rudi s Slavico in Soča 70.000 lir za Godbo na pihala Vesna.
Ob lepem uspehu dekliške skupine na 21. državnem pevskem natečaju Trofeo Citta della Vittoria" darujejo družine Zidarič, Vidau, Ozbič, Marzetti, Granier, Vremez in Tretjak 200.000 lir za zbora Vesela pomlad.
G.a Majda Danev daruje 50.000 lir za zbora Vesela pomlad.
V	spomin na moža in očeta Staneta daruje družina Sosič 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah, 50.000 lir za OPZ Vesela pomlad, 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za zbor Sv. Jerneja na Opčinah in 50.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na Mario Ravbar Brizzi daruje Luigi Purich 40.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah in 20.000 lir za openski cerkveni pevski zbor.
URJ	‘T„"T .ZA*	Z	IIK	I	lil ISIS!!!	
iliailllli Sni	laja In popr	3IK<	D	f	■■II:	
		Hip				
viani	*		1-	‘	zular,	
	TRST - Ul C £		Jattl	stl		
				i!::!;!;		
Konfekcije
»FANY«
Stefania Millo
jesenska in zimska oblačila
za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARH 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118
V	galeriji Cartesius bodo do 2. januarja na ogled grafike devetih slikarjev.
V	Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 je odprta razstava slovenske slikarke iz Milana Ljube Štolfa. Umik: od 17. do 19. ure.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Do 23. decembra je odprta razstava BOGOMILE DOLJAK. Umik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
V	tržaški občinski galeriji do 28. t. m. razstavlja svoja dela slikarka VERA BURLINI.
mali oglasi
PRI SILVIOTU FERLUGI pri Piščancih točimo na osmici domačo kapljico. Vabljeni!
PRODAM sliko Demetrija Ceja, 120 cm x 100 cm, iz leta 1983, za 3.000.000 lir. Tel. 51853.
V	SOVODNJAH damo v najem dobro vpeljano gostilno. Tel. 0481/882038.
V	RICMANJIH ima odprto osmico Jadran.
PRODAM skoraj nov plug za traktor "Bi-aggioli Voltorecchio" za 650.000 lir. Tel. 229349.
PRODAM za 500.000 lir BON v vrednosti 1.000.000 lir za nakup krznenega plašča Annabella. Telefonirati v večernih urah na št. 200812.
PRODAM 2.880 kv. m vinograda v Dolini z možnostjo vode. Tel. 228390.
ODDAM v najem 140 kv. m skladišča v pritličju in prvem nadstropju. Tel. 228390.	v
STAREJŠA ZAKONCA z lastno hišo in vrtom na slovenski Obali nujno iščeta zdrav in trezen zakonski par brez otrok za pomoč in skupno gospodinjstvo. Nudita sobo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Nagrada jerbanje".
PRODAM stanovanje v prvem nadstropju: 2 sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica in WC, shramba, centralno ogrevanje; Pulje pri Domju. tel. 280959.
Od leta 1927
smo na razpolago svojim cenjenim odjemalcem z najlepšimi zlatarskimi izdelki priznanih mojstrov iz Valenze ter z urami prestižnih znamk.
zlatarna	urarna
LAURENTI-STIGLIANI
TRST - LARG0 SANT0RI0 4
suucitcfin
K)
ZDRUŽENJE
»SKUPAJ NA OPČINAH INSIEME A OPICINA«
vabi in obvešča,
da se bo odvijal koncert božičnih pesmi Mešanega pevskega zbora Primorec - Tabor iz Trebč in z Opčin
na Opčinah 24. decembra od 17. do 19. ure pri OPENSKEM TRAMVAJU, na KRIŽIŠČU NARODNE in PROSEŠKE ULICE in PRI OPENSKI CERKVI
V veselje vseh otrok bo 21., 22., 23., in 24. decembra v popoldanskih urah
DEDEK MRAZ
razdeljeval po Opčinah razne dobrote
menjalnica			19. 12. 1986
Ameriški dolar		..	1380,—	Japonski jen			 8.—
Nemška marka 		690.75	Švicarski frank 			 821,—
Francoski frank		209.50	Avstrijski šiling			 98,—
Holandski florint 		611.—	Norveška krona 			 181,—
Belgijski frank		32.50	Švedska krona			 197,—
Funt šterling		..	1970.	Portugalski eskudo .		 8.8C
irski šterling		..	1865.—	Španska peseta			 9.6C
Danska krona		180.50	Avstralski dolar 			 865 —
Grška drahma 		9.20	Debeli dinar			 2.50,—
Kanadski dolar 		990. -	Drobni dinar			 2.40.—
dHIi/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 bUlVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Donijo 831-131
Televizijski programi za »jutranjce«
V ponedeljek bo prva italijanska televizijska mreža začela z novim pasom jutranjih oddaj, kar je seveda že spodbudilo marsikatero polemiko in pripombo predvsem zagovornikov tretje mreže, ki razpolaga z zelo omejenimi sredstvi kljub kvalitetni ponudbi. Ocena bo seveda mogoča potem, ko si bomo oddaje ogledali, ta trenutek lahko le napovemo, kaj predvideva jutranji pas in kako si bodo oddaje sledile.
Od 7.20 do 9.35 bodo na vrsti prve jutranje vesti, dogodki in aktualnosti, za katere bosta skrbela Piero Badaloni in Elisabetta Gardini (na sliki) iz rimskega studia v sodelovanju z novinarji drugega radijskega programa in uredniki Tgl. Čas od 10.30 do 10.50 v oddaji Azienda Italia bo posvečen gospodarskim problemom, naslednjih štirideset minut z naslovom Intorno a noi pa ,«spet aktualnostim in zanimivostim. Za drugi del sporeda bosta skrbela Sabina Ciuffini iz milanskega studia in Alessandro Cecchi Paone z reportažami iz raznih italijanskih mest. Za razvedrilo sta predvideni ob 9.35 nanizanka o Sherlocku Holmesu in ob 11.30 nadaljevanka o dr. Simonu Locku.
Jutranji gledalci bodo tako med pitjem kave, britjem ali make-upom lahko pogledovali tudi na mali ekran. Morda bodo pri tem nastradali dnevniki...
sobota 20.30 RA1 3
II giorno della locusta (dram.) nedelja 20.30 RAI 1 Ben Hur (dram.) ponedeljek 22.30 rete 4 II magnifico scherzo (kom.) torek 20.30 Tele Padova Vecchia America (kom.) torek 22.30 Italia 1 Scusi, dov’e il West (kom,) sreda 20.30 RAI 3 Dottor Živago (dram.) četrtek 20.30 RAI 2 Carmen (dram.) četrtek 20.30 RAI 3
Essere o non essere (kom.) petek 20.30 Italia 1 Kruli (fant.)
glasba
sobota 20.30 RAI 3 Opera: Un bailo in maschera nedelja 10.00 RAI 2
London Simphony Orchestra nedelja 15.40 RAI 3 Rock koncert ponedeljek 22.50 Italia 1 Rock opolnoči torek 18.15 RTV-Lj Zbor Obala iz Kopra torek 18.30 RAI 1
Božični koncert, dir. Peter Haag sreda 15.00 RAI 3 Violinist Uto Ughi četrtek 10.00 RAI 2
Koncert, dir. Riccardo Muti petek 20.30 TV-Kp
Mladinska filharmonija iz Portlanda petek 20.30 RAI 3 Arbore in Concert petek 22.50 RAI 1 George Gershwin Gala
šport
sobota 9.55, 12.20, 12.55 RTV-Lj, TV-Kp, RAI 1, RAI 3
slalom moški, veleslalom ženske - nedelja 9.55, 10.40, 12.20 RAI 1, RTV-Lj slalom ženske četrtek 2.05 RAI 2
Tenis finale pokala Davis
ali
torek 16.05 RAI 3
Dokumentarec o Caravaggiu torek 21.40, 22.55 RTV-Lj O legendi Kralja Matjaža - Matije Korvina sreda 23.30 RAI 3 Gala predstava Bolšoj teatra petek 22.50 Italia 1 O trikih v filmu Labirinth (dok.)




■ u, -
tl
^ŠjUj
		

		
P...

:
J-11!
lilil

Ev:,.
■............

::
!
.lili,
I, ^ii;
: :E v
:

IS

RAI 1________________________
9.55	Smučanje: veleslalom ženske (iz Val Zoldane)
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Informativna oddaja: Prizma
14.30	Film: Annibale (zgod., It. 1960; r. Carlo Ludovico; i. Victor Mature, Gabriele Ferzetti)
16.00	Smučanje: veleslalom ženske (iz Val Zoldane) in slalom moški (iz Kranjske gore)
16.30	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - Kratke vesti .
17.05	Otroški program: II sabato dello Zecchino
18.10	Nabožna oddaja
18.40	Risanka: I Gummi
19.00	Dokumentarec: Full Steam
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
23.10	Film: Luomo, guesto dominato-re (kom., ZDA 1942; r. Elliot Nu-gent; i. Henry Fonda)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
10.00	Dokumentarec: Giorni d'Europa
10.45	TV film: I cercatori delle mon-tagne Vudu (r. Bobby A. Suarez; i. Michael Jares)
12.30	Dnevnik - Start
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Izob. oddaja: Odprta šola
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
16.30	Športna sobota: smučanje
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika z Barbaro Bouchet
18.20	Dnevnik - Šport
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - L'enciclopedia
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Film: II giorno della locusta (dram., ZDA 1974; r. John Schle-singer; i. Donald Šutherland)
22.50	Dnevnik - večerne vesti
22.55	TV film: Lasciamoci cosi (resnič-. na zgodba para v krizi)
0.10 Filmske novosti
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
0.25 Športne vesti
RAI 3________________________
12.35	Smučarski tek (iz Trenta)
12.55	Smučanje: veleslalom ženske (iz Val Zoldana)
14.00	TV film: Eleonor e Franklin (r. Daniel Petrie; i. Jane Alexander, Edward Herrman, Ed Flanders)
15.25	Izobraževalna oddaja: Italijanski roboti - Umetna inteligenca
15.55	Film: II principe coraggioso (pust., ZDA 1954; r. Henry Hat-haway; i. Janet Leigh)
17.30	Šport: Polčas košarkarske tekme
18.25	Folk. oddaja: Beležke Leonarda Settimellija o ljudski glasbi
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Umetnostni arhiv - Benevento
20.05	Izobraževalna oddaja: Odprta šola - Za ekranom
20.30	Opera: Un ballo in maschera (G. Verdi), Orkester dunajske Opere dirigira Claudio Abbado, pojeta Luciano Pavarotti in Ludmilla Schemtschuk)
23.45	Dnevnik
23.20	Aktualna oddaja: Predzadnji tabu - Splav
__ JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

	
_____RTV Ljubljana__________________|
8.00	Poročila
8.05	Otr. matineja: pravljica Kuhar Repincelj, 8.40 nad. Zlata ribica
8.55	Nad.: Smogovci 11.(2. del)
9.25	Legenda: Jezus v Jeruzalemu
9.50	Smučanje: slalom moški (prenos 1. teka iz Kranjske gore)
11.15	Mir in razorožitev (6. dela)
11.45	Varstvo pri delu
12.20	Smučanje: slalom moški (2. tek)
13.20	Dokum.: Novi Pacifik (6. del)
14.30	Smučanje: veleslalom ženske
(posnetki iz Val Zoldane)
15.00	Film: Mladi Tom Edison (biog., ZDA 1980; r. Norman Taurog; i. Mickey R6oney)
16.25	Dokumentarec: Ljubitelji narave
16.50	Poročila
17.00	Košarka: Zadar - Partizan
18.25	Na zvezi
18.45	Risanka^
19.00	Danes. Še nekaj zase!
19.30	Dnevnik, vreme in Zrcalo tedna
20.15	Film: Vsakemu svoje (dram., It. 1967; r. Elio Petri; i. Gian Maria Volonte, Irene Papas)
21.50	Dnevnik, nato Videogodba
TV Koper____________________
9.55	Smučanje: slalom moški (prenos 1. teka iz Kranjske gore)
12.30	Smučanje: slalom moški (2. tek)
13.00	Smučanje: veleslalom ženske (iz Val Zoldane)
14.00	TV novice
14.10	Otroški program: vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Dokumentarec: Automania
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: La famiglia Ceravolo (r. Melo Freni; i. Turi Ferro, Ida Carrara, Marina Cosentino)
22.20	TVD Vsedanes
22.35	Rubrika: Start - Gib, zakaj in kako
23.05	Nanizanka: Charley
23.30	Dokumentarec: Planine in pustolovščine - Cousteaujeva Amazonka
ZASEB	N	E	2	A|]	1 £	lil		IIII!				IIII			■i	■I	IIII	■I	■II
CANALE 5____________
8.30	Nanizanka: Una famig-
lia americana
9.20 Film: Cingue settima-ne in pallone (pust., ZDA 1962; r. Irwin Al-len; i. Red Buttons, Fabian)
11.20 Kvizi: Tuttinfainiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Napoved programov
14.25	Film: Arriva Dorellik (kom., It. 1967; r. Steno; i. Johnny Dorelli, Margaret Lee)
16.25	Inf. tednik: Big Bang
17.10 Oddaja za avtomobiliste: Cadillac
18.00	Športni tednik: Record
19.30	Aktualnosti: Studio 5
20.30	Glasbena oddaja: Pre-miatissima
23.00	Filmski tednik
23.15 Nanizanki: Fifty Fifty, 0.15 Sceriffo a New York
8.30 Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10 Film: La bella mug-naia (kom., It. 1955; r. Mario Camerini; i. S. Loren, V. De Sica, M. Mastroianni)
12.00 Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Memole, Mimi, Mas-ters
14.30	Nanizanka: La famiglia Bradford
15.30	Film: I guai di papa (kom., ZDA 1963; r. Jack Arnold; i. Bob Hope, Lilo Pulver)
17.20 Nanizanka: Detective per amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Meteor (dram., ZDA 1979; r. Ronald Neame; i. Sean Conne-ry, Natalie Wood)
22.30	Rubrika o parlamentu
23.30	Film: A noi piace Flint (krim., ZDA 1976; r. Gordon Douglas; i. James Coburn)
1.20 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 VVonder Woman, 10.10 Luomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00 Športna rubrika: American Bali
15.00	Nanizanki: La famiglia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji i due fuoriclasse, Magica magica Emi, Occhi di Gatto
18.00	Zabavnoglasbena oddaja: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold, 19.30 Flappy Days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Nanizanki: Supercar, 21.25 A-Team
22.20 Športna rubrika
23.30	Športni tednik: Grand Prix
0.45 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
TELEPADOVA
12.00	Rubrika: Ronefor
12.30	Znanstvena rubrika: II Leonardo
13.00	Risanki: Transformers, 13.30 Mask
14.00	Športna oddaja: Euro-calcio
15.00	Šport: Catch
16.30	Risanke: Coccinella, Ransie, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: LJspettore Martin ha teso la trappola (krim., 1973; r. Stuart
Rosenberg; i. Walter Matthau, Bruce Dern) 22.30 Film: Un tranguillo pošto di campagna (dram., It. 1968; r. Elio Petri; i. Franco Nero, Vanessa Redgrave) 24.00 Film: Quando la coppia scoppia (kom., 1980; r. Stefano Vanzi-na; i. Enrico Montesa-no, Dalila Di Lazzaro)
TELEFRIULI________
14.00	Nadaljevanka: Rosa de lej os
15.00	Nogomet: Udinese-Atalanta
17.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nadaljevanka: Rosa de lej os
19.00	Dnevnik
20.00	Informativa oddaja o gospodarstvu
20.30	Film: L'isola sulla montagna (dram.; r. Jack Conway; i. Van Johnson)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
TELEOUATTRO

RAl 2
RAI 1
9.55	Smučanje: slalom ženske (prenos 1. teka iz Valzoldane)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Dnevnik - TG L una
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.00	Variete: Domenica... in
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo: posnetek tekme iz B lige
18.20	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Ben Hur (pust., ZDA 1959; r. VVilliam Wyler; i. Charlton Heston, Haya Harareet, Jack Hawkins, Stephen Boyd; 1. del)
22.05	Športna nedelja
23.50	Dnevnik
23.55	Praznični koncert: iz beneške bazilike sv. Marka ansambel I Solisti Veneti, vodi Claudio Sci-mone (Albinoni, Torelli, Salieri)
10.00	Koncert: Poklon A. Rubinsteinu - Koncert v A-duru, op. 16 (Grieg) London Symphony Orches-tra
10.30	Film: Una notte alFopera (kom., ZDA 1935; r. Sam Wood; i. bratje Marx, Kitty Carlise)
12.00	Inf. oddaja: Orpheus, Človeška čustva - skopuštvo
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - Zdravnikovi nasveti
14.40	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Dnevnik - Studio & Stadio (slalom ženske iz Valzoldane in slalom moški iz Hinterstodra)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Dnevnik - Gol flash
18.50	It. nogometno prvenstvo B lige
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Miami Vice
21.30	Aktualna oddaja: Mixer
22.20	Dnevnik
22.30	Nadaljevanka: Cervantes (5. del)
23.30	Dnevnik
23.40	Dokumentarec o kobilicah
	
RAI 3________________________
12.00	Umetnostno drsanje: Božič na drsalkah
12.25	Glasbena oddaja: Girofestival '86 - Katia Kallisti
12.55	Smučanje: slalom ženske (prenos iz Valzoldane), motokros (iz Via-reggia)
15.40	Glasbena oddaja: A luce rock -Keep on Rocking (nastopajo: Jerry Lee Lewis, Bo Didley, Chuck Berry, Little Richard, pripravil M. Colangeli)
17.10	Film: Voltati Eugenio (dram., It. 1980; r. Luigi Comencini; i. Save-rio Marconi, Dalila Di Lazzaro, Meme Ferlini, Bernard Bilier)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40	Veliki koncert s Tino Turner
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Folklorna oddaja: Vloga otroka v ljudskem prazniku - Le pupe di San Giovanni
22.05	Dnevnik
22.30	It. nogometno prvenstvo A lige
23.15	Jazz club: Nunzio Rotondo En-
semble z Umbria Jazz 85

	SSSi		• A	*	
		ipii!;:::		illllp		
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana
8.10	Poročila
8.15	Matineja: Živ žav, vmes risanke Biskvitki, nato Lutkovni Živ Žav
9.15	Nadaljevanka: Z vrha (1. del)
9.50	Smučanje: slalom moški (iz Hinterstodra, 1. tek)
10.40	Smučanju: slalom ženske (iz Valzoldane, 1. tek)
11.00	Ptuj '86
12.20	Smučanje: slalom moški 2. tek, slalom ženske 2. tek (kombinirani prenos)
13.40	Nanizanka: Slavni zdravniki bolnišnice Charite (3. del)
15.25	Film: Brezno in nihalo (groz., ZDA 1961, r. Roger Corman, i.
Vincent Priče, Barbara Steele)
16.55	Poročila
17.00	V nedeljo popoldne iz Maribora
18.45	Risanka
19.00	Oddaja o medicini: Ko še ne boli
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nanizanka: Pisma - Spin (A. Ma-rodič, rež. Mirč Kragelj, 2. del)
21.00	Športni pregled
21.45	Alpe-Jadran
22.15	Poročila
TV Koper____________________
12.00	Športno popoldne
19.00	Nanizanka: Dnevi AVNOJ
20.00	Dokumentarec: Zagorski gradovi
20.30	Politični tednik: Sedemdni
20.55	Film: II conguistatore di Atlantide (pust., r. A. Bresci, i. Kirk Morris, Luciana Gilli, Piero Lul-
li)
22.45	Nanizanka: Charley
23.20	Dokumentarec: Delta - Pohod idej (5. del)
	M	liiin
IIIH	pij	Ipii!
J	e	-		-		Hm:::::::;	;;;;;;;;;;;;;	::::::::::::::::				;;;;;;		.	
	&							::::::::::::::::	::::::::	i;:::::::				i;!:;;;;:;::;;;;;;:;::;::;::;;::;::::;;:::::;:;::::;:;;:	
ZASEBNE POSTAJE
CANALE5____________j
8.30	TV film: Time Express
9.15	Nabožna rubrika
10.00	Nanizanka: Nove in famiglia
10.30	Napoved sporedov
11.25	Glasbena oddaja: Su-
perclassifica show
12.20	Inf. odd.: Punto 7
13.30	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
15.00	V studiu
17.00	Sodna rubrika: Forum
19.00	Nanizanka: Kate e Albe - II candidato
19.30	V studiu
20.30	Film: La grande corsa (pust., ZDA 1965, r. Bla-ke Edwards; i. Jack Lemmon, Tony Curtis, Natalie Wood)
23.30	Inf. rubrika: Monitor 0.30 Nanizanka: Love Boat
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Family
9.00	Nanizanka: Amanda
9.50	Film: II favoloso Andersen (glas., ZDA 1952; r. Charles Vidor; i. Danny Kaye, Farley Granger)
12.00	Dokumentarec: Rojstvo zvezde
12.30	Dokumentarec: Svet okoli nas
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Gli orsetti del cuore, Ro-botech, The Muppet Show
16.45 Film: Atlantide, conti-nente perduto (fant., ZDA 1961; r. George Pal; i. Anthony Hall)
18.30	Nanizanka: Freebie e Bean
19.30	Dokumentarec: Potovanje okoli sveta
20.30	Film: La piccola prin-cipessa (kom., ZDA 1939; r. Walter Lang; i. Jan Hunter, Shirley Temple)
22.20 Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
22.50 Film: Ouesto mondo e meraviglioso (kom., ZDA 1939; r. W. S. van Dyke; i. J. Steward, C. Colbert)
0.30 Nanizanka: Detective per amore
ITALIA 1___________
8.30 Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke John e Sobami, Pascal, Pepero
10.15	Športna oddaja
11.15	Film: Gli allegri eroi -Gli allegri scozzesi (kom., ZDA 1935; r. J.W. Horne; i. Oliver Hardy, Stan Laurel)
12.45 Športna rubrika: Grand Prix
14.00 Film: Scontro di Titani (pust., ZDA 1981; r. Desmond Davis; i. La-urence Olivier, Uršula Andress)
16.15 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Holly e Benji due fuoriclasse, Evelyn e la magia di un sogno d amore, Occhi di gat-to, Alvin show, Pop-ples
19.10 Risanka: I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.30	Film: II piu grande amatore del mondo (kom., ZDA 1977; r. Gene VVilder; i. Gene Wilder, Carol Kane)
0.15 Nanizanka:	Mike
Hammer
TELEPADOVA
11.40 Rubrika o trgovini in-turizmu
12.00	Rubrika: La buona ta-vola
12.30	Risanke
13.00	Film: L Odissea del Neptune nelFimpero sommerso (pust., 1974; i. Ernest Borgnine)
15.00	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella
17.30	Film: Fantasmi a Roma (kom., It. 1961; r. A. Pi-etrangeli; i. M. Mas-troianni, V. Gassman)
19.30	Nanizanka: Che cop-pia guei due
20.30	Film: Tanto va la gatta al lardo... (kom., It. 1978; r. Marco Alean-dri; i. L. Salce, W. Chi-ari, Franca V.)
22.30	Nanizanka: Ouattro in amore
23.00	Inf. odd.: Primo piano
23.25	Filmska rubrika: Tut-tocinema
TELEFRIULI__________
14.00	Variete
16.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športna oddaja
20.00	Rubrika: Dry vin
21.00	Športne vesti
22.15	Nanizanka: Una famiglia intraprendente
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
23.30	Rubrika: Roberta Pelle
24.00	Glasbena oddaja
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
=> o
i! II iiiii!::::;.. ‘""“ii::!:
.....ji:
		
i..:
: s
“■»H

1»:.
Bls«.
'“'"»Ni
j Mjllilli!::

ITALIJANSKA	TELEVIZIJA			
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20 Inf. odd.: Una Mattina 9.35 Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15 Risanka: Heidi
15.00	Iz parlamenta
15.30	Športna rubrika: Lunedi šport
16.00	Film: L'uomo di paglia (dram., It. 1958, r. Pietro Germi, 1. del)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Luomo di paglia - 2. del
18.00	Rubrika: Osmi dan
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Ben Hur (2. del)
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti 22.45 Dnevnik
23.40	Dnevnik, Danes v parlamentu in vremenska napoved
11.45 Rubrika: Cordialmente 13.00 Dnevnik
13.25 Dnevnik - Ce da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem 16.55 Informativna oddaja: Teledidat-
tica - Danes pojemo... opero
17.35	Nanizanka: La signora e il fan-tasma
18.05 Inf. oddaja: Spaziolibero
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - Fallimento
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Aktualna oddaja: Focus
21.30	Dnevnik
21.40	Nadaljevanka: Capitol
22.40	Inf. odd.: Sorgente di vita 23.10 Dokumentarec: Manager
23.40	Dnevnik
23.50 Nočni film: Le vie della gloria (vojni, ZDA 1936; r. Howard Hawks; i. Fredric March, Warner Baxter, June Lang)
12.30	Nadaljevanka: I miserabili (Viktor Hugo, 10. in zadnji del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Izobraževalna oddaja: Matematika za matematiko
15.00	Koncert: Simfonični orkester RAI iz Milana izvaja Koncert v D-duru op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, dirigent Jury Ahrono-vič, violinist Uto Ughi
15.40	Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
18.05	Glasbena oddaja: Rockline (najlepše pesmi angleške Top lestvice, prod. BBC)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti, vmes Danger Mouse
20.05	Dokumentarec: Varnost in zavarovanje - nevarnosti doma
20.30	Variete: Signori, Peppino!
21.30	Dnevnik
21.40	Rubrika: La macchina del tempo n. 24
22.15 Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.30	Dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

I
RTV Ljubljana_________________|
9.00 TV mozaik: Zrcalo tedna 9.20 Dokumentarec
17.20 Poročila
17.25 Spored za otroke: Bolnišnica Franja - Ob dnevu JLA (redakcija Irena Struna Arko, rež. Marjan Roblek)
17.45	Otroška nadaljevanka: Smogovci II. (3. del - prod. TV Zagreb)
18.15 Naša pesem - Maribor '86: Mešani pevski zbor Obala iz Kopra (s sporedom, ki so ga predstavili na tekmovanju, ob spremni besedi dirigenta Mirka Slosarja)
18.45	Risanka
19.00 Danes: Podravski obzornik
19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Dragulj v kroni (po štirih romanih Paula Scotta The Raj Ouartet; r. Christopher Morahan in Jim 0'Brian, i. Peg-gy Ashcroft, Charles Dance, Ge-raldine James; prevod Breda Lipovšek, 1. del)
22.00 Omizje 00.00 Poročila
TV Koper
14.00 TV novice
14.10 Otroški program, vmes risanke in nanizanke
17.30 Zdravniški rubriki: Zdravnik in
pacient, nato Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Bolnica Victoria 20.25 TV novice
20.30	Film: Duello al sole (vestern, r. King Vidor; i. Jennifer Jones, Gregory Pečk, Joseph Cotten)
22.20 TVD Vsedanes
22.35 Zdravniška rubrika (pon.)
23.10 Šport: Košarka - italijansko prvenstvo A-l
|
|
1
Ili
ili
Iliil;
iiiiii
::::

iiiiiiilHili	II:::::	s	I:::::-;:		iiiiišiiiili:	
:::::::		::::::::				
CANALE5_____________
8.30 Film: Francis il mulo parlante (kom., ZDA 1949, r. Arthur Lubin)
10.10	Nanizanki: Oh Made-line, Condo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Film: Maciste Tuomo piu forte del mondo (pust., It. 1961; r. Antonio Leonviola)
15.30	Film: Il trionfo di Tarzan (pust., ZDA 1942; r. VVilliam Thiele)
17.00	TV film: Signore e signori buonasera
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Risanke: Speedy Gonzales, Silvestre, Will-coyote
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Bertoldo, Bertol-dino e Cacasenno (kom., It. 1984; r. Mario Minicelli; i. U. Tog-nazzi, M. Nichetti)
22.55 Nanizanki: Love Boat in Sceriffo a New York
BETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Jennifer, Sembra facile, Aman-da
9.50 Film: LJsola misterio-sa e il capitano Nemo
(pust., It. 1962; r. J. A. Bardem, i. O. Sharif)
12.00	Dokumentarec: Shir-ley Temple
12.30	Dokumentarec: Svet okrog nas
13.00	Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Animacijski film: I do-dici mesi
16.00	Zabavna oddaja: The Muppet Show
16.45 Film: La piccola ribel-le (kom., ZDA 1935; r. David Butler; i. Shirley Temple, JackHolt)
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: Potovanje okoli sveta
20.30	Film: Il piccolo Lord (kom., VB 1980; r. Jack Gold; i. Ricky Schro-der, Alec Guinnes)
22.30	Film: Il magnifico scherzo (kom., ZDA 1952; r. Howard Hawks; i. Cary Grant)
0.20 Filmske novosti
0.50 Nanizanka: Detective per amore
ITALIA 1___________
8.30 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Pepero
10.00	Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer,
12.00	Automan
13.00	Glasbeni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay television
14.00	Film: Battaglie nella Galassia (fant., ZDA 1978; r. R. J. Colla)
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Occhi di gat-to, Alvin, Popples
19.00	Nanizanke: Arnold,
19.30	Happy Days,
20.00	Love me Licia,
20.30	Magnum P. L,
21.30	Simon e Simon 22.30 Filmska rubrika: Ciak 22.50 Glas. odd.: Rock opolnoči z znanimi pevci
TELEPADOVA
12.00	Nan.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Inf. oddaja: D come donna
16.30 Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risanka: Continuava-no a chiamarlo il gatto con gli stivali (Jap.)
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Film: Bello come un arcangelo (kom., It. 1974; r. Alfredo Gian-netti; i. Lando Buzzan-ca, Paola Borboni)
22.20 Nanizanka: Spy Force 23.25 Filmska rubrika 24.00 Nočni film
TELEFRIULI
13.30	Nogomet: Piša - Tries-tina
15.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.00	Oddaja o potrošništvu 17.45 Košarkarska tekma Al
lige
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Nogomet: Empoli -Udinese
22.30	Dnevnik
23.00	Koš. tekma A 1 lige 1.00 Glas. odd.: Musič Box
TELEdUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
17.30	Ned. koš. tekma 19.00 Športna rubrika: Il caf-
fe dello šport (1. del)
19.30	Fatti e commenti
19.45	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Fatti e commenti 23.55 Športna rubrika (pon.)
ii i
1
ITALIJANSKA	■	ELEVIZIJA		
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20 Inf. oddaja: Una mattina 9.35 Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50 Rubrika: Okrog nas
11.45 Tisk. konferenca: predsednik Bettino Craxi iz Montecitoria
13.30	Dnevnik
14.00	Risanka: Heidi
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Zgodovinska oddaja o 1. 1946
16.00	Film: Vacanze dmverno (kom., It. 1959; r. C. Mastrocingue; i. Alberto Sordi, 1. del)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05 Film: Vacanze dlnverno (2. del)
17.55 Dokumentarec: Besednjak
18.10 Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Božični koncert: Peter Maag dirigira skladbe W. A. Mozarta in L. van Beethovna
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Ottantasei
22.15 Dnevnik
22.25 Nagrada Maschere d'argento
23.30	Umetnik pred ogledalom: Ugo Attardi, nato Dnevnik
11.45	Variete: Cordialmente
13.00 Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55 Monografija: Leto Donatella
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - II salario
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Soldati a cavallo (vestern, ZDA 1959; r. John Ford; i. John Wayne, VVilliam Holden, Con-stance Towers)
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Rubrika o medicini: Trentatre
23.40	Dnevnik
23.50 Film: LJsola del tesoro (pust., ZDA 1934; r. Victor Fleming; i. VVallace Beery, Jackie Cooper, Lewis Stone)
11.55	Informativna oddaja: Conoscere Alpe Adria
12.25	Šport: Kolesarstvo (iz Milana)
12.55	Nadaljevanka: Andreana (1. del)
13.55	Tečaj ruskega jezika
14.25	Informativna oddaja: Jaz in številke (10. del)
14.55	Koncert z dirigentom Jurijem Ahronovičem in violinistom Utom Ughijem (Čajkovski, 2. del)
15.35	Dok.: Piccole corti pagane
16.00	Dokumentarec: Caravaggio
16.35	Variete: Dadaumpa
18.05	Glasbena oddaja: Rockline
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Civilna varnost in zavarovanje
20.30	Izobraž. odd.: Pohod zamisli
21.30	Dokumentarec: Pustolovščine in odkritja
22.20 Dnevnik
22.55	Koncert: Simfonični orkester in zbor RAI v Rimu z dirigentom Aldom Ceccatom (Liszt, Manzo-ni, Musorgski, Ravel)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA _______
iiiiiii

RTV Ljubljana________________
9.00 TV mozaik: Prostorsko načrtovanje, 9.30 Ajdna
15.45	TV mozaik (pon.)
16.35 Poročila
16.40 Otroški spored: Pedenjžep
17.15 Otroški festival v Ankari (2. del)
17.45	Agropopi gredo v Hollywood
18.30	Najboljši športnik Šlovenije 1986
18.45	Risanka
19.00 Danes. Gorenjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55 Vreme
20.05 Zabavnoglasbena oddaja: Večer sodelovanja z madžarsko TV Pecs-Ljubljana (srečanje mest po
scenariju Slavka Hrena in Katlin Pekete ob nastopu izvajalcev zabavne glasbe; vodita Neca Falk in Robert Gergy)
21.40	Resnična legenda in legendarna resničnost Kralj Matjaž - Matija Korvin
22.40	Dnevnik
22.55 Pogovor o oddaji Resnična legenda in legendarna resničnost Kralj Matjaž - Matija Korvin
TV Koper
14.00	TV Novice
14.10 Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: I diavoli di Spartivento (pust. r. L. Savona, i. John Bary-more, Scilla Gabel, Giacomo Rossi)
22.25	TVD Vsedanes
22.40 Šport: košarka - italijansko prvenstvo A-2 lige
23.45	Nadaljevanka: II diluvio
CANALE5
8.30	Film: Francis alle cor-se (kom., ZDA 1951, i. Donald OConnor)
10.10	Nanizanki: Oh Made-line, 10.40 Condo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Film: Ursus (pust., It-Šp. 1961, r. C. Campo-galliani, i. Ed Fury)
15.25	Film: Agguato nella savana (pust., ZDA 1964, r. Ivan Tors)
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Risanke: Špeedy Gonzales, Silvestre, Will-coyote
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dallas,
21.30	II pirata (4. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
22.30	Umetnostno drsanje
23.30	Rubrika: Premiere
23.45	Nanizanka: Love Boat
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Jennifer,
9.00	Sembra facile!,
9.20	Amanda
9.50	Film: Ali, mago d'Ori-ente (pust., ZDA 1960, r. George Sherman)
12.00	Dokumentarec: Zvezde producenta Foxa
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Risanka: Lucky Luke, la ballata dei Dalton
16.00	Zabavna oddaja: The Muppet Show
16.45	Film: Riccioli d'oro (kom., ZDA 1935, r. Ir-vin Cummings, i. Shir-ley Temple)
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: Potovanje okoli sveta
20.30	Film: I viaggi di Gulli-ver (fant., ZDA 1959, r. Kerwyn Mathews, i. Jo Morrovv, June Tho-burn)
22.25	Film: Mr. Hobbs va in vacanza (kom., ZDA 1962, r. Henry Koster, i. James Steward)
0.35 Nanizanki: Detective per amore, 1.25 Mai dire si
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Pascal, Pepero
10.00	Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer,
12.00	Automan
13.00	Glasbeni oddaji: Can-did camera, 13.15 Dee-jay Television
14.00	Film: Galactica - l'at-tacco dei Cylon (fant., ZDA 1979, r. V. Ed-wards in C. I. Nyby)
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Occhi di gatto, I Puffi, Popples
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Nanizanke: I Robinson, 21.00 Časa Kea-ton, 21.30 Cin Cin,
22.00	Giudice di notte
22.30	Film: Scusi dov'e il West? (kom., 1978, r. Robert Aldrich, i. Har-rison Ford)
0.50 Nanizanki: Riptide,
1.45	Agenzia Rockford
TELEPADOVA
12.00	Nan.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risani film: 20.000 leg-he sotto i mari (Jap.)
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Film: Vecchia America (kom., 1976, r. Peter Bogdanovich, i. Ryan CNeal, Burt Rey-nolds)
22.20	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
23.25	Filmska rubrika
23.30	Znanstvena rubrika: Il Leonardo
24.00	Nočni film
TELEFRIULI
13.00	Inf. odd.: Obrtništvo
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Ris.: Hanna in Barbera
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma
1.00	Glasbene novosti
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
""C
lin...""»i

lil
..%.
C
:iii :-i: ■ :
"I;;-;

!!!j
p :
1 ;

"-i
i;;-
%
::
.PN«
-V.

^ k
O £
Q l~
<
N
Ul O)
>
O
CM
O
o
»I
o 2
<
GC
<
O
<
O
o
GC
O
o.
/— tt> CC h-
O
C\J
O
O
3^
O 2
	m::	iiiiiiiiiiii;		i:::::::::::::::::::::::	::::::::			:::	
							HISBsHffli«	••••i!::	•■•I::		ii:	i::::::::::::!!::::::::::::

RAI 1_________________________
7.20	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
10.30	Gospodarska rubrika
10.50	Inf. oddaja: Okrog nas
11.30	Nan.: Doktor Simon Locke
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Dok. o svetišču v Loretu
15.30	Dokum.: Popotniki v času
16.00	Film: Lammazzagiganti (pust., ZDA 1961, r. N. Juran)
16.55	Danes v parlamentu in dnevnik
17.05	Film (2. del)
18.00	Dnevnik. Kronike
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Oltre le grandi montagne (pust., ZDA 1977, r. S. Raffill)
22.15	Filmske novosti
22.20	Božič na Trgu Navona
23.45	Božični govor in božičnica
RAI 2_______________________
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Quando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (igre in risanke)
16.55	Dokumentarec o naravi: Ljubeče in srborito
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: II commissario K6s-ter - La donna del carcerato
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Božična oddaja: Piccoli fans
22.10	Dnevnik
22.30	Nad.: Atelier (5. epizoda)
23.30	Ob obletnica UNESCO: Gala predstava moskovskega Bolšoj teatra z nastopom plesalcev mednarodnega slovesa
0.35 Film: La leggenda di Robin Hood (pust., ZDA 1938, r. W. Ke-ighley in M. Curtiz, i. E. Flynn)
RAI 3_________________________
12.00	Nagrajevanje najboljših italijanskih turističnih operaterjev: La Farfalla del Trentino
13.00	Nadaljevanka: Andreana (2. del)
13.45	Variete: Speciale Dadaumpa
14.00	Tečaj ruščine	1
14.30	Informativna oddaja: Gozd -nova ekološka škoda
15.00	Koncert: violinist Uto Ughi igra in dirigira orkester Akademije ■ Santa Cecilia (iz milanske stolnice)
16.10	Dadaumpa, Canzonissima '68: izbor najuspešnejših italijanskih pop izvajalcev
18.05	Glasbena oddaja: Rockline - najboljše pesmi angleške Top lestvice (prod. BBC)
19.00	Dnevnik
19.35	Rubrika: Rekordne ženske
20.05	Dokumentarec: Slonokoščena obala - posnetki iz spreminjajoče se Afrike
20.30	Film: II dottor Živago (dram., ZDA 1965, r. David Lean, i. Omar Sharif, Geraldine Chaplin, Julie Christie)
11 lili
.......«tJ
•**» ■‘•ol
r..*.ij
~ j
hii;-

...
i lil
L
irilir:::
i::::;;.
®iiJ
........|

■
II
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana________________
9.00	Nadaljevanka: Ščuke pa ni, ščuke pa ne (1. del)
16.40	TV mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroški program: Slovenske ljudske pravljice - O dveh bratih siromakih (1. del)
17.50	Otroška nad.: Zlata ribica - Ribice ni več (Dedakovič-Vajevec)
18.15	Izobraževalni niz: Razvoj satelitske TV - Industrija sreče (2. del -Reportaža o Montreauxu in poročilo o najnovejših tehnoloških dosežkih, prod. TV Zagreb, scenarij in redakcija Božidar Kne-ževic, prevod Ljuba Šušteršič)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Zasavski obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Je končno ljubezen? (glas., ZDA 1975, r. Peter Bogdanovich, i. Burt Reynolds, Cybill Shep-herd, Eileen Brennan, Madelei-ne Kahn, Duilio del Prete)
22.10	Oddaja o znanosti: Spoznano, neznano
22.50	Dnevnik
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
	
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Glasbena oddaja: Hamburger Serenade (r. Pupi Avati)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Knjižne novosti
22.35	Nanizanka: I cavalieri del cielo
23.05	Zgodovina boksa
	
1111111
11
lil
i;!ii::iy

■
ZASEBNE POSTAJE
CANALE5
8.30	Film: Francis contro la camorra (kom., ZDA 1953, r. A. Lubin, i. D. 0'Connor, Y. Dugay)
10.10	Nanizanki: Oh Made-line, 10.40 Condo
11.10	Kvizi: Tutti in famig-lia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Film: II figlio di Spar-tacus (pust., It. 1962, r. Sergio Corbucci, i. Steeve Reeves, Jacgu-es Sernas)
15.25	Film: Tarzan il magni-fico (pust., ZDA 1960, r. Robert Day, i. Gordon Scott, Jock Mahoney)
17.05	Nanizanka: Signori e signore buonasera
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Risanke: Speedy Gonzales, 18.30 Silvestro,
19.00	Willcoyote
19.30	Variete: Studio 5 - božična oddaja
24.00	Nanizanka: Love Boat
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Jennifer,
9.00	Sembra facile, 9.20 Amanda
9.50	Film: Zanna Bianca alla riscossa (pust., It. 1974, r. Toni Ricci, i. Henry Silva, Renzo Palmer)
12.00	Dokumentarec: To je Hollywood - Kinematografija in znanstvena fantastika
12.30	Dok.: Svet okrog nas
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Risani film: Lucky Luke
16.00	Risanke: The Muppet Show
16.45	Film: Una povera bim-ba milionaria (kom., ZDA 1936, r. I. Cum-mings, i. Shirley Tem-ple)
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: Potovanje okrog sveta
20.30	Film: II giro del mondo in ottanta giorni (pust., ZDA 1956, r. M. Anderson, i. David Niven, Shirley McLaine)
23.50	Film: Baciala per me (kom., 1957, i. Cary Grant, J. Mansfield)
ITALIA 1___________
8.30	Otroški spored: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Pepero
10.00	Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I
ragazzi del Computer,
12.00	Automan
13.00	Variete: Candid Ca-mera
13.15	Glasbena odd.: Deejay Tele vision
14.00	Nanizanke: I Robinson, Časa Keaton, Cin Cin, Giudice di notte
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica magica Emy, Oc-chi di Gatto, I Puffi, Popples
19.00	Nanizanke: Arnold,
19.30	Happy Days,
20.00	Love me Licia
20.30	Film: Prendi i soldi e
scappa (kom., ZDA 1969, r. Woody Allen, i. W. Allen, J. Margolin)
22.15	Film: II dittatore dello Stalo Libero di Bana-nas (kom., ZDA 1971, r. Woody Allen; i. W. Allen, L. Lasser)
23.45	Nanizanki: Simon e Simon, 0.45 Agenzia Rockford
TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Mask
14.00	Nad.: Pagine della vita
15.00	Nad.: Senorita Andrea
15.45	Rubrika: La buona ta-
vola
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risani film: Due anni di vacanza
19.30	Nan.: Misfits
20.30	Film: La piu bella av-ventura di Lassie (kom., ZDA 1979, r. D. Shaffey, i. J. Stewart, M. Rooney)
22.20	Božične pesmi 0.30 Filmske novosti
TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glas.odd.: Musič box
17.45	Nad.: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
22.00	Inf. odd.: Le associazi-oni dello shopping
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA	TELEVIZIJA			
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20	Aktualnosti: Uno Mattina
9.35	Glasbena oddaja: Buon Natale a tutto 11 mondo
11.00	Maša
11.55	Božični blagoslov papeža Janeza Pavla II. »urbi et orbi« (prenos s Trga sv. Petra)
12.30	Variete: Pronto... chi gioca? z Enrico Bonaccorti (posebna božična oddaja z izbranimi gosti)
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Informativna oddaja: Trideset let naše zgodovine (vodi Paolo Frai-ese, rež. Lino Procacci, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Trideset let zgodovine (2. del)
23.15	Variete: Non necessariamente... (s Carlom Massarinijem, Loreda-no Berte, Danielejem Formico, Paolom Hendelom; dvojčki Rug-geri; rež. Koji Miyazaki) 0.15 Dnevnik
10.00	Božični koncert: I Solisti Veneti, dir. Claudio Scimone (Bach, To-relli, Mozart)
11.00	Komična filma: Taxi di giorno (i. Andy Clyde) in Mi arrendo amore (i. Bing Crosby)
11.35	Film: Fifa e arena (kom., It. 1948, r. Mario Mattoli, i. Toto)
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Cirkuške zanimivostilO.lO Film: Scarpette rosse (dram., VB 1948, r. Powell-Pressburger)
18.30	Nan.: II commissario Kbster
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Carmen (dram., It.-Fr. 1984, r. F. Rosi; i. P. Domingo, J. Mige-nes, R. Raimondi)
22.55	Dnevnik
23.05	Film: Mancia competente (kom., ZDA 1932; r. Ernst Lubitsch)
0.25 Dnevnik
0.35 TV film: Fino all ultima ripresa (dram., ZDA 1982, r. John Berry)
2.05	Tenis: Avstralija - Švedska
13.00	Nadaljevanka: Andreana (r. Leonardo Cortese, i. Gastone Mos-chin, Ilaria Occhini, 3. del)
14.00	Simfonična glasba: Koncert št. 2 op. 83 Johannesa Brahmsa (dirigent Erich Binder, pianist David Golub)
15.00	Film: Vertigine (kom., It. 1941; r. Guido Brignone; i. Camilla Horn, Beniamino Gigli)
16.35	Variete: Dadaumpa - Canzonissi-ma '68
18.05	Glasbena oddaja: Rockline, angleška Top lestvica
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarec: Slonokoščena obala - Podoba Afrike, ki se spreminja (2. del)
20.30	Film: Essere o non essere (dram., ZDA 1983, r. Alan Johnson, i. Mel Brooks, Anne Bancroft, Tim Matheson, Charles Durning)
22.15	Dnevnik
22.50	Nadaljevanka: La corsa al Polo -Due capitani e un viaggio (3. del)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA


RTV Ljubljana_________________
8.50	Dok.: Neznani Chaplin - Skriti zakladi (3. in zadnji del)
16.35	TV mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroški spored - balet: Turjaška Rozamunda (r. Zoran Lesič Vu-kotič, scenografija Kamila Vol-čanšek, pripoveduje Marko Okorn, originalna glasba Kruno Cipci)
18.15	Mozaik kratkega filma: Odkritje zime Iva Generaliča (rež. Boris-lav Benarič) in Umetnost gline in ognja (o delu akademske slikarke Ljerke Njerš)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Dolenjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Tednik
21.05	Besediloslovni utrinki: O jezikovni pragmatiki
21.20	Nadaljevanka: Cecilija (6. del)
22.00	Dnevnik
22.15	Dokumentarna serija: Mir in razorožitev, Ob svetovnem letu miru - apokalipsa (Niz. - 7. del)
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: L'uomo di Toledo (pust., r. E. Martini, i. Stephen Forsythe, Norma Bengell, Carl Mohner)
22.15	TVD Vse danes
22.30	Nanizanka: Una donna (r. Gian-ni Bongiovanni, 5. del.)
23.35	TV film
Z	A	S	EBN		s o,	A,	J|£			
CANALE5_____________
8.20	Nabožna oddaja
10.00	Film: Francis alLacca-demia (kom., ZDA 1952; r. Arthur Lubin; i. Donald 0'Connor, Vvette Dugay)
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Buon Natale, vodi Ma-urizio Costanzo
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Simfonični koncert: Orkester milanske Scale dirigira Riccar-do Muti (Bach, Bruc-kner)
0.30 Nanizanka: Love Boat
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Jennifer,
9.00	Sembra facile, 9.20 Amanda
9.50	Film: Avventura nella fantasia (kom., ZDA 1962, r. H. Levin, i. La-urence Harvey, Claire Bloom)
12.00	Dokumentarec: To je Hollywood - Foxovi idoli
12.30	Dokumentarec: Svet okrog nas
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
16.00	Risanka: The Muppet Show
16.45	Film: Capitan Gen-naio (pust., ZDA 1936; r. David Butler; i. Shir-ley Temple, Guy Kib-bee)
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: II giro del mondo
20.30	Film: Llsola del tesoro (pust., VB 1973; r. John Hough; i. Orson Wel-les, Rik Battaglia)
22.20	Film: Chiamate Nord 777 (dram., ZDA 1948; r. H. Hathaway; i. James Steward, Richard Conte)
0.20 Nanizanka: Detective per amore
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Pepero
10.00	Nanizanke I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer,
12.00	Automan
13.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
13.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
14.00	Nanizanke: I Robinson, Časa Keaton, Cin Cin, Giudice di notte
16.00	Otroška odaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Hollye Benji, Eve-lyn, Occhi di Gatto, Popples
18.30	Risanke: Asterix il gal-lico, 19.30 I Puffi, 20.00 Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Film: I magnifici sette nello spazio (fant., ZDA 1980; r. Jimmy T. Murakami; i. Richard Thomas, Robert Va-ughn)
22.30	Film: Amore e guerra (kom., ZDA 1975; r. Woody Allen; i. Woo-dy Allen, Diane Keaton)
0.05 Nanizanki: Magnum P.L, 1.05 Agenzia Rockford
TELEPADOVA
13.00	Film: II meraviglioso Mr. Blunden (kom., 1972,; r. Lionel Jeffries; i. Laurence Naismith)
15.00	Risanka
15.05	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Nino, il mio amico Ninja, Cocci-nella, Rensie
18.00	Risani film: Piccole donne
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Film: Giochi stellari (fant., ZDA 1984, r. Nick Castle, i. Robert Preston, Lance Guest)
22.20	Film: Per soldi o per amore (kom., ZDA 1963, r. Robert Arthur, i. Kirk Douglas, Mitzi Gaynor)
0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema
0.45 Nanizanka: Avventure in fondo al mare
TELEFRIULI__________
12.00	Film: Ouesta terra e la mia terra (dram., r. Hal Ashby, i. David Carra-dine)
15.00	Koncert skupine Du-ran Duran
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
19.00	Risanke: Hanna e Barbera Show
20.30	Nanizanka: Arrivano le spose
21.40	Variete: Drive in
22.30' Film: G igo (kom., ZDA 1962, r. Gene Kelly, i. Jeackie Gleason)
24.00	Rubrika: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
lili
SiilllJ

f;;;...
hpri
j

■
.h Tl


:


3 3

lil
'*%....
ti
,
|.* n 'J
I.....-........J
INiJ
.2
%
' '■ ! 1:::


A'
;


I
....
RAI 1		RAI 2	
RAI 3
7.20
9.35
10.30
11.30
12.05
13.30
14.00 14.15
15.00
15.30
17.00
17.05
18.30 19.40 19.50
20.30
22.15
22.25
22.50
24.00
0.10
Inf. oddaja: Uno Mattina Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes Aktualnosti: Intorno a noi Nan.: II dottor Simon Locke Variete: Fronto... chi gioca? Dnevnik
Fronto... chi gioca? (2. del) Glasbena oddaja: Discoring Aktualna oddaja: Primissima Zabavna oddaja: Pista!
Dnevnik — kratke vesti Pista! (2. del)
Kviz: Parola mia
Almanah jutrišnjega dne
Vreme in dnevnik
Film: II gatto venuto dallo spa-
zio (fant., ZDA 1978, r. Norman
Tokar, i. Ken Berry)
Dnevnik
Alfred Hitchcock predstavlja: Delitto a lieto fine Glasbena oddaja: George Ger-shwin Gala (Dunajski simf. orkester , dir. Georges Pretre) Dnevnik
Dok.: Umetniki pred ogledalom
11.25	Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli, i. Toto)
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes risanka Braccio di Ferro
16.40	Šport: konjske dirke (iz Rima)
16.55	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času, vmes ob 17.30 Dnevnik - kratke vesti
18.30	Nan.: II commissario Koster
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Aktualnosti: Aboccaperta
22.00	Dnevnik
22.10	Nadaljevanka: La clinica della foresta nera - Ritorno a časa
23.45	Dnevnik
23.55	Film: La febbre del petrolio (pust., ZDA 1940; r. J. Conway; i. Clark Gable, Spencer Tracy)
2.00	Film: Temporale Rosy (kom., It,-Fr.-ZRN 1979, r. Mario Monicel-li, i. Gerard Depardieu)
3.55	Tenis: Avstralija-Švedska
13.00	Nadaljevanka: Andreana (4. del)
14.00	Koncert: Enaindvajset madžarskih plesov Johannesa Brahmsa,izvajata Gino Gorini in Euge-nio Bagnoli
15.00	Tenis: Avstralija - Švedska (iz Melbourna, Avstralija)
16.30	Variete: Dadaumpa - Canzonissi-ma '68
18.05	Glasbena oddaja: Rockline - Uspešnice angleške Hit Parade (prod. BBC)
19.00	Dnevnik
19.35	Izobraževalna oddaja: Na preturi (ured. Nini Perno, sodel. Roberta Petrelluzzi)
20.05	Izobraževalna oddaja: Slonokoščena obala - Slika Afrike, ki se spreminja - Družina pred preizkušnjo (3. del)
20.30	Glasbena oddaja: Starš - Arbore in concert
21.45	Dnevnik
22.20	Film: Mister Miliardo (kom., ZDA 1977, r. Jonathan Kaplan, i. Terence Hill, Valerie Perrine, VVilliam Redfield)
	m	IGOSI	10||	'AN	S	KA	■	Ul	-EiHIZI	JA	
RTV Ljubljana
9.00	Tednik
10.00	Po belih in črnih tipkah (8. odd.)
10.30	Mostovi
15.20	TV mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.25	Spored za otroke: Velika in mala luna (Boris A. Novak, rež. Miran Hercog, 3. del)
17.50	Nadaljevanka: Z vrha (Bill in Laura Blaumont, VB, 2. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Varčevanje električne energije (3. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokum.: Novi Pacifik (7. del)
21.15	Nanizanka: Vdove (L. La Plante,
r. Paul Annett, i. Ann Mitchell, Maureen 0'Farrell, Fiona Hen-dley, Deby Bishop; prevod Helena Valentinčič, 1. del)
22.05	Dnevnik
22.25	Film: Nežno usmiljenje (ZDA 1983, r. Bruce Beresford, i. Robert Duvall, Tess Harper, Betty Buckley, Wilford Brimley)
TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
m
ZASEBNE POSTAJE
CANALE5
8.35 Simfonični koncert: Orkester milanske Scale dirigira Riccar-do Muti (pon.)
10.10	Nanizanki: Oh Made-line, 10.40 Condo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Film: Sette contro tutti (pust., It. 1965, r. Mic-hele Lupo, i. R. Brow-ne, L. Havviland)
15.20 Film: Tarzan e il safari perduto (pust., ZDA 1957, r. Michele Lupo, i. Gordon Scott)
16.55 Nanizanka: Signore e signori buonasera
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Risanke: Speedy Gonzales, Silvestro, Will-coyote
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nad.: Dynasty
21.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
24.00	Nanizanka: Love Boat
12.00	Dok.: To je Hollywood - Lov seje začel
12.30	Dokumentarec: Svet okrog nas
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Risanki: He-Man, She-Ra
16.00	Risanka: The Muppet Show
16.45 Film: Zoccoletti olan-desi (pust., ZDA 1937, r. Allan Dwan, i. Shirley Temple, Jean Her-sholt)
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: II giro del mondo
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.10 Film: La rivolta (kom., ZDA 1950, r. Richard Brooks, i. Cary Grant) 1.10 Nanizanka: Detective per amore
13.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Tele Vision
14.00	Nanizanke: I Robinson, Časa Keaton, Cin Cin, Giudice di notte
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emy, Occhi di Gatto, II ritorno di Creamy
19.00	Nanizanki: Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30 Film: Kruli (fant., VB 1983, r. Peter Yates, i. Ken Marshall, Lysette Anthony)
22.50 Dokumentarec:	O
filmskih trikih v filmu Labirinth
24.00	Film: II dormiglione (kom., ZDA 1973, r. Woody Allen, i. Woo-dy Allen, Diane Keaton)
19.30	Nanizanka: Misfitsk
20.30	Film: All inseguimen-to dei predatori (pust., ZDA 1985, r. Richard Lang, i. Jenny Seagro-ve, Robert Webber)
22.20 Športni tednik: Euro-calcio
23.25 Filmske novosti: Tut-tocinema
23.30	Film: 11 figlio di Ali Baba (pust., ZDA 1953, r. Kurt Neumann, i. Tony Curtis)
TELEFRIULI
ITALIA 1
TELEPADOVA
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Jennifer, 9.00 Sembra facile, 9.20 Amanda
9.50 Film: La scarpetta di vetro (glas., ZDA 1954, r. Charles VValters)
8.30 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Pepero
10.00	Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer, 12.00 Automan
13.00	Variete: Candid Ca-mera
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Božičnih pesmi
15.00	Risanke
16.15 Week-end
16.30 Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Film: Yellow submari-ne (ris., VB 1968, r. George Duning)
11.30	Koncert: Skladbe Lud-wiga van Beethovna
12.00	Film: L'ultimo busca-dero (kom., r. Sam Pec-kinpah, i. S. McOueen)
14.00	Risanke: Hanna e Barbera Show
15.00	Glasbena oddaja: Musič Box
19.30	Risanke: Hanna e Barbera Show
20.30	Rubrika o poljedelstvu
23.00	Nanizanka: L uomo e la citta
24.00	Glasbena oddaja: Musič Box
TELEOUATTRO
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Koncert orkestra Mladinske filharmonije iz Portlanda	s>
22.15	TVD vse danes
22.30	Ko kronika postane zgodovina: Lunini dnevi
23.35	TV film
I:::::::::::::::::!!	••lil:::::::::::		11	i"; '	1 '	••■■ ■ ■IJ 1!
	i«					
Tedenski pregovor:
Človek je človeku zrcalo.
(turški)
SPOMINSKI DATUMI:
■ Pred 45 leti: 22. 12. 1941 je bila ustanovljena Prva proletarska brigada. V spomin na to se praznuje Dan jugoslovanske armade.
OSEBNOSTI:
■	25. 12. 1877 se je na Dobrovi pri Ljubljani rodil skladatelj, dirigent, publicist in kritik Emil Adamič (umrl je 6. 12. 1936 v Ljubljani).
■	26. 12. 1956 je v Šempetru pri Gorici umrl narodni heroj Rastislav Delpin (rojen 2. 9. 1920 v Podgori).
■ Pred 50 leti: 25. 12. 1936 so fašisti prisilili pevce ilegalnega slovenskega pevskega društva iz Gorice, da so pili strojno olje, ker so pri polnočnici v Podgori peli slovenske pesmi. Pevovodja in komponist Alojz Bratuž je 16. 2. 1937 umrl zaradi zastrupitve.
■	26. 12. 1971 je v Benečiji umrl ljudski pesnik Pietro Negri (rojen 14.
7.	1885 v Zavarhu).
■	22. 12. 1966 je v Ljubljani umrl odvetnik Joahim Ražem (rojen 14.
8.	1886 v Bazovici).
■	22. 12. 1936 je umrl slikar Alfred Tominc (rojen 21. 5. 1854 v Trstu).
■

LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 20. 12., ob 19. uri: opera Don Pasquale (Donizetti), dirigent Igor Švara.	\
V	torek, 23. 12., ob 19. uri: opera Traviata (Verdi), dirigent Vladimir Kobler.
V	četrtek, 25. 12., ob 19. uri: opera Vesela vdova (Lebar), dirigent Vladimir Kobler.
V	petek, 26. 12., ob 19.uri: opera Moč usode (Verdi), dirigent Lovrenc Arnič.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 20. 12., ob 19.30: Kranjski komedijanti (Bratko Kreft), rež. Jože Babič.
V	četrtek, 25. 12., ob 19.30: Dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum), rež. Meta Hočevar.
V	petek, 26. 12., ob 19.30: premiera Dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum), rež. Meta Hočevar.
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 22. 12., ob 20. uri: Ljubosumne ženske (Carlo Goldoni), rež. Gianfranco de Bosio, gostovanje Ve-netoteatra.
V	OKROGLI DVORANI v torek, 23. 12., ob 20. uri: Hedda Gabler (Henrik Ibsen), rež. Tomaž Pandur, absolventska predstava AGRFT (ponovitvi 24. in 25. ob 20. uri).
V	SREDNJI DVORANI v torek, 23. 12., ob 19.30: premiera mladinske opere Bang (John Rutter), rež. Aleš Jan (ponovitev 25. ob 17. uri).
MGL Ljubljana
Nocoj, 20. 12., ob 19.30: Pravi Zahod (S. Shepard), rež. Boris Kobal (ponovitve 22., 23., 25. in 26. ob 19.30)
V	sredo, 24. 12., ob 19.30: Oni (Witkiewicz), rež. Jirzy Grzegorzevv-ski.
Mladinsko gledališče
V	sredo, 24. 12., ob 20.30: premiera Aliča v čudežni deželi, rež. Vito Taufer.
Lutkovno gledališče
Danes, 20. 12., ob 11. in 16. uri: Kaj more sova opraviti pozimi (Polona Kovač), rež. Matjaž Loboda (ponovitev 25. ob 18. uri)
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA v torek, 23. 12., ob 9.30 in 11. uri: otroška predstava V ozvezdju postelje (Boris A. Novak), rež. Emil Aberšek (ponovitev 24. ob 9.30 in 11. uri).
V	SOLKANU v četrtek, 25. 12., ob 20. uri: premiera Rdeči nosovi (Peter Barnes), rež. Dušan Mlakar (ponovitev 26. ob 20. uri). Kulturni dom
Danes, 20. 12., ob 10.00 in 11.30: mladinski musical Maček Muri (ponovitev 21. ob 10.00 in 11.30).
TOLMIN
Kulturni dom
V	četrtek, 25. 12., ob 9.30 in 11. uri: otroška predstava V ozvezdju postelje (Boris A. Novak), rež. Emil Aberšek
IZOLA
Kulturni dom
Danes, 20. 12., ob 10.30: lutkovna predstava Deklica z vžigalicami (Andersen) s skupino PAPILU.
V	četrtek, 25. 12., ob 18. uri: lutkovna predstava Muca copatarica, vanilin prašek za novoletne zajčke.
V	petek, 26. 12., ob 18. uri: glasbeni večer učencev Glasbene šole in učencev osnovne šole Alighieri iz Izole.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 20. 12., ob 20. uri: Arzenik in stare čipke (Kesselring), rež. Dušan Mlakar, gostovanje Drame SNG Ljubljana.
BENETKE
Teatro la Penice
V	nedeljo, 21. 12., ob 16. uri: opera Machbet (Verdi), dirigent Gab-rielle Ferro, rež. Luca Ronconi, Deutsche Oper Berlin, (ponovitev 23. ob 20. uri).
Teatro Goldoni
Nocoj, 20. 12., ob 20.30: Tartuffe (Moliere), rež. A. Calenda, nastopa Gastone Moschin (ponovitev 21. ob 16. uri).
Teatro del Ridotto
Nocoj, 20. 12., ob 21. uri: Clizia (Macchiavelli), rež. Alfredo Bian-chini, nastopata Ave Ninchi in Alfredo Bianchini (ponovitev 21. ob
V četrtek, 25. 12., ob 21. uri: La barca dei comici - Spettacolo Goldoniano, Compagnia teatro di Venezia (ponovitev 26. ob 16. uri).
LJUBLJANA Festival Ljubljana
V VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo_, 23. 12., ob 19.30: violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček (Dvoržak, Janaček, Martinu, Novak).
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v sredo, 24. 12., ob 18. uri: Božični koncert z Zborom Consortium musicum in Ljubljanskim komornim orkestrom, dir. Mirko Cuderman, orgle Maks Strmčnik (Ivančič, Tomc, Dolinar, Rihar, Vavken, Cvek, Hladnik, Sattner, Rener, Arnič).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 25. 12., ob 19.30: Lisztov večer s pianistom Vladimirom Krpanom.
Kulturni dom Španski borci
Danes, 20. 12., ob 20. uri: Novoletni koncert Pihalnega orkestra Vevče.
IZOLA
Kulturni dom
V	nedeljo, 21. 12., ob 17.00: Koncert dekliškega pevskega zbora skupnosti Italijanov iz Izole.
BENETKE
Cerkev Santa Maria della Pieta
V	ponedeljek, 22. 12., ob 21. uri: Magnificat in Gloria Antonia Vivaldija, izvaja komorni orkester Ensamble di Venezia (ponovitev 23. ob 21. uri).
Teatro GOLDONI
V	torek, 23. 12., ob 20.30: koncert skupine Giovane Ouartetto Italia-no (Mozart, Schumann, Beethoven).
druge prireditve		K.					J
LJUBLJANA Cankarjev dom
V VELIKI DVORANI danes, 20. 12., ob 19.30: nastop Akademske folklorne skupine France Marolt: Z ljudskimi plesi skozi leto od pomladi do zime (ponovitev 21. ob 18. uri).
razstave			■	m	
LJUBLJANA
□	GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE: Plečnikova razstava (do 3. L, vsak dan 9-19).
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106); Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem (do 31. 12., vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto).
□	GALERIJA ARKADE - Narodni muzej Slovenije (Trg osvoboditve 18 - tel. 061/213004): Idoli - zgodnje podobe bogov in žrtveni darovi (do 6. 1.)
□	MESTNA GALERIJA: Dialog navznoter - dialog navzven. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih likovnih umetnikov iz Trsta, Gorice in Vidma.
□	GALERIJA ŠKUC: 22. 12. ob 19. uri otvoritev novoletne prodajne razstave.
□	LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ (Kardeljeva 12 -tel. 061/223340): Razstava Radomira Damnjanoviča (do 4. L).
□	KULTURNI CENTER KRIŽANKE: Kruh - kulturna dediščina, hrana in simbol (vsak dan 10-18, sobota in nedelja zaprto).
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Cina a Venezia (vsak dan 9-19).
□	CA' PESARO - San Stae: Canaletto & Visentini, Venezia e Londra (delavniki 10-16, prazniki 9-12.30, ponedeljek zaprto).
□	PALAČA FORTUNV: fotografska razstava Brucea Weberja (vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto).
kdfi Knvpumutm naši un

mm
Trst
♦	Župan Giulio Staffieri nima govorilnih ur, stranke sprejme samo na osnovi pismene prošnje.
♦	Odbornik za javna dela Dario Jagodic sprejema v glavnem zjutraj, po možnosti s predhodnim telefonskim dogovorom (tel. 61292).
♦	Odbornik za takse Aleš Lokar sprejema po telefonskem dogovoru (tel. 66754449).
Dolina
♦	Župan Edvin Švab in odborniki sprejemajo po dogovoru s tajništvom (tel. 228110 ali 228127).
Milje
♦	Župan Viller Bordon nima govorilnih ur, sprejema lahko po dogovoru s tajništvom (tel. 271001).
♦	Odbornik za splošne zadeve Luciano Tremul sprejema ob sredah in sobotah zjutraj.
♦	Drugi odborniki sprejemajo samo po telefonskem dogovoru s tajništvom.
Nabrežina
♦	Župan Bojan Brezigar sprejema po dogovoru s tajništvom (tel. 201018).
♦	Podžupan (in odbornik za javna dela) Vittorino Caldi sprejema ob torkih, četrtkih in sobotah, po možnosti s predhodnim telefonskim dogovorom.
Regentabor
♦	Zupan Pavel Colja in odborniki sprejemajo v glavnem ob sobotah, po možnosti s predhodnim dogovorom s tajništvom (tel. 227122).
Zgonik
♦	Župan Miloš Budin in odborniki sprejemajo v glavnem ob četrtkih, po možnosti s predhodnim telefonskim dogovorom (tel. 229150).
Gorica
♦	Župan Antonio Scarano nima govorilnih ur in sprejema le po posebnem dogovoru.
♦	Podžupan (in odbornik za javna dela) Mario del Ben sprejema ob ponedeljkih med 10. in 12. uro.
♦	Odbornik za kulturo, šolstvo in šport Franco Obizzi sprejema ob torkih med 12.00 in 13.30.
♦	Odbornik za skrbstvo Flavio Culot sprejema ob četrtkih med
11.30	in 12.30 in ob ponedeljkih med 16. in 18. uro v prostorih večnamenskega središča (Ul. Baiamonti 22).
♦	Odbornik za turizem, trgovino in redarje Andrej Bratuž sprejema ob ponedeljkih med 17. in 18. uro.
Doberdob
♦	Župan Mario Lavrenčič sprejema ob sredah in petkih med 16. in 17. uro.
♦	Odbornik za osebje in finance Janko Gergolet sprejema ob ponedeljkih med 8. in 9. uro.
♦	Odbornica za šport in rekreacijo Liliana Semolič sprejema ob torkih med 17.30 in 18.30.
♦	Odbornik za zdravstvo in socialno skrbstvo Darij Leghissa sprejema ob sredah med 17.30 in 18.30.
♦	Odbornik za šolstvo in kulturo ter urejevanje teritorija Karel Černič sprejema ob sredah med 9. in 10. uro.
Sovodnje
♦	Župan Vid Primožič sprejema ob torkih, četrtkih in sobotah med 10.30 in 11.30.
♦	Odborniki nimajo govorilnih ur.
Števerjan
♦	Župan Ivan Humer in odborniki - za zdravstvo Silvan Cibini, za kmetijstvo Franc Maraž, za javna dela Rudolf Koršič - sprejemajo ob ponedeljkih med 11. in 13. uro.
♦	Odbornik za finance Ivan Mikluz sprejema ob sobotah med 10. in 12. uro.
današnji radijski	sporedi			
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Almanah: kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Simfonični orkester Slovenske filharmonije vodi Janos Kovacs, violinist Miha Pogačnik (Haydn, Mozart, Brahms); 11.50 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek ob 12.00, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poti do branja; 14.40 Drugi program; 17.10 Mi in glasba: pianistka Katja Milič; 18.00 Dramska vetrovnica: Dvorec ranocelnikov (roman Saše Vuge, rež. Mario Uršič); 18.30 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 5.00 - 8.00 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.29 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matineja; 10.20 Ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
14.05	Glasbena panorama; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 V studiu; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.00 Naš jubilej; 15.20 Iz naših studiov;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V popolni harmoniji;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Športna oddaja; od 15.45 do 19.30 Glasbeni weekend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Glasbena matineja; 13.00 Okno na Benečijo; 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 17.30 Zakaj tako, kaj mislite vi?; 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
_______________________filmske premiere ____________eva fomazanč
Poklon »Lady« Bertranda ameriškemu be-bopu v Parizu
A MEZZANOTTE CIRCA (ROUND MIDNIGHT - ATOUR DE MINUIT)
Produkcija: Irwin VVinkler za Warner Bros., Fr.-ZDA 1986 □ Režija: Bertrand Tavernier □ Scenarij: David Rayfield in Bertrand Tavernier □ Fotografija: Bruno De Keyzer □ Scenografija: Alexandre Trauner □ Glasba: Herbie Hancock □ Igrajo: Dexter Gordon (Dale Turner), Francois Cluzet (Francis Bori-er), Gabrielle Haker (Berangere), Sandra Reaves-Phillips (Buttercup), Lonette McKee (Darcey Leigh), Christine Pascal, Herbie Hancock, John Berry, Martin Scorsese.
V kinodvorani Ariston
Da je Beneški filmski festival dokončno mimo, dokazujeta vsaj dva ključna podatka: italijanska publika je soglasno odpisala Masellijev film Sto-ria damore, o katerem je italijanska kritika pisala v superlativih in vsi, publika in kritika, so zdaj mnenja, da bi film Rour\d Midnight Bertranda Ta-verniera res zaslužil vsaj enega beneškega leva. Tako se pač iz leta v leto krešejo »uradna« in »neuradna« mnenja, ko se festivalski filmi pojavijo tudi v kinematografih.
Po premieri v Tržiču je končno v deželi na programu glasbeno-dramatični filmski biser Round Midnight, v katerem režiser Tavernier, pravi fanatik jazza, opisuje globoko prijateljsko navezanost Francisa Paud-
rasa na glasbenika Buda Powella. Tavernier je že dolgo let iskal primerno idejo za film, v katerem bi lahko izpel vso svojo ljubezen do jazza, še posebno pa do be-bopa. V razgovoru s prijateljem ga je prizadela Paudrasova pripoved, kako je pod dežjem na ulici pred pariškim nočnim lokalom Blue Note poslušal Powellove sole.
Po tem resničnem dogodku sta nato Tavernier in David Rayfield izpisala scenarij filma, ki ga je režiser posvetil saksofonistoma Budu Povvellu in Les-teru Joungu, s fotografijo katerega se tudi prične filmska glasbenozgodovinska pripoved o ameriških jazzmenih, ki so igrali v zakajenem Blue Note.
Da bi bilo vzdušje čim realnejše, je Tavernier prepustil scenografu Ale-
xandru Traunerju in fotografu Brunu De Keyzeru res zahtevno nalogo, da sta pričarala vzdušje pariških noči v petdesetih letih. Tako je v snemalnih studiih ponovno nastal Blue Notejev dvojnik, ki je imel tako akustiko, da so lahko vso glasbeno kuliso posneli v živo. De Keyzer, znan zaradi svoje sončne fotografije Tavernierove Nedelje na podeželju, je nato ovil temnopolte ameriške glasbenike in njihove mlade pariške oboževalce v sivomodre odtenke cigaretnega dima. Vse je v filmu sivo, vse je temnomodro, vse priča o človeški minljivosti, pripoveduje o neizbežni smrti, ustvarja v gledalcu občutek tesnobe, ki jo lahko preženeta le svetloba in toplina be-bop glasbe.
Samo kdor res ljubi jazz, bo lahko razkril vse Tavernierove filmske tajne, čeprav bo verjetno posvetil večji del svoje pozornosti brezhibni glasbeni izvedbi, ne pa sliki. Nič ne de, Round Midnight je filmska avantura dostopna vsem, tako »poslušalcem« kot tistim, ki mislijo, da jim jazz ni všeč in jim zato (zaenkrat) Dexter Gordon -Dale Turner, ne pomeni prav nič.
Koristne telefonske številke	
NUJNI POSEGI	
Orožniki	112
Policija	113
PRVA POMOČ V BOLNICAH	
Gorica	83991
Tržič	72249
Krmin	60124
Čedad	73000
ZELENI KRIŽ	
Gorica	31111
RDEČI KRIŽ	
Trst	768888
Tržič	73423
GASILCI	
Trst	2222
Gorica	22222
Tržič	72222
Videm	501222
OROŽNIKI	
Trst	744935
Gorica	82044
Tržič	72276
Čedad	730405
PROMETNA POLICIJA	
Trst	422222
Gorica	22333
Tržič	72100
Čedad	731142
TAKSIJI	
Trst	775665	in 54533
Gorica (Korzo)	34000
Gorica (Postaja)	83355
Tržič	44500
Ronke (letališče)	779193
Čedad (Postaja)	731830
Po zasedbi znanstvenega liceja in posegu policije
Včeraj v Gorici protestna akcija dijakov
Z zares mogočno manifestacijo so goriški srednješolci, italijanski in slovenski, včeraj dopoldne blokirali promet v mestnem središču. Že zgodaj so se zbrali pred stavbo italijanskega znanstvenega liceja Duca degli Abruz-zi na Trgu Julia. Potem so v sprevodu šli na Korzo, odtod po Ulici Garibaldi do trga pred županstvom. Tu, kljub rahlo deževnemu vremenu, so se vsed-li v krogu na tla, ter poslušali govore raznih svojih predstavnikov. Tačas pa je njihova delegacija odšla na pogovor v zastopnikom županstva, podžupanom Del Benom. Ta jim je obljubil, da bo o njihovih problemih obvestil občinski svet, ki je zasedal sinoči.
Dijaki zahtevajo prostor, v katerem bi se lahko shajali, kjer bi imeli svoje skupščine. Za to se zavzemajo vsi dijaki, še posebej tisti z znanstvenega liceja. Prav zaradi tega, kot smo že včeraj poročali in kot boste lahko razbrali iz spodaj omenjene razprave v pokrajinskem svetu, je prišlo predvčerajšnjim do stavke, zatem pa do kratke zasedbe šolske stavbe na Trgu Julia.
Zdi se, da so stavbo zasedli predvsem dijaki industrijskega zavoda Ga-lilei. Baje so za nekaj trenutkov zaprli vrata stavbe in onemogočili izhod profesorjev iz nje. Razbiti sta bili ena šipa in ena vaza. Takrat je ravnatelj šole poklical policijo. Le-ta je stavbo izpraznila in legitimirala dijake, ki so bili v njej. Baje je le eden med njimi bil iz te šole.
Na goriški kvesturi so povedali, da so ustrezno poročilo poslali sodišču. To bo odločalo, kako dalje ukrepati.
Na izredno sejo se je zbral profesorski zbor znanstvenega liceja. Kot izhaja iz poročila, ki so ga poslali tisku, profesorji obsojajo zasedbo šole in vandalska dejanja. V tiskovnem poročilu je rečeno, da so bili na tej šoli vedno za dobre odnose med šolniki in dijaki ter izražajo upanje, da se kaj takega ne bo več ponovilo.
Včeraj dopoldne so se na šolskem skrbništvu zbrali tudi ravnatelji goriš-kih srednjih šol, italijanskih in sloven-
skih. Sestanek je sicer bil napovedan že prej za razpravo o še drugih vprašanj. Cisto razumljivo pa je, da so ravnatelji govorili predvsem o tem vprašanju.
O dogodkih v zvezi s poskusom zasedbe znanstvenega liceja je obsežno razpravljal predsinočnjim pokrajinski svet. Predsednik Cumpeta je obsodil nasilno obnašanje dijakov, ki so menda zagrešili celo vrsto kaznivih dejanj. Zahvalil se je odbornikoma Fabbru in Špacapanu, ki sta se srečala z dijaki in ponovno vzpostavila demokratični dialog. Cumpeta je izrekel pripravlje-
nost poslušati zahteve dijakov, v vsakem primeru pa ne sme pri tem priti do nasilja ali izvajanja nezakonitih oblik pritiska.
Poletto (KPI) je priznal dijaškemu gibanju veliko demokratično zrelost v primeru uboja gradeškega ribiča. Morebitni prekrški nekaterih posameznikov (»pretirano je govoriti o hudih protizakonitih dejanjih«) ne morejo prikriti dejstva, da obstajajo med mladimi realne potrebe, na katere morajo inštitucije odgovoriti, začenši s prošnjo po uporabi pokrajinske sejne dvorane za javno debato o verouku, ki jo je menda Pokrajina že dvakrat zavrnila.
Socialist Cej je ob obsodbi vsakega nasilja ugotovil, da ustvarjata pomanjkanje šolske reforme in negotovost glede bodoče zaposlitve plodna tla za dijaški protest. Na demokratično izne-šene zahteve mora zato tudi Pokrajina, v mejah svojih pristojnosti, skušati dati pozitiven odgovor.
Špacapan (SSk) je dejal, da doživljajo dijaki danes hudo stisko, čeprav to ne opravičuje izbruhov nasilja. Po drugi strani je pohvalil večino dijakov, ki so si takoj prizadevali, da bi omejili obseg dogodkov in zagotovili, da bodo poravnali povzročeno škodo. Dokaj ostro sta nasilje obsodila Bres-san (PSDI) in misovec Cosma, Cisilin in Fabbro (KD) pa sta izrekla tudi pripravljenost na dialog, vendar pod pogojem, da ne bo nasilja.
Male industrijce skrbi pomanjkanje površin za tovarne
Slavnostni govornik France Popit
Proslava 110-letnice tovarne v Batujah
Smo v času, ko obstaja konkretna možnost zgraditi več manjših tovarn, v času ko se podjetniki zanimajo za ugodnosti, ki bi jih dobili od paketa Altissimo za Trst in Gorico, pa ni prostora za gradnjo tovarn. O tem skoro absurdnem vprašanju so se pogovarjali zastopniki Zveze malih industrij cev API s predsedniki treh industrijskih con na Goriškem, in sicer v Gorici, Tržiču in Krminu.
Predsednik Goriške industrijske cone Gandin je dejal, da so konkretne možnosti, da bi do konca leta 1988 ustanovili nova delovna mesta za 250 oseb. Na ozemlju konzorcija pa razpolagajo le z nekaj tisoč kvadratnimi metri. Cioli, predsednik Tržiške industrijske cone, je dejal, da pri njih sploh nimajo več razpoložljivega prostora. Zaradi tega so nekateri podjetniki, ki so nameravali zgraditi tovarne v Tržiču, odšli drugam. Predsednik Krmin-ske industrijske cone Braida pa je povedal, da pri njih trenutno ne morejo zadovoljiti treh malih podjetnikov. Za dve nadaljnji podjetji pa so izkoristili neuporabljene prostore starih tovarn.
Predsednik API Maruccio De Marco je s svoje strani izrazil zaradi tega zaskrbljenost. Dejal je, da je sedaj precej malih podjetnikov, ki bi želeli zgraditi
novo tovarno in zaposliti tukajšnjo delovno silo. Podjetniki se namreč dobro zavedajo, da bodo uživali ugodnosti paketa Altissimo. Zaradi tega, meni predsednik API, je treba najti izhod iz te slepe ulice. V kratkem naj bi prišlo do sestanka z deželnimi in krajevnimi politiki, na katerem naj bi skušali premostiti težave.
Občni zbor VZPI
Goriška sekcija VZPI-ANPI bo imela svoj redni občni zbor danes popoldne ob 16. uri v dvorani delavske zbornice CGIL (Ul. 24 maggio 1). Dnevni red obsega med drugim poročila in razpravo o delovanju sekcije ter izvolitev novega odbora.
V Batujah v spodnji Vipavski dolini so bile včeraj slovesnosti ob 110-letni-ci delovanja in razvoja tamkajšnje Tovarne poljedelskega orodja. Batujski kovači svoje tradicionalno proizvodnjo uspešno prilagajajo potrebam kmetijstva in drugih dejavnosti. Ob plugih in branah na primer izdelujejo tudi priključke za traktorske vleke, smučarske vlečnice in žage. V tovarni je sedaj zaposlenih okoli 320 delavcev in uradnikov, vrednost letošnje proizvodnje v Batujah pa bo dosegla okoli 500 milijard starih dinarjev.
Kovaško obrtno dejavnost v Vipavski dolini, ki je predhodnica sedanje tovarne v Batujah, je začel razvijati Karel Mulitsch, trgovec z železnino iz
Gorice. Leta 1876 je ob reki Vipavi v Batujah kupil star mlin in ga preuredil v kovačijo, ki jo je opremil z več kladivi in drugimi stroji na vodni pogon.
V Batujah so včeraj ob praznovanju 110-letnice tovarne odprli novo proizvodno halo za obrat jeklovlek. Investicija je stala okoli 40 milijard starih dinarjev in bo omogočila občutno povečanje proizvodnje in razširitev sorti-menta izdelkov. Halo je izročil v uporabo predsednik Predsedstva Slovenije France Popit, ki je tudi spregovoril delavcem in gostom.
Dejal je, da sta bila kovačija in kasnejši industrijski obrat v Batujah ves čas odprta za novo, ki je prihajalo zlasti iz sosednje Furlanije. S tem se je postopoma vzpostavil svojski obojestranski tok idej, znanja, tehnologije, pa tudi blaga, ki ni nikoli povsem usahnil. Nato je poudaril, »da je to postopoma stkalo trdne življenjske vezi med ljudmi z obeh strani meje, jih naredilo medsebojno odvisne, kar je omogočilo dosti kasnejšo politiko odprte meje — vrednoto, ki smo jo in jo moramo še naprej, kljub občasnim težavam, ne le ohranjati, ampak tudi bogatiti«.	MARJAN DROBEŽ
Nastop kotalkarjev KSD Vipava
V kulturno-športnem društvu Vipava že deset let gojijo kotalkarsko dejavnost. Priredili so na domačem kotalkališču in tudi v občinski telovadnici v Sovodnjah več nastopov. Sodelovali so seveda tudi drugod. Na raznih tekmovanjih doma in v več krajih Italije so dosegli pomembne uspehe.
Deseto obletnico delovanja bodo proslavili danes, v soboto, in jutri, v nedeljo s kotalkarsko revijo, ki bo v občinski telovadnici v Sovodnjah. Obakrat bodo s programom pričeli ob 20.uri.
Danes v Tržiču protest delavcev Laminati Lisert
7. januarja 1987 bodo izvolili predsednika in odbornike KZE
Smo tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Kot vsako leto v tem času so sinoči tržiški delavci šli v sprevodu po glavnih ulicah, da bi prebivalce opozorili na odprta vprašanja tržiške industrije in delavstva. V ladjedelnici bodo namreč v kratkem povečali število tistih, ki so že sedaj v dopolnilni blagajni. Veliko dela na pomorski ploščadi Micoperi je mimo. Zaradi tega naj bi število delavcev v dopolnilni blagajni od sedanjih 300 v nekaj mesecih povečali na 850. V ladjedelnici si seveda nadejajo, da bi dobili nova naročila.
Kovinarji pa opozarjajo še na neko drugo stvar. Preveč časa se namreč potegujejo za novo delovno pogodbo. Delodajalci pa nočejo sprejeti delavskih zahtev.
Danes pa bo v Tržiču še neka druga sindikalna manifestacija. Na Trgu republike bodo protestirali delavci tovarne Laminati Lisert. Ta je bila pred leti v velikih težavah. Leta 1984 je podjetje dobilo iz javnih skladov 18
milijard lir. Takrat so obljubili, da bodo v tovarni obnovili delo s spremenjeno proizvodnjo. Sedaj pa hoče podjetnik odpustiti 120 delavcev. Zaradi tega bodo danes delavci protestirali.
Razstava izdelkov tovarne Passero
V občinski razstavni dvorani Roma v Ulici S. Ambrogio v Tržiču bodo danes ob 18. uri odprli razstavo kakih dvesto izdelkov nekdanje tovarne Passero. Ta je v Tržiču z uspehom poslovala več kot pol stoletja. Izdelovala je kovinske zaboje ter reklamne table iz kovine. Izdelke so pošiljali v vse dežele sveta. Nekemu tržiškemu zbiralcu je uspelo odkupiti nekaj sto izdelkov te tovarne, takrat ko so jih hoteli dati na smetišče ob zapiranju in podiranju tovarne. Gre za pomemben prispevek k industrijski zgodovini Tržiča.
Po doseženem sporazumu med strankami večinske koalicije bodo predsednika in šest članov ožjega odbora Goriške krajevne zdravstvene enote izvolili kmalu po novem letu. Predsednik skupščine Calzolari je namreč 50 članov skupščine pozval na sejo 7. januarja 1987.
Kot je znano, bo za predsednika socialist arhitekt Robustelli iz Tržiča. Demokristjani bodo imeli štiri zastopnike. V teh dneh jih vodstvo stranke izbira. Dva zastopnika bodo imeli socialdemokrati. Baje so ti že določili svoje zastopstvo. Druga dva partnerja koalicije, SSk in PRI, ne bosta imela zastopnika v ožjem odboru KZE. Zaradi tega republikanci niso podpisali v pokrajinskem merilu podpisanega sporazuma.
Kongres FG
V konferenčni dvorani Palazzetta veneta v Tržiču bo danes in jutri pokrajinski kongres Mladinske socialistične zveze FGS. Pričel se bo danes ob 18. uri, nadaljeval jutri dopoldne ob
9.30. Mladi socialisti bodo govorili o šoli, politiki, delu, prostem času, emar-ginaciji in okolju.
razna obvestila
Doberdobska občinska uprava, ob
priložnosti božičnih in novoletnih praznikov, vabi vse upokojence iz občine na srečanje z občinskimi upravitelji, ki bo v torek, 23. decembra, ob 17.uri v občinski telovadnici.
Rajonski svet v Štandrežu bo imel sejo v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.45. Govor bo o nogometnem igrišču v Štandrežu. Prisotni bodo načrtovalec arh.Jože Cej, občinski tehniki in odbornik za javna dela.
Občina Sovodnje obvešča, da prireja, v sodelovanju s kulturnimi in športnimi društvi, avtobusni izlet v Škofjo Loko, in sicer 11. januarja, ob množičnem spominskem pohodu od Selc do Dražgoš. Prijave pri odbornikih kulturnih in športnih društev.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
zaprta v času počitnic od 22. decembra do 3. januarja.
Voščila šole Franceta Bevka
Tudi letos so nam učenke in učenci ter učiteljstvo slovenske osnovne šole France Bevk v Gorici poslali voščila ob božičnih in novoletnih praznikih. Enako tudi njim želimo novinarji Primorskega dnevnika. Njih ročno izdelano voščilnico objavljamo, ker smo prepričani, da bodo zadovoljni s tem, da njihova voščila posredujemo vsem našim bralcem.
(SLOVENSKO
L^lLE^SšČE
V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici
Lš
WOLFGANG KOHLHAASE RITA ZIMMER
RIBA ZA ŠTIRI
Režija JOŽE BABIČ
—	v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A
—	v torek, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B
Za ponedeljkovo predstavo bo vozil avtobus po sledečem razporedu:
Poljane 19.45, Doberdob (pred občino) 19.50, Jamlje (gostilna Pahor) 19.55, Dol (pri spomeniku) 20.00, Gabrje (trg) 20.05, Sovodnje (pred kulturnim domom) 20.10 in Štandrež (trg) 20.15.
CASSA WUI!AL1£ l£ID AltTIGIAMA OPMCIMA-TmiiSTli:
HItAMILMICA IN l■OSO^ILMICA OI»ČINIl -TI*ST
kino
Gorica
VERDI 17.15 - 22.00 »Mission«.
CORSO 15.00 »La storia di Babbo Nata-le«, 18.00 - 22.00 »Fast food«.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »Top perversi-on«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00 - 22.00 »Regalo di na-tale«. R. Pupi Avati.
EXCELSIOR 17.00 - 22.00 »Demoni due: 1'incubo ritorna«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Micky in Maude«, 22.00 »Pekoča paprika«.
DESKLE 19.30 »Swainova ljubezen«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
Komunisti posoške federacije izrekajo Ivanu in Darku Bratini ter svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega Vinka.
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
Nova telefonska številka
PROMETNE POLICIJE V GORICI
22-333
•A
JADRANSKI KOLEDAR
1987
LETOŠNJA ZBIRKA • JADRANSKI KOLEDAR, zbornik 1987 • Marija Vojskovič TRŽAČANI, spominska proza • Graham Greene TRETJI ČLOVEK^ roman • Dr. Srečko Herman PR V A POMOČ, priročnik • STENSKI KOLEDAR ŽTT z narodnimi motivi
<eSN
jgS9
Novi smerokazi v spodnjih Brdih
Pred dnevi so na briški cesti med Dolenjami in Števerjanom delavci postavili nove smerokaze. Naročila jih je Goriška pokrajinska uprava, saj sodi briška cesta, ki je speljana skozi več občin, v njeno pristojnost. Kot je znano, je ista uprava pred leti dala postaviti dvojezične table, na katerih so bili, poleg italijanskih, tudi slovenski izrazi tako za slovenske kot za furlanske kraje. Nestrpneži so že kmalu zatem pomazali slovenske tekste. Ni jim namreč šlo, da bi bili označeni slovenski nazivi za Dolenje (kot da bi šlo za kak napolitanski izraz) kot tudi za druge kraje. Italijanskim nočnim mazačem so sledili tudi slovenski, ki so zatem pomazali še italijanske nazive krajev. To se je nadaljevalo nekajkrat. Poleg pokrajinskih so bile pomazane tudi table, ki jih je na svojem ozemlju postavila Steverjanska občinska uprava.
Sedaj je bil nekaj časa na tem področju mir. To pa predvsem zaradi tega, ker na marsikaterem križišču sploh nisi vedel, kam boš obrnil. Oba napisa, tako italijanski kot slovenski, sta bila pomazana. Ponekod pa so taki dvojezični napisi ostali še nepoškodovani.
Pred kratkim, kot že omenjeno, pa so delavci postavili nove napise, ki so le italijanski. Dvojezične, pomazane ali ne, so odstranili. Našo sliko smo posneli na Plešivem, na križišču pred poslopjem tamkajšnje slovenske osnovne šole. Kot je na fotografiji razvidno, imamo poleg novih enojezičnih smerokazov Pokrajinske uprave tudi dokaz slovenske prisotnosti: lepake Briške gorske skupnosti, na njih pa lepake, ki so vabili na Gregorčičevo proslavo v Gorici.
Zadovoljstvo števerjanskih učencev
Mm
C$t?CM/M<&nrrnM.	xjUu. -
%AXJL rt. rruojfofhff'
/nam ji
jstivri /iy 13«A\A>&cr
(ič /vu. J2>$ Jk- jtKma/n mvcUč ( xt/Hyvajk ijujcU
a -
/meri
Vjxmu. jen
OS ^
Kot smo v našem listu svojčas že poročali, so učenci števerjanske osnovne šole v začetku letošnjega šolskega leta šli na enodnevni izlet v Benečijo. Na izlet so jih pospremili člani Slovenskega planinskega društva, ki so jim razkazali tamkajšnje zanimivosti. Števerjanski učenci so jim seveda bili za to hvaležni in so to tudi dokazali s pisemcem, ki so ga poslali odboru in seveda vsemu članstvu SPD v Gorici.
Po mnenju Goričanov je taksi še vedno luksus
Goriški taksisti se pritožujejo zaradi premajhnega obsega dela
Večkrat se v Gorici slišijo pritožbe, da javni prevozi slabo delujejo. Najpogostejši razlog nejevolje je ta, da v večernih urah pred železniško postajo človek, ki nima tam parkiranega avtomobila, ne dobi javnega prevoznega sredstva proti mestnemu središču. Občina je s svoje strani večkrat poudarila, da je mestna avtobusna služba že itak deficitarna in bi avtobus za peščico potnikov, ki izstopijo iz zadnjih večernih vlakov, predstavljala prevelik strošek. Mnogi so zato pomislili na taksije, ki bi lahko zadostili tej potrebi.
V Gorici deluje trinajst taksistov, od teh trije pred železniško postajo, ostalih deset pa na Korzu. Z enim od njih, Valeriom Lippijem, smo se pogovorili o navedenem problemu, nato pa je pogovor zajel še druge aspekte dela in težav goriških taksistov.
»O problemu večernih prevozov s kolodvora, smo že razpravljali med nami«, pravi Lippi »in postavili tudi ustrezen predlog občinski upravi. Pripravljeni smo izmenično kriti večerne ure pred železniško postajo, vendar želimo nekaj točnih jamstev. Predvsem to, da nam Občina zagotovi določeno vsoto - predlagali smo 20-25 tisoč lir za večer -, da ne bi v skrajnem primeru zaman cel večer čakali in se po prihodu zadnjega vlaka vračali ponoči domov brez enega samega klienta. Že praksa med dnevnim delovnim urnikom nam kaže, da bi morebitne večerne kliente lahko šteli na prstih ene same roke. Toda odgovor, ki smo ga dobili od Občine na naš predlog, ni bil ugoden, saj so nam dejali, da nam ne morejo izplačevati denarja iz javnih blagajn. Naš ugovor, da bi tako nadomeščali javno službo, tudi ni zalegel, tako da ostaja vprašanje še vedno odprto«.
— Iz tega, kar pravite, se zdi, da položaj taksistov v Gorici ni ravno zavidljiv...
»Še zdaleč ne. Mesto je majhno, brez prave okolice, zato ni bilo nikdar veliko dela za javna vozila. V zadnjih letih se je stanje še poslabšalo, tako da danes povprečna družina z zaslužkom, ki ga daje naš poklic, komaj lahko shaja. Poglejte, danes sem tu od poldevetih: do sredine popoldneva -razen kratkega premora za kosilo -čakam ves čas tu, opravil pa sem samo eno krajšo vožnjo v mestu. Po več urah čakanja za kolegi sem sedaj, sredi popoldneva, spet prvi na vrsti in kar nestrpno čakam na telefonski poziv«.
— Kdo se danes v Gorici poslužuje taksijev in katere so najpogostejše vožnje?
»Predvsem gre za priletne osebe, take, ki ne razpolagajo z lastnim avtomobilom, pa še ti le v izjemnih primerih, saj je po tukajšnji mentaliteti taksi še vedno simbol nekega razkošja. Drugod je navadno prevozno sredstvo, tako kot druga, v Gorici pa velja ta, ki se vozi s taksijem za gospoda, ki si lahko dovoli razsipavanje denarja. V resnici stane vožnja do bolnišnice, železniške postaje ali z enega na drugi konec mesta 4-5 tisoč lir, kar ob
upoštevanju današnjih življenjskih stroškov nikakor ni pretirano«.
— Ko smo pri cenah, bi nam prosim povedali, kolikšne so tarife za vožnje?
»Stvar je enostavna: cene določa občinski pravilnik, ki predvideva v Gorici tisoč lir za kilometer v mestu in 600 lir za prevoženi kilometer izven mesta. Mimo današnjega dne, ki je še posebno slab, opravi navadno vsak od nas ne več kot kakih pet voženj dnevno. To pomeni, da bruto zaslužek - razen v nekaterih dneh, ko je več dela - komajda dosega 40 tisoč lir, od katerih je treba seveda odšteti stroške za vozilo, bencin, davke in dajatve itd.«.
— Zdi se, da potemtakem živite taksisti skoraj v revščini.
»Morda se čudno sliši, vendar zagotavljam vam, da je tako. V 60. letih pa tja do polovice 70. je bilo vse drugače, sedaj pa so se stvari neprimerno poslabšale. Gorica je odmaknjena od prometnih tokov, ima zakotno železniško postajo, ni velikih podjetij, turizma in drugih faktorjev, ki bi lahko pozitivno vplivali na povpraševanje po taksijih. Če dodamo, da so vožnje z in proti letališču skoraj izključno domena tržiških taksistov - ti si zaradi večjega prometa lahko dovoljujejo tudi nižje tarife - pa še konkurenco zasebnih garaž, ki lahko nudijo po nižji ceni podobne storitve, kot so naše, lahko človek razume, zakaj se pritožujemo, da ni dela. Kot sem že povedal, gre vsem tem dejavnikom dodati še to, da ima vsaka družina avtomobil, nekateri celo dva ali več, kar nam seveda odščipne še del potencialnih klientov«.
— Če prav razumemo, kažejo iz-gledi za prihodnost prej možnost nadaljnjega poslabšanja kot pa izboljšanja sedanjega stanja.
»Brez primernih ukrepov bo gotovo tako. Zato si prizadevamo, da bi nam javne inštitucije s primernimi ukrepi in olajšavami omogočile nadaljevanje poklica, ki pomeni konec koncev nudenje nujno potrebne javne storitve: omenil sem predlog Občini za večerne prevoze z železniške postaje, nadalje bi lahko omenil vprašanje proste cone. Zdi se mi, da bi ugodnos-
ti morale uživati vse poklicne kategorije, ne pa samo neki ožji krogi z določenimi gospodarskimi in političnimi interesi. Sicer pa je to kompleksna zadeva, ki bi nas privedla daleč od vsebine najinega pogovora«.
Svojega mnenja o tem, kako bi lahko drugačna zakonska ureditev rešila težave goriških taksistov nam gospod Lippi ni utegnil točneja opredeliti. Zabrnel je namreč telefon: bil je poziv, ki ga je nestrpno pričakoval. »Kam naj vas pridem iskat? Aha, razumem, v tisto restavracijo pri Rupi. Takoj pridem.«
Čakanje je morda bilo dolgo, bo pa tokrat tudi vožnja daljša in zaslužek temu primeren. Kljub njihovim tožbam res še nismo videli taksista, ki bi bil prisiljen beračiti po mestnih pločnikih.
MARKO MARINČIČ
Urniki vlakov
ODHODI IZ GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.03 (L), 5.34 (L/a), 6.17 (L), 7.15 (D/b), 7.47 (L), 8.25 (D), 9.29 (D), 10.40 (R), 10.46 (L), 13.44 (D), 14.26 (L), 16.03 (D), 16.55 (L), 18.29 (L), 19.02 (E), 20.13 (L), 21.55 (D), 22.33 (L). PROTI VIDMU: 0.04 (L), 6.04 (L), 6.49 (D), 7.04 (L), 8.02 (D), 11.13 (L), 13.00 (D/d), 13.16 (D), 14.12 (L), 14.39 (D), 15.25 (L), 17.45 (L), 18.15 (R/c), 18.28 (D/b), 19.03 (L), 20.02 (D), 20.58 (L), 21.43 (D).
V NOVO GORICO: 8.10, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.02 (L), 5.33 (L/a), 7.14 (D/b), 7.45 (L), 8.24 (D), 9.28 (D), 10.34 (L), 10.39 (R/c), 13.42 (D), 14.25 (L), 16.02 (D), 16.54 (L), 18.25 (L), 19.00 (E), 20.12 (L), 21.53 (D), 22.31 (L).
IZ TRSTA: 0.01 (L), 6.02 (L), 6.47 (D), 7.03 (L), 8.00 (D), 11.12 (L), 13.14 (D), 14.10 (L), 14.38 (D), 15.23 (L), 17.42 (L), 18.14 (R/c), 18.27 (D/b), 18.58 (L), 20.00
(D)	, 20.57 (L), 21.42 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47. Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- ekspresni, (R) - brzi/ a) ne vozi ob nedeljah in praznikih, b) vozi samo ob delavnikih, c) samo 1. razred, e) vozi samo ob praznikih.
Kaj menijo o tem goriški slovenski srednješolci
Kam za malo denarja: v paninoteko ali pizzerijo?
Kje so več časi, ko so se vsi člani družine zbrali za večerjo ali za kosilo okoli iste mize. Ob žlahtni kapljici in obilnem krožniku golaža so se lahko porazgovorili o vseh dnevnih dogodkih, o raznovrstnih problemih in podobno. Dandanes je vsega tega vedno manj. Hiter ritem življenja nas počasi oddaljuje od pristnega družinskega življenja. Kdor ima otroke, gotovo ve, da ti prihajajo domov le še za hrano in za prenočišče, saj so poleg šole vsepovsod angažirani.
Če se že vse tako hitro odvija, pa naj bo tudi obrok čimbolj hiter, si je nekega dne zamislil nekdo v Združenih državah Amerike. In res, v trenutku je zraslo novih lokalov, kjer strežejo samo že pripravljeno hrano, kakor gob po dežju. Pa še to je bilo prepočasno in zato so začeli prodajati sendviče in hot-doge kar po ulicah.
Moda fast fooda ali po domače hitrega obroka je kot vedno prekoračila Atlantski ocean z manjšo zamudo, toda kar je najvažnejše, prišla je tudi k nam! (Prav rad bi vedel, zakaj je vse, kar prihaja čez Veliko lužo, tako edinstveno in fantastično...). V vseh večjih krajih se je pojavilo nešteto paninotek, kjer si za majhen denar lahko privoščiš topli hamburger, porcijo cvrtega krompirja in obilen kozarec peneče se kokakole.
Sicer smo v Italiji že poprej poznali nekaj podobnega. Kdor je hotel pojesti nekaj enostavnega in ne predragega, je vedno zašel v kakšno pizzerijo.
V domovini testenin niso mogle zaostati za vsem tem tudi spaghettoteke, kjer ti pripravijo obilen krožnik špagetov na vse mogoče načine. Pri tem vsak gostinec lahko daje duška lastni ustvarjalnosti, saj so testenine zelo hvaležna jed.
Zanimalo nas je, kako naša mladina sprejema nov način fast fooda, kaj o tem mislijo in ali pogosto zahajajo v take lokale.
Aleksander Rinelli (18 let); »Uspeh paninotek in podobnih lokalov je treba pripisati pomanjkanju primernih prostorov, kjer bi se lahko mladi shajali. Poleg tega mladina najraje kar na hitro kaj poje ali popije. V večjih mestih je prav prišlo do sestave nekaterih skupin, takoimenovanih "paninarov", ki so jim taki lokali drugi dom.
Osebno nerad zahajam v take lokale, občasno pa le grem s prijatelji v pizzerijo. V primerjavi s sendvičem se mi zdi pizza vseeno bolj popolna in izdatna jed.
Kar se tiče cen, mislim, da lahko hodiš v take lokale tudi če nimaš predebele denarnice. Vsekakor, če bi imel na voljo več denarja, bi si raje privoščil kosilo v gostilni ali restavraciji.«
Nataša Vogrič (17 let): »Mislim, da je razmah teh paninotek in pizzerij gotovo pozitiven. To so prostorij kjer se mladina lahko zbira, poklepeta, naveže nove stike ipd. Če se že ne morejo zbirati na Korzu bilo je že več protestov goriških prebivalcev imajo vsaj prostor, kamor se lahko zatečejo. Osebno ne zahajam pogosto v take lokale, saj družba, s katero hodim, se zbira v drugih krajih.
Hrana v takih lokalih pa je enako draga kot v drugih. Vseeno pa bi raje izbrala tak lokal kot kakšno gostilno, ker se najraje družim s svojimi vrstniki. Če pa me pot le popelje v kako paninoteko, tedaj si privoščim le korazec brezalkoholne pijače.«
Marko Čubrilo (18 let): »Mladina zahaja v paninoteke samo zato, ker ne ve, kam iti. Nekateri se prav radi pobahajo, da so "paninari", v resnici pa sploh ne vedo, kaj pravzaprav hočejo, zapravljajo samo čas.
Hrana, ki ti jo postrežejo, je draga in tudi slaba. Zato osebno najraje hodim v bližnjo Jugoslavijo, kjer si za isti denar lahko privoščiš kompletno večerjo. Paninoteke v Gorici imajo uspeh le z mladoletniki, ki nimajo še vozniškega dovoljenja. Brez avtomobila žal ne moreš daleč, če pa ga imaš, se raje popelješ po bližnjih vaseh. Če bi ne imel finančnih problemov, bi najraje obiskoval restavracije, kjer res ješ kot bog zaukaže.«
Roberta Burgnich (18 let): »Paninoteke so namenjene predvsem mladini, ki nima veliko denarja. To je bil vsaj prvotni namen takšnih lokalov, sedaj pa to izkoriščajo. Osebno hodim precej pogosto v paninoteko. Rada zahajam tja, saj imam priliko navezati nova prijateljstva, pa tudi lepih in zanimivih fantov ne manjka.
Ko sem v družbi, si najraje naročim sendvič "capricciosa". Sicer pa vsakič pregledam spisek sendvičev, toda izbira pade vedno na takega. Moram pa priznati, da bi raje šla na kosilo v restavracijo, pa kaj, ko je tako drago!«
David Orzan (19 let): »Moda o paninotekah in spaghettotekah v Gorici počasi že mineva. Ko so pred časom odprli prvi tak lokal, se je v njem gnetlo ljudi. Sedaj dobiš prostor v njih, kadar hočeš. Sam raje hodim v pizzerijo, občasno pa me pot popelje tudi v paninoteko. Mislim pa, da je obilen sendvič pretirano drag. Pizza je cenejša in izdatnejša. Najraje imam pizzo z gobami in presnim sirom.
Tudi v restavracijo rad hodim. Toda za klapo je pizzerijo primernejša, veliko je mladih, ambient je prijetnejši, pa tudi punčke, ki servirajo, so včasih prav luštne.«
Barbara Obljubek (16 let): »Še nikoli nisem bila v paninoteki, v pizzerijo pa zahajam res poredkoma. Imam žal nekaj problemov s prehrano, zato si hitrega in presuhega obroka ne morem privoščiti.
Vseeno pa sem mnenja, da je odprtje takih lokalov pozitiven pojav. Tak kraj je idealen, da se lahko družiš s prijatelji. Ekonomsko je tudi sprejemljiv, saj cene niso pretirano navite.«
Marko Corsi (19 let): »Ješ in piješ in stane malo. Kaj boljšega! Paninoteko je kraj, kjer se lahko dobiš s klapo, spoznaš nove ljudi itd. V Gorici ne zahaja v take lokale veliko ljudi, mislim pa, da bi bolj vžgal večji prostor, morda tudi opremljen z videoglasbo, kot so nekateri pubi na Tržaškem.
Zato se tudi raje potepam po bližnjem Trstu. Najraje sicer zahajam v pizzerijo, najbolj privlačne pa so tiste, v katerih je veliko luštnih deklet. V paninotekah so cene pretirane, saj, če si lačen in si privoščiš dva sendviča in kokakolo, te to stane že pravi kapital.«
Tanja Devetak (17 let): »Redkokdaj se podam v kakšno paninoteko, vseeno pa se mi zdi kraj primeren za mladino. Ko pa gremo s prijatelji v tak lokal, pride do izraza vsa moja fantazija pri izbiri sendviča. Izberem si vedno drugačnega.
Hrana, ki ti jo postrežejo, je dobra, lepo pripravljena. Pa tudi drago ni. Seveda, če si privoščiš več porcij hamburgerja, postane tudi račun izdatnejši. Ampak tudi, če bi imela več denarja, bi še vedno raje zahajala v take lokale kot v kako restavracijo.«
MARKO ČUBEJ
Na včerajšnjem veleslalomu za pokal Vitranc in svetovni pokal v Kranjski gori
Gaspoz tretjič zaporedoma 2. Erlacher, 3. Pramotton
Erlacher: »Najtežja tekma letos«
KRANJSKA GORA - Včerajšnji veleslalom veljaven za 26. pokal Vitranc in tudi za točke svetovnega pokala, je izpolnil upe Švicarjev in Italijanov, medtem ko so Jugoslovani znova ostali praznih rok. Zgleda, da ima Švicar Joel Gaspoz že nekak abonma za tekme v Podkorenu, saj je to njegov tretji zaporedni uspeh. Po prvi progi je bil na 2. mestu, vendar je pr-vouvrščeni Avstrijec Strolz zdrknil na 7., veliko bolje se ni godilo niti Stenmarku, ki je bil 3. in tako so nov uspeh slavili Italijani: Erlacher se je s 4. povzpel na 2., Pramotton z 10. pa kar na 3.
Vreme tekmovalcem res ni bilo naklonjeno. Med prvim spustom je deževalo, pred drugim je začelo snežiti, a na trenutke je zgornji del prikrila še megla. Med najbolj uglednimi žrtvami je bil Luksembružan Girardelli, ki je moral odstopiti, pri tem pa si je še izpahnil levo ramo, vendar mu je zdravnik ob progi spravil roko na mesto.
Jugoslovanom spet ni šlo. Za Roka Petroviča je bil znova usoden zadnji del proge. Lani je izpadel prav pri predzadnjih vratih drugega teka, letos pa so mu do kraja prve vožnje manjkala še tri, ko je bil prisiljen k odstopu. Tako se je za drugimi spustil v vrsto edinole Tomaž Čižman, 21. iz prvega teka in na koncu 23. Po mnenju nekaterih Rok Petrovič ni najbolje pripravljen, morda mu manjka lanska koncentracija, morda je krivo to, da je preveč eksperimentiral. Dejstvo je, da uspehov ni. Kot je poudaril Tone Vogrinec, pa ni treba delati panike okrog rezultatov iz veleslaloma. Bližnji premor bodo izkoristili za treninge, saj so v zadnjem delu pred sezono imeli slabe treninge prav v veleslalomu. Veliko več si seveda obetajo od današnjega slaloma. Na že sedaj obredno vprašanje, če je kaj novega v zvezi z afero v ženski vrsti, pa je bil Vogrinec je-dernat: »O tem rajši prihodnji teden, sedaj je vsa naša koncentracija usmerjena v tekmo v slalomu.«
VRSTNI RED: 1. Gaspoz (Švi.) 2'37 "12; 2. Erlacher (It.) 2"37 T8; 3. Pramotton (It.) 2'37"58; 4. Mayer (Av.) 2"38"15; 5. Wassmeier (ZRN) 2"38"23; 6. Stenmark (Šve.) 2"38"29; 7. Strolz (Avs.) 2'38"52; 8. Eder (ZRN) 2'38"93; 9. Zur-briggen (Švi.) 2'38"95; 10. Tomba (It.) 2'38"97; 11. Gstrein (Av.) 2'39"05; 12.
H angl (Švi.) 2'39"08; 13. Totsch (It.) 2"39"24; 14. Gaidet (Fr.) 2^39''44; 15. Pie-ren (Švi.) 2'39"50; 23. Čižman (Jug.) 2'41"33.
LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL: 1. Zurbriggen (Švi.) 112 ; 2. Pramotton (It.) 108; 3. Wassmeier (ZRN) 104; 4. Gaspoz (Švi.) 88; 5. Stenmark (Šve.) 76; 6. Miiller (Švi.) 62; 7. Erlacher (It.) 62; 8. Heinzer (Švi.) 51; 9. Strolz (Av.) 48; 10. Stock (Av.) 43; 11. Totsch (It.) 40; 12. Mayer (It.) 55; 13. Altiger (Švi.) 34; 14. Girardelli (Luks.) 33; 15. Eder (ZRN) 33; 16. Tomba (It.) 29; 19. Križaj (Jug.) 24.
VELESLALOM ZA SP: 1. Pramotton (It.) 85; 2. Gaspoz (Švi.) 62; 3. Erlacher (It.) 42; 4. Strolz (Av.) 48; 5. Zurbriggen (Švi.) 34; 6. Stenmark (Šve.) 31 in
Po blišču treh skoraj vrhunskih nastopov so jadranovci prejšnjo nedeljo nekoliko popustili z režimom in so se morali pač sprijazniti s porazom proti ekipi, ki takorekoč »grize« od prve do zadnje minute. Za vse nas, ki smo z zanimanjem in veseljem sledili vzponu Jadranove peterke v zadnjem mesecu, se je gostovanje v Oderzu iz potencialnega petega zaporednega slavja spremenilo v pol boleč spodrsljaj. Poraz v Oderzu pa sploh he bi smel biti tako zaskrbljujoč.
Neizkoriščene priložnosti, nad katere bi se lahko eventualno hudovali (zakaj pa?), ostajajo še vedno tekme z Vicenzo, s Petrarco in delno tista z Montebelluno. Ta poglavja pa so sedaj dokončno zaprta. Pozornost je treba osredotočiti na prihodnje spopade. Težko ponovljivo bo tudi sivo poprečje, v katerega je v nedeljo zdrselo celotno naše moštvo: 21 izgubljenih žog, 18:41 v metu za dve točki in 7:19 v »težkih« metih ter 19 dobljenih žog v obrambi pričajo o ne ravno odličnem dnevu Jadranovega kolektiva, čeprav navedeni statistični podatki niso prav
Robert Erlacher je po tekmi prav žarel od veselja. Tudi lani je bil v Podkorenu drugi: »Tu sem vedno opravil lepe tekme, žal pa mi je, da sem za samih pet stotink sekunde zamudil prvo mesto. Vsekakor takega uspeha nisem pričakoval, saj nisem v najboljši formi. Nisem mislil, da bom tako dobro smučal. O tekmi lahko rečem, da je bila zame najtežja letos, na nekterih delih proge je bil sneg leden.«
Kako je bila pripravljena?
»Težko bi jo bilo bolje pripraviti, saj je tudi ponoči deževalo.«
Tudi Messner, trener italijanske reprezentance ni mogel skrivati veselja: »Spet smo izpeljali zelo lepo tekmo. Zadovoljen sem, ker je Erlacher znova na odru. Potreboval je potrditev, da je tudi v veleslalomu med najboljšimi. Seveda rezultati ne prihajajo sami od sebe, so sad štirih, petih let dela. Tisti pa, ki je nekako zaslužen, da se nam je odprlo, je Pramotton s svojimi dosedanjimi zmagami v veleslalomu. Tudi danes v slalomu lahko spet pridemo do skupinskega uspeha.«
najslabši. Navadno pa dosežejo plavi večje vrednosti v vsakemu od sestavnih delov končnega rezultata, zato gre tudi ta parcialni odklon obravnavati z ustrezno odmaknjenostjo.
V nedeljo bo na tržaškem parketu postava Castelfranca, s katero je naša publika že od nekdaj seznanjena. Prav kot Jadran je to ekipa z večletnimi izkušnjami na tem nivoju tekmovanj. Včasih so bili košarkarji Castelfranca skupaj z našimi med najmočnejšimi v tretjeligaški konkurenci, sedaj pa je motivacija očitno popustila tudi pri njih. Z 10 točkami zasedajo 10. mesto na lestvici. V 12 tekmah so dosegli najmanj košev (858), prejeli pa so jih še manj (837), kar daje slutiti, da igrajo počasno košarko, da zaključujejo večino akcij po 15 sekundah napadanja in da zelo zanesljivo delujejo v obrambi.
Vse to nas privede do logičnega sklepanja, da je treba takemu nasprotniku zavozlati štrene z agresivno obrambo in sistematičnim presekanjem podaj in z razvijanjem hitre igre v napadu. V tem pa so naši pravi mojstri.
Joel Gaspoz v Kranjski gori postaja skoraj poglavje zase. Lani je zmagal na pokalu Vitranc, a zatem še na tekmi, ki so jo opravili namesto v Borovcu: »To pobočje mi očitno prinaša srečo,« je dejal, »pa tudi zelo všeč mi je. Zlasti pa sem zadovoljen s svojim drugim tekom.«
»Ni ne dobro ne slabo,« je menil Tomaž Čižman, edini v jugoslovanski vrsti, ki je vozil tudi drugi tek. »Boljši občutek imam kot lani, ko se v tem času nisem vrstil niti med prvih 30. Vendar sem le pričakoval več. Trenutno stanje v našem veleslalomu je pač to, vendar upam, da popravimo formo in da se lahko prebijemo med prvo petnajsterico.«
Kako bo na slalomu?
»Zame bi bil velik uspeh, če bi se uvrstil med prvih 30.« (db)
Danes slalom
Danes bo v Kranjski gori na sporedu slalom, za katerega se je prijavilo 80 tekmovalcev. Prva vožnja bo ob 10.00, druga pa ob 12.30.
Brumnova vrsta bo jutri opravila zadnji letošnji uradni nastop, zatem bo Jadran stopil v tekmovalno areno šele 3. januarja, ko se bo v domači tekmi spoprijel z zadnjouvrščeno in že zdavnaj odpisano Cavejo iz Forlija. Zmaga proti Častelfrancu bi plavim ob božičnem zadoščenju verjetno prinesla tudi vzponček za eno ali dve mesti na začasni lestvici. Po vmesni pavzi pa bo jutrišnja tekma bržkone sovpadla z začetkom novega zmagovitega ciklusa. Srečanje med Jadranom in Castelfran-com bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
__________MINIBASKET_____________
Turnir Obersnel
Camb B - Bor	19:26
BOR: Sancin 7, Colja 2, Gregori, Štokelj, Zarotti, Bajc, Furlan, Brazzani 10, Oberdan 7, Roberti. Trener: Sancin.
Tudi v drugem kolu so borovci dosegli zmago. Pohvaliti je treba celo ekipo. Pomenljivo je tudi to, da je tokrat dobra polovica fantov prvič stopila na igrišče. (F. Sancin)
Totsch (It.) 31.
Danilo Bizjak
V jutrišnjem 13. kolu drugoligaškega košarkarskega prvenstva
Proti Častelfrancu odločno na zmago
Namizni tenis: danes in jutri bo v Brescii na sporedu ženska A liga
Kras Globtrade v boj za izredno važne točke
Ta konec tedna bodo v Brescii nadoknadili drugo redno kolo, ki bi ga morali odigrati 11. in 12. oktobra, vendar pa so ga zaradi pokalnega nastopa krasovk na Madžarskem preložili na kasnejši datum. Mimo je točno polovica prvenstva in stvari se razpletajo kot je bilo pričakovati. Največji favorit za prvo mesto Coccaglio se je s prihodom Arisijeve tako močno okrepil, da je izredno težko pričakovati katerokoli presenečenje.
Že od vsega začetka pa se je vnel oster boj za drugo mesto, ki je še edino razpoložljivo za vstop v polfinale, med Krasom Globtrade in milanskim Royem. Trenutno imajo krasovke rahlo prednost, saj so izbojevale zmago več od direktnih tekmecev. Tokrat, ko se utegne odločiti celotno prvenstvo, predvsem kar zadeva najvišjo stopničko v severni skupini, pa sreča res ni bila naklonjena krasovkam, saj je med tednom zbolela Damjana Sedmak, ki, žal, v Brescii ne bo nastopila. Na današnji prvi tekmi pa bo odsotna tudi
Sonja Milič, ki je službeno zadržana. To prvo tekmo bo odigrala naraščajni-ca Lara Širca.
Za mnenje o dvodnevnem gostovanju v lombardijskem mestu smo se najprej obrnili do Krasovega trenerja Matjaža Šercerja, nato pa še do zastavonoše Jasne Bernardič, ki bo tudi tokrat skušala ohraniti nepremagljivost
v	prvoligaškem prvenstvu. Morala pa bo zelo paziti, saj je zadnjič prav malo manjkalo, da ni podlegla Andreoneje-
vi	(Coccaglio).
ŠERCER: »Mi redno treniramo in v zadnjih časih smo se veliko izboljšali. Ker Damjana ne bo odpotovala z nami, mislim, da jo bo Doljakova enakovredno nadomestila. Znati bomo morali premagati predvsem psihično obremenitev in skušati bomo morali čimprej vse elemente igre spraviti v celoto in takrat tudi rezultati ne bodo izostali. Čimprej bomo poskusili z novo varianto v dvojicah. Upamo, da kljub okrnjeni postavi nam bo šlo laž-
je od rok, kot običajno in nam bo uspelo vrniti se iz Brescie vsaj s štirimi točkami.«
JASNA BERNARDIČ: »Škoda, da Damjane ne bo z nami, vsekakor zna tudi Doljakova, če premaga strah, zaigrati zelo učinkovito. Tudi Miličeva se včasih blokira, ko visoko vodi, treba pa je diktirati tempo igre do 21. točke in nikoli ne prepustiti pobudo nasprotnici. Kljub vsemu možnosti za uspeh obstajajo, saj se lahko marsikaj zgodi (glej nerazpoloženo Arisijevo v prejšnjem kolu proti Krasu, možnost zmage Roya proti Coccagliu). Vsekakor osebno bi bila zelo zadovoljna z dvema zmagama. Kar bo več, bo seveda dobrodošlo.« (Z. S.)
_____________B LIGA_______________
Obe Krasovi postavi bosta jutri ob 10. uri nastopili doma. Prvi bo stala nasproti TT Urbino, proti kateremu bi morale naše predstavnice po dveh za-
porednih porazih priti do novih točk. B postava Krasa Globtrade pa bo pred izredno težko in skoraj brezupno nalogo, saj bodo sprejele v goste goriško Azzurro, ki bo razen senzacije tudi po tem kolu ostala pri samem vrhu lestvice.
_________C LIGA MOŠKI_____________
Krasove zastopnike čaka jutri ob 10. uri na domačih tleh prvouvrščeni tr-žiški Italcantieri. Tudi tokrat bo odsoten Štoka. Nadomestil ga bo Robert Milič. Vsekakor so vsaj na papirju nesporni favoriti gostje, pa tudi rdeče-beli niso brez možnosti.
Nižja prvenstva
Zaradi odstopa Doma bodo v promocijskem prvenstvu krasovke proste, saj sta sedaj ostali le dve ekipi. Moški pa bodo kot četrta Krasova ekipa tudi nastopili v Zgoniku ob 10. uri z možnostmi za uspeh. (Z. S.)
			Š. i		kr	mke	vesti
Tekmovanje udeležencev atletske šole
Več dobrih rezultatov
Nogomet: v prijateljski tekmi Budučnost - Jugoslavija 1:1
TITOGRAD — V okviru proslav ob dnevu osvoboditve Titograda so igrali tudi prijateljsko nogometno tekmo med domačim prvoligašem in jugoslovansko reprezentanco. Srečanje se je končalo pri neodločenem izidu 1:1 (0:1). Za reprezentanco je bil uspešen Stojkovič v 28. min., za domačine je v 48. min. izenačil Martač. Jugoslavija je igrala z naslednjo postavo: Ravnic, Ar-slanovič, Baljič, Šabanadžovič, Elsner, Katanec, Škoro, Stojkovič, Jurič, Savi-čevič, Tuce.
Košarka: Zadar - Partizan danes po TV ob 17.00
Danes bodo igrali 10. kolo v prvi jugoslovanski košarkarski ligi. Derbi kola bo v Zadru, kjer bodo državni prvaki igrali proti beograjskemu Partizanu. Srečanje bo tudi po TV LJ in KP
ob 17.00. Ostali spored: Budučnost -Cibona; C. zvezda - Bosna; Jugoplasti-ka - MZT; Rabotnički - Šibenka; Borac - Sloboda DITA.
Boks: Roman ostal prvak
BANGKOK — Mehikanec Gilberto Roman je ohranil naslov svetovnega prvaka v supermušji kategoriji (verzija WBC), s tem da je po točkah v 12 krogih premagal Kongtoraneja Payakaro-on iz Tajske.
Šah: Kasparov vodi v Bruslju
BRUSELJ — V šestem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Bruslju je svetovni prvak Garri Kasparov v samih 18 potezah premagal Angleža Nunna in vodi na skupni lestvici.
LESTVICA PO 6. KOLU: Kasparov 4,5 točke, Short 4, Korčnoj 2,5 (1), Por-tisch 2,5, Nunn 2, Htibner 1,5 (1).
V četrtek popoldne je bilo na stadionu »Prvi maj« tekmovanje udeležencev atletske šole, ki jo prireja atletsko društvo Bor Infordata. Atletsko šolo obiskuje približno trideset mladih, od katerih so se skoraj vsi udeležili tega prvega letošnjega tekmovanja. Pomerili so se najprej v teku na 20 m, nato v skoku v daljino z mesta, nazadnje pa še v metu medicinke v nazaj. Po tekmovanju je bila na sporedu podelitev nagrad najboljših, nazadnje pa še manjša zakuska, kot voščilo za novo leto.
Na tekmovanju ni manjkalo dobrih rezultatov. Še posebej naj pohvalimo Gabrijelo Ugrin in Eleno Zoch, med fanti pa je bil uspešen Robert Pavlica. Razveseljivo je, da so vrsto dobrih rezultatov dosegli tisti, ki so se letos pr-
vič pridružili atletski šoli pod vodstvom Leopolda Toplaka.
Zmagovalci v posameznih kategorijah
DEKLICE: tek: 1. Cristina Corva 3 "8; met: 1. Sonja Rojac 7,60 m; skok: 1. Elena Zoch 2,02 m; troboj: 1. Elena Zoch in Cristina Corva.
DEČKI: tek: 1. Robert Pavlica 3 "6; met: 1. Igor Zoch 8,60 m; skok: 1. Robert Pavlica 2,11 m; troboj: 1. Robert Pavlica.
KADETINJE: tek: 1. Kristina Živec 3'8; met: 1. Gabrijela Ugrin 10,00m; skok: 1. Gabrijela Ugrin 2,06 m; troboj: 1. Gabrijela Ugrin.
KADETI: tek: 1. Aleks Debenjak in Flavio Regente 3"4; met: 1. Aleks Debenjak 12,40 m; skok: 1. Flavio Regente 2,06 m; troboj: Aleks Debenjak in Flavio Regente. (C. D.)
domači šport
DANES
SOBOTA, 20. DECEMBRA 1986
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
15.00	in 19.00 v Coccagliu, Ul. Buscari-no: nastopa tudi Kras Globtrade
ŽENSKA B LIGA
17.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Borgo Verona
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30 V Nervesi, Ul. Bombardieri del Re: Nervesa - Meblo
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Štandrežu: 01ympia Kmečka banka - Libertas Turjak; 20.30 v Sacileju: Libertas Sacile - Bor JIK banka
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v San Giovanniju al Natisone: PAV Natisonia - Sloga Koimpex; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Cris-ci
MOŠKA D LIGA
18.00	v Štandrežu: Crisci - Sloga; 19.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Fincantieri; 20.00 v Muši: Mossa - Naš prapor Val Sirion
ŽENSKA D LIGA
16.00	v Tržiču: Fincantieri - Breg Ag-rar; 18.00 v Trstu, Ul. della valle: Le Vol-pi - Agorest; 19.00 v Nabrežini: Sokol In-dules - Corridoni; 20.30 na Proseku: Kon-tovel Electronic Shop - Majanese
UNDER 18 MOŠKI
16.00	v Ronkah: ACLI - Naš prapor Val
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	na Opčinah: Sloga B - Bor; 17.00 v tržaški športni palači: Juha - Sloga Ko-impex
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Fer-roviario; 17.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Libertas; 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Alabarda; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Grado
KADETI
15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Santos
DEČKI
16.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Santos; 17.00 v Nabrežini: Sokol -CGI
NOGOMET
UNDER 18
17.00	v Repnu: Kras - Staranzano; 14.30 v Križu: Roianese - Breg
ZAČETNIKI
15.30	na Proseku: Primorje - S. Luigi Vivai Busa
CICIBANI
14.45 v Bazovici: Zarja B - Zaule B; 14.45 v Trstu, igrišče v Čarbolah: Chiar-bola B - Primorje; 15.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi A - Breg; 15.30 v Bazovici: Zarja A - Portuale
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
19.30	v Zgoniku: Kras Trimac - Virtus
JUTRI
NEDELJA, 21. DECEMBRA 1986
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00	v Coccagliu, Ul. Buscaroino: nastopa tudi Kras Globtrade
ŽENSKA B LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade A -Urbino; 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade B - Azzurra
MOŠKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - Italcantieri
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran -Castelfranco
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.30	v Miljah: CGI - Polet
KADETI
9.00	v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Kontovel Electronic Shop
DEČKI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -SGT Tecnoluce; 8.30 v Trstu, Ul. Forlani-ni: Ricreatori - Breg Adriatherm
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Kras; 14.30 v Bazovici: Zarja - San Sergio; 14.30 v Trstu: Stock - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - CUS; 14.30 na Padričah: Gaja - CGS; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Aurisina; 14.30 v Trebčah: Primorec - Hermada; 14.30 v Podgori: Ju-ventina - Fossalon; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Moraro
NARAŠČAJNIKI
11.00	na Proseku: Primorje - Zaule;
NAJMLAJŠI
9.30	na Proseku: Primorje - Portuale; 10.30 v Dolini: Breg - San Vito
ZAČETNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Fincanti-eri; 11.15 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Breg
ODBOJKA
UNDER 16 MOŠKI
10.00	v Tržiču: Fincantieri - Soča
UNDER 16 ŽENSKE
10.00 v Trstu, licej Petrarca: Inter -Kontovel Electronic Shop
Čeprav je nasprotnik izgubil trikrat zapored
Meblu v Nervesi ne bo lahko
To, da je Nervesa, gostitelj Mebla v drevišnjem 9. kolu B lige, v zadnjih treh kolih doživel prav toliko porazov, našim igralkam gotovo vliva nekoliko več zaupanja, a vsekakor ne pomeni, da bo šlo za lahko srečanje. Od vseh nasprotnikov v ligi, je namreč Nervesa edino moštvo, ki ga naša združena ekipa v vseh teh letih še ni nikoli premagala. Zdaj doživlja šesterka iz Veneta krizo velikih razsežnosti. Vajena dolgih serij zmag, se gotovo ni sprijaznila s porazoma na gostovanjih v Veroni in Trentu, manj travmatičen pa je bil najbrž spodrsljaj s Coneglianom, če vemo, da je ta ekipa sposobna predvajati odlično igro, kakor je neizpodbitno dokazala minulo soboto v Nabrežini. Ostaja dvom, da je kriza Nervese predvsem vprašanje nezmožnosti uspešnega igranja v gosteh. Če vemo, da se z istim vprašanjem spopada tudi Meblo, je jasno, da je treba drevišnjo tekmo še vedno jemati kot izredno težko gostovanje. Bolje je torej, da naša dekleta ne upoštevajo dosedanjih dosežkov Nervese, ker bi znalo to biti dvorezen meč.
Recept za zmago je tokrat dokaj enostaven. Že od samega začetka je treba vsiliti nasprotniku svojo igro. Le tako je moč pričakovati, da se bo kriza gostitelja že med samim srečanjem še poglobila. Popustiti, kazati strah pred zmago, pomeni sprijazniti se z reakcijo Nervese, ki si nikakor ne more privoščiti četrtega poraza, zato se bo borila kot ranjeni lev, če bo uvidela, da »lovec« ni tako vešč. V tej psiho-
loški niansi je lahko ključ srečanja, ki mu položaj na lestvici šesterk (obe imata po 10 točk) še dodaja vnetljivega olja. Od Mebla pričakujemo torej potrditev napredka, predvsem kar se tiče značajnosti, borbenosti in samozavesti, saj s tehničnega vidika ni težko napovedati, da je naši ekipi potrebno, ob letos zmanjšanem napadalnem potencialu Nervese, dodobra napeti »napadalni lok« in omejiti število napak v servisu in sprejemu servisa.
Najpomembnejše srečanje kola bo vsekakor v Coneglia-nu, kjer bo gostoval še nepremagani Tregarofani. Mogliano čaka lahko gostovanje v Gradišču, srečanja Vladana - Tor-refranca in Fiesso - Albatros zadevata sredino lestvice, Cer-vignano pa ima proti Ferrari zadnjo možnost, da se še vključi v boj za obstanek.
Valovci tokrat počivajo
V moški C-l ligi bo drevi na sporedu deveto kolo. Odbojkarji Vala Kmečka banka pa tokrat ne bodo igrali. Spored kola je naslednji:
Povoletto - Gioc Belluno; Bassano - CUS Trst; Ferroallu-minio - Natisonia; Elettronica - Rangers; ASFJR - Spem Faenza. Prihodnjo tekmo bodo valovci odigrali 3. januarja v Vidmu proti Rangersu.
Sl
obvestila
liSiiniiiii
SPDT
prireja v nedeljah, 11., 18., 25. januarja in 1. februarja 1987 SMUČARSKI TEČAJ za člane društva. Vpisovanje na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/III. nad.) DANES, 20. t. m., OD 10. DO 13. URE.
ŠD MLADINA
obvešča, da bo odhod na zimo vanj e danes, 20. decembra, ob 14.30 izpred Hranilnice na Opčinah. Obvezna osebna slika za tedensko smučarsko karto. PRIMOTOR KLUB
vabi svoje člane, da se udeležijo skupnega silvestrovanja. Rezervacije zbira glavni organizator Robi Slavec tudi po telefonu (228118) vsak dan od 18. ure dalje.
SK DEVIN
priredi 11., 18., 25. januarja ter 1. februarja SMUČARSKI TEČAJ v Ravas-clettu. Cena tečaja in prevoza 70.000 lir. Vpis na sedežu društva ali pri odbornikih (tel. 208551-200236-910327). MEBLO
obvešča, da je odhod avtobusa za dre-višnje gostovanje v Nervesi ob 16. uri z nabrežinskega trga.
Mladinci Krasa Trimac tokrat brez moči
Veterani Cividina izkušenejši
Cividin - Kras Trimac mladinci 38:23
(18:9)
KRAS: Klinc, Sardoč, Kozlovič, Gruden, Raseni, Mitja Grilanc, Košuta, Milič, Simoneta, Predonzani in Volk.
Krasovi mladinci so v četrtek po pričakovanju klonili pred veterani Cividina. Čeprav so dali gostje vse od sebe, starejšim in izkušenejšim veteranom vseeno niso mogli do živega. Spričo pomanjkljive telesne pripravljenosti so se Lo Duca (trener prve ekipe) in tovariši s preudarno igro izkazali z natančnimi podajami v napadu in si ob 6-metrski črti zlahka ustvarjali priložnosti za zadetek. Proti taki taktiki je bilo najnevarnejše orožje hiter protinapad, ki mu počasni Tržačani niso bili kos, vendar so krasov-'ci zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti, da potemtakem niso mogli upati v pozitiven rezultat. Zmanjkali so predvsem streli bekov z razdalje, saj
je bilo zelo težko prodreti skozi masovno obrambo gostiteljev, tako da se je moral večkrat odločiti za strel celo center Raseni, ki je z vseh strani načenjal nasprotnikovo mrežo. S Kozlovičem je bil gotovo najboljši na igrišču, treba pa je pohvaliti celo ekipo, predvsem za vloženo borbenost in prizadevnost, ki bi se morala slej ko prej z dobro voljo preliti tudi v uspešne rezultate.
Drevi tudi člani
Drevi ob 19.30 bo Krasova članska ekipa pred zelo težko nalogo, saj bo v okviru D lige gostila nevarni Virtus, ki predvaja dopadljiv rokomet, zato bodo morali krasovci igrati kot v najboljših časih, če hočejo po delnem spodrsljaju z Interjem spet upati v zmago. (Z.S.)
V Standrežu derbi kola v moški C-2 ligi
01ympia Kmečka banka doma s tekmecem za vrh
Mlada Brežanka Jasna Taučer
V	obeh elitnih deželnih odbojkarskih ligah so vse naše štiri šesterke pred zelo pomembnimi preizkušnjami.
Pravi derbi kola, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnji potek prvenstva, bo v Štandrežu, kjer bo 01ympia Kmečka banka gostila Libertas iz Turjaka. Novinci iz Turjaka imajo samo dve točki manj od Goričanov, ki si delijo prvo mesto z Maniagom.
V	boju za obstanek pa bo Bor JIK banka gostoval v Sacileju. Gostitelji so še pred tednom dni imeli le dve točki, v minulem kolu pa so zmagali v Spilimbergu in tako dohiteli borovce. Tržačane čaka torej neposreden dvoboj, zmaga velja... štiri točke.
Pastificio Crisci, drevišnji nasprotnik igralk Bora Friulexport, je doslej ugodno presenetil, saj je doživel samo dva poraza (kot borovke). Gre za starejšo šesterico, ki je naše igralke ne smejo podcenjevati. Vsekakor menimo, da borovke tokrat ne bodo razočarale in se tako z zmago skorajda znebile enega tekmecev za vrh. Sloga Ko-impex bo končala svoj ciklus neposrednih dvobojev za obstanek v San Giovanniju al Natisone.
V	moški D ligi imajo tokrat dosti možnosti za zmago tudi slogaši, ki bodo gostovali v Gorici pri Crisciju.
Jutri na Proseku 11. derbi med Primorjem in Krasom
Pred prekinitvijo zaradi praznikov (v tem obdobju bodo sicer igrali nekaj zaostalih tekem) se bodo amaterska nogometna prvenstva jutri nadaljevala v 2. AL s pari 13. kola, v 3. ligi pa so na sporedu tekme zadnjega kola prvega dela.
2. AMATERSKA LIGA
PRIMORJE - KRAS
Sergij Husu (Primorje): »V tem derbiju imam tri želje: da bi zmagali, da bi bila tekma s tehničnega in agonističnega vidika na višku ter da bi se okrog proseškega pravokotnika zbralo čimveč navijačev. Kar se tiče postave Primorja mislim, da trener Mikuš nima težav. Caharija in Di Benedetto, ki zaradi poškodb nista igrala že tri nedelje, sta v tem tednu redno trenirala in čeprav nista še povsem nared, bosta verjetno sedela vsaj na klopi za rezervne igralce.«	-c
Darko Škabar (Kras): »Problemov v ekipi ni. Gnesda je prejšnjo nedeljo presedel izključitev in bo zato na razpolago trenerju Elliniju, kot tudi vsi ostali nogometaši. Ozračje v našem taboru je po nedeljski zmagi v Miljah zelo dobro in zato upam, da se bomo tudi na Proseku dobro odrezali. Predvidevanja so vedno tvegana, rekel bi nemogoča. Upam, da nam bo vreme naklonjeno in da bo derbi lep in privlačen za navijače. Upam, da jih bo precej.«
ZARJA - S. SERGIO
Bazovcem, ki niso še prišli do zmage in so osamljeni na repu lestvice, pride v goste solidni S. Sergio, ki je zdaj v družbi štirih ekip na drugem mestu začasne lestvice. Glavni adut tržaške enajsterice,
kijo vodi bivši nogometaš Vesne Edi Pribaz, je obramba, ki je v 11 tekmah dobila le pet golov. Za ljubitelje statistik naj povemo, da Tržačani v zadnjih štirih nastopih niso dobili gola, kar pomeni, da je njihov vratar Fonda že 378 minut nepremagan. Zadnji gol mu je namreč v sedmem kolu zabil izkušeni Tosetto (UArchitrave).
STOCK - VESNA
Križani bodo drugič zaporedoma igrali v gosteh. Po nepričakovanem spodrsljaju s S. Luigijem čakajo vsi takojšnjo rehabilitacijo »plavih«. Naloga Vesne pa ne bo lahka. Stock je po medlem začetku (pet tekem tri točke) v sedmih tekmah zbrala devet točk, kar dokazuje, da Tržačani igrajo sedaj bolj zbrano in učinkovito. Križani imajo tudi tokrat težave s postavo moštva. Na srečo po dvotedenski izključitvi bo lahko ponovno igral režiser Potasso.
3. AMATERSKA LIGA Skupina M
BREG - CUS
Po nedeljski presenetljivi zmagi v Bregovem taboru upajo, da bo ekipa nadaljevala po tej poti. Pozabiti pa ne smemo, da je nasprotnik v gosteh doživel le en sam poraz (3:0 Domio) in da je po dveh zaporednih zmagah dobro razpoložen. Zato bodo morali biti »plavi« jutri zelo previdni.
GAJA - CGS
Če upoštevamo, da je CGS prejšnjo nedeljo doživel prvi prvenstveni poraz proti Bregu, s katerim si je zapravil drugo mesto na lestvici, si lahko predstavljamo, s kakšnim ciljem bo prišel na Padriče.
Poleg tega bo morala Gaja prav v tem važnem srečanju na igrišče v okrnjeni postavi (izključeni so Aversa, Bortolotti, V. Kalc, Pečar in trener Kozina).
PRIMOREC - HERMADA
Razmeroma lažja naloga čaka Trebence, ki v tem delu prvenstva igrajo zelo uspešno (šest tekem, 11 točk). Nasprotnik jim res ne bi smel delati preglavic, saj je Hermada s štirimi točkami na repu lestvice.
MLADOST - AURISINA
Kljub nekaterim spodrsljajem so Doberdobci še vedno med vodečimi na lestvici. To pa pomeni, da bodo morali odslej igrati bolj zbrano, še posebej na gostovanjih. Kraševci doslej še niso remizirali, čeprav bi delitev točk včasih le služila. Jutri pa je zmaga dosegljiva.
Skupina I
JUVENTINA - FOSSALON
Štandrežci bodo jutri v Podgori igrali proti Fossa-lonu, ki je v zadnjih srečanjih beležil vrsto pozitivnih rezultatov in se povzpel na 3. mesto (skupaj z Juventino in Sovodnjami). Očitno bosta obe ekipi igrali predvsem z namenom, da ne izgubita, saj bi si s porazom zapravili marsikateri položaj na lestvici.
SOVODNJE - MORARO
Po nedeljskem spodrsljaju v Medei bodo morali Sovodenjci proti Moram potrditi, da je šlo le za negativni trenutek. Sam jutrišnji nasprotnik Marsono-vih varovancev pa bi ne smel delati našim nogometašem veliko preglavic. Igrati bo treba odločno in okrepiti obrambno vrsto.
Goričani so v prejšnjem kolu le s težavo prišli do prve zmage proti skromni Vecchia pallavolo Trieste. Upati je, da se naši odbojkarji niso predali malodušju zaradi vrste porazov. Naš prapor Val Sirion je v Muši favorit, le da ga ta vloga ne bo pretirano bremenila.
Manj zanimivo bo tokrat v ženski D ligi. Nepremagana Agorest in Breg Agrar se bosta v gosteh spopadla z dnom lestvice, se pravi, da jima Fin-cantieri in Le Volpi ne bosta nudila resnejšega odpora. Kontovelke Maja-neseja ne smejo podcenjevati, saj si ne smejo privoščiti nikakršnega spodrsljaja, če želijo ohraniti stik z vrhom.
Zensko prvenstvo under 18
Absolutna premoč slovenskih ekip
SOKOL INDULES - OMA ARMES 3:0
(15:12, 15:9, 15:11)
SOKOL INDULES: Radetič, Rudež, Vižintin, L. in T. Masten, Škerk, Žbogar in Brumat.
V zadnji tekmi prvenstva sploh je Sokol zanesljivo premagal Tržačanke, ki so se sicer zagrizeno upirale. Sokol je pokazal boljši napad, gostje pa dober servis, vendar je bila premoč gostiteljic vidna. (A. P.)
Pokrajinski del letošnjega ženskega odbojkarskega prvenstva under 18 se je s posticipiranim nastopom Sokola končal, tako kot se je začel, pač v znamenju izrazite premoči slovenskih šesterk v primerjavi z italijanskimi. Zdajšnji rod Slogijih mladink je svojemu društvu zagotovil že tretji zaporedni mladinski pokrajinski naslov (ob enem deželnem) in vse kaže, da ne bo zadnji, saj bodo slogašice v isti zasedbi nastopale v tem prvenstvu tudi prihodnje leto, kar daje njihovi letošnji končni zmagi še večji pomen.
Na drugem mestu so se zanesljivo uvrstile borovke, ki uvrščajo nekaj izkušenejših posameznic ob drugih, dokaj mlajših igralkah, ki bodo morale v prihodnji sezoni prevzeti nase večji del odgovornosti. Sokol je bil tretji, kljub temu da mu je tekmovalna komisija odvzela dve točki in sodeč po povprečni starosti marsikatere igralke društva iz devinsko-nabrežinske občine bomo o tej skupini v prihodnjih letih gotovo še večkrat slišali govoriti.
KONČNA LESTVICA
Sloga M. Čuk	10	10	0	27:2	20
Bor Friulex.	10	7	3	24:13	14
Sokol Indules	10	6	4	21:16	10
Virtus	10	4	6	16:21	8
OMA Armes	10	3	7	14:23	6
Le Volpi	10	0	10	0:30	0
Miniodbojka v Gorici
Jutri bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici turnir v miniodbojki, ki ga pripravljajo OK Val iz Štandreža, KŠD Naš prapor z vznožja Brd, KD Kras iz Dola ter KD Briški grič iz Šte-verjana. Gre za pobudo, s katero prireditelji hočejo dati možnost mladim odbojkarjem (teh je več kot 60), da se pomerijo med seboj in s tem ustvarijo trdnejše vezi prijateljstva.
Prva srečanja ob mreži se bodo pričela ob 9. uri. Zaradi pomembnosti pobude bi kazalo, da se turnirja, v čim-večjem številu, udeležijo starši otrok in vsi prijatelji mladine.
Prosečani krasovcev še niso premagali
Jutrišnji derbi med Primorjem in Krasom bo 11. prvenstveni po vrsti. Ekipi sta se namreč doslej srečali šestkrat v sklopu 2. AL in štirikrat v 3. AL.
Derbi torej nima dolgoletne tradicije upoštevajoč tudi dejstvo, da so pri Krasu začeli z nogometom šele v sezoni 75/76, ko so vpisali člansko ekipo v prvenstvo 3. AL.
V tej ligi je Kras igral pet ■ sezon zaporedoma, v sezoni 79/80 pa se je Po dodatnem srečanju z GMT prebil do 2. amaterske lige. V isti sezoni pa je proseško Primorje iz 2. izpadlo v 3. AL in zato je do prvega »uradnega« derbija med Primorjem in Krasom prišlo šele v sezoni 81 /82.
Prizorišče prvega derbija je bilo iepo travnato igrišče v Repnu dne 8. U. 1982. Derbi je bil res razburljiv, če vemo, da se je končal z neodločenim izidom 3:3.
Kras je bil že v prvem delu igre dvakrat uspešen s L. Miličem, Primor-/e pa je šele v nadaljevanju zmanjšalo zaostanek z 11-metrovko Schipizze, nato izenačilo in povedlo z Debernar-dijem. Pred koncem pa je P. Terčon iz H-metrovke izenačil. Med protagonisti takratnega derbija bi poleg sodnika
Del Negra iz Latisane, ki je dosodil dve dvomljivi 11-metrovki, omenili med navijači »mlade bobnarje Krasa«, ki so skozi vso tekmo nepretrgoma navijali za svojo ekipo. Trenerja ekip sta bila Manzutto za Kras (kmalu nato je prepustil mesto Vinku Hafnerju) in sedanji trener Gaje Kozina za Primorje.
Ker smo že pri trenerjih naj omenimo zanimiv podatek, da je obe ekipi že vodil sedanji trener Primorja Milan Mikuš in sicer Primorje v sezoni 82/83 in Kras v sezoni 83/84. Zanimivost je
v tem, da se pod Mikuševim vodstvom ekipi nista... premagali. Vsi štirje derbiji so se namreč končali pri neodločenem izidu.
Ob koncu še statistični podatek iz desetih derbijev, iz katerega izhaja, da Primorju ni še uspelo premagati Krasa, ki je štirikrat zmagal, šest derbijev (tri brez gola) pa se je končalo pri neodločenem izidu.
Skupno je padlo 18 golov, od katerih jih je Kras dal 12, Primorje pa le šest.
FOTOREX
HERMES
PROGRESS
PCOPV
REGISTRSKE BLAGAJNE HERMES
z dvema seštevkoma s štirimi seštevki
1.750.000	lir + IVA
1.950.000	lir + IVA
Prodaja in servis: TRST - Drev. XX. septembra 62 - Tel. 040/577626
profes^aL,
TRST-Ul. Udine 45/a Tel. 040/418315
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI CAS
vsem športnikom in prijateljem vošči vesel božič
VSA OPREMA Z4^
IZREDNE CENE & KAKOVOST
\jTORT
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT FERNETIČI 24 Tel. 213780
'PR/XJ.
V nedeljo in v ponedeljek odprto
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštri tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
20. decembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumii Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Kljub devetletnemu finansiranju domačega načrta
Velika Britanija bo kupila ameriška radarska letala
LONDON — Britanski parlament se je odločil za nakup ameriških radarskih letal, z 339 glasovi za in 170 glasovi proti pa so se odrekli letalom domače proizvodnje NIM-ROD in se raje podali v ZDA po leteče radarje AWACS.
Zanimivo je, da so v zadnjih devetih letih v Angliji potrosili približno 2,000 milijard lir za izdelavo britanskega radarskega letala. Angleško podjetje CGE je tako realiziralo letala N1MROD, ki pa so po mnenju strokovjakov angleškega letalstva RAF premalo zanesljiva. Zaradi te »žalostne, a nujne« ugotovitve, kot jo je imenoval angleški minister za obrambo George Vounger, so morali naročiti 6 ameriških radarskih letal AWACS (Airborne Warning and Con-trol System). Nakup obrambnih letal na tujem trgu, potem ko so angleški potrošniki že krepko finansirali domače načrte, pa še ni najmanjše zlo, v kratkem bo morala namreč CGE, ki je ostala brez naročnine, odsloviti na tisoče uslužbencev. Vse to je že sprožilo ostre polemike in nevarnosti političnih zapletov.
Predbožično vzdušje že okužilo Italijo
RIM Bližajo se božični dnevi, ko vse dre v trgovine, da bi pokupilo še zadnjo nepotrebno šaro, brez katere kaže, da ob božiču in novem letu ne gre. Ljudje pač ne vidimo ure, da si, ob mastni pečenki, ali vsaj ob praznično pripravljeni mizi, voščimo vso srečo ob božiču in novem letu.
Vsem pa ne gre tako od rok. Mimo tistih, ki si žal ne morejo privoščiti pravega božiča, je veliko takih, nam vsem dobro znanih osebnosti, ki so si za božič in novo leto že voščili včeraj. Vso srečo in verjetno tudi obilo zdravja v novem letu so si voščili italijanski politiki. Njim vsem pa so voščili tudi novinarji, ki se morajo vse leto ukvarjati z njimi in potrpežljivo prisluhniti vsaki besedi, ki jo črhnejo.
Rekord božičnih in novoletnih rokovanj je vsekakor včeraj pripadal predsedniku republike Cossigi, ki je sprejel tako voščila politikov kot novinarjev. Precej dela je imel tudi predsednik vlade Bettino Craxi, ki je
TL vešal so ga sneli živega
TEHERAN — Potem ko je celih 30 sekund visel na vešalih, so ga spustili na usmrtitveni oder in zdaj se zdravi v bolnišnici. Srhljivi dogodek se je pripetil v zahodnoiranskem mestu Zanžan, javnost pa je z njim seznanil dnevnik Kajhan.
Moža, čigar imena časopis ne navaja, je sodišče obsodilo na smrt na vislicah zaradi uboja. Po islamskih zakonih je usoda morilca popolnoma v rokah ožjih sorodnikov žrtve: ti lahko zahtevajo zločinčevo usmrtitev ali primerno denarno odškodnino, lahko pa mu tudi odpustijo.
No, v tem primeru lahko samo ugibamo, zakaj so svojci žrtve ravnali tako. So se ravnali po načelu zob za zob in se šele poslednji trenutek premislili? Ali pa so hoteli krivca kaznovati na način, ki nam ga je težko kakorkoli z besedo opredeliti? Vprašanje je, ali bo prizadeti popolnoma ozdravel.
Zaplenili 15 kg čistega kokaina
RIM — Finančni stražniki so zaplenili na letališču Fiumicino 15 kilogramov čistega kokaina in aretirali tri moške. Mamilo, ki velja na trgu okrog 16 milijard lir, je bilo skrito deloma v dvojni strehi pasje ute, kjer je bil mlad buldog, deloma pa v pošiljki igrač. Ta je bila naslovljena neki rimski sirotišnici, kamor pa ne bi dospela, ker bi jo prej dvignil lažni zastopnik zavoda. Ves kokain je prišel iz Venezuele.
Aretirani so bili rimski špediter Pi-etro Belziti (39 let) po rodu iz Genove, Francesco Condemi (43) s Sardinije, a stanujoč v Rimu, in Carlo Šansoni (38). Prva dva sta prišla na letališče po psa in igrače ter se tako sama ujela v past, na podlagi naslovov in telefonskih številk, ki so jih preiskovalci našli na njunih domovih, pa so zajeli še tretjega, ki verjetno vodi rimsko mrežo razpečevalcev.
že praznoval božič in novo leto na-rimskem sedežu socialistične stranke. Njegovi somišljeniki so mu poskrbeli dokaj »originalno« darilo, na stotine rdečih nageljnov. Poleg tega pa je bil Craxi deležen še namizne ure in izbočenega Garibaldijevega portreta...
Manj veselo je bilo vzdušje v nekaterih mestih južne Italije, kjer se šele pripravljajo na praznovanje božiča in novega leta. Kaže, da se je policija dokaj resno lotila akcije »božič v miru«, saj je še včeraj zaplenila v Neaplju in Cataniji na stotisoče papirnatih bomb, raket, petard in še drugih vragolij, ki sicer veselo pokajo, švigajo in presketajo, so pa dokaj nevarne, še posebno, če jih pripravljajo po starih domačih »receptih«. To pa seveda ne pomeni, da bo letos ob novem letu manj pokanja. Kaže, da je tržišče že zdavnaj preprlavilo japonsko praznično »strelivo«, ki so ga Italijani pridno pokupili.
Kinnock zmlatil dva razboriteža
LONDON — Laburistični vodja Neil Kinnock je včeraj že spet dokazal svojo temperamentnost, tokrat sicer na svojstven način. Z zakonsko družico je lepo večerjal v neki londonski restavraciji, ko sta se mu približala mlada moška in ga začela žaliti pa še z ovitima časopisoma udrihati po glavi. Kinnock, 44 let, je pač nasprotnik št. 1 »železne dame« Thatcherjeve, zato tudi tvega takšne in podobne avanture.
Pa se ni dal kar tako. Kot bivši šampion v rugbyju je skočil pokonci, onadva pa iz restavracije: dohitel ju je in ker sta se hotela zopet spraviti nadenj, je premlatil najprej enega, potem pa še drugega. Razboriteža sta vzela pot pod noge in izginila, Kinnock pa je mirno sedel k ženi in mirno povečerjal. Laburistični poslanci so kar žareli od veselja: »To je možakar, ki se še zlodeja ne boji in takšnega liderja tudi hočemo!«

superdancing
ALENTINrS
TRŽIČ (GO) — Tel. 0481/790443 - 40452
ZABAVIŠČE, KJER SE BOŠ NAJBOLJE POČUTIL
ti nudi:
LID0 — dvorana za prireditve in ples BRUCHLIN DISC0 — diskoteka za mlade in manj mlade BA0 - BAB — Fast food na italijanski način CLUB SI — bar v ameriškem stilu
Danes vas bo zabaval orkester Gl A NNISTELLA Jutri, nedelja, 21. dec., nastopa orkester LISCIO 70

VillinI
TRST - Goldonijev trg 5 - Tel.: 728315
— STROJI ZA PLETENJE
ŠIVALNI STROJI PREDIVA
Nudimo uvozno - izvozno dokumentacijo
ULICA TARABOCCHIA 2
:DNA RAZPRODAJA ZARADI
popucT|VnnV25%nnRaO%
S POPUSTI OD 25«) DO oOvb
....... ■ -
od 12. decembra do 25. januarja 1987
Obv. občini 29.11. 86
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
Svojim cenjenim odjemalcem vošči vesele praznike
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
VSTOPI TUDI Tl V NOVI FIAT
Direkcija FIAT v Padovi sporoča otvoritev nove podružnice
TRIESTE AUTOMOBILI S.r.l.
V ROJANU - Ul. dei Giacinti 2 tel.: 411950 - 411990 Ul. Roiano 6 - tel.: 413337 TRST