št. 21. V Trstu, v soboto U. marcija 1885.__Tečaj -------_LJi_ _■----'H-J-----J---■-^----1 ■■■ -1 —■-------—--------—----------------^----------•■ ------;..... EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za ^Primorsko -P •V HlmM i* BO«.« • EDINOST« Izhaja 2krat na teden vaako iridi in, »abott o poludne. Ona za vse / u«»wi «» pusujaju vnumuT« i*rr»»< >«uu»» npKrm»i. ».»»iUU1» mu leto ie « eld za Dolu leta 3 eld , za četrt leta ± gld, »O kr. — Poiaraezn • številke ae ( frankiran. Rokopisi D*ez posebne vroduostl se ne vračajo. — Inseratt (razne vrste nazna .-^i* >•---i- - r_.ai._i. .. ▼ — pt - o.-i-i „ atri*uSXiai »a t nila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi - prav cetić; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vaako beaedo 2 kr Vsi dovtti se poSiljajo (Jrednlitvu »vi« Ttrre.itB« »Nuova Tipogrnfta;* vsak mora biti in D^lrAnial h»ai rifiaa^Tiu vp.i.iii^aM aa II l. ____/vy vila nratd It a TII d •lOMJ JO fflU., ZU putu icvn « )C1U., t-n ■ 10» — p.Mf —— -----—---- --- -- — dobivajo nri onravniStvu' in v trafikah v Tr«t« po S kr„, v Barlcl in v Ajdovščini po «1 kr. - Naroikint, reklamacije in inserate prejema OpravRlitV«, vi« Terreatt, »N«v« tiskarna*. Evrope kolonijska politika. (Konec.) Slovanov naloga glede kolonizacije pa za veke ni iskati no v Ameriki, ne v Afriki; Slovan ima svoje kolo-nizatoriiSne cilje v južno vzhodnej Evropi in v sredujej Aziji. Slovan na priliko ne sme dopu-SSati, da bi se na Balkanu preveč vgnjezdili nemški kolonisti, ker ti bi postali Sčasoma sami Bismarkovi agen-tie, kateri bi zahtevali, «deutsch bis Konstantinopel», po izgledu uže znanega reka «deutsch bis zur Adria». Na Balkanu je Se dosti prostora za delalne ljudi, ali ta prostor naj zasedejo Slovani. Ni torej prav, ako se Cehi in tudi Slovenci, kateri nemaj o zadosti kruha doma, selć v Ameriko; lepe neobdelane zemlje pod boljšim podnebjem, nego je ameriško, imajo v Balkanskih deželah; v Bosno, Albanijo, Srbijo, Macedonijo, sploh v Balkanske dežele naj se obračajo slovanski kolonisti. Tam je sicer začetek jako težak, ali pridnim uspeh Sčasoma gotov. Kvas prebivalstva na Balkanu je slovanski, torej se morajo tam Sčasoma zliti v Slovanstvo Se vsi oni elementi, kateri d^nes še nasprotujejo njega naravnemu Širjenju; Balkan naj vlada Slovan! In na Balkanu bode uže po 50 letih jako živahno, dobro živenje, tam se mora razviti kmetijstvo in obrtnija, lega Balkana je svetovna, zatorej pa morajo to dežele postati eminentno kulturne. Naravno je, da bodo tudi Nemci tija silili, kakor uže zdaj silijo, tudi Bismark ima uže svoj načrt v žepu, ali ta načrt se lehko prekriža, ako osobito avstrijski Slovani dobro uiuejo svojo nalogo. V balkanskih deželah bi lehko dobro živelo Se 6krat toliko ljudstva, nego ga živi zdaj primerno slabo; baS večega prebivalstva in prometa je tam treba, da bode tudi cvetla blagost. Ali kaj so Se le balkanske dežele proti neizmernej slovanskej zemlji, ki obsega skoro 2/3 Evrope in veliki del Azije. Prostora jo na tej Ruskoj zemlji za stotino milijonov prebivalcev, in na tej zemlji imajo Slovani za več sto let dela in pridelkov zadosti, na tej zemlji se more razvijati velikanska svetovna trgovina, na katero se velika Rusija uže zdaj ozbiljno pripravlja; vsako leto zida polno novih železnic, ki imajo namen skoro vso Evropo po najkrajšem potu zvezati z bogato Azijo. Slovanu torej ni treba tekmovati ž drugimi narodi zarad kolonij v Ameriki in Afriki, brez skrbi smejo pripustiti, da se v omenjenih delih sveta prepirajo za posestva Germanski in Latinski narodi. Kolonijska politika Evropskih državnikov torej ni kaj nevarna Slovanom; nevarno pa je le Bismarkova kolonijalna politikr- Slovanom, kolikor se ozira na Balkanske dežele, in ker je videti iz vsega, da Bismark ni pustil ir, vida teh dežel, baš zato je tudi treba, da slovanski politiki skrbno opazujejo nemSkega državnika politiko in da mu jo v tem obziru preprečijo. Slovanstvo ima svoje meje, svoj naravno določeni delokrog, ono more Sčasoma za svojo spoznati enako doktrino, kakorSno je v Ameriki proglasil Monroe: «Slovanom gre slovanska zemlja». Slovan ne sme več zgubiti, nego je zgubil dosedaj. Tudi naSe države sreča je odvisna od tega, da svojim Slovanom zagotovi to, kar jim gre po pravici. Interpelacij a državnega poslanca g. Vitetića na groja Tafft^ja, kakor voditelja minister siva no• tranjih opravil. V tadnjej številki »Edinosti« smo priobčili »z Voloskega« dopis, v katerem se popisuj«1, kake zdražbe dela tam iredenta, in pristavili tudi, da je istrski državni poslanec o tej stvari v državnem zboru tnterpeliral; ta interpelacija se glasi tako-le: Kakor beremo " javnih listih, dogodili so se v kastavskej občini, v politiškem okraju Voloskem v Istri, pred m;iio časom ozbiljni nemiri in tudi Ae zdaj se razbur-jenje mej tamošnjim kmetskim ljudstvom ni še popolnoma poleglo. Prvi povod temu je dalo postavljenje znamenj z napisom v hrvatskem in nemškem jeziku: »U pograničnom kotaru«. »Im Grenzbezirke«. Ti znamenja je postavil* kastavska občina za zaznamovanje mejnega carinskega okoliša na ukaz okrajnega glavarstva v Voloskem. Prebivalci te občine, ki so sami Hrvati. spoštovali so doslej vedno svojo na-rodnost ter so jej zvesti ostali, tako sicer, da so bili pri vseh volitvah — občinskih, deželno — in driavnozborskih — i/voljeni vselej kandidati hrvatske stranke; da, naravnost se mora reči, da tam kake druge stranke ni bilo najmanjšega sledu. Tega pa v Istri nad vse marljiva italijanska stranka ni mogla mirno gledati, toliko manj, ker je kastavska občina mnogo večja in mnogo premožnejša, nego katera koli občina v Istri, ker so pred durmi volitve v državni zbor in ker je tam glavna zaslomba za volitev edinka poslanca, ki zastopa Slovane v državnem zboru. Skušali so tedaj vedno sovraštvo in svado sejati mej miroljubne in marljive prebivalce te občine. Uže v interpelaciji v 121. seji, IX. zasedanji visocega državnega zbora vsled nekega v Milanu natisnenega spisa o narodnih razmerah v Istri, na katero interpelacijo — žil — še danes ni odgovora, bilo je dokazano, da italijanska stranka v dosego svojega namena — namreč v zamoritev hrvatskega narola v Istri — vidi najboljši pripomoček v nele nju svade mej Slovani te dežele, in da so bila v ta namen glede občin Kastav, Ve prinac in Lovran taka podpihovanja priporoča na. Dosledna temu namenu je ona. Slovanom sovražna stranka, po mnogih svojih emisarjih ubogo kmetsko lju istvo kastav-ske občine vedno in vedno dražila zoper tamofiojo duhovščino in zoper občinski svet v Kastvi. Še le v poslednjih dneh so ti emi sarji — mej katerimi sta nek zdravnik i nek zemljemerec posebno marljiva — bili tako prodrzni, da so uboge, nevedne kmete mej drugim slepili, da sta duhovščina in občinski svet mesto Kastav in v občini ležeče soseske prodala vojaškej granici za 500.000 gld. in da vsled tega Kastav ne spada več k Istri. Da so to neumno laž bolj utrdili, kazali so nek zaznamek in trdili, da so ga jim poslali iz Poreča imenitni in vplivni možje, in v tem zaznamku je bilo zapisano, da je dobil Župan 24.000 gold., nek župnik 8000 gld. itd. plačila. »Ali ste videli tista znamenja, na katerih je zapisano: (J pograničnom kotaru — vprašavali so? Jasno je,da so vas prodali »granici«; zato boste odslej vsi vojaki in morali boste plačevati mnogo večje davke nego doslej.« Tako razdraženi ljudje so začeli duhovščini in občinskemu upravništvu gro* žiti ter so znamenja z omenjenim napisom po'uvali.- Vsled tega, in ker politična gosposka ni mislila, da je dolžna skrbeti za potrebno varstvo onib, katerim je veljalo pretenje, odstopili so vsi uradniki kastavske občine. Kaj stori občinski svet, to še ni znano, podpisani o tem fin nema nobene vesti. Opirajoč se na vse to, prašajo podpisani Vašo prevzvišenost: 1. Ali so Vašej prevzvišenosti znane zgoraj omenjene dogodbe? 2. Kaj je ukrenola, ali misli ulcrenoti Vaša prevz.da se po zasluženji kaznujejo one osobe, ki so en del ubozega in nevednega ljudstva kastavske občine na tako nezasliš n način prekanile in s tem spoštovanje gosposk tako omadeževale? Na Dunaj i, 7. marcija 1885. Dr, Dominik Viteiić, VaSaly, Tilšer, Dr. Janša, Weber, V. A. Fišera, Em. Tonner, Dr. Grabler, Duricb, Hevera, Dr, S. Heller, Dr. Poklukar, Klun, Trojan, Nedopil, Sko-paiik, Raič, Nabergoj, Viljem Pfeifer, Margheri, Obresa, Dr. E. Gregr, Adamek. Okoličanom 1 Nespodobno, grdo in celo pogrešno je tuj grehe in nedostatke zagovarjati; tem lepše je pa dobre lastnosti in dobre čine hvaliti; ali črtiti Človeka, ker se je morda enkrat nad nami pregrešil, kjr nam en krat ni ugodil i to ni Ijubeznjivo in tudi ne lepo. V tukajšnjem listu »Adria« od predzadnjega pelka se nahaja dopis iz roke človeka, koji ga gotovo ni pisal iz ljubezni do bližnjega, ampak iz ntkakega srda: omenjeni kaj črno riše naše okoli čanke, sicer skrbne in marljive gospodinje, nazivaje jih raztr^sljive in uičemurne. Glede tega menimo, da se mestne gospodične, morebiti ubožn«-jSega stanu, mnogo niČe nmnejše obhČi|o, torej: naj bi uosp. pisatelj onega članka, ako je mestnega stanu, poprej pogledal po mestnih in potem še-ie in ne tako strogo sodil okoličan k, kojim, ne zanikam, se tudi dopada čelno biti oblečenim, ali: komu se to ne dopada? One razkošne, popačene in po-bU|šljive obleke, kakor v Trstu, vendar se v njegovej bližnjej okolici ne vidi. Tu so skoral same mladice, katere si od težko zasluženega denarja pHhra' jaio. da se morejo v nedeljo v č*dnejšej obleki v cerkev prikazati. Ali, kdo bi jim to odrekaval? Pnletnejše se pa za oideko po zadnjem kroju (ako mi je dovoljeno tako jo nazivati) Čisto malo brigajo; zadovoljne so, ako se morejo v neueljo staro, pa vendar le snažno jooico. katero skrbno hranijo, obleči. Potrate bi morda, kakor se vidi, iolžiti smeli le mlajših, katere se tudi lah-kejše nosijo bolj čedno, ker jim ni skrbeti, ne«o le za — se; ali poročene obračajo krvavo zasluženi denar v družino, za katero ga nikoli ni zadosti, v tem ko se po mestih nekoje ženske s tako razkošnostjo oblače, da si morajo soprogi dolgove delati in rušiti družino. Mnogokrat je primorana vsa družina trpeti radi razkošne matere, kar se pa v okolici ne godi. Grdo je tudi, da jim omenjeni g. pisatelj očita nesnažnost po stanovanjih; to se ve, da v nobenej kmetskej hiši ne bode one snage in pospravljenosti, kakor v i»o*poskib, ker so za to postav||ene posebne dekle. V okoličanskej hiši kakor v nobenej delalnlci (kajti okoličanska kuhinja se rahi v zlasti o zimskem času tudi za delalnico) ni, to je res, in skoraj ne more biti one snagt, kakor v gosposkih ali v kakem drugem stanovanju na kmetih; to pa niso zmirom ženske in njih nebriž-Ijivost kriva, ampak njih vedno muče je s perilom meščanov. Ker ga nemajo kani pospraviti, devajo ga vzlasti v deževnem vremenu v kuhinjo. Čistobo pa in posprav-IjenoBt moramo meriti pO prostoru; lahkg nam je reči, da snaga nič ne stane, aH, večkrat, če stopimo v okoličansko hišo, zdi se nam, da smo stopili v nesnažen kraj zato, ker je od dima ves okajen. Smžnost pa okoličank« ljubijo in skrbno pospiavljajo, če prav so njih stanovanja le prepogosto neprimerna in grda. Grdo je tudi, da oni dopisovalec Adrie okoličanska otroke naziva z »monelli«; pokukati bi mogel vendar popred na mestno novo in staro R-no, kajti tu je v resnici gnjezdo pravih monello-vt ki te ne zmiijajo le tedaj, ako jim ni možno. Nočemo trditi, da so okoiičanski otroci izgledno odvojeni, pa vendar tolikega pohujšanja in nenrav. nostl, kakor mej tržaškimi, vermar mej njimi ne nahajaš. Zakaj bi se toraj popred ne pometlo pred lastnim pragom? O izgoji otrok v okolici smo imeli uže priliko na tem mestu govoriti in oglasimo se še. Nezaslišauo je tudi/ da si naše mlade okoličanke poleti z pahljačo gorkoto od-stranujo! Kdo bi se temu ne smijal? Z ogromno culo cap na glavi naj okoiičanka v enej roki pahljačo, v drugej solnčnik, na hrbtu doli viseč »kapelin« (ker na glavi ga ue more imeti, drugači bi se ves zmečkal) po strmej rebri domov sopihal Ubožicel tn| ko morajo trpeti in si krvuvo kruh služili in potem so Še mestnim nezadovolj-nežem v zasmeh. Mnogo jih je, ki bi se iz R'ca rade temu mučnemu in motečemu delu odtegnole, ali ni jim mogoče, ker potreba, uboštvo jih k delu sili. Le Čevlje sodi naj kopitar — pravi naš pesnik: da se s tako zvanim »batlom« perilo trže, to je resnica, kakor bi se z vsako stvarjo, ako se premočno po njej bfje; če se pa zmćrno rabi, po našem menenju perilu čisto nič ne škodi, ampak ga še bolj čisti, ker iz njega spravi vso gnjiiobo. Najnesrečnejši se nam zdi nasvet, naj bi se uboge naše perice ob lačile. Še tega bi manjkalo! — rekle bi — potem je boljše vse skup poslati k vragu. Pičli zaslužek pridobivajo okoličanke za grozno mučno nelo in še od tega naj bi plačevale; to bi res bilo neznosljivo trinožno. Tak davek naj bi se rajši pobiral o i vsak-terega, k<>jl je tako drzen, da jim borni zaslužek zavida; posebno »vaške«, v katerih bi prale, morala bi jim občina sama preskrbiti: vsaj ima za vsako delo v mestu, če tudi nepotrebno, dovelj denarja, trpinu okoličanu pa komaj naj-ilne|Še pripravi. Ni ta način bi se vsaj voda iz okoličan-skih potokov ne odtakala tako gnjila in umazina v morje, tega ne smrauila in njen smrad nebi prihajal pod nos mestnim nezadovoljnežem. Pomilovati bi morali in občudovati taki brezskrbneži delalne in sktbn* gospodinje okoličanske in ne na-tolcevati in Črniti jih po javnih listih. Smeh te tudi sili, ko bereš, :> »j bi se okoiičanski hvalevredni duhovniki proti okoli-čankiin, pericam, spravili ter pripovedovali i leee, kako naj se oblače. Čestiti duhovniki so si svoje dolžnoe napakomna vseučilišči v Inomostu, katere je omenil poslanec VVildauer, doslej ni moglo popolnoma v jkom priti iz finančnih vzrokov, oziralo pa se bo na to, da se popolnoma odpravijo. It. t. m. je imela poslanska ibornica dve seji, v dopoludanskej seji je bil na dnevnem redu proračun za srednje šole; pred no pa se je ta začel razpravljati, odgovoril je naučni minister na Greuterjeve opazke o dunajskem vseučilišči. Minister ie izjavil, da so preiskave glede vedenja profesorjev in študentov izvršile za to poklicane gosposke i da so dotični podatki vsacemu pristopni. Kar se tiče vere učiteljskega osobja, on tega ne more kontrolirati, ker se pri podeljevanji učiteljskih služb ne gleda na vero, ampak na učiteljsko zmožnost, znanstveno izobraženje in zasluge. Za vero se le tedaj praša, kadar gre za voditelje ljudskih šol in učitelje verskega nauka. Minister je potem hvalil dunajske študente in levica mu je pritrjevala, in končal svoj govor z besedami: Žalostno je, ako nekateri časnki zunaj Dunaja menijo, da je le pri njih doma lojaliteta. Lojaliteta je vedno tukaj (na Dunaji) imela prvi sedež, in tako tudi vedno ostane. Minister meni, da bi prav bilo, ako bi v duhovskih hišah in farovžih na Tirolskem, ker sti resnicoljubje in krščanska ljubezen gotovo doma, ne imeli več Časnikov, ki tako neresnične in popa Čene vesti priobčujejo. — Gospod minister je z svojim govorom levičarjem zelo ustregel, kar so tudi javno pokazali, ker so mu živo pritrjevali; ko pridejo ti na krmilo, potem jim za novega naučnega ministra ne bo treba skrbeti. — Nazadnje je minister govoril še o razmerah češke medicinske fakultete in odgovarjal na Gregrove pritožbe. Potem je zbornica sprejela naslov »srednje šole« in s tem tudi resolucijo glede zboljšanja stanja suplentov na srednjih šolah. V veternej seji se je davkovskemu odseku izročila predloga poslanca Kril, naj se sklene zakon, po katerem je država dolžna plačevati deželne in občinske do klade od železniškega prometa. Finančni minister je pri tej priliki izjavil, da se v kratkem času predloži zbornici zadevajoč načrt, ki se ozira na vse opravičene zahteve, da pa vlada nema nič zoper to, da se tudi Krilor predlog izroči odseku. Nato se je nadaljevala podrobna razprava proračuna naučnega ministerstva, naslov »obrtniški poduk«. Govorilo je več poslancev, potem pa se razprava predložila na drugi dan. Zele\nilki odsek 'poslanske zbornice je sklenol 11. t. m. vsled raznih prošenj za neposrednjo zvezo Trsta z Rudolfovo železnico i nje podaljšanja čez Ture planine do Giselne železnice, poslanskej zbornici priporočiti, naj vse dotične prošnje izroči vladi, da jih natančno pretrese in zbornici kakor hitro mogoče predloži načrt zakona, po katerem se te prošnje uslišijo, da se varujejo narodno-gospodarski interesi ta-krajne državne polovice in posebno trgovina v Trstu povzdigne. V seji poslanske žbornice 12. t. m. je zopet govoril naučni minister, a zdaj je napel vse druge strune, nego v poprejš njem govoru; čutil je menda, da se je prenaglil in zbudil preveliko nevoljo mej velikim delom poslancev in avstrijskega prebivalstva ; treba je bilo toraj besedo poplaviti; vsled tega se je sklicavul na svoje dosedanje delovanje, ki je na to merilo, da verskej potrebi prebivalstva zadosti; pri nastavljanju učiteljev na velikih in are-Jnjlh šolah se je ravnal po določilih temeljnih zakonov, Naglašal je dalje, da je on sam obsodil ravnanje dunajskih profesorjev, ki so državnemu zboru neko pre- dlogo podali, da se on prizadeva za to, da -e na učiliščih ohrani krščanski duh ; on je prevzel vodstvo avstrijskega šolstva, da verski čut bolj utrdi in on ima to prepri čanje, da so vse državne naprave varne le na verskej podlagi. — Kak razloček mej tem in prejšnjim govorom 1 V tej seji se je podalo več prošenj za povišanje carin pri uvozu. Potem se je volil odsek, 24 poslancev, za carinsko ta-lifno novelo. — Zbornica je na to rešila naslov «obrtniŠki poduk« in »ljudske šole». Resoluciji poslanca Cirini-ja, naj vlada prošnje italijansko tirolskih občin glede nemških šol v tridentinskem okrožji v račun sprejme, izročila se je odseku. Poslanec Weitlof je priporočal nemški poduk v ljudskih šolah na itahjansko-Tirolskem, da bo moglo prenivalstvo s popotniki občevati in la bo imelo več zaslužka; govornik je poudarjal potrebo nemškega državnega jezika. Poslanec Oelz je branil sebe in svoje tovariše proti očitanju, da so izdajice nemških svojih sorojakov; le liberalizem unema jezikovne prepire. Vnanje dežele. V italijanskem senatu se je 12, t. m. tudi naznanila interpelacija na vlado, kake namene ima ona v rudečem morji. — V poslanskej zbornici pa je prav ta dan pra-šal poslanec Pascolato, kaj se je sklenolo v Gorici v konferenci, ki se je pečala z uredbo ribarjenja v jadranskem morji, in kdaj se razglasijo dotični sklepi. Danes je v italijanskej poslanskej zbornici ta zadeva na dnevnem redu; utegnemo tedaj k malo več zvedeti, upov pa nemamo velikih; doslej je ostalo še Vse pri starem in italijanski ribiči Še vedno hodijo v škodo našim domačim, kakor so vedno hodili; vse tožbe nič ne pomagajo ; avstrijska vlada je premehka. V Italijanskej poslanskej \bornici se ie podalo uže mnogo interpelacij ministru zunanjih zadev glede italijanske koloni jalne politike; 10. t. m. so se naznanile te le interpelacije: Ali minister zunanjih za-itev misli, da je čas uže prišel, ko more razodeti namen vojaškega zasedanja luk na obrežji rudečega morja; kake koloni-jalno-politične namene ima vlada v rudečem inorji; v kakih razmerah je vlada i angleško vlado in evropskimi velevlasti. Mancini odgovori prihodnji teden, a odgovor bo zopet tak, da se bode potem vedelo prav toliko, kolikor poprej. V francoskem parlamentu ste si obe zbornici prišli v navkrižje pri proračunu za bogočastje. Poslanska zbornica je nam. reč zelo znižala, ali celo popolnoma prečrtala več postavkov pri plačilih duhovnikov in verskih ustanov; senat pa je vse dotične sklepe poslanske zbornice ovrgel, vsled tega se je proračun vrnol tej zbor niči, a ta noče nič vedeti o sklepih senata ter je zavrgla skoraj vse to, kar senat zahteva, če tudi je ministerstvo živo priporočalo zbornici, naj se uda senatovim sklepom. Na vse zadnje utegne priti še do tega, da se skliče ljudski kongres, da razsodi to kočljivo »tvar. AngleUa spodnja zbornica je 10. t. m. na predlog vojnega ministra sklenola, naj se vojska pomnoži za 3000 mož. Vojni minister Hartington je izjavil, da je bila vlada vedno tega prepričanja, da mora angleška vojska prodreti do Kartuma in zlomiti Mahdijevo oblast. Grahamova vojska se pomnoži na 12.000 mož; njegova naloga bode, da odpool rodove Osinan Digme in odpre pot v Berber, ali da bode podpiral prodiranje proti Berberu in Kar tumu. V vojnem proračunu za prihodnja leto pa se postavi 12.000 mož več v vojni proračun. Potem se je sprejel dodatni kredit za vojno v Sudanu in za železnico iz Suakima v Berber z 173 glasovi proti 56 »n prepeljavo vojakov iz Indije v Sudan z 88 glasovi proti 23. Ji Sudana'je doSlo maloverjetno I nepotrjeno poročilo, da se je Kartuui z njegovo posadko vred uprl Mahdiju, ker je tam nastala lakot i da je bil Mahdi pri moran pobegnoti i pribežališča iskati na nečem otoku na Nilu. Ml poročamo to vest. ali vero vanjo nam manjka. — VerjettiiŠf pa je to pororočila, da je Mahdl ukazal, naj se sudanski prebivalci preveč ne iz postavljajo Angležem, ampak se jim umikajo, ker on je uverjen, da jih sedanja vročina tolrko bolj ugonobi, kolikor bolj bodo prodirali v sudanske puščave. h Avjganistana se poroča, da ruska vojska od Zuifikara dalje proti avf^anskej meji prodira in da se je bati, da se sprime z avfnansko vojsko, ki stoji na meji. V angleškem parlamentu je poslanec O'Con-nor vlado o tem interpeliral, a minister Ghilders mu je odgovoril, da o tem nema-nikacega poročila. francosko-kitajskega bojiUa se 11. t. m. poroča, da so Francozje po petdnevnem boji vzeli vse kitajske utrdbe v okolici Kelunga; imeli so v boj h 40 mrtvih in 200 ranjenih; kitajska vojska pa je ve-iko trpela. V nemikem državnem žboru je bila 12. i. m. na dnevnem redu predloga o podpori parnikov in sklenolo se je, naj se vožnja Brindisi-Aleksanirija podaljša do Trsta. Sklenolo se je tudi, da se imajo oovi parmki delati le v nemških ladije delalnicah. Nemška in anglelka vlada ste skienoli pogodbo, vsled katere o istopi Angleška Nemčiji ozemlje mej Bapt stovo naselbino na Viktoriji in Rio del R y, Viktorija ostane angleška; tudi se v Kaptovnu sestavi mešana komisija omenjenih dveh vlad, da presodi pravice angleških in nemških podanikov na ozemlji mej ustjem reke Orange in predgorjem Trio ter na otocih pri Angri Pekveni. DOPISI. IZ gorlike okolice, 12. marcija. (I/., no p.) (Druga deželna učna razstava v Gorici leta 1884). Te dni je priobčil razstavni oubor daljše sporočilo o dež*lnej šolskej konferenci in učnej razstavi, iz katerega naj priobčim tu majhne oilomke v popolnilo Vaše vesti v listu dne 25. fe-bruvarja. Število 142 rednih učiteljev leta 1874 poskočilo je leta 1883 do 243, skupno število svetnin in duhovnih učiteljev pa se je zvikšalo do 302 in so se ženska dela učila v 92 šolah. Izdalo se je leta 1874 v vseh Šolskih okrajih za šolski poukl20.000 jld. in sedaj se izdaja na Ieio 210 ODO gld. Po vsej deželi so se pričeli uvajati nadaljevalni kmetijski tečaji in sicer jih je sedaj 1U9. katere obiskuje 1553 učencev; za p< k le 16070 toraj blizo 530io v Šolah ln I- ta 1883 od 33358 otrok uže 26297 toraj blizo 80*u. Tu li mi pripoznavamo, da so učne razstave velike koristi v povzdigo šolstva a mimo tega priporočamo Se jedenkrat ustanovitev učiteljskih društev za posa mezne šolske okraje. Preživo se čuti v tem ožim potrebi učiteljskega društva za goriški okraj. Tacemu bi bil namen: 1 vzajemno vsestransko pedayogično in di-dakt čno izobraževanje učiteljev io učiteljic v korist ljudske šale in uzgoje mladine In 2. potezanje za blagostanje učiteljev in učiteljic našega okraja. Al je v resnici nemogoče, da se jednako blagodejno društvo ustanovi? — Mi bi ovo nikali, kajti prav v okraji goriškem imamo mnogo učiteljskih moči in mnogo izvrstnih strokovnjakov, kojim bi se tudi z veseljem pridružili gospodje učiteljic, k. vadnice in učiteljišča v Goric1. Treba je le požrtovalnega podjetja nekaterih naših kolegov in društvo bi ož-velo. Pisatelj teh vrstic bi predlog stavil, da se dotični gospodje, katerim je mar ustanovitev »učiteljskega društva za Goriško okolico«, zbero — morda o velikej noči? — v Gorici in da se tam pretresa potrebitost jeanaoega društva ter ob enem sestavijo društvena pravila in izvoli začasni odbor. Pričnimo ! _o— Gorica, 11. marčija. — Tužnim srcem smo spremili našega sorojaka, ua-depolnega rodoljuba, drd. Josip Pagliaruz-zi-ja — Krilana na zadnjej poti k počitku — a srdoiu nas je raznenadila vest, da se je prav radi krasnega in vsem Slovencem v čast slnžjčega pogreba raznel* na tu-kajšnej gimnazji stroga preiskava. Toraj še domačega jezika se ne bode vprihodnje posluževati smela domača mladina 1 Le tako naprej in kmalo bomo imeli v novej dobi »križev« in »križcev« vsega, kar si domoljubno srce želi I A pustimo to, saj si pomagati ne moremo in je vse zastonj, kajti mi le nosimo v votlih posodah vodo v deročo reko, ki nas prepljuje. Čitalnica mestna napravi na dan sv. Jožef,i veliko besedo in po velikej noči pcsebno slovesnost v dobrodejni namen« Radi novega stanovanja še ni nič kaj določenega; upati pa smemo, da se marljivemu o iboru posreči, da poišče primerne in za društvo Častne prostore. Slovensko bralno in podporno društvo napravi v nedeljo 15. t. m. domačo zabavo s petjem, tombolo in za sedanji čas primernim govorom »O sv. Ćirilu in Metodu«. Po velikej noči pa in to baje 12. aprila se priredi posebna slovesnost v spomeni Cirila in Metoda, ki sta društvena patrona. Na jutro bi bila slovesna sv. maša na Kostanjevici in popoldne skupni izlet v Solkan, kder bi se na vrtu županovem vršila slovesnost s petjem, sviranjem itd. Za velikonočni ponedeijek pa se pripravlja velika svečanost v Prevučini. Tam-kajšni rodoljubi, združeni z Dornbergom in z nekojimi gospodi našega mesta, prirede v proslavljenje našega domačega pesnika Simona Gregorčiča, veliko besedo in ljudsko veselico. »Goriška ljudska posojilnica« bo imela v nedeljo 16. t. m. dopoldne občni zbor pri katerem se bo razpravljal račun do 31 decembra 1884. in pri katerem se bo volilo novo ravnateljstvo in nadzorstvo. Veseljem pozdravljamo ovi mladi zavod, ki krepko dela in ima uže nad 18.000 gold letnega premeta, mej tem ko jeitaljunska ljudska banka o malo mesecih uže umrla Prihodnjič več I Ias ^okleslav«,*) marcija. — 10. t. m. smo spremili ua pokopališče moža. ki je i adi splošnega spoštovanja vreden, da se mu ma|hen spominek postavi. Umrli je Anton Rudež. ki je dočakal 92 let; Na poleona in Illirijo je videl. Župauoval j-uad 20 let in sicer za časa, ko so občine postajale, ko m bilo še postav, niti cest v teh krajih. Večkrat je sam pripovedal, kako je moral kmete na raboto zganjati, ki so Šli cesto sek it, da se je Štanjevski grof v Gorico peljal. Razuu poti iu marsikaj ko ristnega, ki je umrli svojej rojstnej vasi in Uomačej cerkvi pripravil, bil je pa tudi rajnki Anton pravi oče svojej rodbini, najlepši izgled pri mosti ter premnogim' dober pomočnik in svetovalec. Nij v miiu počiva! *) No pa Kobilji gitiva, Kobiloglava itd., kak or se večkrat piše; ker to inie izhaja po mnenju slavnega jezikoslovcu Št. KocjančiC-a iz: kublo, kobl griček, na kojim vas res stoji, in pa: glava tudi ljudstvo potrjuje, ko pravi: Koble glava. F Domače in razne vesti. Ulovi poreško-puljski skof monsignur dr. Flapp je bil v pondelek v Trstu, kder se je predstavil namestniku, vtorek pa odšel na viadinem parobrodu v Poreč, kder ga bodo v nedeljo slovesno instalirali. — Bog razsveti novega škof , ia bode pravičen in da vzame pod svoje posebno varstvo baš one ovčice, katere satira hudoben svet, — saj je tudi Kristus oil veČi prijateij proganjanih, nego pa ošabnih zatiralcev in sovražnik farizejev. — Sveta vera pa ne bi ne le nič pridobila, ampak celo veliko zgubila, ako bi bil prodan istrski Slovan. Odlikovanja. Cesar je finančnemu prokurulorju v Irsiu, višjemu.finančnemu svetovalcu Ur. Antonu Verdm-u v priznanje izvrstnega njegovega službovanja podelil naslov in značaj uvornega svetovalo,t. — fcveti Ode je podelil Pi|ev red predsedniku a. o. Lh y ja, baronu Marku Morpurgu. Mil. škof ur. Glavina je red lastnoročno izročil odlikovancu. Tržaški mestni zbor je v seji zadnjega viorka, 10. marcija obravnavat točko: ua katerem mestu bi se imela šta-cija železnice iz Hrpeija tukaj napraviti. Vis. ministerstvo je odloČilo za to postajo prostor pri sv. Andreju, kder je zadnja razstava bila i so tudi vsi načrti na tik način napravljeni, in kiikor se sliši, bi se imelo građenje železnice meseca prihodnjega maja začeti. Mastni zbor je bil tudi lansko leto sklenol la prostor za železnico darovati, pa svojemu urauu za gradbo naročil, naj predloži svoje mneuje zarad postaj. Ta urad je po dolgem delu dovršil svojo nalogo in predlagal, naj bi se postavila štacija brpeljsk« železnice zgoraj pod hribom Kukuk, češ da prihodnja luka za Trst node pod Škednjo; da s* ou priporočene štacije železnica na novo luko podaljša in tudi se železnico, ki bi šla okoli gorenjega kraja mesta, ta štacija z obstoječo novo luko sklene. Će tudi ta predlog nema v sebi tiru -zega, nego fantazije nekaterih inženirjev, vendar je bilo v seji z večino sklenjene, ua se odua si. ministerstvu s prošnjo, naj se nanj ozira. Skoraj se zdi, kakor da bi se s tem rado zadržalo grajenje brpeljske železnice, kakor se je drugikrat ubranilo, da se ni gradla železnica čez Predli. Mogoče, da so tudi osebne uobičkoljubuosti i nevošlji-vosti zmagale; pa upamo, ua vis. minister-stvo se ne pusti zadržati v napravi tega, kar sedaj nujno potrebujemo, z ozirom na daljno prihodnjost. Potem je prišla na dnevni red predloga zHi ustanovitev žandarske postaje v Bazovici. Predlog je magistat najbolj s tem podpiral, da je veliko pohujšanja v okolici i da ue zadostuje obstoječa postaja v Boschetti tudi za Bazovico, kamor je treba žandarje klicati. Naš poslanec ŽMc je poprijel besedo i tako-le govoril: Do tega se je moylo priti s hvaljeno neobstoječnostjo občin (comuni) v okolici, da je treba v vsako vas žindarjev ali drugih straž, da se red vzdržuje, tudi to ne bo za dolgo časa za dostovalo, ako se na drug način neredi ne ustavijo. Oistranlli so se srenjski z t stopi, odstranili tudi zastopniki, ki so bili od ljudstva izvoljeni /"delegati) i namesto teh se sedaj nastavljajo takozvani kapovila i okrajni komisarji, ki nemajo nobene oblasti i nobenega vpliva. Ljudstvo nema kain hoditi sveta iskat, nema koga, da bi je vodil i nadzoroval; po tem takem vsak misli, da mu je dovoljeno delati, kar hoč-, in iz tega izvirajo neredi. Nerede je mogoče ustaviti s žandarmerijo ali z drugo močjo, mogoče je pripraviti v kazen prestopnike i zločince; ali ne ustaviti pohujšanja, katero zmeraj bolj raste, zato, ker v okolici ni nobene oblastnije (autoritd). Po iiiojej misli je 1* mogoče odpraviti nerede v okolici, ako se po njenih vaseh napravijo zastopstva; naj se pa zastopane vas imenujejo občine (comuni) ali kakor st hoče. S tem bi se še koristilo, da bi ta zastopstva tudi skrbela za splošne potrebe svojih vas'. Neč'in staviti predlog, ket vem. da bi bilo zastonj, hotel sem le povedati, zakaj 8'iin proii nastavljanju ž m darske postaje v Bazovici. Zanašam se pa, da se spomnite mojih besed, kadirse sprevidi, da s takšno administracijo, kakor le zdaj v okolici, ne bo mogoče naprej. Liberalna levica nrčj umeti takih go vorov, pa tudi desnica, kateri j- najbolj na tem ležeče, da prebivalst vo Trsta i kolice popolnoma poitalijaučl. misli morebiti, da s žan iarji ljudstvo v laško izve-ličanje spravi. To se ve la je hiio skle neno ustanoviti omenjeno postajo, s vsemi glasi, razen naftih poslamev. Umor a la Tourvllle. Tudi mej Slovenci Imamo TourviJle. Andrej Zega i? Kopriv« na Krasu, uže mnouo I-1 man-itij ir v Kadinu, 28 letni, močan mož, j ko mirnega in resnega obnufianj i, delal je več let ljubezen z neko služkinjo iz Hru šovce ua Krasu, katera je letos postil« noseča, vsled č^sar ga je ueada silila, da ]o poroči. V nedeljo, 8. t. m. sta šla oba v Komen po potrebne dokumente. Vrnila 3ta se Še isti dan proti večeru. Ali vTr-t je prišel Zega sam, ljubico p,i so pogrešali več dni. V petek so kmetje slučajno v nekej grobiji (fojbi) mej Komnem in Na hrežino dobili truplo mlade ženske vse razjedeno od živali in uže močno gnjilo. Ljudje so šil stvar naznaniti sodniji v Komen; prišla je precej komisija na mesto in je konstatirala, da je umorjena Ženska, ljubica omenjenega Zege, ki je bil z njo še v nedeljo pri soiniji zarad dokumentov. Dokazov je bilo zadosti, da jo ni nihče drugi umoril, nego Zega, zatorej sta došla včeraj sem v irst dva komenska žendarja in sta omenjenega Zego aretirala ter izročila tukajsnjej policiji, katera stvar preiskuje. — Hudodelnik noče nek ia ničesa izpovedati in trdovratno molči. — Več o tem strašnem umoru prihodnjič. Tržaške novosti* Veteransko društvo v Trstu, je imelo v nedeljo svoj redni onČui znor. kiteri se j^ končal jako viharno. Nek Dolcetti je hotel imeti račun od treh let nazaj ter je vodstvo dolžil nepoštenja, na kar je nastal strašen vihar, ki seje končala tem, daje velita večina odboru izrekla svoje zaupanje. Mnogo mrmranja je bilo tudi mej veterani, ker so pri zboru z ipazili cikorj .ša Manju Lavrenčiča, vulgo Kralja. Nekateri so hoteli terjati njega izključbo, a predsednik jih je pomiril. Ali mnogi veterani hočejo o istopiti, ako o,ibor ne izključi Kralja in prav imajo. — S:or Poldo, predsednik Ci korjašev pa ima uže zopet drugo dob:o domačinsko idejo. — On hoče ustanoviti drugo veteransko društvo, v katerem bodo sainl okoličani, nobeden Kranjec, ti veterani bodo oblečeni, kakor je bii okoliški bataljon. Predsednik društvu bode Siot Poldo; Marija Lavrenč č pa uže agilira za to novo veteransko društvo, ki bo filijal.i Cikorije. Ma bravo sior Poldo! Najden klobuk. Pri policijskem vodstvu je nek klobuk, katerega so straže našle baje blizo Sv. Ivana. — Najbrže je to tisti klobuk, katerega je zgubil Cikorjaš Verzota. — Tor-j ga lehko dobi nazaj in brani v spomin na junaški boj. Pri samomorilcu pismonošu Antonu Pikelj našli so nek list, kojega pa nij imel on za oddati. Izpustili so ga začasno iz službe. Bil je ua to tako žalosten, da se je vtopil blizu Skednja. Pijanstvo, Neka 51 letna dekla brez službe, doma iz Plajberga ua Koroškem j bila v sredo večer tako pijana Ua nij mogel hoditi. Pala je na tia in se nad desnim očesom hudo pobila. O kako je grdo, d<> .^e od ženske čuje, da je pijana. policijsko. Prijeli so necega fa china, ker je ua Lloydovej ladiji »Helios«, drugim pomorščakom grozil. Hoteli ga nijso v službo, radi te^a je toliko razgra jal. Ziprli so necega 23 letnega težaka iz Trsta, ker |e vkral štiuco siiovega masla. Čudni tatovi, vse jim pride pravi Nek 17 letni prodajalec limon, splazil se je v neko prenočevalnico ter hotel tam krasti. Izpred sodišča. Na 6 mesecev težke ječe b i je obsojen 27 letni mladentč Ivan Posega iz Pičana okraj Piranski ram hudodelstva javnega nasiistva. Bdo je pretesnega meseca feb-uaija neki večer, ko je šla njegova nekdanja ljub ca, sedaj omo žena proti domu. Ta jei je pa z nožčem grozd Iti reke|f da svojega moža ne viui več. Da si je tajil, vender je bilo toliko dokazov da ga sodišče obsodilo. Posega je snloh malopriden človek, in je bil večkrat preje kaznovan. Obsodili so tudi neko Franči^ko Gaos iz Kraljevice, ker je mnoge o«eb-> na zviti način opeharila za kacih 330 f. na 8 mesecev Užue poostrene j>če; tu 11 ta je uže bila za jednake hudodelstvi, kaznovana. »Slovensko bralno in pod porno društvo v duricl« priredi v ied-ljof 15. marcija t. 1. ob 7 in pol ur /.večer v društvenih prostorih na Travniku h. št. IG. domaČo zabavo s tem le sporedom: petje, govor o sv. Cirilu in Metodu, tombola s tremi dobitki. Rizprodajali se bodo nekateri časniki iu knjige. Po velikej noči priredi društvo veliko -Javnost v praznovanje smrti sv. Metoda, društvenega patioua. Gregorčičev večer v dvorani Ljubljanske čituuice se jei/.vršil v čet'tek na jako sijajen način; vdeležilo se je 130 odličnih osoh. Govori so bili navdušeni, telegramov je došlo vse polno iz vs^-l kr.ijev. Ali ne Id se dal napraviti tudi v Trstu Gregorččev večer? Tržno poročilo. Kava — slaba kupčija po niž h cenah Prodalo se j* dni 800 vreč kave Rio p f. 48 do 58 500 Santos po f 48 do 58 100 kvintal »v Ceylon plant od flor. 68 io 100. — najfinejši Ceylon pa velja do floi 121. — Java Malang f. 64 do 67. — Porto r i ceo f. 89 do 98. Sladkor. — Tendenca je jako trdna, cene se pomikajo ve ino više. Pro lalo se j 79 » C. kr. cekini............5 » 81 » 100 državnih mark ... 60 » 45 » Javna zahvala. Vsem onim za mnogobrojno vdeleži-tev k mirnemu počitku umrlega nam našega nepozabljenega očeta oziroma soproga Josipa Gorjup-a, podžupana iu posestnika v (iorenjivasi pri Kanalu in za mnogobrojno spivjmstvo rajnkemu k sprevodu; osobito pa prečasti-t J* N sS Jđ 3 * * S S s i D. Cfl 1 a a1 85 M Z. S *B£ 2 2 10 « 5 > Corso v Trstu št. 22. ZANIMIVO ZA VSE Posebna postrežba za male naročbe Pošilja se na vse kraje na drobno družinam in gostii-ni«-am: Razno sočivje, kavo, mirodije, pomeranče, limone, sadje, cvetne«1, rokodelsko orodje, pohištvo, dišavine^ modno blago itd., vse po originalnih cenah pioti mati proviziji, carine prosto. Prevzame razpošiljatev in vročitev tiskovin, okrožnic, cenikov, za katere koli deželfc in stanove. S 3 B> - c 9 < a * »' ^ 2. o JT ff S. < o ttjz: M a s» = O Nto. »P« "O 2 ■* Cu J o ® — ^ e Z Hf CTS J • £ T o -i Št. 123. Razglas. Letos bode Nabrežini semenj za razno blago in živino dne 3\ marca t. j. veliki vtorek, namesto 5. aprila, ker ta dan pade praznik vćlike noži. Živina bode vsako občinsko pri-stojbine prosta. Nabrežini dne 12. marca 1885. Županstvo. --- F r a z s t a « as t— «d QQ 1884. va v Kalkuti (diploma s kolajno). VLAHOV lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedinjenlh drŽav Ameri§kih. Dosežni uspeh: vsakoršna neraspo-ložnost, neprefcavlji* vost kolika, gljlste, krvavio«, (hemoroide), povračljive mrilloe , vodenloa pranioa, t*ne t. sla« bost, čišćenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako ae ima rabiti lek. Pozor proti ponarejanja! Da bi dobivanje lek a olajšal zalaga Ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladiČarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu 34 -48 Tvornica t Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Laizaro St N M 60 visokih odlikovanj. i Ivana Hoffa zdravilno pivo iz sladnega izvlečka 1 steklenica 60 nč. Ivana Hoffa koncentrovani sladni izvleček 1 stekl. 1 fr. 12, nč. ml., st. 70 nč. Ivan Hoffa bonboni iz sladnega izvlečka za prsi po 00, 30, 15 in 10 nt. pristni le v modrih zavitkih Ivana Hoffa zdravilna sladna Čokolada '/. kilo I. fr. 2-40, II. fr. 1*60, '/« kilo I. fr. P30, II. 90 nč. Medicinske kapacitet", kakor profesorji: Dr. Bamberger, SchrStter, Schnitz-ler, pl. Rokitansky, pl. Basch, Fineer in mnogo druzlh na Dunaj;; v Berolinu pg. Dr. Frerichs, pl Langenbeck. Virchov, Osk Li-breieh, in mnogo druzih priporočajo isto pri mnogih boleznih z vidno dobrim uspehom. Zdravilo za popolno odravlzjenje sušice, slabo prebavljen,je, netočnosti in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFFU, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, ces. kralj, dvornemu založniki! skoro vseh suverenov evropskih itd. itd. Dunaj, I. okraj. Graben, Briiunerntrasse št. 8. Vaš Ivan Iloff-a koncentrovani sladni izvleček me je izvanredno okrepčal, moram Vam za ta izvrstni in dobrodelni preparat Izreči mojo zahvalo. Prosim pošljite mi zopet 10 steklenic konc. sladnega izvlečka. Gorica v dan aprila 18*12. leta Spoštovanjem Constantin ritez pl. DahrowaVy, c. k. stotnik V blag. gosp. Ivan Hoff! K;r ju meni in mojemu sinu vaša oilična Ivan Hoffova zdravilna sladna čokolada in zdravilno pivo iz sladnega izvlečka ne-vrjeten vspeh imala in zdravju popolnoma dosegla se Vam tisučkrat zahvalnim. Ker me moj želodec zopt*t noč in dan muči, prosim mi 12 velikih steklenic koncantrovanega sladnega izvlečka proti poštnem povzetji doposlati. 4--5 Derniš 10. januvarja 1831. S odličnim spoštovanji m Feodoro Petranovii, trgovec DerniŠ Dalmacija. V.bi. Ker vidim, da Vaše imenitno Iv.m Hoffovo zd-avilno pivo iz sladnega izvlečka na bolezni v prsih dodro vpliva prosim Vas ml 30 steklenic po želez -ničnem povzetji doposlati. Trst ulica sv. Jakoba 4. Antonij štrukelj. Uradno zdravilno poročilo. Lazaret nove vojašnice v pionirskej ulici, Berolin V imenu postreŽnic prosi za novo nošiljatev izv^nrednega Hoffovega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka, katero ranjencem tako dobro stori, da ga težko pogrešajo. Minister pl. Roon. Zalogo. Trst: Franc S. Prinz, ulica Aquedotto, J. Serravailo, C. Za netti, lekarne in Ivan Gdlia mirodilnica. Bučen: 1. Bergneister, lek.iir. Kotor: M. Stefmovid, bratje Mande). Kov Zola: Zovctti. lekar. Reka: Fr. Z^che , Nik. Pavačič. mirodii. (joricn,: G. Christotolettl, dvorna lekarna. Celovec: W. Thurn-wald, lekarna. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Lasnik. Zagreb: Lekarna k «Salvatoru», Nadbiskupska lekarna in Mdosrdnih bratov. Meran: Fikenscber in vsaka lekarna, P ulj: G. B. Wassermaiin lokama, C. hander mirodllnlca. Dubrovnik: Bratje Drobac, R. Sklarič, lekarna. Stbcnik : P. Bero, N. pl. Mištura, lekarna. Split: Točigl lekarna, Alpinovič mlrodilnica. Trient: Euginl Larcher, Gerloni, Zadar: Ciir. Mazzocco, N. Androvič lekarna. Ustanovljeno leta 1847., na Duna i in Budimpešti od leta 1861. i Agencija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINI-JA priskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupnje i prodava kuć«, pn nujueodn jirai pogodbami. K Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. § v Pinzza d«dla Stazione V TRSTTJ. Priporoča le lo p«»webno»fl s Kntrnmnvi vnil.n rosebnn dober lek proti JVUiraillOVa VOUd katUru.kerr»ztapljaflez. TIlphMri Itnvtefni iz •'P0'8'7*1 aoka P1"01' II ll IIi Kl Ita>aSlJll prednjenju, kataru, kaB-lj 11 in bolezni v ^rlo. 11 i hi P (»lit* lwrnvnn 1 innnovo hnrve, ki voiija IilUJL "l|t prav malo po ribi, pti^tnn, brex vsakega slnli.'tM okusa. Najboljši lek proti trganju, izpobom, slabo ti Itd. Itillii* nlin '"""arro i. jodom in K^livznioo, lek po 1%11/JC "l|t, ceni ingotov, priporočljiv družinam, »atere imajo otroke z dvornimi udi in ne morejo »hoditi. Adontina Ravarfni If^^tt- t ri prirej ostavi bolefiine gnjilih 7.0b. Eliksir in zobočistni prah ^"SSS vidrlavanjo zobovja in dobrw vonjav« v latih. Dišeča glicerina JSStjS^iMSf' pri" Prafati vedno po teh posebnosti na imo MARKA RAVASINI, lekarna „Alta (fimtiiia", Pia/sa detla StHzione. /uli^i mineralnih vc>