GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA Leto II. Litija, december 1974 St.7 Referendum je uspel Skupščina občine in družbenopolitične organizacije čestitajo vsem občanom ob občinskem prazniku, v letu 1975 pa jim želijo veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva Za naš praznik Lepo je praznovati, posebno takrat, ko praznovanje povezujemo z uspehi in velikimi rezultati dela. Pravkar minevajoče leto 1974 je bilo prepleteno z velikimi političnimi dogajanji. Revolucionarna misel in akcija je dobila polno politično veljavo. S kongresi družbenopolitičnih organizacij, s sprejetjem ustave ter z dogovori, ki smo jih na teh osnovah sprejemali v občini, pomenijo prelivanje oziroma uresničevanje sklepov vseh političnih dokumentov v naši vsakdanji praksi, s ciljem, da že danes, ne le jutri boljše delamo. Zato smo se v zadnjem obdobju zelo zagnano ukvarjali Z uveljavljanjem ustavne vloge delavca v temeljni organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, interesni skupnosti in v občini sploh. Izhajajoč iz bistva novih političnih razmer, da je ustvarjalec vsakršne politike samoupravno organizirani delavec in občan, smo se v vsem tem času pogumno lotevali nalog na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Lahko trdimo, da bomo zgodovinski datum 24/12, ko se spominjamo bitke na Tisju, proslavili z velikimi delovnimi zmagami. Gospodarsko življenje je potekalo na višji kvalitetni ravni, dosežki na področju povečane proizvodnje in produktivnosti dela ter akumulacije pa so vsem dajali veliko materialno moč za odločitve na drugih področjih. Med zelo pomembne akcije, ki so se zaključile lahko bi rekli s popolnim uspehom, štejemo rezultate podpisovanja družbenega do- govora in referenduma, namenjene za nadaljevanje izgradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov. Pa ne samo na tem, tudi na drugih področjih se čedalje bolj uveljavlja misel, da lahko uspešno rešujemo vse družbene naloge s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem. Pred nami je občinski praznik, in ne samo to, tudi obračun našega vsega dosedanjega dela. Kaj bi lahko šteli ob že navedenih dejstvih za naš največji dosežek tega leta? To je utrjevanje zavesti o položaju in vlogi socialističnega samoupravnega sistema, ki smo ga po novih ustavnih principih organizirali v vseh samoupravnih in političnih sredinah. Iz tega pa sledi naslednja naloga, to je, da vse to politično samoupravno življenje dobi vsebino, v kateri bo dejansko prišla do izraza vsa bogata zamisel delavskega razreda, kako samoupravno v prihodnje živeti in graditi skupno bodočnost. Do prihodnjega praznovanja in v prihodnjem letu si vsak po svoje iščemo srečo in zadovoljstvo, vendar ne samo s tem namenom, da ju bomo obdržali sebično za sebe, ampak tudi s tem, da jo bomo darovali drugim. Prihodnje leto naj bo po gospodarskih, družbenih in drugih dosežkih še bolj ustvarjalno, prepričljivo, v osebnem življenju slehernega občana pa srečno. Predsednik SO Litija Jože Dernovšek Za nami je 17. november, dan, ko smo občani litijske občine v veliki večini dali svoje glasove za uvedbo samoprispevka za izgradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov. Priprave na ta referendum so trajale več mesecev. Smatram, da je bilo delo, ki so ga vložile v pripravo za referendum vse politične organizacije v KS, TOZD, občini, kakor tudi iniciativni odbor ta dan v celoti poplačana. Saj smo z velikim odstotkom izglasovali samoprispevek. Referendum je dokazal, da so naši občani v velikem številu dojeli, da je ta solidarnost v družbi porok za hitrejši družbeno ekonomski napredek naše občine. Štejem si v dolžnost, da se v imenu iniciativnega odbora za izvedbo referenduma za- hvalim vsem občanom, ki so glasovali za samoprispevek, kakor tudi delavcem v TOZD, ki so na svojih zborih sklenili, da podpišejo poseben družbeni dogovor za sofinanciranje programa za izgradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov. PREDSEDNIK iniciativnega odbora za izvedbo referenduma Stane HROVAT Rezultati izida referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove šolskih poslopij v občini Litija dne 17. novembra 1974, po krajevnih skupnostih. Krajevna skupnost vpisanih glasoval. glasovalo za rezultat v % 1. Kresnice 491 428 87,16 2. Vače 485 415 85,56 3. Litija — levi breg 1898 1598 84,19 4. Štangarskc Poljane 282 228 80,85 5. Primskovo 443 357 80,58 6. Hotič 319 250 78,36 7. Vintarjcvec 407 313 76,90 8. Litija — desni breg 1480 1137 76,82 9. Sava 440 336 76,36 10. Jevnica 475 344 72,42 11. Šmartno 1106 794 71,79 12. Jablaniška dolina 585 441 70,25 13. Dole 638 448 70,21 14. Polšnik 556 359 64,56 15. Gabrovka 943 599 63,52 16. Ribče 125 60 48,00 17. Velika Kostrcvnica 496 207 41,73 18. Velika Stanga 152 44 28,94 SKUPAJ 11321 8328 73,56 Iz oddelka za gospodarstvo pri SO Litija — Poprečni mesečni osebni dohodek na enega zaposlenega je znašal v prvih devetih mesecih letos 2.453 dinarjev in je bil v primerjavi z istim časom preteklega leta večji za 20,5 %, medtem ko so se življenjski stroški v istem obdobju povečali za 28,9 %. Ta poprečni osebni dohodek je bil 14,7 % večji od poprečja v lelu 1973 ter enak poprečju IV. tromesečja leta 1973. — V naši občini je registriranih 104 rodnih obrtnikov in 24 zasebnih gostišč. Z obrtjo kot postranskim poklicem pa se ukvarja 79 občanov. V zadnjih letih je opaziti upadanje števila obrtnikov, ki se ukvarjajo z uslužnostjo obrtjo, razen frizerjev, katerih je v Litiji dovolj. — Organizacije združenega dela v naši občini, ki prodajajo svoje proizvode tudi na zunanje tržišče, so v prvih devetih mesecih letos izvozile za 3,988.996 USA dolarjev proizvodov, kar je za 22,5 % več, kot v istem obdobju preteklega leta. — V letošnjem letu je bilo v naši občini ugotovljenih okoli 80 nedovoljenih gradenj, od tega je bilo priajvljenih sodniku za prekrške 42 primerov. V letošnjem lotu je bilo izdanih že 87 gradbenih dovoljenj za individualne stanovanjske hiše, 4 dovoljenja za počitniške hišice ter 8 dovoljenj za gospodarska poslopja (hlevi). Zavrnjenih prošenj je bilo 12, to pa zato, ker so prosilci hoteli graditi na področjih, kjer gradnje niso predvidene. B. J. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj in izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Stane Volk, Ivan Boh, Anton Gorenc, Miloš Djukič, Slavko Urbič, Janda Belko in Lojze Kotar. Lektor: Mija Bernilk. Tisk in klišeji: CP »Gorenj siki tisk« Kranj. Naslov in uredništvo: Litija Trg na Stavbah 1 p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Dopisujte v glasilo! miru Na 2. .seji Skupščine občine Litija je zbor Krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sprejel naslednje: — Odlok o izobešanju zastav v občini Litija — Odlok o ureditvi plakatiranja v Litiji in šmartnem. Odlok o plakatiranju v Litiji in Šmartnem ima naslednja pomembna določila. V 2. členu določa, da je v mestu Litija in Šmartnem dovoljeno lepljenje plakatov samo na mestih, ki so za to določena. V 3. členu je določeno, da se mesta za lepljenje in nameščanje določijo skupaj 1 z organom občinske skupščino ki je pristojen za gradbene zadeve. Delovne in druge organizacije, družbeno politične organizacije in društva imajo lahko svoje razglasne table (panoje), ki pa jih smejo postaviti v mestu Litiji in Šmartnem le z dovoljenjem pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve občinske skupščine. V 4. člonu je tudi določilo, da lahko opravlja nameščanje plakatov proti plačilu naročnika Gradbeno obrtno podjetje »KOMUNALA« Litija. V 6. členu je določeno, da mora tisti, ki plakate nalopi, odstraniti jih, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bili nalepljeni. V 7. členu pa so določene kazenske sankcije, ki so za pravne osebe od 300.— do 1000.— din. Za fizične in odgovorne osebe pravne osebe pa od 100.— do 500.— din . Namen tega odloka je, da se z divjim plakatiranjem ne kvari izgled mesta in naselja. Ta odlok ima tudi svojo pravno podlago v 1. in 7. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir, ki je objavljen v Uradnem listu SRS št. 16/74. Odlok o izobešanju zastav v občini Litija obvezuje v svojih določilih in 1. in 8. členu vse delovne in druge organizacije, hišne svete, društva in zasebne lastnike, da morajo ob javnih cestah in v strnjenih naseljih razobesiti na dan državnega, republiškega ali občinskega praznika zastave na svojih stavbah. Prav tako na pol droga ob dnevih splošne žalosti, ali na splošni poziv, ki mora biti objavljen preko sredstev javnega obveščanja. V 7. &cnu tega odloka so določene kazenske sankcije, in sicer za fizično osebo z denarno kaznijo do 500.—din pravno osebo pa z denarno kaznijo 1000.— din, če po določilih tega odloka ne razobesi zastave ali je ta raztrgana ali kako drugače poškodovana. Namen tega odloka je spodbuditi občane, da bodo naši državni prazniki izgledali čimbolj svečano. Tudi ta odlok ima svojo pravno podlago v 1. in 8. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir. Še nekaj besed o določilih zakona o prekrških zoper javni red in mir. V tem zakonu je pomemben 9. člen, ki določa, da se v javnem lokalu ne sme točiti alkoholnih pijač mladoletnikom, ki še niso dopolnili 15 let. V 10. členu tega zakona so določene kazenske sankcije za posamezne navedene prekrške. Z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek: 1. kdor se na javnem kraju ali na prostoru, kjer vzdržuje red in mir organizacija združenega dela oziroma druga organizacija ali državni organ, pretepa ali sodeluje v pretepu ali vede na posebno drzen, surov, nesramen ali žaljiv način; 2. kdor izreka ali razširja vznemirljive vesti ali trditve ki žalijo narodno ali politično zavesit občanov ali lahko izzovejo vznemirjenost občanov ali njihovo nerazpodo-ženjc nasproti državnim organom in njihovim zakonitim ukrepom, ali s katerimi se lahko ogrozita javni rod in mir ali ovira ali prepreči izvršitev ukrepov državnih organov; 3. kdor na javnom kraju z govorjenjem, pisanjem, z nošenjem raznih znakov, emblemov ali na drug način sramoti družbenopolitično ureditev Jugoslavije, oziroma izziva ali žali moralna, narodnostna ali patrlotična čustva občanov; 4. kdor se klati, potopa ali berači; 5. kdor se vdaja prostituciji, pri tem sodeluje, jo dovoljuje ali podpira; 6. kdor organizira pripravlja ali podpira dejanja spolne nemorale ali kdor dovoli, da sc v njegovih prostorih opravljajo taka dejanja ter kdor sodeluje pri takih dejanjih. Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 2. in 6. točke prejšnjega odstavka tega člona z donarno kaznijo do 10000 dinarjev. Enako sc kaznuje pravna oseba, ki sodeluje ali dovoljuje in podpira dejanja iz 5. točke prejšnjega odstavka toga člena. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna osoba z donarno kaznijo do 1000 dinarjev. V 11. členu je določeno naslednje: Z denarno kaznijo do 2000 din ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek; 1. kdor se prepira, vpije ali kako drugače nespodobno vede na javnem kraju ali prostoru, kjer vzdržuje rod organizacija združenega dela, druga organizacija ali državni organ; 2. kdor sc nedostojno vede proti uradni osebi pri uradnem poslovanju, ali ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa uradne osebe; 3. kdor je na javnem kraju pijan in vznemirja ljudi, ovira promet ali krši javno moralo; 4. kdor občutno moti okolico s hrupom, ropotom ali z razgrajanjem, kdor na nedovoljen način občutno moti mir ali ogroža varnost kakšne osobe v zasebnem prostoru ali kdor kakorkoli moti nočni mir in počitek; 5. kdor brez potrebe strelja ali strelja tako, da ogroža ljudi in premoženje; 6. kdor primerno ne zavaruje nevarnih živali; 7. kdor muči živali, jih preobremenjuje ali ravna z njimi na surov način; 8. kdor lovi ali pobija ptice pevke in druge za kmetijstvo in gozdarstvo koristne živali, pobira njihova jajca, odnaša ali razdira njihova gnezda ali legla; 9. kdor igra z namenom, da si pridobi materialno korist, hazardne ali druge podobne igre kdor podpira ali dovoljuje taka dejanja; 10. kdor v nasprotju z omejitvijo oziroma prepovedjo po drugem odstavku 3. člona tega zakona uporablja zvočnike, radijske aparate, gramofone, glasbila ali druge podobne naprave; 11. kdor sramoti zastavo, grb ali drugo znamenje družbenopolitične skupnosti, njenih organov .narodnosti ali zastavo oziroma drugo znamenje družbenopolitičnih organizacij; 12. kdor poškoduje napis ali oznako državnega organa, organizacije, združenega dela ali druge organizacije ali kdor raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani javno nabit oglas državnega organa, organizacije združenega dela ali druge organizacije v času ko ima oglas svoj pomen; 13. kdor brez dovoljenja ali brez splošnega poziva izobesi zastavo tuje države; 14. kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali na drugem, javnosti dostopnem mestu nespodobne ali neprimerne napise, izreke, gesla, risbe in podobno kar žali javno moralo ali narodno ali politično zavest občanov; 15. kdor krši odredbo ali odločbo pristojnega državnega organa, s katero je prepovedan dostop ali zadrževanje na določenem kraju; 16. kdor da v javnom lokalu alkoholno pijačo mladoletniku, ki še ni dopolnil 15 let, pijani osebi ali skupini, v kateri je pijana oseba; Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 4., 6., 7., 8., 10., 13. in 16. točke prvega odstavka tega člena z donarno kaznijo do 10.000 dinarjev. Enako se kaznuje pravna oseba, ki podpira in dovoljuje dejanja iz 9. točke prvoga odstavka tega člena. Poleg pravne osebe sc kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 1000 dinarjev. V 16. člonu je določeno: Samostojnemu gostincu se lahko izreče poleg kazni za prekršek iz prejšnjega člena, 16. točke 11. člona in 6. točke 12. člena tudi varnostni ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti v trajanju od enega do treh mesecev. Če samostojni gostinec, ki mu je bil izrečen varnostni ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti, ravna v nasprotju z izrečenim ukrepom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 2500 dinarjev. Namen tega prispevka je obvestiti občane o voljavnih predpisih, ki urejajo javni red in mir v naši družbi. Nadzor nad izvajanjem teh predpisov opravljajo organi za notranje zadeve in delavci milice. Prepričani smo da naši občani želijo živeti in delati v urejenih razmerah varni pred nasilneži, zato bodo tudi navedenemu organu in delavcem milice pripravljeni pomagati pri odkrivanju družbi nevarnih prekrškov. F. M. Delo je steklo Z 2.703 prebivalci je Krajevna skupnost Litija — levi breg največja v naši občini. Tudi med najmlajšimi je, saj so jo občani ustanovili letos spomladi. Da je bila razdelitev krajevne skupnosti Litija, ki je obsegala celo mesto z obrobnimi vasmi in naselji, nadvse pravilna odločitev občanov, dokazuje veliko bolj uspešno in zavzeto delovanje obeh novih krajevnih skupnosti Litija — desni breg in Litija — levi breg, kot je bilo to v preteklosti. Občani imajo segaj več možnosti, da odločajo o skupnih vprašanjih v krajevni skupnosti, saj so veliko bolj neposredno in konkretno vključeni v dogajanja. — javna razsvetljava do Praprošč, — otroško igrišče na Prvomajski ulici, — kanalizacija na Graški cesti, — kanalizacija Ceste Zasavskega bataljona od križišča z Marokovo potjo naprej, — javna razsvotljava Ceste Zasavskega bat. in Prvomajske ulice, — ureditev nekaterih priključkov na Cesto Zasavskega bat., Graški cesti in Topi I n i š k i poti, — ureditev parka na Stavbah, — ureditev Predilniške ceste, ki je v zelo slabem stanju in bo k urejanju potrebno čim prej pristopiti. To je dosti nalog. Rešitev vseh problemov zahteva ogromno sredstev? Delali bomo postopoma. Računamo tudi na sredstva iz sklada za uporabo mestnega zemljišča. Prepričan pa som tudi, da bo nova organiziranost krajevnih skupnosti, ki jo moramo takoj izvesti, imela ugodne posledice tudi pri bodočem financiranju krajevnih skupnosti. Kako se povezujete z delegacijo KS, ki je v zboru krajevnih skupnosti pri SO Litija? V začetku povezav med svetom in delegacijo ni bilo. Sodaj pa delamo skupaj, tako, da je svet tekoče seznanjen z delom delegacije v SO Litija. Seveda pa bomo delovali skupno tudi z delegacijo, ki naše probleme, predloge in stališča prenaša v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in nas bo obveščala o svojem delu. Težave? Nimamo prostorov. Predlagam, da bi pri noki novogradnji v dužbenom sektorju zagotovili prostor za krajevno skupnost. Zelje? KS naj bi razpolagala s tolikimi sredstvi, da bi lahko normalno delala. Želim pa si tudi, da bi zavest naših občanov ostala tudi v bodoče na takšnem nivoju kot sedaj, saj smo vsi občani v krajevni skupnosti izelo ponosni na to, da smo pri glasovanju za podaljšani samoprispevek bili tretja najboljša krajevna skupnost v občini. NEJ Ivo Brovč: »Nalog je veliko. Le s skupnimi močmi jih bomo uspešno reševali.:« Tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Litija — levi 'breg Ivo Brovč jc mod najmlajšimi predsedniki. Z njim smo ise pogovarjali o tekoči problematiki, o načrtih, težavah in željah. Pogovor z njim je bil sproščen, tako kot je tudi sam sproščen in pripravljen pogovarjati se o vseh vprašanjih, !ki so skupnega pomena za vse občane. Ni lahko biti predsednik sve. ta krajevne skupnosti. Prevzeti takšno odgovornost pomeni tudi žrtvovati veliko časa, misli in energije. Pa tudi sposoben jc treba biti. Gibljiv, pistopen, zavzet, predvsem pa dober poznavalec našega družbeno-političnoga in gospodarskega sistema. Ivo Brovč te lastnosti ima. Je pa tudi na dobri poti, da iz dobrega predsednika sveta krajevne skupnosti postane zelo dober predsednik. Letos razpolaga KS Litija — levi breg z 19.430 din sredstvi. Vsega denarja še niso porabili, iker tudi vseh sredstev še niso prejeli. V glavnem if bil denar do sedaj porabljen za kritje tekočih stroškov. Tvo Brovč ic takole govoril o delu in načrtih KS Litija — levi breg: Koliko sredstev naj bi kra-ievna skupnost imela v letu 1975? S petimi starimi milijoni bi lahko reševali najvažnejša vprašanja. Za kakšne večje investicije pa se bo potrebno pogovarjati v širšem merilu. Kakšen Je vaš program za leto 1975? Problemov je veliko. Svet je ugotovil, da bo potrebno nujno pristopiti k naslednjim akcijam: 27 Spremembe v stanovanjskem gospodarstvu predvsem za hitrejšo graditev stanovanj za delavce so prinesli naslednji akti skupščine Socialistični republike Slovenije: 1. Resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva. 2. Zakon o programiranju in financiranju graditev stanovanj. 3. Zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, sprejet v letu 1972. In 4. Zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti, sprejet v letošnjem letu. Na podlagi M. člena Zako-na o ipogramiranju in financiranju graditve stanovanj je bil v Litiji podpisan samoupravni sporazum o izločanju sredstev in usmerjanju za stanovanjsko izgradnjo, ki v 3. členu govori, da so se organizacije, podpisnice tega sporazuma, dogovorile, da stopnja obveznega izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo ne more biti nižja kot 6 % od bruto izplačanih osobnih dohodkov. Podpisnice tega sporazuma so ise tudi dogovorile, da 30% od izločenih sredstev po določeni najnižji stopnji, združujejo pri LB-podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje. Skupščina občine Litija je z odlokom o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija (Ur. 1. SRS, št. 55/72) določila, da organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbeno politične skupnosti in druge organizacije, društva, državni organi ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačujejo prispevek po stopnji 30% od najnižjega odstotka sredstev, ki so ga organizacije v občini določile s samoupravnim sporazumom. Prav tako je skupščina občine Litija z odlokom o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija (Ur. 1. SRS, št. 55/72) določila, da tudi občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji 6% od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov. Tako sc po določilih zakona in odlokov zbirajo nasled-nj.i sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: — 30% sredstev organizacij od obvezno izločenih 6 % za stanovanjsko graditev, — 6 % sredstev, ki jih vplačujejo samostojni obrtniki. Sredstva sc zbirajo na računu samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Litija, z njimi pa upravlja zbor delegatov, ki so ga de-logirali vplačniki sredstev. Zbor delegatov je že takoj po konstituiranju pričel z resnim delom, ki se je vedno prepletalo z mislijo, kako z razpoložljivimi sredstvi zgraditi v čim krajšem času čim več stanovanj. Tako so bila valj pogojev. Taiko so izločili iz nadaljnjega postopka 22 prosilcev. 83 prosilcem pa so pregledali stanovanja, da bi ugotovili resničnost navedb in po posebni točkovni listi stanovanja in razmere točkovali. Tako pridobljene točke so bile vodilo komisije za sestavo predloga prednostne liste za 45 stanovanj. Predlog prednostne liste je obravnaval zbor delegatov na 5. redni seji, dn6 18. 11. 1974, in jo Nova stanovanja na Rozmanovem trgu. Foto: foto krožek OS Litija sredstva v višini 4,000.000 din oročena pri LB, kjer je enota za oročena srodstva pridobila 7,000.000 din posojila. LB je dodelila v letošnjem letu enoti še 1,600.000 din posojila iz lastnih sredstev banke. Enota ga je po sklopu zbora najela. Zbor je sprejel ponudbo GIP »Beton-Zasavje« Zagorje za nakup stanovanj v bloku F2G na Rozmanovem trgu v Litiji in sklenil pogodbo za 48 stanovanj za pogodbeno vrednost na ključ v višini 9,400.000 din, oz. za kvadratni meter stanovanjske površine 3582 din. Razlika med pogodbeno vrednostjo in pridobljenimi krediti pa je pokrita z lastnimi sredstvi. Med tem časom, ko so se stanovanja gradila, je zbor delegatov pripravljal merila v skladu z zakonom in občinskimi odloki, po katerih naj bi se delila kupljena stanovanja. Tako je po skoraj petmesečni javni razpravi nastal Pravilnik o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 29 74) sprejet na 4. redni seji zbora, dne 12. 8. 1974. Po javnem razpisu za 45 stanovanj (3 stanovanja bo začasno zasedla po sklepu zbora delegatov strokovna služba stanovanjske skupnosti) je (po zboru delegatov imenovana) komisija prejela 105 vlog. Komisija je bila prod težko nalogo, kajti zavedala se je, da je vsak začetek težak. Glede na določila pravilnika so najprej vse vloge pregledali in ugotovili, da nekateri prosilci niso izpolnjc- javno objavil za 15 dni, tj. do vključno 5. decembra 1974. V kolikor bodo prednostno listo potrdili tudi vplačniki sredstev, bo torej ugotovijo-no, da je komisija delo v redu opravila. Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bo z odločbami petinštiridesetim upravičencem s prednostne liste dodelila stanovanja, ki bodo predvidoma vse-ljiva že v letošnjem letu. Na prvih treh mestih prednostne liste pa so občani — stanovalci iz Zapodja, katerim je zemeljski plaz porušil domo-vs, oz. jih tako poškodoval, da prebivanje v njih ni več varno. Zbor delegatov pa sc ni zadovoljil samo z nakupom teh stanovanj. Sklenjena je pogodba o nakupu 32 stanovanj v bloku 2 F na Rozmanovem trgu, ki morajo biti po pogodbi končana v aprilu 1975. Razpis za ta stanovanja bo takoj v začetku prihodnjega leta. Dalje bomo z delom sredstev pomagali pri: — gradnji 5 stanovanj na Dolah, — gradnji 2 stanovanj v Ga-brovki, — preureditvi prostorov v stanovanje v Zapodju za družino Mlinaric (stanovanjsko hišo jc prav tako podrl plaz) in — preureditvi dveh prostorov na Bogcnšperku za družino Plankar. Vse nadaljnje delo pa bo predvidoma potekalo na dotok sredstev in nadaljnje potrebe gradnje stanovanj. Ne vemo, če lahko trdimo, da jc naše delo do sedaj potekalo talko, kot si vsi želimo in v skladu z vsemi predpisi na eni strani, in željami občanov na drugi strani in z vedno prisotnim dejstvom, da smo na začetku tega sistema stanovanjske graditve in družbene pomoči v stanovanjski graditvi. Vendar si želimo, da bomo skupno z vsemi občani in delovnimi ter ostalimi organizacijami skušali v čimkrajšem času zmanjšati stanovanjski primanjkljaj v občini Litija. To pa bo mogoče z graditvijo čim cenejših stanovanj in gospodarno porabo sredstev. Zavzemali pa se bomo tudi za to, da delovne in ostale organizacije s sredstvi, ki jim ostajajo za stanovanjsko graditev, zgra-di jo čim več družbenih stanovanj za svoje delavce. \ Branko Pintar PREIZKUS ZNANJA Zveza rezervnih vojaških starešin si je za eno izmed temeljnih nalog izbrala tudi stalno izpopolnjevanje in preverjanje znanja rezervnih vojaških starešin. V ta namen je občinski odbor ZRVS letos organiziral taktično orientacijski pohod, ki se ga je udeležilo več kot 160 vojaških starešin. Svoje teoretično znanje iz vojaške tematike so najprej pokazali z odgovori na pripravljena vprašanja. V ta namen jc moral vsak, ki je hotel izpit pozitivno opraviti, proučiti gradivo, ki ga je vse leto objavljala revija »NASA OBRAMBA«. K dobrim rezultatom tega dela izpita so pripomogle tudi skupne priprave, ki so jih imeli v vseh petih osnovnih organizacijah. Praktično znanje iz topografije, hojo po neznanem terenu in telesno vzdržljcvost so preverili v drugom delu iz-tita. S pomočjo kompasa je moral vsak v točno določe- nem času prehoditi od 6—8 kilometrov. Obrazi na cilju mi kazali, da je bila pot težka, polna strmih vzponov in spustov. Rezultati pohoda kažejo, da je znanje večine starešin zadovoljivo. To je hkrati tudi porok, da so sposobni, če bo potrebno, voditi vse nas v obrambo domovine. Zelja vseh starešin je, da bi bilo čim več takšnih akcij, da bi bile še bolj množične, da se jih udeleži v večjem številu tudi mladina, saj sc na ta način pripravlja na dolžnosti, ki jih ima v splošnem ljudskem odporu. L. K. Pred orientacijskim pohodom OBČANI! Sodelujte s prispevki v Glasilu občanov. Posamezne članke pošiljajte na naslov uredniškega odbora IYB 5146 Delovni programi — delovni programi — delovni Delovni programi samoupravnih interesnih skupnosti v občini Litija za leto 1975 Ob koncu leta 1974 zaključujemo prvo leto novega načina finaciranja skupnih potreb v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. V tem času se pripravljamo tudi na to, da pregledamo opravljeno delo v letu 1974 in da sprejmemo načrte za leto 1975. V ta namen posredujemo delovnim ljudem in občanom programe posameznih interesnih skupnosti za leto 1975. Vodilo za sestavo programov je bila resolucija o družbenoekonomski politiki SRS v letu 1975. Gradivo naj služi za javno razpravo o financiranju skupne porabe v naslednjem letu in hkrati za boljšo obveščenost občanov o realizaciji zastavljenih proramov v letu 1974 ter o predlaganem programu dela in potrebnih sredstev v letu 1975. Temeljna izobraževalna skupnost REALIZACIJA programa TIS Litija za leto 1974 vsem otrokom, ne glede na razvitost kulturnega in gospodarskega okolja, kjer živijo. V letu 1974 se je področje vzgoje in izobraževanja vključilo v proces družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, kar pomeni korak naprej pri dosegu dolgoročnih ciljev, ki so za to področje opredeljeni z znanimi družbenimi dokumenti. V naši občini so delovni ljudje podpisali samoupravni sporazum o sprejetju programa TIS Litija za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev dne 25. 4. 74. V njem je program za vzgojo in izobraževanje ovrednoten na 15.500.000,00 din, od tega prispevajo udeleženci tega sporazuma 8.876.000.— din, pomoč iz solidarnostnega sklada pa znaša 6.624.000.— din. Za uresničitev tega programa prispevajo udeleženci sporazuma 4,86% od svojih bruto osebnih dohodkov. Da bi postopoma izenačili pogoje za šolanje vseh otrok, so udeleženci sporazuma sprejeli načelo solidarnosti, po katerem vsi delavci v SR Sloveniji prispevajo 0,84 % iz svojih bruto osebnih dohodkov, ki se stekajo v solidarnostni sklad. Naša občina bo vanj prispevala 1.534.000,00 din, navedli pa smo že, koliko bo iz njega dobila. Osebni dohodki prosvetnih delavcev so bili v programu za tekoče leto izračunani na vrednosti točke iz drugega polletja 1973, to je 9,52 din. Ta osnova je bila družbeno priznana tudi zato, ker so bili v prvem polletju minulega letu osebni dohodki zamrznjeni in je tako celoletna primerjava nerealna in nevzdržna. Družbeni dogovor o splošni in skupni porabi navaja, da je treba v 1.1974 ohraniti razmerje v osebnih dohodkih med zaposlenimi v družbenih dejavnostih ter gospodarstvu, ki so bila dogovorjena s samoupravnim sporazumom v drugem polletju 1973. Zato naj se osebni dohodki zaposlenih v družbenih dejavnostih gibljejo v skladu z osebnimi dohodki v gospodarstvu, uskladitev pa naj se opravi ob koncu vsakega tromesečja. Tako so bile opravljene do 30. 9. 1974 že tri uskladitve. Zadnja opravljena valorizacija (ob koncu septembra) predvideva vrednost točke 10,69 din, kar predstavlja porast osebnih dohodkov za 12,3% oz. dodatnih 1.392.718 dinarjev. Ker družbeni dogovor o splošni in skupni porabi priznava tudi valorizacijo materialnih izdatkov, smo se v občini dogovorili, da jih povišamo za 15 %, to je dodatnih 244.861.— din. Tako bi za uresničitev programa vzgoje in izobraževanja za tekoče leto potrebovali po tretji valorizaciji skupaj še 1.637.579.— din k že dogovorjenemu znesku. Za leto 1974 predvidevamo še eno valorizacijo (točka 11,08 din), za kar bi potrebovali še 464.240 din. Povprečni osebni dohodki pedagoških delavcev znašajo: Izobrazba Osnovni OD OD z dodatkom skupaj povprečno število let del. izkušenj učiteljev srednja 2651 din 2784 din 9 let višja 2940 din 3234 din 11 let visoka 3367 din 3704 din 10 let PREDLOG PROGRAMA vzgojno izobraževalne dejavnosti TIS Litija za leto 1975 Uvod: Program vzgoje in izobraževanja za leto 1975 je izdelan po metodologiji enotnih kriterijev, ki jih je pripravil izvršni odbor solidarnostnega sklada temeljnih izobraževalnih skupnosti. Program je enoten za vso Slovenijo, kar omogoča zniževanje socialnih razlik in zagotavlja izenačevanje pogojev za šolanje Organizacija osnovnega šolstva: V občini imamo 3 matične šole s 14 podružničnimi in eno posebno šolo. Na vseh zavodih imamo 118 prosvetnih delavcev, od tega: s srednjo izobrazbo 65, z višjo 42 in z visoko 11 učiteljev. Osnovno šolo obiskuje 2217 učencev, ki so razporejeni v 100 oddelkih; 69 je čistih, 31 pa kombiniranih. Na Javorju in Mamo-Iju poteka ves pouk celo v trojni kombinaciji. Redna dejavnost šol se izvaja po predpisanem učnem načrtu in predmetniku, ki za vsak razred določa tedensko in letno število ur. Tako bodo učitelji v šolskem letu 74/75 opravili 94.510 pedagoških ur, tem pa je treba dodati še 11.710 ur dopolnilnega ter dodatnega pouka in varstva vozačev. Zakon o osnovni šoli predpisuje vsem učiteljem učno in delovno obveznost. Osebni In materialni izdatki šol: Izračuni osebnih dohodkov temeljijo na sedaj veljavnih samoupravnih sporazumih. Osnovni element je še nadalje pedagoška ura, vrednost točke za leto 1975 pa je ovrednotena na 13,50 din. Glede na to, da še ne vemo, kakšna bo predvidena rast osebnih dohodkov, bo to vrednost potrebno korigirati. šolam moramo zagotoviti tudi lastna sredstva za materialne izdatke, za amortizacijo nepremičnin in premičnin. Od 17 šol v občini jih kar 11 dela v težjih delovnih pogojih, kjer prejemajo učitelji dodate* 1.100 din, sto. Razporejene so 4 kategorije: 1. kategorija (Konjšica, Gradišče, Mamo]j) ima mesečni dodatek 1.1000 din. 2. kategorija (Javorje, Prim-skovo) ima mesečni dodatek 850 din, 3. kategorija (Polšnik, Dole, Gabrovka) ima mesečni dodatek 550 din, 4. kategorija (Kostrevnica, Vače, štangar. Poliane) ima mesečni dodatek 400 din. Kljub tem dodatkom pa so te šole kadrovsko zelo slabo zasedene (kar na štirih šolah je samo po en učitelj). Zato predvidevamo v letu 1975 35 % povišanje dodatka za težke delovne pogoje, s čimer bi zajezili odhod učiteljev v dolino, na večje šole oz. celo V druge poklice.' Strokovno pomoč učiteljem in učencem nudi šolska svetovalna služba, ki jo sestavljajo socialni delavec, pedagog, psiholog in logoped. Pri nas nimamo le psihologa, predvidevamo, da bi v prihodnjem letu prihajal iz Ljubljane ali Trbovelj enkrat do dvakrat tedensko. Druge dejavnosti Program vzgoje in izobraževanja vključuje še naslednje dejavnosti: — podaljšano bivanje učencev; trenutno imamo samo en oddelek v Oš Litija, — prevozi učencev, ki so oddaljeni od šole nad 4 km; to ugodnost koristi 609 učencev, — prehrano učencev; pomoč TIS naj bi znašala 130 dinarjev na učenca letno, — malo šolo; razen v Litiji in šmartnem, kjer jo bo organiziral vrtec (8 oddelkov), bo 15 oddelkov, v vsakem pa bodo izvedli po 120 ur vzgojnega dela, — testiranje novincev pred vstopom v šolo, — vzgojno svetovanje težko vzgojljivih in prilagodljivih učencev, — plačevanje oskrbnine za učence, ki se usposabljajo za življenje v raznih zavodih, — dopolnilno izobraževanje zaposlenih pedagoških delavcev, kjer moramo kriti stroške nadomeščanj, študijskih dopustov in nagrade za opravljene izpite, — štipendije za pedagoške poklice; zagotavljamo kadrovske štipendije za 40 dijakov in študentov, — sofinanciranje vzgojno-varstvenih zavodov; po merilih izobraževalne skupnosti SRS upoštevamo samo otroke stare od 3 do 9 let oz. 6 let (dejavnost VVZ je prikazana v programu dela skupnosti za otroško varstvo), — sofinanciranje glasbene dejavnosti; zagotavljamo sredstva za osebne dohodke učiteljev glasbenega centra (ta dejavnost je podrobneje opisana v programu kulturne skupnosti), — osnovnošolsko izobraževanje odraslih; pri Delavski univerzi Litija bodo organizirani trije oddelki, — izdatki za strokovno službo TIS, — izdatki za 1 % obvezno rezervo od vseh dohodkov v letu 1975. Nove dejavnosti: Sprejeti družbeni dokumenti o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja in zakonski predlog nas zavezuje, da financiramo v naslednjem letu nekatere nove dejavnosti: 1. BREZPLAČNI UČBENIKI, ŠOLSKE POTREBŠČINE IN REGRESIRANJE MLADINSKEGA TISKA. Čeprav si prizadevamo za brezplačno osnovno šolo, cene učbenikov in šolskih potrebščin zaskrbljujoče naraščajo. Za leto 1975 predvidevamo pomoč v višini 30 din na učenca za učbenike in 10 din za mladinski tisk (doslej je bilo regresiranje tiska naloga RIS). Potrebovali bomo 88.680 din. 2. HOSPITACIJSKA DEJAVNOST bo potekala v nekaterih šolah v dogovoru z Zavodom za šolstvo SRS. Zanjo potrebujemo 26.604 din. 3. PROSTOVOLJNE DEJAVNOSTI šol obsegajo vse krožke, sekcije in društva na kulturnoprosvetnem, telesno-vzgojnem in tehničnem področju. To dejavnost smo delno financirali že letos. Za prihodnje leto pa predvidevamo po normativih 383.800 din. 4. SOFINANCIRANJE DELAVSKE UNIVERZE (šola za starše in za življenje, ter idej-nopolitično in družbeno izobraževanje pedagoških delavcev. Potrebujemo 77.595 din. 5. ORGANIZACIJA SEMINARJEV ZA OBVEZNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV. Te seminarje izvaja Zavod za šolstvo SRS, doslej pa jih Je financiral RIS. Potrebovali bi 44.340 din. 6. SOLA V NARAVI. V zimskem času bodo za učence 5. razredov organizirali smučarski tečaj, učence 4. razredov pa bi naučili plavati. Predvidevamo 200 din stroškov na učenca, skupaj bi torej potrebovali 112.000.—din. 7. POUČNE EKSKURZIJE so del učnega procesa, kjer moramo zagotoviti sredstva vsaj za prevoz otrok. Ce upo- (Nadailj. na 5. str.) Delovni programi — delovni programi — delovni (Nadaljevanje s 4. strani) števamo na učenca 40.— din, potrebujemo 52.440 din. 8. MODENRIZACIJA — POSODABLJANJE POUKA. Sodoben način poučevanja zahteva uvajanje novosti v organizaciji, vsebini in metodah vzgojno izobraževalnega procesa. Doslej smo že postopoma uvajali novo matematiko na nižji stopnji, pripravlja pa se šc modernizacija angleškega jezika, kemije, biologije in fizike, učilnice pa bi postopoma opremljali z novimi tehničnimi pripomočki. Vse I o zahteva tudi dodatno izobraževanje pedagoških delavcev. Na oddelek predvidevamo 3.000 din, torej potrebujemo 303.000.— din. 9. RAZŠIRJENA DEJAVNOST V LETU 1975: — 2 nova oddelka vzgojnovarstvene dejavnosti v Kresnicah s 1. 5. 1974 dalje 94.000 din — 2 nova oddelka v osnovnih šolah s 1. 9.1974 dalje 70.000 din — 3 oddelke podaljšanega bivanja v okviru osnovne šole Litija, Šmartno in Gabrovka 75.000 din — 2 socialna delavca za osnovno šolo Šmartno in Gabrovka 40.000 din — uvedba prevozov v Gabrovki in Stangarskih Poljanah in nakup dveh kombijev 300.000 din Primerjava potrebnih sredstev TIS Litija po valoriziranem programu leta 1974 s predlogom programa za leto 1975 Vrsta dejavnosti Valoriziran program leta 1974 Predlog programa leta 1975 Indeks 75:74 1. Dejavnost vzgojnovarstvenih zavodov 2. Dejavnost osnovnih šol — osebni dohodki — materialni izdatki 3. Druge oblike vzgoje in izobraževanja 4. Obvezna 1 % rezerva po zakonu 874.363 13.930.930 11.866.431 2.064.499 2.645.478 176.270 757.450 18.731.533 15.960.253 2.411.280 2.757.420 222.000 86 131 134 116 104 125 5. Skupaj potrebna sredstva 6. 2 % rezerva šol — zakonska osnova 7. Nove dejavnosti v letu 1975 17.627.041 22.108.403 1.667.459 250.000 125 8. SKUPAJ VSE: 24.025.862 Temeljna skupnost otroškega varstva POROČILO o realizaciji programa temeljne skupnosti otroškega varstva Litija za leto 1974 Po podpisanem samoupravnem sporazumu za leto 1974 o programu otroškega varstva in združevanju sredstev za njegovo uresničitev v občini Litija je realizacija naslednja: I. Dnevno varstvo otrok v starosti od dveh do sedmih let 1. V Kresnicah so odkupljeni prostori in zemljišče za otroški vrtec. Z izvajalcem za preureditev prostorov je sklenjena pogodba. Vsa dela bodo dokončana predvidoma v maju 1975. Vrednost celotne investicije bo znašala okrog 740.000 din. 2. Za gradnjo novega vrtca v šmartnem je v postopku vloga za določitev lokacije, izbor projekta in izvajalca. V mesecu decembru bo izbran in naročen načrt gradnje za 60 otrok. S samoprispevkom so zagotovljena sredstva v višini 1.250.000 din. 3. Glede ureditve prostorov za potrebe otroškega varstva v Jcvnici so bili ponovno opravljeni ogledi prostorov v Osnovni šoli Jevnica. Sanitarna služba Skupščine občine Litija je dala mnenje glede primernosti prostorov in preureditve za potrebne varstva. Krajevna skupnost Jevnica se s predlogi ne strinja, za novogradnjo pa trenutno ni finančnih sredstev. VIIT. Finančni podatki: II. Druge dejavnosti v korist otrok 1. Za otroke v Vzgojnovar-stvenem zavodu iz socialno ogroženih družin je po programu predvideno doplačilo oskrbnih stroškov v višini 50 % najnižje cene po lestvici. V doplačilo oskrbnih stroškov je zajeto skupno 11 otrok, in sicer šest v vrtcu »Najdihojca«, trije otroci v vrtcu »Kekec« in dva otroka v vrtcu »Ciciban«. 2. V jesenskem času so v vseh vrtcih uvedli popoldanske oblike vzgojnega dela za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. V program je zajeta moralna, estetska in umska vzgoja otrok. Traja po dve uri tedensko. Za to dejavnost je med starši dosti zanimanja, zato vključujejo vedno več otrok v te oblike varstva. III. Odplačila kreditov banki dobljcinh za vrtec »Najdihojca« v Litiji znašajo 248.000 dinarjev. IV. V letu 1974 je znašala ekonomska cena oskrbnine v VVZ za enega otroka 650.— dinarjev. Starši so plačevali 40 % ekonomske cene po diferencirani lestvici, Temeljna izobraževalna skupnost Litija je zagotovila 50 % in Temeljna skupnost otroškega varstva Litija 10% za 180 otrok. Za Temeljno skupnost otro- škega varstva Litija predstavljajo ti stroški 162.966 din. V. Ostale dejavnosti. Za obvezno rezervo se izloča 1 % od dohodkov, kar bo znašalo v letu 1974 12.530 din. VI. Republiška skupnost otroškega varstva zagotavlja sredstva za otroški dodatek otrok iz socialno ogroženih kmečkih družin. V naši občini je 439 otrok, ki so prejemali otroški dodatek v višini 95,00 dinarjev mesečno od 1. 1. 1974 do 31. 7. 1974 in od 1. 8. 1974 dalje po 113,00 din mesečno. Skupaj izplačana nakazila v letu 1974 bodo znašala 650.441 dinarjev. VII. Po sklepu Skupščine občine Litija je bilo preneseno delovanje komisije za letovanje otrok na skupnost otroškega varstva Litija. V letu 1974 je letovalo po 14 dni skupno 91 otrok, od tega 36 predšolskih otrok. Letovanje je bilo organizirano v okviru RK Slovenije na Debelem rtiču, ker v Ankaranu niso prostori več uporabni. Sredstva za letovanje otrok so zagotovili: Skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana v višni 19.124.— din, prispevek staršev 29.825.— din, ostalo se je krilo iz ostanka sredstev iz prejšnjega leta v znesku 28.679,— din. Skupni stroški za letovanje v letu 1974 znašajo 77.826.— din. plan 74 valor. plan indeks 1. Sredstva po podp. sporaz. in stopnji 0,60% za 1974 1.223.000 1.253.115 102 2. Program skupnosti za leto 1974 a) masa bruto oseb. dohodkov 169.000 196.716 116 b) materialni izdatki 14.000 16.100 115 c) vlaganje v investicije 736.000 736.000 100 č) odplačevanje anuitet za investicije 248.000 248.000 100 d) ostala dejavnost 46.000 46.000 100 e) obvezna rezerva 1 % 10.000 10.299 103 Skupaj: 1.223.000 1.253.115 102 PROGRAM otroškega varstva v občini Litija za leto 197.' Potrebe po družbeno organiziranem varstvu predšolskih otrok so vedno večje, zato je nujno potrebno tudi v prihodnje povečevati v okviru možnosti število novih mest za dnevno varstvo predšolskih otrok. 1. V letu 1975 bo dokončno urejen prostor za predšolsko varstvo otrok v starosti od dveh do sedmih let v Kresnicah. Prostori obsegajo dve igralnici, razdeljevalno kuhinjo in garderobne ter sanitarne prostore, kakor tudi zunanje igrišče. 2. Z gradnjo novega vrtca v šmartnem za 60 otrok v starosti od dveh do sedmih let bo dana možnost večje vključitve predšolskih otrok v organizirano varstvo. Financiranje bo delno iz samoprispevka, delno iz sklada skupnosti. Ocenjena vrednost objekta je 2.056.000 din brez predvidenih podražitev in zunanje ureditve.. V letu 1975 ni možno zagotoviti sredstev v celoti, potrebno bo iskati izvajalca z najbolj ugodnimi kreditnimi pogoji. 3. V okviru Republiškega odbora rdečega križa se naša občina vključuje v medsebojni dogovor za izgradnjo novih kapacitet za letovanje predšolskih in šolskih otrok v Debelem rtiču pri Ankaranu. Skupni znesek našega prispevka za investicijo znaša 700.000 din. Predvideno je, da bi v letu 1975 iz sklada skupnosti namenili 150.000 din. 4. Za otroke, ki so v vrtcih in so družine v težkih socialnih razmerah, je predvideno doplačilo oskrbnemu strošku v višini 50 % najnižje cene. 5. Tudi v prihodnjem letu bo Republiška skupnost otroškega varstva še dodeljevala otroške dodatke kmečkim otrokom iz socialno šibkih družin. Tudi naša skupnost bo prispevala del sredstev. 6. Kakor v letošnjem letu, bo tudi v prihodnjem VVZ nadaljeval s programom skrajšanih oblik vzgojnega dela v popoldanskem času za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Potrebno je zagotoviti delno kritje stroškov teh oblik varstva in vzgoje. 7. Odplačilo anuitet za novogradnjo vrtca v Litiji »Najdihojca« znaša 248.000.— din. 8. Po dogovoru med Republiško skupnostjo otroškega varstva in Republiško izobraževalno skupnostjo bo naša skupnost financirala 50 % ekonomske cene v VVZ za otroke do tretjega leta starosti. Predvideno je sofinanciranje za 48 otrok po ocenjeni ekonomski ceni 760.000 din (50 % je 380.000 din). 9. Skupnost otroškega varstva je zaradi razširitve programa del in novih oblik organizirala samostojno strokovno službo. 10. Od vseh dohodkov se obračunava 1 % obvezne rezerve po zakonu o obvezni rezervi. (Nadalj. na 6. str.) PREDILNICA LITIJA v Liti/i proizvaja kvalitetno bombažno, sintetično in stanično prejo. Ob občinskem prazniku iskrečno čestitamo občanom in jim želimo veliko delovnih uspehov. Delovni programi — delovni programi — delovni Program otroškega varstva... IZRAČUN POTREBNIH SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMA 1975 t. dokončanje investicije Kresnice 2. gradnja vrtca v Šmartnem 546.000 130.000 174.000 732.000 3. oprema prostora v Jevnici sof. gradnje Debeli rtič 4. doplačilo oskrb. str. v VVZ 50 % nan. žene za 10 otrok 60.000 15.000 150.000 18.000 5. denarna pomoč kmečkim otrokom 30.000 30.000 6. popoldanske oblike vzgoj. dela 10.000 10.000 7. obveznosti za odplač. kredita 248.000 248.000 8. sofinanciranje redne dejavnosti v VVZ za 40 otrok X 380 din 162.960 182.400 9. stroški strokovne službe 38.655 65.000 10. obvezna rezerva 1 % 12.500 16.000 SKUPAJ: 1.253.115 Temeljna kulturna skupnost PROGRAM KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1975 V skladu z novo ustavo SFRJ in SRS ter zakonom o kulturnih skupnostih se delovni ljudje občine Litija združujejo v samoupravni interesni skupnosti za področje kulturne dejavnosti. Osnovni cilj tega združevanja je intres delovnih ljudi, da bi kultura vse bolj postajala del njihovega življenja, saj je kulturna dejavnost sestavni del celotne človekove družbene dejavnosti in je zato potrebno še nadalje kropiti vpliv delovnih ljudi na nastajanje in izvajanje kulturne politike in programe. To pa je mogoče uresničevati le na samoupravnem odločanju. Cim bolj se bo uveljavljal skupni družbeni interes delovnih ljudi, tem bolj se bo uveljavljal tudi socialistični humanizem kot temeljna vsebina vsakega kulturnega sporočila. Kulturna ustvarjalnost je pravica slehernega delovnega človeka in sestavina njegovega življenja in dola. Zato morajo biti kulturne dobrine dostopne vsem ljudem. 1. Knjižničarstvo: Program dela knjižnice je nakup knjig, izposoja, pridobivanje bralcev, delo z mladimi bralci, raziskava knjižnične mreže, strokovna ureditev matične knjižnice in poslovanje podružnične knjižnice v krajih Šmartno in Gabrovka. Skupni plan za knjižnico v Litiji, Šmartnem in Gabrovki je naslednji: nakup 1.100 novih knjig, izposoja 32.000 'knjig, knjižnice naj bi obiskalo 11.700 bralcev, knjižnice naj bi imele 1.000 članov. Predvideno je povečanje dela z mladimi bralci. Ure pravljic bodo potekale v Litiji, Šmartnem in Gabrovki — predvidenih je 72 ur pravljic in 36 pedagoških ur. . 2. Spomeniško varstvo: val. plan 1974 Glavno težišče zavoda za spomeniško varstvo bo še nadalje pri obnovi gradu Bo-genšperk. V lotu 1975 se prične priprava prostorov za stalno razstavo vražoverjana Slovenskem, to bo zahtevalo veliko truda ter sodelovanja s spomeniškim varstvom, če bomo hoteli vse prostore soglasno urediti, da bodo ostali spomenik kulture. 3. Zgodovinski arhiv: Naloge službe arhivskega varstva so določene z zakonom o arhivskem gradivu. Varstvo gradiva je potrebno zagotoviti, da se prepreči uničenje in ohrani prvotna ureditev. Naša skupnost predvideva izvršitev predloženega programa in zato zagotavlja potrebna sredstva za realizacijo redne dejavnosti, ki jo izvaja Zgodovinski arhiv Ljubljana. 4. Glasbena šola: Dejavnost glasbene šole v Litiji je zelo pestra. Letos je bil ustanovljen oddelek v Gabrovki. Glasbena šola ima v šolskem lotu 1974/75 v Litiji naslednje oddelke: za pihala — 11 učencev, za trobila — 6 učencev, za harmoniko — 16 učencev, za klavir — 18 učencev, za kitaro — 6 učencev, za čelo enega učenca in baletni oddelek — 30 učencev. V Gabrovki pa deluje oddelek za harmoniko — 22 učencev in oddelek za klavir — 5 učencev. V šoli deluje samostojni faar-moniikarski orkester. Učenci pihal in trobil se vključujejo v sindikalno godbo. V vseh oddelkih glasbene šole bo opravljenih preko 7000 pedagoških ur pouka. 5. Sindikalna godba: Sindikalna godba iz leta v lato dobiva v naši občini večji pomen saj si skoraj ni mogoče zamisliti nobene pri- 31 563 120 100 100 100 III 168 12S 1.604.000 128 roditve brez njenega sodelovanja. Letošnje leto praznuje 75-lctmioo, zato pričakujemo, da bomo vsi občani praznovali ter pomagali pri zbiranju finančnhii sredstev. 6. Kinematografska dejavnost: V letu 1975 bo v kinu Litija in Šmartno predvajanih skupaj 114 filmov, za katere se jc odločil programski svet. V večjih krajih občine Litija bo tudi v letu 1975 potujoči kino. Predvidenih je 34 filmskih predstav v osmih krajih. Ker se kino v glavnem financira iz vstopnic ter delno s sofinanciranjem kulturne skupnosti, bo potrebno razmisliti o skupni sanaciji dvoran, saj ne ustrezata niti litijska niti šmarska. 7. Zveza kulturno prosvetnih organizacij — občinski svet V naši občini potrebuje občinski svet ZKPO tudi v bodoče večjo materialno bazo. Trenutno deluje v Litiji, Šmartnem in Polšniku moški pevski zbor, v Jevnici pa mešani zbor. Vse tri ma- tične šole imajo svoje mladinske zbore, kakor tudi otroške pevske zbore. V Ko-strevnici in Jevnici imajo kulturno-umotniška društva, v osnovni šoli Šmartno kulturno društvo Zvonček, v osnovni šoli Litija in Gabrovka pa so tudi že ustanovljena šolska kulturna društva. V Litiji obstaja Oder mladih, za katerega je potrebno sklicati izredni občni zbor zaradi neaktivnosti. ZKPO bo tudi v letu 1975 organiziral gostovanja in obiske dramskih, opernih in mladinskih predstav. 8. Občinski odbor ZB: Kulturna skupnost v svojem finančnem planu zagotavlja po programu občinskega odbora ZB vzdrževanje spomenikov NOB na področju naše občine. V lotu 1975 je tudi potrebno zagotoviti del sredstev za izdajo litijskega zbornika ter nadaljno ureditev muzejske zbirke na Bogonšperku. 9. Založništvo: Za leto 1975 je predvidenih najmanj šest številk Glasila občanov. List jc pri naših občanih zelo priljubljen, zato je cilj, da bo naš občan tekoče seznanjen z občinsko problematiko in dejavnostjo. Ravno tako je potrebno zagotoviti sofinanciranje raznih brošur naših društev, ki izhajajo ob obletnicah n.pr. sindikalne godbe ter pevskih zborov. 10. Odbor za ureditev gradu Bogenšperk Vsa dosedanja prizadevanja odbora za ureditev gradu Bogenšperk so utemeljena ter vidna. Zato je dolžnost kulturne skupnosti, da v okviru možnosti redno iz svojega programa sofinancira obnovo gradu Bogenšperk. V letu 1975 je potrebno pripraviti prostore za muzej vraževerja. Skupno jc treba razmišljati o situaciji vodovoda, saj nam brez njega gostinski prostori ne pomenijo ničesar. 11. Druge kulturne akcije: Kulturna skupnost pripravlja skupen program vseh pri-roditov za leto 1975 v občini Litija in zato predvideva tudi delno financiranje teh akcij. 12. Posebno pozornost v finančnem načrtu bo treba posvetiti funkcionalni m izdatkom, saj prehajamo v izvajanje ustavnih določil ter organizacijo strokovnih služb, za katero bo potrebno zagotoviti precej več sredstev. 13. Od vseh dohodkov se po stopnji 1 % odvaja v obvezni rezervni sklad po zakonu o obvezni rezervi. 14. Potrebe po zagotovitvi sredstev za investicije so zelo velike, in sicer za uroditev kulturnih prostorov, sanacijo dvoran — obstoječih v občini. Pripraviti jc treba ustrezno analizo in dokumentacijo v zvozi s tem. Temeljne kulturne skupnosti bodo v letu 1975 na podlagi solidarnosti in vzajemnosti ter po enotni stopnji 0,18 % združevale sredstva v okviru kulturne skupnosti Slovenije: za filmsko proizvodnjo (celovečerni in kratki filmi) in akcije širšega pomena, ki imajo namen popularizirati slovenski film, založniško dejavnost (izdajanje kvalitetnih slovenskih izvirnih leposlovnih, družboslovnih in znanstvenih dol s ,pod-ročja humanističnih ved, zlasti pa temeljna dela izdajo, ki so namenjene širši kulturno vzgojni dejavnosti, glasbene edicije in revije vseslovenskega pomena), izvirno ustvarjalnost in drugo dejavnost širšega pomena na literarnom knjižničnem, gledališkem, glasbenem, likovnem, galerijskem, muzejskem, arhivskem in spomeniškem področju, kulturno dejavnost na manj razvitih območjih (v dogovorjenem obsogu), kulturno dejavnost Slovoncov zunaj republiških meja, zlasti še Slovencev v zamejstvu, kult urno dejavnost narodnosti v SRS (dogovorjeni del), kulturne stike z drugimi jugoslovanskimi narodi (medrepubliški dogovor), kulturne stike s tujino (meddržavni dogovori) in raziskovalno dejavnost na kulturnom področju. IZRAČUN IN RAZDELITEV POTREBNIH SREDSTEV ZA LETO 1975 Valoriz. program 1974 Plan 1975 Indeks 1. Knjižnica 267.380 350.000 130 2. Spomeniško varstvo 88.734 110.000 123 3. Zgodovinski arhiv 15.522 20.600 126 4. Glasbena šola 78.960 103.000 130 5. Sindikalna godba: a) isov.T.dej. 27.700 36.000 130 b) proslave 31.000 6. Kino 23.084 30.000 130 100.000 130.000 130 7. Občinski svet ZKPO 20.000 — 8. Občinski odbor ZB 103.400 128.200 124 9. Založništvo: glasilo občanov 95.000 150.000 158 10. Odbor za ureditev g. Bogenšperk 30.000 40.000 133 11. Druge kulturne akcije 100.000 130.000 130 12. Funkcionalni in mat. Izdatki KS 39.700 51.000 128 13. Obvozna rezerva 1 % od dohodka 43.120 99.200 227 14. Investicije za nabavo inštrumentov in 13.500 15.000 111 popravilo dvoran 125.000 52.500 42 skupaj: 1.151.100 1.496.500 130 Delovni programi — delovni programi — delovni Temeljna telesno-kulturna skupnost Izvajanje programa telesnokul turne skupnosti za leto 1974 Izhodišča programa za leto 1975 Programski cilji, zastavljeni v programu telesnokul-tume skupnosti za leto 1974, so bili osnova za izvajanje programa. Sredstva za realizacijo programa so pričela redno dotekati šele v mesecu juniju, tako da jc bilo izvajanje programa vedno v zaostanku. Zaradi tega so bile nekatere predvidene naloge i/, programa realizirane kasneje in okrnjeno. Največ srodstev jc bilo usmerjenih v tisti del programa, ki zagotavlja dejavnost športnih organizacij. Vse organizacije še niso prejele planiranih sredstev, ker niso izpolnile obvez, ki jih imajo v skladu s pogodbami. V letu 1974 je lolesnokul-turna skupnost financirala dejavnost v naslednjih športnih panogah: košarka, letalsko modelarstvo, namizni tenis, nogomet, rokomet, strel-strvo in šah. Sofinancirala jc tudi športne programe lovskih družin, ribiške družine, avtomoto društva in planinskega društva. Vsi aktivni športniki so bili zdravniško pregledani, neugodno zavarovani pa niso bili. V bodoče si bomo prizadevali, da bi bil nezgodno zavarovan vsak športnik. Program je bil izvajan v 21 osnovnih telesnokul I umih organizacijah, v katerih delujejo strokovni kadri( trenerji, vaditelji, inštruktorji, mentorji) z različno kvalifikacijo. Lotos je izobraževanje strokovnih kadrov potekalo sistemsko, s ciljem, da v vseh organizacijah dosežemo ustrezno število strokovnih kadrov z ustrezno izobrazbo. Močno se jc razvejala dejavnost na področju rekreacije delovnih ljudi in obča- nov. Delavske športne igre so bile letos najmnožičnejše Zaradi poznega dotoka srodstev mi bilo možno realizirali vseh zastavljenih ciljev, zlasti na področju TRIM akcij. Izvedeno jo bilo množično tekmovanje mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih. Ta akcija je bila usmerjena predvsem v tiste predele občine, kjer jc telesna kultura slabo razvita ali pa te dejavnosti sploh ni bilo. Organizirana je bila republiška prireditev »Športniki 73«. Na tej prireditvi smo v Litiji srečali najboljšo vrhunske športnike v SR Sloveniji in tudi nekatere vrhunske športnike iz drugih republik. Storjen je bil velik korak naprej pri gradnji in obnavljanju športnih objektov. Zgrajena je bila TRIM steza na Bogenšpcrku, novo košarkaško igrišče z vsemi potrebnimi prostori, pred zaključkom gradnje jc novi dom ob nogometnem igrišču v Litiji, tečejo pa akcije za gradnjo doma ob nogometnem igrišču v Jevnici, sanacija nogometnega igrišča v Kresnicah, gradnja strelskega doma v Šmartnem in sanacija ter gradnja objektov za rokometni klub v Šmartnem tor za rekreacijo občanov, rormiran je bil poseben sklad za gradnjo in obnovo športnih objektov. ki ga TTKS skuša vedno povečevati in sredstva sistemsko usmerjati v obnovo in novogradnje. Občinska zveza za telesno kulturo je v letošnjem letu ponovno pričela delovati in s tem zapolnila vrzel, U je nastopila pri povezavi vseh osnovnih telesnokul turni h organizacij v občini, ter organizaciji mnogih dejavnosti na nivoju občine. Telesnokulturna skupnost je v letu 1974 zbrala naslednje dohodke: 1. i/, prispevka osebnih dohodkov 2. saldo iz leta 1973 3. drugi dohodki 4. valorizacija os. doli. in mat. izdatkov 1.160.000,00 11.882,00 60.580,00 88.031,00 Skupaj 1.320.493,00 Dohodki so bili razporejeni takole: 1. šolska športna društva 2. rekreacija 3. strokovni kadri 4. tekmovalni šport 5. množične organizacije 6. vzdrževanje športnih objektov 38.700,00 2.970,00 208.800,00 428.450,00 98.090,00 105.300,00 7. odbor za tekmovalni šport 8. delovanje TTKS 23.210,00 48.996,00 9. sklad za obnovo in izgradnjo šp. obj. 10 1 % rezerva 11. nopredvidono akcije 12. občinska zveza za telesno kulturo 305.003.00 13.174,00 17.800,00 30.000,00 Skupaj 1.320.493,00 V lotu 1974 jc bila telesna kultura prvič vključena v proces družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Telesnokulturna skupnost Litija je bila ustanovljena konec leta 1973. Prva in najpomembnejša naloga tclesnokultume skupnosti jc bila realizacija celotnega procesa dogovarjanja in sporazumevanja, skratka organiziranost tega področja v skladu z ustavo. S tem je bilo prvič doslej telesni kulturi omogočeno, da delovnim ljudem in občanom neposredno predstavi svojo dejavnost, cilje in naloge. Omogočeno je bilo neposredno dogovarjanje o programih in o združevanju srodstev za realizacijo programov. Delovni ljudje so pokazali razumevanje za tclesnokultur-no dejavnost in razumoli njen pomen za celoten razvoj človeka in njegove osebnosti ter družbe kot celoto. Spoznali so potrebo po samoupravni opredoiitvi položaja telesne kulture, še zlasti zaradi dosedanje zaostalosti in nerazvitosti tega področja družbenega življenja. To pa jo v skladu z uresničevanjem družjbenc vlogo telesne kulture, kot jo opredeljuje nova slovenska ustava. Telesna kultura jc pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka in občana, zato je potrebno še naprej ustvarjati možnosti za udej-stvovanjc na tem področju čim širšemu krogu delovnih ljudi in občanov, še zlasti mladini. Uveljaviti in razvili je treba take samoupravno odnose, ki bodo telesni kulturi zagotovili hitrejši razvoj. V lotu 1974 se je prvič zgodilo, da so bila relativno velika sredstva, namenjena za telesno kulturo, združena na enem mestu v temeljni te-lesnokulturni skupnosti. Z zagotovitvijo materialne osnove je bila telesni kulturi prvič dana možnost, da celovito razrešuje svojo problematiko. Ob tem jc razumljivo, da ob dosedanjih težavah, utesnjenosti in zaostalosti ni mogoče kar naenkrat pričakovati vidnih premikov predvsem na področju množičnosti. Težave z zelo zapoznelim dotokom sredstev v lotu 1974 so povzročile, da jc v prvi polovici lota tolesna kultura životarila. Zato je razumljivo, da še ni bilo možno realizirati vseh programov, oziroma, da bo realizacija programov okrnjena. Vsekakor pa jc potrebno poudariti, da jc bilo v lotu .1974 v telesnokultuimo življenje Vključenih mnogo več občanov kot doslej, da so bili posebno mladi ljudje deležni sistematskega vodenja in da so lahko telesnokul turni delavci v celoti delovali na organizacijskih, strokovnih, idejnih in kadrovskih vprašanjih in ne samo na vprašanju zbiranja sredstev, kar se jc dogajalo do sedaj. V lotu 1975 bodo osnovni programski cilji še vodno naslednji: — povečati vključenost delovnih ljudi in občanov v raziične oblike tolesnokultur-ne dejavnosti, — ohraniti- sedanjo razvitost tekmovalnega športa, — obnova in izgradnja športnih objektov. 1. Na področju množičnosti bo največja skrb posvečena čim večjemu vključevanju mladine v tolesnokultur-ne organizacije, organiziranju raznih oblik TRIM akcij za vse kategorije občanov, akcijam za razvoj množičnosti v krajevnih skupnostih, pospeševanju rekreativnih akcij v delovnih organizacijah in delovanju šolskih športnih društev. 2. Tekmovalni šport bomo ohranili na dosedanjem nivoju kvalite in množičnosti, s tem da bo potrebno vanj vnesti več samoupravnih odnosov. 3. Nadaljevali bomo s sistematičnim usposabljanjem strokovnih in organizacijskih kadrov in si prizadevali za nacrtnoj še delo v tolesnokul-turnih organizacijah. 4. Največja pozornost bo posvečena obnovi in gradnji športnih objektov. Prizadevali si bomo za usposobitev obstoječih športnih objektov, tako da bodo usposobljeni za redna tekmovanja in rekreacijo občanov in delovnih ljudi. Pričeli bomo izdelovati načrte in finančno konstrukcijo za gradnjo kopališča in sodelovati s strokovnimi in organizacijskimi akcijami pri pripravah na gradnjo telovadnic. 5. Program za leto 1975 je ovrednoten takole: 1. Dejavnost Občinske zveze za telesno kulturo, ki bo izvajala akcije na področju tekmovalnega športa, rekreacije in množičnih akcij 100.000 2. Dejavnost tekmovalnega športa 520.000 3. Sofinanciranje množičnih organizacij 100.000 4. Sofinanciranje šolskih športnih društev 40.000 5. Stimulacije in izobraž. strokovnih kadrov 240.000 6. Vzdrževanje športnih objektov 100.000 7. Sklad za obnovo in gradnjo športnih objektov 270.000 8. Delovanje TTKS 150.000 9. Rezerva 57.511 Skupaj 1.577.511 V lotu 1974 zbranih sredstev iz prispevka iz os. doh. 1.248.031 Plan za leto 1975 1.577.511 Indeks povečanja — 126,4 Skupnost za socialno skrbstvo Vsebina in oblika dela socialnega skrbstva 1. VARSTVO OTROK IN DRUŽINE, kamor sodi: — urejanje očetovstva in preživnin nezakonskih otrok, — mnenje ob dodelitvi otrok po zakonskih razvezah, — rejništvo, — namestitev v vzgojne zavode, — delo z vzgojno ogroženimi in zanemarjenimi otroki, — delo z mladoletnimi prestopniki — skrbništvo, — posvojitve, — skrb za otroke z motnjami v telesnem in duševnom razvoju, — razne oblike pomoči. 2. VARSTVO ODRASLIH: — skrb za starostnike, — družbene denarne pomoči, — namestitev v domove za upokojence, — noga na domu, — delo z odraslimi neprilagojenimi osebami (alkoholiki, dctlomrzncži, odpuščenimi obsojenci, prostitutkami). Osnovni socialni pojavi v naši občini SKRB ZA STAROSTNIKA Ce ocenjujemo vsa naša prizadevanja glede na probleme in potrebe starejšega prebivalstva, ugotavljamo, da smo v okviru materialnih možnosti primerno urejevali materialne probleme posameznih kategorij starega prebivalstva. Tako ima del starega prebivalstva socialne podpore in druge oblike družbene pomoči, več ostarelih in onemoglih oseb je v oskrbi v socialnih zavodih, kjer so deležni popolne oskrbe, noge in zdravniške pomoči. Relativno veliko število je preužitkarjev. ki zaradi neizpolnjevanja njihovih pravic iščejo pomoč pri skrbstvenem organu. Polog druž-bune pomoči imajo nekateri tudi druge vire preživljanja. Tako so dol/jni skrbeti za preživljanje starih in onemoglih oseb tudi bližnji sorodniki, ali pa imajo tudi lastne vire, ki pripomorejo, da je družbena pomoč le dopolnilno sredstvo za njihovo eksistenco. (Nadalj. na 8. str.) Delovni programi — delovni programi — delovni (Nadaljevanje s 7. str.) Tudi zavodsko varstvo je ena izmed oblik družbene pomoči. Navadno je potrebno zagotoviti tako oskrbo osebam, ki zaradi ostarelosti in onemoglosti ne morejo več skrbeti zase, nimajo pa nikogar, ki bi jih oskrboval. Zavodsko varstvo je najdražja oblika pomoči. ALKOHOLIZEM Delo na področju alkoholizma je še vedno neorganizirano, brez povezanosti med odgovornimi službami. Učinkovit napredek na tem področju je moč doseči sauno z organizirano družbeno akcijo, v katero je treba vključiti tudi aktivirano zdravljenje alkoholika. Vse, kar se danes lahko stori, jc le izhod v sili. Družine alkoholikov in tudi sami alkoholiki vidijo v sedanji organizaciji dola edino socialno službo, ki naj bi bila sposobna in tudi poklicana za reševanje problemov alkoholizma. Posobon problem so alkoholiki, ki so osebnostno že tako spremenjeni, da je z njimi onemogočeno vsako delo. Delo z alkoholiki in njihovimi družinami je nemogoče prikazati s številkami, ker se tu problematika prepleta in vleče od alkoholika do otrok, žene razmerja mod zakoncema, preživljanja družine, razveze zakonskih zvez, stanovanjske problematike, zaposlitve, zdravljenja, kaznovanja in se ponovno vrača na sam vzrok te problematike. Velik premik pa je bil v zadnjem času napravljen, ko je bil ustanovljen klub oziroma skupina zdravljenih alkoholikov, ki bo v veliko pomoč za organizirano akcijo v borbi proti alkoholizmu. RAZLIČNA DRUŽINSKA PROBLEMATIKA Pri delu se služba srečuje tudi z drugimi problemi, ki nastajajo v zvezi z zakonci, njihovimi otroki, sorodniki ali s posameznikom. Nekaj takih problemov izstopa zaradi pogostosti obravnav. To so urejanja različnih problemov, ki nastanejo znotraj družine, urejanje preživnin in predlaganje starejših občanov v domsko oskrbo, sestavljanje poročil občinskemu sodniku za prekrške za mladoletnike, delo z duševno zaostalimi in duševno bolnimi urejanje zdravstvenega varstva, različno svetovanje, poizvedbe in podobno. RAZVEZE Socialna služba sodeluje v razveznem postopku na prošnjo sodišča ali pa posreduje med zakoncema, še preden pride do razveze. Kjer sc ločujejo zakonci z otroki in se sami nc morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo otroke prevzel, sodišče vedno zaprosi socialno službo za poročilo z mnenjem, kdo od zakoncev je sposobnejši in ima boljše pogoje za vzgojo in nego otrok. Kljub temu, da se proučijo vse okoliščine v zvezi z odločanjem, kje bi otrok živel in se na to pripravljajo tudi starši, pa v večini primerov tudi po razvezi ostanejo konflikti med bivšimi zakonci. Ti konflikti so pogojeni zlasti s tem, ker ob razvezi teče tudi postopek za dodelitev premožonja, na določitev nosilca stanovanjske pravice in podobno. V takih slučajih se običajno pojavlja tudi vprašanje stikov roditelja, ki mu otroci niso dodeljeni, kor zakonca sama nista sposobna teh stikov sporazumno urejati. Urejanje teh stikov jc težko, ker običajno starši trmasto vztrajajo pri svojih zahtevah in jim največkrat sploh ni toliko do otrok kot do medsebojnega nasprotovanja. PREŽIVNINE Najpogosteje sc urejajo preživnine za otroke, .rojene izven zakona ali pa otroke iz razvezanih zakonov. Drug problem pa je preživljanje ostarelih staršev. Ti stari ljudje vlagajo prošnje za družbeno denarno pomoč, ker so jih njihovi otroci pustili same nepreskrbljene. Otroci običajno trdijo, da staršev ne morejo preživljati, čeprav to ni res, starši pa nočejo terjati preživnino preko sodišča. Tako se pojavljajo primeri, ko ostareli ljudje ostajajo brez sredstev za preživljanje, socialna služba pa tudi nima pravice vložiti tožbe za dodelitev preživnine. NEZAKONSKA ROJSTVA V glavnom se ob vseh primerih urejevanja očetovstva hkrati urejuje tudi preživnina, izjeme so predvsem tam, kjer matere ne želijo urejati očetovstva. MLADOLETNIKI Osnovne karakteristike vedenjsko in osebnostno motene mladine so predvsem v zanemarjanju šole, dela, poslušnosti staršem, učiteljem in predpostavljenim na delovnem mestu. Pojavljajo sc razne tatvine, posamični pobegi od doma in podobno. Druga značilnost teh mladoletnikov pa je, da jc precej nezaposlenih. Tako so cele dneve prepuščeni cesti in hodijo ob robu kaznivih dejanj. Po vrsti kaznivih dejanj so na prvem mostu delikti zoper premoženje — majhne tatvine, kazniva dejanja neopravičene uporabe motornih vozil. REJNIŠTVO Vzroki oddaje Ie-teh so sledeči: neurejene razmere star-šov, zapustitev otroka, alkoholizem staršev. Namestitev v rej nisko družino jc potrebna tudi v primeru, ko je otroka potrebno vključiti v posebno šolo, ki je preodda-ljena od otrokovega doma. Posobon problem je pridobivanje rejniških družin, ker rejnice niso nagrajevane. RAZVRŠČANJE (KATEGORIZACIJA) Letno je pregledanih pri komisiji za razvrščanje približno 30 otrok. Socialna služba mora za razvrščanje otrok urejati sprejem v specialne zavode za rehabilitacijo. TABELARNI PRIKAZ DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINA LITIJA Tck Štev. prejem-jt ' Namen nikov oz. uporabnikov potroš. sredst. v 1. 1974 PLAN Ža leto 1975 1. Stalne družbene denarne pomoči — ki jim jc edini vir preživljanja — ki jim je dodatni vir preživljanja 2. Enkratne družbene pomoči 33 68 12 176.400 134.500 6.000 211.680 161.400 8.000 3. Prispevek za zdravstveno zavarovanje občanov, prejemajo družbeno denarno pomoč 4. Stroški zdravljenja nezavarovanih oseb ki 82 52 109.100 90.000 124.100 100.000 5. Druge oblike pomoči — pomoč TBC bolnikom — pogrebni stroški nepremožnih —■ prevozi oskrbovancev 1 10 3.600 8.100 1.000 5.000 10.000 1.000 6. Oskrbovanci v splošnih socialnih zavodih 25 7. Oskrbovanci v posebnih zavodih (Hrastovec-Tratc in Ponikve) H 8. Otroci v domovih zavodov za usposabljanje 17 9. Otroci v vzgojnih zavodih, PMD in VPD, DV Višnja gora 3 10. Otroci begavoi v sprejemališčih 4 380.000 259.955 167.208 37.500 600 456.000 311.945 244.248 50.000 1.000 11. Ostala sredstva dodeljena zavodom 12. Otroci v rejništvu 13. Odrasle osebe v rejništvu 14 70.000 85.000 14. Pomoč družinam kadirovcev 15. Pomoč odpuščenim obsojencem 16. Dajatve oivilnim žrtvam vojne 17. Ostale dajatve socialnega varstva — preživnine kmetom — prispevek za zdravstveno varstvo uživalcev preživnin 1 5 4 3.750 18.650 2.960 15.000 22.400 3.500 Skupaj izdatki za dajatve socialnega varstva 342 1.469.323 1.810.273 II. Stroški za investicije Izdatki 1.1974 Potrebna sred-stva v 1. 1975 III. Sredstva za delovanje socialno humanitarnih organizaoij Izdatki I 1974 Potrebna sred-izdam t. iy/4 stva y j ]975 1. Občinski odbor RK 2. Klub zdravljenih alkoholikov 3. Zveza gluhih 4. Zveza slepih 5. Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam 6. Medobčinska stalna konferenca za rehabilitacijo invalidov 7. Skupnost občinskih služb socialnega varstva 50.000 10.000 6.500 6.960 2.500 200 50.000 10.000 7.000 7.000 3.000 200 IV. Izdatki za dejavnost Izdatki 1.1974 Pffobna sred-stva leta 1975 1. Strokovne komisije (komisija za razvrščanje itd) 5.850 10.000 SKUPAJ II., III. IV. 82.010 437.200 Leta 1974 Lota 1975 Delavci na oodročiu sooialnepa varstva sredstva sredstva število za oseb. dohodke število za oseb. dohodke 1. Zaposleni strokovni delavci 2. Administrativni delavci, ki delajo izključno za socialno varstvo 3. Potreba po novih delavcih glede na povečane naloge snažilka 2 1/2 131.761 17.500 276.057 32.111 62.400 7.200 SKUPAJ 149.261 377.768 Materialni in drugi stroški (najemnina prostorov, potni stroški delegatov in zaposlenih, pisarniški stroški in drugo) 105.000 78.500 1,805.594 3,053.741 Predstavljamo vam delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti Izvoljeni člani delegacij v organizacijah združenega dela na volitvah dne 19.11.1974 22. Rupnik Zofija 23. Scvljak Stane 24. Sonc Marjan 25. Tišler Miro 1. TOZD Pletilja: 1. Avsec Joži 2. Jescnšek Lojzka 3. Jescnšek Pcpca 4. Kaclunc Ani 5. Simončič Nace 6. Štrus Milka 7. Tekalec Pepca 8. Tome Slavica 2. Zdravstveni dom Domžale — PE Litija: 1. Hiti Metka 2. Lapornik Alenka 3. Torncr Martina 4. Pompe Franci 5. Viscnjak Rodim 3. Gostinsko podjetje Litija: 1. Dolanc Mira 2. Grkman Majda 3. Rataj Lojze 4. Seručar Anica 5. Vodišek Anica 4. GIP Beton Zagorje — sektor Litija: 1. Baš Alojz 2. Bcčič Mchmedalija 3. Duranovič Milan 4. Femc Anton 5. Kranjc Zdravko 6. Martinčič Nace 7. Obreza Jakob 8. Vulin Dušan 9. Vidergar Stane 10. Zore Mirko 5. Nadzornišlvo proge Litija: 1. Pejasinovič Ratko 2. Permc Pavel 3. Prodič Savo 4. Repovž. Helena 5. Zimšek Jože 6. Mercator Ljubljana — TOZD Litija: 1. Bučar Vera 2. Čcrnc Marija 3. Dobravcc Joža 4. Gorišek Pavla 5. Logar Frančiška 7. Osnovna šola Šmartno: 1. Aličin Silva 2. Boltin Mija 3. Dcrnovšck Mili 4. Hostnik Lojze 5. Premk Darinka 8. Uprava SO Litija: 1. Bric Zvonimir 2. Buljubašič Zdenka 11:1111 > I man Veronika 4. Juhant Štefka 5. Mlinar Marko 6. železni k Jelena 9. Gozdni obrat Litija: 1. Balant Janez 2. Hostnik Jože 3. Grubel jnik Nada 4. Kokalj Pavel 5. Štritof Milan 10. Industrija apna Kresnice: 1. Cešek Bruno 2. Kanduč Frančiška 3. Ključcvšek Iva 4. Koprivnikar Alojz 5. Tomažič Zvone 11. Kmetijska zadruga Gabrovka: 1. Blažič Martin 2. Cilcnšck Marjan 3. Kastclic Erika 4. Valcnčič Marjan 5. Zore Nace 12. Kmetijska zadruga Litija: 1. Ambrož Slavka 2. Ccrovšck Stane 3. Dcrnovšck Slavka 4. Kanduč Albin 5. Mali Antonija 13. Lesna industrija Litija: 1. Bučar Ana 2. Kotar Franc 3. Medved Vojko 4. Mlakar Lado 5. Pošebal Danilo 6. Torncr Franc 14. Kovina Šmartno: 1. Groznik Janez 2. Mahkovec Jože 3. Mele Anton 4. Stopar Martin 5. Ulčar Vinko 15. IUV — TOZD Šmartno: 1. Berčon Vida 2. Ccralc Krista 3. Dobičkar Milan 4. Fašing Julij 5. Gradišek Metoda 6. Jescnšek Pepca 7. Kozlevčar Marija 8. Mojškcrc Majda 9. Omahcn Magda 10. Pajič Vlasta 11. Pavliha Marija 12. Pctcrlin Franc 13. Poglajen Anton 14. Remec Anton 15. Savšck Anton 16. Strmljan Martina 17. Šimenc Majda 18. Torncr Jože 19. Trdin Ivan 20. Vidic Jože 21. Vrhovcc Tatjana 16. Osnovna šola Litija: 1. Lemut Marija 2. Bcrložnik Marija 3. Brilcj Rezi 4. Maver Franc 5. Pavlica Ivan 17. Gradbeno obrtno podjetje Komunala: 1. Bcrložnik Adolf 2. Kajba Franc 3. Kimovec Ludvik 4. Kudcr Jože 5. Sadar Marija 18. Predilnica Litija: 1. Anžur Bogomir 2. Belec Janez 3. Cvctcžar Danilo 4. Dolganoč Olga 5. Kavšck Kristina 6. Keržan Vinko 7. Kcše Marjan 8. Komlinnc Nada 9. Krno Marjeta 10. Lupše Jože 11. Malis Karel 12. Markeljc Ivan 13. Matoz Angela 14. Melc Rafaela 15. Muljavcc Henrik 16. Nastran Demetrij 17. Omerzu Ana 18. Pcnčur Marija 19. Polak Helena 20. Razpotnik Zvonka 21. Rozman Ana Izvoljeni člani deleacij v Krajevnih skupnostih na volitvah 17.11.1974: 1. Krajevna skupnost Litija — levi breg: 1. Brilej Tine 2. Gradišnik Andrej 3. Grošelj Avgust 4. Juvan Berta 5. Lcbingcr dr. Pavle 6. Muzga ing. Alojz 7. Pajer Veno 8. Pungerčar Stane 9. Scmec Viktor 10. Zarnik Janez 2. Krajevna skupnost Litija — desni breg: 1. Damjan Eli 2. Konjar Joža 3. Kres Janez 4. Lukančič Lojze 5. Maček Mojmir 6. Merzclj Marica 7. Požaršck Olga 8. Sogorič Zeljko 9. Tršclič Jože 10. Zontar Bogo 3. Krajevna skupnost Šmartno: 1. Erjavec Lojze 3. Razpotnik Mija 4. Soršak Anica 5. Volk Dragica 2. Jan Anton 4. Krajevna skupnost Jablanica: i nrmr-rraiiiii Mirko 2. Izlakar Franci 3. Melc Anton 4. Ponebšck Franci 5. Savšck Anton 5. Krajevna skupnost Kostrevnlca: 1. Dragar Anton 2. .Tcraj Stane 3. Rcpina Lučka 4. Retar Anton 5. Rozina Lojze 6. Krajevna skupnost Stangarske Poljane: 1. Avsec Milan 2. Dobičkar Branko 3. Garbas Iva 4. Miklavčič Ciril 5. Strus Alojz 7. Krajevna skupnost Stanga: 1. Dobičkar Slavko 2. Tntibar Franc 3. Končar Janko 4. Ostrcž Ivan 5. Žagar Ignac 8. Krajevna skupnost Vintarjevec: 1. T.avrih Leopold 2. Mandelj Valentin 3. Pctcrlin Janez 4. Smrckar Jožefa 5. Vidic Ana 9. Krajevna skupnost Prlmskovo: 1. Kastelic Lojze 2. Pancar Bernard 3. Praznik Ludvik 4. Selan Miha 5. Vidgaj Marija 10. Krajevna skupnost Gabrovka: 1. Barbek Velika 2. Dušak Martin 3. Huč Edvard 4. Lovšc Matevž 5. Potrebuješ Enži 11. Krajevna skupnost Dole: 1. Kobal Janez 2. Kotar Jernej 3. Pavlin Zdenka 4. Povše Franc 5. Vresk Pavla 12. Krajevna skupnost Polšnik: 1. Kustcrlc Emilija 2. Poznajelšek Nace 3. Ribič Darinka 4. Vozelj Tine 5. Vozelj Karel 13. Krajevna skupnost Sava: 1. Dobrun Metka 2. Grajžar Anton 3. Lamovšek Ncvcnka 4. Lamovšek Anton 5. Pregrad Greta 14. Krajevna skupnost Vače: 1. Hiršelj Pavle 2. Kovač Franc 3. Kolenc Zvone 4. Osolnik Lojze 5. Razoršek Albin 15. Krajevna skupnost Hotlč: 1. Juvan Ivan 2. Južnik Marjan 3. Kosi Jelka 4. Okorn Štefka 5. Zupančič Franc 16. Karjevna skupnost Rlbče: 1. Kovic Sonja 2. Kovic Miran 3. Peterca Slavka 4. Smrkolj Valentin 5. Svctičič Metod 17. Krajevna skupnost Jevnica: 1. Jerebic Franc 2. Mandelj Franc 3. Nemec Janez 4. Pregelj Slavka 5. Zupančič Radoslav 18. Krajevna skupnost Kresnice: 1. Klopčič Marica 2. Kržišnik Franc 3. Ostrež Valentin 4. Pcpelnak Stane 5. Vchovoc Jakob Zakaj tako? Očitno potrebujemo otroška igrišča \3odice — SAP-ov avtobus na lokalni progi Šmartno—Litija vozi samo do Boriška. Kaže, da je novi litijski most zanj še prešibak. Ali pa je postaja pri »Pošti«, kjer si jo občani žele, preblizu železniške postaje ... — sedaj, ko imamo v Litiji še novo trgovino, Je zmanjkalo gradiva za pustni karneval... — zvedel sem, da se sinoči na kegljišču niso stepli... — na Bogenšperku še vedno lahko postrežejo z inšpektorjem... — včasih so bili po pouku zaprti učenci. Kaže, da bomo morali pričeti zapirati učitelje, da ne bodo uhajali iz šol ... — sedaj, ko imamo v Litiji novo kegljišče, mladina ne bo več zahajala v gostilne... NEJ CENTROMERKUR V Litiji V Litiji je bila v počastitev praznika republike in v splošno zadovoljstvo prebivalstva občine odprta dne 26. 11. 1974 nova trgovska hiša. Gradnja te hiše se je začela že v letu 1969, medtem ko so se prvi razgovori začeli že dve leti prej. 7 let po prvih razgovorih je tako Litija dobila največjo trgovsko hišo v Zasavju. Dolga pot raznih razgovorov, bolj ali manj upravičenih očitkov, namigovanj, tudi namernih podkupovanj, kritik in vseh mogočih pripomb na račun iniciatorjev gradnje in izvajalca, bo tako morala utihniti. Tudi »atrakcija maškarad« bo izgubila svoj mit vsakoletnih bodic vseh tistih, ki so se tudi javno veselili ob težavah, ki so spremljale gradnjo te hiše vse od začetka do zadnjih razgovorov in sklenitve kupoprodajne pogodbe v aprilu 1974. Trgovska hiša je velika pridobitev. Foto: foto krožek OŠ Litija CENTROMERKUR Ljubljana, Trubarjeva 1 je novo podjetje v litijski občini. Od 26.11.1974 se bomo vsak dan srečevali s tem podjetjem, ugotovimo, da je to podjetje, kajti že po nekaj dneh lahko kot naš star znanec iz Ljubljane, osvojilo tudi nas. Ocena prvih dni je več kot zadovoljiva, vemo pa da se bodo potrudili, da bomo zadovoljni z njihovim poslovanjem. Generalni direktor podjetja tov. Kobal Ljubo je v svojem govoru ob otvoritvi med drugim dejal: »Samoupravni organi trgovskega podjetja CENTROMERKUR so se odločili za izgradnjo oz. nakup trgovske hiše v prepričanju, da je taka blagovnica za ožje in širše območje Litiji potrebna, da se na ta način trgovina še bolj približa potrošniku ter tako Litijanom in ostalim prebivalcem Zasavja omogočimo nakup raznega blaga v eni hiši...« »... kolektiv te blagovnice je nov in zelo mlad, tako po izkušnjah kot po starosti, saj je poprečna starost zaposlenih manj kot 25 let. Čeravno ob pomanjkanju določenih izkušenj, pa je ta 51-članski kolektiv pokazal že v času priprav izredno delavnost, vnemo in prizadevnost in v tem je največje jamstvo, da bodo kupci — potrošniki z delom teh ljudi gotovo zadovoljni. Prepričan sem, da delovna vnema v pripravah daje jamstvo tudi za bodočnost ...« »...razumljivo je, da smo sc tudi s cenami poskušali v okviru zakonskih možnosti in konkurenčne sposobnosti kar najbolj približati potrošniku — kupcu ...« Še veliko vzpodbudnih besed je bilo izrečenih s strani odgovornih tovarišev pred otvoritvijo in ob otvoritvi hiše. Ob obisku v hiši pa smo bili prijetno presenečeni nad pestro izbiro in odlično urejenostjo trgovine. Trgovsko podjetje CENTROMERKUR je začelo svojo pot prod 22 leti, t. j. leta 1952 z 62 zaposlenimi, kot gro-sistično podjetje. Kasneje so pričeli odpirati tudi trgovine. Danes podjetje zaposluje 543 delavcev in 92 vajencev. Letos bodo dosegli realizacijo 50 milijard S din prometa. Od tega polovico za prodajo na debelo in polovico v maloprodaji. Podjetje sc bavi z nabavo in prodajo industrijskih izdelkov ter z uvozno izvoznimi posli. V sestavu podjetja je 14 trgovin, od katerih je največja v Ljubljani na Trubarjevi cesti, druga največja trgovina je v Litiji. Trgovine imajo še v: Trbovljah, Reki, Beogradu, Gorici, Celju S kofji Loki, in še več lokalov v Ljubljani. Trgovina v Litiji ima 2000 ma površine, od tega 1300 m2 čiste trgovske površine, vse v vrednosti cca 1,3 milijarde S din. V trgovini v Litiji lahko najdemo zelo pestro paleto proizvodov, zlasti pa: oblačila (od nogavic in perila do težke konfekcije in pletenin), drogerijsko in kozmetično blago, ure, nakit, pozamenterijo, pripomočke za šport, lov in ribolov, proizvode in aparate za dom in gospodinjstvo, svetila, usnjene izdelke, igrače, akustične aparate glasbila, metrsko blago in posteljnino. Nadalje ima oddelke za cloktro-insta-laci jc, vodovod no-instalacij-ski material, material za centralno kurjavo, avto-delc, etažo barv, lakov, tapet in orodja, prodajo pohištva in preprog ter še točilnico v tretjem nadstropju. Z otvoritvijo blagovnice CENTROMERKUR ter izbiro blaga v naših drugih trgovinah se približujemo našemu cilju, da bomo lahko vse naše potrebščine nabavljali doma, in da bo odpadlo stalno nakupovanje v krajih zunaj občine. Z otvoritvijo trgovine jc bilo odprtih novih 51 delovnih mest, ki so jih večinoma zasedli domačini. Tudi proračun občine bo dobil več sredstev iz prometnega davka hitreje pa bo mogoče nadaljevati z gradnjo še drugih objektov družbenega standarda za zadovoljevanje potreb vseh občanov. Občina Litija jc bila do sedaj na 57. mestu mod 60 občinami v Sloveniji po dohodku od davka iz prometa blaga in med zadnjimi po površini trgovskega prostora na prebivalca. Otvoritev blagovnice sovpada z velikimi uspehi v zadnjih lotih v občini, kot so: most in nadvoz v Litiji, most v Kresnicah, kegljišče v Litiji, modernizacija cest, elektrifikacija gradnja stanovanj, povečevanje in modernizacija naše industrije itd. Vse to pa je poroštvo in vzpodbuda za nadaljnje delovanje našega samoupravnega sistema in razvoja občine. CENTROMERKURJU Ljubljana, ki smo ga sprejeli 26. 11. 1974 kot naše novo podjetje, želimo med nami mnogo uspehov, tako v zadovoljstvo kolektiva in kupcev — potrošnikov. Pri tem pričakujemo smelo nadaljevanje investicijo, predvsem na področju skladišč, stanovanj in drugo. Vsem ki so kakorkoli pripomogli k otvoritvi blagovnice, kakor tudi izvajalcu del — Gradbenemu podjotju Grosuplje, Ljubljanski banki in Jugobanki za kredite ter ostalim neimenovan im pa v imenu občinske skupščine izrekamo iskreno zahvalo za sodelovanje. V. C. Ure pravljic Drugo leto teče, odkar smo v knjižnici uvedli Uro pravljic za mlade bralce. Naš namen je bil predstaviti otroku svet pravljic, zanimive dogodke In junake, s katerimi se zelo radi enačijo; cilj ure pravljic pa je tudi naučiti otroke ceniti knjigo, (pa naj bo to knjiga pravljic, povesti ali pa strokovna knjiga) In naučiti jih ravnanja s knjigo ter pridobivanja bralnih navad. Pravljica je ob slikanici bolj zanimiva Trgovina ima bogato izbiro blaga. Foto: foto krožek Oš Litija Prvo loto je pravljice poslušalo le 90 otrok iz litijske šole. Bili so navdušeni in to jc bila tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. Letos smo število ur pravljic za šolske otroke povečali, poleg litijskih pa jih poslušajo tudi šmarski otroci. Na 26 urah pravljic, kolikor jih jc bilo lotos, je bilo 847 učencev. To pomoni, da jc bilo na vsaki uri poprečno 30 otrok. Pravljice poslušajo otroci v knjižnici, zato da se navadijo na okolje s knjigami, obenem pa se navadijo tudi prihajanja v knjižnico. Vsa leta obstoja Matične knjižnice Litija pa nas tarejo prostorske stiske. Tudi sedaj knjižnica nima lastnih prostorov, jc podnajemnik OK ZSMS Litija v Farbarjevem gradu, ki je star čez 400 let. Prostori so pretesni, stari in za knjižnico neprimerni. Prav v teh prostorih pa potekajo tudi ure pravljic. Ker posebne sobe nimamo, postavimo kar med police stole, stolčke in klopi, 30 otrok se stiska na 7 m3, in začne se ura pravljic. Otroci pravljice radi poslušajo in jih prostorska sthka niti ne moti toliko, čeprav vsake toliko časa kdo zdrsne s stola, na katerem navadno sedita dva. Samo da so pravljice, ki so ob redkih filmskih in gledaliških prireditvah edina du-:'j-vna hrana, ki jo nudimo otrokom mi, odrasli. Z urami pravljic pa kljub težavam, ki nas tarejo, ne nameravamo prenehati. Naslednje leto bomo njihovo število še povečali, poslušali pa jih bodo lahko tudi otroci v naši podružnični knjižnici v Gabrovki. Ker pa sedaj organiziramo ure pravljic lc za zaključene razrede učencev, si bomo prizadevali, da bi vsaj enkrat mesečno poslušali pravljice otroci, ki bi prišli v knjižnico sami, brez vodstva učiteljev. Seveda pa bo moralo biti število otrok, ki bodo prihajali v knjižnico, manjše, tako pa bo prikrajšan marsikateri otrok. Zato si vsi želimo, da bi s skupnimi močmi končno le rešili probleme prostorov Matične knjižnice Litija, ki bi z ust i'ezni.nii prostori lahko razširila svojo dejavnost in zapolnila marsikatero vrzel v knjižnični mreži občine, ki jc zaenkrat še zelo šibka. Joža KONJAR