Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 24. NOVEMBRA 1994 Pred volitvami občinskega sveta in župana Za 31 svetnikov 190 kandidatov V navzočnosti predstavnikov kandidatnih list za volitve članov občinskih svetov in župana občine Kamnik je občinska volilna komisija pod vodstvom Janeza Novaka 16. novembra žrebala vrstni red, po katerem bodo imena list in kandidati za župana razvrščeni na glasovnicah za volitve v nedeljo, 4. decembra. Kandidati za župana bodo razvrščeni po naslednjem vrstnem redu: 1. Dušan Jesenik 2. Baldomir Kremžar 3. Marija Reba 4. Maksimiljan Lavrinc 5. Tone Smolnikar Imena posameznih list pa bodo imela na glasovnicah naslednje zaporedne številke: 1. Bojan Pollak in skupina volivcev 2. Slovenski krščanski demokrati 3. Narodni demokrati 4. Socialdemokratska stranka Slovenije 5. Slovenska ljudska stranka 6. Demokrati Slovenije 7. Združena lista socialnih demokratov 8. Zeleni Slovenije 9. Liberalna demokracija Slovenije 10. Slovenska nacionalna desnica 11. Neodvisni krajani za razvoj podeželja Zaporedne številke list bodo v vseh petih volilnih enotah iste. Če v kaki volilni enoti lista določene stranke ni bila vložena, potem njena zaporedna šte- vilka izpade, druge številke list na seznamu pa se ne spreminjajo. Dodamo naj še, da na glasovnicah za člane občinskega sveta ne bo imen kandidatov, temveč samo imena list. Volivec bo glasoval tako, da bo obkrožil zaporedno številko liste kandidatov, za katero bo glasoval. Če bo želel dati posameznemu kandidatu tako imenovani preferenčni glas, kar pomeni, da mu daje prednost na listi, potem bo njegovo zaporedno številko vpisal na določeno mesto na glasovnici. Povedati je treba tudi, da v vseh petih volilnih enotah, v katerih bomo skupaj izvolili 31 članov občinskega sveta, nastopa s svojimi kandidatnimi listami šest strank od enajstih, ki sodelujejo na volitvah, če k slednjim prištejemo tudi dve skupini volivcev. To so (po izžrebanem vrstnem redu) SKD, SDSS, SLS, ZLSD, ZS in LDS. V volilnih enotah 3 (Komenda in drugi) in 5 (Kamnik Center in drugi) nastopajo še Demokrati in listi skupin volivcev, v volilnih enotah 4 (Kamnik- Naslednja, 22. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 8. decembra. Prispevke sprejemamo do srede, 30. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 6. decembra. SKD SKD SKD Kamniški krščanski demokrati z dosedanjim delom iz dneva v dan dokazujemo, da nam ne gre za oblast in čast. Želimo dati vse svoje trenutke ljudem in za ljudi. Obračamo se na vas volivce, da oddate svoj glas ZA poštenje in ZA pravi razvoj naših krajev. naročil OOSKD Kamnik PEUGEOT Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 Poleg osebnih vozil prodajamo tudi kombije Peugeot BOXER in kombinirana vozila PEUGEOT 806. V prodaji že nov model PEUGEOT306- PODALJŠANA UMUZJNA -Duplica in drugo) in volilni enoti 5 pa tudi Narodni demokrati. Morda je zanimiv podatek, da na listah kandidira 190 kandidatov, pri čemer je treba povedati, da vse stranke niso v vseh volilnih enotah ponudile volivcem polnih kandidatnih list, torej niso kandidirale toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta bodo izvolili v posamezni volilni enoti. Enako velja tudi za obe listi skupin volivcev. Polne kandidatne liste sta v vseh volilnih enotah predlagali le LDS in SDSS. (fs) Razširjena in prenovljena šola v ZV1M - pomembna pridobitev za učence, učitelje in Kamnik (Foto: F. S.) Novi šolski prostori v ZUIM Sola odprtih vrat Prve dni novembra je bilo na kamniškem Zavodu za usposabljanje invalidne mladine (ZUIM) prav praznično ozračje. Učenci s svojimi učitelji so se vselili v nove svetle učilnice, kabinete in delavnico. Tako se je uspešno končala druga faza obnove zavoda, ki so jo začeli leta 1987. Ob tej pridobitvi in o prihodnjih načrtih smo se pogovarjali z ravnateljem ZUIM Davor-jem Dominkušem. »S programom je bilo dogovorjeno da bo obnova oz. širitev zavoda potekala v treh fazah. Tako smo leta 1990 z adaptacijo in prizidkom k obstoječemu internatu pridobili 3500 m2 prostorov za bivanje oskrbovancev. Po nekajletnem predahu smo se lani lotili organizirane akcije za uresničenje druge faze, to je ureditev ustreznih šolskih prostorov. S prizadevnim delom poslancev državnega zbora Danice Simšič in Maksa Lavrinca ter Aleša Opcepka in Borisa Su-šteršiča v državnem svetu nam je uspelo že v proračunu za leto 1993 zagotoviti si nekaj denarja, tako da smo skupaj z lastnimi sredstvi lahko zastavili drugo fazo. Začeli smo graditi prizidek ob šolskem traktu. Za letos pa smo iz državnega proračuna dobili še denar za dokončanje prizidka in za adaptacijo obstoječega trakta. Zato smo to jesen lahko končali obnovo dveh etaž, novogradnjo tretje etaže in dogradili prizidek, v katerem so zbornica, pisarne, novo stopnišče in dvigalo ter tri učilnice.« Po ravnateljevih besedah je celotna investicija stala okrog 200 milijonov SIT, od katerih je eno petino, in sicer za del adaptacije, za zunanjo ureditev in delno za nakup opreme, prispeval zavod iz amortizacijskih sredstev. Zaradi tega so lahko laže prišli do opreme po meri otrok in zasnovane čimbolj dolgoročno. Poleg osnovne šole imate na zavodu tudi srednjo šolo. Za katere poklice se lahko učenci usposobijo pri vas? »Elektro program za energetike in elektronike je dvoleten. Poleg tega pa imamo še več administrativnih programov: 3-letnega za administratorje in 4-letnega za administrativne tehnike. Novo je usposabljanje poslovnih tajnikov, kar je novost tudi v Sloveniji. Program namreč omogoča deljen študij na srednji stopnji (4+2 leti). Poklic je primeren za zaposlitev v manjših firmah, v obrtnih podjetjih in podobno. Čeprav se že nekaj časa vpisujejo tudi zdravi dijaki iz Kamnika in okolice, moram reči, da je bilo letos za našo šolo še posebno veliko zanimanje. Zato imamo od vseh dijakov že polovico zunanjih. Povedati moram, da so naši oddelki manjši od tistih, na drugih šolah, saj na osnovni šoli štejejo le po 8 učencev, na srednji šoli pa je v enem oddelku največ 12 učencev. Skupaj imamo 250 otrok, od tega jih 60 obiskuje osnovno šolo, drugi pa srednjo. Novih prostorov so se še posebno razveselili učenci na predmetni stopnji (od 5. do 8. razreda) in seveda srednješolci, saj so se skupaj s svojimi 30 učitelji doslej stiskali v povsem neprimernih razredih.« Katera podjetja so gradila šolsko zgradbo? Kot ste nam dejali spomladi, ste prvotno nameravali odpreti prostore že v začetku šolskega leta. Nadaljevanje na 2. strani RIBA RABI TOLIKO VI s? S»8 DEŽNIK KOT NAS 3 1*! TODA ZELENI SALON KRAKOVSKA 4 DOMŽALE JE ODPRT NON-STOP Z ZANIMIVO, RAZLIČNO PONUDBO EDIGS PEGE d.o.o. kgična MIKLAVŽ KUPUJE V KOČNI/ DeŽUrStVO: v mesecu DECEMBRU bosta ob SOBOTAH od 7. do 19. ure dežurni trgovini BAKOVNIK (tel. 811-500) in STRANJE (tel. 825-422), ob NEDELJAH od 8. do 11. ure pa BAKOVNIK Decembra bodo odprte vse trgovine KOČNE (tudi DISKONT) vse SOBOTE do 15. ure (vključno s SILVESTROM - 31. decembra!) KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE! S seje izvršnega sveta Soglasja za koče le članom pašne skupnosti Izvršni svet skupščine občine Kamnik je na svoji 98. seji pod predsedstvom Miha Novaka, 16. novembra sprejel nekaj dopolnitev svojih sklepov in amandma k predlogu odloka o spremembah prostorskega dela družbenega plana občine. Sklenil je, da se v dokument vključi tudi poglavje o predvidenih zaokrožitvah in zapolnitvah ureditvenih območij naselij, da bi se upoštevale strokovno sprejemljive pobude predlagateljev pri pripravi planske dokumentacije. Amandma, o katerem bo odločala skupščina na naslednji seji, pa določa, da je treba v primeru rekonstrukcije ključnih odsekov ceste skozi Tuhinjsko dolino vnaprej izdelati programe. To je pomembno še posebej, če bi bilo pri gradnji avtoceste skozi Črni graben nujno preusmeriti promet skozi Kamnik. Da bi soglasja za gradnjo pastirskih koč na Veliki planini dobili le tisti, ki se res ukvarjajo s pašništvom, je izvršni svet pooblastil sekretariat za gospodarstvo, ki je pristojen za kmetijstvo, za izdajo predhodnih soglasij (mnenj) k lokacijski informaciji za gradnjo pastirskih koč na Veliki in drugih planinah. Pri tem je priporočil, naj se pri izdajanju soglasij upošteva članstvo v nekdanji agrarni (pašni) skupnosti oziroma da je interesent lastnik kmetije, ki ji pripada solastniška pravica do premoženja agrarne skupnosti. Tako naj bi omejili število novih gradenj, ki bi izvirale iz podedovanih premoženjskopravnih pravic na območju Velike planine. Izvršni svet se je posvetil tudi vprašanju, kakšne ukrepe sprejeti, da bi še pred smučarsko sezono začela obratovati gostinska objekta na Šimnovcu in Zelenem robu, ki sta zdaj zaprta. Dokončnih sklepov o tem še ni sprejel, ker je treba najprej razčistiti nekaj zadev z dosedanjimi najemniki. Za vozila, ki opravljajo taksijsko službo v naši občini, v prihodnje ne bo treba plačevati parkirnine v Kamniku. Prostori za parkiranje taksijev pa ne bodo posebej določeni in označeni, temveč lahko taksisti pustijo vozila na parkiriščih na Glavnem trgu in pri avtobusni postaji, ki bodo takrat prosta. Ker je upravljanje in vzdrževanje javne osvetlitve kulturnih in drugih objektov urejeno zelo različno, je izvršni svet sklenil, da upravni organ pripravi seznam spomenikov, ki so že osvetljeni, z namenom, da se osvetlitev prenese v upravljanje in vzdrževanje komunalnemu podjetju, seveda na stroške občinskega proračuna. F. SVETELJ Brezposelnost se umirja Zadnjih pet let ugotavljamo padanje števila zaposlenih. V občini Kamnik je bilo avgusta letos zaposlenih 8.018 delavcev ali 2.201 manj kot konec leta 1990. Letos se je rast brezposelnosti umirila. Število prijavljenih brezposelnih ne narašča, počasi se znižuje. Tako je bilo konec oktobra letos prijavljenih 1591 iskalcev zaposlitve ali 250 manj kot konec leta 1993. Najvišje število brezposelnih je bilo v naši občini v novembru 1993, ko je čakalo na delo 1920 oseb. Letos se je na Uradu za delo na novo prijavilo 794 iskalcev zaposlitve, v delo je bilo vključenih 896 ljudi. Večina se je zaposlila samo za določen čas. Delovnih mest, ki bi zagotavljala stalno zaposlitev za nedoločen čas, ni več. Tako se veliko oseb po začasni zaposlitvi vrača med brezposelne. Med prijavljenimi je še vedno največ iskalcev brez poklicne usposobljenosti, to je že skoraj »poklic« vseh evidentiranih. Na pr- vo zaposlitev čaka največ mladih s končano srednjo in poklicno šolo. Kateri so najpogostejši poklici med prijavljenimi, ki čakajo na zaposlitev: Med iskalci s srednjo šolo je največ eko-nomsko-komercialnih tehnikov, sledijo jim gimnazijski maturanti in strojni tehniki; med iskalci z poklicno šolo je največ prodajalk, avtomehani-kov, šivilj in strojnih mehanikov. S končano višjo šolo je prijavljenih 32 iskalcev zaposlitve, med njimi so: inž. strojništva in elektrotehnike, ekonomisti, inž. kmetijstva in živinoreje, inž. kemijske tehnologije, organizator dela, višji upravni delavec, socialni delavec. Z diplomo visoke šole oziroma fakultete je prijavljenih 20 iskalcev zaposlitve: dipl. inž. kmetijstva in živinoreje, dipl. inž. lesarstva, dipl. inž. strojništva, dipl. inž. elektrotehnike, dipl. inž. kemijske tehnologije, dipl. inž. tekstilne tehnologije, dipl. organizator dela, prof. jezika s književnostjo, prof. zgodovine, mgr. rudarstva, mgr. kemije. Socialno varnost iz naslova začasne brezposelnosti ima zagotovljeno manj kot polovica vseh prijavljenih. Od skupno 1591 brezposelnih prejema denarno nadomestilo ali denarno pomoč samo 554 oseb ali 35% vseh prijavljenih. Število upravičencev do denarnih prejemkov se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo. V letu 1993 Je bilo prejemnikov skoraj 50% vseh prijavljenih. Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja in sofinanciranjem delovnih mest se brezposelnim omogoča hitrejša vključitev v redno zaposlitev. Tako se lahko iskalci zaposlitve s sofinanciranjem Zavoda za zaposlovanje vključijo v krajše seminarje, tečaje ali programe strokovnega usposabljanja. Prav tako imajo pravico do subvencije vsi pripravniki, ki sklenejo delovno razmerje. Po- goj je, da so prijavljeni najmanj 3 mesece in v tem času aktivno iščejo zaposlitev. Vsi brezposelni, ki se želijo samozaposliti, imajo možnost pridobiti nepovratna sredstva v višini 150.000 tolarjev. Bodoči samostojni podjetniki lahko uveljavijo tudi pravico do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja. Delodajalci lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev uveljavljajo: sofinanciranje prekvalifikacij ali dokvalifikacij presežnih delavcev, subvencije prispevkov pri zaposlitvi iskalca prve zaposlitve ali tistih delavcev, ki so že več kot dve leti prijavljeni na Zavodu, ali refundacijo prispevkov pri zaposlitvi prejemnikov pravice denarnih nadomestil ali denarne pomoči. Z izvajanjem vseh ukrepov in nalog na področju zaposlovanja se blažijo posledice brezposelnosti. Vendar pa je stopnja brezposelnosti še vedno visoka in dosega v naši občini kar 14% vsega aktivnega prebivalstva. ANA ZELIČ Sporna gradnja kompostarne? V domžalskem občinskem glasilu Slamnik z dne 19. 10. 1994 smo lahko prebrali, da je član državnega zbora Tone Peršak postavil ministru za okolje in prostor poslansko vprašanje, v katerem pravi: »Po informacijah, objavljenih v skupščinskih gradivih občine Kamnik, se občina Kamnik v sodelovanju s podjetjem Pu-blicus pripravlja na gradnjo kompostarne, sežigalne naprave in skladišča nevarnih odpadkov na Drnovem, in to na območju tik ob občinski meji in na območju rezervata pitne vode. Ali je Ministrstvo za okolje in prostor o tem obveščeno in če je, ali soglaša s projektom kamniške gradnje, glede na dejstvo, da gre za gradnjo tik ob občinski meji in na območju, kjer so lahko ogrožene zaloge pitne vode?« Poslanec Peršak bo gotovo dobil zahtevani odgovor ministrstva, mi pa smo za mnenje oz. pojasnilo glede soglasij za gradnjo kompostarne v Suha-dolah, za katero je kamniški izvršni svet 19. 10.1994 sprejel sklep o sofinanciranju, zaprosili Janeza Stražarja, sekretarja Sekretariata za okolja in prostor, ki je zadevo takole pojasnil: Območje prekladalne postaje komunalnih odpadkov na Drnovem je opredeljno že v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Kamnik, urejanje tega prostora pa je predvideno z izdelavo ureditvenega načrta (UN). Šele po sprejemu UN, lahko začne in- vestitor upravne postopke za pridobitev ustreznih dovoljenj. Na prekladalni postaji se odpadki le presortirajo (izločijo se uporabni, ki se lahko prodajo), v posebnem stroju pa se nato vsi preostali stisnejo, da dosežemo čimmanjšo prostornino, nakar se odpeljejo na deponijo na Barje. V pogodbi z mestom Ljubljana o sovlaganju v ureditev deponije Barje pa je dogovorjeno tudi sodelovanje obeh občin, da z ministrstvom za okolje in prostor uredita poskusno kompostiranje organskih odpadkov na prekladalni postaj. Da je tako suho kompostiranje v posebnih zaprtih komorah okolju popolnoma neškodljivo, smo si ogledali na podobnih postajah v sosednji Avstriji. Pri tem moramo posebej poudariti, da bodo pri vseh predlaganih dejavnostih le minimal- OBVESTILO! Komunalno podjetje Kamnik prosi uporabnike vodovodnega sistema, da uredijo dostope do vodomerov zaradi lažjega odčitavanja. ne količine izcednih vod in se ni bati, da bi lahko vplivale na kakovost podtalnice. Bencinska črpalka ali cisterna za kurilno olje pomeni za podtalnico dosti večjo nevarnost. Tudi trditev o sežigalni napravi in skladišču nevarnih odpadkov je prezgodnja oz. pre-tendenciozna. V programu idejnega projekta Centra za ravnanje z odpadki Suhadole sta v perspektivi res navedeni tudi obe dejavnosti, vendar šele ob ustvarjenih možnostih za to. Torej vključitev tega programa v UN območja prekladalne postaje. Ni »pripravljanje na gradnjo«, ampak samo zakonsko predpisani postopek, v katerem sodelujejo vsi pristojni organi, organizacije in skupnosti. Kakšna bo dokončna vsebina projektne rešitve tega ureditvenega načrta, bo znano šele po vseh postopkih, ki jih določa prostorska zakonodaja. Popravimo naj tudi neustrezni izraz »skladišče nevarnih odpadkov«, saj si pod tem pojmom lahko predstavljamo karkoli. V idejnem projektu Centra za ravnanje z odpadki Suhadole je namreč v prihodnosti predvideno tudi ločeno zbiranje POSEBNIH gospodinjskih odpadkov, ki jih sedaj gospodinjstva popolnoma nenadzorovano odlagajo v kante za smeti. Gre za razne baterije, kozmetična pršila, zdravila, lake, razredčila ipd. Tako zbiranje bo lahko urejeno šele po sprejetju vseh že V šolski avli je poleg likovnih del učencev tudi skulptura znanega ustvarjalca Janeza Repanška; sponzorirala jo je občina Kamnik Šola odprtih vrat prej opisanih dokumentov in z meddržavno pogodbo za odvoz teh odpadkov na uničenje v tujino. Če pa bo kdaj na tem območju tudi sežigalna naprava in kakšna, je popolnoma hipotetično vprašanje, saj gre prvič za velike stroške, drugič pa je potrebno soglasje vseh prizadetih. Glede na mnenje ministrstva za okolje in prostor pa tole: Prekladalno postajo v Suha-dolah si je pred kratkim ogledal minister za okolje skupaj s sodelavci. Ob tej priliki so mu bili predstavljeni tudi načrt prihodnje dejavnosti v suhadolski jami, o katerem se je zelo pohvalno izrazil in ga postavil celo za model, po katerem bi se morala tovrstna problematika urejati v drugih delih Slovenije. F. S. Nadaljevanje s 1. strani »Izvajalca del sta bila SCT in SGP Grosuplje, čeprav smo potihem računali, da bo na natečaju uspelo domače podjetje Graditelj. Težave so bile zlasti zaradi prekoračenih rokov pri nakupu uvožene opreme.« Predpisi namreč zahtevajo, da je treba dobavitelja opreme izbrati na podlagi javnega razpisa! Omeniti moram še zunanjo ureditev, ki jo je zelo solidno opravilo Komunalno podjetje Kamnik. Seveda pa je naša velika želja, da bi se kaj kmalu uredila tudi cestna povezava z Novim trgom. Sedanja cesta brez pločnika in javne razsvetljave nam povzroča precej skrbi, da ne bi prišlo do kakšne nesreče.« Nam lahko zaupate, kakšni so vaši prihodnji načrti? »Čimprej bi se radi lotili še zadnje faze prenove zavoda, to je dokončanje športno-rekre-ativnega dela; pri tem mislim na novo telovadnico, radi pa bi tudi nov bazen. Naš interes je, da bi te prostore uporabljali ne samo naši oskrbovanci, temveč tudi Kamničani in okoličani. Ker v ta program, ki bi ga financirali s šolskim tolarjem, sodijo še zdravstvenoambu-lantni prostori, moramo v republiki doseči sporazum tudi z zdravstvenim in kakim drugim ministrstvom. Z zemljiščem imamo kljub nekaterim zapletom sedaj vse urejeno, če- prav se bomo zavzeli za tako pozidavo, da bi v našem okolju ohranili čimveč zelenja. Radi bi se dobro vključili v okolje Novega trga in Kamnika sploh. Upam, da bodo s prenovljenim zavodom nekaj pridobili tudi tisti, ki so se ali pa se še bodo naselili okoli zdravstvenega doma.« Slišati je, da uvajate tudi program hipoterapije, zdravljenja s pomočjo jahanja konj.« Kako daleč ste pri tem? »Res je, že nekaj let se poskušamo tudi na tem področju. Lani so nas avstrijski kolegi na obisku pri nas seznanili s svojimi izkušnjami na tem področju, letos pa se je naša terapevt-ka udeležila nekajtedenskega seminarja v Avstriji. Želimo, da bi se s programom hipoterapije, ki sedaj poteka v Preddvoru, kjer imamo tri konje, čimprej preselili v Kamnik, kjer bi se ga lahko udeleževali kamniški otroci, saj strokovnjaki pravijo, da je mogoče tako zdraviti tudi slabo držo in druge težave v telesnem razvoju mladih. Zelo dobro sodelujemo z Društvom za cerebralno paralizo iz Ljubljane. Upamo pa, da bomo to dosegli tudi z Društvom multiple skleroze Slovenije, saj njihovim bolnikom koristi tako zdravljenje.« Gospod ravnatelj, želimo vam čimveč uspehov pri uresničevanju teh načrtov! F. SVETELJ Zala Hriberšek, učiteljica slovenščine, in njeni dijaki so veseli novih, svetlih učilnic. Zadnje delovno zasedanje občinske skupščine Nedokončani seji za slovo Skupščina občine Kamnik, ki se je v sredo, 23. novembra, sestala na svojem zadnjem zasedanju pred potekom podaljšanega mandata, ni uspela obravnavati vseh zadev, ki so bile na dnevnem redu 39. seje, nadaljevanja že v juliju začete 38. seje pa se sploh ni lotila. Potem, ko so delegati sprejeli odlok o lokacijskem načrtu za plinifikacijo, določili novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in z nekaj manjšimi dopolnili sprejeli tudi reba- lans letošnjega občinskega proračuna, je skupščina postala nesklepčna. Poslanske skupine bivšega Demosa so brez obrazložitve predlagale, naj predsedujoči Maks Lavrinc sejo zak- ljuči in zapustile skupščinsko dvorano. O poteku seje bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. (fs) AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure Kandidati za župana občine Kamnik O žgočih vprašanjih občine in usklajevanju želja Kandidati za župana občine Kamnik gotovo ne potrebujejo nadrobnejše predstavitve, saj so vsi dobro znani in uveljavljeni javni delavci. Vsem petim smo zato zastavili samo dvoje vprašanj z željo, da nanj na kratko odgovorijo. Podrobneje pa so svoje poglede na razvoj kamniške občine razgrnili na naslednjih straneh časopisa. • Katerega področja oziroma žgočega vprašanja se boste kot župan najprej lotili, seveda upoštevaje pristojnosti nove občine? • Kako nameravate glede na velikost občine usklajevati interese posameznih krajev od Komende do Motnika in od Črne do Volčjega Potoka ter Kamnika, da krajani ne bi imeli občutka zapostavljenosti? DUŠAN JESENIK, SLS, rojen 28.11.1935, strojni tehnik, ^ stanuje v Kamniku. • Za uresničitev nalog v novi občinski samoupravi bo treba najprej sestaviti skupino strokovnjakov, ki bodo pokrivali vsa področja na občinski ravni. Po pregledu izpolnjenih in predvidenih načrtov bomo reševali naloge, predvidene po zakonu. • Velikost občine ni problem, do težav pride pri potrebah in zahtevah posameznih krajev zaradi finančnih zmogljivosti, ki so vedno ovira pri uresničevanju občinskih razvojnih in sanacijskih projektov. Zato v usklaje- vanju interesov mesta in njegovega obrobja ne vidim težav, zame je to enotna naloga, reševati je vedno treba najprej tam, kjer je potreba največja. Temu načelu sem bil pri svojem delu zvest tudi doslej. BALDOMIR KREMŽAR, SKD, rojen 1.1.1938, inženir elektrotehnike, stanuje v Komendi. • Menim, da je bilo pred osamosvojitvijo Slovenije v Kamniku marsikaj zamujenega. Kamnik si je v zgodovini pridobil in dolgo obdržal pomembno vlogo med drugimi slovenskimi mesti, zato je nekaj hudo narobe, če ga sedaj prehitevajo mlajša, brez tradicije, kot so na primer Domžale. Nekdaj ni imel zakotne vloge, in da se je danes otrese, mora spet dobiti svojo podobo, primerno našemu času, da si jo bodo ljudje hodili ogledovat od drugod. Zato Kamnik nujno potrebuje večnamensko dvorano z dopolnilnim sistemom, ki bo zajela kulturni utrip in dajala možnost konferenčnim dejavnostim. Seveda spada v ta sklop tudi celovita hotelska ponudba. Današnje vodstvo občine je ta program že zastavilo in je potrebna samo njegova nadgradnja. V ta sklop se popolnoma enakovredno vključi s svojo ponudbo tudi podeželje, potrebna je podjetnost in iznajdljivost. Glede na izredno lego mesta pod planinami pa je nujno, da poskrbimo za čistost življenjskega okolja; del te skrbi je tudi plinifikacija. • Odgovor na drugo vprašanje se navezuje na prvega. Kdor je naredil analizo po referendumu o lokalni samoupravi, je lahko spoznal, da se je podeželje nebogljeno zateklo pod okrilje mesta. Podeželje mora najti svojo identiteto in vzel si bom čas in obiskal krajane v njihovih skupnostih, Treba je odkriti danosti za njihov razvoj in dodati tisto, kar še manjka do polnosti. S sodelovanjem krajanov je mogoče veliko postoriti. MAKSIMILIJAN LAVRINC, LDS, rojen 8.12.1948, dipl. pravnik, stanuje v Kamniku. • Prepričan sem, da bo treba najprej poskrbeti za formalne temelje delovanja nove lokalne samouprave. Sem sodita sprejetje statuta in organizacija občinske uprave. Največkrat se pretirava z obsegom županovih pristojnosti in predvolilne obljube daleč presegajo resnične možnosti. Šele statut bo lahko dal županu v roke škarje in platno. Tega pa, tako kot predlog za organizacijo nove občinske uprave, sprejema občinski svet. • Kamnik je, v nasprotju z mnogimi občinami, razdeljen na več volilnih enot. S takšno odločitvijo je torej skupščina poskrbela, da v občinskem svetu ne morejo sedeti le ljudje iz Kamnika. Kot drugo bom v statutu poskusil uveljaviti dobre izkušnje iz delovanja krajevnih skupnosti, saj zakon to omogoča. Verjetno pa bo treba razmišljati tudi o drugih oblikah, kot je na primer vodenje posamičnih projektov v naseljih, delih mesta in podobno. To namreč narekuje precejšnja velikost občine. MARIJA REBA, Zeleni Kamnika, rojena 2.7.1935, dipl. biologinja, stanuje v Kamniku. • V ospredje bi vsekakor postavila reševanje socialnih problemov, pri katerih je najhujša brezizhodnost. Menim, da je v naši občini še vedno velik problem tudi infrastruktura. Zato bi bila to ena prvih nalog. Obenem je to področje, ki daje novi občini največ možnosti za ukrepanje, ker je ostalo v njeni pristojnosti. Solidna infrastruktura je za razvoj gospodarstva in turizma najpomembnejša, poleg tega pa spada med osnovne potrebe ljudi. Zato bi skušala tistim, ki se v krajevnih skupnostih ukvarjajo predvsem z ureditvijo infrastrukture, pomagati po svojih najboljših močeh in jim dati ustrezno podporo in priznanje za delo, ki pogosto ni lahko. Tu je še Velika planina - zaklad narave in gospodarjenje z občinskim premoženjem. Vprašanje je enostavno, odgovor pa ni enostaven. • Pri ugotavljanju potreb in želja bi se povezala predvsem z ljudmi, ki delujejo v krajevnih skupnostih, pa če so svetniki ali ne. Skupaj bi pripravili program razvoja v okviru možnosti. S strokovnimi sodelavci bi nato izbrali prednostne naloge glede na potrebe v posamezni krajevni skupnosti. Upoštevali pa bi tudi, koliko so prebivalci s svojim delom pripravljeni odpravljati žgoče probleme v krajevnih skupnostih. TONE SMOLNIKAR, skupina volivcev, rojen 22.9.1949,TV-novinar, stanuje v Kamniku. • V tem trenutku je nevarno obljubljati kar koli, predvsem zato, ker je zakonodaja iz samouprave še povsem nedodelana, zlasti glede financiranja občin, krajevnih skupnosti in njihovega razvoja. Vem, da parlamentarne stranke previdno čakajo izid lokalnih volitev, potem pa bodo tem rezultatom prikrojile tudi zakone, ki jim bodo ustrezali. Kako naj pametni gospodar razporedi denar, če ne ve, koliko ga bo dobil. Pa vendarle vse ni tako črno. Prav od organiziranosti občine v prvem trenutku je silno pomembno, kako bodo občani zadovoljni in prepričani, da jim lokalna samouprava prinaša tudi kaj koristnega. Sicer pa bo tako ali tako vsa obiast in finančna moč osredmjena v Ljubljani, na državni ravni. • Pomembno se mi zdi, da bo kamniška občina sodila med večje v Sloveniji. Velikost namreč ni nevažna niti v razmerju do države, saj je znano, da ima močnejši vedno krepkejši glas. Zlasti za zadnjih deset let bi težko trdili, da je bil denar in razvoj usmerjen predvsem v Kamnik in bližnja naselja. Dokaj hitro so se razvijala tudi območja, ki so bolj oddaljena od mestnega središča, a so tamkajšnji krajani s svojim delom in denarjem znali oplemenititi denar, ki je bil namenjen njihovemu razvoju. Zagnanost za razvoj tudi najbolj odročnih krajev je tisto merilo, ki ga bo treba spodbujati še naprej. Razume se, po skupaj dogovorjenih programih, pri katerih bo vloga občinskih svetnikov in medsebojno sodelovanje zelo pomembno. Kamniku bo torej treba dati svojski mestni pečat, krajem zunaj njega pa razvoj v skladu z naravnimi danostmi in dogovorjenimi razvojnimi cilji. Le tako bo lahko obveljala misel »Kamnik- moje mesto, občina Kamnik - naša uspešna občina«. _ FRANC SVETELJ Na kratko Komenda - bo investitor telovadnice krajevna skupnost? Občinska skupščina je 6. julija sklenila, da bodo iz proračuna sofinancirali gradnjo telovadnice v Komendi, če bo KS Komenda do 1. septembra predložila gradbeno dovoljenje in dokazilo o zagotovitvi lastnih sredstev ter predlog pogodbe z izvajalcem, izbranim na podlagi javnega razpisa. Izvršni svet bo, če bo skupščina podaljšala rok za izpolnitev teh pogojev (do roka namreč niso bili izpolnjeni), predlagal, da skupščina kot sedanji investitor gradnje telovadnice pri osnovni šoli Komenda prenese investitorstvo na krajevno' skupnost Komenda. Na Gozdu obnavljajo ceste V vasi Gozd te dni končujejo asfaltiranje lokalnih cest. Medtem ko so okrog 3 kilometre glavne ceste Črna-Črnivec zgradili in asfaltirali že lani, so se krajani letos lotili modernizacije cest od gasilnega doma proti zaselku Laze in Javorju v skupni dolžini 3 kilometre. Krajani so sami financirali vsa zemeljska dela in odstopili vsa potrebna zemljišča. K skupnim stroškom obnove, ki bodo znašali okrog 22 milijonov tolarjev, bo občina Kamnik prispevala 6 milijonov, drugo pa državni proračun iz sredstev za demografsko ogrožena območja in krajani. Računajo, da bodo dela, asfaltiranje izvaja SCT, končana, še preden zapade prvi sneg. Program odprave posledic lanskih neurij Občinski izvršni svet je potrdil program za sanacijo škode po neurju konec lanskega leta. Občina je pridobila za te namene iz republiškega proračuna 100 milijonov tolarjev. Za pripravo in vodenje investicij je okrog 1,8 milijona prispeval tudi občinski proračun. Z denarjem bodo poskrbeli za 15 odsekov in usadov na lokalnih cestah. Največ ga bo pobrala ureditev cest - proti Sv. Miklavžu (15,7 mio), Kavran-Studenca (12,5 mio), cesta R-314-Kranj-ski rak /10,8 mio), plazova na cesti Podhruška-Sela-Sovinja Peč (10 mio SIT) itd. Popravilo grajskega zidu Te dni delavci Gradbinca popravljajo obodni zid ob severnem delu kapelice na Malem gradu. Za zid, ki ga bodo oprli na očiščene stare temelje, bodo uporabili več kot 20 kubičnih metrov betona. Tega s prek 30 metrov visokim dvigalom dobijo s Trga svobode. Če bo vreme dopuščalo, bodo dela v kratkem končana. Nevarno parkiranje v križišču Na križišču Groharjeve in Jakopičeve ulice na Duplici je parkiranje avtomobilov že kal običajno. Parkirani so celo na talni oznaki STOP in na ofeeh straneh zelo prometne Groharjeve ulice. Zato se na klancu ne moreta več srečati dve vozili, da ne govorimo o zmanjšani preglednosti v križišču. Tudi zaradi te navade je prišlo letošnje poletje do prometne nesreče, ki pa bi imela, če vozila ne bi zadržala ograja, lahko hujše posledice. Dvosmerna vožnja zato ni več varna, čeprav je cesta dovolj široka. Ali bo treba te kršitelje osnovnih prometnih predpisov res kaznovati in jim dokazati, da ravnajo napak in ogrožajo prometno varnost?! Morda bi bilo prav, če bi kdaj tudi kak komunalni inšpektor iz mesta pogledal malo po Groharjevi. Saj je tako stanje res že nevzdržno. (fs) P.S. V nedeljo 20. novembra je na Groharjevi prišlo do trčenja mopedista z avtomobilom. LDS in lokalne volitve '94 Za letošnje lokalne volitve smo se tudi v LDS dobro pripravili. Kamnik je po zakonu o lokalnih skupnostih obdržal iste meje kot prej, vendar so se pristojnosti občine močno spremenile. Vsa upravna opravila bodo najkasneje do 1.1. '95 prešla pod pristojna ministrstva, občini pa bodo preostala predvsem prostorska opravila. Skupščino občine bo nadomestil nov organ - voljeni občinski svet, ki bo hkrati zakonodajno in izvršno telo, občina bo imela še župana, njegovo vlogo in položaj pa bo opredelil novi svet s statutom občine. Prav zato smo se v LDS odločili, da bomo na najodgovornejša mesta v občini predlagali ljudi, ki so sposobni začeti delati takoj po izvolitvi, da ne pride do pravne in drugačne praznine. Še posebej velik poudarek smo namenili kandidatom za liste LDS in prepričani smo, da je naš izbor pravi. Nekaj težav smo imeli z vrstnim redom, saj na naših listah ni boljših in slabših. Prepričani pa smo, da bodo volivci s preferenčnim glasom popravili morebitne napake pri vrstnem redu. Naj to malo podrobneje razložim: vsak, ki se bo udeležil volitev, bo med več strankarskimi ali samostojnimi listami izbral eno in ji dal svoj glas. Ko določena lista dobi določeno število glasov, je izvoljen prvi na seznamu, pri naslednji kvoti glasov drugi na seznamu in tako naprej. Zato če se z vrstnim redom liste ne strinjate, lahko pod listo, ki jo obkrožite, v za to namenjen prostor napišete zaporedno številko kandidata, ki bo po vašem mnenju moral biti izvoljen. S tem ste mu dali prednostni glas. Če jih dobi dovolj, je izvoljen ne glede na vrstni red, ki mu ga je določila stranka. Pred predstavitvijo naših kandidatov poglejmo še nekaj točk volilnega programa LDS. Glede na nove pristojnosti občine dajemo največji poudarek prostoru: - oživitvi staro mestno jedro, in to z ureditvijo Trga svobode in z morebitnim odprtjem Šutne za enosmerni promet; - ob plinifikaciji preplastiti oz. tlakovati mestne ulice in trge ter dokončno urediti tržnico in avtobusno postajo; - občini Kamnik vrniti mestnost tudi s kulturnim hramom, torej ne z razprodajo Kina Dom, temveč z njegovo rekonstrukcijo in ureditvijo; - zagotoviti varne prehode čez progo in urediti mestni promet tudi s fizičnimi ovirami, ki ga umirjajo; - vodovodna omrežja povezati in obnoviti tako, da bo vsem zagotovljena neoporečna voda v občini; - dokončati kanalizacijsko omrežje in ga opremiti z ustreznimi čistilnimi napravami; - urediti športna in otroška igrišča ter parkovne površine v občini; - spet povezati kamniška podjetja in vzpostaviti stik z občinskimi strukturami, vendar ne na ravni direktiv, temveč medsebojne pomoči; - najti dobrega gospodarja za občinsko premoženje; - preprečiti, da Kamnik in drugi kraji postanejo le spalna naselja, in jim vdahniti dušo in življenje; - v šolstvu zagotoviti vsem otrokom enake možnosti, ne glede na to, v katerem delu občine živijo, in to na čim večji ravni. Programi so mrtve črke na papirju, pa še podobni so si. Zato v LDS dajemo velik poudarek izvajanju teh programov. Naš cilj ni za vsako ceno uresničiti točko, ki je zapisana, tudi za ceno kon-fliktnosti in prevlade. Naš način je strpen dialog tudi z drugače mislečimi in iskanje optimalne rešitve. Že doslej so naši delegati poskušali delovati tako. Na posamičnih projektih smo dobro sodelovali tudi s strankami, ki niso naše »koalicijske partnerice«. Menimo, daje »kamniški interes« lahko nadstrankarski. Treba je zagotoviti močno povezavo še z državnim zborom in resornimi ministrstvi, saj le tako del denarja iz državnega proračuna zaide tudi k nam. Menimo, da je naš kandidat za župana in poslanec državnega zbora v tem mandatu to nalogo dobro opravil, čeprav so slavo poželi drugi, pa mu na tem mestu izrekamo zahvalo.Vendar še ni opravljeno. No, kot je bilo rečeno, je naš kandidat za župana dosedanji predsednik skupščine občine Kamnik in poslanec državnega zbora, Maksimiljan Lavrinc, dipl. pravnik. Razlogi so znani, dosedanje izkušnje in znanje zagotavljajo, da bo ob izvolitvi znal in mogel predstavljati našo občino. V petih volilnih enotah bomo volili skupaj 31 občinskih svetnikov, ki bodo naslednji mandat vodili občino in razporejali sredstva. Liste LDS so člani stranke ® (j) g|| potrdili na zboru članstva. Karte so na mizi, 4. 12. '94 se boste odločali o programih, o ljudeh, o strankarskih simpatijah in ne nazadnje tudi o vas samih. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SLOVENIJE JE VEČ - LDS! VOLILNI ŠTAB LDS Demitrij PERČIČ Naročnik: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK ND - Narodni demokrati pričakujejo podporo volivcev Narodnodemokratska stranka (ND) je vzni-kla iz ljudstva, iz tistih ljudskih množic, ki so se že davnega oseminosemdesetega leta odločili osamosvojiti Slovenijo. Naša stranka je naslednica Slovenske demokratične zveze, stranke, ki je imela največ zaslug pri osamosvojitvi. Njeno vodilo je bilo in ostaja, da le s skupnimi močmi lahko dosežemo želeni cilj, in to po pravični in pošteni poti. Narodni demokrati smo tudi v Kamniku pobudniki, da se vse stranke slovenske pomladi združijo v enoten nastop na lokalnih volitvah. Le s skupnim kandidatom za kamniškega župana in z usklajeno kandidatno listo občinskih svetnikov lahko zmagamo in potegnemo voz po tisti poti, ki bo vodila slehernega Kamničana v lepšo, predvsem pa varno prihodnost. Po novem župan ne bo več le protokolarna figura brez kakršnekoli izvršne in gospodarske moči, temveč bo to mesto za odgovornega in poštenega človeka, ki mu gospodarstvo ni tuje, predvsem pa so mu blizu lokalni interesi in potrebe. Zato smo Narodni demokrati podprli kandidaturo za župana Dušana Jesenika, prav tako pa smo dali na listo ND - narodni demokrati le take kandidate za občinske svetnike, ki bodo odgovorno zastopali lokalne interese v svetu občine. V mestu sta v volilni enoti 5 naša kandidata Tone Štele in Tone Sitar, v volilni enoti 6 pa Milena Hvala. Predvsem pa bomo Narodni demokrati v občinskem svetu podpirali in zagovarjali: - dobro in smotrno gospodarjenje z občinskim denarjem - prednost domačinov pri zaposlovanju v javnih službah - več pozornosti in denarja kulturi - nadaljnji razvoj turizma v Kamniku in bližnji okolici - več podpore vrhunskim športnikom - boj proti občinski in državni korupciji Od kamniških občanov pričakujemo, da bodo na volitvah obkrožili listo: ND - narodni demokrati. ND - občinski zbor TONE ŠTELE Naročnik: NO - občinski zbor Kamnik Volivcem Komende, Križa, Most in Podgorja! V imenu Liste NEODVISNIH KRAJANOV ZA RAZVOJ PODEŽELJA bi vam radi predstavili naše kandidate za člane občinskega sveta. To smo: Roman GROŠELJ s Klanca 47/d, Jožica GLOBOČNIK s Podboršta 23/a in Darko HACIN z Mlake 29. Verjetno se nam ni treba posebej predstavljati. Naša prednost je, da smo nestrankarski in kot taki lahko mnogo bolje zastopamo interese vseh krajanov - od delavcev, kmetov, upokojencev, društev, Cerkve do borcev, ki bi jih radi nekateri pozabili. Seveda pa vse v normalnih okvirih. Nikogar ne želimo favorizirati. Naše mnenje je, da je treba pomagati vsem krajanom, ne glede na barvo stranke ali svetovni nazor. Prepričani smo, da bi morali biti vsi izvoljeni svetniki najprej odgovorni krajanom, ki naj bi jih zastopali, šele nato stranki. Zal pa se dogaja ravno narobe. Svetniki, ki naj bi nas zastopali, morajo zelo dobro poznati problematiko svojega območja. Mi zase trdimo, da jo glede na delo, ki ga opravljamo, odlično poznamo, in to z različnih gledišč. Ne bomo vam obljubljali gradov v oblakih. Tudi v preteklosti vam jih nismo. Ob volitvah v letu 1990 ni verjetno nihče pomislil, da bomo v štirih letih zgradili prizidek k šoli, se pripravljali na gradnjo telovadnice. Tudi zdravnike so nekateri v Komendi že odpisali, pa vendar imamo danes zelo dobrega zdravnika, zobozdravnika in zobotehnika. Brez samoprispevka nam je uspelo preplastiti marsikatero cesto, zgraditi razbremenilnik, sanirati vodotok Pšate itd. IN ZA TEMI AKCIJAMI STOJIMO PRETEŽNO PRAV MI, SKUPAJ Z VOLIVCI, KI SO NAS PREDLAGALI. Žal pa nam ni uspelo z banko, saj so bile naše zamisli preglasovane. Naj vas ne zanesejo zveneča imena. Ocenite delo kandidatov v preteklosti, ne obljub. VSAK KANDIDAT BI MORAL NAJPREJ PREDSTAVITI SVOJE DOSEDANJE DELO V OKOLJU, KJER ŽIVI, IN KAJ JE STORIL ZA RAZVOJ CELOTNEGA KRAJA. Naše delo je lahko ocenljivo, saj smo vsi trije že lep čas dejavni v kraju - v KS, kulturi ali športu. Tako kot do zdaj, bomo tudi v prihodnje zastavili vse sile za gradnjo popolne osnovne šole v Komendi, za asfaltiranje makadamskih cest, za pločnik do Most, javno razsvetljavo, širitev telefonskega omrežja in postavitev krajevnih tabel ob vhodu v vsako vas. Naj se ve, kje smo. Zavzemali se bomo tudi za kanalizacijo v vseh treh KS in za rešitev pokopališke problematike. Pri tem želimo sodelovati z vsemi, ki so pripravljeni kaj storiti v dobro kraja. ZATO, POJDITE NA VOLIŠČE IN GLASUJTE ZA LJUDI, KI SO SE Z DELI ŽE IZKAZALI.TO PA MI SMO! Za Listo NEODVISNIH KRAJANOV ZA RAZVOJ PODEŽELJA; ROMAN GROŠEU JOŽICA GLOBOČNIK DARKO HACIN Naročnik: Lista NEODVISNIH KRAJANOV ZA RAZVOJ PODEŽELJA KAMNICANI! i o -J <1M Naročnik oglasa: Slovenska Nacionalna Desnica, občinski odbor Kamnik. Kar je bilo last naših dedov, ohranimo svojim vnukom! Naj Kamnik ostane NAŠ! SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA Bojan Pollak -nestrankarski kandidat V volilni enoti 5, ki zajema območje Zapric, Perovega, Novega trga in Kamnika Centra, se poteguje za mesto občinskega odbornika (člana občinskega sveta) tudi Bojan Pollak. Kot nestrankarskega kandidata ga je predlagala skupina volivcev. Verjetno je večina prebivalcev Kamnika že vsaj enkrat slišala zanj, saj je znani kamniški planinec, alpinist, gorski reševalec in udeleženec treh alpinističnih odprav na Himalajo (Kangbačen, Makalu, Everest), poleg tega pa prvi pristni kamniški športnik, ki je v alpinizmu dosegel naziv zaslužnega športnika. Ni pa se ukvarjal samo s planinstvom, alpinizmom, gorskim reševanjem, ampak je bil tudi član občinske skupščine. Uspelo mu je, seveda ob podpori drugih skupščinskih članov, da lahko spet dvigamo priporočena pisma na pošti v centru Kamnika, da se je ohranilo ime Trga svobode in da so zapisali v občinske prostorske odloke, da »mora projektant že v fazi začetka izdelave projekta dobiti soglasje prizadetih. Brez soglasja prizadetih (lastnikov zemljišča, ki to niso postali na osnovi razlastitve) pa ne sme nihče začeti s kakršnimikoli posegi na spornem področju« in še marsikaj drugega. V naslednjem mandatu, seveda če bo izvoljen, bo po danih možnostih poskušal doseči boljše odnose med Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in lastniki zavarovanih hiš v Kamniku, saj naj bi bil skupni interes ohranjanje in obnavljanje naše dediščine, ne pa metanje polen pod noge in igranje s tujim denarjem. Tudi prometna ureditev ni primerna in jo moramo spremeniti, bolj prilagoditi ljudem, ki v mestu živijo. Seveda mora ostati pametno varovanje okolja in načrtovan razvoj turizma tudi ena od glavnih smernic prihodnje občinske politike. Bojan Pollak in skupina volivcev Naročnik: Bojan Pollak In skupina volivcev PREDSEDNIK JANEZ JANŠA _ SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SMO NA STRANI LJUDI - SDSS Socialdemokratska stranka Slovenije Predstavljamo vam naše kandidate za občinske svetnike. Na volitve gremo kot ena največjih strank, in to s kandidati, ki so tega vredni. OBKROŽITE NAŠO LISTO! volilna enota ANTON RAJSAR, rojen leta 1958. oče dveh Šoloobveznih otrok, iz šmartnega, zaposlen kot operater čistilne naprave v Titanu. Bil je med nosilci gradnje Gasilskega doma Šmartno. Popolna osemletka in novi Športni objekti so nujni za življenje na Tuhinjskem. FRANČIŠEK OBOLNAR, rojen leta 1935, leta 1960 je prišel v Vrhpolje in se zaposlil v Stolu, kjer je bil kot varnostnik tudi upokojen. Meni, da so krajani upravičeni do dobre informiranosti o delu občinskih organov. FRANC MODRU AN, rojen 1954 v delavski družini. Je obratni elektrikar v KIK-u. Z družino živi v Sidolu, kjer je tudi predsednik KUD Ivana Cankarja. V prostem času se ukvarja z ugankarstvom. Je tudi predsednik sveta KS Šmartno. V zadnjih letih je vodil vse pomembnejše gradnje infrastrukture. Njegovo vodilo je: ZAGOTOVITI ENAKE ŽIVLJENJSKE MOŽNOSTI ZA LJUDI V MESTU IN NA DEŽELI. BRANKO ZIBERT, star 27 let, poročen in oče dveh deklic, zaposlen v Titanu kot vpenjalec. Kot svetnik se bo zavzemal za razvoj podeželja, rekonstrukcijo cest in za nov vrtec v domači dolini. JOŽE MLAKAR, rojen leta 1959, živi v Zgornjem Tuhinju, je oče dveh odraščajočih otrok. Po poklicu je orodjar, dela pa v Te-olu. Tako kot vsi tuhinjski kandidati čuti pomanjkanje telefonov, dobrih cest in javne razsvetljave. Pomembna se mu zdi tudi požarna varnost v vaseh. TOMAŽ JERAS, rojen leta 1971, je samski živi v Gabrovici. Po poklicu je natakar, zaposlen v Papirnici Količevo. Zelo rad pomaga pri kmečkih opravilih, nujna pa se mu zdi občinska podpora demografsko ogroženih predelov. 2. volilna enota VIDA ROMŠAK, rojena leta 1955. od leta 1975 živi v Podstu-dencu, KS Črna. Po poklicu je komercialni tehnik, zaposlena pa v Svilanitu. Meni. da bi njen kraj nujno potreboval kulturni ali Športni objekt za druženje in za mladino, izhod pa bi bil v poslovni stavbi zapirajočega se Rudnika Kaolina. STANKO KREGAR, rojen leta 1963. z družino, ki šteje tri majhne otroke, živi na Kregarjc-vem. Kot orodjar dela v Titanu. V prostem Času se veliko ukvarja z glasbo, saj je član ansambla Nagelj. Ravnokar se je vrnil z glasbene turneje po Indoneziji. MIROSLAV PETEK, rojen leta 1943. je Mekinjčan. po pokicu lesni tehnik, dela pa kot vodja učnih delavnic in učitelj praktičnega pouka. Je tudi tajnik Kegljaškega kluba Kamnik. Zavzema se za ureditev mekinjskega Športnega doma, Cankarjeve ceste in kanalizacije v Godiču. V združitvi privatne iniciative in občinske podpore vidi možnost za razvoj turizma, zlasti gorskega. SREČKO REPANŠEK, star 37 let, z družino živi v Zgornjih Stranjah. Končal je Srednjo Solo za gostinstvo in turizem, zaposlil seje kot skladiščnik pirotehničnih izdelkov v KIK-u. Sodeloval je v vojni za Slovenijo, po vojni pa je bil član enote za odstranjevanje minsko-cksplozivnih sredstev. Za to in za delo na področju civilne zaSčite je dobil republiško priznanje. Zavzema se za ohranitev avtentičnosti Velike Planine. MARJAN GREGL, rojen 1949. od leta 1970 je Tunjičan. Po poklicu orodjar, zaposlen v Svilanitu, kjer je tudi predsednik sindikata Neodvisnost, hkrati pa predsednik regijskega odbora Neodvisnosti Kamnik-Domžale. ANTON KLADNIK, rojen leta 1935, živi v Žagi v dolini Črne. Bil je dolgoletni predsednik KS Črna in organizator gradnje hribovskih cest v KS. V zdajšnji skupščini je delegat zbora KS. Volilna enota 4; od leve proti desni: Metod Humar, Srečko Roglič, Angela Kutnar, Bojan Dolmovič, Vincenc Balut nili pošteni ljudje. Želi si. da bi kamnosek v pokoju. Petintrideset ljudje končno spregledali, kdo je let je član Gorske reševalne služ-zavozil naSo preteklost. be. leta 1965 je bil član 2. alpini- METOD HUMAR - leta 1939 stične odprave na Himalajo in je prvi na svetu osvojil 7535 metrov visok vrh Jalung-Ri. Zavzema se sc je rodil v delavski družini, je oče dveh odraslih hčera. Zdaj je za ureditev kanalizacije v Šmarci. ohranitev avtohtonosti Velike planine in za spoštovanje družinskih vrednot. ANGELA KUTNAR, rojena je leta 1956 v Ljubnem ob Savinji. 3. volilna enota •ANTON ŠPENKO, rojen leta 1940, zaposlen v Titanu kot programer v računskem centru. V prostem času sc ukvarja s kulturo. Zavzema se za upoštevanje volje Moščanov, ki so jo izrazili na referendumu za ustanovitev občine Moste. Meni. da bi lahko po dvajsetih letih nagajanja k osnovni Soli v Mostah zgradili vsaj prizidek in da bi morale krajevne skupnosti na tem koncu med seboj sodelovati tako, da spori ne bi izničili prizadevanj po kvalitetnejšem življenju. Zavzema sc tudi za bogato kulturno življenje. JANEZ JAGODIC, rojen leta 1935. živi v Podgorju, je poročen in oče dv eh otrok. Do upokojitve je delal v Svilanitu. Ukvarja sc s kolesarjenjem in sodeluje na tekmovanju v triatlonu; na tem področju sodi v slovenski vrh, saj je v svoji starostni skupini državni prvak. V kamniški občini se mu zdi pomembno ohranjanje obdelovalnih kmetijskih površin, zato zagovarja le strokovno utemeljene urbanistične posege. V zdajšnji skupščini je delegat v zboru KS. MARUA B ERG A NT, rojena leta 1947, po poklicu je učiteljica razrednega pouka, ima tri otroke. Skupaj z možem sta delala v njuni obrtni delavnici. Sodeluje tudi v Skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije. Skrbi jo varnost otrok, ki so ob zelo prometni cesti Kranj -Mengeš vsak dan v življenjski nevarnosti. KLEMEN VIDIC je Študent 4. letnika fizike, živi pa pri starših v Komendi. Je predsednik Občinskega odbora socialdemokratske mladine v Kamniku. Kot predsednik SDM meni. da je politična aktivnost mladih potrebna. ŠTEFAN KERN, rojen leta 194«. živi v Komendi. Ze 2« let dela v Titanu, zdaj kot orodjar specialist. Meni, da je v njegovem kraju nujen tedenski odvoz smeti. Zavzema se za pravično razdelitev družbenega premoženja med last ninskem preoblikovanjem. 4. volilna enota . ALENKA KOZLU, rojena leta 1951 v Kamniku, po izobrazbi je defcktologinja. zaposlena pa kot učiteljica razrednega pouka v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Pomembni sc ji zdijo problemi otrok v strnjenih blokovskih naseljih, saj so v prostem času prepuščeni sami sebi. Na Duplici bi potrebovali zanje javne prostore, v katerih hi dajali tudi strokovno pomoč za starSe. Takšen center bi bil lahko kulturni dom na Duplici. SREČKO ROGLIČ, rojen leta 1959. končal je osemletko, dela pa kot voznik v Kam busu Ima družino z dvema otrokoma. K stranki je pristopil zato, ker so ga priteg- 5. volilna enota STOJAN HERGOUTH, rodil se je leta 1960. Diplomiral je na Biotehniški fakulteti iz agroživil-stva. Zaposlen je v Jati kot vodja sektorja nabave in tehnologije prehrane. V Kamniku živi od leta 198«, je poročen in oče treh predšolskih otrok. Kot svetnik se bo zavzemal za večjo finančno preglednost in informiranost občanov o delovanju občinskih javnih služb. Meni, da je treba lokalno kmetijstvo podpirati in mu omogočati razvoj tudi s stališča poseljenosti in kulture krajine, kar je podlaga za turizem. IGOR PODBREŽNIK, rojen leta 1957, v družini s tremi majhnimi otroki živi v Novem tigu. Po poklicu je dipl. ing. strojništva, zaposlen pa v KIK-u. Je eden od ustanoviteljev SDSS v Kamniku, eden od ustanoviteljev Demosa na Kamniškem in njegov predsednik. Predseduje kamniškim socialdemokratom, je tudi podpredsednik občinske skupSčine. Meni, d;., bodo kamniški volivci v socialdemokratskih kandidatih prepoznali ljudi, ki jim lahko zaupajo. JANEZ JEGLIČ, rojen leta 1939. končal je srednjo tehniško Solo. v zadnjih letih je delal kot komercialno-tehnični vodja obrtne zadruge. Ustanovil je družinsko podjetje, ki ga po njegovi upokojitvi uspešno vodi sin. Kot podjetniku se mu zdi pomembna pomoč novim projektom v malem gospodarstvu, turizmu in trgovini. Zavzema se za dolgoročno rešitev kompleksa Utok-Alprcm-Mcso. ki bi ga lahko preuredili v poslovno-! n formacijski center Kamnika. IVAN TOKMADŽIČ, rojen leta 1949. je uslužbenec Slovenskih železnic in dela kot postajenačel-nik na kamniški železniški postaji. Zaslužen je. da je kamniška ena od najboljših postaj v Sloveniji, za kar je prejel tudi nagrado. Tudi svoj prosti Čas posveča železnici, zato se njegovo geslo glasi: HITREJE IN VARNEJE V EVROPO. Zavzema se za modernizacijo kamniške železnice in prilagajanje kamniških prometnic invalidom. STANISLAV SNARL, že od mladih nog živi v Kamniku, zato je prepričan, da ga pozna veliko Kamničanov. Meni, da je bila v letih 1976-1980 zamujena priložnost za poceni plinifikacijo mesta, zato je zdaj zrak v Kamniku zelo onesnažen. Glede neprimernega prometa v mestu predlaga, da se končno upoštevajo predlogi domačinov. JANEZ REPANŠEK, rodil sc je 1956. leta, je oče štirih deklic Po poklicu je lesni tehnik, dela kot samostojni podjetnik. Petindvajset let je aktiven v gasilstvu, je višji gasilski častnik in podpoveljnik GD Kamnik. Že 64-krat je daroval kri in je aktivist RK. Ker živi v mestnem jedru, se zaveda njegovih težav: prometna ureditev, premajhno pokopališče, za Utok predlaga preureditev v veleblagovnico v soglasju s krajani in stroko. IVAN MURKOV1Č. v Kamni ku živi od leta 1972, zaposlen je v KIK-u. Je tudi podpredsednik sindikata Neodvisnost v podjetju. Prepričanje, da so otroci naše največje bogastvo, zato je treba poskrbeli za prometno varnost najmlajših in za urejenost kamniških otroSkih igrišč. Meni tudi, da bi moral Kamnik ustanoviti svoj zavod za spomeniško varstvo. izhaja iz kmečke družine. Po poklicu je trgovka in dela v Modni hišt. Je mati dveh srednješolcev. Meni. da ljudje zaradi materialnih 0 dobrin pozabljajo na skrb za boljši jutri otrok in pošten razvoj slovenske demokracije. ' VINCENC BALUT, rodil se je L 1950 v Kamniku v delavski družini. Po poklicu je lesni tehnik, dela pa v Stolu, kjer vodi strojni oddelek. Je predsednik sindikata Neodvisnost v podjetju. Ceni delovno in pošteno življenje. Ker živi ob robu blokovskega naselja na Duplici, meni, da je nujna ozelenitev takšnih naselij in gradnja športnih objektov za dupliške otroke. BOJAN DOLMOVIČ, rodil se je leta 1957, kot varnostnik in gasilec je zaposlen v Stolu. Za gasilstvo je prejel občinsko priznanje 2. stopnje. Zavzema sc za ureditev lastništva kulturnega doma na Duplici, kar bi mlade Dupličane morda spodbudilo h kulturni in drugačni dejavnosti. STANE II ŽAR, rojen leta 1962. ima družino s tremi otroki. Z ženo imata v mestnem središču ugledno restavracijo Hram Lužar. Meni, da mestno jedro umira, zato zagovarja spremembo prometa na šutni. V turizmu zagovarja vrhunske gostinske storitve. Za SDSS OO Kamnik Jožef Zidarič naročnik SDSS OO Kamnik SLS pred občinskimi volitvami Za nami je pet let občinske skupščine, čas, ko smo začeli politično delovati brez izkušenj, a kljub temu sodimo, da je to obdobje za SLS zelo uspešno. Zakaj? Začeli smo z močnim »ideološkim nabojem«, a smo kmalu spoznali, da politična pripadnost ni najpomembnejša, pomembnejša je načelnost in hotenje ter smisel za ustvarjanje razmer, ugodnih za progresivno delovanje občine. Med petletnim mandatom skupščine so se kresala mnenja in SLS je s svojim poslanskim klubom velikokrat pomagala reševati zaplete v korist uspešnega delovanja občine. Izpeljani in nedokončani projekti, v katere je bilo vloženih veliko truda in denarja, pričajo, da je bil napredek možen kljub pomanjkljivi zakonodaji. Izvršnemu svetu, ki ga vodi g. Miha Novak, smo zaradi njegovega razumnega delovanja na vseh področjih glavna opora. Odbijali smo napade nanj, tako z leve in desne, prepričani, da delo v občini ne sme trpeti zaradi političnih »igric«. Tako bomo tudi nadaljevali; izogibali se bomo ideološke razklanosti v občinski upravi in pospeševali razvoj občine Kamnik. Anton Hočevar predsednik SLS Kamnik DUŠAN JESENIK, kandidat za župana občine Kamnik DUŠAN JESENIK, rojen na Vranskem 28. 11. 1935, Sg«!*-strojni tehnik, poročen in oče treh poročenih hčera. Stanovanje: Kamnik, Novi trg 36 Zaposlitev: 25 let v gradbeništvu - Slovenija ceste, Ljubljana (operativni pomočnik šefa strojnega parka); GIP Obnova, Ljubljana (direktor mehanizacije). 14 let na področju komunalne infrastrukture. Zadnji mandat pred demokratičnimi volitvami član občinskega izvršnega sveta in sekretar za komunalno, cestno, energetsko in stanovanjsko problematiko. Po demokratičnih volitvah v samostojni Sloveniji do upokojitve namestnik sekretarja za prostorsko urejanje in varstvo okolja, odgovoren za komunalno, cestno in energetsko gospodarstvo v občini. V tem času, ko se oblikujejo drugačna politična razmerja, ne bi smei nihče stati ob strani; vsak Slovenec bi se moral pridružiti toku nove družbene stvarnosti. Nedopustno je prepustiti najpomembnejše politične odločitve ljudem, ki imajo izkušnje, pridobljene v prejšnjem komunističnem sistemu. Politično dogajanje pred lokalnimi volitvami moramo aktivno spremljati; ni vseeno, kdo bo prevzel vodstvo v novih slovenskih občinah. Stranke razgrinjajo svoje programe z namenom, da vo- livci podprejo njihove kandidate. Vse ponujajo z obljubami podprte projekte, le redke se lahko pohvalijo z doslednostjo pri izvajanju programov. SLS ne more nihče očitati, da ni ostala zvesta svojim načelom. Prav zaradi njene načelnosti, vztrajnosti in politične zrelosti, ki se kažejo v odločilnih trenutkih brez popustljivosti v odnosu do različnih političnih mahinacij, sem njen Član, zato se s programom SLS (kije tudi moj), predstavljam volivcem, kamniškim občanom, saj ni obljuba, temveč napoved uresničljivih dejanj. Kamniška podružnica, kjer sem podpredsednik, deluje v skladu s temeljnimi usmeritvami SLS in ugotavlja, da je vladna koalicija v marsičem škodljiva za slovenski narod, zato z njo nočemo sodelovati. Naša stranka je ljudska v pravem pomenu besede, zato ne bomo nikoli sodelovali s politiki, ki škodujejo interesom Slovencev; naša domoljubnost ni nacionalistična, kar nam nasprotniki očitajo. Nasprotujemo pa poklanjanju državljanstva in številnim ugodnostim Neslovencem, saj ni niti v skladu z evropskimi normami niti v interesu slovenskega naroda. Nasprotujemo ce- neni razprodaji našega premoženja tujcem in načinu privatizacije gospodarstva. Prizadevamo si povečati lastninski delež delavcev pri lastninjenju podjetij z dodatno emisijo certifikatov. Podružnica SLS v občini Kamnik si prizadeva s konkretnimi aktivnostmi doseči naslednje: 1. V skladu z novo zakonodajo o lokalni samoupravi želimo racionalizirati občinsko upravo in dati prednost strokovnosti, kar nam bo omogočila nova kadrovska politika. Zaposlili bomo ljudi, ki so pošteni in so strokovno sposobnost dokazali s svojim delom. To bomo upoštevali tudi pri oblikovanju kandidatne liste za občinski svet. Pomembnih javnih funkcij ne morejo imeti ljudje, ki so te funkcije zasedali v prejšnjem sistemu. 2. Pregledali bomo vse začete projekte, pomembne za razvoj mesta, in zagotovili njihovo izvedbo, predvsem v infrastrukturi, gospodarstvu in posebej turizmu. 3. Preverili bomo obstoječe planske dokumente, izvedli potrebne popravke in dopolnitve. Prioritetni projekti so naslednji: - ekološka sanacija starega mestnega jedra s plinifikacijo, - rekonstrukcija ceste skozi Tuhinjsko dolino in odprava črnih točk na drugih cestnih odsekih, - ureditev Velike planine, - gradnja golf igrišča v Volčjem Potoku, - nadaljevanje in zaključek projekta Terme Snovik, - gradnja hotela v Kamniku, - ureditev dvorane za kulturne prireditve, - zboljšanje možnosti za šolanje mladine in odraslih. 4. Socialni program: Za občino bomo v sodelovanju z državnimi institucijami izdelali socialni program; vanj bomo vključili realizacijo projektov, ki bodo odprli nova delovna mesta, omogočili pravično razdelitev pomoči in stimulirali občane k solidarnosti. K socialnemu programu spada »družinska« politika, s katero moramo ustvariti takšne razmere za mlade družine, da se bodo odločale za rojstvo otrok. (Naš narod in z njim država je v nevarnosti zaradi nekontroliranega priseljevanja tujcev.) 5. Družbene dejavnosti imajo za Kamnik izreden pomen, saj je šolsko, zdravstveno, kulturno in športno središče, brez njih razvoj mesta ni mogoč. SLS bo te dejavnosti podpirala v skladu z materialnimi možnostmi. SLS si bo prizadevala za skladen razvoj Kamnika in okolice. Kamnik ima številne neizkoriščene prednosti, ki bodo pomagale odpraviti gospodarsko krizo. Posebno veliko pozornost bomo posvetili razvoju turizma, ki bo služil industriji, obrti, trgovini in kmetijstvu. Ker sem član SLS, bom z njo zastopal interese občanov. Doslej (v prejšnjem režimu) kljub svojim delovnim dosežkom nisem imel političnih funkcij. Najuspešnejši sem bil na cestno- gospodarskem področju, pri vodnem gospodarstvu, varstvu okolja... Sodeloval sem pri državnih projektih in zaradi pravočasno posredovanih dokumentov se država ni mogla izogniti financiranju. Tako je bila zgrajena kamniška obvoznica, po vodni ujmi obnovljena cesta v Kamniško Bistrico, kolektor in čistilna naprava v Domžalah, cesta čez Kozjak in pripravil sem 10-letni program za modernizacijo lokalnih cest, ki se že osem let uspešno izvaja. S svojimi izkušnjami, pridobljenimi s poštenim in odgovornim delom, se bom kot župan zavzemal za upoštevanje in izpolnjevanje zakonitosti pravne države. Predvsem pa želim, da mesto Kamnik z bogato preteklostjo nadaljuje svojo razvojno pot v skladu s tradicijo, brez katere ne more ponovno postati regijsko središče. Vem, da se od obljub ne da živeti, zato je treba začeti brez njih. S trdim in poštenim delom. Mojo kandidaturo so podprle tudi SDSS, ND in SND v prepričanju, da znam in hočem delati. Zato kandidiram za župana z jasno vizijo o prihodnosti Kamnika z okolico kot celoto, vključeno v pravno državo z neodvisnim vodstvom, v kateri bo pravično lastninjenje izpeljano ob ustrezni zakonodaji. Ker se program strank, ki podpirajo mojo kandidaturo, ne razlikuje od programa SLS, zastopam tudi njihove interese in jih vključujem v svoje predvolilno politično delovanje. DUŠAN JESENIK Naročnik: Slovenska ljudska stranka - Kamnik Če želimo biti evropska oaza miru in turizma, moramo ustvariti temu primerne okoliščine. Res je, da je marsikaj narobe, a marsikaj se da popraviti. Zato se bomo Zeleni zavzemali za tako industrijo, ki ne bo obremenjevala okolja, in za tako vrsto turizma, kjer bo lahko vsak gost, domač ali tuj, ugotovil, da na Kamniškem želimo ponuditi prirodo z veliko začetnico, da jo bomo vsi spoštovali, domačini in gosti. Zavedamo se, da alpska območja, kot je naše, ne prenesejo veliko obremenitve, zato se bomo zavzemali za turizem in razvoj, ki sta prijazna Zeleni Kamnika ~ za okolju prijazen razvoj za okolje in ne obremenjujoča. Zeleni se bomo zavzemali tudi, da Kamnik ostane staro in ne postarano mesto. Staro v smislu ohranjanja in spoštovanja tradicije preteklosti, postarano pa ne, ker je treba vnesti vanj več utripa, veselja do življenja, tako da bi lahko gostje rekli: »Nimam kaj početi. Rad bi se razveselil. Pojdem v Kamnik, pojdem na Kamniško!« Če se strinjate z našimi mislimi, nas podprite na volitvah. ZELENI KAMNIKA MARIJA REBA - kandidatka Zelenih za županjo Sem diplomirana biologinja z več kot tridesetletno prakso v šolstvu, predsednica krajevne skupnosti Mekinje, predsednica Zelenih Kamnika in občinska poslanka. Kandidaturo sem sprejela, ker želim narediti v tem prostoru kar največ dobrega, predvsem pa si bom prizadevala za večjo kakovost Življenja in enakopravno upoštevanje vseh občanov. Vem, da je naša občina velika, vendar so problemi povsod. Spoznala sem jih kot predsednica v krajevni skupnosti, v kateri sem jih poskušala odpravljati, in uspelo mi je. Kot članica Želenih poznam probleme s področja varstva okolja in za naše preživetje je zelo pomembno, če ne celo na prvem mestu, da jih odpravimo. Kot dolgoletna pedagoginja sem spoznala težave otrok, družin in socialne probleme. Veliko izkušenj sem si pridobila kot poslanka na sejah občinske skupščine in raznih odborih. Odkar sem predsednica Zelenih Kamnika, je bilo za varstvo okolja storjenega veliko. Med prvimi v Sloveniji nam je uspelo, da je zaposlen na občini poklicni ekolog. Z glasnim opozarjanjem o močno onesnaženem zraku v Naročnik: Zeleni Kamnika _ Kamniku, smo dosegli, da je izdelan energetski koncept, odlok o plinifikaciji in odlok o vsebnosti žvepla v kurivu. Z opozarjanjem na čedalje hujši problem odpadkov smo jih v Kamniku med prvimi začeli zbirati ločeno, sprejet pa je tudi odlok o ravnanju z njimi. Na našo pobudo je bil izdelan kataster črnih odlagališč, od katerih so nekatera že sanirana. Aktivno smo sodelovali s pripombami k sprejetju zakona o varstvu okolja in pri sprejemanju prostorskih aktov, saj vemo, da so posledice neodgovornega ravnanja s prostorom usodne, nepopravljive. S številnimi akcijami smo želeli opozoriti, da lahko samo sami poskrbimo za čistejše okolje. Organizirali smo številna predavanja in okrogle mize, katerih sklepe smo prenesli na seje občinske skupščine. Lahko rečem, da smo s svojim delom veliko prispevali k osveščanju na ekološkem področju. Kot predsednica krajevne skupnosti Mekinje sem se trudila, da bi v svojem mandatu naredila kar največ za ta del Kamnika. V potrditev svojega dela bom navedla samo tisto, kar je najbolj vidno: ureditev in asfaltiranje Molkove poti, poti na Jeranovo, Drnovškove poti, del ceste Treh talcev, ureditev kanalizacije na Jeranovem in delu Zduš, ureditev pločnika in ceste od doma v Mekinjah do šole, kar je ena največjih pridobitev, postavitev avtobusnega postajališča, utrditev zidu okrog pokopališča in vhoda v cerkev in drugo. Z dodatnim zbiranjem sredstev smo zgradili mrliško vežico, saj so dela skoraj končana. Veliko je še drugih stvari, ki so za nekatere manjše, vendar za življenje v kraju pomembne: številne kulturne prireditve, prireditve za otroke, razna družabna srečanja in tako naprej. Žal pa mi v tem mandatu ni uspelo speljati gradnje prizidka k Osnovni šoli v Mekinjah. Kot županja ne želim obljubljati preveč, ker bi bilo neodgovorno do volivcev, za katere vem, da si želijo čim več narejenega, vendar so velikokrat želje prevelike, možnosti pa majhne. Nadaljevala bi tiste programe in projekte, ki so že pripravljeni ali sprejeti: plinifikacija, razvoj podeželja, varstva okolja in malega gospodarstva, šolstva, kmetijstva in turizma. Prizadevala si bom, da bo razvoj vseh krajev v občini čimbolj uravnotežen, predvsem pa za razvoj infrastrukture, za zdravo okolje, za čim boljše razmere v šolstvu, za kulturo in športne dejavnosti in za večji utrip življenja v mestu Kamnik, za čim boljšo organizacijsko povezanost občine s krajevnimi skupnostmi, za reševanje socialnih težav, problemov mladih družin in starejših ljudi. Da bi to dosegla, bo predvsem potrebno preudarno in smotrno ravnanje s finančnimi sredstvi in občinskim premoženjem in delo z dobro usposobljenimi strokovnimi sodelavci. Občinska uprava naj bi živela z ljudmi. Morda je za koga nenavadno, da se za županjo poteguje ženska. Prepričana pa sem, da sem ravno tako sposobna kot moški kolegi, da bom predvsem razumevajoča in strpna pri svojem delu in v odnosih z drugimi. Svoje delo bom opravljala neprofesionalno v polnem delovnem času in z vso odgovornostjo, da bo po volitvah v občini vse potekalo kar se da nemoteno. Zavedam se, da bom kot županja odgovorna za pravilnost in zakonitost odločitev, da pa bodo odvisne od dovolj ustrezno usposobljenih sodelavcev in sodelovanja občinskega sveta. Predvsem pa se zavedam odgovornosti do volivcev. Moje vodilo je: vedno odprta vrata.Tistim, ki imajo probleme, bom skušala pomagati, tistim, ki bodo prišli z novimi idejami in predlogi, bom z veseljem prisluhnila. MARIJA REBA Izbire ni nobene, volil bom ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 25. novembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika PREDAVANJE prof. Drago Šorl: SPOROČILO SVETEGA PISMA Nedelja, 27. novembra, ob 15. uri Cerkev Sv. Ane v Tunjicah KONCERT TUNJIŠKEGA OKTETA Izkupiček koncerta je namenjen za obnovo fasade cerkve Zborovodkinja: Ana Štele Sreda, 30. novembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: DRUŽINSKE JASLICE Razstava bo odprta do 7. decembra V kulturnem programu bodo nastopili g. Andrej Rupnik in kamniški skavti Četrtek, 8. decembra, ob 19.30 Frančiškanska cerkev, Kamnik BOŽIČNI KONCERT Izvajalca: Miha Dovžan, citre Jožica Kališnik, mezzosopran Petek, 9. decembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: MAKETE MALEGA GRADU Okrogla miza z avtorji idejne rešitve Stražnega stolpa na Malem gradu Razstava bo odprta do 13. decembra Sobota, 10. decembra, ob 19. uri Kulturni dom Komenda GLEDALIŠKA PREDSTAVA: Slavvomlr Mrožek -POLICAJ Izvaja Gledališka skupina KAJ TI MAR KD Komenda SKD za vas in za napredek občine Za župana Baldomir Kremžar - SKD! 4. decembra bomo tudi v naši občini volili nove občinske svetnike (odbornike) in tupana. Na naših listah v petih volilnih enotah Slovenski krščanski demokrati na Kamniškem kandidiramo 30 vaših soobčanov, za katere smo prepričani, da bodo, izvoljeni v občinski svet oz- za iupana, odgovorno, sposobno in pošteno uresničevali vaše želje v slehernem kraju občine. Naša in njihova prva skrb bo ustvarjati pri nas še ugodnejše razmerje za razcvet podjetništva, obrti, trgovine in turizma in s tem povečevanja delovnih mest. Tako bo mogoče zaposliti mlade ljudi in dati sedanjim zaposlenim dostojne plače. S tem bodo nadaljevali usmeritev našega dosedanjega IS občine, ki je bil pri tem zelo uspešen. Z rastjo gospodarske moči in osebnega standarda nam bo skupaj mogoče uresničiti vaše ielje na vseh področjih našega iitja. Npr. v kulturi izdatneje podpreti njeno osnovno dejavnost in usposobiti Kino Dom. Enako velja tudi za področje telesne kulture. V šolstvu se bodo naši svetniki zavzemali za boljše splošne razmere, za uvedbo pouka etike, in to samo po vaših ieljah, teljah staršev, kot tudi za podobne motnosti v otroškem varstvu. Za naše osnovnošolce, dijake in študente, da bodo dobili ustrezne šolske prostore, nadarjeni oz. pomoči potrebni ustrezne štipendije in imeli, zlasti na univerzi, čim večje vpisne motnosti. Pri investiranju v šolstvo za uresničevanje v občinski skupščini letos te sprejetega programa, (npr. dograditev OŠ Šmartno, dograditev OŠ Komenda, adaptacija OŠ Moste, adaptacija in prizidek OS Mekinje...). V turizmu priti do hotela, razvijati turistične zmogljivosti in infrastrukturo, graditi naprej terme v Snoviku, pospeševati podjetniške programe... Zgraditi več stanovanj, zlasti za naše mlade druiine in dosledno urejati komunalne probleme v skladu z vašimi potrebami. Glede varovanja okolja se bomo zavzemali za realno in predvsem preventivno reševanje. Na tem področju smo pri SKD naredili zares veliko, ko je našemu IS uspelo s pogodbo zagotoviti odvoz komunalnih odpadkov na priljubljansko deponijo. S tem je odpravljen še za nekaj let do leta 1990 največji ekološki problem kamniške občine. Ne nazadnje se bodo SKD in njeni svetniki zavzemali za prijazno iivljenjsko ozračje med občani, za učinkovitejšo pomoč socialno šibkim, pri upokiojencih za lepo in oskrbljeno iivljenjsko jesen, dobro zdravstveno oskrbo, potem za ohranjanje dobrih starih tradicij in predvsem za strpnost med ljudmi, ne samo različno mislečih, temveč tudi med sokrajani različnih narodnosti. Seveda ostaja zavzemanje za slovenstvo zelo trdno v programu Slovenskih krščanskih demokratov. Naša stalnica ostaja boj proti kraji drutbenega premotenja in za pravično ravnanje delodajalcev Z delavci in boj za dosledno izvajanje denacionalizacije (npr. za Meščansko korporacijo) in popravo krivic. Da bomo vse gornje zmogli, smo pri SKD dokazali te v preteklem štiriinpolletnem obdobju. Naši uspehi oz. uspehi naših ljudi, ki so te uspehe ustvarjali, so vidni predvsem na komunalnem področju in pri obnovi zaščitenih zgradb, v šolstvu, kulturi in seveda v politiki. Naj iz uresničenih komunalnih investicij, ki so v teh letih znesle skupaj nad 500 milijonov tolarjev, navedemo le nekaj najvažnejših: asfaltiranje ceste na Vranjo Peč, ureditev cest v KS Šmartno in Pšajnovica, ureditev doline Bistričice, gradnja telefonskega omretja, gradnja kanalizacije v Nevljah, asfaltiranje ulic in ureditev razsvetljave v Komendi, obnova na cesti Duplica-Volčji Potok, rekonstrukcija Kajuhove ulice in prostora okrog telovadnice pri glasbeni šoli, asfaltiranje povezovalnih poti od Kajuhove do OŠ Frana Albrehta oz. do Metalke, obnova vseh cest v Motniku, gradnja vrste vodovodov — v Palovčah, v Tuhinju, vodovoda visoka cona, v Stranjah, na Porebru... sanacija posledic poplav, gradnja pločnika do OŠ v Mekinjah, preplastitev ulic po centru Kamnika, ureditev pešpoti na Žale, ureditev in asfaltiranje ceste na Gozd, odstranitev črne gradnje-delavnice na Duplici in bunkerja na Trgu Svobode... Na področju šolstva je največji uspeh gradnja OŠ v Komendi in začetek gradnje OŠ v Šmartnem, medtem ko so bile najpomembnejše investicije v kulturi prav gotovo dokončanje in oprema knjižnice, obnova jrančiškanskega samostana in pridobitev Kina Dom v občinsko last. Le z udeležbo na volitvah in z vašim vpisom številke naše stranke v volilni listič boste omogočili našim svetnikom, da se bodo v občinskem svetu potegovali za zgornje vaše želje in se skupaj z vami poslovili od vseh stvari, ki niso bile v ponos naši polpretekli zgodovini. Skupaj z vami bomo uresničili, kar si telimo! Odločitev je edinole vaša - SKD jo je pripravljena spolnjevati! te> ZDRUŽENA USTA DOBRE VOUE ^rP> Dovolj je politike afer, razpihovanja sovraštva, političnih konfliktov. Čas je za politiko dobre volje! Po več kot letu dni smo končno prišli do tako težko pričakovanih lokalnih volitev. Čas je že bil, saj je državo, ki ni zmožna v ustavno opredeljenem roku izvesti volitev, težko imeti za demokratično. V teh tednih in v nedeljo, 4. decembra, se bo z voljo volivcev pokazalo, ali so usmeritve in politika ZLOS v slovenskem prostoru, ravnanje in konkretni rezultati njenih poslancev in ministrov tako na državni kot na občinski ravni v sozvočju s problemi ljudi. V okviru političnega sistema parlamentarne demokracije v Republiki Sloveniji si bomo še naprej prizadevali za uveljavitev pogojev za gospodarsko uspešen, socialno uravnotežen ter naravi prijazen razvoj Slovenije in z njim tudi naše občine. Naša načela in cilji so: - spoštovanje človeka, njegovega dostojanstva in varovanje njegovih pravic in svoboščin - družba, ki živi v ravnovesju z naravo in s tem zagotavlja trajen razvoj - varna, mirna, ekonomsko uspešna, pravična in solidarna družba - socialna država, socialno partnerstvo, soupravljanje in pravna varnost zaposlenih ter delavska vzajemnost in solidarnost Nam demokracija ne pomeni zgolj udeležbe na volitvah. Je tudi možnost, da vsakdo, ki to želi, soodloča o zadevah, ki neposredno zadevajo njegovo okolje. Ne smemo zavreči tistega, kar je včasih že delovalo: ohranimo svete krajevnih in vaških skupnosti, na novo oblikujmo svete mestnih skupnosti. Tu bomo odpravljali probleme, ki nas najbolj tarejo: od neurejenih pločnikov, razsvetljave, telefonije do zelenic, igrišč za otroke in še česa. Občinska politika mora graditi na spoštovanju mnenja ljudi. Zato bomo občinski svetniki ZLSD povsod omogočali in podpirali delo krajevnih in vaških svetov in svetov mestnih četrti. naročnik: ZLSD Kamnik Naša občina mora postati dom, kjer se bomo vsi dobro počutili. Narodnost, svetovni nazor ne sme in ne more biti vzrok neenakopravnosti. Če kaj ogroža slovensko državo, jo ogrožata nacionalizem in nestrpnost. Vsi smo drugačni. Zato se jima uprimo. Ta grožnja se ne sme razrasti. Vsaka državljanka in vsak državljan se mora čutiti enakovrednega in enakopravnega. Zato je toliko bolj nevarno potvarjanje zgodovine, ko se skušajo kolaboranti nacizma in fašizma prikazati kot žrtve neke »krvave revolucije«. Vsem tem poskusom smo se in se bomo vedno upirali. Pa ne zaradi preteklosti, ampak zaradi prihodnosti. Gospodarsko krizo najbolj čutijo mladi, ki se šolajo, ki začenjajo svojo poklicno pot, ki nimajo službe in stanovanja. Njim velja naša največja pozornost. Če nam boste zaupali in nas izvolili, v občinskem svetu zagovarjali gradnjo novih stanovanj za mlade družine, oblikovali sklade za štipendiranje dijakov in študentov, omogočili mladim, da sami oblikujemo prosti čas, sami organiziramo družabno življenje, in naredili vse, da se odpre čim več novih delovnih mest za mlade. ZLSD Kamnik je s svojimi listami v vseh volilnih enotah v občini. Izbrali smo ljudi, ki so vredni našega zaupanja. Četrtega decembra odločamo. Ob koncu letošnjega leta je morda čas novega začetka in premisleka, kako bi se približali drug drugemu. Da nas ne bi razdvajali nesmiselni prepiri, da si ne bi pripovedovali samih slabih novic, da bi skupaj postorili še več za vse nas. Svojo državo imamo, odločitve sprejemamo sami in odvisne so le od nas. Vztrajati je treba in iskati novih in novih poti. Slovenci to znamo in zmoremo - neštetokrat v zgodovini smo se že dokazali. Zato pojdimo na volišče in oddajamo svoj glas! Skupaj zasejmo dobro voljo pri ljudeh. ZLSD-Kamnik Kandidat SKD za kamniškega župana, Baldomir Kremžar, že dvajset let prebiva v Komendi. Rojen je bil leta 1938 na novega leta dan v Ljubljani, do selitve pa je živel pri starših v Šentvidu. Poročen je trideset let in z ženo Marijo imata pet otrok. Oba sta za družino precej žrtvovala, saj je žena po rojstvu prvega otroka pustila službo in se posvetila družini. Pravita, da žrtev ni bila zaman, da pa naša družba nima dovolj posluha za družine. Glede na bogate izkušnje se bo naš kandidat za župana, kot pravi, potrudil, da dobi družina pravo mesto. Baldomir Kremžar je inženir elektrotehnike. Zadnjih devetnajst let je zaposlen v Adrii Airways pri vzdrževanju letal. Dela pri inženirskem projektiranju in vzdrževanju letalskih elektronskih sistemov, obenem pa je vodja tehnološke skupine clektronikov. V Adriinem šolskem centru izobražuje tudi mlade letalske delavce. Njegovo delo je odgovorno, potrebni sta vestnost in natančnost, predvsem pa znanje in spoštovanje predpisov. Vse te izkušnje mu lahko pomagajo na odgovornem mestu župana, praktično politično znanje pa je pričel nabirati najprej kot podpredsednik, zadnja dva meseca pa tudi kot predsednik KS Komenda. Aktiven je še na drugih področjih. V tem predvolilnem času Moški pevski zbor Komenda, ki ga vodi Baldomir Kremžar že od vsega začetka in ga dobro poznajo tudi mnogi Kamničani in okoličani, praznuje petnajstletnico delovanja. Kremžar je sodeloval pri projektu celostnega razvoja Komende, Križa in Most. Je predsednik KO SKD Komenda in ureja lokalno strankino glasilo Aplenca. Ni človek veliko in velikih besed, povsod pa pušča za sabo sadove svojega dela. O svoji kandidaturi pravi takole: »Zavedam se odgovornosti tega koraka. Kot doslej bom tudi na novem področju poskušal vnesti v politični prostor kvalitete krščanskih demokratov — pošteno in odgovorno delo, uvajanje zakonitosti, odprtost do drugače mislečih. Ne želim, da si levi in desni stojijo na nasprotnih bregovih in si v škodo slovenskega naroda mečejo polena pod noge. Sodelovati hočem z vsemi ljudmi dobre volje.« Predstavitev kandidatov z list SKD Kljub omejenemu prostoru vam predstavljamo vseh pet nosilcev list kandidatov Slovenskih kršćanskih demokratov. Podrobnejšo predstavitev drugih kandidatov bomo opravili s posebnimi pisnimi obvestili in na naših Številnih predvolilnih zborovanjih, na katera ste vsi lepo vabljeni, se posebej na slavnostno osrednje zborovanje SKD, ki bo 2. dec. v »Kinu Dom«. MIHAEL NOVAK je nosilec liste kandidatov SKD v 1. volilni enoti. Rojen je 1960. leta, diplomiran ekonomist, predsednik IS občine Kamnik. Z vsem svojim delom je dokazal, da se pošteno in strokovno zmore narediti celo več od pričakovanj. Na prvo mesto postavlja skrb za uravnotežen razvoj vseh delov občine in za harmoničen odnos med mestom in podeželjem. Zeli si, da bi o napredku mesta odločali ljudje, odprti za vse pobude. Nadaljuje naj se razvoj podjetništva in turizma, dokončajo naj se začeti projekti (plinifikacija, obnova kulturnega doma. izpeljava investiranja v osnovnošolski prostor), kar vse je že začel uresničevati dosedanji IS. Podeželje naj bo primer sozvočja človeka in narave. Na listi 1. volilne enote so kandidati: Joži Šuštar, Jože Jeras, Vojko Tonin, Anton Renss in Rafael Breznik, ki uživajo zaupanje vseh ljudi, ne samo tistih iz krščanske demokracije - volivci naj se odločajo po lastni vesti in na podlagi človeških lastnosti kandidatov. MILAN VV1NDSCHNURER je nosilec liste SKD v 2. volilni enoti. Rojen je leta 1929, je dipl. ekonomist. Z bogatimi delovnimi izkušnjami na občini, v industriji, zunanji trgovini in v finančnem svetu sedaj že od I. 1990 zelo uspešno vodi Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik. Tu se je ob realizaciji dolge vrste komunalnih investicij v občini Se posebej izkazal pri gradnji telefonskega omrežja. Številni naši občani so po ugodni ceni prišli do že leta težko pričakovanih telefonskih priključkov. Prej kar nekaj deset let izjemno aktiven v Sportu (zlasti pri odbojki) se je leta 1990 odločil tudi za politično delovanje. Kot tajnik občinskega odbora SKD in Član občinske skupščine že vsa leta zelo delovno prispeva k uresničevanju poštene politike za napredek, politike služenja ljudem, politike tipa Vaclava Havla. Tudi druge kandidate na listi 2. volilne enote. Petra Steleta, Jerneja Gerbica, Janeza In Cirila Goloba In Franca Humarja, odlikujejo poštenost, skromnost in zavzetost za dobre spremembe, spremembe po vaših željah. PAVEL OCEPEK je nosilec liste SKD v 3. volilni enoti. Rojen je bil leta 1938. je inženir strojništva, zaposlen pri »Petro- Naročnik OO SKD Kamnik lu« kot nadzorni inženir za gradnje plinovodnih sistemov. Od 1. 1990 je predsednik Zbora krajevnih skupnosti in član predsedstva skupščine občine Kamnik. Je uspešen član U O Sklada stavbnih zemljišč, kjer si je zelo prizadeval za pravično razdelitev sredstev in enakomerni razvoj vseh krajevnih skupnosti. Se posebej uspešen je bil pri uresničitvi I. faze gradnje OŠ v Komendi. Že od slovenske pomladi je med najbolj prizadevnimi člani OO SKD Kamnik. Je tudi tajnik KO SKD Komenda in član skupščinske komisije za družbeni nadzor. Njegovi sokandidati na listi so vsi zavzeti za utrditev prave demokracije, za napredek v domačih krajih. Imena Vinko O vi. jač. Jote Ogrlnec, Baldomir Kremžar in Ferdi nad Lah vam to jamčijo! MILAN ŠUŠTAR, nosilec liste SKD v 4. volilni enoti, je rojen 1932. leta, po izobrazbi profesor slavistike, upokojenec. Živi v Kamniku. V občinski skupščini se je izkazal kot strpen, pošten in učinkovit sogovornik. Njegovi koristni in natančno artikulirani predlogi so veliko pripomogli k odpravi marsikaterega problema. Dejaven je na mnogih področjih in znan kot pokončen mož. Lista 4. volilne enote (poleg prof. Milana Šuštarja Še Miro Bider, dr. Marija Juteriek in VVUHam VampUn) je sestavljena iz znanih kandidatov, neobremenjenih s preteklostjo in pripravljenih na kakovostno delo v prid vsem občanom. V okviru možnosti bodo sodelovali z vsemi, ki jim načela kulturnega dialoga niso tuja. Obljubljajo delo, govorijo naj dejanja! MARJETA HUM AR je nosilka liste SKD v 5. volilni enoti. Rojena je 1946. leta, po izobrazbi profesorica slavistike, zaposlena kot strokovna svetnica Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Živi v Kamniku. V dosedanji občinski skupščini predseduje komisiji za volitve in imenovanja in zelo aktivno sodeluje pri skupščinskem delu. V okviru Nove parlamentarne koordinacije se je zavzemala za povezovanje različnih strank bivšega Demosa. Prav zaradi skupnega delovanja je bilo mogoče premostiti marsikatero oviro, veliko je bilo narejenega, ker se je denar v občini pametno obračal. Izkazala se je tudi kot predsednica Odbora za oživljanje starih običajev pri OO SKD. Pri sestavi kandidatne liste (poleg Marjete Humar še Janez Sušnik, Sla vica Naviuiek, Rudolf BK, Metka Man', Stane Zore, R. Tomaž IngHc, Anton Spcnko) za občinske svetnike so sledili načelu širokega pokritja področij. Tako so na listi kandidati obeh spolov, različnih starosti, izobrazbe, poklicev... Pokrita so področja sociale, mladih družin, podjetništva. Prizadevali si bodo za nadaljevanje uspešnega dela preteklih štirih in več let. OO SKD Kamnik Slovenska nacionalna desnica Obudimo Kamnik Slovenska nacionalna desnica tokrat prvič sodeluje na volitvah. Kdo smo in kaj hočemo? Smo predvsem zavedni Slovenci in zagrizeni Kamničani. Korenine naših kandidatov so tu, v kamniški občini. Naši starši se še spominjajo časov, ko je bil Kamnik turistično, gospodarsko uspešno in predvsem tipično slovensko mesto, sedež okraja, športni in kulturni center pokrajine med Zasavjem, Ljubljano in Kranjem. Danes je vse to le še nostalgičen spomin. Ljudje, ki so se natepli v Kamnik iz vseh vetrov in »prevzeli oblast«, so uspešno zatrli lokalni patriotizem in spremenili mesto v kraj, kjer so »gozdovniki« zadostili svojim političnim, predvsem pa ekonomskim ciljem. Prišli so s torbico pod pazduho in si zgradili svoj »mali svet«. Hitro so izčrpali možnosti kamniškega gospodarstva, zatrli obrt, uničili turizem, šport in vse drugo. Kamničani smo nekoč imeli vse, zdaj nimamo nič. Obrt se je prenesla v Domžale, kultura in šport v Ljubljano, ostale so razpadajoče tovarne in presežek proletariata. Kdor se spominja nekaj desetletij nazaj in primerja Kamnik z Mengšem, Domžalami, Žalcem in še kakšnim manjšim slovenskim mestecem, je danes lahko upravičeno razočaran. Vedno znova nas šokira reklama na CATV Impulz: »Imate Idejo?« nas sprašujejo Domžal-čani. »Nimamo je več,« bi lahko odgovorili Kamničani, »prodali smo jo Induplatiju!« V takšnih razmerah kandidira naša lista (brez enega komunista) in prepričani smo, da bodo Kamničani glasovali za nas. Prva naša naloga, če SND dobi zaupanje občanov, bo odprtje zabarikadiranih cest v Kamniku, oživitev območja nekdanjega Alprema in Utoka, predvsem pa prepričitev odliva kapitala v druge občine. Ustanovitev sklada za pomoč mladim SLOVENSKIM družinam ter nadarjenim otrokom bo edini način, da denar, namenjen sociali, ne poberejo tujci. Naj postane Kamnik spet odprta, domačinom prijazna slovenska občina! SND Slovenska nacionalna desnica OO Kamnik Naročnik Slovenska Nacionalna Desnica. Občinski odbor Kamnik Zahvala volivcem, ki so podprli mojo kandidaturo za župana občine kamnik Dragi prijatelji! Zaupanje je človeška vrednota. Zaupati nekomu, ki ga poznaš, pomeni verjeti njegovim besedam, željam, hotenjem. Zaupati tistemu, ki ga poznaš samo bežno, je vredno toliko več, morda tudi željo po spoznavanju tistega, ki bi te želel prepričati, da razmišlja resno in optimistično. Tokrat imam v mislih tvoje zaupanje, ki si mi ga izrazil ob podpisu za kandidaturo za kamniškega župana. Hvala zanj! Seveda pa pričakujem tvojo pomoč in sodelovanje tudi v prihodnje. Slogan Skupaj spremenimo želje v stvarnost, ki sem si ga izbral ob tokratni kandidaturi za župana, naj te prepriča, da mislim resno, tvoj glas pa bo po svoje prispeval k uresničitvi tega gesla. Pozdrav! TONE SMOLNIKAR Občinska volilna komisija Kamnik na podlagi 108. in 2. odst. 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72793, 7/94 in 33/94) v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Ur. I. RS, št. 44/92) objavlja SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE KAMNIK, KI BODO 4. DECEMBRA 1994 Kandidati so: 1. DUŠAN JESENIK roj. 28. 11. 1935, Kamnik, Novi trg 36, strojni tehnik, upokojenec predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS 2. BALDOMIR KREMŽAR roj. 1. 1. 1938, Komenda, Krekova 9, inž. elektrotehnike, projektiranje predlagatelj: OBČINSKI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV KAMNIK 3. MARIJA REBA roj. 2.7.1935, Mekinje, Cankarjeva 14, dipl. biologinja, upokojenka predlagatelj: ZELENI SLOVENIJE 4. MAKSI MILJAM LAVRINC roj. 8. 12. 1948, Kamnik, Pot na poljane 4/a, dipl. pravnik, poslanec DZ predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 5. TONE SMOLNIKAR roj. 22. 9. 1949, Kamnik, Vegova 4, novinar, novinar komentator predlagatelj: STANISLAV GOSTINČAR IN SKUPINA VOLIVCEV Glasuje se za enega (1) kandidata. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK Številka: 008-1/94 Datum: 16.11.1994 PREDSEDNIK OVK Janez Novak Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94 in 33/94) izdaja Občinska volilna komisija Kamnik ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na volitvah članov občinskega sveta in župana občine Kamnik dne 4. decembra 1994 1. VOLILNA ENOTA KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK volišče št. 1701 bo v Domu družbenih organizacij Motnik za volivce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-11,13-18 in 28-31) KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIC volišče št. 1/02 bo v dvorani Kulturnega doma v Špitaliču za volivce naselij: Špitalic, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št. 1- 9,12 in 19 - 27) KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ volišče št. 1/03 bo v Kulturnem domu na Lazah za volivce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Češnjice, Golice, Liplje, Črni vrh v Tuhinju, Cirkuse, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU volišče št. 1/04 bo v Domu družbenih organizacij Šmartno za volivce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartncm in Praproče v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA volišče št. 1/05 bo na Malem Rakitovcu št. 2 pri Filipu Žibertu za volivce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS volišče št. 1/06 bo v Kulturnem domu Srednja vas za volivce naselij: Loke v Tuhinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJEVNA SKUPNOST SELA volišče št. 1/07 bo v Kulturnem domu Sela za volivce naselij: Sela, Znojile, Žubejevo, Bela Peč, Poljana, Trobelno, Rožično, Studenca, Markovo in Sovi-nja Peč KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE volišče št. 1/08 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje za volivce naselij: Nevlje, Briše, Oševek.Tučna, Vrhpolje volišče št. 1/09 bo v gostilni Zlata kaplja na Vrhpolju za volivce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ volišče št. 1/10 bo v podružnični Osnovni šoli Vranja Peč za volivce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja Peč 2. VOLILNA ENOTA KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ volišče št. 2/11 bo v prostoru Družbenih organizacij Godič za volivce naselij: Godič. Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA volišče št. 2/12 bo v Gasilskem domu na Gozdu za volivce naselja Gozd volišče št. 2/13 bo v podružnični Osnovni šoli Gozd za volivec naselij: Podstu-denec. Žaga, Krivčevo, Smrečje, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe volišče št. 2/14 bo v gostilni Grkman Franc v Črni pri Kamniku 9 za volivce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni Občinska volilna komisija Kamnik na podlagi 2. odst. 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. 1. RS, št. 72/93,7/94 in 33/94) v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Ur. l.RS, št. 44/92) objavlja SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK, KI BODO 4. DECEMBRA 1994 Številka volilne enote: 1 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Motnik, Špitalic, Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja Peč, Pšajnovica, Srednja vas pri Kamniku, Sela pri Kamniku in Nevlje Liste kandidatov so: 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD 1. MIHA NOVAK, roj. 29.9.1960, Zajasovnik, Zajasovnik 5, dipl. ekonomist, predsednik IS 2. JOŽI ŠUŠTAR, roj. 28,3.1946, Markovo, Markovo 14, ekonomistka, računovodja 3. JOŽE JERAS, roj. 3.3.1926, Vir, Vir 2/a, kmet, kmetovanje 4. VOJKOTONIN, roj. 3.3.1960, Zg.Tuhinj, Zg.Tuhinj 39/b, avtomehanik, delavec 5. ANTON REMS, roj. 25.2.1953, Zg. Palovče, Zg. Palovče 6, kmet, kmetovanje 6. RAFAEL BREZNIK, roj. 31.10.1964, Gradišče, Gradišče 6, delavec, Žagar 4. SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. ANTON RAJSAR, roj. 9.1.1958, Šmartno, Šmartno 26/a, strojni ključavničar, operater 2. FRANČIŠEK OBOLNAR, roj. 15.7.1935, Vrhpolje, Vrhpolje 60, vratar varnostnik, upokojenec 3. FRANC MODRIJAN, roj. 8.5.1954, Sidol, Sidol 1/b, elektrikar, obrtnik elektrikar 4. BRANKO ŽIBERT, roj. 12.5.1967, Mali Rakitovec, Mali Rakitovec 2/a, avtomehanik, vpenjalec orodji 5. JOŽE MLAKAR, roj. 8.3.1959, Zg. Tuhinj, Zg.Tuhinj 17, orodjar, delavec v proizvod. 6. TOMAŽ JERAS, roj. 2.5.1971, Gabrovica, Gabrovica 3, osnovna šola, delavec S. SLS ■ SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. ANTON HOČEVAR,- roj. 24.1.1950, Laze. Hruševka l/a, kmet, kmetovanje 2. JANEZ TREBUŠAK, roj. 29.10.1942. Motnik, Bela 30, kmet, kmetovanje 3. ALBIN PIRŠ, roj. 20.2.1946, Laze, Loke 23, radiomehanik, delovodja 4. REZKA ZORE, roj. 22.9.1927, Laze, Buč 22, ekonomska tehnica, upokojenka 5. LADO OMRZU, roj. 14.4.1944, Kamnik, Oševek 3/a, elektrotehnik, vodja montaže 6. VID KADUNC, roj. 27.11.1949, Laze, Zg.Tuhinj 25, kmet, kmetovanje 7. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. JOŽE SEMPRIMOŽNIK, roj. 28.12.1936, Motnik, Motnik 17, tehnik, vodja prodaje 2. IVAN HRIBAR, roj. 17. 5.1946, Laze, Laze 3, gostinec, gostilničar 3. MARJAN KRIŽNIK roj. 17.8.1956, Špitalic, Špitalic 28/a, gradbeni tehnik, sam. komercialist 4. MAJDA PIRŠ, roj.20.12.1939, Loke, Loke 1, šivilja, gospodinja 5. RUDI ŠUŠTAR, roj. 16.4.1947, Markovo, Markovo 3/c, ekonomist, vodja d.o.o. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA volišče št. 2/15 bo v gostilni Prodnik Kristina, Kregarjevo 1, za volivec naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo, Zakal, Stahovica, Županje njive, Kamniška Bistrica in Velika planina volišče št. 2/16 bo v Osnovni šoli Stranje za glasovalce naselij: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica in Kregarjevo KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE volišče št. 2/17 bo v domu Partizan Mekinje za volivce ulic: Polčeva, Antona Kotarja Martina,Tineta Zajca, Jeranovo, Pot na Jeranovo, Cankarjeva, Cesta treh talcev, Molkova, Zduša, Podjelše, Drnovškova, Neveljska KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE volišče št. 2/18 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjice za volivce naselij: Tunjice.Tunjiška Mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15 - 21) 3. VOLILNA ENOTA KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA volišče št. 3/19 bo v prostorih Društva upokojencev, Glavarjeva 104, Komenda za volivce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Komendska Dobrava, Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Na-sovče, Klanec in ulic: Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna in Sadarjeva KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ volišče št. 3/20 bo v Gasilskem domu Križ za volivce naselja Križ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE volišče št. 3/21 bo v Osnovni šoli Moste za volivce naselij: Moste, Žeje pri Komendi in Suhadole KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE volišče št. 3/22 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje za volivce naselja Podgorje 4. VOLILNA ENOTA KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče št. 4/23 bo v Kulturnem domu Duplica za volivce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št. od 14/A - 86), Domžalska, Jamova, Groharjeva volišče št. 4/24 bo v Osnovni šoli Duplica za volivce ulic: Črnivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Klavčičeva, Šipkova, Slatnaijeva, Mengeška, Bazoviška, Bakovniška, Meninska KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA volišče št. 4/25 bo v Kulturnem domu Šmarca za volivce ulic: Bistriška, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Habjanova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot, Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Pibernikova, Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska,Trata.Trg padlih borcev, Zelena pot KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št. 4/26 bo v večnamenskem domu Volčji Potok za volivce naselij: Volčji Potok in Rudnik pri Radomljah 5. VOLILNA ENOTA KRAJEVNA SKUPNOST CENTER volišče št. 5/27 bo v prostorih kina Dom Kamnik za volivce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, TUnjiška, Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (hišne št. 1 -14 in 22 - 29), Žale volišče št. 5/28 bo v prostorih Skupščine občine Kamnik za volivce ulic: Šlakarjeva, Samostanska, Glavni trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva, Šutna, Sadnikarjeva, Zaprice, Petruškova, 8. ZELENI SLOVENIJE 1. MIHA PROSEN, roj. 4. 9.1945, Markovo, Markovo 28, učitelj športne vzgoje, učitelj šport, vzgoje 2. RAJKO JEGLIČ, roj. 24.8.1960, Laze v Tuhinju, Češnjice 13, strojni ključavničar, nezaposlen 3. TAMARA BRAČIČ, roj. 4. 5.1968, Oševek, Oševek 8, profesorica športne vzgoje, profesorica šport, vzgoje 4. ZDRAVKO BODLAJ, roj. 6.6.1966, Laze v Tuhinju, Gradišče 3, mizar, samostojni obrtnik 9. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. IZTOK DEBEVEC, roj. 21.12.1962, Kamnik, Oševek 6, gimnazijski maturant,računal, operater 2. JANEZ PETEK, roj. 28.6.1946, Kamnik, Vrhpolje 139, geod. tehnik, tehnični direktor 3. TONE ŠUŠTAR, roj. 27.6.1942, Kamnik, Sela 1/b, stroj, tehnik, podjetnik 4. MATIC ROMŠAK, roj. 1.8.1964, Kamnik Vrhpolje 216, gimn. maturant, sekretar OZS 5. JERNEJ KONCILUA, roj. 27.10.1962, Laze v Tuhinju, Pirševo 3, tekstilni tehnik, vodja priprave dela 6. ZDRAVKO HRIBERNIK, roj. 20.2.1953, Laze vluhinju, Zg.Tuhinj 4/b, vkv vodovodni inst., delovodja 10. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA 1. DUŠAN ŠTRAJHAR, roj. 24. 11. 1956, Poreber, Poreber 11, monter centralne kurjave, stroj, parnega kotla 2. VINCENC HRIBAR, roj. 7.4.1961, Sela, Sela 1/e, delavec, poslužilec mlina 3. MARTIN ZORE, roj. 5. 1. 1971, Laze v Tuhinju, Laze v Tuhinju 19, delavec, delavec v odd. paste 4. FRANC HRIBAR. roj. 20.3.1957, Buč, Buč 29/a, delavec, del. v kemijskem obr. Voli se šest (6) članov občinskega sveta. Številka volilne enote: 2 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Godič, Črna pri Kamniku, Kamniška Bistrica, Mekinje in Tunjice Liste kandidatov so: 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD 1. MILAN VVINDSCHNURER, roj. 14.9.1929, Mekinje, Pot na Jeranovo 5, dipl. ekonomist, upokojenec 2. PETER ŠTELE, roj. 24.2.1928,Tunjiška Mlaka,Tunjiška Mlaka 9, kmet, kmetovanje 3. JANEZ GOLOB, roj. 9. 5.1955, Gozd, Gozd 11, delavec, delavec 4. JERNEJ GERBIC, roj. 12.8.1955, Zg. Stranje,Zg. Stranje 29/a, tehnolog vzdrževanja, tehnolog vzdrževanja 5. FRANČIŠEK HUMAR, roj. 18.9.1940, Vodice, Vodice 1, kmet, kmetovanje 6. CIRIL GOLOB, roj. 5.2.1935, Črna, Črna 1, šofer, upokojenec 4. SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. VIDA ROMŠAK, roj. 20.6.1955, Podstudenec, Podstudenec 1, komericialna tehnica, delavka v proizvod. 2. STANKO KREGAR, roj. 17.4.1965, Kregarjevo, Kregarjevo 19,strugar, strojni strugar 3. MIROSLAV PETEK, roj. 6.9.1943, Mekinje. Pot na Jeranovo 7, lesni tehnik, vodja učnih delavnic 4. SREČKO REPANŠEK, roj. 30. 7.1957, Zg. Stranje, Zg. Stranje 59, natakar, skladiščnik 5. MARJAN GREGL, roj. 8.9.1949,Tunjiška MlakaTunjiška Mlaka 32, ključavničar, vzdrževalec 6. ANTON KLADNIK, roj. 16.5.1935, Žaga, Žaga 9/a, skladiščnik, upokojenec Kolodvorska, Usnjarska, Streliška, Parmova, Muzejska, Ekslerjeva, Raspov prehod. Frančiškanski trg. Na produ in Šolska KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG volišče št. 5/29 bo v SENŠRM Kamnik za volivce ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Perkova, Na bregu. Na jasi, Pot v Rudnik in Pot na Dobravo KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO volišče št. 5/30 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik za volivce ulic: Kajuhova, Kovinarska, Tkalska pot, Ljubljanska (hišne št. 2,3,11,12 in 13), Steletova, Zikova, Livarska, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija in Bakovnik (hišne št. 1 in 2) KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE volišče št. 5/31 bo v Osnovni šoli Toma Brejca KamnUT za volivce ulic: Mi-klavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Kamniško-Zasa-vskega odreda, Vavpotičeva, Vremšakova, Ljubljanska (hišna št. l/A, 1/B, l/C, l/Č, 3/A, 3/B, 3/C, 4,5 in 6), Svetčeva pot, Podgorska pot, Ogrinčeva, Jakoba Aleševca, Pot Marije Vere, Koželjeva, Parapatova, F. M. Paglovca, Kranjska volišče št. 5/32 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za volivce ulic: Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova, Trdinova, Jurčičeva, Ljubljanska (hišne št. 7, 7/A, 8, 9 in 10), Ljudevita Stiasnyja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova,Toma Brejca, Vilka Rožiča, Frana Albrehta OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK Številka: 008-1/94 Datum: 14.10.1992 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Janez Novak Na podlagi 41. in 78. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94 in 33/94) izdaja Občinska volilna komisija Kamnik ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA za predčasno glasovanje državljanov na volitvah članov občinskega sveta in župana občine Kamnik dne 4. decembra 1994 Predčasno glasovanje bo:: 29. novembra 1994 od 7. do 13. ure, 30. novembra 1994 od 7. do 17. ure in 1. decembra 1994 od 7. do 13. ure. Volišče št. 00 bo v zgradbi Skupščine občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, za volivce občine Kamnik, ki bodo na dan glasovanja odsotni v kraju stalnega bivališča. OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK PREDSEDNIK Številka: 008 1/94 OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Datum: 14.10.1994 janez Novak S. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. BOJAN MLAKAR, roj. 22,12.1955, Stahovica, Godič 65/g, ekonomist, direktor 2. JOŽEF ROMŠAK, roj. 5.3.1960, Kamnik, Podjelše 5, kmetijski tehnik, kmetovanje 3. MARIJA HRIBAR, roj. 15.9.1945, Stahovica, Kališe 11, kmetica, kmetovanje - gospodinja 4. AMBROŽ KRT, roj. 26.11.1965, Kamnik, Podjelše 1, kmet, kmetovanje 5. MILENA ROGAČ, roj. 18.5.1959, Stahovica, Stahovica 29, poslovodja, dela v lakirnici 7. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. MIHA DEŽELAK, roj. 14.2.1974, Mekinje, Jeranovo 16, študent, študent 8. ZELENI SLOVENIJE 1. MARIJA REBA, roj. 2.7.1935, Kamnik, Cankarjeva 14, dipl. biologinja, upokojenka 2. MILAN HRDLIČKA, roj. 5.3.1940, Kamnik, Cankarjeva 45/a, gimnazijski maturant, dir. mednar. špedicije 3. MARIJA PODJED, roj. 28.4.1946, Godič, Godič 68/d, varnostna inž., obrtnica 4. JOŽE LES, roj. 29.1.1951, Črna pri Kamniku, Črna 14, avtoličar, avtoličar 5. FRANC OSOLIN, roj. 27.5.1953, Spodnje Stranje, Spodnje Stranje 20, skladiščnik, skladiščnik 6. ZLATO JELOVIČ, roj. 14.3.1949, Godič, Godič 68/e, elektromehanik, zasebni obrtnik 9. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. RUDI CAPUDER, roj. 23.10.1960, Kamnik, Drnovškova 11, dipl. oec, direktor podjetja 2. ZVONKO CVEK, roj. 16.5.1950, Stahovica, Županje njive 18/a, dipl. org. dela, vodja službe 3. JANEZ PODJED, roj. 27.9.1939, Stahovica, Sp. Stranje 30, avtomehanik, samostojni podjetnik 4. DRAGO VRHOVNIK, roj. 4.4.1949, Kamnik, Tunjice 12, ključavničar, samostojni podjetnik 5. BOŽIDAR SPRUK, roj. 7.4.1955, Stahovica, Zg. Stranje 8, dipl. pravnik, vodja službe 6. MARKO KEMPERL, roj. 29.12.1965, Stahovica, Krivčevo 8, stroj, tehnik, zavarovalni agent 10. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA 1. RAJKO BAJDE, roj. 16.6.1959, Godič, Godič 15/a, elektrikar, nadzornik 2. FRANC OPRAVŠ, roj. 14.6.1939, Godič, Godič 82/b, kemijski tehnik, delovodja 3. JOŽE URŠIČ, roj. 10.2.1953, Stahovica, Zagorica 13, strojni tehnik, varnostnik Voli se šest (6) članov občinskega sveta. Številka volilne enote: 3 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Komenda, Križ, Moste in Podgorje Liste kandidatov so: 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD 1. PAVEL OCEPEK, roj. 7. 1. 1938, Breg pri Komendi, Breg pri Komendi 21, inž. strojništva, nadzornik 2. VINKO OVIJAČ, roj. 20.1.1942, Moste, Moste 2/b, inž. organizacije dela, tehnično vodenje 3. JOŽE OGRINEC, roj. 20.2.1925, Podgorje, Podgorje 4, gradbeni tehnik, upokojenec 4. BALDOMIR KREMŽAR, roj. 1.1.1938, Komenda, Krekova 9, inž. elektrotehnike, projektiranje 5. FERDINAND LAH, roj. 7.4.1957, Suhadole, Suhadole 2/a, dipl. inž. lesarstva, privatnik 4, SDSS SO C1A LI HM O K R ATSK A STRANKA SLOVENIJE 1. ANTON ŠPENKO, roj. 16.1.1940, Moste, Moste 33, strojni tehnik, programer 2. JANEZ JAGODIC, roj. 1.8.1935, Podgorje, Podgorje 92/a, kvalificirani krojač, upokojenec 3. MARIJA BERGANT, roj. 3.4.1947, Suhadole, Suhadole 52, učiteljica r. p., nezaposlena 4. KLEMEN VIDIC, roj. 26.10.1970, Komenda, Krekova 11, elektrotehnik, študent fizike 5. ŠTEFAN KERN, roj. 16.12.1948, Komenda, Zajčeva 9, kovinar strugar, orodjar specialist 5. SLS ■ SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. JANEZ ŠTELE, roj. 12.9.1946, Komenda, Podboršt 19, kmet, kmetovanje 2. IVAN HLADE, roj. 16.7.1942, Komenda, Križ 21, trgovec, prodaj.-poslovodja 3. MATEVŽ PIBERNIK, roj. 19.9.1965, Komenda, Suhadole 54, kmetijska šola, kmetovanje 4. ANTON SVETLIN, roj. 26.8.1953, Kamnik, Podgorje 58/b, dr. veterine, zdrav. var. perutnine 5. IVAN MALEŠ, roj. 4.8.1943, Komenda, Nasovče 33, strojnik, samostojni obrtnik 6. DEMOKRATI SLOVENIJE 1. MARIJA MOJCA MALES, roj. 14.6. 1954, Kamnik, Podgorje 2, profesorica, ravnateljica 7. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. DOMINIK ŽAGAR, roj. 11.8.1931, Komenda, Kranjska pot 1, stroj, mizar, upokojenec 8. ZELENI SLOVENIJE L MARKO ZEROVNIK, roj. 19.4.1932, Komenda, Čebuljeva 17, dr. geografskih znanosti, upokojenec 2. ANGELCA ŽEROVNIK, roj. 1L5.1944, Komenda, Čebuljeva 14, prof. defektologije, profesorica 3. JOŽE NOGRASEK, roj. 6.4.1952, Komenda, Komendska Dobrava 4, strojni ključavničar, stroj, ključavničar 4. DARKO MAVSAR, roj. 16.12.1963, Komenda, Gora 17, gimnazijski maturant, skladiščnik 5. MARKO ŠKRABA, roj. 15.5.1960, Kamnik, Podgorje 120, študent vpš, obrtnik 9. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. STANISLAV ZARNIK, roj. 30.10.1953, Komenda, Podboršt 22/b, pravnik, načelnik 2. SREČO KRMAVNAR, roj. 11.5.1942, Komenda, Sadarjeva 3, stroj, tehnik, obrtnik 3. FRANC PIBERNIK, roj. 1. 6. 1938, Komenda, Suhadole 28/a, vodovod, instalater, samostojni podjetnik 4. FRANC ŠIMENC, roj. 30.8.1962, Komenda, Križ 74/c, elektrotehnik, samostojni podjetnik 5. JANEZ KIMOVEC, roj. 16.2.1942, Komenda, Glavarjeva 48, tekstilni tehnik, vodja proizvodnje 1Q, SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA L RAFAEL SITAR, roj. 14.7.1941, Komenda, Urhova 4, finomehanik, izdel. instrumentov 2. ANDREJ VRABEC, roj. 17.4.1945, Podgorje, Podgorje 3, zdravnik, zdravnik 11, NEOPVISNI KRAJANI ZA RAZVOJ PODEŽELJA 1. ROMAN GROŠELJ, roj. 19.4.1959, Klanec, Klanec 47/d, gimnazijski maturant, tajnik KS 2. JOŽICA GLOBOČNIK, roj. 23.3.1957, Podboršt pri Komendi, Podboršt pri Komendi 23/a, uprav-no-administrativni tehnik, arhivar 3. DARKO HACIN, roj. 12.3.1956, Mlaka, Mlaka 29, vodovodni instalater, kmet Voli se pet (5) članov občinskega sveta. Številka volilne enote: 4 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Duplica, Šmarca in Volčji Potok. Liste kandidatov so: 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD L MILAN SUSTAR, roj. 4.6.1932, Duplica, Ljubljanska 74, profesor slavistike, upokojenec, 2. MIRO BIDER, roj. 15.2.1947, Kamnik, Ljubljanska 24/a, poslovodja, lastnik trgovine 3. MARIJA JUTERSEK, roj. 14.6.1943, Šmarca, Sončna 1, zobozdravnica, zobozdravnica 4. VVILLIAM VAMPLIN, roi. 22.8.1966, Kamnik, Groharjeva 12, elektrotehnik energetik, elektrotehnik 3. ND - NARODNI DEMOKRATI 1. MILENA HVALA, roj. 10.12.1951, Kamnik, Klavčičeva 9, višji upravni delavec, uslužbenec 4. SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. ALENKA KOŽELJ, roj. 14.1.1951, Kamnik, Matije Blejca 8,defektologinja, razredna učiteljica 2. SREČKO ROGLIČ, roj. 9.7.1959, Kamnik, Klavčičeva 7, osnovna šola, šofer avtobusa 3. METOD HUMAR, roj. 2.7.1939, Šmarca, Orehova 3, kamnosek, invalid upokojenec 4. ANGELA KUTNAR, roj. 29.5.1956,Kamnik, Groharjeva 14, prodajalka, prodajalka 5. VINCENC BALUT, roj. 3.6.1950, Kamnik, Matije Blejca 7, lesarski tehnik, vodja stroj, oddelka 6. BOJAN DOLMOVIĆ, roj. 13. 4. 1959, Kamnik, Matije Blejca 6, varnostnik gasilec, varnostnik gasilec S. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. FRANC ORESNIK, roj. 25.10.1955, Kamnik, Jamova 2, radiološki inženir, vodja izmene 2. JOŽE TOMELJ, roj. 21.2.1950, Kamnik, Volčji Potok 45/a, inž. strojništva, finančnik 3. JANEZ PRETNAR, roj. 21.5.1951, Kamnik, Groharjeva 2, dipl. ekonomist, direktor 4. STANE CERAR, roj. 29.7.1962, Radomlje, Volčji Potok 6, dipl. inž. geodet, geodet 5. ALOJZ FIDLER, roj. 24.9.1952, Kamnik, Volčji Potok 30, inž. elektronik, vodja osvetljave 6. MARJAN JERMAN, roj. 10.4.1963, Kamnik, Ljubljanska 47, kmetijski tehnik, kmetovanje 7. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH I) KM O K R A TO V 1. BRANKO BOŽIČ, roj. 5.10.1927, Kamnik, Bakovniška 11, profesor, upokojenec 2. ANTON JEGLIČ, roj. 27.5.1934, Kamnik, Jelovškova 24, mizarski mojster, upokojenec 3. ANDREJ BAVČAR, roj. 25.10.1959, Kamnik, Prvomajska 4, gimnazijski maturant, ekonom 4. MAKSIM VUKMIR, roj. 21.1.1936, Kamnik, Jamova 14, poslovodja, upokojenec 5. ALBIN KLADNIK, roj. 27. 2. 1925, Volčji Potok, Volčji Potok 34, mojster tapetnik - sedlar, upokojenec 6. MARTA ŽERKO, roj. 15.8.1941, Kamnik, Matije Blejca 12, ekonomska tehnica, direktorica 1. ma'rija DOLENC/ roj. 20.8.1950, Volčji Potok, Volčji Potok 2/b, ekonomska tehnica, podjetnica 2. VINKO ŽEBOVEC, roj. 4.6.1962, Rudnik, Rudnik 6, gasilec, gasilec 3. TOMAŽ FERJUC, roj. 12.8.1952, Kamnik, Groharjeva 12, gostinec, potnik 4. LEONIDA MRGOLE, roj. 14.5.1965, Šmarca, Drnovo 2, veterinarska tehnica, podjetnica 5. JANEZ DOVČ, roj. 23.6.1946, Kamnik, Groharjeva 20, dipl. inž. geodezije, podjetnik 6. ESTERA MOŽINA, roj. 4. 10. 1962, Kamnik, Groharjeva 14, dipl. sociolog-magister sociol., raziskovalec 9. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE L BISERKA MOČNIK, roj. 8.7.1956, Kamnik, Bakovniška 24, dipl. sociologinja, svetovalka 2. BRANE GOLUBOVIĆ, roj. 10.8.1969, Kamnik, Klavčičeva 5, absolvent VUŠ, študent 3. IVANKA JERMAN, roj. 23.12.1934, Radomlje, Volčji Potok 11/b, soc. delavka, upokojenka 4. JANKO BLAGŠIČ, roj. 5.5.1943, Kamnik, Matija Blejca 16, dipl. sociolog, vodja proizvodnje 5. DUŠAN ZUMER, roj. 6.6.1959, Kamnik, Matija Blejca 10, dipl. pravnik, sekretar 6. ZDRAVKO ŠAREČ, roj. 10.2.1955, Šmarca.Trata 5, elektrotehnik, vodja vzdrževanja 10. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA 1. MATJAŽ KERN, roj. 6.10.1970, Šmarca, Habjanova 30, elektrikar, šofer zasebnik 2. MIRO KLEMEN, roj. 27.3.1961, Duplica, Dobajeva 3, monter, monter 3. BOŽIDAR KOLENC, roj. 17.8.1971, Šmarca, Kolenčeva 13, mehanik, voznik zasebnik Voli se šest (6) članov občinskega sveta. Številka volilne enote: 5 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Novi trg, Kamnik Center, Perovo in Zaprice Liste kandidatov so: \, BOJAN POLLAK IN SKUPINA VOLIVCEV L BOJAN POLLAK, roj. 22.11.1943, Kamnik,Trg svobode 5, dipl. inž. ladjedelstva, vodja rt 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD 1. MARJETA HUMAR, roj. 11.2.1946, Kamnik, Žale 4/a, prof. slavistike, strokovna svetnica 2. JANEZ SUŠNIK, roj. 18.12.1933, Kamnik, F. M. Paglavca 1, doktor tehn. znanosti, raziskovalec 3. SLAVICA NAVINŠEK, roj. 28.12.1933, Kamnik, Šutna 64, prof. slavistike, ravnateljica 4. RUDOLF BIČ, roj. 10.09.1948, Kamnik, Žale 14, vodovodni instalater, samostojni podjetnik 5. METKA MALI, roj. 18.4.1943, Kamnik,Toma Brejca 7, dipl. farmacevtka, farmacevtka 6. STANE ZORE, roj. 6.5.1939, Kamnik, Medvedova 44, pismonoša, pismonoša 7. RIHARD TOMAŽ INGLIČ, roj. 16.7.1969, Kamnik, Samostanska 4, dipl. ekonomist, pripravnik 8. ANTON ŠPENKO, roj. 8.9.1959, Kamnik, Žebljarska pot 6, kemijski tehnik, vodja izmene 3. ND - NARODNI DEMOKRATI 1. TONE ŠTELE, roj. 10.01.1939, Kamnik, Glavni trg 16, svečar, samostojni podjetnik 2. TONE SITAR, roj. 5.6.1945, Kamnik, Raspov prehod 5, inž. teh. fizike, vodja kooperacije 4. SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. IGOR PODBREZNIK, roj. 25.8.1957, Kamnik. Novi trg 31, dipl. inž. strojništva, strojni projektant 2. IVAN TOKMADŽIČ, roj. 29.4.1949, Kamnik, Kranjska 4, prometno-transportni tehnik, načelnik postaje 3. JANEZ REPANŠEK, roj. 3.4.1956, Kamnik, Kolodvorska 3, lesarski tehnik, samostojni podjetnik 4. STANE LUŽAR, roj. 31.7.1962, Kamnik, Šutna 8, ekonomski tehnik, samostojni podjetnik 5. STOJAN HERGOUTH, roj. 15.2.1960, Kamnik, Zikova 8, dipl. inž. kmetijstva, vodja sektorja 6. JANEZ JEGLIČ, roj. 30.4.1939, Kamnik, Novi trg 32/a, strojni tehnik, upokojenec 7. STANISLAV ŠNABL, roj. 7.4.1936, Kamnik, Kovinarska 10/a, elektrotehnik, vodja energetike 8. IVAN MURKOVIČ, roj. 29.11.1951, Kamnik, Fužine 2/a, osnovna šola, vodja priprave tiska 5. SLS • SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. DUŠAN JESENIK,- roj. 28.11.1935, Kamnik, Novi trg 36, strojni tehnik, upokojenec 2. MARJAN ŠTELE, roj. 14.7.1943, Kamnik, Kajuhova 10, dipl. inž., uradnik 3. DEMETER SADN1KAR, roj. 24.5.1951, Kamnik, Usnjarska 14, dr. veterine, veterinar 4. BERNARDA KUMAR, roj. 19.8.1968, Kamnik, Novi trg 32/a, trgovka, samostojna obrtnica 5. JANEZ ŠTEFIN, roj. 31.1.1961, Kamnik, Novi trg 36, ključavničar, vzdrževalec 6. MAJDA KOGEJ, roj. 16.9.1961, Kamnik, Franca Pirca 4, administrativna tehnica, tajnica 6. DEMOKRATI SLOVENIJE 1. BARBARA ANDREJASIC, roj. 26.6.1971, Kamnik, Kranjska 4/č, študentka, študentka 7. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. BOŽIDAR PILEJ, roj. 25.12.1946, Kamnik,Tunjiška 2/b, učitelj, ravnatelj 2. JOŽE POGAČ AR, roj. 6.7.1930, Kamnik, Stiasnvjeva 12, komercialist, upokojenec 3. FRANC REMS, roj. 19.8.1943, Kamnik, Žale 13/a, strojni delovodja, upokojenec 4. NIKOLAJ PINTERIČ, roj. 27.3.1936, Kamnik, Tunjiška 2/c, dipl. inž. rudarstva, upokojenec 5. MATEVŽ KOŠIR, roj. 5.8.1929, Kamnik, Kersnikova 11, delovodja, upokojenec 6. VINKO GOBEC, roj. 1.8.1934, Kamnik, Stiasnvjeva 4, politolog, upokojenec 7. JANEZ BRLOG AR, roj. 2.6.1940, Kamnik, Šutna 37, inženir organizacije dela, sekretar 8. KARTI NI DJALIL, roj. 14.1.1973, Kamnik, Zikova 1, študent, študent 8. ZELENI SLOVENIJE 1. RUDI MERSAK, roj. 3.4.1959, Kamnik, Kajuhova 1, pravnik, generalni sekretar 2. BOJAN SCHLEGEL, roj. 3.9.1931, Kamnik, Medvedova 23, dia, arhitekt, konzervator 3. METOD SIMIČAK, roj. 9.8.1965, Kamnik.Toma Brejca 14, navtični tehnik, podjetnik 4. MAJDA LALOVIC, roj. 19.11.1961, Kamnik, Kajuhova 5, profesorica, profesorica 5. ZDENKA BRICEU, roj. 12.4.1941, Kamnik, Na produ 8, tekstilna tehnica, upokojenka 6. MAJDA BRIŠNIK, roj. 13.1.1959, Kamnik, Kajuhova 1, gradbena tehnica, nezaposlena 7. SLAVKA VRHOVNIK, roj. 16. 5. 1947, Kamnik, Fužine 2/a, trgovski poslovodja, trgovski poslovodja H. NIKOLA BIJ !• LIC, roj. 25. 2.1949, Kamnik, Župančičeva 4, inž. kem. tehnologije, inštruktor avtošole 9. LIBERALNA D KRACHA SLOVENUE 1. DEMITRU PERC roj. 19.12.1963, Kamnik, Tunjiška 2/a, dipl. obramboslovec, vodja marketinga 2. ANDREJ SKODLAR, roj. 12.1.1939, Kamnik, Kettejeva 10/a, inž. gradbeništva, direktor 3. KLAVDIJ KODERMAN, roj. 15.8.1963, Kamnik, Šutna 76, gostinski tehnik, samostojni podjetnik 4. DAMJAN GLADEK, roj. 7.3.1968, Kamnik, Tunjiška 2/b, ekonomski tehnik, samostojni podjetnik 5. EMIL GRZINČIČ, roj. 20.4.1948, Kamnik,Tunjiška 14, ključavničar,samostojni podjetnik 6. STOJAN DEBEVEC, roj. 14.7.1967, Kamnik, Aškerčeva 2/a, elektrotehnik, monter 7. JOŽE ZVER, roj. 14.2.1952, Kamnik, Svetčeva pot 9, ekonomist, vodja marketinga 8. MAKSIMILIJAN LAVRINC, roj. 8.12.1948, Kamnik, Pot na poljane 4/a, dipl. pravnik, poslanec 10. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA 1. ANTON VIDMAR, roj. 6.8.1950, Kamnik, Streliška 6, strojni tehnik, funkcionar SND 2. JANEZ JEGLIČ, roj. 12.12.1938, Kamnik, Josipa Ogrinca 10, sodnik, upokojenec 3. STANKO RUTAR, roj. 8.1.1939, Kamnik, Medvedova 9, vodovodni instalater, upokojenec 4. IVANKA JEGLIČ, roj. 29.5.1939, Kamnik, Josipa Ogrinca 10, pravnica, upokojenka 5. STANE KOZOLE, roj. 21.2.1954, Kamnik, Steletova 15, klepar, monter Voli sc osem (8) članov občinskega sveta. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK Številka: 008-1/94 Datum: 16.11.1994 PREDSEDNIK OVK, JANEZ NOVAK Pred pomembnimi novostmi To šolsko leto je v znamenju številnih novosti za učitelje, učence in tudi starše. Predvsem je v ospredju razprava o novih šolskih zakonih - nas zanima zakon o OŠ. Najprej pa nekaj besed o začetku tega šolskega leta v OŠ Komenda-Moste: iz Letnega delovnega načrta OŠ Komen-da-Moste za š. 1. 1994/95 je razvidno, da se šola na novo vključuje v računalniški projekt PETRA v 5. razredu, nadaljuje pa s projektom OPISNEGA OCENJEVANJA ter PODALJŠANIM OPISMENJEVANJEM in uvajanjem angleškega jezika na razredni stopnji. Skupaj z Agencijo za šport iz Ljubljane prvič vpeljujemo tudi novost pri razširjenem programu: učencem 3. razredov ponujamo petdnevni PLAVALNI TEČAJ v Hali Tivoli v Ljubljani (od 20. do 24. februarja 1995) in jim tudi tako skušamo omiliti težave, ki jih imamo s pomanjkanjem ustreznih telovadnih površin v Komendi in Mostah. Vključujemo se v številna tekmovanja za učence, ki potekajo po pouku, ob sobotah in celo nedeljah. Na razredni stopnji so takšna: CICI Vesela šola, tekmovanje za bralno značko, za čiste zobe, tekmovanje Računanje je igra, z otroškim pevskim zborom nastopamo na občinski reviji PZ občine Kamnik. Na predmetni stopnji so tekmovanja za bralno značko, Veselo šolo, za Cankarjevo in Vegovo priznanje, Štefanovo, Preglovo priznanje, iz znanja angleškega jezika, iz znanja logike, tekmovanje Kaj veš o prometu, Srečanje mladih tehnikov. Tokrat je bil pravočasno objavljen tudi celoletni pregled tekmovanj za učence OŠ, ki so ga pripravili na Zavodu za šolstvo in šport. Tako je mimo že področno tekmovanje iz logike in naši učenci so se odlično uvrstili: med osmošolci je dosegla 1. mesto Damijana Kern, 3. mesto Tomaž Kremžar, med sed-mošolci je 1. mesto pripadlo Katji Dolinar, med petošolci pa 2. mesto Tjaši Ipavec. Vsem iskrene čestitke in veliko uspeha Kernovi, Dolinarjevi in Ipavčevi, ki gredo na državno tekmovanje! Zavod za šolstvo je letos na novo oblikoval tudi študijske skupine za pedagoške delavce iz posameznih predmetnih skupin. Sedež študijske skupine za 3. razrede OŠ je v OŠ Komen- gorenje Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA VELIKA IZBIRA: - pralni in sušilni stroji - pomivalni stroji - hladilniki in štedilniki - hladilne omare in skrinje - TV aparati in glasbeni stolpi - mali gospodinjski aparati velika Izbira rezervnih delov Gorenje * NOVO - prodaja peči na petrolej PLAČILNI POGOJI: - popust za gotovinska plačila - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov (obresti na 6., 7. in 8. obrok - 9%) Ob vsakem nakupu nad 5.000 SIT prejme kupec kupon za nagradno žrebanje z lepimi nagradami! BREZPLAČNA DOSTAVA Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. da, vodja pa pomočnik ravnateljice g. Rafko Lah. Prevladujoča metoda dela naj bi bila organiziran skupinski študij z različnimi oblikami dela in z vnaprej pripravljenim gradivom. Učiteljem naj bi te študijske skupine omogočile nenehen stik s stroko in informacijo o vseh novostih z njihovega področja. Iz razširjenega programa OŠ Komenda-Moste je razvidno, da so ob tradicionalni ponudbi šole v naravi še tečaji računalništva, posebej za 5. in 6. razred in posebej za 7. in 8. razred, začetni in nadaljevalni. Pri jezikovnih tečajih učenci lahko izbirajo med angleškim, nemškim in francoskim jezikom. Za plesni tečaj letos ni posebnega zanimanja, zaželen pa je pri osmošolcih kot priprava na valeto. Čedalje bolj se posvečamo tudi skrbi za profesionalnost oz. strokovnost učiteljev. Med učitelji vlada precejšnje zanimanje za strokovno spopolnje-vanje; nekaj tega ponuja šola tudi na pedagoških srečanjih s priznanimi strokovnjaki, med katerimi sta mag. Angelca Že-rovnik - Moč prijazne besede (3 pedagoške delavnice) in dr. Janez Bečaj - O komunikaciji med učitelji in učenci. Učiteljem bo na voljo računalniški tečaj, med drugimi temami pa še predavanje o poklicni poti učitelja in novi šolski zakonodaji (ravnateljica) ter o različnih načinih mišljenja in učnem uspehu učencev (prof. Špende-tova). Predavanja za starše smo razporedili po eno na ocenjevalno obdobje: Vrednote in odnosi v družini. Pogovor z mladostnikom, Različni načini mišljenja in učni uspeh učencev. Posebna skrb pri informiranju pa je namenjena staršem sedmošolcev in osmošolcev pred zahtevno poklicno odločitvijo in prehodom na srednjo šolo. Ker nas vse zanima, kaj pri-naša_ predlog novega zakona o OŠ, naj navedem nekaj značilnosti: Temeljni novosti sta trajanje — osemletka postaja devetlet-ka, v 1. razred OŠ se bodo vpisali 6-letniki — in možnost izbire - poleg javne OŠ bo možna zasebna OŠ in izobraževanje na domu. Zakon o OŠ predvideva, da se bo po vsaki triadi (1., 2., 3. razred, 4., 5., 6. razred, 7., 8., 9. razred) preverjalo znanja: po 1. triadi bo to notranje preverjanje iz maternega jezika in matematike in bo služilo kot povratna informacija učencem, učiteljem in staršem o učenčevem napredku. Po 2. triadi bo preverjanje iz maternega jezika, matematike in tujega jezika, po 3. triadi pa bo šlo za zunanje preverjanje (tako kot doslej v 8. razredu), le da zajema več predmetov: materni jezi, matematiko, tuj jezik in po učenčevi izbiri po en družboslovni in naravoslovni predmet iz obveznega predmetnika. Opisno ocenjevanje bo v vseh treh razredih 1. obdobja in ponavljanja ne bo, v 2. obdobju ali triadi bo kombinacija opisnega in številčnega ocenje- vanja in možnost popravnih izpitov, v 3. obdobju bo samo številčno ocenjevanje in seveda popravni izpiti. V zadnjem obdobju bo novost tudi uvedba nivojskega pouka v 8. in 9. razredu na dveh ravneh zahtevnosti pri najmanj 2 predmetih (slov. jezik, matematika), še posebej pa buri javnost možnost izbirnih predmetov v 7., 8. in 9. razredu: tri izbirne predmete naj bi zagotovila vsaka šola, učenec bi jih izbiral med družboslovno-humanističnimi in naravoslovno-tehničnimi predmeti. Kako bo potekala razprava o zakonu o osnovni šoli, bomo videli v kratkem, saj se paket šolskih zakonov napoveduje na poslanskih klopeh državnega zbora v decembru ali januarju naslednjega leta. MARIJA MOJCA MALEŠ Kam z zabojniki na Groharjevi? Ob kamniški obvoznici odprta trgovina s specialno avt0elektr0 opremo ter dodatno opremo avtomobilov AVCO EL IZBrtA Kamnik, Perovo 26, teiyfaxj 812-888 • prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.983 SIT dalje, dveletna garancija, pooblaščeni servis • VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah • avtoelektro oprema Iskra • olja CASTROL, VALVOLINE, LIOUI MOLY - 4 I VALVOLINE turbo 5 že 1.716 SIT • filtri DONIT, CHAMPION • svečke CHAMPION za vse vrste vozil • kompletni program svetil SATURNUS • za vozila yugo, zastava, R5 in druga vam za boljšo vidljivost v teh kratkih zimskih dneh nudimo H4 žarnice po ugodni ceni •hladilna tekočina in tekočina za odmrzovanje avtomobilskih stekel • snežne verige • velika izbira sedežnih prevlek in avtotepihov za vse vrste vozil • avtoradiji in avtozvočniki z montažo • avtokozmetika in še veliko dodatne opreme za vaše vozilo Možnost plačila na več čekov. Odprto NON STOP od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Zbiranje gospodinjskih odpadkov na Groharjevi ulici na Duplici že nekaj časa povzroča težave. Treba je upoštevati, da gre za eno najbolj zgoščenih naselij v Kamniku. Na Groharjevi in sosednji Blejčevi ulici je deset blokov s po 60 stanovanji. Na začetku novega načina zbiranja odpadkov so del (okrog 20) zabojnikov postavili ob železniški postaji Bakovnik. Kakšen je bil »red« okrog tega odlagališča, smo imeli že večkrat priložnost brati v našem časniku, čeprav je Publicus namestil tu veliko tablo z navodili za odlaganje odpadkov v posamezne posode. Te dni pa smo bili priča spremembi lokacije odlagališča. Čez noč so se zabojniki pojavili na treh mestih na osrednjem delu Groharjeve in v neposredni bližini individualnih stanovanjskih hiš, ki imajo sicer svoje posode. Kmalu seje pokazalo, da bo odslej tod vladal enak »red« kot prej. Le da se je sedaj ta »red« preselil v bližino stanovanjskega naselja. Kupi smeti ob zabojnikih, po katerih brskajo mačke in psi, so res prava razglednica, ki jo najprej zagleda vsak obiskovalec naselja. Ta »rešitev« je še veliko slabša od prejšnje. Sedaj ima- mo namesto enega tri »ekološke« otoke, ki so nam v »okras«. Ali res ni mogoče najti ustreznejšega prostora za namestitev teh posod? Na SKG, ki po pooblastilu lastnikov stanovanj opravlja naloge gospodarja za to naselje, so nam povedali, da so na občinski sekretariat za okolje in prostor že poslali dopis s predlogom, da bi pristojni organ čimprej določil trajnejšo lokacijo za te smetnjake, vendar doslej še niso dobili odgovora. Zato smo za pojasnilo zaprosili sekretarja tega sekretariata Janeza Stražarja. Povedal je, da je pravi naslov za ureditev tega vprašanja podjetje Publicus, ki je pooblaščeno za odvažanje odpadkov. Po veljavnih predpisih mora imeti vsako stopnišče določen prostor za namestitev posod za odpadke. Če pa sedanji večji zabojniki onemogočajo postavitev na zato predvidenem kraju, potem bodo morali stanovalci skupaj s Publicusom najti ustrezen prostor in poskrbeti, da odlaganje odpadkov ne bo negativno vplivalo na okolico. Pri kršitvah so dolžne ukrepati tudi inšpekcijske službe. (fs) - Pi$ma, mnenfa, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi Pi$ma» mnen|a* odmevi Inšpektorji in Koželjeva 9 — odgovor urbanistične inšpekcije V zvezi z naslovljeno pisno prijavo Matjaža Pevca zoper samovoljne posege družine Šapck in v pisanju naštete primere, »na katere odgovorne inšpekcijske službe niso reagirale«, je bil z naše strani opravljen inšpekcijski ogled, pri katerem je bilo ugotovljeno naslednje: - investitorja Stanko in Smiljana Šapck sta pri tukajšnem sekretariatu za okolje in prostor z vlogo zaprosila za izdajo odločbe o priglasitvi del za izvedbo del - ureditev dvorišča, vendar sta dober mesec po podani vlogi umaknila zahtevek. Temu je sledila izdaja sklepa o ustavitvi postopka pod št. 351-165/ 94-5/50 z dnem 11.7. 1994. Za že navedena izvedbena dela, za katere zadostuje pridobitev odločbe o priglasitvi del, si investitorja nista pridobila odločbe. Verjetno je razlog v tem, da je občinski upravni organ poleg soglasja upravljalca javnih površin zahteval še pridobitev soglasja somejašev. Treba je še pripomniti, da za taka vzdrževalna dela (v danem primeru ureditev dvorišča s preplastitvijo talne podlage, ko gre zgolj za izboljašnjc obstoječega stanja) soglasja somejašev niso obvezujoča, še posebej ne za izvedbena dela, ki so nemoteča za sosednja zemljišča oz. sosednje gradbene objekte. - Investitorja sta po izdaji prej navedenega sklepa na mestu, kjer je prvotno stala lesena drvarnica - med stopniščem in Koželjevo ulico - in na vhodnem prostoru pred garažo preplastila talno podlago z asfaltno prevleko in izvedbe zaščitno obrobo na severozahodni strani dvorišča z nizkimi betonskimi robniki. - Iz soglasja Komunalnega podjetja Kamnik št. 16/52 z dnem 15. 6. 1994 izhaja, da je za sanacijo terena in preplastitev dvorišča dano soglasje pod pogojem, da se vse meteorne vode s prihodnje asfaltne površine kanalizira v obstoječo ponikovalnico pri vhodu v garažo. Na osnovi ogleda je mogoče ugotoviti, da sc del meteornih voda pri vhodu v garažo zaradi padca stekla v obstoječo (nivo tal garaže je za cca 2 metra pod nivojem cestnega telesa), medtem ko vsa meteorna voda z dela dvorišča (med stopniščem stanovanjske hiše Koželjeva 9 in Koželjevo ulico) pod majhnim naklonom odteka v bližnji kanalizacijski jašek sredi ceste. Da bi izpolnili pogoj soglasja Komunalnega podjetja, bi bilo treba obcestne robnike, ki ločujejo rob cestnega telesa z asfaltiranim dvoriščem, dvigniti za nekaj centimetrov, za toliko, da sc meteorne vode ne bi razlivale na cestišče. - Kar zadeva gradnjo drvarnice (točke 2. in 3. na drugi strani dopisa), je treba navesti, da sta si omenjena investitorja za njeno izvedbo pridobila odločbo o priglasitvi del št. 351-201/92 - 5/50 z dnem 8. 9. 1992. V izreku navedene odločbe je med drugim postavljen pogoj »po izvedbi odstraniti obstoječi provizorij na severni strani zemljišča«. To sta tudi storila, saj na severnem delu zemljišča parcele 676/18 k. o. Kamnik objekta ni več. - Z ogleda na kraju samem je razvidno, da izvedba objekta, za katerega se je dovolila priglasitev del, ni usklajena s prej navedeno odločbo v naslednjem: 1. neskladnost je že v namembnosti priglašenega objekta, saj je očitno, da ne gre za drvarnico, temveč za garažo, čeprav je v njem tudi manjša skladovnica drv (vrata na južni strani objekta so garažna - 2 m široka in prav toliko visoka; odpirajo in zapirajo se na daljinsko vodeni elektronski mehanizem); 2. ne v tlorisnem gabaritu, temveč v izmerah objekta - dovoljeno 5,0 m x 3,8 m, dejanske mere pa so 6,0 m x 3,0 m s podaljšanim napuščem za 1,0 m na severnem in južnem krilu strešine in 3. objekt bi moral biti postavljen na betonskih vogalnih stebrih in z lesenimi polnili sten. Dejansko pa je v celoti sezidan in ometan. Objekt je usklajen samo v preostalih navedbah (slemenitev, strehe, vrsta kritine in z vhodom z južne in severne strani). K temu je dodati, da je bilo pred letom dni in spomladi letos opravljenih več inšpekcijskih ogledov zaradi nadzora gradnje, vendar je bil takrat objekt zgrajen iz betonskih vogalnih stebrov, dvokapnico in kar je bistveno, brez sten (ne lesenih polnil in ne zidanih sten). - V danem primeru gre za tako neskladje, da je za objekt s tako namembnostjo in izvedbo (garaža, zidani objekt, ki presega za priglasitev del dovoljenih 15 m2 skupne površine) treba pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Ker je objekt nemogoče uskladiti z izdano odločbo o priglasitvi del, bo sledil in-šepkcijski ukrep - napotitev na sekretariat za okolje in prostor za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Če bosta investitorja nadaljevala gradbena dela ali če v roku enega meseca od prejema inšpekcijske odločbe pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, ne bosta zaprosila za lokacijsko dovoljenje, bo sledil ostrejši ukrep z izdajo odstranitvene odločbe (4. odstavek 75. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor). URBANISTIČNI INŠPEKTOR Jože Hostnik, dipl. geog. Še o občinskem prazniku Čeprav sta članka v rubriki »Pisma, mnenja, odmevi« v Kamniškem občanu, ki sta ju napisala ga. Rozka Lavrinc (Nov datum občinskega praznika?, št. 15, l.sept. 1994, str. 8) in g. Anton Vidmar (Praznovati ali ne?, št. 16, 15. sept. 1994, str. 9) časovno že rahlo oddaljena, menim, da je razmišljanje o kamniškem občinskem prazniku še vedno relevantno, posebno sedaj pred volitvami. Kot mi je znano, je (bil) kamniški občinski praznik posvečen dnevu, ko sta padli prvi dve žrtvi pod streli okupatorjev v drugi svetovni vojni na Kamniškem. To je zgodovinsko dejstvo, ki ga ne gre zanikati. Tudi upora proti okupatorju ne moremo zanikati ali ga enačiti s kolaboracionizmom. Sicer pa je to stvar strokovnjakov, predvsem zgodovinarjev, ki naj stvari postavijo na svojo mesto, seveda z argumentiranimi dokazi in dejstvi, brez ideološke navlake in predvsem ne po reklu, da pišejo zgodovino zmagovalci, kar sc je dogajalo pod prejšnjo oblastjo. Organiziran upor proti okupatorju je bil svetlo dejanje naše zgodovine, žal pa se je NOB, pod ideološkim vodstvom komunistične partije, sprevrgla tudi v revolucijo in državljan- sko vojno, da ne govorimo o povojnih pobojih, likvidacijah, montiranih procesih, preganjanju drugače mislečih, nacionalizaciji in drugih sprevrženostih, za katere ni nikakršnega opravičila. Da je prišlo med NOB tudi do državljanske vojne, je seveda kriva tudi druga stran s svojim kolaboracionizmom, ki ga je podpihoval tudi del klera: za to tudi ni kakšnih posebnih opravičljivih razlogov, razen seveda ideoloških. Zato menim, da je bil sam upor proti zavojevalcem, brez ideoloških predznakov (v kar sc je kasneje NOB, žal, izrodila), srčno in junaško dejanje tisočih zavednih in poštenih slovenskih mož in žena, med katerimi so mnogi darovali svoja življenja na oltarju domovine. Ravno zato ne smemo in ne moremo vsega partizanstva in NOB izničiti s postavitvijo na raven hajduštva. rokovnjaštva ali boljševizma ali ga enačiti s kolaboracijo, čeprav vemo, da je bilo tudi na nasprotni strani veliko mladih ljudi ideološko zapeljanih in zaslepljenih. Tako menim tudi zato, ker če privolim v popolno izničenje partizanstva in NOB, potem je izničena tudi mučeni Ška smrt mojega starega očeta Ignaca Lipovca, kmeta iz Podgradja pri Ljutomeru, ki so ga leta 1944 okupatorjevi plačanci zverinsko umorili, domačijo pa požgali. Tudi večina mojih sorodnikov je sodelovala v partizanskem gibanju ali pa so bili izseljenci oziroma poslani v koncentracijska taborišča. Tudi moj oče je sodeloval s partizani, čeprav je bil po mnenju nekaterih »kapitalist«, sicer pa ga je po vojni prav tako doletela nacionalizacija ... Moje skromno mnenje je, naj občinski praznik, če že mora biti, ostane, kot je bil, v spomin na žalostne (tragične ali junaške, herojske ali mučeniške?) dogodke med nemško okupacijo, torej kot spomin upora. Če pa bi nekateri po vsej sili radi praznovali kakšen drug dogodek, je zgodovinskih datumov na pretek: prva omemba Kamnika v listinah, podelitev mestnih pravic, obiski raznih knezov, vojvod, kraljev in cesarjev, turški vpadi, vojne, požari, potresi in epidemije kuge, začetki industrializacije, narodno buditeljstvo, ustanovitev narodne čitalnice, postavitev kamniške železnice in Kurhausa, pa tudi v novejši zgodovini bi se našel kakšen slovesen dogodek. DUŠAN LIPOVEC Na cesti nisi sam! Torkova »vroča linija« na kamniški lokalni televiziji je bila zadetek v polno. Ne le zaradi »vroče« vsebine, ampak tudi zaradi odmevnega sodelovanja gledalcev. Kar je po svoje razumljivo, saj se prometna varnost tako ali drugače dotika vsega živega na zemlji, predvsem pa ljudi. Škoda le, da se oddaje, ki so tako žive in vroče, (pre)hitro končajo. Zato voditeljem prijazno svetujem, naj za božjo voljo ne bodo tako dosledni glede trajanja oddaje, kajti zaradi odmevnosti gledalcev je škoda prekinjati oddajo zaradi omejitve s časom, še posebno, če ji ne sledi druga. Kar velja seveda nasprotno za vse tiste »vroče linije«, ki to, kar zadeva sodelovanje gledalcev niso. Večina gostov je v zadnji oddaji ugotavljala, da se udeleženci v prometu vedejo na cesti, kot da bi bili sami. Več kot očitno je, da se ne zavedajo, da s prehitro vožnjo, nepravilnim prehitevanjem, neupoštevanjem prometnih znakov in podobnim ogrožajo ne le svoja, ampak tudi življenja drugih prometnih udeležencev. Skratka, da je kultura voznikov nikakršna? Štirideset milijard tolarjev stane davek prometnih nesreč na slovenskih cestah, neocenljiva je žalost in bolečina ob številu mrtvih, invalidih. Vse to vemo, a kljub temu še naprej prisegamo, da bodo razmere na naših cestah drugačne šele, ko bodo na voljo ustrezno strogi predpisi in zakoni. Bla, bla, bla... Sami izgovori, kamor sodi tudi ta, da je potreben miselni preskok v glavah udeležencev v prometu, da spoznajo, da je cesta za vse in da na njej niso sami. Ker je čas preskakovanja v različnih glavah različen, pri nekaterih pa sploh nemogoč, se bodo nesreče dogajale še naprej. Včeraj neznancu, danes znancu, jutri meni...?! Da bi pomagale višje kazni?! Dajte no, tudi zdajšnje so kar primerne, če bi jih le kdo ugotavljal in zahteval. A četudi se kršitelji znajdejo pri sodniku za prekrške, jih obravnavajo nadvse popustljivo in (nerazumljivo, še posebno pri mladoletnih kršiteljih. Deležni so le dobrohotnega nasveta sodnika, naj se z motorjem ali celo avtomobilom ne vozijo po glavnih cestah (kar lahko razumemo, da sicer drugje lahko). Tako za prvič ... Morda bo naslednjič že usodno, a kot kaže, to ni sodnikova skrb! Seveda tudi starši pri tem niso izjema. Tako se (prvič in morda zad- njič) vse dobro konča in paglavci še naprej dobivajo za darilo motorna vozila, čeprav zanje še niso dovolj stari in ne ustrezno poučeni o vožnji. Ceste takšne, kot so, so? Slabe, preozke, nepregledne. A dokler takšne so, se moramo na njih primerno obnašati. Ne glede na to, kako dober in močan avto imamo. Divjakom na cesti bo kos samo cestna past in policaj. Ta .pravi', iz krvi in mesa. Samo ON lahko umirja divjanje na naših cestah. Samo ON je lahko strah in trepet vseh vinjenih. A, ne gre samo za ceste. Gre tudi, za urejenost mestnega jedra in ožje okolice. Samo ON lahko z globo udari po žepih vseh tistih, ki bi se v trgovino ali lokal najraje pripeljali s svojim avtom. Samo ON lahko pripomore, da bo pločevinastih onesnaževalcev čim manj v našem lepem mestu. Za nas in za vse, ki jih vabimo v našo turi- stično srčiko pod Kamniškimi planinami. Ampak, naši policaji kot da tega dela ne marajo preveč. Poredko jih je videti ob naših cestah, na katerih se dogajajo tragedije. Letos je bilo na kamniških (regionalnih) cestah že šest najhujših: šest ljudi je izgubilo življenje. Pri vsem pa je najbolj žalostno, da potem, ko se ostanki pločevine in človeških teles odstranijo s ceste, to ni več njihova skrb. Kot ni njihova odgovornost za slabe ceste. Regionalne ceste Ločica--Kamnik, Nevlje-Šmarca, Kamnik-Moste, Kamnik-Črni-vec res niso njihova skrb in odgovornost, ne morejo pa se izogniti odgovornosti, da po njej vozijo podivjani vozniki, celo pijani, ne da bi jih kdo preganjal. Šest smrtnih žrtev je menda dovolj, da se nadzor nad cestami maksimalno poostri. Nehumano in nemoralno je (predvsem do svojcev) števi- lo žrtev primerjati s statističnimi podatki v Sloveniji in se tolažiti (ali predvsem braniti), da kamniška občina ni tako »črna« kot druge. Treba bo ven s policijske postaje. V mesto in okolico, kjer se kar tare pločevine na prostorih, ki so namenjeni pešcem. Na ceste, kjer se vozijo neodgovorni ljudje, še posebej in predvsem zato, ker je njihova neodgovornost neprestano na preskušnji zaradi slabih cest. Šele potem bo prišlo tudi do tako želenega miselnega preskoka v glavah vseh udeležencev v prometu. Kakor koli že, za varnost na cesti je najprej in vedno odgovoren človek: človek voznik, človek pešec, človek kolesar, človek ... Prav zato, ker je človek zmotljiv, pozabljiv, nepreviden, objesten..., potrebuje neprestani nadzor. Zato so naravnost idiotska opozorila o povečani kontroli na naših cestah - kot je bilo recimo to zadnje ob veselem martino- vanju IVANA SKAMEN Lahkih nog - na volitve Dobra volja je najbolja, to si piši za uho... Tako nam je že pred davnimi leti prepeval Ke-kec, tako nam zdaj prepevajo bolj ali manj uglašeni pevski talenti v priljubljeni oddaji koprske televizije - karaoke. In smo dobre volje!? Kar je to predvolilno obdobje po svoje hudo razburljivo, nam volivkam in volivcem kanček dobre volje ne bo škodilo. Prepustimo se torej vsem, bolj ali manj »uglašenim« kandidatom vsemogočnih strank in list, ki se bodo predstavljali, hvalili, obljubljali in... Uživajmo! Tako poredko smo deležni takšne pozornosti na ličnih in dičnih nastopih kandidatk in kandidatov za občinske svetnike in župana. Ko pa bo prišel dan volitev, pozabimo na čas predvolilnih obljub in hvale. V spomin si prikli-čimo le imena tistih, ki jim zaupamo. Ne zaradi bleščečih obljub, ampak zaradi njihovih dejanj, seveda starejših od enega meseca. Pobrskajmo po spominu, koliko se je kdo zavzemal za soljudi, sovaščane, sokrajane, sodelavce?! Poskušajmo se spomniti, koliko se je bil kdo pripravljen izpostaviti zaradi krivic, ki so se zgodile drugim?! Ali se je kdo upal nasprotovati učitelju, ki je tepel vašega otroka ali z njim grdo ravnal!? Koga so zdaj polna usta skrbi za družino in otroke, ko je še ob letu osorej zapuščal svoje?! Kdo je vašemu zaskrbljenemu sosedu pomagal pri iskanju dela in kdo le svojemu sorodniku?! Kdo je torej videl, doumel in % % S Tekstilna trgovina VANJA Maistrova 9, Kamnik tel.: 832-263 Pestra izbira oblači/ za i/so družino po ugodnih cenah: $ * pletenine * bunde že od 4.900 SIT dalje § * spodnje perilo $ * SEXES hlače za ženske in I moške * otroška konfekcija. . . § Nakup z odloženim plačilom! I Obiščite nas med 8. in 19. uro, I ob sobotah med 8. in 13. uro. poskušal kaj postoriti za druge (in ne le zase) in kdo se je zavzemal za razvoj kraja ali vasi (in ne le za svojo hišo in vrt okoli nje) ... ?! Ko bomo tako spoznali (ne)-plemenita dejanja ličnih in dičnih kandidatk in kandidatov, se nam ne bo težko odpraviti na volišče. Lahkih nog in srca! Opravili bomo častno državljansko pravico in dolžnost, ko bomo obkrožili pravega kandidata. Enega za občinskega svetnika in enega za župana. Stvar bo nekoliko bolj zapletena pri volitvah občinskih svetnikov, ker jih je več »vrst« in »barv«. A, ni važna »barva« liste kandidatov. Važna je plemenitost, ki ima svoje ime in priimek! Če zaupamo na primer Jožetu, četudi je kandidat na listi stranke, ki nam ni pri srcu, bomo obkrožili najprej listo (oziroma številko pred nazivom liste), na kateri naš namišljeni kandidat je, potem pa še poiskali »okence«, v katero bomo zapisali zaporedno številko, za katero stoji Jožetovo ime. Ker imen kandidatov zaradi velikega števila na volilnem listu ne bo (po vsej verjetnosti), si jih bomo ogledali že doma (našli jih bomo, če ne drugje, v našem Kamniškem občanu na strani 8. in 9.). Liste z imeni kandidatov pa bodo tudi na vidnih mestih na volišču. Torej, ne bo težko poiskati številke pred Jožetovim imenom. Temu načinu izbire kandidata so zakonodajalci lokalnih volitev rekli PREFE-RENČNI GLAS. Kar pomeni, da smo odločeni dati (»referenčni) prednostni glas našemu izbrancu z liste. To je pomembno vedeti, kajti če tega ne bomo storili, bo naš glas dobil prvi na listi. Lahko sicer čisto pravi kandidat, lahko pa tudi eden izmed tistih, ki jim ne moremo pripisati plemenitosti, ampak politično povzpetnost, saj jim gre le za čast, oblast (in denar). In ne za nas! Zakaj pravzaprav ta prispevek? Zato, ker bodo napotila o volitvah uradna in suhoparna in ker bodo politične stranke nagovarjale k najenostavnejšemu načinu voljenja, to je k obkrože- Bistro Orhideja Perovo 26, Kamnik redno ali honorarno zaposli prijazno dekle za strežbo. Informacije po telefonu 812-863 ali osebno v lokalu. vanju liste. Kako so za zaprtimi vrati oblikovali kandidatne liste, predvsem pa zaporedje kandidatov na njih (kar je bistvenega pomena), je že druga zgodba. Ta »zgodba za zaprtimi vrati« bo celo marsikateremu kandidatu (na nižjem mestu) ostala skrivnost do izida volitev, ko bo spoznal, da je bilo njegovo ime samo magnet za volivce in pretveza za prvega na listi. Predvsem in največ zaradi njih ta prispevek. Pa tudi zato, da bi bil za volivke in volivce prefe-renčni glas kot najpomembnejši del izražanja naše volje na demokratičnih volitvah bolj razumljiv. In seveda predvsem uporaben pri odločanju za pravega kandidata. Kajti, če bo po premisleku izbrani kandidat Jože dobil le en preferenčni glas več od polovice glasov, potrebnih za pridobitev sedeža v občinskem svetu, bo, čeprav je na četrtem ali še nižjem mestu na listi, izvoljen (namesto prvega) za občinskega svetnika. Če kandidat Jože uživa v naših očeh (večji) ugled in zaupanje v svojem okolju (od prvega), zakaj pa ne?! IVANA SKAMEN Ulice brezimnih Kako prekleto domač je bil časopis, v katerem je pisalo, da je Fortunat Šuštar položil zadnji bobrovec na streho svojega življenja. Kot vedno, kadar črke oznanjajo smrt znanca; Nandeta ni več. Nande šef bande, Nande šahist, Nande krovec, ki pride tudi na dom, Nande pijanec... Nande, ki ga pozna vsak, nihče pa mu ne vošči dobrega dneva. Marsikdo je v časopis mastnih naslovov dihnil: »Nič čudnega...« Morda je koga ob prebiranju poročila o nesreči zapekla celo vest, ker ga je svoje čase vrgel iz lokala, mu odrekel pijačo, ga celo udaril, saj včasih je znal biti, kakor vsak izmed nas, tudi siten. Kdo se ne spomni slavne dvojice Nandeta in Ančke, večno plešočega para, mestnih posebnežev, marginalcev z one strani »lepega« življenja? Par, ki je zbujal zgražanje in posmeh »uglednih« meščanov, ki so si z iztegnjenim prstom dvigali trohnečo purgarsko samozavest. Star, razmajan bicikel pod kolesi dobrega avtomobila, Nande razmesarjen in v veselje študentov medicine odpeljan v Ljubljano, še bolj zmrcvarjeno telo sežgano in raztreseno v veter pozabe. Če bi ne pisalo v časopisu, bi ga morda še nihče ne pogrešil. Razen Ančke, njegove življenjske sopotnice, ki je najprej ostala brez Nandeta, čez slaba dva dni pa še brez doma, iz katerega so jo vrgli, ko so ji na vrata, za katerimi je živela, v veliko radost sosedov, namestili novo ključavnico. Kako je že rekla soseda: »To je za nas odrešitev!« Glas po telefonu mi je rekel: »Zanjo je poskrbljeno, ima posteljo in hrano...« Zavetišče za brezdomce: Še sreča, da je ni doletela usoda viso-ških psov. Čez kak mesec bo časopis zopet domač, ko bo prinašal novico o zmrznjeni brezdomki... Na vsakoletni prvonovembrski paradi napuha in hinavstva se nihče ni spomnil Nandeta. Med novimi avtomobili, krznenimi plašči, med tisoči sveč in kupi cvetja ni prostora zanj; ujetniki zlatočrkega bahaštva... Zvečer je dolina polna lučk... Veliko pokopališče živih, ki so jim »njihove« planine brezimni nagrobni kamen. Nande brez zlatih fanfar življenja, Ančka brez doma, Kamnik brez obeh in brez enega poslednjih še prepoznavnih koščkov svoje duše. Po Nandetu ne bo nikoli poimenovana nobena ulica; njegove ulice so ulice brezimnih. IZTOK ČEBAŠEK CHEMO - KEMOSTIK TRGOVINA »NEVA« Kamnik, Perovo 27, teL- 812-873 (ob obvoznici) - ugodna prodaja fasadnega materiala po tovarniških cenah -za gotovinsko plačilo dodatni popust - jupol, belton, beltop, barve, laki, čistila - po ugodnih cenah lepila, avtokozmetika, brusne in polirne paste, sadolin original, neostik 811 SIT Cenjene stranke obveščamo, da Imamo ponovno na zalogi parket in bukolit lak za parket po ugodni ceni. V vašo embalažo točimo mehčalec CHEMO-MAH in CET - CHEMO BLISK Prodaja na tri čeke brez obresti. POSEBNA UGODNOST: ob plačilu nad 5.000 SIT priznamo 5% popusta (od 15. do 20. v mesecu) Odprto od 8. do 12. In od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8, do 13. ure. Imamo vse, kar Imajo največji! Ne iščite avtomobilov RENAULT drugje, pridite k nam v Mengeš! Ob 25. obletnici prisotnosti Renaulta na slovenskem trgu vam nudimo 5% popust za nakup vozil iz domačega programa: R5 in Clio, do konca letošnjega leta. K nakupu Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom (R + 11 %) in leasingom. Za ves RENAULTOV program zagotavljamo kompletne servisne usluge. Obiščete nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro. Avto Car d.o.o. Svetčeva 1, Mengeš, RENAULT tel. 737-279 POOBLAŠČENI SERVISER Upokojenci in lokalne volitve Smo že v polni predvolilni dejavnosti. Le še kratek čas nas loči od volitev v lokalne organe oblasti v novih občinah. V sedanji in prihodnji Kamniški občini se ozemeljsko ne bo nič spremenilo. Vse stranke želijo pridobivati podporo volivcev in jih vabijo na volitve v nedeljo, 4. decembra, z upanjem, da bodo glasovali zanje. Društvo upokojencev Kamnik je ob bližajočih se volitvah razpravljalo na svoji zadnji seji oktobra. Dogovorili smo se, da se bomo aktivneje vključevali v odpravljanje mnogih problemov, ki prizadevajo vse občane in tudi upo- kojence. V naši občini je upokojencev več kot 20% vsega prebivalstva, zato nam ni vseeno, kako se rešujejo mnoga življenjska vprašanja. Napačna je misel, da lokalne volitve za upokojence niso pomembne, češ, njihova problematika je v celoti odvisna od republiške zakonodaje. Ni tako! Vse drobne in pomembnejše zadeve se rešujejo v kraju bivanja. Od dobrih odločitev o teh, za nekatere, obrobnih vprašanjih, je odvisno celotno počutje in življenje vsakega posameznika. Upokojenci kot nestrankarska, stanovska in humanitarna organizacija tudi v Kamniku, smo se odločili, da ne bomo nastopili s samostojnimi listami na volitvah svetnikov za občinske svete. Vsem upokojencem priporočamo, da se volitev udeležijo polnoštevilno in oddajo svoje glasove ljudem, ki jim zaupajo oziroma da glasujejo za stranko, ki v celoti podpira upokojensko usmeritev. Nekatere stranke so že pri sedanjem delu pokazale veliko posluha za naše probleme in se odločno uprle vsaki diskriminaciji. Upokojenci smo za polno solidarnost, vendar enakovredno. Bremena moramo nositi porazdeljeno, ne samo mi. Popotovanje od Litije do Čateža Znamenita Levstikova pot, prirejena po njegovem literarnem delu Popotovanje iz Litije do Čateža, je postala za širok krog ljudi, zlasti pohodnikov in planincev, zelo zanimiva. Neutrudni organizatorji so letošnji pohod, že osmi po vrsti, pripravili v soboto, 12. novembra 1994. Kamničani so se tega pohoda v prejšnjih letih udeleževali v manjših skupinah ali posamično. Na željo članov pa je letos Planinsko društvo Kamnik organiziralo skupinski obisk. Skoraj poln avtobus je odpeljal iz Kamnika do železniške postaje v Litiji. Vseh nas je bilo 47, starejših in mlajših. V Litiji smo se vpisali v seznam pohodnikov in prejeli kontrolne kartice, značke in kratek opis poti. V strnjeni koloni smo hodili po cesti do Šmartnega in naprej. Kmalu smo krenili levo s ceste ter strmo navzgor v hrib. Hodili smo mimo vasic, zaselkov, posameznih hiš. Opazo- vali smo mnoge krajinske znamenitosti, ki jih v tem predelu ni malo. Dobri dve uri hoje je bilo za nami, ko smo prišli do vasice Liberga. Tu smo dobili kontrolni žig in se posladkali z dobrotami, ki so jih domačini prodajali po zmernih cenah. Kaj dosti se nismo zadrževali, ker je bila pred nami še dolga pot. Hodili smo navzgor in se spuščali navzdol. Po več kot treh urah smo prispeli v Moravče. Spet so nam vtisnili kontrolni žig, možen je bil ogled starodavne kašče, ponujali so novorojeno vino in marsikaj okusnega. Ves čas nas je spremljala glasba in petje, zlasti lepo je bilo v Libergi. Našo pot smo nadaljevali proti cilju. Zakoračili smo v hrib pred Čatežem. Kamničani nismo mogli hoditi skupaj, ampak smo se porazdelili v manjše skupine. Na Čatež smo prišli po več kot 5-urni hoji. Tik pred našim prihodom se je začela osrednja slovesnost, zdru- Za kratek čas smo se usta vili r Libergi in nabirali mod. žena z odprtjem lepe in velike ploščadi. Ta bo za krajane in okoličane nadvse pomembna. Na tem prostoru se bodo zbirali na družabnih, kulturnih in drugih srečanjih. Ploščad je s prerezom traku izročil svojemu namenu kmetijski minister Osterc. V svojem krajšem nagovoru je povabil ljudi, naj še okrepijo življenje na vasi. Marjan Rožič, predsednik Turi stične zveze Slovenije, je razmišljal o njihovi pomembni pridobitvi. Tamkajšnji turistični delavci, ki so zelo dobro pripravili celotno prireditev, so častnim gostom predsedniku Milanu Kučanu, ki se tega pohoda redno udeležuje vsako leto, ministru Ostercu in Marjanu Rožiču izročili košarico z domačimi dobrotami, da ne bi omagali po napornem pohodu. Prireditve sta se udeležila tudi poslanca državnega zbora Tone Anderlič in Danica Simšič. Prišli so še mnogi drugi kulturni in javni delavci, zelo veliko je bilo pohodnikov in planincev in seveda mnogo domačinov. Na tem kraju se je zbrala nekaj-tisočglava množica, ki je prihitela iz mnogih krajev Slovenije in iz zamejstva. Pohodnikom in organizator--jem je bilo vreme naklonjeno, deloma oblačno, megleno in tudi sončno. Razpoloženje je bilo prijetno. Kamniški poho-dniki, med njimi skoraj 80-letni Nace Golob, so vsi prišli na cilj skoraj 25 km dolge poti. Vtisi so bili lepi, zato lahko pričakujemo podobno udeležbo tudi v naslednjem letu. Planinsko društvo Kamnik bo ta pohod uvrstilo v svoj redni program leta 1995. STANE SIMŠIČ Prepričani smo, da bodo upokojenci znali modro presoditi, kdo je njihov resnični zaveznik, in samo temu bomo zaupali. Svoj glas bomo dali taki stranki in posamezniku, ki nas ne bo razočaral, saj si je s svojimi dosedanjimi akcijami pridobil naše zaupanje. Sodili bomo po dejanjih, ne po besedah. Nekatere stranke imajo že v svojih programih zapisano (kot dolgoročno usmeritev) pošten odnos do ljudi, ki so zaključili aktivno dobo, in se bodo zavzemale, da se pridobljene pravice upokojencev ne bodo zmanjševale. Svoj glas oddajmo torej ljudem, ki trdno podpirajo naše usmeritve. To naj bo volilno povabilo in način, da si bomo zagotovili varnejši in mirnejši jutri. Srečno! STANE SIMŠIČ Dr. Niko Sadmkar častna in eruditska osebnost Kamnika. Na pot z odprtimi očmi in veseljem v srcu Pred leti je predavatelju akademiku dr. Antonu Trstenjaku eden od poslušalcev zastavil vprašanje o njegovi starosti. Dr. Trstenjak je na kratko in duhovito odgovoril: »Ni prav, če rečem, osemdeset jih imam, ampak moram reči, osemdeset jih nimam več, koliko jih še bo, bomo pa videli.« S to sposojeno mislijo nameravava pospremiti štirinaj-stletnico vodenja izletov Turističnega društva Kamnik dr. Nika Sadnikarja. Slabo novico, ki nam jo je sporočil na letošnjem zadnjem izletu turistične sezone 1994, da nas zaradi zdravstvenih razlogov in let ne more več voditi po naši Sloveniji in v zamejstvo, je malo le popravil z obljubo, da bo v naslednji sezoni ostal član Turističnega društva in se bo še usedel med nas izletnike (žal ne kot vodnik). Izletniki najbrž težko razumemo, da organizacija izleta ni lahka in enostavna. Ko navidezno vse poteka prijetno in spontano, ima človek občutek, da organizacije sploh ni. Dobra organizacija se namreč ne občuti, slaba te »nabada«. TUristični izleti pod vodstvom dr. Nika Sadnikarja so polni doživetij, napolnjeni s kulturno-zgodovinskimi po- datki in začinjeni z osebnimi zanimivostmi iz njegovega vsestransko bogatega življenja. Njegovo kulturno-zgodovin-sko znanje je kot obsežen skladateljski opus. Njegovo podajanje je sproščeno - ex capite (govori napamet), zavezanost in pripadnost stroki, medicini, je očitna, saj vpleta dogodke iz dolgoletne zdravniške prakse. Dr. Niko Sadnikar je erudi-tivna osebnost mesta Kamnika in dragocen sogovornik širokega diapazona. Velikokrat se sprašujeva, zakaj vsaj malo od tega ne veva midva, zakaj sva toliko pozabila, zakaj v šoli nisva poslušala zgodovine, umetnostne zgodovine, zakaj pa ta gospod doktor toliko ve?! Odkritosrčen odgovor na vse zakaj je kar malo boleč... Pisanje o osebnosti in o njegovem življenju prepuščava drugim, bolj poklicanim za to. Vse najino prizadevanje je izzvenelo le kot slab nekrolog. Ni težko ugotoviti, da je osebnost dr. N. Sadnikarja pogled, kako lepo in bogato se da napolniti tretje življenjsko obdobje. Res pa je, da morata biti tudi prvi dve razgibani in bogati, kajti to tretje je lahko samo odsev prvih dveh. Bojiva se, da bomo v Ka- itto mniku v zdajšnji generaciji težko našli profil človeka s takšno širino, predanostjo delu, ki ga je vodil z velikim entuzi-azmom in optimizmom. Razmišljati o položaju turizma v Kamniku je seveda daleč predeli-katna zadeva, da bi se jo dalo obdelati v nekaj vrsticah v časopisnem članku. To je tvegano tudi ob odstopu glavnega vodnika, spoštovanega gospoda dr. Nika Sadnikarja. Njegov vsakokratni moto na izletih - pojdimo na pot z odprtimi očmi in veseljem v srcu - se je vedno obnesel in zadovoljni smo se vračali z izletov, navadno z zaprtimi očmi in s holesterolom v srcu. Med vožnjo je vedno opozarjal na marsikatere kulturne razsežnosti naših umetnostno-zgo-dovinskih spomenikov in navduševal izletnike za petje slovenske narodne pesmi. Meniva, da se lahko tudi v imenu drugih izletnikov Turističnega društva Kamnik še enkrat prisrčno zahvaliva dr. N. Sadnikarju, Turističnemu društvu in vsem neimenovanim sodelavcem za prijetne izlete v kraje, ki jih sicer nikoli ne bi obiskali. MARTINA IN MAKSIMILIJAN BOHTE Karitas v preteklem letu Karitas. Mnogokrat jo imamo na ustnicah. Sploh vemo, kaj pomeni? Beseda prihaja iz latinščine in pomeni spoštovanje, ljubezen, vdanost. V Novi zavezi dobi nov in globlji pomen in označuje: L božjo ljubezen 2. ljubezen do bližnjega (posebno usmiljeno ljubezen do ljudi v telesni in duhovni stiski) 3. organizirano cerkveno dejavno ljubezen (Karitas z veliko začetnico). Ljubezen je glavna krščanska zapoved. Mora pa se obračati posebno k tistim, ki so ubogi, nevedni, bolni, nezaščiteni, telesno, duševno in duhovno prizadeti. Karitas je tako bistveni način življenja kristjanov. Kristus sam nam je dal zapoved, da ljubimo drug drugega, kot nas je ljubil sam. Če vemo, kaj je bistvo Karitas, bomo tudi razumeli, da sodi glavni del karitativne dejavno- sti v župnijo. Karitas vključuje v svojo skrb vse župljane, tudi tiste, ki ne prihajajo v cerkev, in tako udejanja vero v ljubečega Boga. Slovenska Karitas ob začetku letošnjega adventa spet pripravlja teden Karitas. Potekal bo od 20.11. '94 do 27.11. *94 in bo imel predvsem dva namena: 1. stvarno in prijetno seznaniti širšo javnost z delom in naravo Karitas v Cerkvi in v Sloveniji nasploh; 2. nagovoriti vernike in jih opozoriti na eno od razsežnosti krščanskega življenja - sočutje do človeka v stiski in dejavna pomoč. V preteklem letu je Medžu-pnijska Karitas Kamnik podelila petnajst ton paketov s prehrano, kar je Še enkrat več kot leto poprej. Pomoč dobi od 45-55 družin na mesec. Pomagajo tudi s kurjavo, plačilom položnic, pohištvom... Pri vsej obilici dela lahko pride tudi do nepoštenosti. Bilo je nekaj primerov, da so ljudje, ki bi sami lahko komu kaj dali, prišli po pomoč. Člani Karitas ob sumu takega početja natančno preverijo upravičenost dodeljevanja pomoči. Poslan je bil tudi tovornjak priklopnik v Bosno, na katerem je bilo 3,5 tone oblačil, 200 odej, 450 kg moke, zdravil in 7 kartonov sanitetnega materiala iz To-same. Karitas obiščejo ljudje z navidez nerešljivimi težavami, in če je treba, jih napotijo k duhovniku, psihologu, socialnemu delavcu ali zdravniku. Sodelovanje s socialno službo in z Rdečim križem je vseskozi dobro. Včasih je že topel pogovor dovolj, da se človeku odprejo svetlejša obzorja - Karitas to želi in zmore. Vse leto poteka različno izobraževanje članov, kar organizira Škofijska Karitas. Na dobrodelnih prireditvah Vsi smo ena družina in Klic dobrote za mir v družini so se zbrali prostovoljni prispevki za karitativne dejavnosti in za Materinski dom. Z lepim obiskom se lahko pohvalijo predavanja Berte Golob - Kultura sporazumevanja v družini, Vanje Kržan - Zakon je temelj družine in Zvonka Horvata - Ali je droga lahko novi stil življenja? Na proslavah za materinski dan so razveselili številne matere, ob praznikih ostarele in osamljene. Naj opozorim še na okroglo mizo na Catv Impulz, na kateri je bila 22. 11. '94 gostja Metka Klevišar, in na predavanje z naslovom Spoštuj svojega otroka - v župnišču na Šutni, ki bo 26. 11. '94 ob 19. uri, predaval pa bo prof. Pavel Kogej. Če bi bilo bistvo Karitas samo v tem, da odpravljamo stiske in trpljenje, bi obupali, ker naredimo tako malo. V današnjem času je veliko različnih oblik uboštva. Karitas pomeni tudi vrniti ubogim njihovo človeško dostojanstvo. ANDREJ RIFEL - FELAN 11 Delavska univerza Domžale Kolodvorska 6 teL 711-082,712-278 RAZPISUJE programe ŠE JE ČAS, DA SE VPIŠETE V SREDNJE ŠOLE OB DELU: - agroživilska šola: PEK, SLAŠČIČAR, MESAR - gostinska šola: KUHAR, NATAKAR - računovodja (400-urno usposabljanje -verificiran program) - elektro šola (V. st. nadaljevalni program) - strojna šola (V. st. nadaljevalni program) V DECEMBRU PRIČENJAMO S: - krojno šiviljskim tečajem, - strojepisnim tečajem, - tečajem za aranžiranje cvetja. VPISUJEMO SE V TEČAJE ZA: - voznike viličarjev, - varno delo s traktorjem, - računovodstvo malih podjetij Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. Tone Ftičar O bogastvu in revščini Med najbolj opaznimi in občut(e)nimi spremembami slovenske družbe po slovesu od prejšnje politične, ekonomske, družbene itd. ureditve je prav gotovo posebne vrste struktu-riranost, ki se kaže v različnih oblikah in stopnjah socialne: razslojenosti. Če smo se, denimo, nekoč kamniški gimnazijci pri šolskih razlagah katekizma (materialističnega) družboslovja kot skeptični razred upirali ponujanim razlagam revolucionarne teorije in prakse, smo počelu družbenih antagonizmov, razrednim nasprotjem, prizanesljivo priznavali kvečjemu toliko veljave, kolikor je - iz življenjske prakse pač - predstavlja razlika med nižjimi in višjimi razredi gimnazije. Da se ve, kdo je kaj in kaj je kdo; razen te »logične« hierarhije pa si zgodnja »jeans generacija« ni kaj prida belila kuštravih glav z »razrednimi vprašanji«. Nepolni dve desetletji odtlej pa so se časi korenito spremenili. Pričakovanja nemirnih razredov, še s staro maturo pospremljenih na pot uresničitve življenjskih ciljev v brezrazredni, socialno urejeni, humani in omikani družbi so večidel romala na zapeček k (nostalgičnim) spominom na čas mladostnega idealizma, kajti »svetlo bodočnost« opredeljuje drugačna stvarnost: zveličavnost kapitala, profit za vsako ceno, brezobzirno mešetarjenje in trgovanje, z blagom in dušami. »Če veljaš, ga imaš« je pomenljivo reklamno geslo, aktualno za različne vrste, načine in oblike (izražanja, potrjevanja, dokazovanja) materialnega prestiža. »Glosa« največjega slovenskega pesnika v srčiko zadeva naš novodobni nacionalni sindrom, ko »le petica da ime sloveče«, ko »človek toliko velja, kar plača«. Vse radikalnejši socialni strukturiranosti družbe - ta se od lastnikov (vele)kapitala prek različnih vmesnih stopenj spušča vse do socialnega dna - se bo v okviru uveljavljajo-čih se politično-ekonomskih usmeritev očitno sila težko ali sploh nemogoče izogniti; kaže celo, da se utegnejo tovrstna nasprotja še poglabljati... Vedno bolj vsaksebi si bosta, razumljivo, razred ali sloj, ki bo imel vsega zadosti in celo preveč, in tisti, ki bo v nenehnem boju za golo preživetje. Ker pa - kot je znano - tudi človekov duhovni »status« v mnogočem oblikuje (dostikrat celo omogoča) materialna podstat, ni težko razumeti, da bo razsežnost duhovnega bivanja, mnogokrat preprosto zaobsežena s pojmom »kultura«, prvim preprosto odvečna in nepotrebna, drugim pa spričo preživetvenih stisk vse manj dosegljiva. Poenostavljanja in posploševanja so seveda neprimerna, posebno še, če gre za skrajnosti, zato pomisel z ugovorom proti njim sproža marsikaj - z upoštevanjem dejstva, da so le redko stvari tako črne, kot se zdi na prvi pogled. Po drugi strani pa je - v okviru obravnavane teme - vredno imeti pred očmi tudi, da še tako očitno materialno bogastvo neredko prikriva veliko duhovno revščino in da marsikdo brez bahave posestnostipremore prenekatere vrednote, ki odtehtajo nepreštevne dobrine v zlatu in denarju. Kaj je torej bogastvo in kaj revščina, kakšno je njuno medsebojno razmerje in kje najti pot za ublažite v skrajnosti ter premoščanje prepadov med njima - to so nedvomno pomembna vprašanja, povezana tudiz (ne)ustrezno stopnjo kulturne zavesti. Seveda ne gre zgolj za ekonomijo, temveč še za veliko drugega. Bodisi da imamo v mislih različne posameznike bodisi da govorimo o pisani združbi različnih družbenih skupin, ne moremo mimo dejstva, da jih razpoznavno določa prav prisotnost ali odsotnost kulture. Zato ji smemo priznati, da je ključnega pomena: v različnih oblikah in vsebinah, zvrsteh, sporočilnostih. Smo bogati ali revni? Nekje vmes? Kakšni so obeti za prihodnost? Kakor je glede socialne strukturiranosti najbrž absurdna, neživljenjska, skratka neprimerna kakršnakoli uravnilovka, tako bi bilo nesmiselno stremeti k njej tudi v razmišljanjih, ki so obarvana s kulturo. Zato se ne zdi odveč pledirati in stremeti k temu, da bi bile za različne dispozicije, zahteve, potrebe, možnosti, pričakovanja, stremljenja in snovanja v duhovnem smislu odprte široke možnosti bogastva raznolike kulture. Poklicne, ljubiteljske, zvrstno in žanrsko heterogene, domače in tuje, tradicionalne in alternativne, dostopne različnim krogom ciljne publike. Kulture, ki se bo znala izogniti apriornemu povzdigovanju ali izključevanju kogarkoli, kiji ali ji pač »ne pripada«; kulturi, ki ne bo zavajajoča s pretkanim lepore-čjem ali votlim pompom ali slepilnim bleskom, s čimer bi pred javnostjo morala zakrivati vsebinsko bedo; kulture, ki bo sicer stremela k čim boljšim možnostim artikulacije in uresničevanja, a bo vendarle znala in zmogla tudi v skromnejših razmerah izražati in posredovati svoje sporočilo, bistvo, tistim, ki so dovzetni za tovrstne dobrine. Kulture, ki bo naša skupna skrb in prepoznava - v »odrešitev ali pogubljenje« - takšnih, kakršni smo. Smo pa (v mnogih pogledih na žalost res vse bolj) različni. Morda si včasih ni tako neumestno zastaviti vprašanja: bogati ali revni? . . 5 »j.....»»■■ MMfcfcE Matična knjižnica Kamnik V letu družine Knjižno-družinski cirkus z Nerodno Avguštino V petek, 4. novembra, smo vremenski puščobi ušli v kamniško knjižnico, kjer je bil skoraj pravi cirkus. Na srečanje s pravljico Nerodna Avguština, ki je potekalo v okviru slovenskega projekta Jaz, ti, moja družina in Nerodna Avguština, je prišlo kar precej družin. Helena je bila videti kot prava Avguština, ki je od loncev uspešno presedlala v cirkuško kariero. V programu so igrivo sodelovali tudi otroci, zato je bilo ozračje sproščeno in veselo. Namen prireditve je bil prav takšen, saj nam doživljanje mnogokrat posreduje bogatejša spoznanja kot intelektualna informacija. Na koncu so se družine pomerile tudi v risanju, komisija pa je menila, da so se najbolje odrezali družina ŽU-MER, Jure in mamica SUŠNIK, Luka in Marina HAF- NER. Njihove skoraj umetniško dovršene slikarije bomo poslali založbi Epta, kjer bodo sodelovale v žrebanju za knjižne nagrade. Matična knjižnica Kamnik BREDA PODBREZNIK Nerodna Avguština in sitni cirkuški direktor Družinsko srečanje je bilo zares veselo! Ogrinčeva »Kje je meja« na Medvedovem dvorišču Ob 150. obletnici rojstva Josipa Ogrinca, pisatelja in šahista iz Podgorja, objavljamo že »zgodovinski« posnetek izpred 33 let, ko so ob odkritju spominske plošče leta 1961 na pisateljevi rojstni hiši pri Medvedu v Podgorju člani domačega prosvetnega društva uprizorili Ogrinčevo veseloigro iz kmečkega življenja Kje je meja. Na sliki (z leve): Franc Svetelj (režiser in advokat Zveriga), Majda Mally (umrla), Rudi Vidic (glasbenik trobentar v Mestni godbi in zabavnih ansamblih), Marica Vidic, por. Jagodic, in Albert Juteršek (sedaj dr. medicine na Medicinski fakulteti). (fs) PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK petek, 25. novembra, ob 17. uri Srečanje s pisateljico DESO MUCK IN POGOVOR O KNJIGI BLAZNO RESNO O SEKSU V decembru bodo dogajanja v knjižnici praznično obarvana. ponedeljek, 5. decembra, ob 16.30 Obiskal nas bo Miklavž z angelsko in parkljasto druščino in nagradil pridne mlade bralce! petek, 9. decembra, ob 19. uri Dr. Edi Kovač, Človek kot simbolno in religiozno bitje, predavanje. Praznični otroški teden od 19. do 23. decembra: ponedeljek, 19. decembra, ob 17. uri Jana Stržinar, Kapljica v modrem svetu - lutkovna igrica. torek, 20. decembra, ob 17. uri Zimska balada ali Ptiči Sv. Dobrotnik, pripravlja vrtec Dominika Savia iz Domžal - lutkovna igrica. četrtek, 22. decembra, ob 17. uri Mia in škrat sanjavec Otroške pesmice Ferija Lainščka, poje Mia Žnidarič -v živo. Pridne otroke, očke in mamice bo obiskal božiček! Poklic: upokojenec? Že pokojni pesnik Edvard Kocbek je napisal pesem, ki jo je naslovil Molitev. Sem, ker sem bil, in vsakdo me bo mogel pozabiti. In vendar moram reči: sem in bil sem in bom, in zato sem več od pozabljanja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča. Vse je večno, kar nastane. Rojstvo je močnejše od smrti, vztrajnejše od obupa in samote, silnejše od hrupa in greha, slovesnejše od zavrženosti. Nikoli ne bom prenehal biti. Nikoli. Amen. Te pesmi sem se spomnila ob prazniku, ki smo ga praznovali na začetku meseca. Verni ga imenujejo vsi sveti, neverni pa dan spomina na umrle, vsi pa se spominjamo tistih, ki so bili del našega sveta in življenja in so že umrli. Ta uvod je morda komu predolg. Njegov smisel je v tem, da bi razmislili o neki navadi, ki se mi zdi moteča. Vsak človek je del človeštva, zato je tudi človekova smrt dejstvo, ki ga želimo vedeti. O smrti navadno obvestimo sorodnike, znance, pa tudi širšo javnost: ustno, pisno in z osmrtnico v časopisu. Prav osmrtnice, objavljene v različnih časopisih, so zbudile mojo pozornost. Ali res zadošča, da človeku, ki je večino svojega življenja opravljal določen poklic, v osmrtnici zapišemo: upokojenec? Res je: pri imemtnežih je navadno napisano: univerzitetni profesor v pokoju, direktor v pokoju. Tisti navadni poklici pa kot da se nam zdijo premalo, zato ne napišemo: delavec tovarne Titan v pokoju, ključavničar v pokoju, računovodja v pokoju, mizar v pokoju... Ali so res nekateri tudi ob smrti več kot drugi? Upokojenec namreč ni poklic. To je le stanje. Beseda upokojenec pove samo, da je bil pokojnik najbrž že nekoliko starejši. Pa še to ne velja zmeraj! MARJETA HUMAR Trafika »CICA« Kaa934/a'Kamnik V teh dneh še posebej pestra izbira igrač po ugodnih cenah! Nakup tudi z odloženim plačilom. Ob otvoritvi prenovljene šole v ZUIM Med številnimi ansambli so Kamničane najbolj navdušili domačini - Bratje Poljanšek in Kamniški koledniki (na sliki). Prijeten večer ob glasbi, pesmi in veseli besedi RTV Slovenija in Nogometni klub Flok Komenda, ki mu predseduje Stane Zamik, sta v soboto, 12. novembra, v športni dvorani v Kamniku priredila radijsko snemanje oddaje 41 let četrtkovih večerov. Poslušalci, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, so večerne ure na martinovo prijetno preživeli ob glasbi, pesmi in veseli besedi priznanih ansamblov in posameznikov. Večer sta polepšala voditelja program Anica Gladek in Janez Dolinar. Po končanem snemanju radijske oddaje so se številni obiskovalci zadržali na veselem martinovanju. VERA MEJAČ Skozi okno smo več mesecev opazovali gradnjo. Prve tedne smo imeli priložnost videti neznansko visoko dvigalo, ki je dvigalo težka bremena. Delavci so razbijali, vrtali z vrtalnimi stroji, da nismo slišali, kaj nam razlaga učitelj. Tako so razmišljali dolge mesece učenci osnovne šole v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine. Končno si lahko oddahnejo in zapojejo s pctošolko ŠPELO KVASNIK: Spet sošolci zbrani smo in možgane krešemo. Peti razred je vesel, ker si šole je želel. Vsako uro drug učitelj nas uči, ki neznanja ne trpi. Hitro se potrudi ti, da petka bo v redovalnici. Pred vrati je otvoritev prenovljene šole. Na žalost se bodo veselili novih razredov le učenci predmetne stopnje osnovne šole in dijaki srednje. Učenci od 1. do 4. razreda bodo imeli pouk še v starih prostorih, ki so tudi potrebni popravila. V tednu pred jesenskimi počitnicami je bilo v Zavodu zelo živahno. V internatu so učenci risali na svilo in oblikovali glino. Nastale so prave umetnine, ki bodo razstavljene v avli. Enega od večerov so se gojenci preizkusili še v petju. Gospod Miran An-tonin je pripravil karaoke. Razpoloženje je bilo tako kot na pravih karaokah. V ponedeljek, 24. oktobra, smo imeli srečanje s pesnikom in igralcem TONETOM KUN-TNERJEM. Srednješolci so recitirali njegove pesmi. Sledil je po- govor s pesnikom.Veliko je potoval po svetu. Ko je bil pri naših zdomcih v Argentini, mu je nekdo dejal: Pozdravljeni vi, ki prihajate iz nebes pod Triglavom. Pesnik se je z njim strinjal, saj ni nikjer na tako majhnem kosu zemlje toliko naravnih lepot. Zaupal nam je tudi doživetje iz svojega otroštva. V šolo je hodil mimo državne jablane, ki je rodila zelo sladke sadeže. Zelo so ga mikali vsi, ki so ležali na tleh, vendar jih ni pobral. Nekega dne pa se je odločil, nabral doma nekaj kislih jabolk in jih na poti v šolo zamenjal s sladkicami, kakor jih je imenoval. Ko smo prebrali Kuntner-jeve pesmi, smo občutili njegovo globoko navezanost na slovensko zemljo, njegovo prizadetost in grenkobo zaradi opustošenih kmetij in stisko sodobnega člo- veka. Pesnika spoznamo že po njegovi poeziji, zato je bil razgovor z našim gostom podoben klepetu z znancem. Poskušal je vsa-diti v naša srca luč, ki bi grela in vodila nas in vse ljudi. Gospodu Kuntnerju se zahvaljujemo za prijetne trenutke, ki smo jih preživeli z njim. Ker je ravno jesenski čas, končajmo z njegovo pesmijo: Že padajo listi. Selijo se ptice. Že moralo sadje bi dozoreti. Dan je vse krajši. Joj, kako se mudi, mudi živeti. Literarni krožek učencev OŠ v ZUIM Sv. Miklavž nekoč in danes Zopet nas bo obiskal sveti Miklavž, ki je gotovo najbolj priljubljen svetnik. Z darili nas obiskuje med 5. in 6. decembrom, še posebno pa so ga veseli otroci. V povojnih časih ga je skoraj izrinil dedek Mraz. Ohranil se je predvsem zaradi krščanske tradicije, in to predvsem na vasi. V današnjih časih pa spet prihaja v ospredje. Sv. Miklavž je od 11. stoletja v časteh kot velik priprošnik in čudodelnik, ki prihaja iz temne noči v preproste kmečke izbe, razkošne mestne sobane, potem pa spet izgine. Miklavža imamo za škofa, čeprav o njem nimamo preveč zanesljivih poročil. Ta so nam ohranjena le v legendah. Njegovo ime se pojavi za kratek čas v 4. stol. in spet ugasne, ne da bi ga omenjali učeni spisi. Nikolaj je bil v 4. stol. škof v današnji Turčiji. Sv. Nikolaju je, od vseh svetnikov, v Sloveniji posvečenih največ cerkva. Za zavetnika so ga izbrali ribiči in čolnarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, delavci v kamnolomu, mornarji, voskarji, študenti, mlinarji, peki, mesarji in tudi berači, tatovi, mlada dekleta, ki si želijo moža in žene, ki si želijo otrok. Včasih so berači prosili z besedami: »Sv. Miklavž, varuj nas pred policijo in prisilnim delom!«. Zlasti dve legendi sta še posebej vplivali na razvoj lika sv. Miklavža. Tako naj bi nekoč sv. Miklavž rešil sramotne usode tri hčerke, ki jim njihov zelo revni oče ni mogel preskrbeti dote. Prišel je ponoči mimo hiše in skozi okno potisnil tri kepe zlata. Za vsako hčer eno. In ena od kep se ja zavalila v copat, ki se je sušil ob ognjišču. Od tega izvira šega, da sv. Miklavž prinaša otrokom darove v čevlje, škornje, posode ali copate. V ljudski domišljiji so se tri kepe zlata spremenile v tri zlata jabolka in kasneje v tri rdeča jabolka, ki so bila skupaj z orehi, figami, rožiči kakor kje osnovna darila sv. Miklavža. Na razvoj Miklavževe šege je vplivala tudi naslednja legenda. Neki krčmar (po nekaterih virih mesar) je umoril in razse-kal tri potujoče študente ter jih spravil v skrinjo. Mimo je prišel sv. Miklavž in jih obudil k življenju. Zato se je priljubil študentom, ki so ga izbrali za svojega zavetnika. Vendar se je ta šega priključila še k eni. Konec decembra se namreč praznuje praznik nedolžnih otročičev, ki izvira iz rimskih časov. Tega dne so po samostanskih šolah izvolili deške škofe, ki so za en dan prejeli oblast v svoje roke. Potem so ta dan prenesli na 6. december in od 13. stoletja sta se oba praznika začela prepletati. Spoštovani otroci! Ali veste, zakaj je december najlepši mesec v letu? Zato, ker šestega goduje sveti Miklavž. Ali se tudi vi veselite? Seveda! Miklavž nam je sporočil, naj vam povemo, da bo prišel v našo občino v tistih dneh okoli šestega decembra. Menda bo obiskal Sela, Šmarco, Vranjo Peč, Komendo, Moste, Tunjice, Tuhinjsko dolino... Prav v Kamniku pa bo četrtega decembra ob 16. uri. S svojim spremstvom se bo sprehodil odZapric do Srednješolskega centra Rudolfa Maistra, kjer vam bo pripravil manjšo prireditev in vas obdaroval. Vse o obisku Miklavža v Kamniku pa vedo na Karitasu. Vaši starši naj kar tam povprašajo. Lepo vas pozdravljajo kamniške katoliške organizacije Miklavž se pojavlja s parklji, hudiči, demoni, zato, ker naj bi po starem verovanju decembra prihajale na površje zle sile, co-prnice, demoni. Še zlasti pa naj bi se v tem času vračali na svoje domove duhovi umrlih.Torej se v Miklavževem sprevodu pojavljajo tudi te zle sile, čeprav z legendo o sv. Miklavžu nimajo nobene zveze. Kdaj so se pre-pletle z Miklavžem, ni jasno, dejstov pa je, da obstajajo in da so se ohranile do danes. Postale so kaznovalci porednih otrok. Obhod Miklavža s parkeljni je namenjen zlasti otrokom. Parkeljni pa so ohranili tudi dandanes nekaj svoje samostojnosti, saj hodijo sami po hišah in strašijo otroke. Mlade fante in dekleta mažejo s sajami in zlasti dekleta švrkajo s šibami. Seveda so vedno kosmati, strašni na pogled, rožljajo z verigami in rogovilijo po cestah, da se jih otroci na vso moč bojijo. Najznačilnejša Miklavževa spremljevalca sta en ali dva angela v belih oblekah s peru-tničkami. Miklavž je oblečen v skladu z liturgičnimi oblačili, čez belo haljo ima navadno mašni plašč, na glavi pa nosi značilno mitro. V rokah ima škofovsko palico in knjigo, v kateri z zlatimi črkami piše, kaj so delali pridni otroci, s črnimi pa, kaj so uganjali nepridipravi. Miklavž ima po izročilu belo brado, roke pa v belih rokavicah. Ta svetnik je tako zelo priljubljen ravno zato, ker prinaša darila; ponavadi niso dragocena, čeprav so izjeme, ampak gre za simpatične manjše darove. Miklavževa darila se razlikujejo tako po krajih kot po obdobjih. Pri nas je nevidni Miklavž metal darila skozi okna že pred S. decembrom. Ponavadi je zvečer potrkal na okno, ko so otroci v izbi molili in ko so odprli okno, je bilo na njem vse polno dobrot (suhih jabolk, hrušk, lešnikov, orehov v premožnejših hišah tudi kaj drugega). Navada otrok je, tako v mestu kot na vasi, da Miklavžu pišejo. Pismo položijo na okno ali ga vržejo v poštni nabiralnik in so veseli, ko vidijo, da ga je Miklavž vzel. Za darilo pa je sv. Miklavž prinesel tudi šibo miklavževko, če so bili otroci poredni. Mikla-vževka je bila pripomoček, ki naj bi vseboval Življenjsko moč narave, in je tako simbolično darilo. Miklavževi večeri so bili pri nas in drugod po svetu polni otroške domišljije. Zapisal a Ž. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK RAZPIS - POVABILO LJUBITELJEM GLEDALIŠČA Čeprav je kulturno snovanje v Kamniku v preteklosti sooblikovala tudi gledališka dejavnost, je v našem mestu v zadnjih letih žal skoraj zamrla. V želji, da bi jo ponovno oživili, VABIMO vse, ki Vam ta zvrst umetniškega izražanja predstavlja izziv in priložnost za uresničitev ambicij, K SODELOVANJU PRI GLEDALIŠKEM PROJEKTU I. Torkar: VSTAJENJE JOSEFA ŠVEJKA K uprizoritvi aktualne satirične komedije v režiji Franca Štebeta ste vabljeni vsi, ki želite kakor koli sodelovati pri pripravi predstave, ali kot igralci ali tehnični sodelavci, skratka ljudje na odru in tudi za njim. Pričakujemo Vas V TOREK, 29. novembra 1994, ob 18. uri v prostorih DPD Svoboda - Kulturni dom Duplica Dobrodošli ste vsi, ne glede na to, ali že imate kaj gledaliških izkušenj ali ne. NAJ GLEDALIŠČE V KAMNIKU NE BO SAMO PRETEKLOST. Kupujte le premog z manj žvepla Mraz je spet tu in prišel je čas, ko smo ponovno zakurili svoje peči. Ugotovili smo, da so lanske zaloge premoga oz. kurilnega olja pošle in kupiti bomo morali nove. Kakšen premog oz. kurilno olje naj kupimo? Prav je, da sta ekološko čistejša in tudi sami pripomoremo k temu, da bodo emisije škodljivih snovi manjše in bo zrak zato manj onesnažen. Emisije glavnih škodljivih snovi iz goriva, ki se pokuri v občini Kamnik (v t/a): SOi je najbolj nezaželena snov, ki nastane iz goriva in prehaja v ozračje. Torej je naša naloga, da kupimo premog oz. kurilno olje, ki vsebuje manj žvepla, saj bo s tem emisija SOz manjša in ne bomo vdihavali zraka, ki bi ogrožal naše zdravje. Vse lepo in prav, boste rekli, ampak kako naj vemo, da ob nakupu premoga oz. kurilnega olja ne bomo dobili takega, ki bolj onesnažuje okolje? Tudi na to vprašanje je odgovor lahek, saj je treba le zahtevati SO2 NOx CO prah premog 273 3 519 39 les 1 3 620 62 lahko kurilno olje 49 12 14 3 olje z večjo vsebnostjo žvepla 143 16 2 4 plin 0 32 11 0 potrdilo trgovskega podjetja, da kurivo vsebuje manj žvepla in ustreza pogojem Odloka Skupščine občine Kamnik o vsebnosti žvepla v kurivu (0.7 g/MJ). To potrdilo občani ob nakupu kuriva lahko dobijo pri KGM iz Vodic, PE-Univerzal Kočna Kamnik in pri Napredku v Domžalah v drugih trgovinah jih ne izdajajo) in naj ga hranijo vsaj eno leto, da se bodo izognili visokim kaznim, ki jih čakajo ob obisku dimnikarske službe (ta bo v okviru rednih pregledov nadzorovala uporabnike kuriva in kaznovala kršitelje, ki bodo uporabljali prepovedane vrste kuriva). SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR PRIREDITVE DATUM KRAJ PRIREDITEV INFORMACIJE sobota, 3. december Kamnik Miklavžev vlak Kamnik-Domžale-Kamnlk MC Kamnik tel. 817-058 ali 817-316 Kamnik Miklavžev sprevod Zaprlce - SENŠRM Župnijski urad Kamnik tel. 831-400 nedelja, 4. december Sela pri Kamniku Milavževanje za otroke v cerkvi na Selah ob 14. uri Miklavževanje za odrasle v Marijinem domu ob 15.30 Župnijski urad Sela tel. 832-488 sreda, 7. december Športna hala Kamnik Nogometna tekma poslanci Kamnika (Andrejašič, Jamšek, Lanišek, Lavrinc, Logar, Novak, Pilej, Štele, Zagoričnlk...) proti poslancem državnega zbora (Anderlič, Jelinčič, Kocjančič, Partljič, Peterle, Podobnik...) TIC Kamnik tel. 831-470 nedelja, 11. december Litlja-Tisje pohod PD Kamnik tel. 831-345 IS občine Kamnik, področje za turizem in podjetništvo Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (XXI) Gamsov skret Spodmol t desnem delu stene Kogla, ki je poln gamsovih iztrebkov, na približno 1700 m. Iz Zatrepa Konec ni možno ravno povsod priti v višave, ker so pobočja strma, tudi prepadna. Toda domačini so že od pamtiveka našli prehode tudi čez navidez neprehodne strmine. Eden takih je čez Žmavcarje, kjer lahko pridemo na Kotliče in nato navzdol na Okrešelj ali pa na Male Pode in po Turškem žlebu na Okrešelj. Drug tak prehod pa je čez Gamsov skret, kjer moramo priti na Male pode ali pa na Velike pode in nato čez Mlinarsko sedlo v Ravensko ali Makekovo Kočno. Povsod drugod je potrebna precej dolga in težka plezarija. Gamsov skret je pravzaprav spodmol v desnem delu jugovzhodne stene Kogla. Ta stena je trapezoidne oblike s težiščem na levi strani, ki strmo prepada v Mali hudi graben. Proti desni pa se postopoma znižuje in prehaja v Žleb in nato v strme plati Velikega grebena. V desnem, nižjem delu stene je več platastih polic, od katerih gamsi dve uporabljajo za svoj prehod izpod Kogla na pašnike za Koglom. Ena je Zgornja lasta, druga pa je Gamsov skret. Zgornja lašta je primerna za gamse in plazovce, po spodnji lasti se pa da priti čez tudi brez posebne plezalne opreme. In čisto na zgornjem robu tega spodnjega prehoda je spodmol, ki ni posebno velik -komaj toliko, da lahko človek stoji pokonci in se mu ni ravno treba držati, da ne bi zdrsnil. Dno je pokrito z velikimi količinami gamsovih bobkov, poleti pa tod rastejo koprive in drugo šavje. Tudi nekaj metrov niže so večje (količine kopriv in gamsovih bobkov. Slednji so tudi vzrok za nenavadno ime in vprašanje z alpinističnega, lahko pa tudi lovskega krsta: »Kje v Kamniških Alpah je najbolj poskrbljeno za čistočo?« -»V Koglu, saj imajo tam celo gamsi svoj skret!« Če bi ne bilo teh bobkov, ta spodmol ne bi bil nič posebnega, pač pa podoben drugim, ki jih je v tem delu še veliko. Pomemben bi bil samo prehod, sam spodmolne. Desno od tega naravnega prehoda je tudi grapa, po kateri med dežjem teče voda, ki sicer komaj mezi. Sredi grape je manjši spodmol, ki je poleti težko dostopen. Pozimi pa grapo zgladijo plazovi, voda običajno zmrzne v led in pojavi se dober raztezaj visok ledeni slap. V bližini Gamsovega skreta je še ena posebnost. Približno 100 do 150 metrov vzhodno od njega, že v pobočju Velikega grebena, na približno enaki nadmorski višini, je velika votlina. Opazimo jo, če gremo navzgor po grebenu desno od grape oziroma če prečimo pod steno Velikega grebena v Žmavcarje. Nad njo je poševno navzgor, že v steni, vidnih še več zijalk, ki so vse precej manjše. Votlina ima vhod visok približno 15 metrov, širokega približno 6 metrov in je dolga nekaj deset metrov. Dno je močno nagnjeno, posebno v notranjosti, kjer je preraslo z mahom in algami, tako da je zelo spolzko in zato ne ravno lahko prehodno. Nadaljuje se v rov, ki še ni povsem raziskan. Ima pa ta votlina v stropu še dve okni, približno 8 metrov nad tlemi. Spodnje je večje, približno 3 krat 2 metra, zgornje pa je manjše, 2 krat 1 meter. Iz votline je dostop do njiju praktično nemogoč, saj zahteva težko plezanje po mokri in algasti steni. In še nekaj je mogoče skoraj bolj pomembno kot pa zanimivo. V votlini izvira studenček, ki ima verjetno celo leto vodo. Edino v zelo hudi in dolgotrajni suši utegne presahniti. Pa še nekaj lahko vidimo na dostopu do Gamsovega skreta, posebno še, če v grapi ni snega. Malo predno zavijemo iz grape v levo, je nekaj skal, ki imajo v sebi drugačno kamnino. To so ostanki vulkanskega pepela, vulkanskih bomb. Ko je bruhal ognjenik na Smrekovcu, se je pepel posedal na apnenčaste plasti v morju. Lepo se vidi, da je ta ognjenik deloval v različnih časovnih presledkih, saj so tudi plasti pepela in bomb v različnih plasteh apnenca. V zahodni steni Velikega grebena je še nekaj manjših mostičkov, ki jih težko opazimo, ker so sredi stene in še majhni so. Do njih pa tako ali tako lahko priplezajo samo alpinisti ali plezalci. Gamsovega skreta naj ne bi obiskovali preveč pogosto, ker se lahko zgodi, da ne bo več zaslužil tega imena. Če bo namreč preveč obiskovalcev, potem gamsi pač ne bodo mogli početi to, kar so tam počeli dolga stoletja. Saj veste, da so kotički, kamor gre še celo cesar sam. In to moramo privoščiti tudi gamsom. DOSTOP: Od Doma v Kamniški Bistrici po označeni poti, ki vodi na Kokrsko sedlo. V Koncu, to je še približno 100 metrov naprej od spodnje postaje tovorne žičnice na Kokrsko sedlo, kjer označena pot zavije na levo, kar naravnost po gozdni vlaki in nato po lovski poti do Trate. Tu se sicer položna lovska pot na lovskem stojišču neha, zato pa se nadaljuje strmejša, izhojena stezica. Ta vodi najprej nekaj metrov levo (orografsko desno) od jarka, grape, da nato nad manjšim skokom zavije vanjo in to v bližini gladke skale v grapi, čez katero polzi voda. Stezica nato približno 50 metrov pred najnižjim delom stene zavije levo navzgor do same stene in nato levo pod steno, vse dokler se ne odpre prehod navzgor. Levo navzgor vodi stezica še naprej pod glavno, plezalsko zanimivo steno Kogla, desno navzgor pa vodi neizrazita stezica na gredo, »lašto«, poraslo s travo - Gamsov skret. Po skalah plezanje navzgor približno 40 m. Iz Kamniške Bistrice približno 3 ure in pol. Do votline desno od Gamsovega skreta pa pridemo tako, da gremo po stezici, grapi, dokler ne zavije pod steno Kogla. Tu gremo še nekaj metrov po grapi, nato pa desno na greben-ček in po njem navzgor do votline. Čeprav je pot na začetku označena in enostavna in tudi lovske steze ni preveč težko najti, je vseeno zelo priporočljivo iti na ogled Gamsovega skreta v spremstvu primernega vodnika in z ustrezno opremo. Sam prehod čez Gamsov skret ni čisto enostaven in nedolžen, saj se je tam zgodilo že nekaj nesreč. In verjetno bo zanimiva tudi tura naprej na Velike pode, ki pa zna biti, če se pripodi megla, orientacijsko precej zamotana. Na Velike pode je možen prehod tudi desno od Gamsovega skreta. Tam so pred leti napeli jeklenico, vendar pot ni nadelana. Do njega najenostavneje pridem, če sledimo grapi do zapore in nato levo poiščemo možen prehod do je-kelenice. B. POLLAK Lovski prehod čez Gamsov skret. Spodmol z gamsovimi bobkije čisto pri vrhu prehoda. Bili smo na Rzeniku Ta vrh, dobro viden tudi iz Kamnika, obišče na leto le majhno število ljudi. Zato je bil to tudi cilj prvega novembrskega izleta PD Kamnik. Glede na vremenske razmere je bil pravzaprav bolj želja »če bo lepo vreme«, ki pa se je uresničila. Začetek ture je bil na Ko-piščih. Sedemnajst in ena (17 ljudi in ena psička) se nas je v oblačnem in meglenem vremenu odpravilo po lovski poti proti Kopi in Varvanju. Vendar nismo šli ne na Kopo ne na Var-vanje, ampak po Maritini stezi na Dol. Megla je bila precej gosta, zato z roba stene ni bilo posebnega razgleda. Na Dolu smo naredili kratek postanek, ravno toliko, da smo po radijski postaji zvedeli, da je v višavah sončno. In odločitev je bila soglasna - gremo še naprej, vsaj do sonca. In smo res šli. Malo preden pride pot na planino Rzenik, se je megla razkadila in posijalo je sonce. Nekaterim je bilo to tako všeč, da so se utaborili pri Mlakarjevi bajti, drugi pa smo odšli po levi proti vrhu Rzenika. Pot je močno zaraščena z rušjem, posebej pa še tista, po kateri smo mi hodili - najprej počez, nato pa še navzgor. Delali smo »izpit iz hoje po rušju«. Zato je bil pa počitek, malica in razgled na vrhu toliko bolj zaslužen. Vrnitev je bila po drugi strani, kjer je bila stezica malce bolje vidna. Vendar je bila nekaterim hoja skozi rušje tako všeč, da so jo mahnili kar naravnost navzdol. Na označeni poti smo se spet vsi zbrali in nato sestopili na Dol in naprej na Kopišča. Verjetno je bil to zadnji izlet letos na to nadmorsko višino pred snegom. BOJČ Velika planina vabi Obiskovalci Velike planine nestrpno čakajo, kdaj se bodo lahko popeljati s sedežnico. Sneg je te dni že pobelil kamniške vršace, tudi Veliko planino. Nihalka bo v sezoni vozila od 8. do 18. ure, sedežnica od 9. do 17. ure, vlečnice pa od 9. do 16. ure. Prenovljeno sedežnico od Šimnovca do Zelenega roba bodo spet pognali konec tega meseca. Na prenovljeni enose-dežnici bo možno spreminjati hitrost, na uro pa bo lahko prepeljala 300 do 450 smučarjev. Na sedežu podjetja Velika planina - zaklad narave v Kamniku na Glavnem trgu 23 že prodajajo cenejše smučarske karte za sezono, ki bo trajala od 20. decembra do 31. marca 1995. Cene smučarskih vozovnic so v predprodaji v povprečju nižje za 20 odstotkov (cenik smo objavili v prejšnji številki). Novost so dopoldanske in »vikend« vozovnice. Več je tudi takih s popustom. Poleg upokojencev imajo popust študentje in dijaki. Predprodajne cene bodo veljale do 15. decembra 1994. V podjetju Velika planina -zaklad narave pričakujejo ugodno sezono. Direktorju Dušanu Božičniku je le uspelo povezati 14 gostincev z Velike planine in doline Kamniške Bistrice. Te dni je izšel skupni prospekt in prav v teh dneh, od 29. novembra do 4. decembra, se predstavljajo na ljubljanskem smučarskem sejmu na Gospodarskem razstavišču. Vsak dan se bosta predstavila dva gostinca. Prospekt so izdali v nakladi 20.000 izvodov ob pomoči Občine Kamnik, Zavarovalnice Triglav, SKB in Napredka iz Domžal. Kljub velikim prizadevanjem pa jim ni uspelo v projekt vključiti Doma v Kamniški Bistrici, ki bo zaprt vse do pomladi. Za smučarje še vesela novica - žič-ničarji Velike planine sporočajo, da odslej ne bo treba čakati na debelo snežno odejo, ki je bila potrebna za smučanje na planini. Odstranili so kamenje na smučarskih progah, kuclje pa bodo strojno zapolnili s snegom in smuka bo možna, že ko bo zapadlo 20 centimetrov snega. Kaže, da prihajajo lepši časi tako za Veliko planino kot za njene ljubitelje - obiskovalce. Zaklad narave torej letošnjo sezono le ne bo sameval. VERA MEJAČ TRGOVINA KIM Kamnik, Trg talcev 8 obvešča cenjene stranke, da imamo ponovno na zalogi: ' SMUČARSKE KOMPLETE (bunde ♦ hlače) po izjemnih cenah 7.100 SIT * TRENIRKA HLAČE, 100% bombaž - moške, ženske in otroške od 980 SIT dalje * PIŽAME Iz Interloka In frotirja - moške, ženske In otroške od 1.290 SIT dalje * PULUE hi POL PULUE vseh velikosti do št. 56 od 1540 do 1.771 SIT (sivi, beš, črni, lila, bordo, temno modri) * PLETENE ŽENSKE KOMPLETE od 8.200 SIT dalje (zelo lepi vzorci In izredna kvaliteta) * SVEČANE ŽENSKE BLUZE (bele, beš in črne) * TERMOVELUR PULOVERJI IN JOPE od 2.925 do 4.350 SIT * MOŠKE. ŽENSKE IN OTROŠKE BUNOE (velika izbira -najugodnejše cene) Pridite in prepričajte se o kvalitetni ponudbi! Trgovina je odprta NON-STOP od 8. do 19. ura SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 AVTOŠOLA EKOLE d.o.o. Medvedova 10, Kamnik tel. 817-228 Brezplačna tečaja CPP se pričneta v ponedeljek, 28. novembra in v ponedeljek, 12. decembra ob 19. uri. Možnost takojšnjega začetka vožnje. Oglasite se v ponedeljek od 15. do 19. ure, od torka pa do petka od 9. do 12. ure. KAR NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA IZPITA! OBČINA KAMNIK Glavni trg 24, Kamnik RAZPISUJE na podlagi sklepa izvršnega sveta z dne 18/5-1994 št. 804/ 78 JAVNO PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB ZA ODPRODAJO NASLEDNJIH POSLOVNIH IN GOSTINSKIH PROSTOROV V OBJEKTU KULTURNI DOM KAMNIK, FUŽINE 9, KI STOJI NA PARC. ŠT. 397-15 K. O. KAMNIK: 1) Prostore restavracije za gostinsko in prehrambno dejavnost (gostinska soba, kuhinja, hladilnica, sanitarije, skladiščni prostori ter plinska postaja v ločenem objektu - vse s kompletno in rest. opremo); kupec pridobi z nakupom restavracije izključno pravico priprave toplih obrokov za delavce KIK-a po tržni ceni). Površina je 290 m2, izklicna cena je 421.950 mark. Pogoji: Kupec s podpisom pogodbe o nakupu prevzame za nedoločen čas tudi 8 delavcev, ki so zaposleni v restavraciji. Kupec se obvezuje, da bo Kemijski industriji Kamnik pripravljal tople obroke za delavce po tržni ceni. Kupec lahko za razširitev dejavnosti odkupi tudi druge prostore, ki jih Občina Kamnik prodaja v tem javnem razpisu. Kupec se obvezuje, da bo med kulturnimi prireditvami omogočil dodatno gostinsko ponudbo glede na namen in zahtevnost prireditve. Kupec ima tudi možnost najema dvorane za kulturne in podobne prireditve. 2) Prostore v kletnem delu s posebnim vhodom na vzhodnem delu objekta. Sedanja namembnost prostorov (strelišče, sobe, sanitarije in deponija) se lahko spremeni za dejavnost gostinske ponudbe (disko in podobno) ali v poslovne prostore. Površina je 198,00 m2, izklicna cena pa 59.400 mark. 3) Poslovni prostor s sanitarijami v I. nadstropju s souporabo komunikacij za dostop. Površina je 26,40 m2, izklicna cena pa 26.400 mark. 4) Dva poslovna prostora v I. nadstropju s souporabo sanitarij in komunikacij za dostop (s posebno opremo in oblogami sten). Površina je 85,00 m2, izklicna cena 85.000 mark. 5) Večnamenska dvorana s posebno sobo v I. nadstropju, s souporabo sanitarij in komunikacij za dostop (brez opreme). Površina je 206,00 m2, izklicna cena pa je 103.000 mark. DODATNA POJASNILA: Vsem prostorom pripada v okolici objekta zadostno število asfaltiranih parkirnih mest. Objekt oz. prostori so ogrevani s centralno kurjavo, s skupno kotlovnico. Stroški ogrevanja se plačujejo v razmerju površine grelnih teles. Kupci morajo ustrezno vgraditi električne števce in števce za vodo za ločeno odčitavanje porabljene energije in vode. Kupnino plačajo kupci v tolarski protivrednosti na dan zapadlosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. Varščino v višini 10% od izklicne vrednosti v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila varščine plačajo ponudniki na žiro račun št. 50140-630-13705, Občina Kamnik. Potrdilo o vplačani varščini morajo ponudniki predložiti v ovojnici skupaj s ponudbo za odkup nepremičnin in premičnin po tem razpisu. Varščino bomo potencialnemu kupcu vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili najkasneje v 10 dneh po končani javni prodaji. Uspeli ponudnik mora v 30 dneh po javni prodaji skleniti pogodbo o nakupu nepremičnine, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Kupec kupnino plača do 31/12-1994, v primeru kompletnega nakupa pa dajemo možnost obročnega plačila kupnine. Ponudnik - fizična oseba mora ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa morajo predložiti izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. Davek na promet nepremičnin in vse druge dajatve ter stroške, povezane s to prodajo in s prenosom nepremičnine na kupca z zemljiškoknjižnimi vpisi, plača kupec. Nepremičnine in oprema so naprodaj po načelu »videno-kupljeno« in bodo prodane tistemu, ki je ponudil najvišjo ceno in zadostil pogojem razpisa. Cenjene ponudbe pošljite najkasneje do 9. decembra 1994 na naslov: Občina Kamnik, Sekretariat za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik, v zaprtih ovojnicah s pripisom »PONUDBA - KULTURNI DOM KAMNIK - NE ODPIRAJ«. Odpiranje ponudb bo 12. decembra 1994 ob 12. uri v sejni sobi št. 9 (pritličje SO Kamnik), Glavni trg 24, Kamnik. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in ogledom nepremičnin lahko dobite pri SKG Kamnik, Stele-tova 8, tel. št. 811-067, vsak delovni dan med 8. in 12. uro IZVRŠNI SVET SO KAMNIK Gorska kolesarja čez veliko lužo Letošnje svetovno prvenstvo v gorskem kolesarstvu, znano kot MOUNTAIN BIKE, so priredili spet v domovini tega športa - AMERIKI. Četrto svetovno prvenstvo v disciplinah kros in spust so organizirali v smučarskem Vailu v Koloradu. Vail je bil v dneh prvenstva kolesarsko središče sveta. Navzoči so bili vsi, ki v gorskem kolesarstvu kaj pomenijo. Manjkjal ni nobeden od znanih proizvajalcev koles oziroma kolesarskih delov in opreme in predstavljali so se tudi izdelovalci specialne športne prehrane. Občudovalcem in navijačem so bili seveda na voljo vsi zvezdniki MTB, in to z avto-grami in intervjuji za številne TV-postaje, ki so snemale to zanimivo tekmovanje. Želja, videti delček ameriških prostranstev in se primerjati z najboljšimi gorskimi kolesarji sveta, je v deželo kavbojev (in Indijanca Davida) popeljala Sandija Srdarja in Jureta Ku-koviča. Na področjih Skalnega gorovja sta nastopila v discipli-ski kros. Sandi je zapolnil drugo prosto mesto v ekipi Slovenije - privozil si ga je z odličnimi vožnjami v domači konku- renci. Skupaj z Marjanom Jaukom je imel tako zagotovljen nastop na glavni dirki. Jure Kukovič se je moral z drugimi udeleženci, ki niso bili uvrščeni v državno ekipo, pomeriti v kvalifikacijah pred finalom. V Juretovi dirki se je za 50 prostih mest potegovalo 110 kolesarjev iz 17 držav, največ Američanov in Italijanov. Upajoči kolesarji so vozili 21 km, prva sta pripeljala čez cilj Poljaka. Najboljši so seveda hranili moči za finale, uvrstilo pa se je kar 18 domačinov in 8 Italijanov. Jure je pripeljal s Skalnega gorovja kot 74., nekaj minut za petdesetim. Nevajen visoke nadmorske višine in spremenjeni bioritem zaradi časovne razlike je bil vzrok, da si je tako želeni finale ogledoval le kot navijač. Soboto 17. 9. so se za naslov svetovnega prvaka na 48 km peklensko težki progi zapodili bajkarji iz 40 držav z vseh celin. Na startu v središču Vaila se jih je zbralo 190. Vsi so hoteli čim hitreje priti do cilja, zato je bil tempo že od začetka maksimalen. Favoriti so bili ves čas v ospredju. Nekateri kolesarji, ki se niso posebej pripravljali za to nadmorsko višino, so imeli težave z dihanjem. V takih višinah pač že primanjkuje kisika in srčni utrip je povišan. Proga se iz Vaila (2500 m) dvigne tudi na 3000 metrov. Prehud tempo z začetka se maščuje v zadnjem delu dirke. Tekmovalci izmučeni končajo ob progi in tako je bilo tudi z Marjanom Jaukom. V Vailu so morali vsi pokazati tudi spretnost v spustih, ki so bili primerno težki za tako tekmovanje. Podobni so bili pešpoti s Starega gradu. V hudi strmini je med drevjem malo prostora in vsaka napaka se je maščevala, vsekakor s padcem. Del spusta, kjer se je zaradi pričakovanja spektakularnega padca zbralo največ gledalcev, sta prevozili najboljši ženski, najboljši moški pa so pešačili. Po 2 urah in 35 minutah je že tretjič postal svetovni prvak Henrik Djernis iz Danske. Srebro je ostalo zvezdi ameriškega in svetovnega MTB - Indijancu Davidu Juarezu, bron pa Nizozemcu Bartu Brentjensu. Med deseterico sta se uvrstila Po štirih letih spet ženska odbojka v Kamniku Po lanskih dobrih rezultatih v ženski kadetski ligi so se v kamniškem odbojkarskem klubu odločili, da bodo mladim dekletom dali priložnost izkazati se med starejšimi tekmicami. Kamničanke so se na koncu sezone po štirih letih spet uvrstile v tretjo ligo, tokrat vzhod, tudi s pomočjo nekaj sponzorjev (vsi iz Ljubljane!): A. S. K. d. o. o., Transing trade in D. D. C. Itd. - prispevali so za štartnino. Kamničanke morajo same pokriti še stroške sojenja, vse drugo pa jim krije OK Kamnik. Doslej so odigrale šest tekem. Na začetku se je pokazalo, da so neizkušene in so štiri tekme izgubile kljub dobri igri proti nekaterim nasprotnicam. V petem nastopu pa so prvič zmagale, in to v gosteh proti ekipi Ljutomera II. Na tej tekmi Kamničanke sicer niso blestele, zato pa so bolje zaigrale doma pred kakimi petdesetimi SHARP SERVIS MENGEŠ V?73 84 09 gledalci in gladko premagale drugouvrščene Dravograjčan-ke. Povedati moramo tudi, da so v tem prvem delu igrale samo trikrat doma, medtem ko so ali bodo igrale drugod pet tekem, kar seveda napoveduje boljše čase v drugem delu, saj bodo gostovale samo trikrat. Na vseh tekmah so bile deležne pohval in prav vsi jih uvrščajo na vrh te lige. Trenira jih Aco Kramar, igrajo pa v naslednji postavi: Tina Jeras, Vesna Puketa, Ne-va Suhadolčan, Meta Skok, Mateja Potočnik, Irena Kališ-nik, Tina Flisar, Nadja Jelnikar in Katarina Potočnik. Njihova povprečna starost je 16 let in prav vse lahko igrajo v tej ligi še osem let. Kamničanke čaka še dvoje gostovanj, lahkih, proti Zg. Savinjski in Palomi Branik III. Poglejmo rezultate - Bra-slovče : Kamnik 3:0, Kamnik : Šempeter 1:3, Celje III : Kamnik 3:0, Kamnik : Benedikt 0:3, Ljutomer II: Kamnik 0:3, Kamnik : Dravograd 3:0. Kamniške odbojkarice so na lestvici zdaj sedme, a se jim obeta vidnejša uvrstitev. Na koncu članka naj se še enkrat zahvalijo vsem, ki so in še bodo pripravljeni sodelovati z njimi. CICO I. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro Inštalacij. AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit, Fulda, Pirelli in obnovljeni avtoplašči Bandag. Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel./fax: 737-300 še po dva Italijana (4., 5.) in Danca (7., 8.). Po 3 urah in 8 minutah je 115. skozi cilj v Vailu pripeljal Sandi Srdar, potem ko je premagal težko progo s 1900 m višinske razlike. Za njim so zaostali zelo dobri kolesarji z bistveno boljšimi možnostmi, glede priprav in financ. Seveda se Kamniča-na ne bi mogla udeležiti prvenstva brez izdatne podpore domačih pokroviteljev. Sandiju so pomagali: Gostinsko p. Ljubljana, Podjetje DAN, BMB, Ključavničarstvo Grzin-čič, Ultra trade, PAL-Lukovica, Kamnoseštvo Vetorazzi, Usnjeni izdelki NQN, Pecivo Gorica, Azur, Gostišče Kraljev hrib, RS Urbanija, Les pal Ko-ličevo, Delikatesa Ljubljana, GROS d.o.o.. Gostilna Pod skalco, ANZEK, SCOTT Kranj, ETA, MESO KAMNIK in PLIVA. Juretu pa sta pot v Ameriko omogočila OPTIKA TINA in OKM. Vsem, ki podpirate ta lepi šport, se Sandi in Jure najlepše ZAHVALJUJETA. METOD MOČNIK Sandi Srdar in Jure Kukovič po končani tekmi za SP v Vailu Smučarski klub Kamnik, Sekcija strokovnih kadrov organizira SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v soboto, 3. decembra od 9. do 19. ure in v nedeljo, 4. decembra od 9. do 13. ure v avli osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. sportnatrgovina Sp0rl SERVIS ŠPORTNE OPREME PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel. : 812-936 Nudimo vam: - smučI, vezi, smučarske palice Atomlc, Bllzzard, Flscher, Tvrolla, Ess In ostalo opremo za smučanje - smučarsko konfekcijo Belfe, Aesse, MM, Rai Skl - termovelur puloverje in jakne Iz polarteca, bunde Mont In Tresspas V športnem servisu vam pripravimo ali obnovimo smuči za novo sezono, ^ Pred sezonski popusti_. Ustanovljen hokejski klub Komenda Med najbolj priljubljene ekipne športe v Sloveniji zagotovo sodi hokej na ledu. To dokazujejo številni gledalci, ki si z zanimanjem ogledajo vsa hokejska srečanja. V Sloveniji so največji čar zagotovo večni derbiji med ekipama Olim-pije Hertz in Acroniks Jesenice. Jeseničani so sedaj že trikrat osvojili pokal državnih prvakov, zato lahko letos pričakujemo izredno zanimive boje na ledu, saj si bodo Ljubljančani prizadevali osvojiti to dragoceno lovoriko. Večno je tudi rivalstvo med navijači. Če pa se navijači klubov zberejo, lahko nastane hokejski klub. No, prav to se je zgodilo v Komendi. Zbrali so se navijači in ljubitelji hokeja ter ustanovili hokejski klub Komenda. Zametki komendskega hokeja sodijo na Mlako, kjer so si hokejisti že pred leti urediti manjše drsališče in se na njem učili prvih veščin. Ker pa je bilo majhno, so začeli iskati nove možnosti. Prav jim je prišel ribnik v bližnjih Lahov-čah, kamor so se pozimi večkrat preselili. Na njem so imeli dovolj prostora za normalno igranje. Ideja o ustanovitvi lastnega kluba je bila živa že dlje časa, lani pa so jo, kot rečeno, uresničili. Ustanovili so svoj klub, Hokejski klub Komenda. Z lastnim denarjem so kupili vso potrebno opremo, tako da se lahko sedaj pomerijo tudi z drugimi ekipami. Da niso odvisni od vremenskih razmer, so najeli drsališče v Kranju, kjer lahko, kadar ne tekmujejo, vadijo. V Sloveniji deluje trenutno le prva liga, uradno priznana na Hokejski zvezi Sloveniji. V posameznih regijah pa moštva tekmujejo v tako imenovani drugi ligi. V tej nastopa letos tudi Hokejski klub Komenda. Da Komendča-nom hokejsko znanje ni tuje, so dokazali že lani, ko v prijateljskih tekmah skoraj niso vedeli, kaj pomeni izgubiti. V letošnji sezoni torej pričakujemo uspešno igro komendskih hokejistov in lahko samo upamo, da se bodo kdaj pomerili tudi s klubi iz prve lige. Več o rezultatih lige pa bo objavljeno v kasnejših številkah Kamniškega občana. JURIJ KERN Sporočilo svetovne zdravstvene organizacije Zmerno pitje, resno opozorilo strokovnjakov »Uživanje alkohola povzroča enega najbolj resnih zdravstvenih problemov na svetu v industrializiranih državah in tudi v državah v razvoju. Pitje prizadene pomemben del prebivalstva in ne le manjšine alkoholikov in težkih pivcev. Ni meje oziroma minimalne količine alkohola, ki bi jo bilo možno užiti brez najmanjšega tveganja za zdravje.« S temi besedami se je gospod Hans Em-bald, direktor Programa proti zlorabi psihotropnih snovi pri Svetovni zdravstveni organizaciji odzval na kampanjo, ki je poskušala doseči vtis, da je zmerno pitje alkohola lahko koristno za zdravje. Po mnenju tega strokovnjaka bi se sporočilo moralo glasiti takole: »Čim manj (alkohola) piješ, tem bolje zate.« Alkohol vodi v odvisnost, povzroča raka in kronične bolezni jeter in lahko prispeva k nesrečam v družini, na delovnem mestu in na cesti. Često je povezan s tveganim spolnim vedenjem, samomori, problemi v družinah, nasiljem in kriminalom. Na splošno rečeno je uživanje alkohola bolj škodljivo za revne, saj zanj zapravljajo denar, ki bi ga sicer lahko porabili za hrano in druge nujno potrebne stvari za družino. Pitje alkohola pa pospešuje tudi podhranjenost, kar je posebej nevarno pri tistih, katerih delo- MMTV IN N.K FLOK KOMENDA vabita na TELEVIZIJSKO SNEMANJE NOVOLETNE ODDAJE KAMNIŠKI NOVOLETNI VIDEOMEH Športna hala Kamnik sobota, 17. decembra, ob 16. in 20. uri SKUPINA ČUKI MARJAN SMODE HEIDI TANJA ZAJC-ZUPAN EDVINFUSER ALFINIPIČ VINKO ŠIMEK-ŠRA UFCIGER VEDEŽEVAL DANILO FURLAN MESTNA GODBA KAMNIK Sodelujejo: ANSAMBEL LOJZETA SLAKA ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTJE IGOR IN ZLATI ZVOKI ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK ANSAMBEL NAGELJ IZPOD KAMNIŠKIH PLANIN ANSAMBEL NIKA ZAJCA ANSAMBEL MAK Z ANDREJO INEDVINOM ANSAMBEL VRTNICA FOLKLORNA SKUPINA SVOBODA MENGEŠ Scenarist in voditelj: BORIS KOPITAR Po snemanju bo veselo rajanje z ansamblom Nagelj izpod Kamniških planin. Nagradne igre organizira N.K. FLOK. Vstopnice: Hram Rožice, Mengeš, tel. 737-240, 737-510 Turistična Agencija Veronika Kamnik, Trg talcev 8, tel. 832-662,817-000 Trgovina »Marija« Moste, tel. (0609) 622-318, 841-267 Vabljeni! vanje jeter je že oslabljeno. Usodnejše pa je, da se alkoholizem povezuje s kajenjem, kar je še dodatno tveganje za zdravje. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije poudarjajo, da so razvite družbe dolgo trpele zaradi škodljivih učinkov pitja na socialnem in zdravstvenem področju, da pa v zadnjem času opažajo tu počasno, a zanesljivo upadanje porabe alkohola. Njegova pridelava in poraba pa medtem naraščata po vsem svetu, večinoma zaradi razširitve trgovine v države v razvoju, kjer alkohol prej ni bil tako razširjen. V zadnjem času se je veliko razpravljalo o morebitnem zaščitnem delovanju alkohola na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Treba je poudariti, da znanstvene študije kažejo, da ima tak učinek samo zelo malo alkohola (od 8 do 10 gramov, v angleškem govornem območju uporabljani izraz za to količino je »drink«, »pijača«), ki je zaužit vsak drugi dan. Za skupino ljudi, ki pijejo na ta način, je tveganje zaradi bolezni srca in ožilja res manjše kot pri abstinentih. Ni pa prav nobenih dokazov, da bi imelo podoben učinek uživanje večje količine alkohola. Pri tem je treba vedeti, da pitje več kot dveh odmerkov na dan (približno 20 gramov alkohola) celo zviša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Specialisti Programa proti zlorabi psihotropnih snovi še dodajajo, da je iz študij razvidno tudi, da je celo omenjeno dokazano zaščitno delovanje omejeno le na del populacije, to je na moške, stare nad 35 let, in ženske po menopavzi. Razen tega je zmerno pitje alkohola v preventivne namene komaj kaj smiselno, saj je pojavnost bolezni srca in ožilja v državah v razvoju nizka. V teh deželah pa živi večina svetovnega prebivalstva. Ob vsem povedanem pa »priporočena« količina alkohola ne upošteva ne posameznikove telesne teže, ne individualne občutljivosti na alkohol, niti načina oziroma okoliščin, v katerih naj bi se ta alkohol popil. Gospod Hans Embald poudarja, da obstajajo tudi drugi načini za zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, kot so: izogibanje kajenju, povečanje telesne aktivnosti in uživanje manj mastne hrane. »Za tiste, ki že upoštevajo ta priporočila, je le malo verjetno, da bi tveganje dodatno zmanjšali s pitjem majhne količine alkohola,« dodaja gospod Embald. Na koncu sporočila strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije poudarjajo, da je v času, ko se borimo proti škodljivim učinkom alkohola, neprimerno in nespametno zagovarjati zmerno pitje kot način za zboljšanje zdravja. Menijo, da pozornost, ki so jo vzbudili izsledki omenjenih študij, ni namenjena rezultatom natančnega raziskovalnega dela, ampak je podprta predvsem s komercialnimi nameni. Mag. ZDENKA ČEBAŠEK-TRAVNIK, dr. med., Center za zdravljenje alkoholikov Ljubljana Z etnološkim krožkom na razstavo v grad Zaprice Na Osnovni šoli Toma Brejca imamo letos prvič etnološki krožek. Odločili smo se, da si na gradu Zaprice ogledamo razstavo OD ZBIRKE DO MUZEJA. Ob vhodu na grad nas je sprejela prijazna kustosinja (vodnica po razstavi) in nas popeljala po sobanah. O vsaki muzealiji (starinskem predmetu) nam je povedala, čemu je služil. Večina jih je bila najprej v lasti zasebnih zbirateljev (J. N. Sadnikarja), nato pa jih je odkupil muzej. Po hodniku smo mimo starinskih skrinj prišli v prvo sobo. Za steklom so bili razstavljeni jedilni pribor (žlice), svečniki, cehovski vrči za pivo. Stojijo na treh nogah, imajo pipi-co, so ozki ali visoki. Izdelani so iz kositra. Verjetno ne bomo izvedeli, od kod izvirajo samokresi (pištole) in meči z zelo lepimi ročaji. Videli smo tudi omarico za nakit, stara očala. plemiške pečate in popotno lekarno. Našo pozornost so pritegnile tudi lepo izrezljane popotne palice. Nekaj posebnega so bile obnovljene prenosne orgle, najmanjše v Sloveniji. Menda izvirajo iz okolice Domžal in jih je muzej odkupil iz Sadnikarjeve zbirke. Tudi drugih osem vitrin je bilo zelo zanimivih. V prvi so bile razstavljene kosti malega nosoroga, jamskega medveda in okamenela jedra školjk. Druga vitrina je polna zanimivih predmetov, ki so jih našli v naši bližnji okolici (skodelica z dvema ročajema, reliefna oljenka, koščeni igli, železni pečatni prstan iz 4. stoletja, koščena igralna kocka, igralni žetoni in žgani grob iz Podgorja). Del oltarja sv. Frančiška je razstavljen v tretji vitrini. Iz četrte sta zrla v nas znamenita Stražarja božjega groba iz obdobja srednjega veka. V Tu- hinjski dolini so našli v razbitem loncu zlatnike in srebrnike in te smo videli v peti vitrini. Šesta je bila polna starinskih ur. Med njimi izstopa kip kralja z uro v prstih, dve žepni uri in lepo izrezljana stenska. Predzadnja vitrina je bila polna steklenih kozarcev domače in tuje izdelave, v njej je bil še navaden in pivski vrč, čaša in dve steklenici. V zadnji osmi vitrini smo si lahko ogledali hišni ol-tarček podobarja in rezbarja Lovrenca Erzarja. Zadnji razstavni predmet, pa je bila slika Zadnja večerja, ki izvira iz frančiškanskega samostana v Kamniku. Polni vtisov smo se naenkrat znašli pred vrati gradu in se z njimi vrnili v našo vsakdanjost. Martin Pregl in Sinan Mihelčič, 5. c. Etnološki krožek OS Toma Brejca Obiskal nas je Vojan T. Arhar V četrtek je bil deževen, turoben dan. A kljub temu smo morali v šolo. Videli smo, da učiteljica kar nekaj pripravlja, pripravlja. Slutili smo, da ima nekaj za bregom. Vprašali smo jo, če bo mogoče prišel g. Arhar. Nič ni rekla, ampak se je samo smejala. Naenkrat smo zagledali taksi, ki je pripeljal na šolsko dvorišče. Pokukali smo skozi okno. Vrata so se odprla in izstopil je naš prijatelj. Arhar. Vsi smo zdrveli k njemu in ga pozdravili. Z njim je prišel tudi bivši učenec naše šole — Bogdan, ki mu je v gorah rešil življenje. Iz avta je vzel veliko vrečk in kartonskih škatel. Avto se je odpeljal, mi z g. Arharjem pa v razred. Prisrčno smo se pozdravili in mu zaželeli dobrodošlico. Oblikovali smo urnik dela. Najprej se nam je g. Arhar predstavil kot velik dobrotnik. Učence prvega razreda je razveselil s svinčniki in sladico. Drugemu razredu je podaril svinčnike in priponko Že berem. Tudi na učence tretjega in četrtega razreda ni pozabil. Posebno dobri so bili čokoladni medaljoni in žvečilni gumiji. Ker pa je g. Arhar napisal že veliko ugank, smo imeli tudi ugankarski kviz. Tekmovali so dečki proti deklicam. Zmagale so deklice. Dobile so posebne nagrade, pa tudi čokolade ni zmanjkalo. Seveda, tudi dečki so dobili tolažil-no nagrado. Nato se je g. Arhar predstavil kot dober kitarist. S seboj je imel namreč zelo lepo kitaro in lutnjo. Zabrenkal nam je nekaj živahnih melodij, mi pa smo mu sledili s ploskanjem. Nato je bil kratek odmor. Tudi ta je bil delaven. Pesnik in pisatelj Arhar je prinesel polno vrečo čokolade. Nekateri učenci smo skuhali z njim čokoladno mleko. Z njim smo postregli, za boljši okus pa dodali sladko smetano. Hm, bilo je zelo dobro. Po odmoru je v učilnici tretjega in četrtega razreda potekalo čisto resno delo. S pisateljem smo začeli ustvarjati igrico Škrat Belin o rudniku kaolina v vasi Rožično. Rudnik je v času naših dedkov in babic deloval. To je igrica v treh slikah, v njej pa nastopamo sami učenci. Delo je teklo kot po maslu. Dogajanje smo strašno zapletli, a konec je srečen. Igrico smo poslali tudi v revijo Otrok in družina. Ob tako ustvarjalnem delu niti nismo opazili, da je bila ura krepko čez dvanajst. Poslovili smo se in si zaželeli vse lepo. Obljubili smo si, da se čez mesec dni zopet srečamo - ob pisanju nove igrice o sne-žaku. MATEJA HRIBAR 4. r. ŠOLA SELA SERVIS MENGEŠ 3?73 84 09 Kuna 30C » » » » nit»ii«i»iiiiniiiirT VIDEOTEKA SLOVENIJA Vegova 5, Domžale, teL 721-367 Najkvalitetnejša ponudba video filmov in CD plošč. Ekskluzivna ponudba (brez članarine - trajno): več kot 3000 filmov - 500 hit filmov * 3000 CD plošč - 100 hitov tedensko * 10-20 novih filmov tedensko * snemanje porok, jubilejev, obletnic ipd. Odprto vsak dan, razen nedelje in praznikov, od 12. do 21. ure. Tako kot vedno vsak teden en dan žur v videoteki Slovenija. Novoletna igra za vse člane. 1i juljlu nimnmi POSLOVALNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 80, DOMŽALE, SLOVENIJA TEL: 061/721-014, TEL./FAX 061/711-587 Pričakujemo vas v prenovljenih prostorih naše turistične agencije. Nudimo vam pestro izbiro programov za izlete, potovanja, smučanje, počitnice, tečaje... * MIKLAVŽEVI NAKUPI 3. 12., CENA 3.950,00 (IZLET V TRBIŽ, CELOVEC + VEČERJA) * PREDBOŽIĆNI NAKUPOVALNI IZLETI V MUNCHEN IN PADOVO V DECEMBRU 94 * POSEBNA PONUDBA: ROGLA V DECEMBRU * ZIMA 94/95: SMUČANJE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN ITALIJI * VIKEND V ATOMSKIH TOPLICAH, 13/15. 1. 95 -VZAJEMNOST * SILVESTROVANJE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM * PRAGA - SILVESTROVANJE NA LADJI ALI V HOTELU, BUS, 5 DNI, 365 DEM * OTOK KRK - 4 DNI, BUS, 310 DEM * SILVESTROVANJE V KRAPINSKIH TOPLICAH, 4 DNI, BUS - 215 DEM * TAJSKA, 13 ALI 20 DNI, LETALO - UGODNA CENA! * BAU 95 MUNCHEN, 17/19. 1. 95, STROKOVNI SEJEM GRADBENIH MATERIALOV, SISTEMOV IN OBNOVE * JEZIKOVNI TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA V VELIKI BRITANIJI ČEZ CELO LETO - UGODNE CENE LETALSKIH VOZOVNIC RAZLIČNIH PREVOZNIKOV! * ZA SKUPINE S POSEBNIMI ZAHTEVAMI PRIPRAVIMO POSEBNE PROGRAME NOVO VGOLFTURISTU V DOMŽALAH: * INFORMACIJE IN PRODAJA VSTOPNIC ZA PRIREDITVE V KULTURNEM IN KONGRESNEM CENTRU CANKARJEV DOM IN OPERA - V PREDPRODAJI SO VSTOPNICE ZA PREDSTAVO TURANDOT, FEB. 95 Trgovina CENTER Perovo 27 (ob kamniški obvoznici) V novo odprti trgovini nudimo za vso družino: * konfekcijo * perilo * športno obutev in rekvizite * škornje s toplo podlogo za deževne dni * pestro izbiro igrač: barbike, lego kocke, sestavljanke, itd_ Ob nakupu nad 2.000 SIT vas čaka prijetno presenečenje. Možnost odloženega plačila Delovni čas od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Obiščite nas, našli boste tudi nekaj zase! MATEJA MARKET Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608 vabi z ugodno ponudbo: bomboni 380 SIT/kg čokolada - lešnikova, mlečna, 100 g 77 SIT napolitanke 335 SIT/kg čokoladni miklavži in parkeljčki (mali) 34 SIT sok jabolčni, 100% 98 SIT/I makaroni triglavke 500 g sir gauda šunka prešana šunka pizza pivo union, zaboj 59 SIT 755 SIT/kg 775 SIT/kg 695 SIT/kg 1.480 SIT namizno belo vino 144 SIT/I Tudi Miklavž kupuje pri nas! Garažo oddam v najem v centru Kamnika. Tel. v uredništvu. Trajno žarečo peč — kamin, rabljeno 2 leti, poceni prodam. Šutna 40/a. Kavč, 3 pletene stole in mizico za teraso prodam. Telefon 813-196. COOOOOOOGCOaOSGOOOOOCOOOOOCOOOCOOOOCi ZASTOPNIK d.o.o. TRZIN Trgovina Trzin . . . je kraj, kjer Miklavž vsako leto nakupuje, saj tu najde mnogo zanimivih stvari za svoj koš. Tudi letos bo tako, saj vam nudimo: * veliko izbiro raznovrstnih igrač za manjše in malo večje: punčke, avtomobilčki in avtomobili, kocke in mnogo, mnogo zanimivih igrač, mnogo preveč za naštevanje. . . * pester izbor uvožene ženske, moške in otroške kozmetike * tekstilne izdelke * ter mnogo drugih privlačnih artiklov Obveščamo cenjene stranke, da bo naša trzinska poslovalnica odprta tudi v SOBOTO, 3. decembra in v NEDELJO, 4. decembra, obakrat od 8. do 19. ure, prav tako pa nas bo obiskal Sv. Miklavž s spremstvom, in sicer v SOBOTO, 3. decembra ob 18. uri. Poslovalnice ZASTOPNIK d.o.o. Trzin: - Trzin, Pod gozdom 2, tel- 713-149 - Šiška, Celovška 149/A, tel.: 558-486 - Kranj, Stražišče - Škofjeloška c. 22 - Velenje, Kardeljev trg 10, tel.: (063) 853-569 - Mengeš, Slovenska c. 28, tel.: 737-474 - Kamnik, Šutna 64 - pri Korobaču, teL 812-611, int.35 - ZA TRGOVCE in velike kupce: veleprodaja, OIC Trzin, Dobrave 2, tel.: 724-014, 723-583 Suha drva 825-236. prodam. Telefon Veselimo se vašega obiska in vam želimo prijetne praznike! l>SCCCOOOSCOOOCCOOOOOSOCOOOOOCCi j PET LET Prijazna Ekonomična Trgovina I Skupaj z vsemi prijatelji NAKUP-a, ki so nam s svojimi <š predlogi in zaupanjem pomagali graditi kupcu prijazno in ©konomično trgovino, jjkse vesel'mo NAKUP-ovega praznika. 1 ■ t * Za vsPwas smo ob peti obletnici pripravili i I pet mesecev (od oktobra 1994 do februarja 1995)| * I I posebnih ugodnosti v trgovini "NAKUP", | * Sutna 48 - Kamnik. t t (tel. 831 - 502) | . S/, /s s/ yy sy // sy s/ Kamnik, Kovinarska 4, tel. 811-711 PRENOVLJENA TOVARNIŠKA PRODAJALNA 20% POPUST DO 10. DECEMBRA BRISAČE, KOPALNI PLAŠČI, KRAVATE, METULJČKI, ŠALI, RUTE Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Ni popolnega dneva brez SVILANITA! POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA Pohištvo do 40% coneje decembrsko znižanje! AKCIJA: h__A m - 35 modelov kuhinj domačih in tujih proizvajalcev - akcijske cene - sedežne garniture iz usnja in blaga (narejene po vaših željah) - trosed - postelja - dnevne sobe COMPO, BINDT, KNOLA (na zalogi) Veliko decembrsko znižanje od 25. novembra do 25. decembra v SALONU POHIŠTVA UIZ KARANTANIA Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel .711-804. Delavnik od 8. do 12. ure In od 1530 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ELEKTRO TRGOVINA IN RTV SERVIS Prodaja televizorjev, videorekorderjev, hi-fi aparatov, anten in antenskega materiala, SAT sistemov, malih gospodinjskih aparatov, avdio in video kaset... Popravilo RTV aparatov in malih gospodinjskih aparatov Matija d.o.o. Mengeš, Slovenska 28 (parkirišče Trdinov hram) tel.: (0*1) 757-896 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. LIPA MINI MARKET Kamnik, Podgorska pot 13 tel. 813-864 Dragi ofroci! Poleg želja, ki jih pišete Miklavžu, pripišite, da vam jih lahko uresniči pri nas. Imamo veliko plišastih igrač, makete ladij In helikopterjev, barbike, puzzle, avtomobilčke burago, tovornjake, čokoladne Miklavže vseh velikosti, sladkarij cel kup in še in še... Druga ugodna ponudba: - prehrambni artikli - alkoholne in brezalkoholne pijače - kozmetika, čistila, praški - gospodinjski plin. . . Nakup z odloženim plačilom ali s kartico LB, Euro in Activa. Pričakujemo vas vsakdan od 7.30 do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, ob nedeljah od 8.30 do 11. ure. Se priporočamo! r PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE I TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, UP * rezervni deli * cisterne za olje V STARET0VA 2,61234 MENGEŠ, TEL; (061) 739-426 C^fbirri «^«W d.o.o, \ Trg svobode 6, Kamnik ^ (v prostorih AMD Kamnik) g Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 2 - TELEFONSKI APARATI TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE TELEFAXI SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE l K Delovni čas: vsak dan, razen sobote J od 8. do 12. in od 14. do 17. ure Ptičice so mu zapele. Čebelice so odletele, zašitmeli so gozdovi, božali so ga vetrovi... ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, svaka in strica JOŽETA GREČLA iz Volčjega Potoka 1/b sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle ga spremljali na njegovi zadnji poli, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in stali ob strani. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Bratom Pirnat za sočutno petje, predstavniku združenja borcev NOV Kamnik g. Koželju in predstavniku čebelarjev g. Kladniku za lepe besede slovesa, praporščakom, sorodnikom, čebelarski družini Homec in Zdravstvenemu domu Kamnik. Hvala Evgcnu Hubru in Anici Peric za takojšnjo pomoć, vsem sosedom, prijateljem ter drugim, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča: žena Frida Se priporočamo! $ IAMC7 lIDCI^CIf EmšL VnCvCIV Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. Vam izročim, prijatla dragi mani, ki spi v prezgodnjem grobi, pesem milo; ločitvi od njega mi je hladilo, bila je lek ljubezni stari rani. (France Prešeren) V SPOMIN a ANTONU STRMŠKU V ponedeljek, 26. septembra I994, si sc vračal domov, z dela. Ni ti bilo usojeno, da bi do doma prišel vesel, dobre volje, kot smo te bili vajeni. Usoda je želela drugače! Kljub težki poškodbi smo srčno upali na najboljše. Od nas si se za vedno poslovil štiri dni kasneje, v nedeljo pa smo te pospremili na zadnji zemeljski poti. Radi smo te imeli, radi te imamo še vedno! Pogrešamo Tebe, Tvoje prijazne besede, nasmeh. Tvojo čudežno roko, ki je toliko družinam zgradila topel dom! Nenadno slovo je boleče! Z nami pa ostaja Tvoj duh, vedrina, odprtost za pogovor, pomoč... Hvala Ti, dragi oče, mož, tast, dedek, stric, za vse lepo! Hkrati pa sc vsi domači zahvaljujemo prijateljem, znancem, domačemu župniku g. Nikolaju Pavlicu, pevskemu zboru in drugim, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih! SILMAR s.p. Silva Perko Motnik 6 a, 61221 Motnik tel. (061) 733-180 VODENJE KNJIGOVODSTVA - ZA VSE OBLIKE PRAVNIH OSEB - ZA PODJETNIKE POSAMEZNIKE ZA VAS BOMO KVALITETNO IN PO UGODNIH CENAH: - vodili knjigo prihodkov in odhodkov, knjigo prometa, obračun prometnega davka, - vodili glavno knjigo (bilance, obračune) - obračunavali plače - vodili saldakonte kupcev, dobaviteljev - obračunavali prometni davek - vodili materialno knjigovodstvo VSE DODATNE INFORMACIJE DOBITE PO TEL (061) 733-180. SILMAR S.P. badex PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio c. 1 A, Domžale tel.: 713-001 • faks: 713-001 Ne jokajte na mojem grobu, le liho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v komaj 67. letu življenja zapustila ljubljena mami, mama, sestra in teta SLAVKA PODBREGAR iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njenim sodelavcem iz tovarne KIK in našim sodelavcem iz Svilanita in Kočnc za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Posebna zahvala dr. Dolenčevi, patronažni službi ZD Kamnik, sodelavkam iz TIP -TOP-a, g. župniku Francu Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku in praporščaku. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, november 1994 Bila je luč, ki je gorela v žrtev; zdaj mirno spi, njen stenj je mrtev; njen sij iz večnosti nam sije. . . ZAHVALA Zapustila nas je naša draga FRANCKA HOČEVAR Zahvaljujemo sc vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali prelepo cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ji kakor koli polepšali življenje, nas pa v težkih trenutkih niste pustili samih. Njeni najbližji Kamnik, Skaručna, oktober I994 Kdor v mislili svojih dragih živi - ni umrl, umrl je samo kdor je pozabljen! Ob nenadni smrti našega dragega brata in strica JOŽETA JAZBECA iz Zg. Stranj se iskreno zahvaljujemo sosedom, sodelavcem Leka, prijateljem in sorodnikom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej toplo sc zahvaljujemo g. župniku Tonetu Berčanu, predstavniku KO Zveze borcev Kamniška Bistrica-Godič Franciju Uršiču za ganljive besede slovesa, stranjskim pevcem za ubrano petje in izvajalcu Tišine, g. Franciju Novaku za prijaznost in pomoč pri organizaciji pogreba ter praporščaku za zadnji pozdrav. Žalujoči: vsi njegovi November 1994 4H 20 KAMNIŠKI OBČAN 24. NOVEMBRA 1994 NAPREDEK MIKLAVŽEV SEJEM V BLAGOVNICI VELE IN PRED NJO * četrtek, 1. decembra, od 15. do 19.30 sejem * petek, 2. decembra, od 15. ure dalje sejem ob 17.30 obisk Miklavža s spremstvom in kratko igrico za otroke ob 18. uri ognjemet z blagovnice Vele. Ta dan je blagovnica Vele odprta do 20.30. * sobota, 3i decembra, od 10. do 18. ure sejem ob 17.30 obisk Miklavža s spremstvom in kratko igrico za otroke ob 18. uri ognjemet z blagovnice Vele Ta dan je blagovnica Vele odprta do 18. ure. * ponedeljek, 5. decembra, od 15. do 19.30 sejem ob 18. uri obisk Miklavža s spremstvom Vlak iz Kamnika: odhod iz Kamnika v Domžale ob 16.15, povratek iz Domžal v Kamnik ob 18.35 ali 19.30. Z NAPREDKOM BO NAJLEPŠI OTROŠKI PRAZNIK ŠE LEPŠI! Zlatarna Dragulj Glavni trg 7, Kamnik tel.: 817-035 JAMB d. a a trgovinsko podjetje Kamnik, Vegova 6a vas zopet preseneča s svojo pestro ponudbo zlatega in srebrnega nakita, ročnih ur po- ugodnih plačilnih pogojih. - pri gotovinskem nakupu zlatega nakita vam nudimo 10% popust - možnost plačila kar na 5 čekov, brez obresti - plačilo s kartico LB, Activa Veselimo se vašega obiska! Slaščičarna » LENČEK « v Komendi, Krekova 10 tel. 841-291 vas prisrčno vabi, da poskusite naše raznovrstne slaščice, sladolede in sladoledne jedi, sadne kupe, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače ter se sprostite ob skodelici dobre kave. Obiščite nas ter nam zaupajte vaše skrite sladke želje, katere vam bomo skušali izpolniti. Odprto vsak dan od 10. do 20. ure, ob torkih zaprto. Sprejemamo naročila za pecivo in torte vseh vrst! Se priporočamo! Janez Lenček slaščičarski in kuharski mojster TSRi Attemsov trg 9 Gornji Grad Tel- 063/843-236,843-007 Faks: 063/843-236 Prodaja in servis vozil ŠKODA. Prodaja na kredit (na dve ali tri leta). Možnost leasinga. Posredniška prodaja rabljenih vozil. MESO KAMNIK Usnjarska 1 teL 831-103,831-275 Tudi letos lahko dobite vse potrebno za koline v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku. Po ugodni ceni prodajamo svinjske polovice za ozimnico. Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsakdan od 7. do 19. ure. ob sobotah pa od 7. do 13. ure. ( FAMILY TUDI V KAMNIKU NA STELETOVI 25 (ZIKOVA UL.) NUDI OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO PO IZREDNO NIZKIH CENAH: * ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE OD 5.500 SIT DALJE * ŽENSKE IN MOŠKE TRENIRKE 1.500 SIT * OTROŠKE TRENIRKE 1.200 SIT * MOŠKE HLAČE OD 4.500 SIT DALJE * ŽENSKA KRILA OD 2.000 SIT DALJE * ŽENSKI PLAŠČI 10.900 SIT * MOŠKA FLANELA SRAJCA 1.000 SIT * ODEJA 2.000 SIT * ĆEVU1 LUMBERJACK 3.500 SIT IN ŠE VRSTO ZANIMIVIH IZDELKOV PRIMERNIH TUDI ZA DARILA NUDIMO MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA NA 3. ČEKE TRGOVINA JE ODPRTA OD 14. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE. VABLJENI NA OBISK! J KammŠkl ObČan _ Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mcjač, occ. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Helena Škrlcp. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o DP in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.