Franc Jakopin O D E L E Ž U R U S K I H E L E M E N T O V V R A Z V O J U S L O V E N S K E G A K N J I Ž N E G A J E Z I K A (Referat za VI. mednarodni slavistični kongres v Pragi 1968) Vprašanja jezikovnih stikov, več jez ič ja in s tem povezane inter- ference so bila v zadnjih letih večkrat predmet jezikovno teoretičnih in metodoloških obravnav.1 Pomembnost proučevanja stikov med slo- vanskimi knjižnimi j ez ik i j e poleg drugih avtor jev zlasti poudarjal B. Havrânek, 2 ki j e v svojih študijah orisal območja, na katerih so slovanski medjezikovni stiki na jopaznejš i in n a j b o l j aktivni. Vendar sta radij in globina delovanja med posameznimi slovanskimi j ez ik i še doka j nejasno očrtana; to nain kaže jo npr. vprašanja in odgovori za V. mednarodni slavistični kongres v Sofiji .3 \ preteklosti so nagibe za ugotavl jan je in analizo tu je jezičnih ele- mentov v posameznih slovanskih jezikih ali skupini slovanskih jez ikov marsikdaj določali občutki večvrednosti nosilcev »daja jočega« j ez ika in tendenca po dokazovanju gmotne in duhovne odvisnosti »sprejenia- 1 Prim. L. Zawadowski, Fundamental Relations in Language Contact, Biu- letyn PTJ XX, 1961, 3—26; V. Ju. Rozencveig, О jazykovyli kontaktah, VJa XII. 1, 1963, 57—66. 2 Charakter a ûkoly srovnâvacilio studia spisovnych jazykû slooanskych, Slavia XXVII, 1958, 153—160; Srovnavaci studie о spisovnych jazycih slooan- skych a о jejicli vztazich, v knjigi: Studie о spisooném jazyce, 1963, 265—344; Srovnavaci studium strukturi/ spisovnych jazykû slooanskych, Čsl. prednâsky pro V. mezinàrodnf sjezd slavistû v Sofii, 1963, 5—10. 3 Slavjanska filologija, Tom I. Sofija 1965, 7—56; prim, tudi A. Afana- sieva-Koleva, Juinoslavjanski leksičeski paraleli, v zborniku Slavistični studii, Sofija 1963, 69—81, kjer avtorica osnovnemu slovenskemu besednemu fondu napačno pripisuje turške, grške in druge izposojenke, kot so: kajsija, šiboj, magarec, belega, kuček, moruna, ševa (str. 79). 5 — Slavistična revija 1 jočih«. Л praksi se j e tâko naziranje uporabl ja lo tudi za izpodbi janje nacionalne samostojnosti »nezgodovinskih« narodov.4 Proces u t r j e v a n j a jezikovne An nacionalne samoniklosti pa j e sča- soma tudi pri »nezgodovinskih« jez ik ih bol j ali manj presegel zavest neenakopravnosti in zapostavljenosti , tako da že brez predsodkov in docela ob jekt ivno pretresa jo delež drugojezičnih elementov v svojem jeziku. 1 udi v širšem jezikovnem okviru ni stvarne podlage za trditev, da se katerikol i od evropskih j ez ikov prišteva samo v prvo ali samo v drugo kategor i jo ; in četudi j e očitno, da so mla jš i knj ižni j ez ik i glede na zgodovinske okoliščine rastli ob starejših, iz tega še ne gre skle- pati na današnjo duhovno odvisnost nosilcev kn j ižnih jezikov. V odnosu do drugojezičnih elementov kaže jo slovanski jez ik i takole shematično podobo:5 R u s k i = rus. + (eksl., nem., hol., frc., angl. , vzh. jez., itd.) B e l o r u s k i = belor. + (rus., pol j . , cksl., itd.) U k r a j i n s k i = ukr. + (rus., cksl., pol j . , vzh. j., itd.) P o l j s k i = polj. + (češ., nem., rus., frc. , lat., itd.) D o l n j e l u ž i š k i = dl. + (nem., češ., polj . , itd.) G o r n j e l u ž i š k i = gl. + (nein., češ., pol j . , itd.) Č e š k i = češ. + (nem., polj . , rus., itd.) S l o v a š k i = sloDaš. + (češ., nem., madž . , polj . , rus., itd.) B o l g a r s k i = bolg. + (tur., iigr., rus., nem., itd.) M a k e d o n s k i = m a k . + (tur., ngr., shr., rus., itd.) S r b o h r v a š k i = srb. in liro. + (cksl., tur., ital., madž. , nem., rus., itd.) S l o v e n s k i = sle. + (nem., fur.-ital. , češ., shr., rus., itd.) 4 E. K r a n z i n a y e r , Die deutschen LehniDürter in der slovenischen Volks- sprache, 1944. 5 Shema ne upošteva predslovanskega substrata, temveč le adstrat v zgo- dovinski dobi. Zaporedje drugojezičnih elementov je bolj ali manj poljubno, ker se njihov obseg in učinek v okviru celotnega razpona jezikovnih plasti ob- čutno spreminja (npr. dialekti, žargoni, različne zvrsti knjižnega jezika, ipd.). Prim. Slovanske spisooné јагуку v dobë pHtomné. Usporâdal Miloš Weingart, Praga 1937; za lužiščino posebej: Studien zur sprachlichen Interferenz 1. Deutsch-sorbische Dialekttexte aus Nochten, Kreis Weisswasser, S . Michalk und II. Protze, Bautzen 1967. 1 K a r zadeva tu je jezikovne elemente, ima slovenščina med slovan- sk imi j ez ik i specifičen položaj , ki j e posledica n jenega zgodovinskega sožit ja z Germani in Romani, deloma tudi z Madžari; zlasti nemščina j e zapustila globoke sledove v leksikalni in derivaoi jski strukturi slo- venščine.6 Celotno slovensko jezikovno ozemlje pri tem sicer ni bilo enakomerno prizadeto: na slovenskem zahodu se nemški elementi pre- k r i v a j o z romanskimi,7 v P r e k m u r j u z madžarskimi. Slovenski knj ižni jez ik , ki j e bil v svoj i prvotni podobi razmeroma nepotvorjen odsev govora L j u b l j a n e in n jene okolice sredi 16. sto- let ja , 8 j e bil sprva skora jda brez besedne selekci je . S prvimi impulzi zavesti slovenske jezikovne skupnosti pa so že v Dalmatinovi Bibliji (1584) opazna znamenja izbora leksikalnega gradiva po slovenskem ali nemškem izvoru. Po skora j dvestoletni razredčeni knj ižni ustvar- jalnost i se j e s prebu jan jem narodne zavesti okrepila leksikalna, deri- vac i j ska in sintaktična se lekc i ja ; to j e razvidno iz Jap l j eve redakci je Biblije, posebno iz knjig, ki so j ih redigirali njegovi mlajši sode- lavci.9 Sprva so bili iz knj ižne slovenščine iztrebl jeni na jv idne jš i leksi- kalni germanizmi; pozneje se je s topnjeval odpor proti kalkiranim prevodom in kriptogermanizmom. T a proces še ni usahnil, vendar j e znanstvena trdnost pri identif ikaci j i takih elementov čedal je manj zaneslj iva. 1 0 Postopno izločanje nemških izposojenk deloma lahko za- sledujemo v slovenskih dvo- in večjezičnih slovar j ih; 1 1 celotno podobo 6 Priin. H. Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Berlin 1963. 7 M. Mende, Romanische Lehnwörter im Slovenischen, Berlin 1956; obrav- nava nemških izposojenk zajema blizu 2000 besed, obravnava romanskih pa okoli 600. V obeh delih je premalo upoštevano geografsko-lingvistično načelo; zanimivo podobo prepletanja enih in drugih elementov daje Slovar črnovrškega dialekta 1. Tominca, Ljubljana 1964. " J. Rigler, Über die Sprache der slowenischen protestantischen Schrift- steller des 1(>. Jh., Abhandlungen über die slowenische Reformation I, München 196K, 65—89. 0 A. Breznik, Japljev prevod sv. pisma. ČJKZ VII, 1928, 77—106. 10 Prim. В. Andrejka, Napake o slovenskem izrazoslovju, 1911. 11 A. Breznik, Slovenski slovarji, Razprave ZDHV III. 1926, 110—174; Popo- vičev Specimen vocabularii vindocarniolici ter Pohlinov Glosarium slavicum, C JK/. VI, 1927, 91—99. tega poteka pa bi nain mogel prikazati šele potrebni historični slovar slovenskega jez ika . Dokler j e bila raba kn j ižne slovenščine omejena na najosnovnejše potrebe (Cerkev), so se v leksikalnem in der ivaci j skem območju na- s t a j a j o č e praznine zapolnjevale z izborom besed iz osrednjih sloven- skih nareči j , ki so bila v glavnem le površinsko germanizirana. Odlo- ču joče pri tem j e bilo, da so se obenem aktivirale derivaei jske sposob- nosti jezika. Vzporedno so se začeli v drugi polovici 18. stolet ja s slovarskimi stiki vnašati leksikalni elementi tudi iz drugih slovanskih jezikov, zlasti iz češčine (Pohlin) in iz hrvaščine; ruščina zavzema v slovarskih stikih v začetku 19. stolet ja že vidno mesto.12 Ob postopnem in počasnem u v a j a n j u slovenščine v šole, pa tudi ob poskusih prodora slovenskega j ez ika v publicistična in strokovna območja j e postal slovenski jez ikovni model, ki ga j e prece j močno opredel jevala in omejevala nemščina, preozek in premalo gibčen za p o r a j a n j e številnih novih jezikovnih sredstev. Zavesten odpor do nem- škega vzorca, ki se j e vsi l jeval tudi slovenskemu mišl jenju, 1 3 j e če- d a l j e več pišočih usmerjal k slovanskemu modelu, ki ga j e za slo- venščino predstavl jala ruščina kot na jmočne jše in na jbo l j opr i jeml j ivo nasprot je nemščini. 2 Za oznako značilnosti slove nek о- г us k i h jezikovnih stikov j e treba poznati položaj več jez ič ja pri Slovencih tudi pred pojavom prvih ru- skih jezikovnih elementov v slovenščini. Zanjo j e vel jalo, še bol j kakor za druge slovanske j ez ike v stari Avstri j i , 1 4 da j o j e z dveh strani pri jemal nemški jez ikovni prit isk: nemška leksika j e pronicala 12 Prim. A. Breznik, Dobrooskega vpliu na slovenski pismeni jezik. Joeef Dobrovsky 1753—1829. Sbornik stati k stemu vyroéi smrti J. 1)., Praga 1929, 1—22. 15 Prim. I. Prijatelj, Levstikov politični list »Naprej«, Razprave ZDIIV II, 1925, 191. 14 F. Zwitter, J. Šidak, V. Bogdanov, Nacionalni problemi v habsburški monarhiji. Ljubljana 1962; posebno zgovoren je statistični pregled na str. 2i i 227. v kmečko plast slovenskih nareč i j in, morda še močneje, v drobno obrtniško-rokodelsko plast v nasta ja joč ih mestih. Z druge strani pa j e nemščina kot pogovorni j ez ik izobražencev in socialno viš j ih krogov k l j u b slovenskemu jezikovnemu izvoru posameznikov slovenščini one- mogočala usposabl janje za te naloge. Še bo l j zaprta pa j e bi la sloven- ščini pot v območja necerkvenega pisanega j ez ika in šolanja, ki sta j ih zasedali n a j p r e j latinščina in manj nemščina, pozneje izkl jučno nemščina. Od reformaci je j e bil slovenski kn j ižni j e z i k v rabi samo med slo- venskim duhovnikom in njegovimi slovenskimi verniki, v glavnem nižj ih stanov.15 V tako okrn jenem delovanju j e moral ostati d o k a j neomikan in statičen, stilistično pa so ga razgibali le sposobnejši pri- digar j i in pisci. Večinoma nepismena kmečka plast ni bila dvojezična, vendar j e zaradi vsakdanjega stika z nemško govorečo fevdalno gospodo in upra- vo spre jemala tu je jezikovne elemente in j i h vkl jučevala v fonološki, morfološki in leksikalni sestav svojega nareč ja . K j e r so se nosilci slo- venskega n a r e č j a znašli na isti socialni ravni kakor nemško govoreči prisel jenci , so j ih povsod slovenizirali.1 6 Do druge svetovne vojne j e ostal le mla jš i kočevski jezikovni otok. Za izobražence slovenskega rodu lahko trdimo, da so bil i več je - zični; vsaj do začetka 19. stolet ja so obvladali latinščino, ki so j o v šolah tudi govorili, nemščino pismeno in pogovorno, razen tega pa še slovensko nareč je , k i so ga govorili s svojimi ro jaki iz nižj ih socialnih plasti — če so zan je tudi pisali, pa so morali poznati še knj ižno pro- testantsko izročilo, v katero so radi vnašali svoje narečne posebnosti. Tudi v pismenih medsebojnih stikih so izobraženci v času Prešerna še skora j brez iz jeme uporabl ja l i nemščino.17 V desetlet j ih, ki so sledila, se j e to s tan je naglo spreminjalo, čeprav j e bilo aktivno slovensko izobraženstvo še dolgo v pomislekih, ali n a j 15 Prim. F. Kidrič, Razvojna linija slovenskega preporoda v prvih razdob- jih, Razprave ZDHV V—VI, 1930, 42—119. 10 Prim. T. Logar, Glasoslovne in morfološke posebnosti v govorici sloveni- ziranih Nemcev, SR XVI, 1968. 17 F. Kidrič, Dobrovski) in slovenski preporod njegove dobe, Ljubljana 1930, 176—177; K. navaja Čopovo hudomušno pripombo, da o Kopitarju enako malo vemo, ali zna kranjsko, kot o Dobrovskem. ali zna češko pisati. svo je ugotovitve in zahteve o b j a v l j a v slovenščini ali v nemščini, l a k o npr. u temel ju je Levstik v uvodu v svojo slovnico (1866), zaradi česa se j e odločil za nemščino;1 8 že to dovolj osvet l ju je tedanj i jezikovno- kulturni položaj na Slovenskem. Odločen korak na poti k vseslovenski uvel javitvi »kranjskega« knj ižnega j ez ika j e bi l s tor jen v petdesetih letih, ko j e j ez ik sprejel več širših slovenskih morfoloških potez.19 K temu j e posredno pripo- moglo il irsko jezikovno gibanje , ki j e vsaj za osnovne potrebe »l jud- stva« dopuščalo goj i tev slovenskega »narečja«. 2 0 Čeprav j e nemščina še držala v rokah administraci jo, sodstvo, doka j močno tudi šolstvo in druge ustanove, j e dobila v knj ižni slovenščini tekmeca, ki j e bil zasidran v širokem nacionalnem gibanju in se j e moral le še usposobiti za razna strokovna območja delovanja, posebno še za upravo in sod- stvo.21 Zadnja tr i deset let ja minulega stolet ja so v razvoju slovenskega knj ižnega j e z i k a obdobje »divje rasti«, ko se j e deloma iz j>otrebe, deloma iz romantičnega zagona tako nakopičil besedni zaklad, da se j e v temel j ih zamajala semantieno-leksikalna zgradba slovenščine, četudi so si nekateri s lovničar j i (Škrabec) prizadevali, da bi v j e z i k u s t r e z n o razporedili domače in tu je besedno bogastvo. To nam p o t r j u j e večj i del leposlovja, še posebno strokovni in časopisni teksti, in tudi slo- varj i . 2 2 18 I)ie slooenische Sprache, V—VI; med vzroki !.. navaja, da je tudi zaved- nim Slovencem nemška slovnična terminologija bolj domača, da je mislil tudi na Nemce, ki se hočejo naučiti slovenščine, in na uradnike, ki so vajeni nem- ško misliti. 19 F. Tomšič, ZSS 1, 23—24. 20 Prim. M. Majar, Pravila kako izobraževati ilirsko narečje... Ljubljana 1848; Slovnica za Slovence, Ljubljana 1850; v predgovoru ločuje naravno od čiste slovenščine: »Vse razlaganje u tej slovnici slovenskej je naravno slovensko in ne i l i r sko. . . Ta slovnica u č i . . . govoriti in pisati po čisto slovensko, po gospodsko, po književno, ali kakor nčkteri to imenujejo:' po ilirsko, po jugo- slavensko.c 21 Prim. F. Zwitter, Nacionalni problemi..., 166—169; I. Prijatelj, ZD11V II, 1925, 190—195. 22 Prim. M. Pleteršnik, Slooensko-nemški slovar, 1894/5 noorgansko rast in nestalnost besedišča pojasnjuje tudi dejstvo, da je v nekaj desetletjih i/, knjižne slovenščine »odmrlo i na tisoče besed. 3 S l o v e n š č i n a se j e s o o č a l a z r u š č i n o že od 16. s t o l e t j a . D o s l o v e n s k e j e z i k o v n e p r e r o d i t v e v z a d n j i t r e t j i n i 18. s t o l e t j a m o r e m o s è m p r i š t e - v a t i le p o s a m e z n e b o l j a l i m a n j n e n a v a d n e i n f o r m a c i j e o R u s i h in r u - š č i n i , k i so l a h k o s a m o p r i s p e v a l e k p o s t o p n i u t r d i t v i s p o z n a n j a , d a s t a j e z i k a m o č n o s o r o d n a : n o t r a n j e j e z i k o v n i h o d m e v o v p a še n i m o - g o č e z a s l e d i t i . 2 3 N e p r i m e r n o g l o b l j o in k o n t i n u i r a n o n a v z o č n o s t r u š č i n e , s e v e d a v d o k a j r a z l i č n i h i n t e n z i t e t n i h v a l o v i h , j e č u t i t i od p r e r o d a n a p r e j . Za p r e r o d n e t e ž n j e p o r e g e n e r a c i j i p i s n e s l o v e n š č i n e , k o so n e n e h n o po- u d a r j a l i n j e n o m a j h n o s t , n e u č i n k o v i t o s t in n e p o m e m b n o s t , že s a m a o m e m b a R u s i j e n i b i l a b r e z v p l i v a . 2 4 P o s t i k i h s l o v e n s k i h p r e p o r o d i t e l j e v z D o b r o v s k i m in n j e g o v i m i spis i (posebno z Institutiones25) smo v p o z n e j š e s l o v e n s k e s l o v a r j e 23 Prim, zlast i : S. Herberstein, Kerum moscooiticarum comentarii, 1549; slo- venski prevod : Moskovski zapiski, L j u b l j a n a 1951. O temelj i tem p o z n a v a n j u takra tn ih ruskih razmer pr i ča jo nadrobni opisi, n a v a j a n j e ruskih poimenovanj npr. za nekatere ribe, jedi , idr.; v j ez ikovnem pog ledu p a je p o m e m b n a H. ugo- tovitev (uvod) : » T e g a p i s an j a sem se mogel lotiti zlasti za rad i dveh s tvar i : prvič , ker sem vse paz l j i vo prei skal , in drugič , zaradi znanja slovenskega je- zika, ki mi je bil pri tem delu v veliko pomoč, (podčrtal F. J.) — A. Bohorič, Arcticae horulae s iccis ivae, de la t inocarnio lana l i teratura , ad lat inae l inguae ana log iam a c c o m m o d a t e , linde Moscoviticae, Butcnicae. Polonicae, Boemicae & L u s a t i c a e l inguae cum Daln ia t i ca & C r o a t i c a cognatio, fac i le deprehenditur , 1584; J . W. Valvasor , Die Elire des llertzogthums Crain, 1689, VI ; o Valv. glej F . Kidr ič , R a z p r a v e Z D H V V—VI, 72—90, k jer je naveden tudi citat (72): »Die R u s s e n haben einen grossen Prasnik oder F e s t . . . Nun bedeutet da s Wort Pra sn ik in unserer S p r a c h e eben sowohl ein Fest.« 24 V govoru »slovenskim filologonit pravi В. Kumerdej leta 1779 med dru- gim: »Naša deželica je že tako majhna, da se ne more ponašati na svetu. Na- rod, iz katerega izhajamo, je najbolj zaničevan v takozvanem olikanem svetu; le presijajna dela naših rodnih bratov Rusov morejo to zaničevanje nekoliko zadrževati.« (F. Kidrič Dobrovskij..., 58). Vendar so bili slavisti Zoisovega kroga pozneje razočarani, ker Kumerdej od ruske akademije, ki ji je poslal razpravo »Uber die Sprachkunde der Slaven und Russen«, ni dobil odgovora in ker slovenščina v primerjalnem ruskem slovarju niti v drugi izdaji (1790 do 1791) ni bila upoštevana. (Kidrič, Dobrovsky... 56, 166 in J . Logar, SBL I, 586.) — V. Vodnik, O Rusih miših starih bratih, Novice, 1798. 25 A. Breznik, Dobrovskega vpliv..., Sbornik s t a t i . . . , 1929, 1—22. (npr. J a m i k , Murko2 6) posredno dobili prece j ruskih besed, od katerih se j i h j e n e k a j tako uvel javilo, da so danes del osnovnega slovenskega besedišča. Druge šele v novejšem času izrivajo iz knj ižnega jez ika , četudi nekatere uspešno t e k m u j e j o s svoj imi dvojnicami ( p o d r o b n o s t : nadrobnost, itd.), ker so v pogovornem jez iku splošno v rabi. Veliko slovanskih (ruskih) besed, ki so j ih takrat prevzeli v slovenske slo- varje, j e ostalo mrtvih ( p r e k r a t i t i , naustiti, predokusiti, itd.). Iz Insti- tut iones ali iz Hevmovega ruskega slovarja (1795, 1800) so tudi prve besede s pripono -telj v slovenščini. V obdobju slovenskega preroda ne m a n j k a dokazov za to, da so slovenski razsvetl jenci imeli ali uporabl ja l i ruske kn j ige ; med drugim j e bil v Japl jev i knj ižnic i Lomonosov iz leta 1764. in na mariborskem območju so v Naratovi societas slooenica. 1805—1806. uporabljali »celo ruske slovnice in slovarje«.2 7 Živ stik z rusko knj iževnost jo in ruskim jezikom j e imel tudi Mat i ja Čop. Podatki iz n jegove knj ižnice nava- j a j o na jveč ruskih del iz let 1827—1833, med n j imi Puškinova. Ver- j e tno pa ruščina za poliglota Čopa, k i j e obenem vel jal za n a j b o l j izobraženega Slovenca tedanje dobe, ni bila med jeziki , katere j e n a j - b o l j e poznal.28 Pozneje so se kn j ižni st iki še bol j okrepili, l lirizem j e bil sicer usmerjen v južnoslovanstvo, toda obenem so se oglašale tudi ideje za dal jno prihodnost, ko n a j bi Slovani za na jvredne jšo knj iževnost dobili skupen j ez ik — in to vlogo so namenjal i ruščini kot n a j v e č j e m u slovanskemu jeziku. V to smer j e nagibal tudi avtor Praoil, Mati ja Majar, ki j e leta 1867 napisal rusko slovnico. Tedan j i odnos do ruščine diha tudi iz uvoda, ki ga j e napisal založnik G. Blaž, trgovec iz Reke.2® Toda ures- 20 U. Jamik, Versuch eines Etymologicons der Slooenischen Mundart in In- ner-österreicli, 1832; Л. Murko, Slooensko-nemiki in nemško-slooenski ročni besednik, 1833. 27 Kidrič, Dobroosky... 136—7. 28 SBL, I, 102. 2" . . . »In tuko zdaj Rusija razvija se gorostasno — materialno in duševno, množi se slovstvo, množi se kupčija notranja in zvunanja; dvakrat toliko pa se množi važnost jezika ruskega. To so misli moje o jeziku ruskem, kterega do zdaj pri nas v Avstriji naučiti se, bilo je kaj težavno, skoraj nemogoče. Spišite tedaj dragi prijatelj slovnico rusko za Slovence, ker taka knjiga je za nas važnd in imenitna, ko- ristna in moglo bi se reči, jako potrebna.« (12). n i č i t e v t a k o s l a v n o s t n o v p e l j a n e zamisl i j e bi la d o k a j s k r o m n a tudi za t ist i č a s : p r a v e s l o v n i c e j e le 35 s t rani , nad 100 s t r a n i j e r a z n i h t e k s t o v s p r e v o d i , n a d a l j e n a j d e m o v n j e j n e k a j t r g o v s k i h pisem, s e z n a m m e r , in p o d o b n o . Vse to delo, zlasti pa prevodi tekstov v slovnici, jasno izpričuje jo , da M a j a r л- ruščini ni bil daleč od začetnika; preva ja l j e skora j do- besedno s številnimi napakami, npr. str. 72/73. Izvirnik: Я увидел в самом деле на краю неба белое облачко, которое принял было за отдаленный холмик. P r e v o d : Jaz sem zagledal v resnici na kraji neba bel oblačič, kleri se je bil prijel oddaljenega homca. 4 Šestdeseta leta preteklega stolet ja so nedvomno n a j b o l j prelomna tako za slovensko narodno zavest kakor za slovenski knj ižni jezik. 3 0 Toda izkazalo se j e , da niti Fran Levstik, ki j e bil v teh letih vsekakor glavna praktično jezikovna osebnost, ni mogel doseči in ohraniti enot- nega koncepta kn j ižne slovenščine: v svoji romantični vnemi in po Miklošičevem nauku o stari slovenščini (stcksl.) j e na začetku šestde- setih let zahteval, da gojimo svoj knj ižni j ez ik na podlagi stare cer- kvene slovenščine in vodimo n a d a l j n j i razvoj slovanskih jez ikov v smeri zbl iževanja; in veliko kulturnih delavcev j e takrat ver je lo in verovalo, da bo v bl ižn j i ali dal jn i prihodnosti ruščina vsem Slovanom skupni jez ik . Slovenski kn j ižni j ez ik so tedaj prevevale številne stopnje, odtenki in pododtenki žel ja in zamisli o njegovi podobi, pa tudi o n jegovi pri- hodnosti. Poleg čisto slovenske smeri sta bili močni še slovensko-južno- 30 I. Pr i j a te l j , liorba za individualnost slovenskega književnega jezika v le- tih 1848—1857. L j u b l j a n a 1937; Slovensko, slovansko in južno slovansko vpraša- nje i>ri Slovencih na prelomu 60-ih in 70-ih let. R a z p r a v e Z D H V IV, 1928, 57—138; ZDI IV II, 1 2 1 - 220. slovanska in slovensko-slooanska (ruska) smer z delnim poudarkom na slovenskem, na jvečkra t pa na slovanskem elementu. Ves čas j e silila v ospredje tudi ide ja dualizma v kn j ižnem jez iku (kakor smo ga bili vajeni z nemščino): za nižje potrebe slovenščina, za viš je (leposlovje in znanost) ruščina. Ce bi torej v znanosti nemščino zamenjala ruščina, bi bile odpravl jene nepremostl j ive vrzeli v znanstveno-strokovnem izrazju, ki so posta ja le resno vprašanje kn j ižne slovenščine. Toda to romantično navdušenje j e moralo sčasoma uplahniti ob vsakdanjem trdem delu s »pomanjkl j ivim« knj ižnim jezikom, ki j e bil zaradi svo je neugnane rasti zelo potreben pravopisnega in pravorečnega normi- ran ja . Na jvnete j š i propagator Rus i je in ruščine konee šestdesetih let j e bil Fran Celestial.31 Pred odhodom v Rusi jo (1869) j e v uvodnikih v Slovenskem naroclu razlagal svojo rusofilsko ideologijo: o jeziku je zapisal: »Vsi izobraženi Slovani na j govore in pišejo ruski.32 V sedemdesetih in osemdesetih letih je opaziti, da se je večji del kulturno-političnih delavcev iztreznil in da so začeli bolj stvarno gledati na slovenstvo; o tem pričajo tudi Celestinovi nazori po vrnitvi iz Ru- sije.33 Knj ižna slovenščina se je zares soočila s knjižno ruščino ob pre- vajanju ruskega leposlovja; čedalje hitreje se množijo prevodi v revijah, in v osemdesetih letih pogosteje tudi v knjigah. Slovenski leposlovni jezik v te j svoji fazi še ni ustrezal ruskemu, zato se j e slovenščina znašla sredi hude preizkušnje; temu se je večkrat pridružila še neizkušenost v prevajanju in negotovo prevajanje prek nemščine. Slabotna in omah- ljiva jezikovna zavest pa je še dodala svoje, tako da so se prevodi v leksiki, r e k c i j i in besednem redu večinoma suženjsko podrejal i ruščini. Naletimo tudi na pravo zmes slovenščine in ruščine; vendar tak jez ik seveda ni imel t ra jne j šega vpliva. 31 Prim. M. Boršnik, Fran Celestin, Ljubljana 1951. M Razprave ZDHV II, 85—6. — Dalje dokazuje C. svojo propagandistično spretnost: »Edini Rusi imajo dovolj izvirnih knjig, zadoščajočih zahtevani se- danjega časa. Hrvatje si prikrojajo svojo književno hrvaščino po kalupu nemškega birokratičnega jezika, imenovano .zagrebački jezik'. Srbom nače- ljujejo v jeziku .parizliji' ki hodijo na Francosko in Nemško nekoliko let postopat, da potem doma goje tujstvo, zlasti v jeziku. Ruski jezik je najčistejši (sie!) med slovanskimi. . . Vse, kar se preprostega ljudstva tiče, naj se piše po domače, samo višje slovstvo po rusko.« 33 Prim. F. Celestin, Russland seit Aufhebung der Leibeigenschaft. Ljublja- na 1875. O d l o m e k iz Loočevih zapiskov L S . T u r g e n j e v a : 3 4 Хороши также летние туманные дни, хотя охотники их не любят. В такие дни нельзя стрелять: птица, выпорхнув у вас из-под ног, тотчас же исчезает в беловатой мгле неподвижного тумана. Но как тихо, как невыразимо тихо все кругом! Все проснулось, и все молчит. Вы проходите мимо дерева — оно не шелохнется: оно нежится. Сквозь тонкий пар, ровно разлитый в воздухе, чер- неется перед вами длинная полоса. Вы принимаете ее за близкий лес; вы под- ходите — лес превращается в высокую грядку полыни на меже. Над вами, кругом вас — всюду туман. . . Но вот ветер слегка шевельнется — клочок бледно-голубого неба смутно выступит сквозь редеющий, словно задымившийся пар, золотисто-желтый луч ворвется вдруг, заструится длинным потоком, ударит по полям, упрется в рощу — и вот опять все заволоклось. Prevod 1 (1884) Lepi so tudi letni, megleni dnevi, dasi jih lovci ne ljubijo. V take dni se ne more streljati: ptica, vzletevša vam izpod nôg, precej izgine o belkasti megli nedvižnega mraku. Ali kako tiho, kako neizrečno tiho je krog! Vse se je pro- budilo in vse molči. Vi greste mimo drevesa — ne gane se: neži se. Skozi tenko paro. jednakomerno razlito v vzduhu. vidi se pred vami dolga črna pasa. Imate jo za bližnji les: greste proti njej — les se izpremenî o visoko gredico pelina na meji. Nad vami. okolo vas — povsodi je mrak . . . Toda. eoo, veter z lahka popiha — kosec bledo-višnjevega neba motno izstopi skozi vedno redkejšo, prav v dim iz premen jeno paro, zlatasto-žolti žarek prodere naglo, olije se dol- žini potokom, udari po polji, uprè se v gozd, in glej — zopet se je ose zavleklo. Prevod II (1934) Lepi so tudi poletni megleni dnevi, čeprav jih lovci ne ljubijo. Take dni ni mogoče streljati; ptica, ki vam prime izpod nog, izgine takrat o belem mraku stanovitne megle. Ali kako tiho. kako neizrečeno tiho je ose naokrog! Vse se je prebudilo in vse molči. Prišli ste mimo drevesa — ne trene nič: neži se. Skozi redko meglo, enakomerno razlito po ozračju, se temni pred vami daljša lisa. Vam se zdi, da je bližnji gozd: pridete bliže — gozd se spreminja v visoko gredico pelina na meji. Nad vami. okrog vas — povsod megla ... Ali glejte, veter je polahko vstal — krpica bledikasto sinjega nebu se prikaže skozi meglo, ki se redči in kadi. Zlaténo rumen žarek prodre iznenada. se ulije kakor dolg potok, udere čez polje, se upre v gozd — in glejte, spet se je vse zagrnilo. 3 4 Izvirnik iz: Sočinenija, Tom IV, AN SSSR, 1963, 387; Prevod I — F. J . Remec, Matica slovenska, 1884, 261; Prevod 11 — B. Vdovič, M. Kmetova in J. Rožencvet, Jugoslovanska knjigarna, 1434. 223; Prevod III — J. Moder, Svetovni klasiki, DZS, 1967, 340. Prevod 111 (196?) Lepi so tudi poletni megleni dnevi, čeprav jih lovci nimajo radi. V takih dneh ne moreš streljati: ptica ti prhne izpred nog in pri priči izgine v belkasti tančici nepremične megle. A kako je tiho, kako nepopisno tiho je vse naokoli. Vse se je prebudilo in vse molči. Pridete mimo drevesa — niti ne gane se: tako dobro mu dene. Skozi redko meglico, enakomerno razlito po zraku, se črni pred vami dolg pas. Imate ga za bližnji gozd; pridete bliže in gozd se spre- meni v visoko steno pelina na meji. Nad vami in okoli vas — povsod megla... Potlej, glejte, se pa narahlo zgane veter — ped bledo sinjega neba se nejasno pokaže skozi soparico, ki se redči in se nekako razkraja; mahoma se prebije skoznjo zlatasto rumen žarek, priteče v dolgem potoku, se razlije po polju, se upre o hosto — in glejte, se že spet vse prevleče. Poskus novega prevoda Lepi so tudi poletni megleni dnevi, čeprav jih lovci nimajo radi. V takih dneh se ne da streljati: ptič ti samo prhne izpod nog in že izgine v belkastem oblaku negibne megle. In kako tiho, kako neizrekljivo tiho je vse naokoli! Vse je zbujeno, a še molči. Greš mimo drevesa, pa se niti ne zgane — ždi v tihem ugodju. Skoz tenko, enakomerno o ozračju razlito meglico se nato spredaj zariše dolg črn pas. Misliš, da je to bližnji gozd; ko prideš tja, pa se ti gozd spremeni v živo mejo visokega pelina. Nad teboj, krog tebe — sama megla ... Tedaj rahlo zapiha vetrc — krpica bledo modrega neba motno pogleda skoz meglico, ki se že rdeči, kot da bi se počasi hotela razkaditi, in potem se iz пе- на da prebije zlatasto rumen žarek, prikipi kakor dolg potok, zaslepi polja, se upre v rob gozda. In že vse znova zagrne megla. Med deli, ki so n a j b o l j prežeta z ruščino, j e vsekakor »slovensko« pisana ruska slovnica,35 ki je izšla v Gorici trideset let po Slovnici ruski Mati je Majar ja . Njen avtor, Hostnik, je bil že formiran sloven- ski izobraženec, ko j e leta 1880 odpotoval v Rusi jo ; tam j e ostal raz- meroma agilen dopisovalec v naše časopise in preva ja lec v ruščino. Hostniikova slovenščina ni samo premešana z rusko leksiko, temveč so načete tudi n jene druge plasti (npr. besedotvorje, morfologi ja , sin- taksa), kakor kaže jo takile primeri : < umenjšiteljno-laskajoča imena o izobežanie dvosrnisla in zlozoočja na drugem od konca zlogu 3 5 M. M. Hostnik, Kratka slovnica ruskega jezika, Gorica 1897, 85. vzdržujo, pišo, rabe, obrazu jo posle šumeocev. V nasprot ju s takšni m »rusovanjem« se čuti pravo ozrač je termino- loške delavnice iz uvoda v Cigaletovo Znanstveno terminologijo,36 Avtor nemško-slovenskega s lovar ja (1860) se j e zavedal težav in nevar- nosti, ki so prav na tem območju vsak dan močneje preizkušale knj ižno slovenščino. Postajal j e že kar nestrpen, ker so Čehi in Hrvati3 7 podobno delo že imeli, slovenščina pa še ne. Ruščini, ki jo j e moral dobro poznati, j e bil zelo nak lon jen ; menil j e namreč, da mora jo slovenščini v terminologi j i pomagati' drugi slovanski jeziki , v prvi vrsti ruščina, k i j e imela zlasti v družboslovnih vedah svojo termino- logijo že dovolj izdelano. Nad »oskodnostjo« in »nedoločnostjo« sloven- skih besed j e Cigale večkrat potožil.38 Prodrl j e tudi v jezikovno strukturo slovenščine in odkrival n jene zakonitosti; možnosti, da bi Slovenci lahko ustvaril i terminologijo iz lastnih jezikovnih sredstev, pa očitno ni upošteval.39 Purizem j e od- klan ja l zlasti v strokovnem jez iku (kemija) in se zavzemal za medna- rodne termine, »dokler se na jš tevi lne jš i izmed slovanskih narodov ruski ne poprime kako p r e u k r o j a svoje zdanje kemi jske terminologi- je« . Prvine na -ium, -um, je kra jša l »po splošnem pravilu in ruskem primeru« (npr. kaliuni -*• kali j) . Njegovo geslo je bilo: primernost, upo- rabnost, nemotljivost; med več možnostmi pa naj po njegovem odloči »usus loquendi«, kot npr. v trojici : pitka, pioka ali pitna voda.40 Znanstvena terminologija s posebnim ozirom lia srednja učilišča. MS, 1880. 37 L. Thun, Nëmecko-cesky Slovnik vëdeckého nâzvoslovî pro gymnasia a reâlné školv, Praga 1853; В. Šulek, Rječnik znanstvenega nazivi ja osobito za srednja učilišta, Zagreb 1874. 3,1 Za terminološke slovarčke v naravoslovnih delih MS pravi, da jim ni odrekati velike važnosti in potrebnosti /.a slovenski jezik, »katerega oskodnost in nedoločenost bi sicer nekako opravičevala zloglasno v državnem zboru iz- rečeno besedo človeka res da neznalca o njem (o slov. jeziku, op. F . J.), tla je podobnejši detoustnemu blebetanju nego pravemu govorjenju«. (V). 3* Njegov nazor se jasno kaže v stavku: »Uverjen, da naučna terminologija, .dana* bodoč, rekel bi, liki embrij v jezikovni zalogi, ni drugo nego plod dalj- šega razvoja njegovega in da — /. ozirom na tolikšno sorodnost slovanskih je- zikov — ka/e najpred povprašati drugih številnejših in v slovstvu naprcdnišili Slovanov, kako jim je terminologijo prirodni razvoj jezika o s t v a r i l . . . (III). , 0 Term. X. Cigaletovo terminologijo j e večinoma sprejel v svoj slovar Pleterš- nik. Marsikateri besedni vzorec j e tako obveljal tudi za naprej, lepo število terminov pa se j e neomajno zasidralo v slovenskem jeziku. 5 \ prvem desetletju 20. stoletja j e Anton Breznik poprijel Škrabče- vo delo. Leta 1909 j e objavil poljudno študijo o slovanskih besedah v slovenščini;41 ta obravnava se pretežno opira na Mareticevo gradivo iz leta 1892.42 Rusko, češko in srbohrvaško gradivo j e razdelil v tri skupine: besede, ki j ih j e slovenščina asimilirala in imajo svoje po- mensko mesto v n j e j ; besede, ki bi v slovenščini lahko ostale, vendar bi j ih bilo treba akcentsko ali oblikovno popraviti (!); in besede, ki so slovenščini popolnoma odveč in j i h j e treba odstraniti. Kar zadeva drugo skupino, j e bil Breznik prepričan o tem, da mo- rajo tudi za izposojenke vel jati stari naglasni zakoni, zato j e za veliko besed zahteval drugo akcentsko mesto. Toda prizadete besede so ga pustile na cedilu in so se še naprej uvel javl jale s svojim »napačnim« naglasom, npr.: glagola, mučenec, tjulenja, glavnica, letovišče, slikar, strokoven, župnišče, ogorčenje, razjariti, i td . ne pa, kakor je zahteval Breznik: glagola, mučenec, tjulenja, glavnica, letovišče, slikar, strokoven, župnišče, ogorčenje, razjariti, i td . 4 3 41 Ponatis iz Časa, 1910, 46. 42 Ruske i češke riječi и knjiieonom hroatskom jeziku. 'RAD 108, 68—98; prim, tudi L. Jonke, Književni jezik и teoriji i praksi, 151—163. 43 Str. 29—50: »Nič nas ne sme pri tem motiti dejanstvo, da ta naglas v slo- venskem jezikovnem javnem mnenju še ni oficialno p r i p o z n a n . . . Po vsem tem se torej ne moremo ozirati na Plcteršnikov nestvor, temuč se pridružujemo p. Škrabcu in Valjavcu, ki sta ta naglas (vezati, brusiti, op. F. J.) z a g o v a r j a l a . . . In če v mogočni ruščini tak naglas ni grd. tudi v slovenščini ne bo.« (TI). Kot dosleden nasprotnik Pleteršnikovega glagolskega naglašanja (za del tipov na -iti, -ati, -eti) je Breznik uveljavljal naglašanje na tema- tičnem vokalu pri slovanskih izposojenkah, npr.: životariti, prosjačiti, protioiti se, upotrebiti, proačiti, tolmačiti, koračiti, jednačiti, junačiti, obelodaniti, citati (čitam), karati — vendar se je pri vseh teh glagolih, če so se v knjižnem jeziku sploh ohra- nili, utrdil naglas na osnovi (životariti, prosjačiti, tolmačiti, koračiti, enačiti, karati). Toda glavni krivec pri tem ni hrv.-srbsko posredništvo, temveč predvsem notranjeslovenska tendenca po premiku naglasa (ve- zati > vezati, beliti > beliti); to j e v s a j kot dubletno možnost s p r e j e l (udi Slovenski pravopis.44 Nasprotno pa j e »pri jatel jem slovanske vzajemnosti« očital, da so izposojenim glagolom na -ova-ti »prestavili naglas čisto na konec, to- liko, da j e še ostal na besedi«, npr.: жёртвовать: sle. žrtvovati присутствовать: sle. prisostvovati. Obenem je moral priznati, da je tudi pri nekaterih domačih glagolih že mogoč samo končni naglas (pesnikovati), zato je privolil v takšno na- glašanje tudi pri izposojenkah (jadikovâtï). Nad »napačnim« naglasom v domačih novih tvorbah, o katerih je govoril že Škrabec, se je Breznik hudoval in je predlagal: slovnica n a m . slovnica šolnina n a m . šolnina zavarovalnica n a m . zavarovalnica. Po akcentoloških zakonih je zahteval premik naglasa tudi v besedah, kot so: častnik, čevljar, samoglasnik, kmetovalec, svetovalec, prdšnik, prodajalec, pesmâr, ribâr, skladišče, véznik, zobnik (dental). 44 SP 1962. V vseh teh primerih se j e k l j u b prigovorom uvel javi l le navedeni »na- pačni« naglas. Proti Breznikovi vol j i so ostale tudi »nepravilne« obli- ke: inozem.ee, Sredozemsko morje, občestvo in vodik namesto predla- ganih »pravilnih«: inostranec, Sredozemeljsko morje, občenstvo, vodenec. V seznamu nepotrebnih besed navaja Breznik na jpre j severnoslovan- ske, ki j ih j e po njegovem treba zavračati ; med njimi je poleg neka j čeških večina ruskih izposojenk. Za njegovo stališče j e značilna tale čustveno obarvana ugotovitev, ki j o v prire jenih inačicah srečujemo še danes:4 5 »Jako značilno j e za nekatere Slovence, da se uda ja jo vetru, ki hoče zamoriti ves domači duh v j ez iku ; celo na j int imnejše in n a j b o l j domače besede, iz katerih diha neka l jubeznivost in ne- nadomestl j iva prikupnost, hočejo nadomeščati z drugimi slovan- skimi izrazi, ki so za naše mišl jenje suhi in hladili.« (Str. 41.) I oda njegov osebni izraz izpričuje precejšnjo labilnost, kar zadeva gernianizme in slavizme; malo pre j j e isti avtor namreč zapisal s tavek: »Naša književnost trpi sploh že dalje časa na nedostatku pri- j e tnega domačega p r i p o v e d o v a n j a . . . « (Str. 38.) Od besed, k i j i h Breznik nava ja na str. 39—43, so nekatere že pozabljene (kist, naobrazba, poslooica, usooršiti, zadača) ; druge se le redko še izmaknejo lektorjevemu ali korektorjevemu peresu, ali pa jih uporabljajo za posebno stilno barvanje (klevetati, oduševiti, podel, 45 Prim, misli A. Bajca o vlogi opaznih izrazov v leposlovju (JiS XII, 190", 46—47) . . . »Ne mislim na prisiljeno oživljanje mrtvih besed iz slovarjev, ne morem pa se sprijazniti s prizadevanjem, ki odriva vsako manj znano ali manj rabljeno besedo, češ da ni iz .nevtralnega knjižnega fonda'. To se pravi jezik siromašiti, pa čeprav v zameno vpeljujemo na tisoče potrebnih ali celo ne- potrebnih tujk. To je raznarodovanje jezika. Postavlja se preprosto vprašanje, ali želimo, da bo ta naš govorjeni in pisani jezik po svojem bistvu še slovenski, ali pa naj z razpetimi jadri zaplovemo v neko megleno mednarodno brezbrež- nost. Ali je prav. da je v celi vrsti stavkov slovenski le še pomožni glagol? Pri- znani, da se dandanes podobna prizadevanja kažejo v vseh jezikih, vem pa tudi, da se jim povsod krepko upirajo. Ali naj bomo prav mi Slovenci med prvimi, ki smo pripravljeni žrtvovati svojo narodno bit ter se z opuščanjem domačega in sprejemanjem tujega bližati drugim?« stremljenje, osemirje, vzhičen, postopati [s kom], raonooesje, poprišče, grudi, sotrudnik, tajinstoen, soprog, ogromen). B o l j vsestransko j e Breznik posegel v vprašanje slovanskih (in med n j imi ruskih) izposojenk v svojih ocenah leposlovnih spisov, in poseb- no v obravnavah o časnikarski slovenščini in o j ez iku naših pripo- vednikov.46 Sam je pri tem ugotavljal, katero domačo besedo je izpodri- nila ta ali ona izposojenka; kakšno domačo besedo j e ocenil za že tako odmrlo, da se j e ne da več obuditi; druge, tu je , se mu niso zdele tako udomačene, da se j i h ne bi dalo omajat i in odstraniti iz jezika. Te Breznikove sicer trezne ugotovitve pa so hote ali nehote postale podlaga in namig za včasih prenagl jeno in totalno pregan jan je posa- meznih izposojenk, ki se semantično še niso izživele ali pa so nepo- grešl j ive v nekaterih stilnih plasteh kn j ižne slovenščine (npr. razlika ni splošno zamenlj iva z razločkom; različen — различный, несходный, разнообразный : razločen — разборчивый, чёткий). Glede slovanskih (ruskih) izposojenk je zgovorna tudi študija A. B a j c a o Zupančičevem jeziku, 4 7 ki spreml ja Zupančičev odnos do izposojenk v njegovi prevodni literaturi iz let pred prvo svetovno vojno in ga p r i m e r j a v izdajah istih del iz druge polovice tridesetih let. B a j e c pripisuje že omenjenim spisom A. Breznika vpliv na premik Župančičevega odnosa do slovanskih izposojenk. Ponekod pa mora v tem mnenju popustiti, ker se tudi v tridesetih letih še prepleta jo eni in drugi elementi, čeprav j e očitno, da j e Zupančičeva jezikovna zavest naglo dozorevala. V tem pogledu j e zelo poveden seznani rusizmov in srbohrvatizmov iz leta 1911, ki j i h j e Zupančič leta 1936 večinoma zamenjal s slovenskimi izrazi (npr. bodro v živahno, čitatelj v bralec, dosadna noč v pusta noč, javiti v sporočili, nedostatek v nepopolnost, neobičen v nenavaden, oduševljenje v navdušenje, itd.). Ta seznam ob- sega nad sto besed.48 Prece j drugačno sliko v odnosu do slovanskih izposojenk kažeta Zupančičeva sodobnika, znanstvenika slavista, I. P r i j a t e l j in F. Kidrič. Za pisan je I. P r i j a t e l j a so zlasti značilne deležniške konstrukci je (po 40 D S 1933, 1934; drugi ponatis v knjigi »Življenje besede, 1907; prim, tudi kritične pripombe S. Suhadolnika v JiS X I I I , 61—65. 47 J iS XII, 5—15, 42—51, 87—91. 48 Prav tam, 15—15. 6 — Sluvlstlčna revija 17 ruščini) An to, da j e uporabl ja l m a n j leksikalnih slavizmov (ruskih in srbohrvaških) kot F. Kidrič. Primer: 4 9 »Za s id ru joč svoj narodno-kulturni koncept v novi avstrijski ustavi, zajamčujoči vsem avstrijskim narodom ravnopravnost, po- udarja K.« »Povod za t o . . . je ležal v neprestani latentni skrbi za nadal jn j i obstoj malega naroda, ki se po številčnosti ni mogel kosati z narodi, formirujočimi se v novejših dobah v velike organizme . . Nekaj primerov iz knjige F . Kidriča o Dobrovskeni pri Slovencih: upotrebljen, kumovati, sličen, za vršit ev, pozivati se, citati, dičiti, nečuven, značiti, opasen, umirovljen, prevodilec, predpolagati, svedočiti, hranilišče, nego, pravec, oslanjati se, osobito, odnosno, opetovano, pogrešek, skupilo, motrilec, množitelj repertoarja, širitelj gesel, pripremiti, udejstoiti, itd. Tore j moramo ugotoviti vsa j za del strokovne in znanstvene proze, da se j e tu proces deslavizaci je odvi jal počasneje k a k o r v leposlovju; deloma bi se to moglo pripisati š ibkejšemu izraznemu izročilu v znan- stvenem in strokovnem območju, deloma pa manj tenkemu posluhu za jez ikovno ozrač je dobe. Vendar ob tem ni mogoče prezreti de js tva, da se znanstveni in strokovni izraz razvi ja tesneje ob drugih jezikih in da j e tu pris i l jen prevajat i avtor, ki se s tem u k v a r j a samo zaradi svojih potreb in kna neprimerno slabše razvit jezikovno obrambni sistem kot izkušen poklicni preva ja lec , ki zmore ločevati oba jezikovna sistema. Zato so ta območja pravo delovišče jez ikovne interference; vendar pa se v soočenju z drugimi stilnimi plastmi pr i laga ja jo sploš- nemu toku v slovenskem knj ižnem jez iku in odpravl ja jo preveč izra- zite kalke. 6 V desetlet j ih po Oktobrski revoluci j i , splošno pa po drugi svetovni vojni so zlasti prek publicistike in književnosti , naklonjene idejam socializma, v slovenščino pr iha ja l i izrazi in besedne zveze, ki j i h j e 4» Razprave ZDHV II, 195, 204. v ruščini sprožilo to obdobje. Deloma gre za leksiko v neposredni zvezi z novimi po jmovan j i v SZ; ta leksika pri nas deloma še ni imela enake stvarne podlage, deloma pa se j e za analogne po jave posplošila tudi v slovenščini.50 V tem času srečujemo posebno veliko raznili kalkov, ki so večinoma direktni prevodi ruskih zvez. npr. красный уголок — rdeči kotiček, дет- ские ясли — (otroške) jasli, исполнительный комитет— izvršni komite, itd. Zelo zanimivi so premiki besed na socialno vrednostni lestvici; ne- kateri termini izginjajo z ustanovo vred (orožnik, policist -*• miličnik), drugi dobijo bolj ali manj pejorativno oznako (uradnik -*• uslužbenec, služkinja -> gospodinjska pomočnica, itd.). Y dosti širšem pomenskem razponu se giblje samostalnik delavec. Iz pomenskega območja delavca, ki opravlja razna fizična dela, j e prešel v vsa območja človekovega udejstvovanja in tako zastopa dva ruska termina, рабочий in работник (npr. prosetni delavci, univerzitetni, znanstveni delavci, gostinski de- lavci, založniški delavci, itd.). Ta evfemistični način izražanja se je tako uveljavil, da učinkuje npr. prosvetar že pejorativno. Krepko tvorno pobudo so dobile tako imenovane okra jšave, ki jili j e slovenščina poznala že od pre j , vendar so se zlasti po letu 1945 opazno razmahnile, ne da bi bile k d a j dosegle tako množično uporabo kakor v ruščini. Teže kot v ruščini se v slovenščini u v e l j a v l j a j o izpe- l janke in zloženke iz domačega in tu jega (grškega ali latinskega) ele- menta (иpr. яровизация, звукофикация, теплофикация, автопоилка, авторучка), čeprav lake tvorbe iz pogovornega j ez ika tu in tam prodre jo tudi v pismeni j ez ik (npr. toplif ikaei ja) , nekatere tipe zloženk pa dovol ju je tudi Slovenski pravopis (nizkofrekvenčen, visokotonski, itd.).51 Marsikateri novejši ruski jez ikovni elementi se niso mogli prebiti v kn j ižn i j ez ik ali pa se pokažejo le občasno; pogostejši so v časopisju in l iterarnih delih s tematiko, ki zadeva nove oblike družbene ureditve in po jave v zvezi s tem. 50 Nekaj značilnejših primerov: udarnik, sovhoz, kolhoz, kulak, stahano- oec. kadri, boljševik, menjševik, diamat, stalinizem, ždanovščina, socrealizem, proletkult, katjuša, po liniji, na liniji, po vprašanju, agitka, politkomisar, itd. 2e med naštetimi izrazi so velike razlike glede njihove obstojnosti, frekvence v različnih plasteh slovenščine, zastarevanja, itd. Tako so npr. udarnik, kulak, stahanovec mlajšim komajda še znani; po liniji, na liniji, po vprašanju so iz- razito žargonsko-aktivislične zveze, itd. 51 SI' 1962. Za notranjo jezikovno preobrazbo knj ižne slovenščine v preteklem stolet ju j e posebno važna izredno nagla akt ivizaci ja zakrnelih besedo- tvornih postopkov, v katerih so posredno sodelovali tudi ruski deri- vaci jski vzorci. Medtem ko j e za prvo obdobje zapoln jevanja leksi- kalnih praznin značilna izrazita anarhičnost in kopičenje brez ustrezne semantične razporeditve, se pozneje ob intenzivnejšem pismenem in postopoma tudi ustnem obtoku čedal je h i t re je sistematizirajo produk- tivne izpel jave besed, semantično ali stilno odvečno gradivo se pa odriva na stranski tir. To neustal jenost in »preobloženost« kaže jo slovarj i , npr. Murkov,5 2 v katerem najdemo med drugimi tudi navedbe: Wörterbuch etwa besednik, besedar (nach dem serb. rečnik, poln. slovnik, russ, slovar), auch besedne bukve, unr. besedišče. Cigale ima v svoji Terminologiji za Lexicon samo slovar. V sodob- nem knjižnem jeziku je od vseh naštetih izrazov ostal samo slovar, ne- kateri avtorji pa raje uporabl jajo besednjak, ki ga je v svoj slovar vpe- l jal Janežič (1850, 1851). Begleiter: spremnik, pospremil,ik, pospremljevavec, spremljavec, auch sprevoditel, prevâjavec. Za ta pomen ima današnji knjižni jezik novejšo izpeljanko: spremlje- valec. Schriftsteller: pisavec, auch zloživec u. dgl. (und dergleichen, op. F . J.). Y štiridesetih letih se j ima pridruži pisatelj, pozneje še pisec in spiso- va tel j. Sèm in t ja so v pomenu »literate uporabljali tudi izraze knjiinik, knjižnjak in književnik. Medtem ko je pisec tisti, ki p omagale с, čitatelj -> bralec, prebivatelj -*• prebivalec, zbiratelj -*• zbiralec, poznavatelj -*• poznavalec, mučitelj -* mučilec, itd. l a k e dvojice se pomensko ali stilno še ločujejo med seboj, npr.: rešitelj, rešnik (cerkv.) : reševalec, (rešilec v pogovornem jeziku je re- orodja in stro je (двигатель, снопоподаватель, опрыскиватель, высасыватель, картофелесажатель, звукосниматель, ускоритель), se ni prenesla na isto- vrstne nove tvorbe v slovenščini, j e pa pogosta pri samostalnikih za de- 54 Tako številno vrsto ustvarjajo le redki samostalniki tega tipa. šil ni DOZ) izdajatelj ravnatelj rušitelj množitelj (mat.) delitelj (mat.) tlačitelj : izdajalec : ravnalec (pločevine) ; rušilec (ladja) : množilec : delilec : tlačilec (naprava) Značilnost številnih ruskih samostalnikov na-тель, da često pomenijo la joče osebe na -al/ec, -il/ec (čistilec, vlačilec, loščilec, itd.). V primerjavi z ruskim fondom izpeljav iz samostalnikov na -telj izkazuje slovensko stanje veliko skromnejšo realizacijo. Razmerje osnovnih besed na -telj j e pri tem približno 3:1 (450 ruskih : 150 slovenskim); v izpeljavah so nekatere veje v slovenščini ostale nezasedene, medtem ko so v ruščini prav te najbogatejše (-тельный).56 Od utrjenih samostalnikov na -telj srečujemo najpogosteje pridev- nike na -teljski (učiteljski) in abstrakta različnih stopenj na -teljstoo (učiteljstvo, ki pomeni tudi učiteljski kolektiv; ravnateljstvo, ki j e tudi prostor za ravnateljevo delovanje; pisateljstoo). Omenjenim ruskim pri- devnikom ustrezajo slovenski na -l/en, -l/na: завоевательный : zavojevalen зажигательный : zažigalen сосательный : sesalen дополнительный : dopolnilen, dopolnjevalen in pridevniki na -Ijio: проницательный : pronicljiv очаровательный : očarljiv pa tudi ob neenakih leksikalnih podstavah: трогательный : ganljiv расточительный : zapravljiv убедительный : prepričl j iv. Od takih pridevnikov se v obeh jezikih tvorijo tudi abstrakta na -ost (проницательность : pronicljivost, itd.). V ruščini je tudi precej novih glagolov na -тельствовать /учительствовать/ medtem ko sta v slovenščini splošna le glagola učiteljevati in pisatelje- oati. Bistvena ruzlika med samostalniki za delajoče osebe na -a/telj, -i/telj! -ica in samostalniki na -al/ec, -il/ec pa je v tem, da so prvi tvorjeni od dovršnih in nedovršnih osnov (četudi prevladujejo nedovršne), nomina agentis na -al/ec, -il/ec pa so praviloma izpeljavami le iz brezpredpoti- skih nedovršnikov (bralec, čistilec). Najštevilnejša so iz predponskih sekundarnih nedovršnikov na -ova-i-eva-ti: tako ima npr. v vrsti izločili 55 Prim. II. II. Biel feldt , Rückläufiges Wörterbuch der russischen Sprache der Gegenwart, 19T8, 153—156 (navaja okoli 650 takih pridevnikov). (d) — izločati (nd) — izločevati (nd) le zadnji nomen agentis na -l/ec, -l/ka (izločevalec, izločevalka). Kadar pa glagol nima sekundarnega ne- dovršnika na -ova/eva-ti, so taki samostalniki tvorjeni tudi od sekundar- nega nedovršnika prve stopnje (na -a), npr. ustvariti (d) — ustvarjati (nd) — 0 (nd) — ustvarjalec. Primeri: izkoristiti (d) izkoriščati (nd) izkoriščevati (nd) 0 0 izkoriščevalec izposoditi (d) izposojati (nd) izposojevati (nd) 0 0 izposojeoalec ponarediti (d) ponarejati (nd) ponarejeoati (nd) 0 0 ponarejevalec premisliti (d) premišljati (nd) premišljevati (nd) 0 0 premišljevalec preizkusiti (d) preizkušati (nd) preizkuševati (nd) 0 0 preizkuševalec spremiti (d) spremljati (nd) spremljevati (nd) 0 0 spremljevalec, itd. V večini navedenih in drugih primerov je v današnjem knjižnem je- ziku bolj naraven nedovršnik prve stopnje (ponarejati, itd.); povsod, k jer je vsaj možen tudi nedovršnik druge stopnje (izkoriščevati, sprem- Ijevati), pa nastane samostalnik za delajoče osebe iz te najmlajše pod- stave. Slovarji navadno omenjajo tudi oblike prvega tipa (spremijavec, SP 1962), vendar so v glavnem mrtve. V istem produktivnem območju vzporedno nastaja tudi veliko pri- devnikov na -n- in -sk- (-alen-, -alski); nekoliko manj tudi abstrakta na -ost (gospodovalen, gospodooalnost, izkoriščeoalski, napadalnost, itd.). Vse tovrstne izpeljave se opirajo na pretekli deležnik na -l, ne pa na ne- eksistentne samostalnike na -lo ali glagolske pridevnike na -ao, -iv.5e S6 Za večino pridevnikov na -ilen, -ulen dopušča Л. Bajec' izpeljavo iz opi- snega deležnika (Besedotoorje II, 41—42), zato je čudno, da istega dejstva ne prizna tudi za analogne samostalnike na -ilec, -ulcc (Besedotoorje I, 110—11); prim, o tem tudi: F. Tomšič, Nomina agentis D knjižni slovenščini (Opombe ob slovenskem pravopisu 1950), SR III, 471—76; В. Urbančič, Ob novem sloven- skem pravopisu (mišljen je SP 1962, op. F. J.), Problem »bravea«, SR XIV, 211—228; F. Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, 1967, 62—74. Razvoj in razporeditev izpeljav jasno ponazarja glagol iož-i-ti. V Pleteršnikovem slovarju najdemo pomensko izenačene še vse tri samo- stalnike tožitelj. tožilec (Plet.: toživec) in tožnik, ki je najstarejša (pre- govor: Kjer ni tožnika, ni sodnika), der Kläger. Y zadnjih desetletjih pa je postal tožitelj odveč (SP 1950 ga še navaja) ; tožilec je samo uradni tožnik (državni tožilec), tožnik pa je ohranil nekdanji pomen. Shema tožitelj tožiteljica tožiteljski tožilec tožnik tožnica tožilka tožilen tožilstvo iožilnik ( a k u z a t i v ) . tožen toženec toženka tožljiv tožljivec tožljivka Y tej obravnavi se ni bilo mogoče dotakniti vseh leksikalnih in bese- dotvornih območij slovenskega knjižnega jezika, v katerih so se še uve- l javl jal i ruski jezikovni elementi. Enako bi bilo težko jasno začrtati obseg in intenzivnost prenašanja teh elementov s knjižne ravni, na ka- teri so se po pismeni poti odvijali medjezikovni stiki, v pogovorni jezik in narečja. Zanesljivo pa je, da so v »nižje« jezikovne plasti prihajali s pronicanjem slovenskega knjižnega jezika in njegovih elementov t ja do narečij , in da pri tem ruski elementi niso vedno posebej razpoznavni, niti med drugimi slovanskimi, niti med domačimi novoknjižnimi tvor- bami. V mestnih pogovornih plasteh se celo še ohranja ta ali oni element, ki ga normativni priročniki odklanjajo bolj ali manj očitno. Če odmislimo občasno romantično slovansko jezikovno zagnanost in n je j nasprotno samozadostno puristično gorečnost, vendarle ugotovimo, da pomeni zadnjih sto let intenzivnih stikov knjižne slovenščine z rušči- no tudi dozorevanje slovenske jezikovne samobitnosti in rast realistične- ga odnosa do neslovenskih elementov v jeziku. Razraščanje knjižne slovenščine iz omejenega in zaprtega funkcionalnega območja v vse- stransko usposobljen in ustrezen sodoben knjižni jezik je omogočilo po- polno asimilacijo dela teh elementov brez škode za jezikovno indivi- dualnost slovenščine; nefunkcionalne elemente takega ali drugačnega izvora pa jezik še zmeraj odlaga. Р Е З Ю М Е Свое исследование о словенско-русских языковых контактах автор начи- нает с характеристики положения словенского литературного языка с X V I в. до начала X I X в. и констатирует, что с ростом национального и языкового самосознания словенцев усиляется процесс освобождения словенского языка от немецких языковых элементов, начиная, в первую очередь, от наиболее заметных среди них лексических заимствований и кончая лексическими и фра- зеологическими кальками и синтаксическими конструкциями. Параллельно автор описывает источники, из которых словенский язык восполнял пробелы в лекси- ческом запасе, особенно в тот период времени, когда интенсивно расширялись функции словенского языка, при этом автор особое место отводит активизации процессов словообразования и сформировавшейся возможности усваивать язы- ковые элементы других славянских языков, в частности русского языка. Говоря о заимствованиях из русского языка, автор характеризует также основные исторические течения, которые способствовали их появлению и за- креплению в языке или, наоборот, препятствовали этому. На материале сло- варей словенского языка X I X века автор показывает лексическую избыточность, нестабильность и семантическую неопределенность в части новой лексики и на основе этого объясняет отмирание большого числа этих слов в последующих десятилетиях. В качестве иллюстрации к ослаблению процесса языковой интер- ференции автор приводит отрывок из «Записок охотника» И. С. Тургенева в различных переводах за последние девяносто лет. Процесс ослабления интер- ференции значительно более медленен в научной сфере языка, что подтвер- ждает анализ соответствующих текстов тридцатых годов нашего столетия. Отдельно автор останавливается на образовании имен существительных и прилагательных от глагольных основ на -a, -i и прослеживает продуктивность, частотность и семантическую ценность суффикса -telj, который в словенском языке укоренился вместе с церковнославянскими и русскими заимствованиями. В последних десятилетиях суффикс -telj вытесняется суффиксом -allée, il/ec, являющимся одним из наиболее продуктивных суффиксов и закрепившимся, в первую очередь, в отглагольных существительных от вторичных имперфек- тивов на -еоа-И.