UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 52:90

/



VIOLA /

Umetniška gimnazija – glasbena smer; /

modul B: petje-instrument 25

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim učnim 2 .

1

jezikom na narodno mešanem območju v .

4

0

slovenski Istri – glasbena smer; modul B:

petje-instrument



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: viola

Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul B: petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer; modul B: petje-instrument:

obvezni predmet (420 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: mag. Volodja Balžalorsky, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Dalibor Bernatovič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Gal Faganel, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Anja Gaberc, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Miha Haas, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Antonije Hajdin, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Eva Hren Fras, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Milan Hudnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Franja Janež, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; mag. Kristian Kolman, I. gimnazija v Celju, Glasbena šola Celje; Jaka Kopač, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Danica Koren, Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje; Slaven Kulenović, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Sara Marinović, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tomaž Rajterič, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Marija Rome, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Tatjana Špragar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Peter Ugrin, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vojko Vešligaj, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Neli Zidar Kos, Glasbena šola Domžale; mag. Alenka Zupan, Gimnazija Koper, Glasbena šola Koper; Andrej Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-viola_um_gl_b-um_si_gl_b.pdf



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 260358403

ISBN 978-961-03-1293-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt viola za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul B – petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer, modul B – petje-instrument.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu viola za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul B – petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer, modul B – petje-instrument.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 Koncerti, sonate, suite ................................. 50

Namen predmeta Skladbe za solo violo .................................... 52 ......................................... 10

Temeljna vodila predmeta Skladbe slovenskih skladateljev in druge ........................... 10

skladbe ........................................................ 54

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 11

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 12

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 55

1. letnik ........................................................ 55

Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 12

TEHNIČNE PRVINE ..................................... 55

Splošna didaktična priporočila ..................... 12

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ETUDE ........................................................ 56 ... 14

Specialnodidaktična priporočila KONCERTI, SONATE, SUITE ......................... 56

področja/predmeta ..................................... 15

SKLADBE ZA SOLO VIOLO ........................... 56

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 21

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN

1. LETNIK .......................................................... 22 DRUGE SKLADBE ........................................ 56

Tehnične prvine ........................................... 22

2. letnik ........................................................ 57

Etude ........................................................... 24

TEHNIČNE PRVINE ..................................... 57

Koncerti, sonate, suite ................................. 26

ETUDE ........................................................ 57

Skladbe za solo violo .................................... 28

KONCERTI, SONATE, SUITE ......................... 58

Skladbe slovenskih skladateljev in druge

skladbe ........................................................ 30 SKLADBE ZA SOLO VIOLO ........................... 58

2. LETNIK .......................................................... 31

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN

Tehnične prvine ........................................... 31 DRUGE SKLADBE ........................................ 59

Etude ........................................................... 33 3. letnik ........................................................ 59

Koncerti, sonate, suite ................................. 34 TEHNIČNE PRVINE ..................................... 59

Skladbe za solo violo .................................... 35

ETUDE ........................................................ 60

Skladbe slovenskih skladateljev in druge

skladbe KONCERTI, SONATE, SUITE ......................... 60 ........................................................ 36

3. LETNIK .......................................................... 38 SKLADBE ZA SOLO VIOLO ........................... 61

Tehnične prvine ........................................... 38 SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN

Etude DRUGE SKLADBE ........................................ 61 ........................................................... 40

Koncerti, sonate, suite ................................. 42 4. letnik ........................................................ 62

Skladbe za solo violo .................................... 44 TEHNIČNE PRVINE ..................................... 62

Skladbe slovenskih skladateljev in druge ETUDE ........................................................ 62

skladbe ........................................................ 45

KONCERTI, SONATE, SUITE ......................... 62

4. LETNIK .......................................................... 47

Tehnične prvine SKLADBE ZA SOLO VIOLO ........................... 63 ........................................... 47

Etude ........................................................... 49





SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN


DRUGE SKLADBE ....................................... 64

PRILOGE .............................................. 66





5


2

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

4

0



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Poučevanje viole v srednji šoli prinaša vrsto pomembnih prednosti, ki vplivajo tako na individualni kot na kolektivni razvoj dijakov. Predmet ne samo, da razvija tehnične veščine in umetniški izraz, temveč tudi krepi socialne veščine preko skupinskega dela. Dijaki pridobijo samozavest in se naučijo discipline, kar predstavlja pomembne lastnosti, ki jim bodo služile v vseh vidikih njihovega življenja. Z učnimi izkušnjami pri inštrumentu, ki ima pomembno vlogo v različnih glasbenih kontekstih, se dijaki pripravljajo na prihodnost in morebitno nadaljnje glasbeno izobraževanje ali kariero. Dolgoročne koristi učenja viole vključujejo izboljšano koncentracijo, vztrajnost in kreativnost, ki so ključni za celostni razvoj posameznika. Tako se viola ne le povezuje z drugimi glasbenimi predmeti, temveč tudi pomembno dopolnjuje glasbeno izobraževanje, kar zagotavlja, da imajo dijaki širok spekter znanj, ki jih bodo lahko uporabili v življenju. Pouk viole ima tako pomemben vpliv na razvoj glasbenih in osebnostnih potencialov dijakov, kar lahko prispeva k njihovemu uspehu tako v glasbi kot v življenju.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet temelji na ciljnem in procesnem udejanjanju avtentičnih oblik učenja glasbe. Učitelj ob upoštevanju razvojnih zakonitosti dijakov in njihovih interesov avtonomno izbira glasbene vsebine (šole in tehnike, etude, koncerti, sonate, druge skladbe in skladbe slovenskih skladateljev) z namenom razvoja dijakove glasbene nadarjenosti ter poglabljanja njegove muzikalnosti, glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Učitelj prilagaja učni proces individualnim potrebam in sposobnostim dijakov, s čimer zagotavlja optimalen razvoj vsakega posameznika. Predmet vključuje sodobne pedagoške pristope, kot so projektno učenje, sodelovalno učenje in uporaba IKT, za spodbujanje aktivnega in angažiranega učenja. Dijaki so spodbujeni k kritičnemu mišljenju in refleksiji o svojem glasbenem napredku ter k samoevalvaciji svojih izvedb. Namen izbora teh vsebin je razvijanje dijakove vsestranske glasbene nadarjenosti, njegovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, krepitev njegove daljše osredotočene pozornosti ter psihofizične vzdržljivosti. Učitelj prav tako namenja pozornost fizičnemu in duševnemu zdravju, gojenju duha ustvarjalnosti ter s tem celostnemu razvoju dijaka. Poleg navedenih vsebin dijak razvija tudi druga generična znanja s področja uporabe IKT, kot so uporaba programske opreme za analizo glasbenih del, snemanje in poslušanje lastnih izvedb za samoevalvacijo ter uporaba digitalnih orodij za ustvarjanje in produkcijo glasbe ob podpori digitalne pismenosti. Poudarek je tudi na spoznavanju in izvajanju glasbene dediščine, zlasti slovenskih skladateljev, kar prispeva k razvoju kulturne identitete dijakov.



10





5


2

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE .

2

1

.

4

0

Pouk temelji na sodobnih raziskavah, kulturnih vrednotah in učinkovitih strategijah, zato je celostno in ciljno zastavljen za vsakega posameznega dijaka. Učitelj spodbuja dijakove ambicije in natančno spremlja njegovo počutje ter napredek, kar vključuje upoštevanje njegovih sposobnosti, zdravstvenega stanja in družbenih okoliščin. S tem pristopom učitelj pomaga dijaku oblikovati in dosegati cilje. Učitelj pripravlja dijaka na nastope z mentalnim treningom in tehnično pripravo ter ponuja različne tehnike za obvladovanje stresa in anksioznosti. Dijak uporablja IKT za širitev svojega znanja ter dostop do digitalnih virov. Pomembne prakse vključujejo avtentičnost igranja, izvajalsko prakso ter tehnike dihanja in sproščanja.



11





5


2

:

9

0

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

2

1

.

4

0



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



12

5

2

:

9

0

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .21 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .40 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



13





5


2

:

9

0

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .21 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .40 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



14





5


2

:

9

0

/

/

/



» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.21.4 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 0

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

– temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti, sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije dijaka),



15

5

2

:

9

0

/

/

/



– dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in interesov 5202 ter.21.4 – kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.0

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obisk koncertov in glasbenih prireditev ter srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Glasbena znanja pripevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov.



Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev.

Posamezni letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pri vsaki temi (letniku) so nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Tehnične prvine, Etude). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih.

S široko opredelitvijo pojmov je učitelju omogočena avtonomija pri izboru strokovnih terminov glede na izbor glasbenih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa.



Individualizacija in formativno spremljanje znanja

Pri individualnem pouku viole je individualizacija temeljni didaktični princip: učitelj cilje, vsebine, tempo in načine izkazovanja znanja sproti prilagaja posameznemu dijaku ter napredku, ugotovljenemu s formativnim spremljanjem (nameni učenja, jasni kriteriji uspešnosti, sprotna povratna informacija, samovrednotenje in vrstniška povratna informacija). Pojem diferenciacija smiselno uporabljamo v skupinskih kontekstih (komorna igra, orkester), pri čemer učitelj v isti učni situaciji diferencira vloge, zahtevnost in podporo glede na različne zmožnosti dijakov. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Oblika individualnega pouka inštrumenta še bolj podpira individualizacijo (ob podpori formativnega spremljanja). Učitelj načrtuje cilje tako, da spodbuja dijakovo samostojnost pri glasbenih dejavnostih izvajanje, poslušanje in ustvarjanje.



16

5

2

:

9

0

/

/

/



Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega 5202 procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku .21 spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje glasbo in rešuje .40 avtentične, problemske naloge.



Medpredmetno povezovanje

Učitelj uresničuje horizontalno in vertikalno medpredmetno povezovanje tako z vidika procesov učenja kot tudi učnih vsebin in pojmov. Dijaki se medpredmetno povezujejo npr. pri komorni igri, v vokalno-instrumentalnih sestavih in orkestrih. Svoje teoretsko znanje, pridobljeno pri pouku solfeggia, glasbenega stavka in zgodovine glasbe uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar prispeva k boljšemu razumevanju in kakovostnejši izvedbi skladb.

Medpredmetno povezovanje se uresničuje v čim večji možni meri s timskim delom in v prožni organizaciji učnih ur. Udejanja naj se tudi na ekskurzijah, gostovanjih dijakov doma in v tujini ter pri projektnem in raziskovalnem delu.



Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja

Pri vsaki skupini ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja se dosega skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijakov.

S preverjanjem znanja učitelj spremlja dijakov razvoj in napredek v okviru vsake ure pouka ter na nastopih. Po preverjanju daje dijaku povratne informacije o njegovem napredku.

Individualni pouk inštrumenta se ocenjuje z izvedbo izbranih glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih.



Priporočljivo je, da dijak ob koncu šolskega leta izvede zaključni nastop, na katerem predstavi svoje pridobljeno znanje in spretnosti iz priporočene snovi.

Zaključni nastop naj dijaku omogoči, da svoje znanje in spretnosti predstavi na praktičen in ustvarjalen način. a njem izkaže doseganje standardov znanja z izvedbo vsebin, ki so določene za posamezni letnik, pri čemer mora doseči vsaj minimalne standarde znanja. Priporočamo, da dosežek na zaključnem nastopu ocenita vsaj dva učitelja, ki dijaka ne poučujeta. Oceno oblikujeta v soglasju z učiteljem nosilcem predmeta.

Priporočena snov za zaključni nastop

1. LETNIK

Dijak:

» izvede lestvico z razloženimi kvintakordi, zmanjšanim in dominantnim septakordom in razložene terce,



17

5

2

:

9

0

/

/

/



2. LETNIK » izvede dve etudi različnih tehničnih prvin ali eno etudo in eno skladbo za solo violo; ne na pamet, 5202.2 » izvede prvi ali drugi in tretji stavek koncerta; na pamet.1.40

Dijak:

» izvede lestvico z razloženimi kvintakordi, zmanjšanim in dominantnim septakordom, razložene terce in

kromatiko,

» izvede dve etudi različnih tehničnih prvin ali eno etudo in eno skladbo za solo violo; ne na pamet,

» izvede prvi ali drugi in tretji stavek koncerta na pamet ter dva stavka baročne sonate po notah.

3. LETNIK

Dijak:

» izvede lestvico z razloženimi kvintakordi, zmanjšanim in dominantnim septakordom, razložene terce,

kromatiko in dvojemke v tercah, sekstah in oktavah,

» izvede dve etudi različnih tehničnih prvin ali eno etudo in eno skladbo za solo violo; ne na pamet,

» izvede prvi ali drugi in tretji stavek koncerta na pamet ter dva stavka baročne sonate; po notah.

4. LETNIK

Dijak:

» izvede lestvico z razloženimi kvintakordi, zmanjšanim in dominantnim septakordom, razložene terce,

kromatiko in dvojemke v tercah, sekstah in oktavah,

» izvede dve etudi različnih tehničnih prvin ali eno etudo in eno skladbo za solo violo, ne na pamet,

» izvede prvi ali drugi in tretji stavek koncerta; na pamet ter dva stavka baročne sonate po notah.



Skupni cilji

Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti.

Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost

Dijak:



» spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika, (1.1.2.2)



» analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi, (1.1.4.1)



» razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo, (1.1.5.1)



» vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje, (1.3.1.1)





18

5

2

:

9

0

/

/

/





» spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst, 5 (1.3.2.1)202.2 » uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih, (1.3.4.1)1.40 » svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje, (1.3.4.2)



» živi kulturo in umetnost kot vrednoto. (1.3.5.1)



Trajnostni razvoj



Dijak:



» s pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem, (2.1.1.1)



» gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov, (2.1.3.1)



» kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv,

(2.2.2.1)



» sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost. (2.4.2.1)

Zdravje in dobrobit

Dijak:



» uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje, (3.1.2.2)



» z glasbenimi dejavnostmi spodbuja radovednost (3.1.4.1) in sprostitev, (3.2.3.2)



» se vključuje v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja



(3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja, (3.2.4.1)



» Razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine. (3.3.3.1).



Digitalna kompetentnost



Dijak:



» pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja



digitalno tehnologijo, (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1)



» upravlja svojo digitalno identiteto, (4.2.6.1)



» prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati. (4.5.1.1)



Podjetnost



Dijak:



» uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov, (5.1.2.1), (5.3.1.1)



» vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev, (5.3.5.2)



» uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju. (5.3.5.3)





19





5

2

:

9

0

/

/

/



Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami 5202.2 Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, 1.4 dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega 0

družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek.

Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa, zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.



Literatura

Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (spletna izd.). Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil

Holcar, A., idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS.



20





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


5


2

:

9

0

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

4

0

OBVEZNO



OPIS TEME

V 1. letnik spadajo naslednje skupine ciljev: tehnične prvine, etude, koncerti, sonate, suite, skladbe za solo violo, skladbe slovenskih skladateljev in druge skladbe. V tej temi je poudarek na tekočem branju altovskega in violinskega ključa ter razvoju slušno analitičnih zaznav. Dijak usvaja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa ter postavitve leve in desne roke. Razvija sproščenost pri padcu in dvigu prstov leve roke v različnih ritmičnih vzorcih, tehniko vibrata ter spretnost oblikovanja tona.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Priporočljivo je, da ima dijak lastno violo, ki mu omogoča redno vadbo tudi izven pouka. Pri izbiri glasbila je treba posebno pozornost nameniti kakovosti izdelave, tonski zrelosti in zvočni projekciji inštrumenta, saj ti dejavniki pomembno vplivajo na razvoj dijakovih tehničnih in interpretativnih sposobnosti.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: razvija branje altovskega in violinskega ključa ter slušno predstavo le-teh, razvija tudi natančnost izvedbe na področju ritma;

O: usvaja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa in postavitve leve in desne roke;



(3.2.1.1)

O: razvija sproščenost padca in dviga prstov leve roke v različnih ritmičnih vzorcih;



(3.2.3.2)

O: razvija tehniko vibrata (prstni, zapestni in vibrato iz roke);

O: razvija spretnost oblikovanja tona z naslednjimi prvinami, hitrost loka, obtežitev loka, kontaktno mesto, količina žime;

O: razvija igranje lestvic in razloženih akordov s poudarkom na razvijanju intonacije in obvladovanju menjav leg (dvojemke terce, sekste in oktave, razložene terce, kromatika).



22

5

2

:

9

0

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202.2 Dijak:1.40 » izkaže zanesljivo branje altovskega ključa in slušno predstavo notnega zapisa, prepozna in zanesljivo izvaja

različne ritmične vzorce;

» izkaže ozaveščenost o funkcionalni drži telesa in postavitvi leve in desne roke;

» izkaže sproščenost padca in dviga prstov leve roke v različnih ritmičnih vzorcih;

» prepozna in izvede prstni, zapestni vibrato in vibrato iz roke;

» prepozna in izvede enostavna lokovanja pri različnih hitrostih, prepozna in ozavesti različno obtežitev loka,

kontaktno mesto in količino žime;

» v počasnem tekočem tempu zanesljivo izvede lestvico, razložene terce, kromatiko, razložene akorde in

dvojemke, terce, sekste in oktave;

» izvede lestvico z razloženimi kvintakordi, zmanjšanim in dominantnim septakordom in razložene terce.



TERMINI

◦ vibrato ◦ kromatika ◦ zmanjšan septakord ◦ dominantni septakord ◦ akord. ◦ dvojemke



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Pozorno branje

» Natančnost izvajanja



23





5


2

:

9

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: poglablja osnovne tehnike lokovanj v povezavi z nadgradnjo raznolikosti ritmičnih vzorcev in hitrostjo izvajanja;

O: razvija hitrost leve roke v različnih kombinacijah v povezavi z dinamiko;

O: razvija uporabo različnih vrst vibrata;

O: razvija samostojno branje notnega zapisa primerne težavnosti in urejen način izvajanja le-tega.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» tekoče izvede osnovne tehnike lokovanj v kombiniranih ritmičnih vzorcih pri srednji hitrosti;

» izkaže stabilnost leve roke v različnih kombinacijah hitrega igranja v povezavi z dinamiko;

» izvede različne vrste vibrata;

» samostojno bere in urejeno izvede literaturo primerne težavnosti;

» izvede dve etudi različnih tehničnih prvin.



TERMINI

◦ osnovne tehnike lokovanj



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Orientacija v glasbenem zapisu



24

5

2

:

9

0

/

/

/



» Pravilnost izvajanja 5202.2 » Natančnost izvajanja1.40



25





5


2

:

9

0

/

/

/



KONCERTI, SONATE, SUITE 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: si prizadeva za oblikovanje lepega tona, za lep nastanek in razvoj tona;

O: diferencira vlogo glavnega in stranskega motiva, periode, solističnega mesta in tutti delov koncerta;

O: z razvojem pomnjenja glasbenih vsebin zagotavlja igranje na pamet, kar je podlaga za bolj poglobljeno in prepričljivo izvajanje.



(3.1.3.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razume pomen solo in tutti odsekov v baročni literaturi;

» prepozna glavni in stranski motiv ter določi dolžino periode;

» prepozna možnost uporabe tehničnih principov igranja v preostali obravnavani literaturi;

» obravnavana dela izvede na pamet, zavedajoč se strukture obravnavanih del;

» izvede prvi ali drugi in tretji stavek koncerta na pamet.



TERMINI

◦ solo ◦ tutti ◦ perioda ◦ motiv



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Orientacija v glasbenem zapisu

» Natančnost izvajanja



26

5

2

:

9

0

/

/

/



» Doživetost izvajanja 5202.2 » Poglobljeno izvajanje na pamet1.40



27





5


2

:

9

0

/

/

/



SKLADBE ZA SOLO VIOLO 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: spoznava karakteristike in osnovno strukturo stavkov baročnih suit in ostalih del za solo violo;



(1.1.4.1)

O: spoznava osnovne zakonitosti polifonije;

O: razvija oblikovanje zahtevnejšega tonskega razlikovanja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna vlogo preludijev in osnovne karakteristike plesnih stavkov baročne suite ter stavke ostalih del za

solo violo;

» razume pomen polifonije;

» prepozna glasove pri enostavni polifoniji;

» izvede skladbo za solo violo – ne na pamet.



TERMINI

◦ polifonija ◦ preludij ◦ suita ◦ solo



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Pozorno branje notnega zapisa

» Upoštevanje dinamičnih oznak in agogike



28

5

2

:

9

0

/

/

/



» Pravilnost izvajanja 5202.2 » Natančnost izvajanja1.40



29





5


2

:

9

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN DRUGE 5202. SKLADBE 21.40

CILJI

Dijak:

O: spoznava dela slovenskih skladateljev primerne težavnosti;

O: razvija odnos do slovenske glasbenoustvarjalne kulture;



(4.3.3.1)

O: spoznava literaturo različnih stilnih obdobij primerne težavnostne stopnje.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede dela slovenskih skladateljev primerne težavnosti;

» izkaže pozitiven odnos do slovenske glasbenoustvarjalne kulture;

» izvede literaturo različnih stilnih obdobij primerne težavnostne stopnje.



TERMINI

◦ slovenska glasbenoustvarjalna kultura



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Orientacija v glasbenem zapisu

» Doživetost izvajanja

» Natančnost izvajanja



30





5


2

:

9

0

/

/



2. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

4

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V 2. letnik spadajo naslednje skupine ciljev: tehnične prvine, etude, koncerti, sonate, suite, skladbe za solo violo, skladbe slovenskih skladateljev in druge skladbe. V tej temi je osrednji poudarek na razvijanju nadzora nad telesno držo ter pravilno postavitvijo rok pri višjih hitrostih, pri čemer je še posebej pomembno osredotočanje na intonacijo in stabilnost izvedbe dvojemk.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: poglablja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa in postavitev leve in desne roke pri višji hitrosti;

O: razvija sproščenost padca in dviga prstov leve roke v različnih ritmičnih vzorcih pri višji hitrosti in v povezavi z natančno intonacijo;

O: razvija spretnost oblikovanja tona z obvladovanjem različnih prvin pri kompleksnejših lokovih načinih;

O: poglablja lestvice, akorde in dvojemke v tekočem tempu s poudarkom na intonaciji, menjavah leg in stabilnostjo leve roke v dvojemkah.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa in postavitev leve in desne roke ter omenjeno

ozavešča pri zapletenejših nalogah pri višji hitrosti;

» izkaže sproščenost padca in dviga prstov leve roke v različnih ritmičnih vzorcih pri višji hitrosti; izkazuje

tudi natančno intonacijo pri igranih vajah;

» izkaže obvladovanje različnih prvin oblikovanja tona, izvaja tudi različne kombinacije pri zapletenejših

lokovih načinih;

» izvede lestvice, razložene terce, kromatiko, akorde in dvojemke v tekočem tempu z dobro intonacijo,

korektnimi menjavami leg z izkazano stabilnostjo leve roke v dvojemkah;



31

5

2

:

9

0

/

/

/



» izvede lestvico z razloženimi kvintakordi, zmanjšanim in dominantnim septakordom, razložene terce in 5202 kromatiko..21.40

TERMINI

◦ kromatika



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Orientacija v glasbenem zapisu

» Natančnost izvajanja



32





5


2

:

9

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: poglablja osnovne tehnike lokovanj v povezavi z nadgradnjo raznolikosti ritmičnih vzorcev in hitrostjo izvajanja;

O: razvija hitrost leve roke v različnih kombinacijah v povezavi z dinamiko;

O: razvija uporabo različnih vrst vibrata;

O: razvija samostojno branje notnega zapisa primerne težavnosti in urejen način izvajanja le-tega.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» tekoče izvede osnovne tehnike lokovanj v kombiniranih ritmičnih vzorcih pri srednji hitrosti;

» izkaže stabilnost leve roke v različnih kombinacijah hitrega igranja v povezavi z dinamiko;

» izvede različne vrste vibrata;

» samostojno bere in urejeno izvede literaturo primerne težavnosti;

» izvede dve etudi različnih tehničnih prvin – ne na pamet.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Orientacija v glasbenem zapisu

» Natančnost izvajanja

» Pravilnost izvajanja



33





5


2

:

9

0

/

/

/



KONCERTI, SONATE, SUITE 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: pridobiva znanja iz analize obravnavanih del: spoznava izvajalski pomen solo in tutti mest v baročni literaturi, razvija prepoznavanje glavnega in stranskega motiva ter dolžino periode;

O: poglablja oblikovanje lepega tona, intonacijo, artikulacijo in ritmično stabilnost z uporabo usvojenih prvin in principov pri tehničnih prvinah;

O: na podlagi analitičnega pristopa razvija igranje na pamet, kar mu omogoča bolj poglobljeno in prepričljivo interpretacijo na odru.



(3.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razume pomen solo in tutti odsekov v baročni literaturi, prepozna glavni in stranski motiv ter določi

dolžino periode;

» prepozna možnost uporabe tehničnih principov igranja v preostali obravnavani literaturi;

» obravnavana dela izvede na pamet, zavedajoč se strukture obravnavanih del;

» izvede prvi ali drugi in tretji stavek koncerta na pamet ter dva stavka baročne sonate po notah.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Doživetost izvajanja

» Pravilnost izvajanja

» Upoštevanje agogike



34





5


2

:

9

0

/

/

/



SKLADBE ZA SOLO VIOLO 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: razvija samostojno prepoznavanje karakteristik stavkov in strukture pri izvajanju baročnih skladb za solo violo;

O: razvija izvajalski in tehnični pristop k igranju polifonije s poglabljanjem znanj na področju igranja dvojemk in akordov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» samostojno prepozna karakter in strukturo obravnavanih stavkov iz literature za solo violo;

» zanesljivo in tekoče izvede dvojemke in akorde pri polifoniji;

» izvede skladbo za solo violo – ne na pamet.



TERMINI

◦ polifonija



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Orientacija v glasbenem zapisu

» Pravilno lokovanje



35





5


2

:

9

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN DRUGE 5202. SKLADBE 21.40

CILJI

Dijak:

O: spoznava dela slovenskih skladateljev, ki obravnavajo baročne in klasicistične kompozicijske pristope;

O: razvija odnos do slovenske glasbenoustvarjalne kulture;

O: spoznava izvirno violsko literaturo in prepise drugih glasbil različnih stilnih obdobij z izpostavljeno solistično vlogo viole na manj zahtevni težavnostni stopnji;

O: se uči izbirati, snemati in poslušati glasbo ob pomoči digitalne tehnologije.



(4.1.1.1 | 4.4.2.1 | 4.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede dela slovenskih skladateljev, ki obravnavajo baročne in klasicistične kompozicijske pristope;

» izkaže pozitiven odnos do slovenske glasbenoustvarjalne kulture;

» izvede literaturo in prepise drugih glasbil različnih stilnih obdobij z izpostavljeno solistično vlogo viole na

manj zahtevni težavnostni stopnji.



TERMINI

◦ transkripcije



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» s polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja



36

5

2

:

9

0

/

/

/



» Doživetost izvajanja 5202.2 » Orientacija v notnem zapisu1.40



37





5


2

:

9

0

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

4

OBVEZNO 0



OPIS TEME

V 3. letniku so vključene naslednje skupine ciljev: tehnične prvine, etude, koncerti, sonate, suite, skladbe za solo violo, skladbe slovenskih skladateljev in druge skladbe. Osrednja tema je poglabljanje spretnosti oblikovanja tona in dejavnosti leve roke v povezavi s sproščenim igranjem. Povečuje se tempo igranja lestvic, akordov in dvojemk, medtem ko se izboljšuje intonacija v prstnih oktavah in decimah ter flažoletih ob menjavi leg v kompleksnih ritmih.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: poglablja ozaveščeno in samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa v povezavi s spretnostjo oblikovanja tona in aktivnostjo leve roke;

O: poglablja lestvice, akorde in dvojemke pri višji hitrosti v povezavi z ozaveščanjem funkcionalne drže telesa, spretnostjo oblikovanja tona in natančne intonacije ter menjav leg pri različnih zapletenejših ritmičnih vzorcih;

O: spoznava osnove prstnih oktav in decim;

O: razvija tehniko igranja naravnih, kvartnih in kvintnih flažoletov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže samostojno kontrolo funkcionalne drže telesa v povezavi s spretnostjo oblikovanja tona in

aktivnostjo leve roke;

» izvede lestvice, akorde in dvojemke pri višji hitrosti, hkrati izkazuje kontrolo funkcionalne drže telesa,

zanesljivo oblikuje ton, natančno intonira in izkazuje obvladovanje menjav leg pri zapletenejših ritmičnih vzorcih;

» izvede prstne oktave in decime s primernim tehničnim pristopom v počasnem tempu;

» prepozna zapis različnih vrst flažoletov in izkaže ozaveščenost o koordinaciji postavitve leve roke,

kontaktnega mesta in hitrosti loka pri igranju flažoletov;



38

5

2

:

9

0

/

/

/



» izvede lestvico z razloženimi kvintakordi, zmanjšanim in dominantnim septakordom, razložene terce, 5202 kromatiko in dvojemke v tercah, sekstah in oktavah..21.40

TERMINI

◦ dvojemke ◦ flažolet



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Natančnost izvajanja



39





5


2

:

9

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: poglablja različne načine lokovanja v kombinaciji s hitrostjo, natančnostjo in raznolikostjo menjav strun;

O: spoznava specifične načine lokovanj: son filé, collé, Viottijev lokov način;



(1.1.2.2)

O: razvija spretnost menjave leg pri višji hitrosti, z različnimi prstnimi kombinacijami in ritmičnimi figuracijami.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» prepozna in izvede različne načine lokovanj ter izkazuje hitro in natančno menjavanje strun v različnih

kombinacijah;

» prepozna razume in ločeno pravilno izvede naslednje načine lokovanja: son filé, collé, Viottijevo

lokovanje;

» izkaže obvladovanje menjav leg pri višji hitrosti s primerno težavnostjo prstnih kombinacij in različnimi

ritmičnimi figuracijami;

» izvede dve etudi različnih tehničnih prvin – ne na pamet.



TERMINI

◦ son filé ◦ collé ◦ Viottijevo lokovanje



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Natančnost izvajanja



40

5

2

:

9

0

/

/

/



» Orientacija v glasbenem zapisu 5202.2 » Pravilnost izvajanja1.40



41





5


2

:

9

0

/

/

/



KONCERTI, SONATE, SUITE 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: poglablja znanje z izvajalskega in analitičnega področja različnih stilnih obdobij;





(1.3.2.1)

O: nadgrajuje uporabo usvojenih tehničnih prvin kot osnovo za doseganje večje izvajalske prepričljivosti;

O: razvija igranje na pamet oblikovno zahtevnejših kompozicij;

O: poglablja občutek za dojemanje umetniškega izraza;

O: razvija oblikovanje kreativne interpretacije z lastnim umetniškim potencialom ob upoštevanju skladateljeve zamisli.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» stilno primerno izvede literaturo iz različnih obdobij;

» zavestno uporabi naučene tehnične prvine v povezavi z stilno izvajalsko prakso v namen večje

prepričljivosti izvedbe;

» na pamet izvede tudi oblikovno zahtevnejše kompozicije;

» se zaveda svojega umetniškega prispevka in izvajalskih možnosti na podlagi branja teksta;

» prepozna tudi karakteristike obravnavanih del in jih učinkovito izvede;

» izvede prvi ali drugi in tretji stavek koncerta na pamet ter dva stavka baročne sonate – po notah.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Orientacija v glasbenem zapisu



42

5

2

:

9

0

/

/

/



» Doživetost izvajanja 5202.2 » Natančnost, pravilnost izvajanja1.40



43





5


2

:

9

0

/

/

/



SKLADBE ZA SOLO VIOLO 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: poglablja samostojno prepoznavanje karakteristik stavkov in strukture pri izvajanju baročnih skladb za solo violo;

O: nadgrajuje izvajalski in tehnični pristop k igranju polifonije s poglabljanjem znanj na področju igranja dvojemk in akordov;

O: uporablja digitalno tehnologijo pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi ter upravlja s svojo digitalno identiteto.



(4.2.2.1 | 4.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» samostojno prepozna karakter in poglobljeno strukturo obravnavanih stavkov iz literature za solo violo;

» zanesljivo in tehnično suvereno izvede dvojemke in akorde pri polifoniji;

» izvede skladbo za solo violo – ne na pamet.



TERMINI

◦ polifonija



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Doživetost izvajanja

» Upoštevanje dinamike in agogike



44





5


2

:

9

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN DRUGE 5202. SKLADBE 21.40

CILJI

Dijak:

O: spoznava dela slovenskih skladateljev, ki obravnavajo klasicistične in romantične kompozicijske pristope;

O: razvija odnos do slovenske glasbenoustvarjalne kulture;

O: spoznava izvirno violsko literaturo in prepise od drugih glasbil različnih stilnih obdobij;

O: razvija igro a prima vista;

O: spoznava rokovanje z orkestrskimi izvlečki;

I: ob analizi ter vrednotenju raznolikih gradiv glasbo razume in o njej kritično razmišlja.



(2.2.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede dela slovenskih skladateljev, ki obravnavajo klasicistične in romantične kompozicijske pristope;

» izkaže pozitiven odnos do slovenske glasbenoustvarjalne kulture;

» izvede izvirno violsko literaturo in prepise od drugih glasbil različnih stilnih obdobij;

» tekoče izvede a vista primerne težavnostne stopnje.



TERMINI

◦ a vista ◦ transkripcije



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



45

5

2

:

9

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 Pravilnost izvajanja1.40 » Natančnost izvajanja

» Doživetost izvajanja



46





5


2

:

9

0

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

4

OBVEZNO 0



OPIS TEME

Predmet v 4. letniku obsega naslednje skupine ciljev: tehnične prvine, etude, koncerti, sonate, suite, skladbe za solo violo, skladbe slovenskih skladateljev in druge skladbe. Osrednja tema obravnava suvereno in virtuozno igro, ki zahteva visoko raven spretnosti. Dijak se osredotoča na razvoj avtonomije pri igranju ter izvaja kompleksne vaje, ki ga učinkovito pripravljajo za samostojne recitale in nastope.



TEHNIČNE PRVINE



CILJI

Dijak:

O: poglablja kontrolo funkcionalne drže telesa v povezavi s spretnostjo oblikovanja tona in aktivnostjo leve roke pri višji do virtuozni težavnostni stopnji;

O: igra lestvice, akorde in dvojemke na višji do virtuozni ravni, naprej razvija prstne oktave in decime.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže kontrolo funkcionalne drže telesa v povezavi s spretnostjo oblikovanja tona in aktivnostjo leve roke

pri višji do virtuozni težavnostni stopnji, prepozna napake in jih samostojno sproti popravlja;

» izvede lestvice, akorde in dvojemke v kombinacijami z različnimi artikulacijami in kompleksnimi ritmičnimi

načini, izvede tudi prstne oktave in decime;

» izvede lestvico z razloženimi kvintakordi, zmanjšanim in dominantnim septakordom, razložene terce,

kromatiko in dvojemke v tercah, sekstah in oktavah.



TERMINI

◦ virtuoznost



47

5

2

:

9

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »2 Pri pouku1.40 » S polletnim ocenjevanjem



OPISNI KRITERIJI

» Pravilnost izvajanja

» Natančnost izvajanja



48





5


2

:

9

0

/

/

/



ETUDE 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: poglablja igranje s kombinacijami lokovanj, dinamik in tehnik leve roke pri različnih hitrostih;

O: razvija specifične lokove načine: son filé, collé, Viottijev lokov način.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede etude s kombinacijami lokovanj, dinamik in tehnik leve roke pri različnih hitrostih;

» izkaže zanesljivo izvajanje naslednjih lokovih načinov: son filé, collé, Viottijev lokov način;

» izvede dve etudi različnih tehničnih prvin – ne na pamet.



TERMINI

◦ son filé ◦ collé ◦ Viottijev lokov način



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Orientacija v glasbenem zapisu

» Pravilnost izvajanja

» Upoštevanje lokovanja

» Natančnost izvajanja



49





5


2

:

9

0

/

/

/



KONCERTI, SONATE, SUITE 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: poglablja znanje iz izvajalskega in analitičnega področja različnih stilnih obdobij;

O: nadgrajuje uporabo usvojenih tehničnih prvin kot osnovo za doseganje večje izvajalske prepričljivosti;

O: razvija igranje na pamet zahtevnejših skladb;

O: poglablja občutek za dojemanje umetniškega izraza v sodelovanju s pianistom (poznavanje klavirskega parta);



(3.3.3.2)

O: razvija oblikovanje kreativne interpretacije z lastnim umetniškim potencialom ob upoštevanju skladateljeve zamisli.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» stilno primerno izvede literaturo iz različnih obdobij;

» samostojno zavestno uporabi usvojene tehnične prvine v povezavi z stilno izvajalsko prakso v namen večje

prepričljivosti izvedbe;

» na pamet izvede tudi oblikovno zahtevnejše kompozicije;

» se zaveda svojega umetniškega prispevka in izvajalskih možnosti na podlagi branja teksta;

» prepozna tudi karakteristike obravnavanih del in jih učinkovito izvaja v sodelovanju s pianistom ob

zavedanju obojestranskega prispevka za prepričljivo izvedbo;

» izvede prvi ali drugi in tretji stavek koncerta na pamet ter dva stavka baročne sonate po notah.



TERMINI

◦ klavirski part



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku



50

5

2

:

9

0

/

/

/



» S polletnim ocenjevanjem znanja 5202.2 » Z nastopi1.40

OPISNI KRITERIJI

» Doživetost izvajanja

» Upoštevanje dinamike in agogike

» Orientacija v glasbenem zapisu



51





5


2

:

9

0

/

/

/



SKLADBE ZA SOLO VIOLO 5202.21.40 CILJI

Dijak:

O: razvija skrb za zdravo telesno držo in ustrezno držo inštrumenta;



(3.2.4.1 | 3.2.1.4)

O: poglablja samostojno prepoznavanje karakteristik stavkov in strukture pri izvajanju baročnih skladb za solo violo;

O: na višji ravni razvija in nadgrajuje izvajalski in tehnični pristop k igranju polifonije s poglabljanjem znanj na področju igranja dvojemk in akordov;

O: se uči prepoznavati glasbena doživetja, čustva, razpoloženja in asociacije ter jih izražati v glasbi ali ob njej.



(1.3.4.2 | 5.1.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» samostojno prepozna karakter in strukturo obravnavanih stavkov iz baročne literature za solo violo, ki jih

samostojno in prepričljivo interpretira;

» zanesljivo, tehnično suvereno in intonančno precizno izvede dvojemke in akorde pri polifoniji;

» izvede skladbo za solo violo – ne na pamet.



TERMINI

◦ interpretacija ◦ suverenost ◦ zanesljivost ◦ karakternost



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



52

5

2

:

9

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »2 Natančnost izvajanja1.40 » Doživetost izvajanja



53





5


2

:

9

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN DRUGE 5202. SKLADBE 21.40

CILJI

Dijak:

O: spoznava dela slovenskih skladateljev, ki obravnavajo romantične in sodobne kompozicijske pristope;

O: razvija odnos do slovenske glasbenoustvarjalne kulture;

O: spoznava izvirno violsko literaturo in prepise od drugih glasbil različnih stilnih obdobij primerne težavnosti;

O: poglablja igro a prima vista;

O: razvija igranje orkestrskh izvlečkov;

I: preko spoznavanja skupnih evropskih kulturnih korenin oblikuje vizijo prihodnosti, ki vključuje odgovore na vprašanja, kaj namerava početi v prihodnosti, kakšen želi postati in kakšno skupnost želi sooblikovati.



(5.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede dela slovenskih skladateljev, ki obravnavajo romantične in sodobne kompozicijske pristope;

» izkaže pozitiven odnos do slovenske glasbenoustvarjalne kulture;

» izvede izvirno violsko literaturo in prepise od drugih glasbil različnih stilnih obdobij primerne težavnosti;

» izvede orkestrske izvlečke primerne težavnostne stopnje.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» S polletnim ocenjevanjem znanja

» Z nastopi



OPISNI KRITERIJI

» Doživetost izvajanja

» Orientacija v glasbenem zapisu

» Natančnost izvedbe



54





5


2

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



VIRI IN LITERATURA PO 4



POGLAVJIH



1. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

Tehnika:

» Ševčík, O.:

» op. 1, prstna tehnika, I–IV (ur. L. Tertis, Bosworth BOE 003916)

» op. 2, lokova tehnika, I–III (ur. L. Tertis, Bosworth BOE 00391719)

» op. 3, 40 variacij (ur. M. Major, Bosworth BOE 003920)

» op. 7, trilčkova tehnika, part I (ur. A. Arnold, Bosworth BOE 004918)

» op. 8, menjave leg (ur. L. Tertis, Bosworth BOE 003921)

» op. 9, dvojemke (ur. A. Arnold, Bosworth BOE 004571)

» Schradieck, H.: The School of Viola technique – Technics, Book I, Transcribed for the Viola, vaje v različnih

legah (ur. S. Lifschey, G. Schirmer, Vol. 1750)

» Chailley, M. T.: Technique de L'alto 1 (Alphonse Leduc AL 27684)

» Sitt, H.: Šola za violo

Lestvice:

» Flesch, C.: Scale System for Viola (ur. C. Karman, C. Fischer CF.O2921)

» The Galamian Scale System For Viola, ur. K. Olson, Galaxy Music Corporation EC.1.3291

» Kolman, K.: Sistem lestvic, samozaložba (trooktavne lestvice in dvojemke) K.K.1028

» Mogill, L.: Scale System for Viola (Schirmer, GS 26233)



55





5


2

:

9

0

/

/

/



ETUDE 5202. Priporočena literatura:21.4 »0 Mazas, J. F.: Études Speciales, op. 36, 1. del (ur. L. Pagels, IMC 1091)

» Dont, J.: 24 Vorübungen, op. 37 (ur. J. Vieland, IMC 2364)

» Fiorillo, F.: 36 Studies or Caprices, op. 3, izbor (ur. J. Vieland, IMC 970)

» Kreutzer, R.: 42 Études ou Caprices, izbor (ur. L. Pagels, IMC 976)

KONCERTI, SONATE, SUITE

Priporočena literatura:

» Telemann, G. P.: Koncert za violo v G-duru (ur. W. Primrose, G. Schirmer, Vol. 1973)

» Händel, G. F.: Koncert za violo v B-duru (Henle)

» Händel, G. F. – Casadesus, H.: Koncert za violo v h-molu (Eschig)

» Händel, G. F.: Sonata za dve violi v g-molu (IMC)

» Marcello, B.: Sonata v g-molu, op. 11/4 (Ricordi)

» Telemann, G. F.: Sonata v G-duru (rev. F. Langin, Hortus Musicus 189)

» Eccles, H.: Sonata v C-duru

» Dittersdorf, C.: Sonata v Es-duru

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo priporočeno literaturo.

SKLADBE ZA SOLO VIOLO

Priporočena literatura

» Bach, J. S.: 6 Suits for Violoncello, BVW 10071012 (ur. W. Forbes, Chester Music, London)

» Jobert, C. H.: Sonate facile pour alto seul (ur. R. Martin)

» Telemann, G. F.: 12 Fantasias for Viola unaccompanied, TWV 40: 14–25 (ur. L. Rood, Mac Ginnis & Marx)

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo priporočeno literaturo.

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN DRUGE SKLADBE

Priporočena literatura

» Firšt, N.: Ragtime za violo in klavir

» Lovec, V.: Uspavanka za violo in klavir

» Mirk, V.: Cantilena za violo in klavir

» Pahor, K.: Minature za violo in klavir (Valček, Prošnja, Pripovedka)



56





5


2

:

9

0

/

/

/



» Dittersdorf, C.: Andantino v A-duru (ur. W. Primrose IMC, 1869) 5202.2 » Marais, M.: Pet starih francoskih plesov1.40 » Marais, M.: La Folia

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo priporočeno literaturo.



2. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

Tehnika:

» Ševčík, O.:

» op. 1, prstna tehnika, I–IV (ur. L. Tertis, Bosworth BOE 003916)

» op. 2, lokova tehnika, I–III (ur. L. Tertis, Bosworth BOE 00391719)

» op. 3, 40 variacij (ur. M. Major, Bosworth BOE 003920)

» op. 7, trilčkova tehnika, part I (ur. A. Arnold, Bosworth BOE 004918)

» op. 8, menjave leg (ur. L. Tertis, Bosworth BOE 003921)

» op. 9, dvojemke (ur. A. Arnold, Bosworth BOE 004571)

» Schradieck, H.: The School of Violin-Technics, Book I, Transcribed for the Viola, vaje v različnih legah (ur. S.

Lifschey, G. Schirmer, Vol. 1750)

» Chailley, M.-T.: Technique de L'alto 1 (Alphonse Leduc AL 27684)

Lestvice:

» Flesch, C.: Scale System For Viola (ur. C. Karman, C. Fischer CF.O2921)

» The Galamian Scale System For Viola, ur. K. Olson, Galaxy Music Corporation EC.1.3291

» Kolman, K.: Sistem lestvic, samozaložba (trooktavne lestvice in dvojemke) K.K.1028

» Mogill, L.: Scale System for Viola (Schirmer, GS 26233)

Poleg navedenih vsebin se lahko doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo priporočeno literaturo.

ETUDE

Priporočena literatura

» Mazas, J. F.: Études Speciales, op. 36, 1. del (ur. L. Pagels, IMC 1091)

» Dont, J.: 24 Vorübungen, op. 37 (ur. J. Vieland, IMC 2364)

» Fiorillo, F.: 36 Studies or Caprices, op. 3, izbor (ur. J. Vieland, IMC 970)



57





5


2

:

9

0

/

/

/



Poleg navedenih vsebin se lahko doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo priporočeno literaturo. » Kreutzer, R.: 42 Études ou Caprices, izbor (ur. L. Pagels, IMC 976) 5202.21.40 KONCERTI, SONATE, SUITE

Priporočena literatura

Koncerti:

» Handoškin, I. E.: Koncert v C-duru (IMC 2067)

» Pleyel, I.: Koncert, op. 31 (Grahl G 88)

» Stamitz, J.: Koncert v G-duru (ur. J. Wojciechowski, Peters 5889)

» Vanhal, J. B.: Koncert v C-duru (ur. B. Plichta IMC 2566)

» Vanhal, J. B.: Koncet v F-duru (ur. A. Weinmann, Doblinger, D14242)

Sonate in suite:

» Bach, J. S.: Drei Gambensonaten, BWV 1027−1029, Urtextausgabe (ur. E.-G. Heinemann, G. Henle Verlag,

HN 684)

» Couperin, F.: Suita v c-molu (ur. L. Boulay, EFM)

» Giordani, T.: Sonata v B-duru (H. Ruff, Schott, VAB 12/5951)

» Tartini, G.: Sonata angelique (ur. A. Arnold, Viola World Pub.)

» Vivaldi, A.: Sonata v G-duru (ur. A. Arnold, Viola World Pub.)

» Nardini, P.: Sonata v D-duru

» Telemann, G. F.: Sonata v B-duru

» Bach, W. F.: Sonata v c-molu

Poleg navedenih vsebin se lahko doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo priporočeno literaturo.

SKLADBE ZA SOLO VIOLO

Priporočena literatura

» Bach, J. S.: 6 Suits for Violoncello, BVW 1007−1012 (ur. W. Forbes, Chester Music, London)

» Jobert, C. H.: Sonate facile pour alto seul (ur. R. Martin)

» Telemann, G. F.: 12 Fantasias for Viola unaccompanied (ur. L. Rood, Mac Ginnis & Marx)

Poleg navedenih vsebin se lahko doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo priporočeno literaturo.



58





5


2

:

9

0

/

/

/



SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN DRUGE SKLADBE 5202. Priporočena literatura21.40 Skladbe slovenskih skladateljev:

» Lovec, V.: Uspavanka za violo in klavir

» Mirk, V.: Cantilena za violo in klavir

» Pahor, K.: Minature za violo in klavir (Valček, Prošnja, Pripovedka)

Druge skladbe:

» Dittersdorf, C. D.: Andantino v A-duru (ur. W. Primrose IMC, 1869)

» Marais, M.: Pet starih francoskih plesov

» Marais, M.: La Folia

Poleg navedenih vsebin se lahko doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo priporočeno literaturo.



3. LETNIK

TEHNIČNE PRVINE

Priporočena literatura

Tehnika:

» Ševčík, O.:

» op. 1, prstna tehnika, I–IV (ur. L. Tertis, Bosworth BOE 003916)

» op. 2, lokova tehnika, I–III (ur. L. Tertis, Bosworth BOE 00391719)

» op. 3, 40 variacij (ur. M. Major, Bosworth BOE 003920)

» op. 7, trilčkova tehnika, part I (ur. A. Arnold, Bosworth BOE 004918)

» op. 8, menjave leg (ur. L. Tertis, Bosworth BOE 003921)

» op. 9, dvojemke (ur. A. Arnold, Bosworth BOE 004571)

» Schradieck, H.: School of Viola Technique, II, vaje v dvojemkah (ur. L. Pagels , IMC 1102)

» Chailley, M.-T.: Technique de L'alto 1 (Alphonse Leduc AL 27684)

Lestvice:

» Flesch, C.: Scale System For Viola (ur. C. Karman, C. Fischer CF.O2921)

» The Galamian Scale System For Viola, ur. K. Olson, Galaxy Music Corporation EC.1.3291



59





5


2

:

9

0

/

/

/



ETUDE » Kolman, K.: Sistem lestvic, samozaložba (trooktavne lestvice in dvojemke) K.K.1028 5202.2 » Mogill, L.: Scale System For Viola (Schirmer, GS 26233)1.40

Priporočena literatura

» Campagnoli, B.: 41 caprices pour alto, op. 22 (Durand DC 12349)

» Hoffmeister, F. A.: 12 etud za violo (Peters)

» Kreutzer, R.: 42 Etudes ou Caprices, izbor (ur. Pagels, IMC 976)

» Palaschko, J.: 24 étud mélodiques pour alto, op.77 (Alphonse Leduc AL 17183)

» Rode, P.: 24 Capricen

KONCERTI, SONATE, SUITE

Priporočena literatura

Koncerti:

» Stamitz, K.: Koncert v D-duru

» Druschetzki, G.: Koncert v D-duru

» Pleyel, I.: Koncert v D-duru

» Haydn, M.: Concerto za violo

» Gerster, O.: Concertino, op. 16 (Schott)

» Beck, C.: Koncert (Schott 1952)

» Benda, G.: Koncert v F-duru (Schott 5682)

Sonate in suite:

» Bach, J. S.: Drei Gambensonaten, BWV 1027−1029, Urtextausgabe (ur. E.-G. Heinemann, G. Henle Verlag,

HN 684)

» Boccherini, L.: Sonata v c-molu (Schott VAB 46)

» Glinka, M.: Sonata (Musica Rara MR 1034)

» Weber, K. M. von: Sonata za violo in klavir v G-duru, za violo ur. F. Avsenek (Sloway Music Editions)

» Stamitz, C.: Sonata v B-duru

» Hummel, J. N.: Sonata v Es-duru

» Bach, W. F.: Sonata v c-molu

» Fibich, Z.: Sonata v d-molu



60





5


2

:

9

0

/

/

/



» Flacton, W.: 3 sonate 5202.2 » Bartoš, H.: Sonatina1.40 » Milhaud, D.: Sonata I

SKLADBE ZA SOLO VIOLO

Priporočena literatura

» Bach, J. S.: 6 Suits for Violoncello, BVW 1007−1012 (ur. W. Forbes, Chester Music, London)

» Bach, J. S.: 6 Sonatas und Partitas, BVW 1001−1006 (ur. F. Spindler, Hoffmeister 446/30093)

» Biber, F. X.: Passacaglia v c-molu (ur. W. Lebermann, Peters 8339)

» Rolla, A.: Tre pezzi, op. posth (Suvini Zerboni)

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN DRUGE SKLADBE

Priporočena literatura

Skladbe slovenskih skladateljev:

» Jelinčič, F.: Andante religioso za violo in klavir

» Matičič, J.: Deux Poèmes za violo in klavir

» Šantel, S.: Anamitski motiv za violo in klavir (Sloway Music Editions)

» Vremšak, S.: Lirični intermezzo za violo in klavir

Druge skladbe:

» Beethoven, L. van: Noctturno za violo in klavir (Peters 8378)

» Beethoven, L. van: Two Romances, op. 40, op. 50 (ur. Vieland, IMC)

» Bloch, E.: Meditation and Processional (G. Schirmer)

» Kalliwoda, J. W.: 6 Noctturnes, op. 186 (Peters 2104)

» Liszt, F.: Romance oubliée (Sikorski 304)

» Reger, M.: Romanze v F-duru, op. 85 (G. Henle HN 785)

» Tartini, G.: L'art de l'archet

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo priporočeno literaturo.



61





5


2

:

9

0

/

/

/



4. LETNIK 5202.21 TEHNIČNE PRVINE.40

Priporočena literatura

Tehnika:

» Ševčík, O.:

» op. 7, trilčkova tehnika, part I (ur. A. Arnold, Bosworth BOE 004918)

» op. 8, menjave leg (ur. L. Tertis, Bosworth BOE 003921)

» op. 9, dvojemke (ur. A. Arnold, Bosworth BOE 004571)

» Schradieck, H.: School of Viola Technique, II, vaje v dvojemkah (ur. L. Pagels, IMC 1102)

» Primrose, W.: Technique is memory (Oxford University Press)

Lestvice:

» Flesch, C.: Scale System For Viola (ur. C. Karman, C. Fischer CF.O2921)

» The Galamian Scale System for Viola, ur. K. Olson, Galaxy Music Corporation EC.1.3291

» Barber, S.: Doppelgriff-Studien, Skalen und Arpeggien

ETUDE

Priporočena literatura

» Anzoletti, M.: 12 Studien, op. 123 (Ricordi)

» Campagnoli, B.: 41 caprices pour alto, op. 22 (Durand DC 12349)

» Hoffmeister, F. A.: 12 etud za violo (Peters)

» Kreutzer, R.: 42 Etudes ou Caprices, izbor (ur. Pagels, IMC 976)

» Palaschko, J.: 24 étud mélodiques pour alto, op.77 (Alphonse Leduc AL 17183)

» Rode, P.: 24 Capricen

KONCERTI, SONATE, SUITE

Priporočena literatura

Koncerti:

» Hoffmeister, F. A.: Koncert v D-duru, G. Henle HN 739

» Casadesus, H.: Koncert za violo v c-molu v J. Ch. Bachovem slogu (Salabert 14909)

» Domaţlicky, F.: Koncert za violo in klavir (Praha 1968)

» Schubert, J.: Koncert v C-duru



62





5


2

:

9

0

/

/

/



» David, G.: Koncert za violo 5202.2 » Haydn, J.: Koncert v D-duru, Hob. 7B:2 (EBL 2239)1.40 » Glazunov, A.: Koncert za violo

» Miletič, M.: Koncert za violo in orkester

» Stojanovič, P.: Koncert za violo

» Šulek, S.: Koncert za violo

Sonate in suite:

» Glinka, M.: Sonata (Musica Rara MR 1034)

» Hummel, J. N.: Sonata v Es-duru, op. 5, št. 3 (G. Henle HN 1029)

» Brahms, J.: Sonata, op. 120 (1 in 2) (G. Henle HN 231)

» Mendelssohn Bartholdy, F.: Sonata v Es-duru, op. 5, št. 3 (G. Henle HN 1029)

» Mendelssohn Bartholdy, F.: Sonata v C-duru

» Schumann, R.: Märchenbilder für Klavier und Viola, op. 113 (G. Henle HN 632)

» Reger, M.: Sonata za klarinet, op. 107, priredba za violo (G. Henle HN 1099)

» Bloch, E.: Suite Hebraique

» Honneger, A.: Suita

» Valentini, G.: X. sonata v E-duru

» Ristić, M.: Sonata za violo

» Popandopulo, B.: Sonata za violo

» Krejči, M.: Sonate v cis-molu, op. 57 (Artia Praga)

» Šostakovič, D.: Sonata za violo in klavir, op. 147

» Genzmer, H.: 1. sonata (Reis-Erler); 2. sonata (Bärenreiter)

» Onslow, G.: Sonata (Simrock)

» Milhaud, D.: Sonata I

SKLADBE ZA SOLO VIOLO

Priporočena literatura:

» Bach, J. S.: Fantasia Cromatica, BWV 903, ur. Z. Kodály (Boosey & Hawkes 17875)

» Bach, J. S.: 6 Suits for violoncello, BVW 1007−1012, ur. W. Forbes (Chester Music, London)

» Bach, J. S.: 6 Sonatas und Partitas BVW 1001−1006, ur. F.Spindler (Hoffmeister, 446/30093)



63





5


2

:

9

0

/

/

/



» Biber, F. X.: Passacaglia v c-molu, ur. W. Lebermann (Peters, 8339) 5202.2 » Reger, M.: Drei Suiten opus 131d für Viola solo (Henle HN 468)1.40 » Rolla, A.: Tre pezzi, op. posth. (Suvini Zerboni)

» Stravinski, I.: Elegie (Schott VLB 47)

» Vieuxtemps, H.: Capricio, op. posth. (ur. A. Druner, Schott VAB 41)

SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV IN DRUGE SKLADBE

Priporočena literatura

Za solo violo:

» Firšt, N.: Violaffect za violo solo

» Merkù, P.: Alba per viola sola (Pizzicato P 049)

» Ramovš, P.: 5 Bagatel za violo solo

» Škerjanc, L. M.: Sonata za solo violo, ur. F. Avsenek, zapuščina L. M. Škerjanca (Sloway Music)

Za violo in klavir:

» Bravničar, M.: Tango za violo in klavir

» Matičič, J.: Deux Poèmes za violo in klavir

» Prevoršek, U.: Appassionato (Nostalgija), ur. F. Avsenek (Sloway Music 0085)

» Ramovš, P.: Skice za violo in klavir, 1963, Ljubljana

» Ramovš, P.: Nocturno za violo in klavir, 1963, Ljubljana

» Tomc, M.: Capriccio za violo in klavir

» Vremšak, S.: Lirični intermezzo za violo in klavir

Druge skladbe:

» Hummel, J. N.: Potpourri (Fantasie) für Viola, op. 94 (Henle HN 838)

» Hindermith, P.: Žalna glasba za violo

» Domalicky, F.: Pet bagatel za violo in klavir

» Weber, C. M.: Andante in rondo ungarese

» Bruch, M.: Romanca, op. 85 (Schott 1974)

» Schumann, R.: Märchenbilder

» Hoffer, P.: Bratschenmusik (Peters V 1025)

» Krol, B.: Lassus & Variationen, op. 33 (Simrock)



64

5

2

:

9

0

/

/

/



» Miletič, M.: Rapsodije za violo in klavir 5202.2 » Lhotka, F.: Sljepačka (ur. L. Miranov)1.40 » Grgič, S.: Skladbe jugoslovanskih skladateljev za violo in klavir, I., II.

Poleg navedenih vsebin lahko za doseganje ciljev uporabljamo tudi drugo priporočeno literaturo.



65





5


2

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

0



PRILOGE 4



66