Gospodarske stvari. (PiSe Ivan Vuk.) Kaj naj začnemo z izabelinim vi- nom ? To je vprašanje, s katerim se ukvarja ubožni vinorejec, ko mu ponujajo za grozdje ali most pičlo plačo. Da kaj naj storimo? Po mojem mnenju bi bilo najboljše, ako obdržimo kapljico doma in jo porabimo za domačo rabo, posebno bi to priporočal vinogradnikom, ki imajo vino v manjši meri. Zakaj ne bi smel vinorejec piti doma svoj pridelek, za katerega je trpel celo leto ter bil v vednem strahu, da mu Vsegamogočni še odvzame ta pridelek. Kaj pa imamo od tega, če prodamo to vino za tako pičle denarje. S tem se ne bode ničesar plačalo, pa6 pa se bo v pest smejal kupec, da \e dobil tako poceni vinorejčeve žulje. On si bo seveda na ta ali drugi način poboljSal vino, seveda ako bi se izvedelo, bi zapadel kazni, in tako vino proda potem kot žlahtno. Toraj pij rajši doma in ne bogati s svojim delom lahkoživne viiic tržce. Najbolje je seveda, ako se poprimemo sajenja žlahtnih trt. Kaj naj sadimo v vinograd ? Čudno vprašanje! V vinograd sadimo ja vinsko Irto. Seveda sadimo vinsko trto, pa kakSno ?! LetoSnja jesen nas uči, da moramo saditi samo žlahtno trto, ako hočemo izhajati in dobro prodati naše pridelke. V zadnjem času se je ljudstvo zelo poprijelo sajenja izabele. Vino izabele ni kaj posebno priljubljeno v gospodskih krogih in ravno tukaj se spije največ vina. Ubogi vinogradnik se muči celo leto z vinogradom, v jeseni pa Se nemore spečati svojega pridelka ali pa le z majhno piClo ceno. Dragi moj, pomisli! Ko si začel saditi izabelo, bi rajši sadil žlahtno trto, seveda bi te nekoliko več stalo nakup ključekoF, pa bi imel sedaj že žlahtno vince, katero bi z lehkoto prodal. Toraj, kedor še ima kaj za saditi, naj sadi samo žlahtno trto, taisti pa, ki imate izabelo, pa je bolje, da jo nadomestite z žlahtno, ali pa ako se ne bojile trtne uSi, da jo pocepite z žlahtno. Samo to le v tera slučaju, ako se ne bojite trtne uSi, ker kakor je znano, tudi izabelo uniči in tako bi imeli dvojno delo, namreč sajenje, cepljenje in grobanje, pozneje pa bi bilo Se vse za nič. Tropine, hvalevredna živalska piča. Da se dajo tropine z uspebom porabiti za krmljenje živine, je še marsikonau neznano, ali pa le na pol. V tropinah se nahaja še več ali manj mnogovrednih snovi. Najboljša snov je še ostali sladkor. Za eno glaro goveje živine se računi 2—2 V* ty Pri 'sakem krmljeniu, kar pa mora biti zmeSano s peso (runo) ako pa te ni, pa z rezanico. Omeniti je le, da je to hasnovito le pri goveji živini. — Ker pa se vse na enkrat ne raore porabiti, se ravna tako-le: Izkopl|e se dokaj globoka jama in ako imaš starih obrabljenih sodov, spusti ga v jamo. V ta sod (velja tudi samo v jamo) deni tropine, katere moraš dobro potlaCiti, da ti ne bodo postale kisle ali celo plesnjive. Ko si spravil vse v sod, pokrij ga s slamo in navrh še deni 60 cm debelo zem- lje. Ravno tako se ravna tudi s tropinami, ki so ostale pri žganju. Kaj se dela iz droži? Iz droži se dela močno žganje; vendar bi jaz priporočal posebno tistim, ki jih imajo v večji množini, da jih sprešajo. V drožih je namreč dosti vina. To se dela tako-le: Ko se vino pretaka, se vzamejo droži in se spravijo v prazen sod. To se dela tako dolgo, dokter ni vse vino pretočeno in vse droži skupaj. Potem se napolnijo droži v vreče, ki so s celega platna v dolgosti 1 m in 40 cm Sirokosti ter se na navadni preši sprešajo. Stiskati se mora počasi, ker bi drugače vreče spokale. Vino, ki se pri tem dobi, mora se hitro v dobro žvepljani sod spraviti, ker bi drugače porjavelo. Iz droži se dobi y, in 2/3 vina n. pr.: iz 100 litrov droži dobiš 50 litrov in Se več čistega vina. Ostale droži pa se porabijo za mešanec ali pa se prodajo v fabrike, da se dela iz njih neko črno barvilo.