Domoljub g; Cjublfami, 24* maga 1939 * ' ------ £el© 52 • Siev. 21 Naši sezonski delavci Države, v katerih je industrija zelo razvita, imajo za obdelovanje svojega polja premalo poljedelskih delavcev. Znano jo namreč, da človeka, ki je več let delal v tovarni, skoraj »i mogoče več navaditi na poljedelsko doio, pa čeprav je brezposeln. vprašanje, kje dobiti za obdelovanje svojih polj dovolj delavcev. Doma jih iti iu zato jih je treba iskati v tujini. Toda z doseljevanjera »e v okviru države ustvarja nova narodna manjšina ali pa se krepi stara že obstoječa manjšina. Poleg tega pa more tak doseljenec v primeru onemoglosti pasti ua breme socialnega skrbstva. Izhod iz tega je za državo, ki rabijo delovno moč, zelo dobrodošlo tako zvano sezonsko dodeljevanje. Na pomlad se uvoai delovna sila, na jesen se pa isti delavci spet vrnejo v svojo državo. Na ta način pride država do ' ebne delovne sile, ki jo stane nraogo manj- kakor domača ia psrav posebno je ta državo važao dejstvo, da v primer« izčrpanosti ia oslabijenoiii ne bo tak delavec terjal pomodi od države, v kateri je obde-, loval polje, marveč od lastne države. Vsekakor suho trgovsko računanje, ki je pa popoluuiita mečlovešiko in »»usmiljeno. Da se uvožena delovna sila izkorišča do skrajnosti, je jasno, izčrpane, nesposobne in bolne delavce bo morala pafi hraniti in preživljati država, iz katere so pač odšli na delo. Iz Slovenije odhaja vsako leto na tisoče sezonskih izseljencev na tuja polja. Dosedaj je bilo število sezonskih delavcev posebno visoko v Prekmurju. Nekateri prekmurski kraji pošiljajo letno v tujino do 28% svojega prebivalstva. V zadnji spomladi so pa začeli odhajati iz cele Slovenije. Ce bi se ustreglo vsem ponudbam in vsemu povpraševanju, polom bi slovenska polja kmalu ostala pusta, prazna in neobdelana. Sezonsko izseljevanje je silno pereča zadeva, ki zahteva vsestransko pozornost in glasno trka na našo narodno vest in tudi na vest države same. Sicer ta način izseljevanja ni nov pojav. Na Dolenjskem se je tako izseljevanje vršilo v obliki krošnjarstva. Kolikim našim ljudem ®o nudili slavonski gozdovi zaslužek? 0 zaslužkih sezonskih izseljencev se pišejo milijonske številke. Zračuuali so, da je v letu 1938 zaslužilo 6000 Prekmurcev 24 milijonov dinarjev. Ves ta zaslužek pa nas nikakor ne srn.3 preslepiti, kajti vse te številke so samo Zahtevajte v vseh lavnih lokalih najboljši dnevnik »Slovenec«! splošne in ne povedo nič bistvenega. A ravno ta zaslužek je sprožil cel val izseljevanja. Eden glavnih vzrokov sezonskega izseljevanja je občutna razlika med zaslužkom poljedelskega delavstva tu doma in onega v tujini. Ljudje, ki odhajajo lia sezonsko delo v tujino, nič ne pomislijo na vse bridkosti ia vsa ponižanja, ki jih bodo morali kot tujci prestati v tujini. Res je morda nekoliko večji zaslužek kot je tu doma, a vendar, kdo bi mogel preceniti vso škodo, ki jo ima naš narod od tega. Tujina naše sinove in hčere izčrpava in zastruplja versko, moralno in narodnostno. Vprašanje verske oskrbe sezonskih delavcev je tako važno in pomembno, da se zanj zauimajo škofje držav, ki te delavce sprejemajo. je letos poslal ljubljanskemu gospodu knezoškofu pismo s predlogi, kako naj bi domovina skrbela za te svoje ljudi. Pismo je jasen dokaz, kako velika nevarnost preti sezonskim delavcem. Iztrgani z domače župnije so naenkrat postav lijeni V tuj »vet, med tuje ljudi, ki za njihove verske potrebe nimajo smisla. Saj tujina potrebuje le njihove delovne moči. Kaj mar tujemu gospodarju, če pri tem duša propade in delavec izgubi vero. Sezonsko izseljevanje je pač žalostna usoda slovenskega naroda, ki je bil bičan in za- Ta mesec moli ves katoliški svet po namenu sv. očeta za svetovni mir. Tudi kongres Kristusa Kralja je namenjen ohranitvi svetovnega miru. Svetovni mir! Lepa misel, lepa beseda. Kako bi tudi mi po svoje doprinesli svoj dar za ohranitev svetovnega miru? Mir t družinah Začnimo sami pri sebi. Ohranimo mir v svojih družinah. Kraljestvo, ki je samo zoper sebe, bo razdejano in hiša bo za hišo padla. Družina, ki je sama zoper sebe, bo prišla na beraško palico. Kakšen pekel mora biti po hišah, kjer sta mož in žena med seboj razdrta in razprta! Ali, kjer so otroci samo zato pri hiši, da kljubujejo očetu in materi, da od očeta in matere vse zahtevajo, kar je potrebno za življenje, sami pa za blagor hiše še s prstom ne ganejo. Dom vidijo. Dom me mora preživljati, za to dolžnost doma vedo, da bi pa tudi oni za blagor domače hiše doprinesli vsaj majhno žrtev, to jim pa niti v sanjah ne pade v glavo. In tako dom hira in t tiran skozi stoletja od svojih sovražnikov, ki so ga hoteli uničiti Da je človek samozavesten in odporen, mu je potrebno vsaj toliko, da more živeti življenje, ki je človeka vredno in dostojno. Človek pa, ki se mora neprestano bati za košček trdega kruha, ne bo nikoli samozavesten in Ivo v svoji klečeplaznosti služil tistemu, ki mu daje kruh. Zato je vsekakor upravičena bojazen, da s tujim kruhom in s tujim zaslužkom prihaja v srca naših izseljencev brezbrižnost za slovenski narod, če morda še ne kaj hujšega. L® zdrava, v domačo slovensko zemljo zasidrana kmečka mladina je granitna podlaga samo* bitnemu narodnemu življenju, ki je najmočnejši branik. Sezonsko delo p® prav gotovo rahlja in trga povezanost z domačo zemljo« In hud strup je zavest, da dom nima za lastna ljudi dovolj kruha in da je treba preko meja hoditi v tujo državo iskat vsakdanjega kruha. Mar ne trpi v tem vrednost lastne države? Mar ne izgublja s tem pripadnost k slovenskemu narodnemu občestvu svojo parnem bno&t? Ker trenutno ne moremo zaradi doni«či&' socialno - gospodarskih razmer sezonskega izseljevanja preprečiti in ne zabraniti velikih nevarnosti, katere čakajo naše ljudi v tujini, je pač naša dolžnost, da storimo vse, da to zastrupljanje v tujini kolikor mogoče zabra-nimo in omejimo. Na kakšen način to doseči, je pa seveda zelo težko vprašanje. mir se podira, ali pa se počasi tujcu odpira, njegovi lastni sinovi bodo morali v tujino, ker niso znali delati in živeti za svoj dom in za njegovo blagostanje, ker niso hoteli doma ceniti. Mir r domači vasi Ohranimo mir v domači vas, v domači soseski. Po nekaterih krajih je naše sicer dobre ljudi obsedel pravdarski hudič. Za vsak prazen nič k advokatu, za vsako prazno besedo tožba! Iz vasi je izginil preljubi inir, na njegovo mesto se je za dolga desetletja vkoreniuilo smrtno sovraštvo. Neprestani stroški razjedajo nekdaj ponosne domačije. Hlevi stoje prazni, njive nepognojene, neobdelano. Ko bi si dali vsaj v nekaterih krajih ljudje dopovedati, kaj so izgubili, ko so si. zapravili medsebojni mir! Kako težko življenje so si nakopali na glavo s trmoglavim. pravdanjem! i Pot k miru Je boj alkoholizmu J Boj alkoholiztnu je pot k miru. Kje se največ pravd rodi, kje največ sovraštva ža- (Nadaljevanl« na prihodnji strani spodaji . 1' Velika časi m 'tfcUka naloga! Lft ,i«a jfc £-.*to. k; > po koBfmib de&jia ža kar ar.r-". .arodet ste««*. Skoraj -.>*Jh» It v, »e ta z V: zastoj aiki raza A «• pt-jcarij i« ta* j* "» *»«** Zdi nt. da /s L;-iV..Asa nekako ian». ki toirk% .--» jj Ik.',."> sate .e i« « »pc-aisa taOt&i «tU«IM(il fciCtfr«* Hi «i l(>l«ill»lj> * lete 19JS: rtf trao še tardašetiji ia l'ii>tK- 4'» tt;ar„ i. us p &a oaata, V sKstj. b«» V L Eieda*?<>s»si K in.,» * d*ea od 25.—.->•.,-»- Ali M ia- dca:. kaj to pome&i: imeti * n-iji »redi za* top«, »e to,»k is ca;"'t»;e p:ed-tia.Biie tfa&e* fcatsAsikth ot-gsj):zaeij? Aii *e za.edaiso, sta t-'.do v iar-jiii jsiiijiiib dneh posedi iiega katoUkega rseU obrnjeni m muo belo Ljubljano, da bodo to d/evi- ki bodo zapiutiii neizbežne vtike vlakom ur, ki bo kakorkoli sodeloval ob k/jogrtm': Ali »a«o Stovesti vredni to-i,,:e ca-sii? Zdi te. ia s »oven ti '.se premalo mudimo, da MBO narod katoličanov, da *o»o »i tvojo vero utrdili t o;o^eta v roki., da našim očetom ia materam no mogle vzeti tesa kato-Uitega prepneaaja ae »varake drhaii, ne turški vdori, ne protestantske zmote, pred katerimi ao kkmiii vse silaejši narodi kot mi. Zdi »e, da delamo Slovenci smrten g/ A nad la.tfoo krvjo, da pa tujo učenost, ki ni niti prasa, niti katoliška, najmanj pa sio-v ritka, prodajamo »voj Uuteu narod! Kam d/evi darte? no^e izobraženstvo? Ali ne »i- ! dirno v-te dalj strahotnih poaiedic iiberaliz- j ma, že bolj material uma in brezbožnega k<> munizma? Tuja učenost, ki si!; k nam. ki se ji kljub vsem praznim besedam in zagotovitvam ne znaukj, niti ne moremo zadosti Upreti? Ves svet je dane« zašel v eno samo strašansko zmedo, "ii »e vedno bolj in bolj oži, brez konca v nedogled. Ckivodtvo je danes podobno vrtiljaku, ki ga lahko po mili volji «ueeš na levo in desno. Samo nasilje vlada čne, če ne v bratovščini z alkoholom? Ali ni vfcaka nasilna smrt povod za novo sovraštvo, za nove vira/M in prepire, za novo medsebojno preganjanje! Prepir, v gostilni za počet m » krvjo zamoden in v sodnih dvoranah vsaj za silo dokončan, ki razjeda življenje in seje stoletno sovraštvo med nafcimi ljudmi... Mir med teboj Kadar borno začeli ljubiti in ceniti mir med »eboj in med svojimi, takrat bomo vedeli tudi za eeno svetovnega miru in se ne bomo navduševali za bratomorne vojske in ne bo naš cilj poguba in razdejanje. Takrat bomo tnali prav ceniti prizadevanje sv. Sto-Jic6 za svetovni mir in takrat se bomo Šebj JJaučili podpirati svetovne kongrese K/istu-iM Kralja.., 2' pri iateri i<» Mtieiuo-iio 'URMf ac. i i;* * ?- W!t wiich (ff-r«i«)i«»o m imemaos Sa ioKor ^ ia"niii scaa oh ua—umrša lička uua •■>«-xasaia «tuiaaau ar tna seaejaisr:« 4ri-ca-J Ji ia «1 rrar.iaB. ''»i anam i huJtmb in ^ «ncL3i 2% itfiia prod w»£«ri « Sta- atom iroaBavi. « wa Siti r ncavmentstMem i ziita i " u ari iraiaai moJA. 3H ir. 'Jt. irr*££tTŠ j »pBOtt^iT.*. šccifcin1"^ i-.iiti i, 3rjdu ^ilitiu.: ' 3rx* aa~r -.u.: i- K^rtl«. »fipaier*« i« aaa nrataai: pa T«« ia fasai«:-« *emm hmie B- niRfi «|rt « kf«S(«j£»» fcaii«aM. ia^r* zt .-u«,.'. ti ca^itti. Itri - : rL^i. UAJ cta-jč lil S. ; MI v Orisnsr*! M ju^.rt-1 zhr.,- 2 scera sjrTaafrit MŠacu ^m'! ki jSi »fs«! k n& i. oojm 3f i : t a i : i. Br«« an-tzjJiis-j feosasss, ii t« ti smaraisKasitiBa saf«Č5« prHoaKsit sae^rssaefj! ap«r««a as ii bc. ts«S minriat ifc*>ž«fc, tas^ v ku^srsS at TtT.r- ran Ttako V š*= »e rid* AŠtir*- -.'ii i: vj-c« t ou ™ (odc-eseja neti i vi-ca: a^i^vTm; ^fco-sA.-zr. itii|MM ir bo za ids?i-sx msrjix» fctoro maattt. ie boS p« bso^očbs dan vetje edoe rtsjnt jc*.«. k- fs-«<«U.a 5«:-jiccoiii »veia: KVc e o kri^eslva i>.iiracijii. k: ga treba urc?ničitL ki bi bži priprrv^ejri sodelcrati pri zborik, maf vt tifcoj sa Bastev: J. Dwr. Pctaačšč, kaptaa, p. Kaprrnaca pri RsgsMEsrjj*. S«de!oraii njo imlix m (kfekU srni 16 kt SodtbvMie bo seveda irtviBEB, ker »i taofože of^sbHi po«baSi vjnthofS ftntCA. -ronshn HiV Ke&cr bo obok« vsak kraj dvakrat k tcvedci rajo. • Priprave ka s teko v red^i. — Ž« jori navedeoa o kralestvu božjim* da slutti. bs k^fnjres Kristasa ye . p-:.-ea!er Krifi. — Zato « pripravSabi odbor obrača t vljudno p:ona vte 5^o-.ence. da s »terikveK tiaro--! pcdpro ta kr^ižre«. — Z uvedbo veličaaiccga »poreda »o b&JCUl« ttsb&i, 1 Pr^cav«aim odbor za k/jogr« Krats»> Kralja » j tk^enC oe/grea€ *ŽcWrw> ak^emrki Sražiuo, ^ y lioartnak ia koograa Kristusa Kra^a r s a j t tfc. ^»fflks prosusao m ;>kt»ok:*, o«ebois9i iikan (cahtevaite nj taakeia pot,-i!o župoega urada ali pa potrto od priprl rl i>.«Ja odbora za kongres Kriitaia Kra'-.a. (jCer (T.u tiar^a o* izročita! pobj-s-H &uove. nihč« ne za-tss«. da rv« obetaš ia »rreibo ca :srjjjočiej;0 eacSotiei*« za bi..* v kn^ntn Kiistaioiem, k; bo kcofrta Knstasa Kra!ja v Lj-jbijami od 25-—30. suLja 11. Kraajska dekasija —-* vzor Posebno zanimanje za kongres je pokazala dubovičina kranjske dekanije, kjer se je ustanovil 4ekaaij>ki «lb«r za kongres. Največje zanimanje ir. navdalenje za kongres je pokazal — da.-i takrat ves bolan — g. dekan M. ftfcrbee sam. N« njejovo pobu do bo dekanija daia napravit; atramra kril, kakor m ga včasih nosili Tirolei v velikih sprevodih. ki gi cjora Dossti vež mož: no-ili ga bodo v skivesin^in sprevodu, ki bo zadnji dac kongre-a le! na Stadion. Po ietji gospoda dekana naj se korgr« vrfi kar najbolj slovesno. Sploh je duhovščina dala jrioogo praktičnih predlogov, kako naj »e kongres kar najbolje izvrši. Snujte tnpnijsk« odbore! Propagandni od-ek je z dovoljenjem obeh or-dinariatov razposlal vsem hipnim ura.kim okrožnice s prošnjo, naj po vseh župnijah ustanove kon-gre-ne odtjore. Doslej je naznanjenih 70 župnih odborov. Sa no prosimo nadaljnjih sporočil. Tajim eortom. ki bodo prišli na konere«. moramo pokazati discipliniranost vernega slovenskega naroda. fangtero* raz^kdaice Za kongres so izdane pcJetme" ponaii« mane umetniške slike iz ljubljanske stolnice. C'.ga\a je slika, se zagotovo ne ve. sodi se, da Aaaghlijeva. Sijka predstavlja Kristusa, zmagovalca nad satanom. Razglednice so t>o dinarju. Priforo^a se. da kar najbolj razširijo med ljudstvom. To ho mai prispevek k velikim stroškom kongresa. Prodajaki dobž popust vse povsod. Zdi se, da je Pravica urnrla. zdi se, da so ^broto ubili, zdi se, da Ljubezni ni več! Povsod le ogenj, sovraštvo in vojska. Svet d revi z zavezanimi očmi v strahotni prepad, iz katerega ni rešitve. In vera? Kaj grozi tej največji svetinji človeškega rodu? Na vzhodu vstaja brezbožni komuni-zem, ^ juga slišimo o krvavih revolucijah, o poko-Ijih, požigih, strahotnih mučenjih neustrašenih vernikov! Kam plovemo! Ali res ni rešitve? Je! Pa samo ena in sicer v enem samem kraljestvu, ki je kraljestvo Kristusovo na zemlji. Tu ni nasilja, ne ognja, ne krvi, ampak sama čista in neskončna ljubezen, Naloga letošnjega VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani bo, da »e pomenimo, kako bomo privedli svoje za=lep~ jene brate in sestre zopet nazaj k Luči, k Kesmcj, b Kristusu. Vsak posameznik se mora zato truditi, da v sebi in drugih upodobi Kristusa, saj smo vendar vsi verni udje nje- V vsako hf§o katoliki časopis! govega skrivnostnega telesa. Zavedajmo se dobro, da sveta ne bo reši! noben komunizem, noben rasizem, noben fašizem, pa tudi nobena zapadna demokracija. Rešitev sveta in človeštva je le v Kristusu! Trudimo se, da privedemo zopet vse izgubljene ovce na Njegovo presladko pašo, v kraljestvo miru! Pridi k nam Tvoje kraljestvo! Zbirajo sence se temnih noči, dabi svetlobo zakrile; kot, ki edina ie k Tebi drži, zlobne razdirajo sile. Črni oblaki nad nami drve kakor polnočni strahovi; kakor povod en j se širi gorje, k;e so rešilni bregovi? Kdo bo viharje ustavil in ilo, reši! pogube človeštvo? Prošnje zaupno kipijo v nebo: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« Pridi k nam Tvoja kraljeva oblast. Tvoja pomoč in vladarslvo! Sferalj« slovenska aaj tveja bo last, sprejmi v lUAgočao jo varstvo. L i m b a r s k 1, Stev. 21. ______ KAJ JE OSEBNE VESTI o S5a častnega člana je izbrala občina ^Velika Loka na Dolenjskem g. Ivana šašlja, vpok. župnika v Št. Lovrencu. Čestitamo! o Diplomirala sta na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. »a gradbenega inženirja g. Muha Gušper iz Horjula in Rajič Milivoj iz Ljubljane, — Čestitamo! domaČe novice d Dr. Krek t Vojvodini. Na svojem nadzorstvenem potovanju po Vojvodini je gradbeni minister dr. Krek prispel ono soboto v Petrovgrad, kjer si jo ogledal tamkajšnje javne naprave. Nato se je v spremstvu več inženirjev podal v Pavlovo, kjer si je ogledal velike nasipe, ki jih grade tam proti povodnjim. d Učiteljišče nršulink v Skofji Loki ,se »opet otvori, Minister prosvete S. Cirič je pred številnejšo deputacijo podpisal odlok, ki vsebuje dovoljenje, da sme zasebno žensko učiteljišče uršulink v Skofji Loki v prihodnjem šolskem letu 1939-40 zopet sprejemali učenke v prvi razred te šole. Odlok je izročil ministru Snoju v nadaljnje uradova-nje. To v vednost siaršem. d Glasilo Kmečke »veze »Orač« razmišlja o »stebrih slovenske kulture« na kmetih, kjer jih jo navadno v vsaki župniji; če jih _ >"UMOUUB<, dne 24. maja i939 NOVEGA pa ni, je vse organizatorično delo mrtvo. In na tistih nekaj stebrih, često na enem samem, sloni vse delo. Po tej ugotovitvi list končuje: »Tako je, čeprav ni tako prav. Treba je, da se vzgoji na deželi nov rod, da bo znal in hotel sodelovati pri delu in vodstvu raznih organizacij čim večje število ljudi, in da ne bo več vse delo slonelo na nekaj »stebrih«. Dokler pa je tako, kakor je, zaslužijo ti »stebri slovensko kulture«, da se odkrijemo pred njimi in pred ogromnim delom, ki ga izvršujejo! d 30-letnico svojega vestnega dela v Jugoslovanski tiskarni bo v ponedeljek tiho in skromno slavil g. Jakob Štefančič. Z iskrenimi čestitkami se ga bomo na ta njegov praznik spominjali njegovi tovariši, prav tako pa tudi naše uredništvo, z željami, da bi ga tudi v bodoče še dolgo videli v svoji sredi pri tako vestnem delu, kakor dozdaj! d Naše čitatelje opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »Peko«. d Cesta Ljubljana—Sušak. Sporazumno z min. dr. Krekom je ban dr. Natlačen izdal nalog, da se pospešijo dela na tej cesti. Od Orehovca k Dolnjemu Jelenju se je že začelo z delom. Posamezni odseki te ceste pa dovr-šujejo merjenja. Cesta Ljubljana—Sušak bo znatno skrajšala zvezo med središčem Slovenije in morjem. SVJCA RSKE URE, tlatain* in srebrnim ta birmo, ČUDEN, Pregernora ulica 1. d Za predsednika Združenja nidustrij-cev vrbaske banovine je bil izvoljen Slove-i nec inž. Fedor Slajuier. d Botre in botrice še posebej opozarjamo na oglaa tvrdke F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. d Dve tri i ljubljanskega trga. Dovoz češenj iz Breke v Bosni in iz Novega Sada je od tedna do tedna živahnejši in večji. Cene češnjam so sedaj 10—-12 din za kg, ko so bile še pred 14 dnevi 20—24 din za kg. Mnogo je na trgu stročjega graha, ki je sedaj že po 4—5 din kg, ko je bil poprej celo po 10—12 din. Na trgu so se pojavili tudi prvi paradižniki, ki so po 8 din kg. šparglji so po 16 din. Zadnji ribji trg je bil z morskimi in sladkovodnimi ribami srednje založen. Cene so bile v splošnem neizpremenjene. d Blagoslovitev »Jegličevega doma« t Dobrepoljah bo 18. junija. d Pol do blagostanja sreče in neodvisnosti Vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. —• Prospekti brezplačno. d Slovenija je pasivna dežela. Zato moramo kmetijstvu posvetiti vso pozornost in s propagando širiti smisel za umno kmetijstvo. Prilika za tako propagando se nudi zlasti med pomladanskim ljubljanskim velesejmom od 3.—12. junija, ki naj bi si ga ogledal vsak naš kmetski gospodar, saj bo na njem velika razstava poljedelskih strojev. Zasajen je tudi vzoren sadni vrt z najžlahtnejšim špa-lirnim sadnim drevjem kot vzorec, ki naj služi našim kmetskim gospodarjem v umnem sadjarstvu. Razstavljena bodo tudi umetna gnojila. Razen tega bo kmetski gospodar v drugih oddelkih velesejma našel mnogo koristnega ter pobud za ureditev doma in posestva. Napreden kmetski gospodar se mora neprestano opozarjati na »Bayer«-jev| križ na A t p i r i n • t a b I e t a h 1f Pač, kajti vedno znova se pojavljaj** patvorbe z nakano, okoristiti se s svei iovnim slovesom Aspirin tablelj A S P i R. S N T A B.L E T E Ogl« >«y pod i. brejem J260» od S. XI. IM&i zanimati tudi za napredek v industriji ita obrti, če hoče, da bo napredovala tudi nje* gova kmetija. d Na naš članek o proti je tirni b»rbi v Domoljubu od 17. maja 1939 smo prejeli z merodajnega mesta dopolnilo, da imenovani zdravnik na občnem zboru protijetične zveze sploh ni govoril in da protijetični oddelek pri tej zvezi ne obstoja. V Ljubljani je le oddelek za prsne bolezni splošne bolnišnic« (načelnik dr. Debevec) ter prolituberkuloK-na posvetovalnica, ki jo vodi dr. Prodan. d Znižane cene na železnici se bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji pomladanski velesejem v Ljubljano. Na postajni blagajni kupijo poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma, bodo imeli s to izkaznico in s staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko potujejo že od 31. maja do 12. junija, vračajo pa se od 3.—-17. junija. d Zanimivo razsodbo o ločitvah mešanih' zakonov je izdal Stol sedmorice v Zagrebu. Šlo je za primer, ko sta se hotela ločiti mož katolik in žena pravoslavna, ki sta bila poročena v pravoslavni cerkvi. Prvostopno iu drugostopno sodišče je izdalo svoje tolmačenje, češ da je pravoslavno cerkveno sodišča pristojno za razsojo takih primerov. Toda Stol sedmorice kot najvišje sodišče je to na-ziranje ovrglo in razsodilo, da pravoslavno cerkveno sodišče ni pristojno za ločevanje HmaaaaaHMHaManmMSBHHHaaiTOMBi Zahvala. Ker mi je požar uničil hiSo, mi je uprav« »Domoljuba« izplačala požarno podporo 1000'— dinarjev za kar ae ji tem potom iskreno zahvaljujem in »Domoljuba« vsakomur toplo priporočam, Njivice-Radeče, 12. maja 1939. Hir*!j Iv»ffl* BinkošSi 7 Kar je med letnimi meseci majnik, lo je binkoštni praznik med Gospodovimi dnevi. To je najvesetejši praznik. Predstavlja nam vse bogastvo milosti in polnost božje dobrote. Da se je Jezus učlovečil, bi bilo za človeštvo brez sadov, ako ne bi po trpljenju in vstajenju šel v svojo slavo in odondot postal švojega Duha, ki so ga željno pričakovali Gospodovi učenci. Brez sv. Duha bi ne bilo ne vere, ne Cerkve, ne zveliianja. Zato Cerkev že od nekdaj smatra binko-ili za svoj rojstni dan. V duhu vodi svoje verne na posvečene kraje v Jeruzalemu, ki so bili priče prihoda sv. Duha. Pred nami stoje možje, ki jih je zajel nebeški vihar in so se nad njimi razdelili ognjeni jeziki. Tudi mi moramo zaživeli duhovni prihod sv. Duha. Občutek moramo imeti, da prihaja zato, da nas notranje očisti, da izčisli vse, kar je v nas gnilega in pokvarjenega, da dobi prostor, kar je božjega in svetega. Duh-Preroditelj orje včasih brezobzirno in globoko, tako da se v bolečini krči srce. Toda z božjim privoljenjem so premnogokrat sekane rane v naše duše zato, da postanejo Pripravna duhovna brazda za boljšo in rodo-vilnejiSo. duhovno rast. Binkoštni duh zahteva od nas prerojenja, sahleva, da smo resnični in popolni kristjani. Vliva pa v naša srca neskaljeni notranji mir, dviga naš pogled navzgor in nas vodi skozi tisoče viharjev k pravemu Življenjskemu cilju. Seveda samo tiste, ki iščejo Duha božjega v duhu :'m resnici. Prri z€amffi$&i aarezo Sloc*estif€ j morjem b**arrjk vojia JB fioneru -k* c< .atcaiiiiiiiiir.ijB » --»t f ws»« " -.«. b-s. anr* n a s« wi 5ievsiiJi, it tar r mmeaifem. }-> 2S jeiu a«*wsa»?tB n anster f « iMBtji Ji®s* 'J**-- iar«s''• 5 TjivtaH' sieisBMfe^ss nrajutei- r-.* n inzam mi patifeej im«j ne. liste« iluzij'. brupt k ml vosapla pr. taammtitse. pesmi. Si tu Mroegnt. JsoigL »i- iiin- D«1S Vrr W S»acii TB JtKfSilSJI Hi SHJ3 IS jrffšaiii * "CCOlKftK MaMt tonit. jjuti i» veisua «KBE H ,;ičuk. • ~ n*>misL "bv oi Zjjooimuf tn hiikma. m m s K Elnnuemc«* * Trrav^r ? pngi ss.us fla-i.-- n ^ clftTiusrro* ' ir-iH«f-j vif.fi fibus. Zj^š. ? ifaa!i®i» »v sna.-; /jsu.«t iMti zvea Aoriuua. i iHMW.ua. » us/i—v.v sa i* »mi vrksa inapi 'x bevam* m. »sir imzs. st umi ysvjn aut>fc j 241 nillTjinj!" doaj-/1- TifjnKiu w --»rju" «kh i®m im^ft š- aaiifiiut tam'- je« lk iaistojk u vuvtji psidl*sinx te' ima USpet* Jt ŽHHSlUiStZ LX)i"C t fciUBILui £ntfi£. " irngi " 12iS3i2a te„„li.%gL JtTMp Ji 1«. 1*-* " i jtjih.u m !>■ ir itv® u mchmu. a jt j»iw*-iH ir". ^'turfai. i ii K " rm~"Sk-m. 1 ai test «.meatiu cu KOtsa test. i^.L. iimmiar se šumm « m mvasni jr-i»x ia« tv" ibhv^sb imucar^ti tu> •■■v- irnsuk « uocec. ta - -rr-m «ioa a. m ona i suitki i«te»aunE(i. jaaar «0« miii e snu JB- 40X2i. iMii jtr-iauu^t TOBME* It-^iii |B muml. .fcsr au Hsiii. s? aua^- ; «tlii-iua u Mduaa tiip- 4t»nt M hup-MOijt mxoiiui zasuta, umi udcriussrhifls' nt «usa st-iutta. « asspativ js hms aenio" xiu vmum. rt mmsstsiak a. «s imst-."i urut-i. irr *sb >ic. attst£b>L so b-v. oe«sv«t. itti. «« aiantini.)* BCM^L. B®WTWI&SS. aa»a«anf tet »mi BKKw SftffiBeaijt i fenartti. i ir«aMBa ?-Enurrj«aL « - Milil® aaanuum. (BZJl-šl mu lil Uid. U3KUMK imi~ suispi ».ifedir.vuiij* n MEtu;, » sa; uitma^a t "tjtii"- u-.-mtM.tapa vuauaiiUL ?'n» i. pf-vjii i-j.ttmi-.jA. t ' * V^V^TOifaa. tim-iV ^ -ae- o H K st « i„jj at w t-ifjsa kakor p* tJŽcrii «« i&srvjk sa. T»»-t«wbf>t * ja.rkm t j -jliKJjkUfci.ML LMK_L»;;a. lif«- _.»• čr. £»« ta»T •tel«* its totflfc. fsMBKB.a ; »aait at>; Kujoul ž« . tottr.. natack_-:,.r krert s«c eh^kte 1- J* «"««ri iitsaBcri« munp* -ikja-^ct a uutitt. k« ifre&aapMSHffiia » "i-tr ia -r»t «At.t+ e.£C f»r«u(S«r*it B. » TTit.««iil jn«. c. aai>mer luii«® «»fi;ur a Irfni-ijea*, n £6 »» »as«, tas«. ta r« BKii^k fwntie*uk ?*5H««fli. UKJ- KB.V iJi^ yt ir- vt » m B-^O. ! str k«'/ .•». t«. C ;a vi. i,-:*"*>^imf-uu s u»:«i}ajj t - £ ir n*Vm* frv.**'* !,«. :••« .■''* a» ^ c I"JWH! fc* ti«,' ^ c-if-t «.» jfe --j« ' tesfliiua; --a ti; -j 4i.-jf.aii. jat i,-jt.xiš e Z..L.aa ;>r. (jrsufML. 7 mm jt «o »j^ « IV. »prtpi sil pari * jrtiinH r&mm t^a, ua seae« ju^rarj« t 2*aw* Ohcaš š>at •tea. te Jt Ulft-rf-..,«'^ EteTV->;~,;va IH» Ji« »»Sfc. ČTMgia, Mitepra. itnjiUM ■j&nsimtft iwt»uw>». r. » asaiitea awaw4»«fai.^fc tas-A-i.it n uts^.u^ iiUMf 'Jtrsaaifc atnh&t. . iapurja {Ui^-iL te- : 4®. »«4 »-'-i.. }iT*aejirx3B ii M s« >*t trta***«: idfptua. tr«. t. »a^«*.:-* ii ;--*ji»i;t.iu te-jo- "u J. -t h- .nit fct.i.;« ; jrjaška likM^ - eŠjBic-.Mj shj-JC^.. ritpoeia aa»i» iuš. 4qpnaina^ t-: irf iiufc. ki u, ibiuč rajanji, -i »j.-^dkii ljif!'- 8 ti.-f-.iSZ-t Srtia '.'teti lii."ii-L I'-, e. t Z» » tun )MM*jik jpL-vjt. jd jfcriči.-si. sa .i itrreifjjt* fefcu. I>wju* u, it r-ti- ijv 'i* »"AitCKiji. tia ba- a . *• r.j. }««%:• .a u > £af.ratJk bliska sjc* ta drtvdst IZ l>OMA€£ POLITIKE J '"•ČJttrfi E.r»-a»»-» c. b. T\ Ki>>a >» <««i u i kmik «diib t a>:«!ei£yk; i isiče 1 iriig-u-t,-: Sifc-^.i f- zami jk.-t« £flx»-k» Srts> ]« ; <>L.; j^fek T Sai ^f rjU; co. (Cjt » --»a. r.i ..* j i-'-r^ .rli a- t -iti! ka"f-tca «c< k ro-^it'. c> tJK»Ci..-«kfc it KBlJt jtigteV i.3-4iA.il StinrTf v»xjt i i«^asjarv. •<• faSj* t-MEbiega ctmpr&i Zahvala. n^TV** upre* ZŽ?*^**" ** t"*3*** jfžjor-i ter c®««® mmpms nvurvhn-* v«« csaoK, hffHam. K^trrt ^ 22t Jt«. oa aaajui tet'- enatit agameer upua-v ttkjasmi.. ja ?nn. ja met a-it JL SL-tlC. ii JCfr. lx(t:L ^upn jjj^ jUtsOetJf J« B 1» ni^uML je gj,^ nxiiJi. ijsairtai lii« a-ii-. i« HKjaniuKt ter um lov^mnc mnainua č-a laj* unau uc miu«. i- ta luai vBBn.. ^ marenii) imam. »uji »v^m. iu£L t kntifa.it. sajast J.t incaaauu. štl i-^-j-i-Lui^ U, vtaint jR»x»UKi> fuu.puitij1 jup-^iaumiiiaat sasa-ti. k« ji so*«, aaiu. m- aiAew. i,*aaJ_ aris. B-rtc. Al Site^Ii-^ M tfišsBH, ^^ » it rtn* « iH^aert p-vuisnti. &«r M, ca >t fc m fr'" M -WB5S6ei*1' ^ - ^ -ca k » ji — jjnaaanj, ^ ISronna > tn& Hl & rf ^^ . fcM-mm iJtr-ur.,. w Hoa« t«- hjfe«. 'f Via^^js«, ^^ ^ T a ».-««» tj,; a « ?j«rjskt Kflr r» tiarf ir r-t t-efc ?red-.nptfcr«js» do-iascrifje a*;p«.ri -da a»:.r«up Jjet: Pr^e^-TTajt ra tliSrzjtP«' pj».--rwaBV» > i»f'.n>?;sjt Toda » fe^r-fA^^ tff ■•* f hi se »orali i r.rrb?«ns rj-rcsatL kaj K\ ie »e to sk!er,,-n spinnaaiin (Mfcrito tt oe op*- »r T^rirfeti v bresta«, ki bi » pred rjori. č* t; sMurmai Ta 5» E-f^Tf: is trdeo ^enjerm. da «* k oe Jgediia. Se a sašrfiti. da bi W » «r odpsrprai politik t JagteiJaTiji ki bi si rjaj p-e-rue^i je rErsia. Sj^srar-aia se Tsi-:s sk?«fti ia sato saj iSJene fiaprej! mj FrwiH»a po t^-nre-ir.e^H ...........i............................rtrarnr.jni m tunomii »r f Kulturbunda in Zveze nemških kreditnih in gospodarskih zadrug. — Zdaj bi bilo treba, da zastopniki našega Jugorasa napravijo podoben obisk v Nemčiji, posebno na Koroškem. p Zaslužena brca. Ono sredo je glasilo dr. Mačka, »Hrvatski Dnevnike, prineslo na naslov nekaterih slovenskih trgovcev tole opozorilo: »Mnogo slovenskih trgovcev ima trgovske zveze s hrvatskimi kraji ter priporočajo svoje blago in semkaj pošiljajo svoje cenike, kar je docela naravno ter temu nihče ne more ugovarjati. Niti tedaj ne bi ugovarjali, ko bi ti trgovci pošiljali svoje reklame in cenike v slovenskem jeziku, ker mi ta jezik v glavnem razumernemo. Če pa prizadeti kake besede ne bi razumeli, bi trpel škodo pač trgovec. Toda ne razumemo, zakaj nam nekateri slovenski trgovci pošiljajo reklame, ponudbe in cenike s stoodstotnimi srbijanskimi besedami... Zaradi tega bi jim priporočili, kadar pošiljajo svoje ponudbe v hrvatske kraje, naj jih napišejo ali slovenska in hrvatsko. p Kaj bo s Sremom. V hrvatskih listih zadnje Čase vsak dan beremo o Bosni in Hercegovini ter o Sremu, ki z Zemunom sega prav do vrat Belgrada ter je Zemun že del belgrajskega mesta, je bilo priobčenih že mnogo razprav. Pred vojno je Srein spadal k Slavinji, ki je bila sestavni del kraljevine Hrvatske. Zato je vprašanje Srema sila važno. V Zagrebu izhaja list »Srijemske Novi-net, kjer je tajnik Hrvatske Matice dr. F. Jelašič napisal članek, kjer med drugim pravi, da je Srem samo ena enota v sklopu drugih hrvatskih krajev. Nato naglasa, kako so hoteli zadnje čase nekateri zabrisati hrvat-stvo Srema ter so zoper to postavljali nekako spremstvo. Članek končuje: »Čeprav to ni prvi poskus take vrste z natančno določenim ciljem, upamo, da bo zadnji ier da se bo končal tako, kakor so se vsi dosedanji. Kakor je namreč preteklost in sedanjost Sre- Nedelja, 21. maja 1939, čeprav je dež ves dan curkoma lil, je bila za slovenstvo izrednega pomena. Ta dan so ugledni kulturni delavci kot zastopniki slovenskega naroda izročili v Vrbi na Gorenjskem svojemu namenu rojstno hišo slovenskega pesnika-prvaka dr. Franceta Prešerna. Ob tej priliki so imeli lepe govore rektor vseučilišča dr. Rado Kušej, ban dr. Natlačen, pesnik Oton Zupančič in drugi. Primeren cerkven govor pa je govoril pisatelj in župnik Fr. Finžgar. Ban dr. Natlačen je povedal med drugim tudi sledeče: »France Prešeren, danes te spet Poslušamo in odgovarjamo tvojim klicem. IVaga nam je naša mila, čista slovenska govorica, nad vse draga naša svoboda. Prebudili smo se iz občutka majhnosti, zavest nam govori, da je slovenska zgodovina častno napisana, ker je zgodovina velikega in dolgega odpora nasproti nadmočni sili. Vemo, da je kmečka hiša steber naroda, ki s svojo prikle-njenostjo na grudo vzdrži tudi stoletne pritiske in ohrani zvestobo izročilom očetov ter daje najboljše sinove v službo svojemu narodu. V nas je PreSernova vera, da je slovenstvo prvobitna vrednota, ki na njo naslanjamo ljubezen ma hrvatska, bo ostala ter nujno mora ostati taka tudi prihodnost!« p »Stara io nova zaveza«. »Hrvatski Dnevnik« že v dveh številkah naglasa, kako sta si miselnosti Ante Starčeviča, ki se sedaj nanj sklicujejo zlasti frankovci, ter bratov Radičev, ki sta izdelala načelno podlago HSS, podobni. Na koncu članka pravi: »Torej ima prav dr. Maček, ko je dejal, da Ante Slarče-vič pomeni staro zavezo, Stjepan Radič pa novo zavezo.« p Vseufiliški prof. dr. J. Simrak v Zagrebu je zapustil vodstvo znanega hrvatskega dnevnika »Hrvatska straža«. Dr. Simrak se je odločil v ta korak sam in v tem smislu poslal listu tudi obvestilo. Cuje se, da namerava lastništvo lista preosnovati uredništvo v zvezi s temeljito preosnovo lista samega, ki ga namerava povečati. p Zastoj v sporazumevanju ne bo dolgo trajal. »Slovenski dom« od 19. majnika prinaša mnenje belgrajskih odločilnih krogov, da sedanji zastoj v sporazumevanju v Hrvati do svoje jugoslovanske države in do jugoslovanskih bratov. Ti pa, preprosta domačija, ki si gledala prvi smehljaj, prvo stezanje ročic za materjo, prve korake našega klicarja, si nam prva in najdražja od vseh hiš, kjer Slovenci žive. Danes prenehaš biti dom le ene družine, od danes boš dom vsega naroda. Pa ne le dom, svetišče nam boš, kjer naj kraljuje Prešernov duh in bodri nas vse. zlasti pa našo mladino v ljubezni in zvestobi do slovenskega naroda in slovenskega jezika. S ponosom te sprejemam v last slovenske banovine in želim le to: Tisočletja naj k tebi romajo Slovenci, tisočletja naj nad teboj bdi in te varuje močna Jugoslavija, tisočletja naj iz tebe veje plemeniti duh tvojega slavnega sina, glasnika slovenstva — Franceta Prešerna!« Rojstno hišo dr. Franceta Prešerna je odkupila, kakor znano, z zbirko v največji meri slovenska šolska mladina pod geslom: Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi, si prosto volijo vero in postave. ne bo dolgo trajal. Med drugim pravi v poročilu: »Tisto, kar je doseženo, vzpodbuja, da se trudimo naprej, da se odstranijo težave in doseže soglasje tudi v tistem, v čemer ga doslej ni bilo. Če položaj nepristransko ocenimo, pridemo do zaključka, da sporazuma Srbov s Hrvati ni mogoče ustvariti z dvajsetdnevnimi razgovori. Zastoj more biti le koristen, da se pripravijo ugodnejši pogoji za sporazum. Zastoj ne bo dolgo trajal. Treba je nadaljevati ne tam, kjer se je ustavilo, temveč lam, kjer je stvar obtičala. Delo za sporazum se mora nadaljevati, ker ni končano. Razvoj političnega položaja se giblje torej naprej in ne nazaj.« p Zloben požig so zagrešili neznanci v Slovenski Bistrici. Zažgali so velik župnijski kozolec, ki stoji poleg telovadišča, na katerem bo 4. junija prirejena mladinska telovadba ob priliki blagoslovitve Slomškovega prosvetnega doma. Pod kozolcem bi morale biti tribune in razni šotori. Stavba je pogorela do tal. Bistriški orožniki imajo za po-žigalci že sled ter se obefajo zanimiva odkritja. p Svojo politično pisarno so odprli v Belgradu jugoslovanski nemški narodni poslanci. p Ker jim oblast premalo na prste stopa, Kakor poroča »Katoiički tjednik« iz Blata na otoku Korčuli, so so ob cerkveni slovesnosti v čast sv. Vincencu zgodili veliki izgredi. Cerkvenih slovesnosti in procesije so se udeležili tudi križarji, organizacija katoliške hrvatske mladine. Razni antifašistični krogi pa so uprizorili zoper nje velike demonstracije ter so celo kričali: »Razdenimo cerkve ... oltarje... pobijmo pope!« Klicali so tudi zoper papeža in križarje. List pravi, da so to organizirali pristaši lako imenovane ljudske fronte in komunisti p Četrtinska voznina za sloyenski delavski tabor. Prometni minister je odobril če-trtinsko vožnjo vsem udeležencem I. slovenskega delavskega tabora, ki ga priredi Zveza združenih delavcev dne 4. junija v Ljubljani. p Zoper Srbe se ne damo hujskati. Osi-ješko glasilo slavonskih Nemcev »Slavoni-scher Volksbote« v zadnji številki prinaša članek »Hrvatsko vprašanje in mi«, kjer med drugim pravi: »Slavonski Nemci živimo s fsil Slovenec, vsak katolik je naročnik l«l§f|fif!! knfig Naročite fih pri župniku . , 8« Prešernova rojstna hiša - tast slovenskega naroda Prenagljene uredbe Tod tem naslovom prinaša »Trgovski list< uvodnik, kjer kritizira uredbe naših oblasti. Je res nekaj neznosnega, saj se neredka uredba, ki je komaj izšla, popravlja in izpopolnjuje ne samo enkrat, ampak večkrat, da človek običajne pameti nazadnje ne ve, kaj naj dela, da bo prav. Kje so vendar dobri pravniki, da bi v tem pogledu napraviti enkrat redi »Trgovski list« piše o tem predmetu med drugim tudi sledeče: Da bodo uredbe dobre in v resnci v skla-'du z dejanskimi potrebami življenja, se je treba posvetovati z ljudmi, ki poznajo tvarino, katero obdeluje uredba. Ni kaprica, temveč neobhodna nujnost, da bi se morale pred izdajo vsake uredbe zasiišati prizadete gospodarske, kulturne in socialne ustanove. A ne samo zaslišali, temveč njih mnenja je treba tudi upoštevati, kajti vsako teh mnenj je globoko utemeljeno v življenjskih izkušujah. Zato bi se smela uredba izdati le, če se je doseglo s poklicanimi činitelji soglasje. Nika- kor ni to preveč zahtevano, kajti le na ta način dobimo jamstvo, da bo nova uredba res dobra in v resnici ustrezala svojemu namenu. Včasih so se zakoni izdajali po resnem preudarku, ko so zakonski osnutki prešli celo vrsto sestankov in na konec še v zakonodajnem telesu v odsekih preživeli ostro kritiko. Zato so tudi ti zakoni veljali in zato so imeli ljudje tudi zaupanje v pravilnost in potrebnost teh zakonov. Danes tega zaupanja ni več in ga tudi biti ne more, saj vidijo ljudje vedno znova, da se mora vsaka uredba, komaj je izdana, že zopet popravljati in da prav za prav ne velja nobena uredba v obliki, kakor je bila izdana. To za državni ugled nikakor ni dobro, za naše gospodarsko življenje pa je naravnost pogubno. Zato naj se že enkrat neha z izdajanjem prenagljenih uredb in naj se poskrbi, da se bo tudi pri zakonodajnem delu pazilo na kakovost dela. Zmešnjave v naših predpisih je res že preveč. Hrvati v mestu in po vaseh. Zato se posebno san imamo za rešitev tega vprašanja. Čeprav pri zadnjih volitvah nismo glasovali za listo dr. Mačka, vendar želimo, da se to vprašanje ugodno konča. Ne skrivamo, da pri reševanju tega vprašanja mislimo tudi na svojo usodo. Živimo na področju, kjer Hrvati po večjem delu žive v večini. Tega jim ne odrekamo. Hočemo pa, da Hrvati priznajo, da smo na tem prostoru činiiec, ki je z njim treba računati, zlasti ker je zadnje čase nemško prebivalstvo bilo šikanirano, češ da smo zoper rešitev hrvatskega vprašanja. Zato naglaša-mo, da želimo Hrvatom vse dobro, v kolikor tudi oni nam dobro žele... Zoper Srbe pa se ne damo hujskatik NESREČE n Vse jim prav pride. Zlate žeblje iz zastave »Hrvatske ženec je poruvai neznanec, ki je vlomil v društvene prostore »Hrvatske žene« v Sarajevu. Zastava je bila blagoslovljena šele v nedeljo. Razni uglednejši Hrvatje, med njimi tudi nadškof dr. Sarič in pa dr. Maček, so darovali 40 zlatih žebljev, Vlomilec je vse te žeblje pokradel, verjetno zaradi zlata. Ni pa izključena možnost, da je bil vlom izvršen iz političnih nagibov. n Kako je povzročila mačka smrt treh •trok. Marija Vicijan v vasi Batajnici pri Mitrovici je odšla z doma in pustila tri male ©troke doma. V peč je prej nametala drva, »a bi otrok ne zeblo. Ko pa je prišla domov, Je našla vse tri otroke mrtve, ker so se zadušili v dimu. Na mačko, ki je ležala ob peči, padla iskra, da se ji je vnela dlaka. Da bi se pogasila, je mačka skočila na posteljo, toda s tem je zanetila ogenj tudi tam. Otroci so bili še premajhni, da bi si znali pomagati in so se zato zadušili v dimu. Mati je morala pred sodišče, toda bila je oproščena, ker se je sodišče prepričalo, da je treba nesrečo pripisati zgolj naključju. n Vintgar zahtev« od obiskovalcev mnogo previdnosti. V čarobni sotesti v Vint-garju pri Bledu, kamor so tudi že ietos začeli prihajati v večjem številu izletniki od Vsepovsod, da si ogledajo ta krasni kotiček naše zemlje, se je te dni pripetila smrtna nesreča. Kroti poldnevu se je podala v Vint-S4 gar skupina 12 nemških izletnikov. Skale v vintgarskih pečinah pa so precej krušljive in se rade sprožijo že zaradi zračnih tresljajev, ki jih povzroča glasno govorjenje. — Tudi družba Nemcev je morala biti precej glasna. Ko je bila nekako v sredi soteske, je nenadoma priletela neki ženski iz te družbe skala in jo zadela tako nesrečno, da jo je zbila v vodo. Malo nižje so je sicer navzoči potegnili iz vode, bilo pa je že prepozno. d Zadnje deževje je povzročil«, da so se napolnile vodne struge in jevoda ponekod že prestopila bregove v veliko škodo naše domovine. Poročajo o povodnji na Ljubljanskem barju, v Pesniški dolini, okrog Slovenjega Gradca, pa tudi v Krški dolini in Dobrepolj-ski kotlini. Kaj več o tem prihodnjič. n Žrtev tihotapske strasti. Ko žrtev tihotapske strasti je padel na nemško-jugoslov. meji pri Cankovi 20-letni kmetski sin Franc Matjašec iz Lipe v lendavskem okraju. Z dvema tovarišema je ponovno poskusil prekoračiti mejo med vasema Korovci in Ger-linei. Službujoči graničar jih je zavrnil, fantje pa niso opustili poskusa, ampak so čez nekaj časa spet hoteli Čez mejo. Sezuli so si čevlje, da bi prebrodili obmejni potok. Ko na ponoven poziv niso hoteli obstati, ampak so tekli proti meji, je graničar streljal. Zadel je Matjašeca v prsi, da je obležal na mestu mrtev, 270 m daleč od meje. Pri njem so našli v listnici precej denarja v naši valuti, po natančnejšem pregledu pa še 100 mark. Te je imel skrbno zavite v starem časopisnem papirju, ki ga je imel v preveliki kapi za podlogo. Poleg tega so našli še gu- d Slomškov Mivod v Ljubljani sprejema prvi gimnazijski razred zdrave, telesno in sko dobro razvite, 11 do 13 let stare, predvJ kmetske fantke, ki so z dobrim uspehom /1 vršili 5. razred ljudske šole, imajo zniožnolt in veselje do učenja in je upati, da se bod po dovršenih šudijah posvetili redovnemu duhovniškemu stanu. Natančna pojasnila daj! Slomškov zavod, Ljubljana, Poljanska cesia ^ mijasto vrečico za tihotapsko robo: saharin kamenčke in karte, da ne bi prišla do njili vlaga, če bi jih moral tihotapec na begu kje skriti. n Cel tlak je vezil čez njega, a jc ostal iiv. Na železniški progi med Vukovarjem in Borovom v Slavoniji se je te dni pripetila prometna nesreča, ki pa po čudnem naključju ni zahtevala človeške žrtve. Delavec Josip Kreko iz Virovilice se je s kolesom peljal čez železniško progo prav v hipu, ko je prihaja! po progi osebni vlak. Lokomotiva je delavca podrla med tračnice na tla. Ljudje, ki so videli nesrečo, so v strahu čakali, da odpelje mimo vsa sestava vlaka, misleč da bodo zagledali na tračnicah razmesarjeno truplo ponesrečenca. Toda, ko je vlak odpeljal mimo, so na veliko presenečenje morali ugotoviti, da je Kreko ostal živ. Padel je med tračnice tako srečno, da ga kolesa lokomotive in vagonov niso mogla doseči. NOVI GROBOVI n Naj bo tekrat moj zadnji vzdih: fi«icm si Marija! V Žalah pri Kamniku so pokopali vdovo sodnika Leopoldino Vidic. — V Si. Petru pri Novem mestu je umrl 78 letni posestnik iz Ložnice Janez Jane. — Pri Sv. Treh kraljih na Vrhu je na veke zatisnil oči 86 letni Jožef Ramšak. — V uršulinskem samostanu v ftkofji Loki je odšla h Gospodu po večno plačilo č. m. Lavrencija Božič, meščan-skošolska učiteljica. — V Smihelu pri Novem mestu je v 90. letu starosti mirno zaspal v Gospodu posestnik Franc Knafelc. — V Sira-hinju nad Kranjem je zapustil solzno dolino posestnik Janez Grašič. — V Mariboru je zapel mrtvaški zvon železn. zvaničniku v p. Josipu Dolesu. — V Smihelu pr Novem mestu so djali v grob posestnika Franca Kna-felca. — V Košani je umrla 81 letna učiteljica v p. Vincencija Pupis. — Pri St. Juriju ob juž. železnici je preminul 82 letni posestnik Martin Kumperger. — V Ljubljani so umrli: Julija Albert, bivši sodni pripravnik Mirko Potokar, čevljarski mojster Janko Dolenc, vdova kanclista Amalija Weiss roj. Šturm, soproga železničarja v p. in Marija Ramovš roj. Kremžar. Naj počivajo v miru! Jugoslovanski Nemci, kaj pravile k iemul V Koroškem Slovencu čitamo: 100 poletnih otroških vrtcev namerava ustanoviti organizacija NSV tekočega leta na Koroškem. Podeželskim materam naj se po njih odvzame dnevna skrb za male in s tem zagotovi nemoteno delo ob letini. Voditeljice vrtcev se ze več mesecev vezbajo v posebni šoli. — Kot so vrtci koristna naprava in pomoč po-dezelskemu ljudstvu, vendar so s slovenskega narodnega vidika naravnost poraznih po- sledic. Kajti nemški vrtci odvajajo slovenskega otroka že v njegovi najnežnejši dobi od njegove materne govorice in — tako bi dejali Nemci v Jugoslaviji — ga vzgajajo za hinavca. Nekoč na vprašanje, kakšne narodnosti je, no bo vedel odgovora. Zlo raznarodovanja potom vrtcev bi bilo manjše, bi bili poleg nemških dovoljeni tudi slovenski vrtci. Slovenski vrtci pa so prepovedani. RAZGLED PO SVETU ŠPANIJA S Proslava itmage. Dne 18. maja se je začela v Madridu parada zmage, s katero je tuli na zunaj zaključena državljanska vojna. Zvečer so na vseh gorah okrog Madrida, koder so nad dve leti potekali divji boji, goreli kresovi. Naslednji dan dopoldne so generali nacionalistične vojske izročili generalu Francu veliki križ reda sv. Ferdinanda kot zahvalo Španije za osvobditev izpod rdečega jarma. Za tem je bila prirejena velika vojaška parada, katere se je udeležilo 250.000, med njimi 17.000 Italijanov in 7000 Nemcev. Pri paradi sodeluje 400 topov, 300 tankov ter 600 letal. Parada se je začela ob 10 in je trajala šest do sedem or. Po paradi je bila slovesna pojedina, zvečer pa predstava v operi. Poročajo, da se bodo takoj po končanih slovesnostih italijanske čete vkrcale v Alicantu in se vrnile domov, Nemci pa bodo odpotovali v domovino iz pristanišča Vigo, FRANCIJA s Važen sporazum s Turčijo. Časopisje prinaša novico, da sta Francija in Turčija pri pogajanjih, ki so zadnje dni potekala prav na tihem, sklenili sporazum, po katerem Francija dovoljuje končnoveljavrto priključitev Aleksandrette k Turčiji. Priključitev bo slovesno razglašena v ponedeljek, ko bo turška vojska vkorakala v pokrajino in v mesto Aleksandretto. Mesto Aleksandretta z okolico je bilo po svetovni vojni dodeljeno v upravo Franciji. Ker je Aleksandretta edino upo- rabno pristanišče na južni obali Male Azije, si je Turčija veliko prizadevala, da bi prišlo pod njeno oblast, kamor po vseh zakonih pravičnosti tudi spada. Po lanskem sporazumu v Montreuxu se je Aleksandretta carinsko združila s Turčijo, dobila je turški denar, vendar pa ni Turčija še imela tam mednarodno priznane oblasti. Če je Francija dovolila, da se aleksandrettsko ozemlje priključi Turčiji je to storila zaradi tega, da bo Turčija sklenila z njo enako vojaško in obrambno pogodbo, kakor jo je podpisala te dni z Anglijo. S tem sta Anglija in Francija dosegli spet silen politični uspeh, ki bo odločujočega pomena za ohranitev miru v vzhodnem delu Sredozemskega morja. DROBNE NOVICE Tovarno za letala z 10.000 dclavci grade v okolici angleškega Londona. Premoienj« samce? tapade v Bolgariji po njih smrti v korist države. 550.800 dolarjev so zbrali ameriški Poljaki za narodni sklad. V Sofiji eo prainoraii »3 letnico, odkar je bil ustanovljen prvi bolgarski list »Bolgarski Orel«. Za rei kot 1 in po! milijona dolarjev »lata je zopet prišlo v Ameriko iz Anglije ia Avstralije. 500 bombnikov iu 30 milijonov funtov s«' utrditev »ardanel bo dala Anglija Turčiji. Angleški kraljevski par je dospel v Kanado, kjer je bil izredno navdušeno sprejet. Pet In pol milijona Icjev za naroda® obrambe Romunije je daroval iz zasebna blagajne romunski kralj Karel. Štirinajst letnikov rezervnih Častnika? je poklicala pod orožje Grčija. Šest milijard noiranjega posojila je bila podpisanega v dveh urah. Tiso« angleških romarjev z nadškofom-kardinalom Hinsleyem na čelu je prišlo s francoski Lurd. 77 dmiij šteje sedaj italijanska kopns armada. 7000 mož bo štela nova češka armada, ki pa bo oborožena samo s puškami. 9000 rdečih Špancev je vstopilo v francosko tujsko legijo v Afriki. Bog z njimi! Veliki italijanski listi »Giornale d'ltalia— na Balkanu... Zdaj bo podpisala podobno vojaško zvezo s Turčijo tudi Francija, kar je velik diplomatičen uspeh, ki bo brezdvomno služil utrditvi miru. Manj povoljna za angleški tabor so pogajanja s Sovjetsko Rusijo, ki še niso pokazala uspeha. Anglija bi sodelovanje Rusije rada, ga išee, g© zanj trudi, toda Rusija zahteva previsoko ceno. Rusija hoče enostavno, jasno, nedvoumno vojaško zvezo med Anglijo, Francijo »n Rusijo, zvezo, ki bi vse tri velesile enako trdno obvezala, da morajo nastopiti z vso oboroženo silo v pomoč katerikoli zaveznici, ki bi bila zapletena v vojno. Tako daleč bi Anglija iz razumljivih razlogov ne šla rada. T°da za manj Rusija noče dati svoje pomoči Tako so pogajanja obtičala. Francija je drugega mišljenja in prigovarja Angležem, naj ruske zahteve sprejmejo. Predsednik angleške vlade, Chamberlain, je v petek pred parlamentom izjavil, da bo Anglija vse storila, da pritegne tudi Rusijo. Iz tega bi sklepali, da je pripravljena plačati kupnino, ki jo zahteva sovjetska vlada, to se pravi, podpisati vojaško zvezo, ki pa bi bila omejena samo za primer neizzvanega napada in na evropske meje Sovjetske Rusije ter bi krila vse države od Baltika do Črnega morja (Letousko, Estonsko, Litvo, Poljsko, Romunijo in Grčijo.) V nedeljo, 21. maja, sta podpisali vojaško zvezno pogodbo Italija in Nemčija. Italijanski zunanji minister je v ta namen že več dni prej prišel v Berlin. Ni treba prikrivali dejstva, da bo imela ta pogodba velik pomen, saj bo Italijo in Nemčijo zvezala »na življenje in smrt«, kakor pravijo nemški listi. Na drugi strani pa bo gotovo imela tudi to posledico, da bo Anglijo prepričala, da mora čimprej ustanoviti svojo protizvezo. i Obisk kneza-namestnika Pavla v Italiji je imel mogočen odmev po vsej Evropi. Znani italijanski časnikar Virginio Gajda piše v svojem lista o treh glavnih vprašanjih, ki sedaj zanimajo Evropo. Ta vprašanja ao: vprašanje bruhnila, vse kaj drugega, kot je bila španska. Poljski ia Romuniji ter Baltskim državam. | V Španiji 30 se reveži borili proti revežem, medtem ko bodo v morebitni evropski vojni nastopile druga proti drugi mogočno opremljene vojaške sile, številne po moštvu kakor tudi dovršene v tehnični opremi. Španska izkustva bodo tej bodoči vojni le malo koristila. Polkovnik Xylander je nato govoril o izkušnjah glede uporabe tankov in letal. Sicer se niti tanki niti letala niso mogla razviti v tolikšni meri, da bi bilo mogoče sklepati na njihovo udarnost pri kakšni evropski vojni, toda toliko je gotovo, da so se mali, lahki tanki slabo izkazali, tako da jih lahko smatramo kot neuporabne. Isto velja za letala. Naj-* bolj hitra letala so se najslabše izkazala. Sovjetska lovska letala so doprinesla ogromne žrtve vprav zaradi njihove brzine. Medtem pa, so so sovjetski težki bombniki izvrstno obnesli. Nemški polkovnik je priznal, da je imel general Franco srečo, da je imel na svoji strani strnjeno maroško armado. Njej se ima' v glavnem zahvaliti, da je sploh mogel začeti svoj zmagoviti pohod, španska državljanska, vojna je po mnenju nemškega poikovnka tudi pokazala, in to je zelo koristen nauk, da gre tistemu, ki napada vedno najbolje. V bodoči vojni bo tisti odnesel zmago, ki bo hitro in neizprosno napadal. Bombardiranje mest in civilnega prebivalstva pa ni imelo tistitt posledic, kot so jih na obeh straneh pričakovali, kajti prebivalstvo se tudi na to navadi« spoštovanja narodne časti in oblike življenj«, kakor so ai jih izbrali posamezni narodi, zagotovitev enakih sredstev za neodvisno delovanje narodov in zagotovitev enakega položaja v svetu vsem narodom. Z drugimi besedami pomenijo vsa tri vprošanja pravičen mir. —< Ce bodo te besede postale meso, bo tudi našim bratom pod Italijo zagotovljen narodni^ kulturni in gospodarski razvoj. Z« iS Prometni minister dr. Mrhrued .Spalio v kr«KU belokranjskih deklet Dragocen kelih. ki »o K« po končani Španski dr-Savljsnski vojni našli » ueki španski vasi, kjer h« ga imeli »e» hut lujnu skritega, Ljudski gla. pra-ti, da je lo tinti kelih. it kaleretra je Kristus pil pri zadnji večerji timster dr. Spaho je jasailil prvi kramp in s tem *i znamenje, da ho »e dela za progo Črnomelj— Vrbovsko zabela m m Belokranjska dekleta pleicjo kolo prometnemu ministru dr. Spahu na tast B* Ž8(e, svetiljke, zaponke in noži, katere so nedavno izkopali t vasi Gornji Globodol pri Možni peči V tašni@m času Is VI. medtoarodnl kongres Kristusa ICralfa HH^ izpoved vieh mmšvs m mir ¥ Velika povodenj pri Cerkljah na Dolenjskem Na mebohod ko v Šenčurju pri Kranju slovesno bJagoslouli novi prapor mladinske Kmečke svete. BliiviKoli «« je udeležil g. t»an dr. Natia£en, ki ga jf iilt prihodu pvfdravil Šenturski župan g. A. Um-iyk. Druga »lika nam kaie družice v narodnih nošah, ki »o v sprevodu netita novi prapor k blagoslovitvi Torpedo, katerega je spustil aeroplan na vojno ladjo. Slika je bila posneta ob vajah angleiškeg* vojnega letalstva J U>s Angole«« t Ameriki so »gradili nov kolo-,r- K« so ga slovesno iirotili svojemu namenu, "> JHf iraSnieah pripeljali S5-«entimeterskl top, «« M preizkusili trdiioflt novih naprav AugleSfci tanki s® vale p» pokrajini 15 dni med Doiemei r Db je gospod nadpa-sdr * spceaMCra sfcikesa gaeporfa opata in svojega tajnika rntii v Lprfsfjataa, to « je prej dekanijska daStev&M i si^iaroia ee»po«ia p-rošta poslov i ia sd ajf^a. «trek je birs»aa3> v detaaiji 3747. h raznih hmiep 1 Bsitaaj »h Savi M«« maj pri ras v na-tn»n;a marijaoakili prireditev. V" sedeijo li izumi so poŽMtUe Marš o dobre ier.e ki dekleta iz Vanji a» dražb«. Pa se t&dfi spodobi, saj je pod Marijino zastavo 125 žen ms 130 deklet L»po je bito videti drulfc-erike pri skupnem »v. obhajilo. Po-no pobralo pa zaslužijo, ker ae niso ustrašile slabša vremena in eo v tako lepem številu prišle k nauku ic proslavi v dvorano. — V nedeljo, dne 21. maja pa so se Marijini častilci zbrali pri Mariji Pomočnici na Rad »i. Na binkožtoo nedeljo popoldne pa vabimo domačine in sosede tostran m onstran Save. da pridejo na Smarčno. Smarfoa, prijazna va3 ob Savi na meji naše župnije, je znana po rodovitnem polju, po marljivih flosarjih ra iskreni vdanosti svoji Mariji Pred 60 leti »e je ta Marija preselila iz Topolovea, kjer je samevala v zvoniku, pozabljena in zapuščena — v skronroo znamenje na Smarčni. Domačini so kmala prizidali kapelico, pred leti zvonik in morda ni daleč čas, ko bo priljubljena Marija dobila celo cerkvico, kar je ie daJassieSBa fcJja rveh Smmimoen. S« binkoStno ne- de-ijo ;» vsaico l-Ho Mohijabliena procesija, da bi Marija'obvarovala vso ognja, loče in vsake nesreče. Lr«s — če Bog da lepo vreme -— pa*bonK> na b^iioisae nedei/O priredili popoidaneko prireditev v eaeB Mariji za 60 letni jubilej. Mladina naše fare na feiu 3 godbo ix Radne pride ob poi S v tm. Ob 3 bo telovadili nastop, ob 4 pridiga in n»*,o procesija, v kateri borno med petjem, molitvijo in godbo slavili in prosili Marijo. Po procesiji pa bo pred kajjelico akademija. Vrstili se bo.io nastopi fantov, otrok in deklet Videli bomo tudi lepo Finlgarjevo igro >Uelišanac. Domačine in sosede vabimo k tej lepi manJoiJki prireditvi! Sietraj Graiev. So, ki pravijo: »prav nič se n! izpremenilo, četudi imamo novega [>oslanca « Pa se je, in še ne malo. Imeli smo prej mi v našem okraju poslanca, katerega 90 mnogi videli samo pred volitvami. Ni ga bilo ves čas na iz-pregled. nič nismo vedeli, kaj se godi okrog na*. In zdaj? Zdaj pa imamo človeka, ki je voljan pomagati vsakomur po svojih močeh Tndi ne čaka, da bi ga morati ljudje hoditi prositi informacij daleč v sedež okraja, saj je priredil o zadnjem času v- več sestankov. Prav vsi eo bili dobro m,' fchani. Obokal jo maoročal o notranjem in *onan;<-m polit»č««n pok^ žaju, o delu v narodni okuplčini in o gospodi ski-m položaju Slovence. PorazRovoril se j® t a;j_ o raeh perečih vprašanjih. —- Tak je nai pr,2 ljudski sastojmik, ki ae oooi »mo častnega iuleil, ampak žastoo nosi odgovorno breme in ki t^J dela. SSor*v*e Občni zbor krajevne JRZ j® j,n f nedeljo v Ljudskem doma. Po isčrpanera {j^ nern redu je sledilo poročilo poslanca Strešna o zunanjem in notranjem političnem položaju. ZJ^ rovairi, katerih je bila polna dvorana, eo 1 r^tim zanimanjem poslušali njegova izvajanja. Minalo sredo smo imeli » Moravčah hado aerihl« med katero je padala tudi toča. Treščilo je , Kiopčarjev koaoiee, ki je pogorel; a njim vred pa tudi pod in staro leseno poslopje zraven njega. Združeni gasilci ao imeli dovolj dela, preden » ogenj pogasili in obvarovali okoiico. kateri j« pretila nevarnost Zgorelo Je precej orodju ja drv. ki ®» bila sk»ena pod kostoleesa. — Nagi« smrti jo nmrl v soboto franee Lončar, pos«stiiifc v Prikrciri. Cez dan je delal, kakor po navadi, zveSer pa jo cede! in obstai za vedno. Pokojnik je bil zaveden krščanski mož, dober gospodar is skrben družinski oče. Pokoj njegovi dušii Hudo prizadetim naše iskreno sožalje! Sv. A Rti rej pri fforaržah. Novo ustanovijec« gasilska četa m okolico Sv. A&dreja ee kar mo$ prizadeva, da si xa obletnico svoje ustanoribro nabavi novo motorno brizgalno. V ta naniea priredi v nedeljo. 18. junija v Krascah pri iiresatj veselico a tombolo, kakršne po vrednosti dobit-kov doslej Se nl bilo v oiora«ški dolini. Priprs»j Ijen je aov pogrezljiv šivalni »troj, več kote^ ura, lep« nova obleka, vreča bele moke in sežeaj drv. Tudi s ostalimi Številnimi dobitki bodo lahko zadovoljni vsi, ki eo rojeni pod srečno zvezdo. Na nakup tablic kakor tudi na veselico že sedaj vse prijatelje gasilstva prav prijazno vabimo. Sloreej Gmfle*. Dne 4. junija t I. priredijo tuk. trgovski in zasebni nameščenci veliko tomboto. Glavni dobitek jo krase« >0pet-kade4c, ki je po- Besede (Povesg ( Spini H. VeTikonJa. Btsrtriral akad ajtkar L. SaSroelJ Sike h tromeoefea krenik« « aaSii krajih. f Pred sobo je Sapnika čakal nadučitelj. Rdeč je bil ▼ lica ter brke so ae mu jeiile. Kiti odzdravil ni od razburjenja. »Ljudje so si ustvarili že oek> povest Da krajni šolski svet ne dobi drv, da se bo začela pravda, kakor jo je že dvignil župnik zaradi svojih. Zmešnjava. In če mu rečeš, kako je, ne veruje. Ko mu je pa ono bolj všeč!: >Tudi mene 30 spraševali zaradi drv!< je rekel župnik. »Kakor da je .župnik' vsem vzel pomet!« »Vidmarja sem povedal, pa je zmajal 1 glavo!« je dejal nadačitelj. »Novi župad bo vse nredif!« je dejal župnik, ki se nra je mudilo, ker so otroci že kukali skozi vrata in kričali kakor jesiharjL Bilo je nekaj dni pred počitnicami in vsem se je poznala vročina. Ce niso nagajali, so spali, kolikor jih je bilo. Morali so k senn, v gozd po jagode, cela truma jih je hodila že po vodo Pod goro. Medve-dovski Jožek je snoči prinesel domov prazno lempo in raztrgane hlače. Bil je tepen, Metka, sestrica njegova, ai ie vodo pri sosedu izposodila, da je pil oče. V Soli jih iu bilo dve peščici; kar jih je bilo, so bili čudno kričavi ln nemirni, kakor bi sedeli na lebljih. Vroče je bilo v sobi in v nji je zatohlo smrdelo, četudi so bila okna odprlt.Vročina je omamljala ali pa grela možgane, Ia ZiIM W ^ ^^ tW 86 *** ^ vsake -v, »Koga bodo izvolili!« ' Po molčal a sta za hip. V »Naj se enkrat sami!« je dejal nadučitelj. »Zdaj se ne splača mešati. Ce bi bilo po mojem, naj bi za letos ostalo kakor je, drugo leto pa bi bile redne volitve. Ker velja pri dr. Gregorčiču' ali profesorju BerbuČu' vaša beseda, mu recite, jaz mn ne morem. Jaz bi lahko potem rekel Gaberšku," naj jih »Primorec«4 zahteva in gotovo ne bodo! Rupar po tistem s konji tako ne pride v pošlevl« Vihar je svoje mogočne brke. »Ne vem če bo kaj! Za Vidmarja ne morem reči Derbuču; pri pogrebu se je zameril ljudem!« »Eh, taka zamera!« je zamahnil. »Pa naj se sami!« i Poslovila sta se. Ko se je župnik obrnil na vratih, videl, da gre nadučitelj za njim in nekdo je stal zraven njega. »Seveda! To leto bi si Vidmar le nabral toliko poznanj, da bi imel upanje. Leto dni premirja, toda premirja samo za nas, ne za nadučitelja in Vidmarja. Kako pa! Ne morem reči Berbučn, četudi se ne bi sami vla-dak Presneti Rupar in njegovi konji! Rupar gotovo ne bo!« Župnik se je po šoli vračal in srečal liuparja. Da Je bil na OtlicL Polne roke ima dela. Župnik mu je hotel povedati o drvih. >Ze vse vem!« je mahnil z roko Rupar. »Novi župan bo moral to vzeti pošteno v roke. Kaj pa mislijo? Zdaj naj obema skrbi sa drva, bo je dolžnost države!« DolžSI £aw!f ^da!Samo_d« da ni! -SS! v Goricj:' • Publicist in založnik v Gorici. A- * Liberalni tednik y Gorici, RAZNO Napoleoaova pisna pto> dana. V Londonu so nedavno prodali na javni draibi zbirko Napoleonovih pisem maršalu Bef-tiiicra, iefu glavnega «ta« aa cesarske armade. Pi' 1011 se tičejo v prvi mti naloge, ki jo je Napoleon zaupal Bcrthiera, ko i» je imenoval za poslanika pri dunajski vladi. V tistem ča«u je Napoleon prosti! u roko avitrijik« princese Marije Lui»». Med vaebino teh pi««® ae nahajajo načrti *» osvojitev Anglije, nare-deai pa «0 tudi vzroku ki so cesarja priailili, d« je uresničenje odgodil. pisraa so prodali za 24o> funtov IterUngov. Vera v raridh vandi. Glssib ko«lajajo pred tem lepim avtom gruče in ga motrijo z željnimi pogledi. Prihodnji teden do-s|M-jo tudi koieea in Šivalni »troji ter ostali dobitki, ki bo sv. maša in nato blagoslovitev brizgalne. Popoldne proste vaje. Sodeluje novomeška godba. Ambrus, Dne 16. maja je umrla v Ambrusu Alojzija Muhič. Pokojna je bila žena pred dvema letoma umrlega bivšega župana Jakoba Muhiča. Naj ji bo Bog obilen plačnik za vse njeno trpljenje na tem svetu, in naj ji sveti večna luč. Žalujočim ostalim naše sožaljel — Dne 17. maja popoldne smo imeli v Ambrusu svojevrstno zanimivost. Okrog 4 so začeli ljudje na njivah kričali, ko so zagledali velikega divjega prešiča, ki je prilomastil iz gozda. Zaradi kričanja in vpitja se je kmalu vrnil v gozd. V našiti gozdovih se večkrat klatijo skupine divjih prešifev Pozimi so enega ustrelili. — Naša gasilska čela obhaja letos 30-letnico obstoja. Na binkoštni ponedeljek priredi veliko gasilsko prireditev z izletom gasilcev. Kostanjevica. Na praznik vnebohoda eo neznanci vlomili v eodnijske in notarske prostore. Raztrgali so železne mreže v pritličju, ostala vrata pa odprli z vitrihi. Imeli so pa smolo. Blagajna na sodniii je bila prazna, le v notarski pisarni so dobili kakih 30 din in pa 1 uro. Gomlhko. Srednjeeavinjsko okrožje FO in DK «e pridno pripravlja na velik okrožni tabor s celodnevno prireditvijo, ki se vrli na Gorailskem dne 11. junija. Obenem bo proslavilo gomilsko Prosvetno društvo 40 letnico svojega obstoja. — 2e sedaj vabimo vse prijatelje od blizu ln daleč, da se tega tabora udeležijo v obilnem številu, da bomo tako skupno manifestirali za naše vzvišene ideale. Vsa okoliška društva pa že sedaj prosimo, da na ta dan ne prirejajo svojih slavnosti. Torej na veselo svidenje 11. junija na Gomilskem, brat-|e, sestrel Bog živil Zg. Tuhinj. 16. maja smo spremili k večnemu počitku najstarejšo žup-ijanko Ano Z a v b i, p. d. »Tomaževo mater«. Pokojna je bila vzorna krščanska mati številne družine, dolgoletna naročnica »Domoljuba« in družbe sv. Mohorja. Z žulji svojih rok si je pridobila lepo premoženje. Njeno življenje je biio molitev, delo in trpljenje in je vendar . , , _, dosegla častitljivo sta- rost 91 let. Blagi krščanski materi večni mir in pokoj, žalujočim pa naše globoko sožalje Kolovrat. Dne 8. maja je umrla v starosti 64 let Ivana Brodar, p. d. »Fiorjanovčeva mama« iz Dolgega Brda. Bila je prava krščanska mati, ki j kSV°lf otrolle vzgojila v pravem krščanskem duhu. Na njeni zadnji pati jo je spremila ženska Marijina družba, katere članica je bila dolgo vrsto let. Pokojnica je bila prava umetnica v izdelovanju umetnih cvetlic in vencev, ki so krasile in še krasijo mareikak Marijin oltar. Naj počiva v miru! Preostale pa naj tolaži Bogi Star* Loka. Na binkoštno nedeljo zvečer ob 8 in na binkoštni ponedeljek popoldne ob po! 4 bo v starološkem domu kot zaključna predstava najlepša letošnja drama; Hasanaginical Globoka vsebina in krasna scenerija, vrli igralci v iepih turških oblekah bodo gledalcem nudili zares najlepši užitek. Preskrbljeno bo za okrepčilo, med odmori bo pa igrala domača godba. Od blizu in daleč prihitite v Staro Loko! Obenem se lahko udeležite romanja k Mariji v Crngrob, kjer bo v binkoštnih praznikih glavni romarski shod! Trebija v poljanski dolini. Ze smo zadnjič sporočili, da bo na binkoštni ponedeljek 29 maja na5 veliki slavnostni dan. ko se bo vršil na Trebiji velik prosvetni tabor. Danes z velikim veseljem sporočamo vsem našim prijateljem in dobrotnikom, da jo nad to našo celodnevno prireditvijo prevzel pokroviteljstvo minister dr. Mih« Krek, ki je bil rojen v naši cseiižki ob&wi, torej naš ožji rojak. Pisal nam je tudi, da bo takrat prav rad osebno prišel k nam, če mu bo le mogoče, kar nas napolnjuje z veliko radostjo. — Zdaj š-s nekaj o sporedu: Ob f dopoldne bo tbiranje pri trebijskem mostu, ob pol 10 sprevod k domu na Trebijo tam bo na prostem ob 10 sv. maša s pridigo kar bo opravil g. dr. Vilko Fajdiga, znani prosvetni de-avec. Po blagoslovitvi dc-iua t>o otvonjen tabor, kjer bo govoril navduševale besede mladini in staršem vsem dobro znani urednik »Domoljuba« g. «oze Košiček Za kosilo bomo po skromnih močeh poskrbeli za vse naše goste, zlasti za priglašene. ludi nekaj mrzlih jedi in pecivo bo pripravljeno. Da ne bo pijače, tudi brezalkoholne manjkalo, se razume. Popoldne bomo imeli pri Jelarjevem znamenju Matere božje na Trebiji pete hlanije, pri katerih krepko vsi odpevajte. Ob 3 telovadni nastop s prostimi vajami in ludi telovadba na orodju. Med telovadbo v odmoru govori Permšek, uradnik OUZD, P0 telovadbi boste povabljeni k mizam v domu in zunaj okrog doma na kak prigrizek in čašo pijače, vse po nizkih cenah. Za zabavo bo skrbela znana godba iz Logatca, ki bo seveda sodelovala dopoldne in popoldne pri vsej prireditvi. — Kar svet stoji na Trebiji koncem poljanske doline še ni bilo sv maše na prostem, še ni igrala godba, še niso telovadili telovadci, sploh še ni bilo take velike prireditve, kakor bo 29. maja ob priliki blagoslovitve našega prosvetnega doma. Gre za našo mladino, da jo obvarujemo slabe družbe, da jo izobrazimo v versko in narodno zavedne in ponosne Slovence tu ob naši državni meji. Zato nam pomagajte vsi, mladina in skrbni starši, pri vsem našem žrtev polnem delu. na binkoštni ponedeljek pa nas podprite 8 svarim prijaznim obiskom od blizu in daleč. Bog živi in na »videnje! Zagreb. Ko se pomladansko sonce nagiba k zatonu, se oglasi zvon na prijaznem gričku pri sv. Roku in privabi vse k oltarju majniške Kraljice. Tu obhajamo vsak dan slovenske šmarnice; zdi se nam, ko da smo sredi lepe Slovenije. Pa saj smo tudi semkaj prišli od vseh strani. Vsi pridite, fantje in dekleta, ki ste rojeni pod roškim zvonom! Lepe pozdrave vsem prijateljem in prijateljicam v domačem kraju! Litija. Na binkoštni ponedeljek 29. t. m. bo v Prosvetnem domu v Litiji redni občni zbor Okr. kmečke zveze za litijski sodni okraj. Začetek je točno ob 9 dopoldne. Na dnevnem redu eo poro- ša, da se je treba bolj brigati za počenjanje teh popotujočih popov, ker jc njihov vpliv v kmečkih kolektivih zelo velik. Sploh poziva sovjetsko vlado, naj z odločnimi ukrepi odpravi te in take »nerednoati«. Zidje v Belgiji. V Ženevi je izšel letopis o židovskem življu. Po teh podatkih živi !6 milijonov židov, od tega 9.5 milijona v Evropi. Največji odstotek židovskega prebivalstva ima Poljska, namreč 9.8%. Sledijo Litva s 6.2%, Romunija s 5.4%, Madžarska s 5.4%. Ostale države imajo manj "<=Žo 3% židov. , Nemški plin iz svetov-ae vojne. Gradbeni delavci eo v francoski vasi Adinfert pri Arra«u odkrili podzemsko skladišče nemških plinskih granat. Gre za kakšnih 20 ton iperita io granat s Plinom za solzenje. Skladišče so odkrili na ta na-«'n, -».a so začela tla pod "eko hišo ob robu vasi Popuščati in je pretilo, da «« ho stavba zrušila. Zidarji, ki so hoteli hišo l>odpreti, so odkrili jamo P°d njo. Plin, ki se je bil '»m nabral, bi bil labko Povzroči! hudo nesrečo. »Zdaj pravi, da da, drugo leto bo rekel, kar je dolžnost, tretjo leto bo rekel, da ni dolžnosti. Pa se pravdaj! Kadar bo zima, boste pa kurili z mrazom. Saj se poznamo. Tako se začne. Svoje dni so hoteli prav tako z gmajno, pa sem jim vse izrekel, da so se gospodje zmehčali in so jo vso zapisali nam. Gmajno sem pa le rešil. Zdaj pa za drva.« Da se je on sam vlekel za gospode, je pozabil. Župnik ga je gledal, kako se je korači! na cesti ter stiskal pest. »Resnico sem hotel povedati!« je dejal župnik. »Z resnico se začne, konča se pa pri beraški malhi, če se ne pazi!« je mahal Rupar. Zvečer je šlo, da drži z Ruparjem župnik, z Vidmarjem pa nadučitelj. Brus je taval kakor brez uma. In ko je Luka izvedel, se je udaril od veselja po kolenih ter zavil h Kušinu: »Rupar za Prema ne mara! 0, še dolgo ne bo or-ganista!« XXII. Kako sta se v temi pogovarjala Muta in Lende. Lende in Muta sta se srečala. Lende je bil šel k šepavemu krojaču Cotu, da mu umeri hlače. Mlakarjev Andrej je dejal, da mu jih bo dal. Mezlana, tistega, ki kožo odrgne, da je vsa rdeča, mu je dejal. Da bo za šagro! Hiša se je presojala po tem, kako je bil pastir oblečen za šagro. Zato ni mogel Andrej pustiti, da bi Lende šel razcapan in zanemarjen v cerkev. »Tudi pastir mora imeti, da ne bo raztrgan! Kar Čotu naj nese, on bo že vedel!« Zdaj je Lende nesel Cotu in se je Cot, ki poleti ni imel dela, še bolj počasi motal. Ze meril je važno in tehtno. Vzel je nit, napravi) voze! na koncu in meril. Skoraj je končal, ko se mu je nit utrgala. Vzel je novo in meril od začetka. Pastirju je kar migljalo, ker si je Čot dal toliko opravka z njim. In zraven ie govoril, kakor je pastir redko slišal. Z vzvišenim glasom mu je pripovedoval, da je njegovo mater večkrat videl. >0, to je bila pridna ženska. Molčala je in naredila, kar si ji rekel. Ti se je ne spominjaš, ker si bil majhen in potem bolan!« Čot je meril, šepai okoli pastirja ter si brisal moker nos z roko. V telovniku je imel zapičene igle in bučke, dve šivanki sta bili vdeti ter so se niti zvijale kakor gliste. »Preč pojdi!« je zavpil nad kuštravim psom, ki mu je povohal roko. »Cigan, ali slišiš? Preč pojdi!« Cigan je parkrat kihnil, kakor da mu je dal Čot tobaka, ki ga je imel v črni škatli na mizi. Rjave dlake so molele Čotu iz čadastega nosu in na njih moker tobačni prah. »Zdaj pa je!« je nazadnje rekel ter z vatlom udaril po mizi. »Če bi po dnevu prišel, bi bilo lažje, zdaj nagaja luč, pa saj vem, saj vem: pastir ima čas samo ponoči!« Lende je stekel, ker je bila noč in so strahovi na cesti. Kuševec je grozeče gledal na pastirja in stare široke bukve so skrivale sence pod seboj. Odkar je bil omedlel ob potoku Lokavšku, je v pastirju nezavedno nekaj zdelo, kakor tli žerjavica pod pepelom. Kakor neki tajen glas, ki mu je odmeval iz dalje. In v temi še bolj. (Nadaljevanje.) 6" Blagoslovitev Jakličevega doma Bližamo sa blagoslovitvi in otvoritvi »Jakli-feveg« doma« v Dobrepoljah, ki ho v nedeljo, dne 18. junija 193». Ze danes opozarjamo vso slovensko javnost na pomembno proslavo našega velikega roaka in zaslužnega slovenskega moža, pokojnega Franceta Jakliča. Z mrzlično riagloeijo so Ijud.-e pob i teli e spomladanskimi deli, da zdaj pomagajo pri končni graditvi doina. Ginljivo je gledali, kako celo žene in otroci nakladajo težko kamenje in ga 9 kravicami vozijo za dom. Pokojni Franr Jaklič je vcepil v naše ljudstvo fut ljubezni do skupnega donia, kjer naj bi delovali stari in mladi kot ena družina v skupnem de^u za našo srčno in umsko izobrazbo ter gospodarski napredek. V kratkem času 20 le< si našo uboino ljudstvo e čebelično pridnostjo gradi že drugi dom in z veseljem prepu^a starega ua» doraVaioči mladini za izdelovanje igra«. Vsa naša ožja in širša domovina slekli z zanimanjem razvoju naše domače obrti in tudi v inozemstvu eo postali pozorni nanjo. Na stotine naže mlade in zdravo slovenske krvi »>o tako rešene grenkega kruha v tujini. Ohranila bo svoji domači zemlji vse svoje dušne in telesne moči. Spored slavnosti bo: Ob 2 popoldne pete litanije i ljudskem petjem. Ob pol 3 govor in blagoslovitev doma; nato akademija v novem domu in prosta rakava. — Prisrčno vabljeni vsi, ki ljubite slovensko grudo in aašo mladino. fila vodstva OKZ, volitev novega vodstva in razgovor o načrtu za bodoče delo. Prosimo vse načelnika in tajniko krajevnih edini«, da se oljčnega »bora točoo in »gumo udeležijo. Prosimo pa tudi zastopnike mladinskih odsekov, da se zborovan.a tudi udeležijo. Na občnem zboru ai bodo namreč izbrali svojega zastopnika v Okrajni kmečki zvezi. Odbor. St Jakob »b Sari. Fantovski odsek vidno napreduje, za njim pa ne zaostaja dekliški krožek. Poudariti moramo, da sta ti dve organizaciji šele letos ustanovljeni. Tudi prosvetno delo ne zaostaja Z združenimi močmi hočemo pokazati javnosti, kaj vse »e lahko napravi. — Okrožni tabor, združen s proslavo 30 letnice Prosvetnega društva bo 11. junija L L s celodnevnim sporedom. Natančen spored še objavimo. Prireditev bo edina v tem okrožju, če sodimo po delu in .požrtvovalnosti naših starejših članov Prosvetnega društva ter bivših Orlov, ki so z veseljem prevzeli veliko težkega dela na svoja ramena. Zato vabimo že danes vse organizacije in društva, ki so z nami enega duha in enega srca I Bele vode. O Veliki noči smo se poslovili od našega provizorja g. Ivana Ugolina, ki je šel od nas. Najlepša zahvala njemu, ki se je toliko trudil za farane in cerkev. Sedaj smo pa dobili novega pro.izorja v osebi g. Franca Križana, ki je prišel iz BraslovZ. Veselimo »e njegovega prihoda, ker vemo, da bo skrben dušni pastir in vnet delavec na organizatornem polju. Želimo mu, da bi bil med nami zadovoljen in srečen. Pripravlja se ustanovitev fantovskega odseka in dekliškega krožka. Prvi sestanki so se že vršili in so bili prav dobro obiskani. Mladina, zavedaj se, da je tvoje mesto v katoliških organizacijah. Cerklje ob Krki. Med Skopicami in Vihrami se vzdiguje lepa stavba — naša šola, tako dolgo zaželjeua. Kljub velikemu spomladanskemu delu delamo šolo z veseljem in požrtvovalno. Ko bo šola izročena svojemu namenu, želimo, da bi dobili krščansko živeče in delujoče učiteljstvo! Hotič pri Liliji. V noči 13. maja t 1. je na b&novinski cesti Vernek-Ribče neznanec napadel tovarniško delavko Rozino Lenko, ko se je vračala iz litijske predilnice domov. Vzel ji je ves štirinajstdnevni zaslužek, okrog 400 din. — Ravnateljstvo državnih železnic obvešča, da se bo v kratkem začelo z razstreljevanjem v kamnoiomu Strmolc, na desni strani železniške proge Litija-Kresnice. Zato naj se vsakdo na klic: »Ogenj!« odstrani ali skrije, ako bi se nahajal v bližini btrmol. Dalje je tudi prepovedano kopanje v Savi ob delavnikih pod kamnolomom, in sicer 500 m od kamnoloma proti toku in 500 m v smeri toka reke Save. . Vojnik pri Celja. Občni zbor krajevne organizacije JRZ z® občino Vojnik se je vršil na vnebohod 18 maja. Iz poročil odbora je bila razvidna slika živahnega dela, ki ga je vršil dosedanji odbor. Zato je bi! isti z nftjhnimi spremembami tudi na novo izvoljen s predsednikom Ivanom Ooriškom na Čelu. — Dosedanji poveljnik orožmške postaje v Vojnikn Zupančič je prestavljen k Sv. Pavlu pri Preboldu. K nam pa je bil dodelien novi poveljnik Žilnik. Celjski okraj. Kmečka zveza t našem okraju je v polnem razmahu. To bo dokazal tudi tabor riil! rv" cc,is*eP okraia, ki bo v Sv. Ju-Mju pri Celju na binkoštni ponedeljek 29. maja. CIani vseh sedemnajstih KKZ tukajšnjega okraja naj se tega tabora pohioštevilno udeležijo. Sent-iTl'«?\ ZnanlJ,kot dobri organizatorji, zato na binkoštni ponedeljek vsi v St Jurij! Kmečka zve-*a vstaja in osvajal 6» Vranja peč pri Kamaik*. Ono nedeljo je bil za našo faro velik praznik, obhajali smo posve-čenje naše farne cerkve in obenem imeli žegna-nje — bob. Letos je ta dan zaradi slabega vremena prišlo zelo malo tujcev. — Glede gasilstva pa bi bilo morda prav, ds se združimo vsi v eno gasilsko četo. V St PHr« pri Nsrem mesta je previden s svetimi zakramenti umrl v visoki starosti 78 let obče spoštovani in ugledni katoliški mož, posestnik v Lošniri Janez Jane. Naj uu sveti večna luči V Strahinj* sad Kranjem je umrl dne 11. maja nagle smrti posestnik Janei Grašič, bivži poročnik konjenice in orožnik. Naj počiva T miru! Preostalim naše aoialjel Naši imeljeaei so včasih le redko imeli priliko, da bi nas obiskali. Zadnja leta pa so vpeljali organizirane skupinske obiske nadih rojakov. Prav je tako, kajti potrebno je, da vzdržujemo žive vezi z izseljenci. Ob vsakem ljubljanskem velesejmu prihajajo večje skupine in tudi lelos sa jim nudi lepa priložnost med velesejmoin od 3. do 12. junija, ker so tedaj v veljavi vozne olajšave za obiskovalce velesejma v številnih državah. Tako bo n. pr. veljal leto« v Nemčiji ter Ceško-Moravskem protektoratu 25%, v Bolgariji 50%, na Poljskem 33%, v Italiji 90%, y Franciji, Grčiji, Domnniji, Švici in na Madžarskem 25% popust. Na jugoslovanskih žeieoiicaja pa imajo brezplačen povratek. St. Ilj pri Velenja. B Bogu je odšla po plačilo dobra in zgledna mali in blaga žena Joiefa Zaje v 50. letu starosti. Bila je globo verna in je imela vedno usmiljeno srce. S težkim srcem ln solzami v očeh smo se poslovili od njenega pro-r«nega groba. Prislova pri Vojnik«. Gradnja ceste Ljube^na —Prislova—Berovica se nadaljuje. Zaposlenih je preko 80 delavcev Vsi ti delavci so iz bližnje okolica, a nekaj tudi iz Malih dol in Jankove. Prav je, da se delavstvu daje delo in zaslužek. ker je to v korist vsem stanovom. Goležu Fm posestniku v Prislovi, ki jo vso svojo »kri, n,,"511' til tej cesti, smo hvaležni za njegova pii zadel Kaka pri Krikem. Od kapi zadet je v vi"1,1: starosti 8fl let nenadoma končal svojo življenj, pot Janez Metelko iz Dolenje vasi. Se letoSnil liki četrtek se je — to pot že četrtič _ obreda umivanja nog v ljubljanski stolnici — "i Jelenku pa je zapustila svoje 65 letna mič. — Pri Sv. Petru se ja odšla v večnost pr letna Tomažinova Francka, iostljiv sodnik I — Pretc-kli torek je naliTkoM '" nun h i in Bodi vsem Hog mi. ogenj vj>epeli! 2arnovo hišo. Duhovne raje. Za tovarniške delavke bofo dvodnevne duhovne vaje v Domu Device Moi;S o binkoštnih praznikih. Začetek 27. maja olj 8 zvečer, sklep 30. maja tako zgodaj zjutraj bodo mogle priti pravočasno na delo. Oskrbnin! 80 din. Prijave: Predstojništvo LichtentburnoveM zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Ii »Dolenjskih Benet«. Pri nas je »agrarna reforme« konec kljub neštetim intrigam tistih y so to vprašanje skozi 4 leta zavlačevali. Naj torej nihče ne verjame tistim, ki še vedno govore in govore o tej stvari. Kdor pa hoče 4e na.lalje m. voriti, pa naj samo pomisli, kdaj se je delalo boli nezakonito, ali sedaj, ali pred leti. Tisti, ki ^ pri agrarni največ zakrivili, sedaj najbolj kriče Da, tudi to bo minilo, kakor je minila njih slavji Na prerokovanja teh ljudi pg nič ne damo. Bošlanj »b Savi. Is našo župnije je odSlo precej fantov na delo v Nemčijo. Nekateri so s« že vrnili in se nič kaj ne pohvalijo. Vsi pravijo: »Ljubo doma, kdor ga ima«. Tisti, ki smo doma ostali, prav pridno delamo vsak svoje opravilo in si hočemo doma zaslužiti ioliko. da bomo lahko primerno živeli. Pridno delamo tudi po društvih, prav posebno pridno dela FO. Tako je prav, le v delu je naša rešitev. Vaie pri Liliji. Oni petek je bilo pokradenih na Zahribu pri posestniku Kovaču Francetu vej oblek ter denarja. Ko so domači delali na polju, so neznanci vdrli v hišo ter odnesli več oblek in večjo vsoto denarja. Nadalje so domačemu sinu odnesli del fantovskega kroja, na kar opozarjamo brate člane na to okolnost. Polzela. Tombola Katoliškega proivetnfja druitv« «e bo vraila nepreklicno na binkoiti. 28, niaja ob 3 popoldne pri društvenem domu. Vsak ai lahko ogleda krasno dobitke, ki 6o razstavljeni r druitvenem domu. Za 3 din se boš lahka peljal z motornim kolesom na binkoštni ponedelick, kamor te bo volja, ali sc boš pa odpočival na divanu, katerega lahka dobiš, ako boi prišel. Poslušaj pesnika, ki jjravi: »Sreča le išče, um ti je dan, našel jo boš, če nisi raapan!« Torej na binkoiti ne smeš doma spati, pa boš dobi! enega »i 2) krasnih dobitkov in 800 praktičnih, ki bodo na t«j do sedaj največji tomboli t Savinjski dolini. (ilohodo!. Pred časom smo p očali, da j« Globodol zelo stara naselbina, sc ; po izkopaninah iz rimskih časov. Na najd jih novcih so LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga t neomejenim jamstvom Ljubljana, Mikktši&va cesta 6 ▼ lastni palači obrestuje hranila« vlog« najugodneje Not« in atar« rloge, ki so v celoti vsak čas izpiačljive ^aa liptacijivts obrestuje po 4% g proti odpovedi po 5%J f Izdatno ^ f mila -poceni pranj© napisi cesarjev, bi so vladali kakšnih 200 let po Kr. rojstvu. Izkopavanje je vodil dr. Ložar Rajko, ki j« tudi vse izkopane predmete vzel v narodni j mu^ej. ~~ Danes se lahko pohvalimo, d« smo mi, i Clobodolci, celo trdni in zdravi, saj ni bilo več kakor dve leti nobenega mrliča, dasi Šteje naša i vas preko 300 prebivale«*. — Gasilska žeta praznuje na binko&tni ponedeljek dvajsetletnico obstoja združeno z župnim »letom novomeške gasilske župe. Ob tej priliki bo blagoslovljena nova mo-i torna brizgalna. Blagoslovitev bo izvršil mirno-peški gospod župnik, botroval pa bo nar. poslanec dr. Vebie iz Novega mesta. Pripominjamo, da je dostop mogoč po novi eesti t vsakim vozilom. Sv. Frančišek K s. V naši župniji leto« neusmiljeno gospodari smrt Ni še dolgo, kar ao zapeli zvonovi in naznanili žalostno novico, da je umrla po vsej dolini dobro mana 5'rhlinova Mica v 73 letu svojega življenja. Bil« je zvesta družbeni«* Marijina in vneta tretjerednka. Njen® najljubša pot je bila k Mariji v Nazarje, jm bodisi v dežju ali snega. Koliko je darovala in se irtvo-vala za razna Marijina svetišča in misijone, to ve le Bog, ki Je svojo gvesto služabnico za njeno bogoljubno življenje ia dete gotovo obilno poplačal. Se je bila ta gomila sveža, ko so sope! oznanili zvonovi, da je po kratki in mučni bolezni umrl 63 letni posestnik Brglez Anton. Ces dober teden je odšla za njim Loznik Marija, stara 73 let Bila je velika prijateljica našega katoliškega prosvetnega dela in Je vse niže prireditve »talno in rada obiskovala. Komaj smo zasuli t« grob. že je neizprosna jeHka pretrgala nit Sivijeaja mlademu, komaj 39 let staremu gospodarju Francetu Fedranu. Bi! je dober, napreden gwjpšxfar, ki se je i vso ijubeanijo oklepal domate grude, ves dom si je lepo uredil, a pustiti je moral vse in oditi po zaslužen® plaSlo tja, kjer prenehata vsa skrb in trpljenje. Bog daj vsem vsžsi mir in pokoj, žiilujoiim fm naše iskreno sožalje I Nazarie i!Me! Za nedeljo. 4. junija nas vse vabi Marija! Ka;j neki bo? Na to vprašanje odgovarj&mo vaein bližnjim fri oddaljenim: Na gričku pri Marijinem aveiSču v Nazarjib bo ta dan tabor tretjerednikov — Slonov organizacije «v. Frančiška. Skrbni komisar"Franč-iikove črede p. Odito HaojSek je določil Sa Bretepi prostor za kraj, kjer se bodo ta dan zbrali vei Fran čiškovi otroci ia dekanij: Gornji grad, Braslovče in Šaleške doline. Spored te proslave je nadvse Jcp In bogat Na predvečer bo ob 8 cerkveni govor, nato p« rimska procesija. Da ne bo udeležencem tabora no? predolga, bo uprizoriio prtavetoo društvo Nazarje na prešlem pred cerkvijo Igro »Jurij Kozjak«. Ha stopnišča cerkve bomo videli aliite ia dol«!, ko a® Turki plenili no nsSih krajib in napadli samostan S Sttfni. Igra je zelo lepa. Odbor prosi, -ftledal v obilnem Mevilu vai bližnji in oddaljeni. K igri spada tudi zvonenje, kar omenjamo zaradi tega, da ne bo kskžnega nepotrebnega razburjenja v okolici, kamor eeže glaa svoaa. Zgodnji romarji, ki m ieie udeležiti Igre, aa lahko preskrbe a potrebnimi v«iopole&ml ie popoldne. Dobile oo bodo v samostanu, odnosno »e »odo prodajale tndi pred V nedeljo, glavni dan labora, bo zjutraj ob 8 cerkveni govor, sv. mik in ob 10 druga sveta Jia^a na prostem ter cerkveni govori. Kateri pre-tastiii gospodje bodo imeli govore in brali svete »»Se, lahko vidite iz posebnih vabil in pa v lietu »Cvetje« za mesec maj. Črni gaber od 16 cm premera in 120 cm dolžine naprej ISCem vsako množino. — Ponudbe pod »Ostryac na upravo Domoljuba štev. 8222. ^^"'"lii^riiSBiiffiiriiTarg^—iTiiiHiiT Haznmljivo. Načelnik gasilcev (pozno došlemu fvrumarju): »Kdaj sls rojeni?« — Kruinar: »Dne "•decembra.« — Načelnik: »No, to bi »i že »fko mislil, saj ete vedno smdnji.« Res, g ScfiktaoviKt milom ^rakpMffii, Mjšgeva rasls. I««, bajna ItMiNi ima bln vsliW HstiLe m»f, da fs 4oige> tmmmtf* nepotrebne. Zafo s« mita i® Mt'a porabi— parilo pa J« y»ruja. Bsbm tnifo [m - k prebujenju t novo življenje ©rgan.zacij*. Ti 'tabori h> r telili obilae sadove. Cela vrsta jih i« bila v JL .'aniu v Halozah, na Gorici pn Mariboru, v Gornji Radgoni, a krona v*em pa Ubot-v Jeruzalemu, svetovno znanem griču sredi i;uto-inersko-ormoških goric. Nai stan. prej zatajen, je po teh taborih vstal, javnost nas je spozna a m priznala, da nas je na tisoče družm. ki u dneva v dan prekopavaino naJe vinske griče ter z >ju-beznijo gojimo žlahtno vinsko trto. s* ubijamo na tuji zemlji ter borimo ne za napredek, ampak ob,tanek. Deset let je preteklo. Marsikateri bore« naše strokovne organizacije viničarje* je v borbi osivel mnogo jih je šlo po zasluženo plačilo k Bogu. mnogo jih je tudi v torbi za pravico omagalo. toda še več se jih pa je z vso silo in mla-deniškim ognjeni oklenilo svoje stanovske organizacije. Prišli so težki časi. ko so rožljsle verige, ko je bii konec sestankov in taborov, ko so nas silili s podpisi, ki bi bili naša stanovska in narodna smrt. napovedovali nam razpust organizacij, toda vse to je za nami. Huda ura grenkobe in nasilstva je minila. Naša stanovska organizacija, oprta na krščanska načela pravice in ljubezni, je že tukaj. Pomlajena vstaja z narodom. Pomlajena v sklepu vsega ostalega delavstva, organiziranega v ZZD ter naši narodni skupnosti. Zalo nas letos gp°t vabi naš slovenski Jeruzalem na tabor, ki se bo vršil 18. junija, v primeru slabega vremena pa 25. junija. Kakor so nekdaj pred stoletji pogumne žene ob slovitem Babjem klancu odbile napad krvoločnih Turkov ter rešile čast našega Jeruzalema, tako hočemo sedaj mi viničsrji na tem taboru, na istem zgodovinskem kraju, preprečiti napad na čast našega stanu, ki je del slovenskega naroda in naše skupne države Jugoslavije. Ko smo pred leti taborili, smo bili osamljeni, a vendar nas je bilo mnogo. Danes smo združeni v sklopu vse slovenske katoliške javnosti, zato vabimo na tabor ne samo viničarje, tudi ti, delavec iz tovarne, pridi ta dan med nas, v prosto in lepo naravo, ter uživaj krasoto naših lepih krajev in manifestiraj z nami. Vabimo tudi br»t-ko Kmečko zvezo, vabimo fantovske odseke, dekliške krožke, prosvetna društva, saj to so naši fantje in dekleta. Spored tabora bo naslednji: Ob 9 sv. maša s cerkvenim govorom, katero daruje naš prijatelj, urednik »Slov. delavca« Križ-man Andrej iz Ljubljane. Med sv. mašo ljudsko petje s spremljevanjem viničarske godbe >Slav-čekc od Sv. Miklavža. Pele se bodo znane taborske masne pesmi. Po sv. maši ljudsko-delavsko tborovanje. Govorijo gg. minister Snoj. narodni poslanec Marko Kranjc, predsednik ZZD Preželj Franc in strokovni tajnik tov. KoSnik Joža. Popoldne bo pri Majerički v Jeruzalemu prijateljska zabava z bogatim srečolovom v korist zgradbe ,Viničarskega doma. Zato vas prav vljudno vabimo, da se odzovete našemu taboru. Ljubljanski velesejem od 3. (ta 12. junija 1939 (45. razstavna prireditev) 900 ra£8(avljalcev iz 12 držav. — Najrazno-vrstnejše blago. Posebne razstave: Pohištvo. Avtomobili Narodne vezenine. Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za Din 't—. Žrebanj« vstopnic s» dobitke r vrednosti okrog Mm 1M.OM —. Zahtevajte v vseh javnih lokalih »Domoljuba« l RADIO LJUBLJANA Četrtek, 25. maja: 18.40: Slovenščina za Slovenca. -- 20: Tercet Stritar poje ob spremljevanju harmonike. — 20.45: Karel Hinko Macha: Maj spominski večer. - 21.30: Cesar Franck: Siinfo nija v d-molu. — Petek, 26. maja: 18: Ženska ura: Vrtnarstvo. — 18.40: Francoščina. — 19.50: O tehničnem nastopu gasilcev na stadionu. 20.15: Prenos iz Londona: Beethoven: Maša v d-duru. — 22.50: Esperantsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja. - Sobota, 27. maja: 18: Za delopust Igra Radijski orkester. _ 18.40: Pogovori s poslušalci. — 20: O zunanji politiki. — 20 30- Prenos iz Belgrada: Pevski festival - koncert vseh pevskih društev. - Nedelja, 28. maja: 9: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. _ 9.45: Verski govor. — 10.30: Koncert ruske glasbe. — 17: Za birmance in birmanke. 19.50: Prenos Smarnlc iz trnovske cerkve. - Ponedeljek, 29. maja: 91!j-Vrenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkvo — 9.45: Verski govor. — 17: Kmet. ura: Zatiranje vraničnega in Šumečega prisada pri žival-slvu. — 17.30: Trboveljski pevski jazz-kvartet in duei harmonik. — 19.50: Operetni napevi. — Torek, 30. maja: 18.40: Človeški tipi in značaji. -19.50: Deset minut zabave. — 21.10: Akademski pevski kvintet. 1 Peče pri Moravčah. Kakor znano, so M« ol) določenih dneh precej obiskana božja pot rije Pomočnice. Da ustrežemo onim, ki hočejo p™ na binkoštno nedeljo sem k Mariji prosit ra®u dobrot ia milosti, naznanjamo, da bo "a '" j nedeljo [»poldne ob pol 3 pred cerkvijo cerkve govor, nato prooesi^a z Marijinim ki|>om s» vao in nato pete litanije Matere bo*.je v ee™* • i St. Jernej. Na binkoštni ponedeljek ob 1« sv. masa na Gorjancih pri Sv. Miklavžu. Prija i in bivše darovalce xa preinovitev cerkva p™*i da se »pomnijo ob tej priliki potrebne prenot' strehe na zvoniku. V Lurdu na binkoštni P°IIL Ijek »e bo sv. maše. Hov mAM prašek jHEDIN« »a prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko j,itr0 in t malimi Btroški •redi svoje prašičo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po poŠti 12 <' ponti 30 din. ,Sti 12 din, 3 zav. po pošti 24 diri, 4 zav. po Mnogo zahvalnih pisem. Koštova esenca Mostln Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno,obstojno in zdravo domačo pijačo.Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20'-, po pošti din 35'—, 2 steklenici po pošti din 55'—>, S steklenice po pošti din 75—. Pazite pravi liedin, jn Mo-stin se dobi samo z gornjo sliko. Prodaja drogerija Kmc. Ljubljana, Židtvska ul.1. dr. IARC FRANCE |e otvoril svoio pisarno w Ribnici na Dolenjskem v liiii »pri Lunču«, Gorenja vas 44 (poleg sodišča) Halo! Gospodinje pozor! Ali Vam ie že znano, da je otvorjena nova trgovina 2 OSiarekS in cenejšim oblačilnim blagom, ki ga potrebujeta delavec in kmet, v Ljubljani pri Zmajskem mostu, tik ob Ljubljanici (kjer je. krompirjev trg), Sv. p«tra milp 29. Ravnokar je na zalogi veliko ostankov za moške pražnje in delavne obleke meter od 20 do din, veliko ostankov za ženske in otroške pražnje in vsakdanjo obleke, ostanki pralne svile, krepov itd. Ravno tako dobite tudi od kosa por.eni blago ve n. p.: beta kontenina predaja 5 dm, najboljša 8"8<) din, pisano za sraice prednic 5 din, najboljše 9 din, tiskovina za predpasnike srednja fi din. najboljša na dve strani 0 din, naglavne rute ti din. žepni robci 1 din itd. To trgovino je dvorila Spec.ijelno za cenejše blago p.isiiiC«! mana ljubljanska ivrdka ki ima svojo glavno trgovino na Sv. Petra cesti 29. v novi hiši, kier je velika zaloga boljšega blaca za moške in ženske obleke, kakor tudi izgotovljene obleke, na Sv. Petra cesti 3t) pa ima oddelek za nevesline opreme in pohištveno blauo (zavese, le-pilie, garniture za postelje, perje, žimo in morsko travo i. t. d ). — Torej vse, kar rabile, najdete Kipimo v natanju, ugodno prodam. - Lenarčič, Staje 12, p. Ig. Vsaki osebi - družini nudimo stalen zaslužek doma. - Pišite: A n o o, Maribor. Motor na bencin, za pogon mlatilnice, dobro ohranjen, kupim. - Naslov v upravi »Domoljuba« št. 8232. vajenega vseh kmečkih del in konj, sprejmem. Za vasjo št. 6, Ljubljana. 5 panjev čebel žnidaršičev, z zložljivim čebelnjakom za 8 žnidaršičev in 4 polo-vičarje, ter omaro za toliko satnic in ostalo orodje, prodam. Ljubljana, Ižanska cesta 89 Hlapca Hlapca ki se razume na vsa kmečka dela, zanesljivega, sprejme takoj Helena Dimnik, Vevče, p. D. M. v Polju. pridnega in poštenega — sprejmem takoj za vsa kmečka dela. Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 8197. ki je vajena vsega kmečkega dela, sprejmem takoj. Plača 260 din. — Vidic Franc, Bled I. Pozor! 48 prvovrstnih pogrez-Ijivih šivalnih strojev, z dvajsetletno garancijo, več otroških vozičkov, koles in raznih drugih predmetov, v resnici poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. - Ogled tudi ob nedeljah dopoldne. Majhno posestvo Hiša z vrtom in njivo, ugodno naprodaj v Jelšah pri Rakeku. -Poizve se pri Mariji Primšar, Knežja njiva št. 7, p. Stari trg pri Ložu. Kmečkega fanta sprejme avtopodjetje v stalno službo kot in-, kasanta. Položiti je treba večjo kavcijo. Mesečna plača S00 din ter hrana in stanovanje prosto. Ako Ima veselje, se lahko Izuči za šoferja. V ponudbi navesti vse podatke. Ponudbe v upr. »Domoljuba« pod »Kavcija« št. 8199. Kako se kuha žganje? Iz koruznega perja in pese. Za vsak recept 50 din. Pove: F. Cvek, Kamnik. Nagrobne spomenike I iz starega pokopališča Sv Krištofa (ter nove spomenike) po nizki ceni dobite dokler traja zaloga pri kamnoseku KUNOVAR FRANJO pokopališče St. Križ, Ljubljana. Zahvala. Vsem. ki sle moji mami v njeni dolgi bolezni kakorkoli pomagali m ji lajšali trpljenje; vsem, ki ste jo na njeni mrtvaški postelji kropili in molili zanjo; vsem, ki ste jo pri Svetem Križu spremili na n eni zadnji poti v cerkev, v Šmartnem pri Kamniku pa jo spremljal do groba; vsem, ki ste stali meni v veliki žalosti ob strani in mi izrazali sožalje: Bog povrnil Sv. Križ pri Litiji, 16. maja 1939__leopold EffiiKSCT, župnik Zvočni kino Društveni dom Doi. Logatec Vražii pilot predvaja za Binkoški velefihu Za dodatek zvočni tednik in vesele šale Miki Miške. Predstave v soboto dne 27. maja t. 1. ob pol 9 uri zvečer, v nedeljo ob 5. uri pop.in pol 9. uri zvečer, v pondeljek samo ob pol 9. uri zvečer. Preskrbite si pravočasno vstopnice v predprodaji v Kmet. gospod. društvu v Dol. Logatcu. Kaj nihče ne zamudil' ali Najcenejše kupite prvovrstno v trgovini SpioSns trgovske družbe v Št. Vidu nad Ljubljano (v hiši g. Peršina). Istotam najcenejša popravila rabljenih koles. Dajemo na: ugodne mesečne obroke. > Diimn I juh* „,„„„ ••!« ,ii„ za celo leto. ea inozemstvo fiO din. — D.ipise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserate in rekUiuicije p? uprLt »P«m«l «ba< - Oglasi se zaračunavajo po posebnem ceniku - Telefon uredništva in uprave: 40-04, Izdajmlj: dr. Gregor.j p 1'eijaU. — Urednik: Jože Košiček. — 55a Jugoslovansko tiska/no: Jože Kramarič. ^ »DOMOLJUB«, dne 24. maja 1039. nn-KM gospode prlstojaj® h novi obleki ti flnl fmvtjl Is belega sli aiv«-ga plut bul UUl-ttM Za .'"3-1< dneve ujotnejfl la aaJadiAM)il obroAld čeveljčki s gumijastim podplatom. Otradki m* it.— ln 15— i« tu ki Din 1».~ 8089a-3MS« Lahki ienskl čevlji Ii modnega wtlrft«{> platna, komMsaadja v rde«, modri la Koleni barvi. Posebno lep« sKnaujoat jim dajejo okrasni trakovi. m?-S2« Uto moMse oanjea« aaadate, « a®nj*alra podplatom. Luknjice na prednjem detla dajejo nogi dovoij Kraka. 4MM-7M1 "Katko sandale ts modnega platna, * pro-tala podplatom (a s spponko. 8383-58192 Za sončne dneve Vam bode najbolje n»-tresals t« motne sandale lis finega usnja, s modernim okraskom. Izdelane s® po najaovejiera modela. S927-44SS3 Elegantni poletel devlji ma gospode! Ia sivega In drap temHi aH te assja, okrašenega s luknjicami, s cenJonim podplatom. SM1-M8M Fina otroika npoglfci jlva sandala s okraskom ia sapooko. Pridnim otrokom ca poletje. «927-07« Moderni če v! j! gospodom sa poletje. Isdo-lanl so te rjavega usnja, kombinirani s platnom, s usnjenim podplatom.