9 ŠE O PROSTOVOLJNEM ZAVAROVANJU S 1. januarjem 1993 ugasnejo participacije za zdravstvene storitve. Obstalo bo dosedanje obvezno zdravstveno zavarovanje, ki pa ne bo krilo vseh zdravstvenih storitev. Tiste, ki z obveznim zavarovanjem niso krite ali so krite le delno, bomo morali do polne cene, ki jo priznava za posamezno storitev Zavod za zdravstveno zavarovanje, plačati sami. Zavarovanje pred tem doplačilom se nam ponuja s prostovoljnim zavarovanjem. Doplačila namreč v primerjavi z dosedanjo participacijo pomenijo znatno višje zneske. Npr.: za običajen pregled pri zdravniku splošne prakse smo doslej plačali 60 SIT participacije, poslej bo pregled stal 165 SIT (polna cena je namreč 1.100 SIT); doslej je participacija za 14 dni zdraviliškega zdravljenja znašala 1.600 SIT, poslej bo 2.732 SIT itd.. Obvezno zdravstveno zavarovanje sicer vsem zavarovancem zagotavlja solidno zdravstveno varnost, saj ga varuje pred večino zdravstvenih tveganj, vendar ne vseh in tudi ne v celoti. V celoti so z obveznim zavarovanjem kriti: - preventivni pregledi, - zdravljenje poklicnih bolezni in poškodb pri delu, - nujni reševalni prevozi, - zdravljenje in nega na domu ter v socialnih zavodih, - zdravljenje nalezljivih bolezni, raka, sladkorne bolezni, epilepsije - cerebralne paralize, multiplex skleroze, paraplegije, tetraplegije, živčno - mišičnih bolezni, hemofilije, psoriaze in duševnih bolezni. - Celotno je krito tudi zdravstveno varstvo otrok in mladoletnikov do 26 oz. 27. leta starosti, če se redno šolajo. - Ženskam pa storitve v zvezi z načrtovanjem družine, nosečnostjo in porodom. Poleg tega obvezno zavarovanje zagotavlja še: - nadomestilo za čas bolniškega sta-leža, - povračilo potnih stroškov za napoten obisk k zdravniku ali v zavod, ki je zunaj kraja bivališča ali zaposlitve, - pogrebnine, - posmrtnine Za del, ki ga opisano obvezno zavarovanje ne pokriva, se ponujajo naslednje možnosti prostovoljnega zavarovanja: - za razliko do polne vrednosti VSEH storitev iz obveznega programa zdravstvenega varstva, - za višji standard storitev, kot jih omogoča obvezno zavarovanje, - za pravice, ki niso predmet obveznega zavarovanja. NI TREBA posebej zavarovati otrok, dokler se redno šolajo. Pravice iz zdravstvenega varstva so jim zago- tovljene že z zavarovanjem staršev, razen kozmetičnih operacij in zdravil z negativne liste. NI SE TREBA zavarovati tudi civilnim in vojaškim invalidom vojne. VSI OSTALI - zaposleni in nezaposleni, invalidi, upokojenci itd. pa se bodo morali še prostovoljno zavarovati ali storitve doplačevati. POGODBE o prostovoljnem zavarovanju se lahko sklenejo za časovno omejeno ali pa neomejeno obdobje. Doba trajanja ne more biti krajša od enega leta, pri “paketih" (npr. zobozdravstvo, nadstandard, nega, oddih) pa ne krajša od treh let. Prostovolno zavarovanje začne teči NASLEDNJI DAN, ko je bila sklenjena in podpisa- na zavarovalna pogodba, preneha pa z dnem, ki je na polici označen kot zadnji dan zavarovanja. Časovno neomejene police se letno podaljšujejo. Ob sklenitvi pogodbe je treba plačati vsaj prvi obrok premije, ki se lahko plača ali v celoti, ali v letnih, polletnih ali četrtletnih obrokih. Izjemoma je plačevanje mesečno, če gre za kolektivno zavarovanje skupine z vsaj 5000 ljudmi. Zavarovati se je mogoče tudi MED boleznijo. Premije plačujejo zavarovanci sami, lahko pa namesto njih tudi delodajalci, sindikati, društva ipd.. To je celo ugodneje, saj so za skupinska zavarovanja predvideni popusti. Le-te imajo tudi tisti zavarovanci, ki se bodo vključili v različne programe za krepitev in ohranitev zdravja. Če eno leto ne bodo črpali zavarovalnine, bodo naslednje leto dobili 5 % popust pri premiji. Višino premij za pakete prostovoljenga zavarovanja in plačilne pogoje bodo določile posamezne zavarovalnice, vsaka zase. Izbira je dokaj velika: Zavarovalnica Triglav, Adriatic, Tilia, Croatia, Pri-ma, Zavarovalnica Maribor itd. Preden se odločite za eno izmed njih, temeljito preučite njihove pogoje in jih primerjajte. Primernejše so velike zavarovalnice, ki obračajo velika sredstva, zato je riziko manjši. Prostovoljno zavarovanje bomo lahko uveljavljali kot davčno olajšavo. ■ MARJANA LUBINIČ v SIT letna premija polletni obrok četrtletni obrok 1. Popolno zdrav.zavarov. 12.000.00 6.000.00 3.000,00 2. Zdravstvena varnost - celota 10.800.00 5.400,00 3.700,00 3. Zdravstvena varnost - kurativa 2.400,00 1.200,00 600,00 4. Veliko tveganje 4.200.00 2.100,00 1.050,00 5. Poškodba 3.000.00 1.500,00 750,00 6. Zobozdravstvo-celota 2.400,00 1.200,00 600,00 a) Zobozdravstvo - zdravljenje 600,00 300,00 150,00 b) Zobozdravstvo - protetika 3.600,00 1.800,00 900,00 7. Zdravila 1.200,00 600.00 300,00 8. Nadstandard 9.600,00 4.800,00 2.400,00 9. a) Nega 20.000,00 10.000,00 5.000,(X) b) Nega + Tel 24.000,00 12.000,00 6.(XX).(X) 10. a) Oddih A b) Oddih B 28.000,00 12.000,00 14.000.00 6. (XX),(K) 7.(XX).(X) 3.(XX),(X) o 11. Voz-celota 62.000,00 31.000.00 15.500,00 as 12. Voz-O-S-B 46.000,00 23.000.(X) 11,5(X),(X) J 13. Voz-zobozdravstvo 6.000,00 3.(XX).(X) 1,5(X).(X) TOLMAČENJE RAZPREDELNICE N PROSTOVOUNEGA ZAVAROVANJA PREMIJE ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO V ZADNJEM TROMESEČJU 199 2 * 1. paket zavarovancem zagotavlja najvišjo stopnjo zdravstvene varnosti. Nobene storitve iz obveznega programa - tudi ne storitev zdravljenja bolezni in poškodb zunaj dela ali zobozdravstvenih storitev - ni treba doplačati; * 2. nekoliko ožji paket, saj zavarovanja za razlike v cenah zobozdravstvenih storitev in zdravil na recept, ne vsebuje; * 3. ne vsebuje zavarovanja pred doplačili k storitvam, ki so posledica poškodb zunaj dela, ne vključuje zavarovanja za razlike v ceni za ortopedske, ortotične, slušne, očesne in druge pripomočke in tudi ne zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega; * 4. samo zavarovanje pred doplačili k najzahtevnejšim diagnostičnim in terapevtskim storitvam, dializi, vstavitev enoprotez, zdravljenju v intenzivni terapiji in tujini; * 5. samo zavarovanje pred doplačili k storitvam in pripomočkom, ki jih zavarovanec potrebuje pri zdravljenju poškodbe izven dela; * 6. zavarovanje pred doplačili k vsem zobozdravstvenim storitvam, vključno s protetiko; * 6 a. samo zavarovanje pred doplačili k storitvam zobozdravstvenega zdravljenja; * 6 b. samo zavarovanje pred doplačili za protetiko; * 7. zavarovanje pred doplačili za zdravila na recept (zdravila s pozitivne in vmesne Isite); * 8. zavarovanje za višji standard storitev obveznega zavarovanja (denimo bivanje v enoposteljni dobi s TV spre- jemnikom v bolnišnicah in zdravilišču, dodatna postrežba in prehrana, storitve pri zdravnikih, ki z zavodom nimajo pogodbe, zdravljenje v tujini mimo predpisanega postopka, zdravila z negativne liste ipd.); * 9. zavarovanje za programiran medicinski oddih, kot posebna oblika krepitve oziroma ohranitve zdravja, ki ga obvezno zavarovanje sploh ne zajema; * K), zavarovanje za ne medicinsko nego v času zdravljenja in nege na domu; * 11. zavarovanje tujcev za enak obseg pravic, kot jih imajo naši zavarovanci v obveznem zavarovanju; * 12. zavarovanje tujcev samo za storitve, ki sc opravljajo v osnovni, specialistično ambulantni in bolnišnični dejavnosti (nujna medicinska pomoč, vključno z reševalnimi prevozi ter zdravljenjem in nego na domu); * 13. zavarovanje tujcev samo za pravice do zobozdravstvenih storitev (enak obseg in standard, kot jih imajo naši zavarovanci v obveznem zavarovanju); DRAGE NAŠE UPOKOJENKE IN UPOKOJENCI! (S srečanja upokojencev) Za nami je res burno leto, polno izrednih dogodkov, kijih ne more doživljati vsaka generacija, ker so prezahtevni, posledice pa dolgoročne in za narod zelo pomembne. Zal pa razpad Jugoslavije ne pomeni samo osamosvojitvenih ali izločitvenih postopkov njenih sestavnih delov, ampak so se ob tej priliki pokazale vse slabosti in nasprotja prvotne federativne ureditve. Lansko jesen smo se bali, da bo ta razpad pomenil tudi razpad in izgubo zelo pomembnega trga za pretežni del slovenskega gospodarstva. To se je dejansko tudi zgodilo, saj kakorkoli bi skušali prikazovati boljšo sliko kot je, ne bi mogli mimo naslednjih dejstev: - del Hrvaške je še vedno pod srbsko okupacijo, cela Hrvaška pa je v izrednih gospodarskih težavah, katerih posledica je izredno nizek standard, saj povprečna plača malokje presega 100 DEM. Temu primerna je tudi kupna moč. - Celotna BIH je v vojni in s to državo ni nikakršnega sodelovanja - razen pošiljanja brezplačne pomoči. - Srbija in Črna Gora sta pod strogim embargom za katerega kršitve so predpisane izredno visoke sankcije. - Makedonija je prometno odrezana, v izredni revščini in pod pritiskom možnosti spopadov s praktično vsemi sosedi. TOSAMA vse te posledice izgube jugotrga izredno močno občuti. Bili smo jugoslovanski proizvajalec, na razvita zahodna tržišča pa smo izvažali le toliko, da smo nekako uspevali pokrivati lastne potrebe po devizah za uvoz surovin, repromate-rialov ter opreme in rezervnih delov. K tem, lahko rečemo nepričakovanim negativnim spremembam, tako dodamo še nekatere, tudi realne in objektivne: - padanje življenske ravni tudi v Sloveniji (predvsem veliko število brezposelnih), - precejšnja mednarodna brezplačna pomoč - tudi v sanitetnem materialu. - sproščen uvoz, tudi nekontroliran, izdelkov našega proizvodnega programa. Posledice navedenih in drugih dogajanj se trudimo kar najbolj ublažiti. Predvsem skušamo s prodornimi prodajnimi ukrepi postopno dvigniti prodajo na višji nivo, saj je to ključni problem. Upamo, da bomo uspeli -bo pa pot do normalizacije razmer dolgotrajna in naporna. Ker smo z detajlnimi analizami ugotovili, da izpada tako velikega trga (v drugih republikah bivše Jugoslavije smo prodali 50 % izdelkov) ne moremo v kratkem nadomestiti na drugih svetovnih trgih, kjer je tudi gospodarska kriza, smo začeli zmanjševati obseg proizvodnje. Za tako zmanjšan obseg proizvodnje nas je v TOSAMI preveč, presežke delavcev pa rešujemo deloma s čakanjem (ki je začasno), deloma pa z upokojevanjem z dokupi let. Ob minimalni normalizaciji slovenskega trga, ob povečanem izvozu v druge zahodno evropske države (izvoz je letos za 41 % večji kot je bil lani) in vsaj delni vrnitvi bivšega jugotrga, se bodo razmere tudi za TO-SAMO pričele normalizirati. Morda ni primerno, da vam vaše današnje srečanje grenim s temi neprijetnimi informacijami. Kljub temu pa menim, da je bolje, da jih dobite neposredno in take kot so, kot pa da jih dobivate iz ulice od “dobronamernih" prijateljev TOSAME in nas, ki v TOSAMI delamo. Sicer pa morda ne bo škodilo tudi nekaj informacij, ki so vzpodbudnejše in ki dajo vedeti, da se nismo in se tudi ne nameravamo prodati. - Poslovni rezultati so pozitivni. - Še vedno poslujemo predvsem z lastnim denarjem, naše obveznosti do dobaviteljev so zanemarljive, blokiranega računa še nismo imeli, plače dobivamo redno pa tudi na razvoj nismo pozabili, saj imamo v postopku nabave linijo za izdelavo tamponov in linijo za izdelavo sodobnih vložkov. - V letošnjem letu smo kupili dva stroja za proizvodnjo tamponov iz gaze, stroj za proizvodnjo bolniških setov, stroj za previjanje gaze, nov sterilizator. - Intenzivno uvajamo predpise dobre proizvajalne prakse v vse proizvodne oddelke. - Računalniško podprto poslovanje uvajamo v vsa področja poslovanja, tudi v razpis delovnih nalogov in obračun proizvodnje. Predolg bi bil ta uvodni nagovor, če bi našteval vse, kar se v podjetju dogaja. Dejstvo je, da nam ni lahko, da je pred nami vrsta normalnih pa tudi žal nenormalnih in izredno zahtevnih nalog. Nekatere, za nas popolnoma nove in nepoznane pa šele prihajajo. Preteklost, ki je tudi bila polna sprememb in novitet, nas je naučila reševati tudi najbolj zahtevne naloge in upamo, da nam bodo te izkušnje in volja do uspeha pripomogla, da bomo tudi sedanje težave uspešno reševali. Vaš današnji odziv na naše povabilo kaže, da je vez med Tosamo in vami upokojenci trdna in trajna in prav je, da to lepo navado, ki je za TOSAMO tradicija, negujemo tudi v prihodnje. ■ EDVARD PETERNEL, ing. Še malo, pa bo tudi večina okteta med upokojenci Št. 11 - »trembcr 1992 5 LOVSKA, LOVSKA JE TA .... Nekoliko star rek pravi, da Hajuc je na štoru spal, nabito puško je v rok držal. Med tem je prihlača mimo debel medved in Hajuca, spečega na štoru še pogledal ni. Ta je lovska. Pogovarjal sem se z mojim prijateljem, ki bi čimprej rad stopil v lovsko druščino. Takole mi je pripovedoval o enem svojih pohodov v gozd. “Jutranja megla je še bila, ko sem vstal. Gosta je bila, da bi jo z nožem lahko rezal. S seboj sem vzel samo daljnogled, s pomočjo katerega sem si želel naravo približati svojim očem. Rahlo rjavkasto obarvano listje na drevju je oznanjalo prihod jeseni. \ Sprva sem gledal bolj po tleh, našel sem nekaj štorovk, tudi nekaj kosta-njevk sem videl. Potem pa, ne boste verjeli, v gošči sem opazil, da se nekaj premika. Bliskovito sem prislonil daljnogled k očem in tistega dne zagledal prvo zver. Popravil sem ostrino na okularju, da bi bolje videl. In kaj sem videl? Dolga, pokonci stoječa ušesa je imela ta zver in sivkaste barve je bila. Spet Že kar nekaj časa sem si želel iti na TRIGLAV. Tolikokrat sem v družbi in iz cajteng slišal in prebral, da tisti, ki ne stopi na Triglav ni pravi Slovenec. Sam v sebi sem bil prepričan, da sem. Da sem pravi Slovenec, z dušo in telesom. Samo v hribe pa res nisem hodil. Nekega dne pa so mi rekli, da bom moral nit svojega življenja prekiniti, ali preusmeriti. Bila je težka od- sem popravil ostri- no in, ne boste verjeli, bil je velik, lepo rejen zajec. Zatopo- tal je z nogami, potem pa jo je pobrisal kot mlad fant, ki mu je dekle prvič obljubilo izpolniti sanje. Sel sem naprej, v hrib. Z nosa mi je kapljajo, ko sem rinil v strmino. Moja domačija je ostala daleč za menoj. Daljnogled sem si večkrat nataknil na nos, pa brez uspeha. Nenadoma zagledam velik in debel borovec, poleg njega pa ogromnega kravželjna. Nobene vrečke nisem imel s seboj, pa sem si ga potisnil kar za srajco. Moja mama bi me sigurno okregala, samo takrat nisem mislil nanjo. Šel sem naprej v hrib. Sonce se je že pokazalo izza oblakov, megla se je pričela dvigati. Ne vem zakaj, a zaželel sem si, da bi imel na hrbtu tapravo flinto, iz katere letijo kroglice, ki če je sreča srečajo tudi kakšno srnico. Še naprej sem jo mahnil, ko levo od mene opazim, da se premika grm. V svoji zagnanosti sem najprej pomislil na medveda, pa ni bil. Bil je lep srnjak. Namesto daljnogleda sem si tisti hip v roki zaželel imeti puško. Tresočih rok sem ga opazoval skozi leče. Tako lep je bil. Je imel družico? Verjetno. Ko sem se prestopil je zbežal. Naj gre v svobodo, katere vsi nimajo. Rositi je pričelo, z listov dreves so se pričele obešati kapljice, ki so se lesketale v čudovitih barvah. Rad imam naravo, živali v njej, sončne žarke, ki se prebijajo skozi krošnje dreves. Vem, rekli boste sanjač, vendar prepričajte se na svoje oči!“ Tako je pripovedoval moj prijatelj, ki je vsak prosti čas vzel v roke debelo bukvo, v kateri je veliko lovskih učenosti, vendar vse pa so v NARAVI. ločitev. Še danes nisem povsem prepričan ali je to najboljše, kar sem storil. Nisem je prekinil, le tek dogodkov svojega življenja sem po svoje obrnil. Obul sem gojzarje in šel peš v hrib. Bilo je čudovito. Naslednji teden je bil moj cilj že višji hrib. Motor v prsih je delal, kot bi bil v Švici na remontu, le največii strokovnjak bi opazil, da je pri kraju pohoda kazal znake preobremenitve. Imel sem prijatelje, ki so me spodbujali. Skupaj smo šli še naprej, še višje. Zaupanje v sebe je raslo. Upravičeno, saj sem se pri Abrahamovih letih počutil mladca. Sam v sebi sem se spraševal, kaj ali kdo mi daje moč in željo, da vse to počnem. Hotel sem biti SLOVENEC. Hotel sem na TRIGLAV. V sebi sem sklenil, da, če pridem kdaj v bližino Aljaževega stolpa, poljubim prvo skalo v bližini vrha, našega očaka. In doživel sem to. Ni bilo lahko; prijatelji, ki so bili z menoj so mi pomagali, ne fizično, samo z razumevanjem. Ko sem prvič pogledal navzgor tja, kamor naj bi sam prišel, sem bil zgrožen. Sama skala, visoka in na iz-gled neprehodna. Srce mi je bilo malo hitreje, saj sem mislil, fant, tega pa ti ne boš zmogel. Pa sem. Polnokrvni Slovenec sem postal, saj sem bil na Triglavu, doživel sem nekaj, kar v svojem življenju ne doživi vsak. Rad bi opisal, kaj sem na poti doživel, kaj sem videl. Enostavno ......ne znam. To je treba samo doživeti, tudi to, ko ti napor jemlje dih poleg lepot, ki jim ni para. Slovenke, Slovenci, sodelavke in sodelavci, spoznajte svojo domovino SLOVENIJO. Lepote, ki jih premore naša mala dežela zaslužijo, da jih pozna vsaj vsak Slovenec. Sam sem srečen, da sem spoznal in videl vsaj del lepot, ki jih naša dežela ima. Če bom zdrav, bom še šel tja, kjer nikdar ne veš, če si videl vse, ali samo tisto, kar ti je takrat narava ponudila. ■ Za vas zapisal TONE STARE V OBJEMU TRIGLA V A UPOKOJITVE V mesecu oktobru je odšla v pokoj prva skupina sodelavcev z dokupom delovne dobe. Različni občutki obdajajo te naše sodelavce, vendar so v večini srečni, da odhajajo v pokoj. Vsem in vsakemu posebej se iskreno zahvaljujemo za njihovo prijateljstvo, nesebičnost in delo, ki so ga v teh dolgih letih dela v Tosami vlagali v razvoj podjetja. Želimo jim, da bi si novo življenjsko obdobje uredili tako, da bodo srečni in zadovoljni. URBANIJA MARTA, v Tosami od leta 1978 PRHLOVŠEK ANI, v Tosami od leta 1974 SUŠA VIDA, v Tosami od leta 1964 SLAPAR SILVA, v Tosami od leta 1962 LISJAK MARJETA, v Tosami od leta 1963 BURJA MARIJA, v Tosami od leta 1970 SEDELJŠAK MARIJA, v Tosami od leta 1967 ALEŠ MARIJA, v Tosami od leta 1963 RAHNE MARIJA, v Tosami od leta 1963 STARE OLGA, v Tosami od leta 1972 CERAR VIDA, v Tosami od leta 1975 ŠKARJA MARIJA, v Tosami od leta 1964 PIRC MARINKA, v Tosami od leta 1964 AVBELJ MARIJA, v Tosami od leta 1963 LAVRIČ VERONIKA, v Tosami od leta 1973 TEPEŽ ANGELCA, v Tosami od leta 1963 PIRNAT MARIJA, v Tosami od leta 1963 BALAŽIČ MARIJA, v Tosami od leta 1972 ČEVKA CIRILA, v Tosami od leta 1964 STARBEK VALENTINA, v Tosami od leta 1963 CERAR MARIJA, v Tosami od leta 1970 PELE IVANKA, v Tosami od leta 1974 SEDELJŠAK STANKA, v Tosami od leta 1964 KRAMAR JOŽI, v Tosami od leta 1961 VRENJAK ELICA, v Tosami od leta 1963 MODLIC HINKO, v Tosami od leta 1960 MURIČ IVO, v Tosami od leta 1969 BRENČIČ MARIJA, v Tosami od leta 1964 OSOLIN FRANC, v Tosami od leta 1966 Pri upokojitvah, navedenih v prejšnji številki Tosame je bila pomotoma izpuščena VERA JUHANT, v Tosami 31 let. SREČNO TOSAMOVCI! ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka pripravljalnice za darilo. Vodstvu in vsem skupaj pa želim še mnogo razumevanja in delovnih uspehov. MARJETA LISJAK Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka TŠT se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za čudovito darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vodstvu podjetja hvala za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim mnogo delovnih moči in skupnega razumevanja pri nadaljnem razvoju naše TOSA-ME. VIDA SUŠA Sodelavcem iz tkalnice ovojev se prisrčno zahvaljujeva za darilo, ki nama je bilo podarjeno ob odhodu v pokoj. Enako se zahvaljujeva kolektivu za knjižno darilo. Vsem skupaj želiva veliko delovnih uspehov. PIRC MARIJA BRENČIČ MARIJA Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka tkalnice ovojev, lepo zahvaljujem za poklonjeno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Enako zahvalo tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. SEDELJŠAK STANKA Sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije, ob odhodu v pokoj, iskrena hvala za dobre želje in lep spomin. Hvala za vsa leta, ki smo jih skupaj preživeli v dobrem in slabem. Zahvala velja tudi vodstvu podjetja za lepo knjigo, vsem pa obilo delovnih uspehov. TEPEŽ ANGELCA Nerada sem se poslovila od vseh sodelavk, sodelavcev. Rada sem vas imela in hvala za vse, kar smo skupaj preživeli in hvala za darilo, ki mi je spravilo solze v oči, čeprav jih nisem hotela pokazati. Hvala tudi podjetju in g. direktorju za besede, ki so mi vlile upanje, da moje delo ni bilo zaman. OLGA STARE Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem za lepo darilo sodelavkam iz službe kakovosti, sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije za šopek, vodstvu podjetja pa za knjižno darilo. Podjetju TOSAMA pa želim veliko delovnih uspehov. ANI CENCELJ Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka PIOH ter vodstvu TOSAME. najlepše zahvaljujem za darilo in pozornost. Podjetju TOSAMA pa želim še mnogo delovnih uspehov. MARIJANA ROGELJ Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka otroške konfekcije za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Prav tako se najlepše zahvaljujem tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov. JOŽI CVJETINOVIČ Vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za darilo, ki mi bo v trajen spomin. Enaka zahvala tudi za knjižno darilo. Še enkrat hvala! SEDUŠAK EMA Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice širokih tkanin zahvaljujem za darilo, ki mi bo v trajen spomin, vodstvu podjetja pa hvala za knjižno darilo. TATJANA JESENKO Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem SON-a in finančnega sektorja za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Obenem hvala tudi vodstvu podjetja, vsem pa želim veliko delovnih uspehov. SILVA SLAPAR Ko z upokojitvijo zaključujem svoje delovno obdobje, mi tesnoben občutek blažijo prijateljstva, zgrajena v tridesetih letih. Hvala za spoznanje, da ste me imeli radi, kot sem vas imela rada jaz. TONKA STRMŠEK AKTUALNE TA MESEC - So ljudje, ki imajo državo, pa nimajo domovine. So ljudje, ki imajo domovino, pa nimajo države. So ljudje, ki imajo oboje, pa tega ne cenijo. - Če greš na Dunaj moraš pustiti gobec zunaj. - Buči, buči morje Adriansko bilo nekdaj si slova(e)nsko. - Trdina s Sveto Gero pri sosedih naredil veliko je zamero. - Ena in ena je dve, če skupščina drugače ne določi. MALI OGLAS Prodam neomejene količine gnojnice. Punudbe pod: “VOLITVE 92“ - Enopartijskosti sistema sem imel poln kufer po 45 letih. Strankarskega pa imam že po dveh. (Parlamentarec) UGANKA - Velikan po imeni toda palček po izjemi (SORG) KRANJSKI HUMOR - Ali veš, da bo imel KRANJ poslej v grbu banano? - Ne! - Seveda ne, ko pa je to objavljeno v tajnem uradnem listu! S”........... ...... Uredniški odbor TOSAME: Tinca Ocvirk, Silva Mežnar, Feliks Vodlan ing., Viljem Dolenc ing., Milan Drčar, Matjana Lubinič dipl. iur. - glavna urednica. Glasilo podjetja TOSAMA VIR, Saranovičeva 35 Izhaja enkrat mesečno v 1400 izvodih. Tisk: Papiroti d.o.o., Krško !Sa podlagi zakona o prometnem davku (lir. list RS 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje št.23-201/92 z dne 23.03.1992, sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. toč. tar. št. 3, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. NAGRADNA KRIŽANKA X los, AMIN izdelek. , ..HWkčxe DLfSI, iUOH oelav^kj iVET item ■ bOcjAT aEA?LT NAfTO “fcUKft ncHA KNA PROSTO*., 'UER NftSTOfAJO KLOVNI (.PRH* ITAUMNt PRl?AD- PLEMENA KVAkCH MAIOTtLO MattESl' TBV V iTftHOVA' KJt» iOE DRVU^j NAloA&ft OZIRALNI ZAIMEK HEblTt- RftN^tf.0 DREVO [OUVAl OOHOVsČiNf VtUDlC U-, D013IU SIE») lvdl-jan- SkA •taiEKLift NA-jVRoUS NOČI NfULp» / •> TOV Atu* A KOTOR-JEV