&*f
Wien
SCT».
V G-orici, 5. oktobra 1877
„SoLa" izhaja vsak petek in velja
s polsto prejemana ali v Gorici ua dom
poiiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....}J 2.30
Cetvrt leta     .   .   .   .   ,,1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-
slanicah" se plaeuje za navadno tristop-
no Trsto:
8 kr. 5e se tiska 1 krat _____7  „.....„   „.....„   |  „...................
Za?e6e Srke po prostoru.
Tedaj VII
Posamezne Stevilke se dobivtijo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron", — v Trstu v tobakarnici „Via della ca-scrina 60".
Dopisi naj se blagovoljno po&Iiajo uredniStvu „Soce" v Gorici „Via Duo-mo" h. stev. 367, II. nadstr. narofinina pa opravniStvu „Soce" v Gorici „Via scuole" h. §tv. 429, II. nadstr.
Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalc.n in drugim nepremoznim se narocnina zniia, ako se oglase pri uredni&tvu,
filasilo slovenskega polttttnegs draitva goriSkega za branibo narodnili pravie.
P. n. narodnikom!
Z danasnjo Stevilko zacenja kg zadnji kvar-tal; prosimo tedaj, naj se pozuri, kdor se ni ponovil naroChe, pa tudi zamudniki naj skrbe, da skoro poravnajo svoje zastanke, da bo nioglo opravnistvo svojim ranogitu dolznostim zadostiti.
Dosedanji urednik in lastnik .,So«r, go-spod Viktor 1) o 1 e n e c, se je stalno presclil v Trst; za to sta, kakor smo uz> zadnjit obja-vili, uredni§tvo in opravniStvo lista previa v druge roke, katere pa potrebujejo izdatne du-Sevne in gmotnc podpore od strani sloveuskib rodoljubov, da zamorejo svojo nalogo lastno zrrsevati.
Zatorej se uredniStvo prav toplo priporotia vsem dosedanjim gg. dopisnikom in vabi prav uljudno, naj se jim Se druge sprctne mo6i pri-drniijo, ter nam pomagajo list tako uravnati, da bo kolikor niogota ustrezal vsestranskiin zeljain.
'V pravilih dru&tva „SIogetf je naftrta'n naL program, po katercm se boLemo zvcsto ravuati ne oziraje se na malenkostnc ugovorc posamcz-jmh nezadovoljnezev, saj dobro vemo, d a v v s e h st?areli ni mo go 6 e vscm v streza ti. Le to prosimo, naj vsakdo dobro prcudarja, da naie zapofetje ni ne sebitao ne strankarsko, ain-pak da je posveLeno edino duScvnemu in guiot-nemu prospehu na§e ozje domovine in blagru slovenskega naroda sploh.
Opravnistvo pa prav uujno priporoCa, naj blagovole p. n. naroLniki redno placevati narofi-nino, da ne nastanejo listu nepotrebne zadrcge. Sploh opazujemo, da se bode list v s.e m t i s t im u s t a v i lt kateri ne poravnajo svojega dolga, oziroma ponovg naroibc, ali se vsaj pismeno ne zavezejo, da pladajo narocnino ? doloSeni dobi.
Uredntftvo in opravnistvo „SoCe."
LISTEK.
Ivan Josip Vitezid
Skof krSki, prelat nj. svetosti, vitez zelezne krone, doktor bogoslovja ltd. itd. umerl je po kratki bolez-ni due 4. p. m. v Krku. Pokojnik bit je brat drzav-nemu poslancu isterskemu d.ru Dinku Vitezi6-u. Z njim izgubi—tako piSe sXa§a Slogaa — na§ narod v ovih naSih straneh vrednega sina, iskrenega prijatelja in stalnega zagovornika; zato je njegova smrt pra-va narodna 2alost.— 1. J. Yitezifc se je na-rodil 1. 1806 v malem mestecu Vrbniku na iztodni Btrani KrSkega otoka. Cze v mladih letih €util je v sebi veliko veselje do znanosti. To zapazi v njem skrbno oko strijca mu dukovnika Luket pa ga poSlje Solati se v Krk. Tu dokonCa normalne in nekoliko gimnazijalnih razredov iu se poda po tern v Senj, kdesr ostane'do filozofije, katero do^ene v Gorici. V Gorici biva dve leti, ostale Studije pa dovrSi na Du-naji. Ker je bil marljiv in darovit dijak, zaktevali so od njega, naj polozl oa Dunaji doktorat, 6emur se je tem nianj protivil, ker je to sam vroSe zelel. Ni §e prav dovr§il svojih studij, ko ga imenujejo pero-todjem dvorne kauclije. Tu se je castno obnaSal polnih 14 let in ker se je v svoji sluzbi odlikoval, premestijo ga iz Dunaja v Zadar kot cerkvenega za-vetnika k namestniji. Tu je na§el Siroko polje svoji delavnosti in pokazal svojo sposobnost, Kakov je to Ml zavetnik, to vam znajo povedati njegovi vrstniki
VABILO k obdnemu zboru „Sloge".
Odbor sSlogc« je sklenil v denaSnji seji sklicati i/.reden obeni zbor dne 14. t. m. popo-ludne ob 3. uri v^Dornbergu v prostorih Dornb«rSko narodne Citalnice.
Xa dncvnem rodu bo :
1.   Nagovor prcdsednikov-
2,   Pericija na driavno ministerstvo, da na-rofii izvrfiitev popravljanja drzavno eeste od Ka-nala proti Tolminu u^e v teko6em letu, da bo-do imeli rcve^i, posebno nesre^ni pogorelci Ko-iinjski, priliko zasluziti si potrcbnega kruha za Cas zime in spomladi.
S. Podufiljiv govor o ravnanji z mladim vinom.
4,    Govor o Rcdanjih politico - narodnib razmcrah, Goriftkili Slovencev.
5.   Posamczni predlogi  drustvenikov. K obilnoj vdolc^itvi vabi
Odbor narodno polit. druStva wSlogaK v Gorici 24, septembra 1877. Predsednik: F. PovSo
I'ajnik: F. Vidic.
V Ameriko! II.
Kaj ncki izpodbuja na§e Furlance, Brice, Ka-nalce in druge, da se v tako obilncm Stevilu oglaSajo za presclitev unstran Oceana? Saj je vendar Furia-nija najlepSiT najrodovitnejSi del -naSc de^ele, inBrda, mari bi se lahko no vStevala po svoji izvistui legi, milcin podnebji in zarad posebnilt lastnosti svojih zemljiSC mcd najboljSe vmorejske pokrajine? Kanalska dolina spada tudi med rodovitnej^e v na§i dezeli, ta-moinja zemljiSda se sposobijo za raznovrstne kulture,
in vsi, kateri so i njim pobliSe obfievaii. Zaslug, ko-je ima za vredbo dalmatinskih Mpnij, mu nihCe ne more oporekati, marivefi §e daaes rabijo in radi clta-jo pri zadarski namestniji, kar je on o tej stvari na-pisal.
Leta 1854 umrje krSki §kof Jemej Bolanifi in koj je vsakdo previdel, da mu nihce ne more nasled-nik biti nego edini Vitezi6. Pol leta po tem bil je po cesarjevem predlogu za §kofa potrjen in 8. rujna 1855 je slovesno nastopil vi§e pastirstvo v Krku. V tem svojem dostojanstvu je dokazal, kaj premore 61o-vek, katerega ne vodijo sebilne namere in zaslulil je zares epigram, kojega so mu napisali na mrtvaSki o-der: „Pro2iviv 71. godinu vi§e za druge nego za se." Bil je filovek kreposten, koji ni mard zahvalo inlas-kanje, pa tudi seni klanjal, ampak znaljevsa-kemu odkrito istino v ocl kazati. To dokazujejo vsa njegova djanja, vsi spisi in vse okroimice, koje sfo po-vsod prav radi Citali. On je bil pravi pastir svoje ere-de in pospe§eval je v vsakem oziru nje blagor. Nad vsemi pa mu morata biti hvale^na rojstveni kraj Vrb-nik in KrSko mesto.
Skupno so svojim vrlim bratom Dinkom ustano-vil je dva stipendija, enega s6 4000 gl. glavnice &a dijake iz rodbine Vitezi6ev —a kedar ta pomre, za vse Vrbnicanei druzega z glavuico 5000 gl. za vSe vrbnifianske dijake* -*» Mnogo je tudi 2rtoval iz svojega, da- se je dostojno popravila iu zvik§ala cer-kev sv, Kvirina, patrona krfike akofije—v Krku.
Zelja, da pomaga siromakom, mu je bila vedno na srcu, in kakor je skrbel za nje y 2ivljenji, tako
posebno za trto- in Badjerejo, pa tudi raznim zltora prav dobro ugajajo.
Kaj mora tedaj krivo biti, da su pri vseh teh ugodnih razmerah kmucko ljudstvo tako lahkosrCno (vsaj na videz) pripravlja na izselitev? Mari so za* peljivi popisi sleparskih agentov o lepoti in bogastvu obljubljene de^ele res tako mogofini, da* zamorejo ko-likaj razumnega doveka stalno zaslepiti, oinrziti mu srce za podedovani dom, navduSiti ga za novo, nepo-znano, daljno domovino?
Ne, ne 1 tega gotovo ne morejo naj Jprekanje-nej§i agenti, i da bi imeli zgovornost bv. Ivatia Zla-tousta I
Toda zraven agentov v ftlovelki podobi naitova italijanski pisatelj Caceiauiga v kmetijakem listu „I-talia AgricoiaK pod naslovom „agenti pvovokatorji e-migracije rozkriti kmefikomu ljudstvu" §e druge — prave, veliko nevarnejfio agents in ti so: „1 o n o b a, nevednost, trmoglavost, zavidnost in po-blepnost in vsa tista zla, katera ku^ljo delelo pod krinko nesroie, revlSine in lakote."
Oho! vtegne marsikedo ugovarjati, kde sto pa pustili ubo^tvo, nesreae, ogromue davke, trdosrdnost gospodarjev in Se mnogo drugihenakih agentov? Mari ti ne tla&jo na vse strani ubozega ljudstva, mari je ne podijo oni z vsemi silami iz de2ele? Zalibog, ta-rejo Cloveitvo velike nezgode v vseh vratah in p o v-sod, bodi v mestu, bodi na kmetih, v Evropi ali v Ameriki; toda skoro si upamo trditi, da so med vsemi reveli skoro najmanj nesrefini naSi kmefiki reve2i in da glavni nagibi revSCine niso ne slabe letine, ne ne-srece, neydavki, ampak lenuStvo, nevednost in liudob-nosi. — Ce se oziramo na pr. na tako1 imenovane ko* lone, kateri pa niso vec" koloai v pravem pomenu be-sede, kakor pred letom 1848, ampak zakupniki, vi-dirao sicer, da so v obfie revni, toda v svoji revScM vendar preskrbljeni, in poznamo jih mnogo, kateri so si s posebno marljivostjo prav dobro opo-mogli ter si tudi ve6alimanjvsvoj§cme pridobili. Kdor ne verjame, naj popraSa v Standre^u, v Goriski oko-lici sploh in sem ter tija pri Blacasovih kolonih na Kanalskem. Se ve, da le posebno marljivim in v a r 6 n i m se je posreCilo, kaj svojega premo^enja nabrati „—lenega Laka paPca beraSka, prazui bokal."
Siabe letine nastopajo pri nas, pa tudi v najbo-gatej&h dezelah unstran morja. Tako porocajo n. pr.
je v svoji oporoki visokoduSno preskrbel, da jim je doMa tudi po njegovi smrti obilna pomoc\ Mnogo ci« nov njegove dobrodelnosti je zaanih, a Se vefi je men-da takih, o katcrili ni leva roka vedela, kar je destia podelila.
Zares velik Jjubitelj je bil siromakov, a ne manji ljubitelj svojega naroda. V porefi-kem de2. zboru bil je on eden onih, kateri so s prevzv. Skofom Dobrilom dvigali svoj glas v obrambo narod* nih pravie zapuSCenega hrvatskega naroda v Istri. Ko se je ustanovilo svetojeronimsko druStvo, je je on 8 posebno okroznico priporofial svojim dioecezanom, a se najprej samega sebe z dvojnim prineskom vpisal kot ustanovnika. Ko je obveljala postava zastrau izravnih volitev v driavisi zbor, je on svojim podlozuim z dm* go okro2nico priporoCal, naj zbirajo samo takega mo-4a, od katerega morejo pricakovati, da jim bo branil podedovano vero in svete narodne pravice, tako daje zadarski «Narodui list" priobfiivSi svojim CitateUera to vest, koj od pocetka opazil: „takvih bi nam se bi* skupah htjelo lu
To cedno sliko preblazega pokojnika smo posne-li iz »Na§e Slogea ter jo predstav^jamo svojim east, cltateljem, da ohranijo v spominu vrlega moza, kate* ri je v svoji osebi zdruzeval vse lastnosti bogob'ubne* ga, nevtrudljivega duSnega pastirja in iskrenega rq-doljuba.
nMu2 uman, svjestan,
Pravi otac, pravi pastir,
Branio nestrepljivo ,                        ^erkYU) atado, naroda
zdaj dan za dnem Sasopisi o slabi letini in o dosledni j strasni lakoti v anglo-indiSkih dezelah, katere slovc I sicer po vsem svota zand- svoje rodovitnosti; in enaka poro&la smo brali uze veLkrat iz drngih inostranih dezel. Slaba letina ni staaovitno zlo, katero bi opra-vicevalo izselitev iz dezele. Dober gospodar skrbi v do-brib letinah, da mu vslabih ne premanjkuje. Kdorpa v obilnih letinah predobro 2ivi, zapravlja, temu se ne godi nobena krivica, kedar mora v slabih stradati.
Davki rasejo in se mnoie od leta do leta, to je res, kakor rasejo drzavne, dezelne in obcmske potreb-S6ine; a koloni ali zaknpniki naj manj obcutijo tezo tega bremena, ker ga ne nosijo; pridni gospodarji pa skrbe, da, kolikor jira je tezavno, svojo dolznost redno o praveui casu opravijo. Je-nze taka, davek morabiti platen; temu nih6e ne uide! za to je boljSe o pra- I vem casu placati, da se ne nakopicijo zastanki in na- j bcrejo eksekucijski stroSki, — ti so najhujSi dolgovi, kateri posestnika kumlo ugnnobijo.
Nesrece! nesrec je polen ccli svet; komur jih hoce osoda nasipati, ta se jim zastonj odmika v Arae-riko. A doina je pomoc pri rokah; obrni se do so-seda, do obnue, do delete, povsod najdes usroiljeua area v nesreci; fie ne morejo posamczni, nabirajo v druibali, tie privatna pomoc* ne zadostuje, nabirajo se mUodari po javnem putu.
Na& kmeeki berac dobiva povsod kaj; celo go-spodinja v najrevuejsi kajzi mu ponudi zlico, da segue z druzino v skledo ter si potolazi gladen zelodec; primerjajte mu siromaka v Londonu in po drugih glav-nih mestihl Tain, vidite! so gujezda prave uroumScine: y rarzlih podstresjih in ostuduih podzemljuhih hirana tisoce beraskih dtuzin v uepopisljivi revscini; — njim bi bile sila izseliti set ako bi mogle; a njihove moci telesne in moralicue so uze ugonobljeac, nesreea je pri njih prikipela do vrhuuca in ne ostaja jim dru-zega, nego cakati — izselitve v ono dezelo, iz katere nihee vee nazaj ne pride.
2alibog, je pri nas mnogo tacega beraStva, o ka-terem smemo po vsej pravici trditi, da se 1 e n o b a skriva pod krinko ubostw nesrecc in lakotc. Ponu-dite delo nekaterim naSim Se krepkim beracem, s tern jih tako naglo odpravite, kakor p*a, kedar rau pomo-lite kozarec vina pod gobec. BeraStvo ne prizadeva posebnih tezav in daja primeruo lepe dohodke; berac je svoboden moz; niarsikateri je za svoje rokodelstvo prav oticijelno opiavljeu: razcefedrane hlace, z bleki obSita suknja, raztrgane Orevlje, luknjast klobuk, izpod kateroga se €ez celo stezajo kuStrasti lasje; tako o-pravljen z upognjenim krbtom, na palico naslonjen se odpravi od douia in po svetu milo zdihuje iu tozi in moli, da fce pri takih ljudeh usmiljenje vzbuja, kateri bo morda veliko potrebnejdi od njega. A kedar se vine domov s cveukom v zepu in zivezem v bisagi, odlozi svojo berasko uniformo ter jo premeni s ced-nejSo obleko, se* obrije, pocese, osnazi iu ravnega zi-YOta, zdrav in vesel koraka se svojimi sosedi v — kremo uzivari sad trudapolnega dela.
Tak revez vam ne pojde nikdar v Ameriko; on je filozof. pa zna bolje ziveti od Diogena.
Tudi kmetu, ako hoce delati, ni sila hrepeneti po Ameriki. Kedar obdela svoje majhno posestvo, najde vselej kaj zasluzka pri piemoznejsem posestniku in za utrjene moci ne manjka nikdar dela po zelezni-cah in drugih javnih in privatnih zapocetjih.
Edor se najbolj  za Ameriko zanima, je kmet,
ll|IIUUL.JJJI.LH,U......I.......                                 I      II----------------------II—I.........
Sodba v deskem Brodu.
Historidna novela.
(fiwkl tplsd Pfokop Chocholouaek,  posloTenll Andrej6koT Joie).
(Dalje).
Istvan je nestrpljivo koraCil po mali sobi. nKo-nefiuol" zaklicai je, ko se je Jan prikazal skozi duri ^koneino prided Za certa, Jan! Kaj pak mislis, da pustiS nre po lastnej volji potekati?4^
nGotovo se ti tako ne mudi, kot meni", odvme Jan, nkajti Ce sem tvoje znameuje dobro razumel, imam danes priti po ostalo placo, Ceravuo ne vem, s cem bi si ju bil vze sedaj zasluziiV"
8Ce ne veS, tem bolje za te, akoprem mislim, da bo to blezo vse eno, ves-li ali neves'4, zamrmral je 8am saboj Istvan: „Najiaa pogodba se je giasila, da me sprejmeS do Prage, a za to spremstvo si bil vie piaean ?"
8Res jelB pritrdi Jan.
aA v Pragi da bi mi oskrbel kupca za moje blago, ako mogote iz dvora, kar ti kot bivSemudvor-aiku in bilo tezkoa, nadaljuje Istvan,
„Tudi to je res*, pritrdi Jan.
„Nuj, a to si ucinil, in izpolnil si tedaj tudi drttgi del najine pogodbe14, de Istvan, aspodobi se to-raj, da prejme§, kar ti greu, a pn teh besedah je razpel opas ter po&adil sto zlatih najnovej§ega kova ogerskega na mizo: sNoeem te zadrzevati, Janrt, go-vorii je pri tem, „kajti vem, kam te tvoje sree vabi, a da tukaj v Pragi tlak pod teboj gori. Na, prestej jih, le enega ne manjka.* Jan je pogkdal zlato pred Bjim se leskcee, in Cudne misli so se krizate po nje-govih KozgaDah:   „Toiiko zlata za tako malovredno
katerega vidiS doma vefikrat v kr€mi nego na polji, veCkrat pri policu inkvartah nego pri delu; nevednei in lenuh, kateri verjame, da je na sveta kaka taka dczela, kder vse rase in rodi, tudi Ce se ne seje, ne sadi in kder se tudi brez dela v obilosti plava.
Tak kmet najhuje tozi o slabih letinah, o stras-nih davkih itd. Pa pojdi v njegovo hi§o, v njegovhlcv, v njegovo klet, na njegovo polje! tam se kmalo pre-pri^aS, koliko si mo2 prizadeva, da bi Skodo po slab! letini prizadeto, na dnigi strani poravnal, da bi polje za prihodnje leto bolj§e obdelal, da bi pri zlvini pri-rcdil in prigospodaril, kar mu je toca na polji pobrala.
<Tak kmet le naj gre v Ameriko. na5e posestvo ne zgubi i njim nobene podpore, njpga pa utegnesila primorati, da se naufii delati in gu-po:tariti.
____________      (Konec prih.)
Vojna za osvobojenje Jugoslovanov.
Po zadnjem na^pm porotilu ni bilo nobene vece bttke. Rusi svoje nio^i mnoie in se pripravljajo na ofenzivo, Turki pa ma brambo. Od kar so prisle garde na bojisce, ojatil se je nt'kda movno pogum v riihki vojski in nadejati se je, da bo zimska \ojna srccnt'jsa od dosedanje. Ruski vojsskovodje morajo grenke pozi-rati, ker jih celo domaci (asopisi hudo grajajo. An-gleskenm listu /limes" je nek saijivec brzojavil: -Pocil je glas, da je tin skim vojakom zapovedano, naj nikar ne merijo na rut»ke generale, da jib ne umjejo, vsled eesiir bi se z drugimi nadomestili.- To je pau stru-pena puScica!
Na Duuaji se je bila te dni razne^la vest, o kateri je tudi „Presse* porofiala, da je careviceva vojska priborila veliko zmago mod Jatttro iu Lomotil iu da so bili Turki hudo tepcui; a potrdilo se je do zdaj le to, da se je Mehcmed-Ali umaknil se bvojo voj.sko proti Lomu, carevic pa da je se svojimi predstrazami napredoval od Cerkovne do Popkoia.
Pri Plevni se piicakujejo kinaio zopet vece bitke; Rusi streljajo zdaj pa zdaj z velikauskimt moznarji na Plevno, Ruimmci pa kopljejo pridno svoje rove proti drugi Grivica- reduti in se hoCejo kolikor mogoce pii-blizati tiuskim prekopom.
General Totlebun je imenovan namesto generula Zatova, ki je drugam premesfien, za naCehuka gfine-ralnega staba pred Plevno pri knuzu Kariu. Totleben je uze iz Krimske vojske pozuan kot hrabri brambo-vec Sebastopolja.— Pri Plevni se zfjira zdaj 105.(M) moz Iiusov iu Rumunov.
V S i b k i-soteski je padel sneg in rusko vojno zapovedniStvo bode moralo skrbeti, da <loti vojska geiierala Radeckcga Se pred novembrom ta- ali onstrau Ralkana dober ostrog. Depesa Sulejmana paie poroca 24. t. in. o uaskoku Seadetkerai pasiuem ua make pozicije pri Eleui, ki se je pa, razdejavsi jim jedno reduto in zapalivsi stiri vasi vendar moral — umek-niti. Rusi so pri tem boji izgubili nckda 150 vojakov.
Iz azijatskega bojiSca se poroca v Petrograd: Karajal 29. sept.: Ismail pa§a je zacel 27. septembra napad na desuo krilo ruske vojske, ki je pod Tergu-sakovim, z 12 bataljoni. Po daljsein boji so bili Turki nazaj vrzeni in sedem verst dalec gonjeni. Turska iz-guba je velika, Rusi so izgubili 10 oticirjev in 164 vojakov mrtvih in ranjenih.
slu2boK, prevdarjal je v duhu, „to je veC nego sum-Ijivo, ali naj mislim sera ali tam, nikjer ne morem najti kake dotike z hudobo, vse je jasno iu brez na-stave. Aj l" zmajal je z glavo, „Bog sam se me je spomnil, a hoce mi tako povrniti od druge stratii, ker me je lakomni oskrbnik mojega premozenja oro-pal. Svatava!** zalesketalo se je njegovo oko, zaru-del je njegovo obraz, ato je odkupsciua tvoja iz rok brezcutnega oCeta. Po pogodbi te mi ne sme veC odr reci I" a naglo je pristopil k mizi, pograbil je peneze v moSnjicek ter je molce skril v opas.
rTi se vrneS v Brod, Jan ?u prasa Istvan, ki se je vedei pri tem, kot bi socutuo pogledoval na mla-denca. v
„Se to uro", odvme Jan, „sicer je v2e uoe na-stala, pa je nebo zvezdno in jasno, do (Jval Se pri-dem, a jutri zgodaj za rano sem v Brodu."
„Hin Ia metii Istvan, nves\ kaj bi jaz storil, hi-vajoC v tvojih razmerah ter imajoc toiiko penezov? Za-bavati bi se §e hotel nekoliko po svetu, sedel bi tia konja ter jo mahnil proti meji, da bi jo imei za krbtom cem prej tem bolj.
^Nasitil sem se v2e dosti svetuB; meni Jan, s dolznost mojega srea me sedaj drugain klice. Z Bogom, Istvan 1" podal je temu roko, ftpa muogo sreCe pri tialjsem piodajauji."
Cuden smeh je igral na Istvauovih ustnah, Cesar Jau, urno odhajaje; ni zapazil; Istvan vzemsi svoj ko^uh, spremil ga je do prehoda, kjer je ravno ca-stitljivi sosed in kremar se zlozenima rokama stoje yen na ulicL gledal.
„Z Bogom tedaj; Jau", dejal je Istvan glasneje, nego je rarno treba bilo. aa srefien vspeh v (jeskem Bwd»|*
¦ ¦mu.....in*—-——............i   i ¦ nmm+mm*mmmmmmmtm
i            Dopisi.
V GoriCi, 2- oktob. (NaSa kmetijska sola). j Danes je bila v dvorani de^elnega odbora velika kon-I ferencija, katere so se deleftli dezelui odborniki, udje I Solskega kuratotija in profesorji dezelne kmetijske I Sole. Tej sknpLLini predsedovai je gosp. dezelni gla-I var v navzo^nosti od vis. c. kr. kmetijskega mini-I sterstva poslanega gospoda prof. Haberlandta, I glavnega nadzornika vseh avstrijskih kmetijskih Sol, I ki je te dni pregledavai na§o kmetijske Solo. De^el-I ni zbor je namreL narocil dez. odboru, da naj poskr-I bi za vsa sredstva, s katerimi bi bilo mogoce uspeh I in korist dezelne kmetijske Sole pomnoziti in prav I navzodnost gosp. prof. Haberlandta je data priliko, I da se je snidila ta konferencija, pri kateri se je zbo-I rovo naroCilo nadtobno razpravljalo. Z ozirom na I vse dezelne razmere in odnosaje, katere je nadzornik j prof. Haberlandt dobro preudaril, stavii je predlog: I da se opusti dosedauji vi&i oddelek in obdrzi le nizi I oddelek uiencev - delavcev, v kateremu se imajo od-I gojevati dobri koloni, kakorsnih potrebuje posestvo Y | lurlaniji.
I Ta ijola ima trajati eno celo leto in ucenci do-[ bivajo dezelne &tipendije.
I          Ker pa slovmisko  posestvo  ne   potrebuje kolo-
i nov in ker so razmere slovenskih kmetovalcev v de-j zeli po vdem razlieae od onih la»krga dela de^ele, naj | se napravi za aiovenske kmetovake n'iimnk& kmetij* I ska sola (landwirtschaftlicke VVinterschule), ki traja 6 J mesecev v letu (od vseh svetnikov do vel. noii), ko I ni po^ebnega dela doma iu lahko vsakter gospodar I bvojega sina v tako Solo posilja; ko pa napoci spom-[ lad, povrue se sin poducen v najpotrebmysih kmetij-I skih znanobtib na dom, da ocetu pomaga in sicer I u m n o obdelovati polje. Od vel. nodi do jeseni pa I hoditu uCittdja slov. zimske kmetijske Lole po dezeli I in deiujJta kut ]>opotna kmetijska ucitelja. Tako bi [ postala korist kmetijske &olc splu.4na iu v malo letih I zasfjanih bi bilo po dezeli vec sto uinuih kmetoval-I cev, kar bi se s sedanjo le piclo obiskovano dvolet-I no soJo kotnaj v vefi desetletjih doseglo. Da se pa I nadomesti vi>i oddelek, ki je imel namen znanstveno j izobiazevati kruetovalcc, naj se spoji se sedanjim c, I kr. sviloivjskiui pufekukvalisOem tudi vino - kemicna I staciju, na katercm /avodu bi bili niedLusni kurzi za I trtorejo in kk'tarstvo, katerega poduka bi se mogli v-I deleziti v.w nekoliko ztiaiihtveno izsulani kmetovalci, I ker podttk bi slouel na podlagi kemije. Na tem za-I vodu bi se prebkovalo tudi viuo itd. To zdruzeuo I poskusevaliSce bi bilo drzavno, torej prilnanila bi si I dfzela siroske, katere stane sedanji visi oddelek krne-I tijske sole. Kakor sli^imo, so obveljaii vsi predlogi j gosp. profesorja Haberlandta m sedaj bo dcL. odbor I pogujai se s c. kr. kmot. ministerstvom zarad pod-I pore in spojitve viuskega puskiisevaHsca s c. kr. svi-I lorejskiui poakusevaliscem ter sestavil motiviran pred* I iog o preudtrojitvi nase kmctj. Solev omeujeneiu zmi-I blu, katerega una koueOno odobriti ptihoduji dezelni I zbor. S tem bi se kmetijskej soli dala skoro po vsem I druga, po nasem muenji srecna nova podlaga in pa6 I vrcduo ter vestno potrebno je, da tudi mi v nasem I listu to stvar teraeljito raz^ravljamo^ kar tudi hoiSe-I mo v prih. listih storiti.
I   ......--------.......a..-...... ...l1'."  ¦¦L^l»JIJlJJL^LU'¦^Jl^^l¦W^g<MM¦iiM»
I          Jan ni odgovoril nifiesa ter hitel po ulicah go*
I ri k Staremu ineatu.
I           „Jaz sem ga  svaril", govoril je Istvan sam sa*
I boj za njim gledaje, nsam si je kriv, ce me ni razu.*
j mel."
I        Za nekaj casa stopi tudi on na ulice, da bi se
I nekoliko po Pragi   ogledal,  kakor je rekel kremarju,
j in poca&mh koiaKov mahai jo je naravnost k Staremu
j nittstu.
I          Drugi dan, bilo je mrafoo in megleno, raznesla
I se je proti Iti. uri, tedaj proti 10. uri rano, po bU-
1 skovo nenadna, osupljiva novica po Pragi.
j        Kralj in mejni  grof Jost je mrtev, naznanjevala
I je ta novka; najedel se je jabelcne kase, zgruzil se
] na tla in po neizmernih boleciaah izpustil duso.
j          Otrovan je!  sodilo se je oWe po vsej pravici,
I a jabeika, ki jih je bil oni ogerski ptujec njegovemu
I oskrbniku prodal, bila so otiovaua.
|        Ko se je kralj u Vaclavu nemudoma sporoMlo o
1 smrti Jostovi. kakor  tudi o tem, da so bila jabeika,
I iz kterih je  bila kuhana kasa,  kupljena od ptujega
j Ogra,  tu se je za hip zamislil kralj:   aAh, dragi
j bratel to je tvoje  delo-,  govoril je polglasno, „Jo§t
I bi ti bil ua poti, a zato.—* Ni izgovoril, kajti straS-
I na nevolja se ga je nakrat polastiia: „Bliski bo2ji 1"
I krical je, Ktedaj tudi pri JoStu  so poskusili z otro-
j vom, kakor vze prej pri meni? Jaz sem ga sicer zma-
j gai, ali Josta je uniCil. ni imel toiiko moci,  kot jaz.
I A kje je oni hudobuez, oni sluga ptujih namer?   Iz
I Ceh se ne more biti, se ga lehko dohiti pravicna ka-
I zen; za njim 1 a kraljevo obdarim tega, ki ga izroCi
I pravici v roke.K
I          Tu se naznani kralju, da prosi staromestni sve*
I tovalec Jakob Oertl y zasliSbo,
Iz. Gorice, 3. okt. (Izv. dop.). (Vsacega ne- I kaj). Pa imamo zopet tople, lepe dneve, ui se nam §e bati zime, kakor srao si minole dni prerokavali. I Trgatev gre h kraji, pa vsaj ni bi!o mnogo trgati. Le naSim Bricem se je «e precej obnesla viuska trta; pa pravijo, da hoeejo iti v Ameriko. Skoro da jim toga ne verjamem, kajti minolo ncdeljo sem jih videl mnogo s klobukom po strani in pondeljek se je. zvedelo, da so pri „sag;rirt v Biljani celo vojake (godce) zapo-dili, ker so ti koteli sukati pete z doiuacimi dekleti mesto bi godli.
14. oktobra, to je od hedclje osem dui napravi politicno druStvo »Sloga" javni obCni shod v Dornber-gu. Zeleti bi bilo, da bi nasi rodoljubi po okolici uze zdaj storili svojo dolznost ter ljudstvo spodbujali, naj bi se onega shoda mnogobrojno vdele2ilo. Dobro jc znano, koliko koristijo narodnemu uapredku javni ! zbori, pri katerih se razpravljajo obcc korhstne stvari | v prospeh naroda v duscvuem in materijalnem oziru, Prav sedaj nam je treba goriskim Slovencem vefkrat-nega zdmzevanja, da se mej sabo porazumemo, kako nam je postopati, da nam ne bodo nasi kruti sovraz-niki oCitali malomaruosti in rpropada". Zato pa se nadjamo 14. okt. v Dorobergu dobro obiskovanega obcuega zbora tern vo(\ ker bodo na dnevnem rcdii, za gorBke Slovenes prav vame razprave.
Izza kulis sem fcliSal, fe ne bo zopet kaksen „i za a", daj se je uovoizvoljeni poslanec iz velepose-stva, Vicentini, oni, kateri je v svojein progrumu po-zabil, da zastopa /raven svojih „liheraluilr Italijanov tudi slovensko narodno veleposestvo, vsedel v duuaj-aki leaenjaei mej vladue moze, to je v ceutrum (sre-disCe).
No s takinr postopanjem paC ne bode zadovoljil naSih n)iberalnih" Italijanov, kateri so mu ob fasti izvolitve toliko kadili.
Gorica je zopet ozivljena, nasi fantje in dekle-ta so doili ter s 1. oktobrom zafodi zopet bru-iti uma svi»U» ine&». Pa tudi ..prtorali ^karamcj" in enake bazV prodajatri so se vt'inili iz svojih karnjel-skib gora dobro vedoc', da st'daj je prilii'vu laszucet-ka, k'T iina nafti iiWu se mladina kaj denar.i. Pa b6 sadjem bo letos slaba, le malo bomo grizili gor-skih jabelk, kajti zgrizil jih je ze v cvetji ppomladati-ski mraz. Bolj^o kupftjo bodo pa iimdi oni, ki „ea-stagne roste" peo'ii kostanj, prodajajo, ker, kakor se mi je pripovedovalo, kontatija bo letos mnogo in kaj pa je boljsega nego pefen kostanj pa pol litra, kvar-tiu je nreinajhcn, sladke briske rvbule.
(Z Rihenberga, U8. sept. (Izv. dop.) (ttazdelitcv obc\ ^emljise; — soincnj; ¦— eerkveua hlovesuost; — trgatev.) Na*a doliua je pac" lepa in piijazua, da mora vsakteremu dopadati; edino, kar jo nekoliko kazi, so goli pasniki, kateri vsemu hvetu razodevajo, da smo na meji kamenitega Krasa. Pa tudi temu namerava naS obeinski zastop po uajprakti&nej»eni potu v okom priti. Itazpravlja se zdaj namrec vprasmje zastrau raz-delitve pasnikov metl obeinarje v last in ker so so-sedje v posameznih obCinskih oddelkih u^e precej po-razutnljeni, smemo se nadejati, da stvar do prihod-njega dezelnega zbora popoinoma dozori in da se bo xazdelitev v prihodnjem letu gotovo dovrsila. Potem bodo vsaj marljivi gosipodarji skrbeli, da zasade dre-vesa po svojih delezih in da se pov»od zakrijejo gola rebra sedanjih paSnikov.   Da le ne pride do razpora.
„Xaj ga vzame zlodej, tega starega norca", za-drl se je kralj, „misli. da imam sedaj cas ter se mi \jubi postuSati njegovo blebetanje?*
„Ah on pride ravno o zadevah danaSnje stra^ne dogodbe", reko kralju, „pravi. da nam to reC potreb-no razjasni."
„Tedaj ga pustite sem !a veli kralj.
A nedolgo potem je vatopil .Jakob Oertl se svo-jim sinom Gimtratnom v sobo.
nKdo je oni faut?tf razjezi se kralj, „kaj hoce ta tukaj ?
„To je moj sin, kraljeva milost !¦ odvrne Jakob, z najvefio poni^nostjo skoraj do tal se priklonivSi, BGuntrara, moj edinorojenfiek. On se je spri z oniin morilcem, gledi! tu je se znamenje onega spooa", po-k&zal je zavezano desnico svojega sina.
aOn?'4 ozre se kralj  nanj, Bnaj govorii" veleva.
wPovej. moj hrabri sin !¦* dajai je ofie srcnost svojemu nekako oplaSenemu sinu, „ni6 se ne boj pred mUostivim kraljem, misli si, da je to tvoj drugioCel* Kralj je nekaj tmrno zagodrnjal sam saboj, a bilo je razumeti eamo besede; „stari osell" Potem pa Guntramu ostro veli: nGovori fantel*
Giintr&m je zaCel pripovedovati o svojem biva-njii v (Jeskem Brodu, da se je ondi ponofii sprijel z nekim zavratnikom, ki ni bil, kakor mu je pozneje njegov bodocl tast gospod primator Gottlieb omenil, nihfie drugi, nego plemiC iz Lstibora, ki je v druzbi tega Ogra prisel v Brod, ter so ga tudi tukaj v Pra-gi videli & njim. Poslednje besede je potrdil tudi njegov ode, pripovedovaje, da je videl, ko je plemiC iz Lstibora Se vceraj zvecer onega Ogra obiskal, ter se je po besedah, ktere je  krCmar sliSal, naj brl vrnil
v Ceski Brod. Po tern sporotilu pristopili so tudi nekteri nazoci dvorniki iz med onih, ki so vceraj z Jauom obiskali tyuski dvor, pripovedaje, da je bil Lstiborski iisti, ki jih je spravil na tynski dvor ter jih ondi pripeljal k Ogrovej prodajalnid. Tudi ni drugaCe mogoCe, nego da je on sudolznik, da se je po zlatu dal zapeljati otrovati kralja in mejnega gro-fa Josta, ta nesrednik, digar imena ne smejo ve6 iz-govoriti plemenitaska usta, da ne bi se ogrdila.
Akoprem je bil kralj drugo6 jako nestrpljiv, postanal je ta krat mirno vse pride, a ko je poslednji priCevalec dokonCal, stal je Se precej casa v globo-kem molCanji: flTako tedaj?u zaccl je govoriti sam saboj, trdo po sobi stopaje sem in tje, „tako je bilo tedaj to osnovano? Bliski bozji! tako je to in niC drugace. Ta decak, ta Lstiborski je pobegnii iz mo* jega dvora k mojemu ljubeznjivemu bratu v Budin, a tam—nu, nasledke tega je okusd ubogi JoSt.— Pri-nesite mi pit.'. t,..B veli, Jeze vse gori v meni 1 Tedaj v Brod je pobegnii, pravi§ ?* obstal je pred Oert-lom. nZa njim, a ce mi ga zalotis, kraljevo te ob-darim. Ta faute pa, ta Lstiborski naj spozna mojo pravidno jezo, prittegam pri Bogu! da §e nihCe ni bil tako kaznovan, kot bom kaznoval njega." Oertl je radostno aunil svojega sina v bok: BSlisis Guntram? kraljevo nas obdariu, sepetal mu je na uho, kajti kralj je ravno pil iz prineseuega mu vrca»
„Ti si §e tukaj V* zadeie se nakiat kralj nad njim, „a tudi vi moji dvorniki, vfcraj ste se bratilis kraljevim morilcem", obrne se s posmehom k dvorni-kom na vsacega kazaje a prstom, ngledite, da mi vad brat ne uide, sicer bi se moglo lehko zgoditi, da bi | to obfclQYali,«                                            (Dalje),
Politidni pregled.
Odgovori ministerskih predsednikov o av-^trijski politiki v orijentalnem vprasanji niso Ibili prijateljem Turkov ne v dunajskem ne v ogeh skem parlamentu po volji; ministra sta jira prei malo jasno razkrila vladne namere, zato.ren<jijoA zdaj po svojih organih in se kujajo kakor o-troci, kedar jim mati v vsem ne vstreza.
V razpravi o prihodninskem davku je priSel dunajski zbor do 7. §. postavnega riacrta, Na Dunaji razpravljajo vazne stvari bolj na drobno, kakor vna§em de2dnem zbordku, kder sevkaki seji kar po veS postav zaporedoma „en bloc** sprejme. Predlog, da bi morali tudi visji oficirji prihodninski davek plafovati, ni obveljal. Kar pa zadene uradnike, sejepovrnila stvar odboru, da jo se ¦ enkrat pretrese in potem predlaga, ali ima ta postava tudi za uradnike vcljati, ali pa so ima za nje posebna postava narcditi.
Oesarjevifi Rudolf je priSel 27. sep-tcmbra v Insbruk in je bil z velikim navdufie-njem sprcjet. Tam so bode nekda pri namest-niStvu pod grofom Taaflb-jom vadil v drz. sluzbi«
Umerl je te dni ud gosposke zbornico baron Lich tenfel s.
Ogerska vlada priganja, da bi se na-godba z Avstrijo fie v tern letu sklenila. A do-ti6ni odbori omagujejo pod tezkim bremonom in delo jim ne gre nid izpod rok,
Na Ogerskem so priSli neki rcvolucijl na sled. Madjari so namrefi hoteli prolomltl nev-tralnoBt imSc monarhije in vojsko zafieti zoper IIuho na svojo pest. Z angle&kim deuurjem je nainree kupljeno bilo orozje in nakopiCcno v PeSti in Nibinji m na tihoma se je snovala magjarska bojna dmziiia, ki bi bila kacih 5000 mo2 moCna, udurila iz Sibinjskcga v Rumunijo, tam ^eleznice razdcjala in Husom zvczo pretrgala, potem pa jt;dnemu oddelku turSke vojske roko podala, Vlada pa je temu revolucijonarnemu planu prej na sled pridla in konfiscirala zbrano orozje ter I vojakov poslala na mesto.
Govorilo se je, da jc tej zaroti znani ge* neral Klupka na coin; a on sam pi§e iz Pa-riza, kder se zdaj klali, da ni ni6 res, da on ni niti vedel o tern, in da bi bil siccr odsveto-val, ker Turkom bi taka zarota ne mogla po* magati, Ogerskej bi pa skodila.
Iz Peste se pa brzojavlja, da je poslanee Ignac Helfy vdelezen pri tern kovarstvu. V Er* delji jc nekda vec* premoznih ljudij znanih, ki so tudi vplctcni. Dcnarja je dal najved neki tur-koljubni Angled Bukler-Johnston, drugo pa turdka vlada. Gela stvar se plete uze od julija sem.
Madjarski Turki so s tern cmom zopet si-jajno i'azodeli svojo lojalnost, svojo vdanost av-strijski dr^avi. Videti hodemo, kako bo ogerska vlada postopala zoper zarotnike!
Potovanje predsednika italijanskega parlamenta, Crispi-ja, po Nem6iji in da so ga V Berlinu in drugod tako sijajno sprejeli, je zdaj predmet ob§irnih razprav v raznih dasnikih. Go-vori se mnogo o neki nemSko-italijanski zvezi.
NaFrancoskemse dedalje huje zaple-tajo volitvene homatije. Prave sloznosti ni niti med konservativci oziroma monarhisti, niti med republikanci. Grof Chambordje nekda pape-i\x pisal» da se vjema s tern, kar je zadnji iz-razil francoskim romarjem dne 8. Beptembra, da imajo namred konservativci slo^ni biti ter pre-pustiti repitev vseh drugih vpraSanj agodnejSi priliki. — Republikanski odbor pod predsedni-Stvom Gambette priporo6a Grevy-ja za nasled-nika Thiersu, kot vodjo republikanske vefiine.— Socijalisti so ostali povsod v manjSini.
Serbija se resno priprav^a za boj in nabira svoje vojske na turSkih mejah, Zdaj je prisel nov ruski diplomatic agent, Persian!, v Belgrad. Njegovi misiji Be menda posreCi, pripraviti srbsko viado, da se nevtegoma odlofci.
GrSka se Cvrsto oboro2uje. Te dni je do-glo v Atene 44 Krupovih kanonov. Kralj je od-poslal posebnega poslanca v ruski glavni  stan,
V angleski.arm&ai so se vrSile mn^

narivefi da se porazumljenje kolikor mogoce utrdi, pa i jojde vse dobro!
Preteklo nedeljo smo imeli navadni bendimski ! somen], pa slabo .vreme je skazilo vso kiipcijo in ubogi Etibnifiani so bili s6 svojo „suko robo" prav nesrecni — tern bolj ker letos netreba posebno mnogo posode, Ker je niocilo od zvunaj, bili so kupci in prodajalci prisiljent potegniti so pod strehe gostoijubnih krCem in nio&ti tudi odznotraj.
Za 6asa cerkveuega opravila jepa de2evanje ven-lar toliko prenehalo, da se je moglo z navadno slo-ypsnostjo opravljati; pa kaj pravirao navadno? slovesnost je bila ta dan taka, kakor §e nikdar po-prej ob enaki priliki. ObCe priljnbljen gospod 2upnik uzeve,Jcako.- Jjudstvu najbolje vstrezati—     —
Trgatev je lefcos srednja, a vse kaze, da bo kap-Ijica dobra. Najbolje obdarovani so Pedrovci, pridelali so mnogo in prav zdravega grozdja. Bog daj se k letu!                         _____                '   &• B-
lz Tolmina, 28. sept. (Izv, dop.). (OMni zbor c. k. kmet, druStva.) V nedeljo 2$, t m. napoveda-lo je bilo slavuo kmetijgko druitvo gorisko obcni zbor v Tolminu. Sesio se je lepo Stevilo (€ez 200) poslu-iaveev v gosp. Devetakovi dvorani. Prvi je v. c\ mon-signor Pavletiti, nadoniestujoe gospoda podpredsed-nika Ritterja povzei besedo, ter povdarjal dosegli na-prcdek zadujih 8 let v ziviuoreji, mlekarstvu, sadjo-in gojzdoreji in izrekel je oftitno zakvalo dotWni dniz-bi, posebno pa nje naCelniku gospodu Eovaei6-u. Da-Ije je raslagal gospod govornik veliko vrednosfc ribo-reje ter grajal loveuje rib o mrestenji in posebno njih pokoncevanje z dinamitom; tudi je priporocal re-jo domacih zajcev, ter omenil velikih dobiikov, ki jih prina§ajo zajci Francozom; nagovarjal je konefino po-sluSavce, naj zasadijo zlabtno le&nike, kar bi brez po-sebuih stroikov in ttuda kp dohodek prinasalo.
Na to je gosp. Hitz prav razumljivo govoril o vainosti mlekarekih drustov, dekazal je njih veliko korist, kako ee odlikuje blago, skupno spravljeno, od onega, katcro posamezni gospodaiji izdelujejo in kako imajo dosledno tudi druitveniki veliko ve6 dobic-ka od posameznikov.
Kouecno pristopi gospod profotor Povle ter go-vori o gozdorejf prav temeljito, dokazovaluo in glad-ko, kakor je tciuu gospodu uio prirojeno.
Zborovanje je buo zkoz in skoz prav zanimlvo in veliko fttcvilo navzocnih dokaauje, da so se nasi kmetje prcdramili. Oglasilo se jih je namrcC veC iz-rekdi ieljo za vpcljavo drultvenih mlekarnic, ako bi le potrebno orodje imrli, katero pa veliko stane. Sve-tovalo m je tern, naj vlozijo dotiSuo prosnjo pri viso* kem e. kr. ministcrstvti, katero je dokazalo, da prav po ofictovsko skrbi za napredek kmetijstva, in ako se njih prosnja uslisi, nadjati se je v kratkem pomnoiiit-ve druitventh mlekarnic.
Nasi C)adiiani in Zala24ani, ki imajo zares do-volj prostorov izkljuftvno le za kozjo pa§o primernih, nameravali so doseti pri tern zboru vsaj kako pomofi, da bi se jiin dovolilo nekoliko koza rediti; toda tej ^elji se ni moglo vstreci in svetovalo se jim je, kam se imajo obrniti. Jaz pa si itejem v dolznost jih o-pozoriti, naj se obrnejo tudi na tistega moi^a, kateri jim je pred ne dolgim tmom zagotovljal, da jim zo-pet pripravi koze na noge; moi je ze tak, da dozens vse, Cesar se loti, le spomniti ga je treba!
obljubJjeni dezeh*; tako zanjejo sad svoje nevednosti, lahkoveroosti in neurone pohlepnosti po onih kraso-tah i*e po onem bogastvu, katero so jim goljufivi agenti pred odhodom iz Evrope s tako zivimi barva-mi naslikali, da so sc jim ne samo oii, ampak celo mozgani vneh' in dst so po tem zaslepljeni na nmu hrbet obra .* — domaci zemlji, katera je njih in nji-bcve starve in pradede od nekdaj zvestoredilainpre-skrhovala.
Naj bi bile te resnicno in nepretirano razlofene razmere svarilni opomin vsem tistim, kateri so v sku5-njavi, ali so se pa uze zapeljivcem tako dalec* vdali, da so se vpisali za preselitev v Araeriko. Naj poza-bijo grosev, za katere so jih prekanjeni agenti opeha-rili, naj si zvedrijo glave in se resno popriniejo dela na domaci zemlji; s tem se najuspeSnejse v bran po-Btavijo neraili osodi,  katera jih morda zacasno pre-
gtwija-                                                           .    ,. .
Ta, kder domain* zvonovi socutno pozdravljajo vse dogodke nasega ivvljenja, na podedovani zemjji, katero so nasi o&tje s potom in solzami namocili, tu, kder poznamo in kder nam je pomenljivo vse, kar lias obdaja, — tn uzivaino se kako sicer redko pa sveto veselje; a tudi bolecine in zalost doma laze pre-na&atno, ker jih drugi z nami dele in nas toia/ijo. Pomilovanja je vreden, komur ugasne v srcu sveta is-kra Ijubezni do domovine in druzine!—
Yojna za osvobojenje Jugoslovanov.
Na evropskem bojiSei je nastopilov mrzlo, de-levno vreme, katero zavira operacije. V Sibki soteski je palo innogo suega. Na obeh straueh so se visile v zadnjem easu va2ne spreraembe v vojskinem povelj-nistvu. Iloeuf-pasa je imenovan za poveljnika balkanske vojske v Bulgaiiji, Sulejman-pasaje prisel v Razgrad, ker nm je izvoceno poveljuistvo du-navske vojske, Mehemed-Ali pa prevzame po zad-dnjih porocir poveljnistvo armade, ki opeiira proti Ceruogori. Na ruski strani pa je bil general G u r k o imenovan za komauderja vscj konjici pied Plcvno, ge-nerallejtnant Skobelev za kuiiiauderja 10. diviziji, general Doudukov-Korsakov za koinauderja 13. vojnemu oddelku, general To tie ben za pomoe-nikakuezu Karlu in kuez Imeretinsky za Stabnega Sefa rusko-runiuuskej aruiadi. General Zatov je prevzel poveljuistvo svojega kora.
Posebno ugoden utis je naredilo na vse Rusom prijazne kroge, da je general Totlebeu poklicau pred Plevno; njegovo slavno iine je povzdignilo poguro ruski armadi in pricakuje se, da sc bodo operacije proti Plevni z vso niocjo zopet zacele. Tudi ?t> letm general Kotzebue je nekda pokhcan na strau carevica Nikolaja. Njeniu je tursko bojiSce najbolje znano, ker se je delezil do zdaj vseh ruskih bojev v Bulgaiiji, tudi leta 1828—1829 pod Paskievic-eiu.
Na evropskem bojisci nibilo zadoje doi poraen-ljivih bojev, pae pa na azijatskem, kder so due 3. t. m. ined Karsom in Aleksaudropoloni Rusi pod nadvojvodom Mihaelom Turke na vsej liniji z vso silo napau. Vnel se je bil prav ljuti boj, v katereni je ua obeh straneh prav muogo raujeuih iu mttvih oblfzalu, a po porocilih, katera so priobcili do danes casniki od ene in od druge strani, ne moremo mt druzega sklepati, nego da niso ne Rusi ne Turki velicega, iz-datnega uspeha priborili. Turski viri nazuanjajo, da je palo v tej bitki 10 do 15.000 Rusov; ruska poro-cila so pa uie milostnejsa sovrazuiku, ker ga obsojajo samo na 6000 moz zgube. — Naj bode kakor hoce,
BNuj, gospod vain podeli svoj blagosIovB, pravi krimar resno, „da bi vze nehala doba skuSenj in va-sega trpljenjai
Bilo je vze pozno zvecer, ko se je vraial Gott-lich iz svetovalnice na svoj dom, pri hisnih vratih mu oznani sluga Nemec, se ne dolgo pri njem bivajod, da ga nekovi miadi pleinic vze delj, nego uro caka! BMladi plemic 'i* ustavi se primator, fta ni pove-dalj kaj hoce, kako se imenuje ?*
aNi povedal", d6 sluga, „pa biti mora dobro znao, kajti gospica Svatava se i njim ves ta cas ja-ko prijetno zabava."
Gottlich, ne spregovoriv§i besede, plane urno po stopnicah gori, nekovo slutje dodalo je gibenost njegovim starim udom.
OdprSi duri druzbine sobe, obstane osupnjen na Pragu:   »Jan iz Lstibora Ist zaklice.
„l)a, tu sem, gospod Gottlich!" pravi to, umak-niv§i se Svatavi iz narocja, ter obstoji poleg nje, ftpridem /?as opominjati na va§o besedo, kajti v sta-nn sem izpolniti nalozeni mi pogoj.*
Je vze prepozno, mladenefil" reCe primator mrafino, »moja hci—«.
wJe zasnubljena z Guntramom Oertlom proti svo-jej volji, to vem1*, seze mu Jan v beaedo, nprimator gospod Gottlieb je zasnubil mojo nevesto drugemu, ko je pozabil svoje besede. Zato pridem, da bi ga opomnil te besede, a tukajK, iztegne iz opasa nrecej yeliko moSnjo ter jo vrze na mizo, pje odkupaina,
boji v Aziji nemajo za koneCui izid cele vojne toli-kega pomena, da bi bilo vredno priCkati se zarad ta-kih Stevilk.
Vsa pozornost je zdaj obrnjena na dunavsko bojisce, od koder se priiakuje v najkraj§i dobi porocil o velikih, za nadaljevanje in morda tudi zaizid vojne odlofilnih bojev.     wm0mmmm^mmmmmrmmm
Dopisi.
Iz Gorice. II. oktobm. (Enakopravnost; — vo-ja§ke vaje ua ulicah.) Ne davno se je nek dopisnik od vipavske strani v nasem lista hudovai, da posilja tukajsnje e. k. okrajno glavarstvo ^upanstvom okroz-nice iu poduke tudi v najvaznejsih zadevah v nemSkem jeziku. Da je to res, preprifcila nas je te dui zopet okroznica, katero so priieli vsi zupani in menda tudi vikarjatni uradi v namen, da bi poduce-vali ljudstvo o nevamih nasledkih preselitve v Brazi-lijo, in je svarili pred prekanjenimi agenti, kateri se klatijo po dezeh, zapeljujejo nevedne knirte ter jim s priliznjeuo besedo izvamjo iz zepa krvavo zasluzene uovce. N e m § k i okro/aici je pridjan jako zaniiniv italijanski sestavek „La sorte degli emigrati al Brasile", v katerem je prav razloftto popisano zalost-no stanjc onih nesrecnih druzin, katere so se posebno iz Ceskega iu z Nemcije prpselile v Brazilijo.              j
Povejte, ali ni to zares zalostno, da se celo po-dnk,  koji bi se moral  kolikor mogoce zatrositi iufd | ono slovensko ljudstvo,  katero se daja v pivi vrsti I zarad svoje nevednosti zapeljevati k preselitvi — razpoSilja nasim znpanom in duhovnikom v tujem jeziku, naj si oni glave lomijo,   da ga po svoji zmoz-nosti ali z najeto pomocjo prostemu ljudstvu pretol-maCijo V Ali ui pri c. k. okrajnem glavarstvu, oziroma i pri c. k. namestnifitvu niti encga uradnika,   kateri bi znal take okroznice za slovensko ljudstvo razumljivo | prevajati ?   Ali je pravicno,  da morajo vsa sloveiiska i zupanstva in vsi duhovni oskrbniki toliko casa zatnu-jali in se s prevajanjem muciti, ko bi lahko en sam | spreten prestavljavec v dveh urah brez i posebuega truda lep, gladek prcvod napravil?
Naj nam slavne iu visoke politiske nblastnije ne zamerijo, a mi moramo svoje odkritosreno mnenje iz- , javiti, da j e tako oti tno preziranje na* rodnosr.i dveh tretjin prebivaistva nase | d e i e 1 e h u d o r a z z a 1 j i v o. Dostavili bi se kaj, a vemo, da visi nad nami Damoklejev met in za to moramo molcati.
Nova prikazen v Gorici je, da. so za^eli sedaj vojaki po javuih ulicah eksercirati. Ne verjamemo, da bi ne imeli zadosti privatuih in odloccnili krajev za vojaSko vezbanje in ko bi to tudi bilo, erar bi si go- j tovo znal pomagati, ko bi se le doticni krogi do i»je»a I obrnili. Mi pa moramo odlocno grajati, da se dopu-sca ekserciraaje po niestiiih ulicah: prvic, ker se na ta nacin obcevanje po tako obibkauih ulicah, kai.or je na pr. „Via del Giardino", moti in zavira; drugiC, ker nesmo cisto nic radovedni posluSati neunmo iz-braue in vse drugo, kakor oniiko, pricajoce izraze ter i nezaslisane kletvine, kakor§ue snio uze pn enakih pri- i likah slisali; tretjiC, ker se solska mladina, ki se po cetrti uri bkozi omenje.no ulico karkupoma podi, nad tako surovim obnasanjem in govoreujem pohujsuje; cetrtic iu posebniC pa obzalujenio takosno uniceva-nje ponosa iu samosvojue zavesti avbtrijskih dr-zavljauov. Ce ze vedno zmerjanje in surovc obna-satije proti vojakom med zidovi kasarne moza tako zbega in poniza, da ne ve, ali ima se kaj cloveske iu mescanske vreduosti na sebi,   in da ga tako  ponize-
kakorsno ste sami zabtevali. Mladi Oerti naj si i§ce nevesto drugej, jaz ne odstopim svoje pravice: po svoji ljubezui do mene, a po vasej obljubi, gospod Gottlich, je Svatava moja", a pri ten besedah je go-rece stisnil svojo ljubimko v narocje.
Gottlich je strme zrl vse to, stal Se vedno na pragu, nemogoL se toliko spametovati, da bi stopii v sobo, a Jaau bodi si svojo obljubo ponovil, ali pamu
| zabrauil njegovo hfii objemati.
I          Zato nihCe ni siisal, Gottlich ker je bilvtopljen
! v globoke, misli, Jan pa ker je v objetju Svatave pozabil na vse okrog sebe,  celo na  Gottlicha samega,
I peketanja nekoliko konj in vriSCa, ki je nakrat naatal
! predvpriraatorjevo hiso.
Se le ko se ge na vprasanje sluzabnikovo, kdo zeli biti spusfien v hiso,   ozval glas:   „OertI, prazki
I svetovalec Jakob Oertl s6 svojim edinim sinom Gun-
| tramom in kraljeva sodnija!" spametoval se je gosp. Gottlich, njegovo oblige se je nakrat zjasnilo, iu pri-stopivSi sedaj k mladendu, polozil mu je trdno roko na ramo; nSi siisal Jan iz Lstibora ?u pravi krepko, „ kraljeva soduija z Jakobom Oertlom pride v mojo hiso."
I          „Da bi te mar sodili, gospod Gottlich ?* povpra-
I §a Jan, Ba ko bi tudi obsojen bil, ne pustim Svatave.* 80ertl in kraljeva  sodnija t* sepetala je Svatava prestraSena, stiskaje se k svojemu ljubimcu, 8kaj to pomeni?"
I                                                           (Koaec prih.)
vanje velikokrat do samomora pritira; tako je gotovo §e veliko bolj raz2aljivo za avstrijskega drzavljana, ki je vedno pripravljen zivenje za svojo domovino zr-tovati, 6e se mu v prico drugih sodrzavljanov za majben prestopek sramotilne kazni diktirajo, kakor je n. pr. ukkpaoje v zelezije. Sapient! sat!
Izpod fovna, lO. oktobra. (Izv. dop.) Letos smo v zimski obleki grozdje potrgali; saj ga je bilo pa tudi tako malo, da lahko pri onem vinu zmrznemo, katero smo iz njega izmastili. Nekateri niso Se toliko pridelali, da bi mogli duhovstvu navadno vedro kon.-grue odrajtati, drugi sp dali svoj picli pridelek upni-kom za obresti, veCini kmct&v ui ostala niti kapljica za hisno ptjaco.
2iro« je zgodaj nastopila, mraz traja tukaj uze tri tedne. Dva dm 0. in 7. t. ni. je razsajala stra-sanska burja, strcSno zlebnike je razrnetala na vse strani, dimuikc je podirala, hraste, kostatije in razno drugo drevje loniila in ves ostali jesen&ki pridelek u-nn'ila. Sv. Martin najde tukaj gotovo prazne ka§€e in s paljcevino prepre2«Mie sode. Zidarji hitijo popravljati strehe, ktnetje iS&'jo in spravljajo po grapah razne-seno koruzno slamo, drugi vozarijo akupaj polomljeno drevje; zalostno je vse, kamor se oziras pod sivira Cavnom.
Tudi od tod jo naineravajo nekateri pobrisati, pa ne v Aineriko, ampak za onimi G druzinaini, ki so se pred malo leti iz GojaSke obLiue preseliie na Do* lenjsko.
Tukaj je ubozemu ktnetu teiavuo bivati, tla so nehvalezna in na na^ih pusnikih si ne more zivino-reja toliko opomoci, da bi se zamogta izmolzcna zem-IjiSfa se zadohtnim giic>ji*uji>rti popraviti iu okrepiti. Zraven tega pa leto za lHom burja hudo .skoduje. Nasi poljedclci so jako mailjivi in sc zclu trudijo, a pri tako ncu^odnih raziucrali, kakorsne nas tukaj za-virajo ii? thi<'ijo, je le prav malo uspeha.
Vsled tega so tudi vetji posestniki opi'3ali; da ne morejo pri najboljsi volji lotiti se vefjih, pravilnih poljedelskih d«l na svojih zeinljiftCih. Drugafc 'jo celo zimo njivc prekopavali, zemljo navazali in tako deni-narjem mnogo zaslu/ka dajali. Pri sedanjih slabih le-tinah morajo zndovoljui biti, daopravljajo najnujnejSa dela, S kratka, vse gve pri nas rakov pot,
Pn vsieni tern pa se naSa mUdina, — da si z mehkim trcbuhoiu — ue nelia radovati. Posebno v lkittijah in v Selu so veckrat javiii plcsi in fe tudi zupanstvo dovoljenje odreka, se nikdo za to ne zuieni. Mari res nema zupanstvo nobene oblasti in moci, da bi se takim camovoIjnostiDi ustavtlo?
Pretekli dve uedelji so se tudi sukali. da je bilo kaj, menda se iupanstveniiu dovoljeujem; prvo ne* deljo v Selu, zadnjo v llatujah in to na navadnih plesiscih pod tniliin nebom, akopram je bilo obe ne* delji mrzlo vreme in je posebno zadnjo nedeljo burja prav posteno brila. Mladina se je sukula in potila, v prenehljajih pa se razblajcvala. Tako si je menda v starodavuih Casih spartanska mladina vtrjevala zivot zoper fekodljive zvunanje uplire. K ^emu je neki v obcinskein redu tisti paragraf, kateri govori o policiji zas>tran zdravja?
Z Livkd nad Kobaridom S. okt. (Izv. dop.). Prav zare«, da zavidamo naie bliinje sosede, beneSke Slovenes, ker jih italijauska vlada tako izdatno pod-pira pri izdelavanji ujihovih cest. Leto za letom si delajo nove ceste in spravljajo v prilezno zvezo posa* mezue vece in manjse vasi: tamoinja vlada odlocno zahteva, da be pov»od narejajo pravilno izpeljane ob-cinske ceste, a ona doplacuje tudi v ta namea tretji-no doticiiih stroskov. Za to se ponasajo povsod v I-taliji z najk'psimi obCinskimi cestami. Tudi do naSe vassi bode kniaio doguaua cesta, katera ddi od Civi* dada skozi Savonjp, liabrovko, Ceple^iSCe do avstrij-ske meje proti Livkix. Delo napreduje naglo; se ne celo pol avstiijske aiilje, pa bode do drzavne meje doguano in tako bode na§a obrina brze s C'ividadom in Vidmom v zvezi, nego z driavno cesto avstrijako, dasiravno nam ne more nikdo otttati. da roke kriiem drzimo ter gledamo, kako drugod po Tolminskem ceste delajo. Ne, za Boga! tudi mi delamo svojo ob* cinsko cesto proti Iderskem u2e ved let in opravlja-mo odleta 1S71 naprej vsako leto po 50—100 odstot-ne doklade v sluzbah samo za ta namen. Tudi cest* ni odbor nam je nekoliko na poinofi priskotil, ko nam je se stroikotn 1200 gl. napravil most cez GlobosLak< Zdaj je pa se vprasanje, kdo nam pomaga izdelati dolg kos ceste od LivSke meje do drzavne ceste v katastru Idcrske obciue r kdo odkupi v ta namen po-trebna zemljisca? Postava pravi, da ima vsaka ob5i* na obcinske ceste v svojih mejah delati in vzdrzeva* ti. Ali Iderska obciaa se odlofcno brani, kar koli za to cesto pripomagati, dasiravno segajo zemljiSCa, se* nozeta, gozdi tamkaj§njib obcinarjev do naSe meje in bi jim bila tedaj cesta ocividno koristna. StroSek je zares velik, pa tudi trma je velika. Neka vzajeranost mora biti v takih obCe koristnih stvareh, — te ne, morejo zaostajati. Kaj cam pomagajo ves nas trad, vse nase dosedauje zrtve, ce nam deielna ali okrajna oblast s postavnimi sredstvi k temn ne pripomore, da | se izdela zateta cesta, tudi po Idrskib seiljisiih do
driavne ceste. Mi smo pripravljeni po svojih moLeh sodelovati, a placevati vise ne morcmo in vsega sa-mi dodelati tudi ne. Saj je naSa obcraa vendar ob-Siraa ter ima Se precej obilne poljske iu zivinorejske pridelke; pa neraa nobenega voznika za kupcijo in vse na hrbtu prenasati, je zivinsko delo.
Kmetje so torej prav primorani, mesto da bi se kmetijstva drzali ter v njem napredovali — po Siro-kem svettt kupcevati — s trebukom za kruhom.
V  TrStU,   3. oktdbra*). (Izv. dop.). (Vreme.
—  Sezona. — Gledisee in druge zabave. — Sole. — Dober svet slovenskim raladenCem. — Razstava umet- 1 nosti.— Siovanska muza v Trstu? — General vFade- j jef v Trstu. — Starine pri  sv.  JoStu.  — Zenska strast. — Httrokradei. — Nenavadna tatvina,   — 8 milijonov  za  ogersko ustajo. — Kcdo se smeje.) — Po hudi vroCini Se v zacetku   septembra smo presto-pili v jesen, ki je  koj  zacela z mrazom in nas pah- I nila  iz enega ekstrenia v drug),  kar smo Se posebno obcutili mi Trzacani po nasi zvesti prijateljici burji, ki nam je uze poslala prvi  vec dui trajajoc pozdrav.
Od nedelje sem inuuio lope dneve, zaeelo je ta-kozvano babje poletje— najlepsi cas za izlete, kate-re prav pridno uelajo na3i Trzacanje posebno v bliL-nja istrska mesta, kder je rujno vince prav po ceni ia voznja po morji tudi tako nialo stane, da se elo-vek z enim goldinarjum vozi in en liter najboljsega Istrana popije in kako malenko&t pojuzna. — Tako ctnega iu lepega kratkocasja pac nima kinalo kako mesto.
Z bladnim vremenom zaeela pa je tudi v TrBtu sezona; vracajo be druzine, ki so bile na hladu, vrni-li so se dijuci, glvdiSfa. feo v&a odprta in doslo je le-tos prav dosti izvrstiiih dramaticnili iu po v.skill mofii mej naa, tako da se botfe guspoda prav dobro zaba-vala Lez ziino za svoj deuar. — Moram pa precej o-pomniti, da mora v Trstu clovuk, ki hoce uzivatikra-sote muz, res ^gospod" biti. kajti opera stane 2 gl. za samca, ki hole v paiteru stati; kdor pa ima le kaj druftne, i»e womim jo i/pod lu —20 gl. na vecer.
—  Opereta v MAnnonia" je nekaj eeneje, pa ne dosti, prav tako komedija. SledotV nam pmiajajo trzaSka glediSca. Veliko komuiialiioglodisie oporozdvciuapii-roadonama evropski* veljave, prcdstavlja se zdaj „Me-fiato% ki pa so ne dopadu posebno; vkratkem pndejo na vihto „liugenottiMi; Aimonia— operate francofeke, izvr-stna druzba Moynadier; „SaIa r lotto" slavno fian-cosko druStvo Ikbchaiups —• fine solouske igre; — ¦ „Filodrammatitou — italijatibko druStvo Dondiui — I italijatibka komedija; v poietuem glediSei fraueosko gimuastiiuo dni>tvo l)oubli»;r, V „hlodramaticott se bode G. t. in. ptoduuuala ce)6 prva gr^ka dramatictia druzba; v.se jezike ima in o torej  ptiliko   hlisiti v ua-
bih gledi&cih, le slovenskega nc  in  vendar.......   Kaj
bi bilo, ko bi napravilo enkrat ljubljaiibko dram, dru-stvo en izlet sem v TrstV! — Ysc to brez drugih mnogih veselic ponuja nam Tret zdaj v tako slabih casih, in po tern naj morala ne pesa!
/.acele so v Ti-stu iudi hole; omeniti pa hocem posebno na novo ustauovljenih sol. OJprla sc je te dni slovesuo po ranjcciu RevuHellu ustanovljena visa Sola za trgovce iu pa po baronu Morpurgu ustanovljena ljudska sola. — Kar se tiOe trguvskega po-duka je v Trstu posebno dobro pre.»krbijeno, tukaj je veL pnvatnih institutov zr, bodoce trgovce, po tern je akademija in visa sola za trgovske in nautiCne v6-de in za sluzece agente so nedeijski in veCerni podu-ki za vse trgovskc vede in za jezike. Mladenec, ki se hoce trgovhtvu posvetiti, ima tukaj mnogo pnlikc; a treba mu je dub re volje in pa trdnega znaOaja, kajti tukaj ima inladina tudi dosti prilike, nauciti se sla-bega vedenja. Otreci bogatih starSev se tukaj vefii-noma pokazijo ; mej tem ko revni hribovci dobro na-predujejo. — Zatorej ne bi bilo slabo, ko bi si mno-gi nasi talentiraui mladenii kmeckih staiiev iz slo-vanskih pokrajin, ki se posebno lehko ucejezikov, iz-voiili trgovski stan ter po doverSenih srednjih solah na domacih gimuazijah priSli sem v Trst na trgovsko vi§o Solo. Tukaj je za revne dijake dobiti zadosti initrukcij in pa ceno hrano in stanovanje, omikanemu trgovcu pa je odprt ves svet, posebno Ce zna ve6 je-zikov in dobrih siuzeb takim ljudem celo zdaj v prav slabih casih ne manjka.
V  Revoltellovej palaci imamo zdaj razstavo ie-delkov umetuosti, vidijo se tarn dela odlicnih shkar-jev in kiparjev itaUjauskih in nemskih in vredno je, da tujec gre pogledati galerijo umetuosti. Muze se torej zadosti castd — a siovanska muza, kje si?I —- KaSa trzaska Citalnica ne kaze se prav nobenega gibanja, in se rojanska, sicer jako delavna, je omolk-nila nekaj Sasa sem. — A sliSi se, da bode zadnja tudi kmalo zacela in odprla sezono z besedo v Lav-riCev spomin. Delajo se nekda uze priprave za to besedo, ki obeca tukajsujim Slovencem lep vecer.
Iz Crnogore so dosli 4 ruski doktorji v Trst in se precej odpeljali na Rusko; z njimi doSel je tudi mlad Auglez opravljen po crnogorsko, ki pa se ba-je vrne mej crnogorske sokole.—
Denes dosel je iz Dunaja znani ruski general Fadajev, ki bode odSel b prvim  parnikom v Cetinje.
*) ZftkMnjeno; nan prejeli So le V sabpto,
Bil je ta general zadnji tfas v Belgradu in na Dtraaji I in kakor  sem sliSal iz  dobrega vira,  ima pri knje-zu Nikitu posebno misijo zadevajofio porazum mej Rusko,  Srbsko in Crnogoro in najbrM tudi Grgko. — Bliia se torej Cas, ko plane vse krizem cez 'Turke.
Pri sv. Ju§tu naSli so, ko so kapelico sv. Ju§ta popravljali, za zidom 2 zastavi, eno posveCeno sv. JoStu, drugo pa sv. Kajeteuu; na obeh se nahaja letna §tev. 1745.
Sklepam s kroniko §kandalov in tatvin. — Te dni ste se na glavnem trgu sprejeli 2 kiiharici vrato-di se iz „placau ;—praskale in lasale ste se dober ce- ! trt ure kakor dve furiji, dokler je ena onemogla in jo je druga Se z nogami teptala. Uzrok je bil ljubi, Polno ljudi je obkolilo ti dve gladiatorki in se paste nad Skaudalom, Nij grSega od zenske strasti — brrr! —
Takozvani „borsaiuoliK (hitrokradci) so zdaj pre-nesli svoj glavni stan na zelenjadni trg; vsak dan tarn zmanjka po vec jnoSenj, verig, ur itd. V Trstu se morajo varovati posebno tujci vsake gnjece, ker gnjeca je pravi element za one dolgoprste. — Oui tedeu je bilo vkradcnih iz ene ameiikanske ladije 47 sodOekov petrolija in policija Se danes ne ve, kam so priSli. — Tatvina v takem nStilua je vendar kaj ne-navadnega.
8e nekaj naj vain naznanim, kar vain morda dozdaj Se nij bilo poznano.—• Na Ogerskem naSli so dru&tvo, ki je ponarejalo ogiskc desetice in dvajseti* ce; notranja vrednost tega deuara je prav tako viso-ka, kakor ona drzavnega denara; samo tisek okolo grba je nekoliko drugafen. To druStvo je nekda iz-dalo 100 milijonov dvajsetic, katere so je stale 12 milijonov gold.; torej je druStvo profitiralo pri tej kuptiji 8 milijonov gold. — Na sled tej kupfciji je nekda priScl nek dunajski policijski komisar. (Jo-spodje, ki so to kupoijo delali, slutili so nevarnost in so jo hotcli pobrisati na TurSki policija zasadilu jih je v Oseku na Slavonskem ter jih denila pod kljuC. — Onih ponarejenih dvojsvtic ne pozna nlhto, kedor ni na-nje posebno opozorjen, a c. k, denarni-ce jih ne jemljo. Kaj se vse na Ogrskem ne godi i Morda so pa Ogri potrebovali onih milijonov za revolu-cijo in vojiio proti Huski, katero so hoteli napovedati na svojo roko. — I'isal sem uze enkrat clanek za Soco z naslovom: n quern dens pcrdere vult, dementutN, noCcm torej veC dokazovati, da so Madjari zreliza.....
Politidni pregled.
Driavni zbor je za :ekoliko fiasa odlo^il razpravo o reformi davkov in pride na vrsto razgovor o nagodbi, ker zelitc obe vladi, da bi se ta vclcvazna zadeva se v tekocem lctu resila. Pa pojde tezko.
Na Ogerskem preiskujc policija liise in zapira sumljive ljudi zarad znane protiruske za-rote. Zasacili so tudi zopet in zaplenili mnogo orozja. Poslanec Ilclfy, kateri se je nekda de-lczil zarote, je pod policijskim nadzorstvom. Polk (Jruber je dobil ukaz iz Olmuca iti v Sed-mogrisko.
V Moskvi so nihilisti po uli^nih oglih prilepnili plakate, v katerih pripisujejo ruske vojne nezgode nevednosti poveljnikov in despo-tizmu, kateri cisto prezira javno mnenje. Zaprli so mnogo nemirnezev.
S r b s k a vlada je z rumunsko sklenila vojno zvezo. Vsak 6as se pridakuje, da stopi v vojno tudi srbska, na tur§ki raeji nastavijena armada.
Rumunski knez se je te dni v Poradinu razgovarjal z ministrom Bratianom; on nemara sklicati zbornice, dokler se ne bo mogla pona-sati njegova vojska s kakim velikim uspehom.
NemSkavlada je v posebnem pisnra ostro posvarila Porto, naj resno spostuje bumanitarna nacela. To pismo sicer naravnost ne Luga, sklepa pa vendar z besedami, da nemSka vlada ne bi mogla mol^ati in indiferentno gledati, kako se | taka naLela lomijo.
NaFrancoskera nadaljuje ge vedno naj strastnejSa volitvena agitacija. Za dva dni se zacno volitve, katerih izid utegne velikansk u-pliv imeti ne samo na prihodnjo osodo Francije, ampak tudi na politiko vseh drugih evropskih drzav,
Francoski budget za 1. 1878 bode kazal j 21V2 miljonov preostanka dohodkov.
Italijanski parlament bode nekda sklican
10. ali 12. novembra. Ital* minister za notranja
opravila je razposlal vsem prefektom okroLnico>
I naj b posebno skrbjo opaaujejo splola© vanemir*
jenje med delavci, katero pospeSuj^ v zadnjem casu neka internaeijonalna propaganda in je Se huje vzbujajo francoske homatije. f prospeh tega vznemirjenja se tiskajo v Svajci revolueijonarni pl§kati in se skrivaj Sirijo po Italijh
Italija titrjuje nekda svojo iiikjo ol) FrUfri coskej. Obmejni fdrti dobivajo novo kanoiie. ¦rl-v ¦!•"' -n,-
Razne vesti.
ObdiT zboj* Blage v Dombwga, Opozoru-jemo na obdm zbor nSloge% ki bo prih; hedeljo U< j t, m, popoludne v prostorih   dotnberSke ditaltticoi
PrevzvMleni nadfikof bodo delili sakrament ; sv. birme po slededem redu: V saboto 18. okt, v i Opadjeselu, v nodeljo 14. v Devinu, v pon-1 deljek 15. v Zgoniku, v torek 16. in sredo 17. v Komnu, v cetertek 18. v Rihenbergu predpo-\ ludne, popoludne pavDornborgu.
RojaiiBka ditalnioa napravi v nedeljo 14. ok-
: tobra besedo s tombolo in igro nUskok". Ker se pri-
I <5ne s turn zimska sezona, vabl vse ude ia rddoljubo,
da se obilo udele^o; po igri bode vefierntt zabavttkftj
zanimiva.                                            ODBOR,
! Tatvina. Minolo saboto po nofii so nenoznani tatovi vlomili v zaprt hram g. Bortolonieja v Bolkanu ter iz dveh zabitih zabojev odnesli mnogo obleke. Zl» ma bo bliza in postopafii morajo bitl tudi obleceni ta* ko ali tako!
OledoliSSe. Potovalno telovadno druStvo U Pa-riza se bode producirato prihodnji pondeljek, torek iu sredo v goridkem gledaliSCi.
Nesreda. Nek tukajSnji tergovee prejel jo to dni pismo od svojega trg. potovalca h Dunaja, v ka-terem mu piSe, da, ker ga je nesreda radcla dobiti pri zadnjem sreckanji 150.000 gl., no bode ga vd6 kakor do zdaj obiskal kot trgovski potovalec, nego kot—kapitalist. Kaj ne, da je vclika ta nesreca?
Poiiar. V St. Lovroncu pri Biljanl v Brdih je v sredo 10. tek. meseca nastal pozar v hiSi znaaega posestuika A. JakonciC-a in je v malem Casu v-pepelil del hifie, gospodarska poslopja z mnoglm bla-gom in zivino vred in Se, hlev sosednega poaestnlka, Skoda je velika.
Varujte se sleparjev!  Neka druzba pote-
pinov peCa se v Gorki uze dalje casa se sleparsko
igro, pri kateri rabijo tri naprstnike (migrate) in eno
majhno kroglo iz papirja ali kruha, katero devajo pod
I ta ali uni naprstnik.
I Ti sleparji igrajo vecjidel po kremak in zganje-I rijah med seboj ter ka2ejo nala&fi velike zgube, da I privabijo k delezbi nevedne gledavce. Kdor se da za* I peljati, dobiva nekoliko casa, dokler ga sreca in po-I gostcma ponujana pijacu ne omamita. Kedar je pa I uie dobro rizdraien, se sreca kar naenkrat preobrne I —in kraat je revez na suhem. Malopridni udje te I sleparske druzbe so bili uze veCkrat v sodnijski pre-I iskavi in tudi kaznovani, in ker so po mestu od po* I licije povsod preganjeui in v svojih zbiraliScih zalezo-I vani in motjeni, iScejo si zdaj ugodnejsih priloznosti I ter obiskujejo vse soinnje in cerkvene shode po de* zeli, — saj ni nit prijetnejSe, nego igraje deuar slu-Mi in kaj to de, ce se dobro opehari neumni Lsklaftt?
Komisije za uravnavo zemljlSkih kajlg I so prejele od vis. ministerstva povelje, da imajo za I letos svoje delo prenehati, ker je doticni fond izpraz*
njen. Tako, le podvizajte poCivaii, da pridejo naSa po-I sestva na boben,  predno  bomo  mogli okusiti korist
novih zeroljiSkih knjig, po katerih spenjamo uie toll* I ko let svoje nade t
Nova Sola.   GoriSki mestni zastop je ustano* I vil za obeinska oddelka Rozental  in  Stara Gora novo ljudsko solo.   Ueiteljska sluzba 1. placne vrste s prostim stanovanjem je razpisana.   Zahteva se popol-no znanje italijanskega in slovenskega jezika.
Kamil Sivori slavno znan violinist, kateri je' s6 svojo umetnostjo uze pred 13 leti v Trstu in vGo-I rici posluSavce ocaral, vraca se iz  dolzega potovanja I v svojo lepo domovino Italijo in se ustavi prilicno Midi v Gorici,  kder se bo 8. novembra v glediSSi produciral; spremlja ga znanogerskipianist Rafael I Joseffy, LisU-ov ucenec.
Domovinska postava. V sejl 9. oktobra je na§ driavni poslanec grof Coro nini v imenu Jpe-ticijskega odseka porocal 0 peticiji goriSkega dez. od* bora za prenaredbo §. 5. domoviuske posiave od 3. decembra 1863. Zboruica je sklenila: „Peticija se odstopi cesarski vladi v presojo in z vabilom, da na-tanCno pretresa vpraSanje, ali je nafie sadnje poStavO* dajstvo 0 domovni pravici sploh potrebno kake re*
forme."              S,    % * , ,    ,
j        0 tem 0 svojem casu kaj veC,
Gospodarske stvari.
Iz odborove seje kmetijskega druStva vGori-
ci dne 3. oktobra.                                       *• •    »-«
Predsednik naznanja, da je odsek za zivmorejo posvetoval se o porabi Ieto5nje subvencije za govedo-rejo ter start predlog, da se odloci 1000 gl. za na-Irop §vajcarskega J,Fribur§kegaK plemena in 1000 gl. za nakup Belanskega plemena; prvo pleme name-njeno za pozlahnevanje furlanske, drugo kakor do se-daj pa govede po hribovskih krajih dezele.
Odbor pritrdi predlogu in zbere se gosp. zupan MaSera iz Livka, da gre ˇ Belansko dolino, da ondot nakupi polvebno Stevilo mladih bikov; za nakup Fri-burSkih bikov pa se doloci, da se pise v Videm, kder rede iisto pleme in da se kje poda posebna koimsi-ja, ktera iraa zbrati doticne zivali.
Ob enem se naprosi predsedniStvo, da neraudo-ma razposlje na vsa zupanstva poziv do zivinorejcev, da se oglase za bike.
Predsednik poroca o povoljnem uspenu zacasne-ga kurza o kletarst^u, kterega se je vdelezilo nad GO slovenskih in nad 36 italijanskih kroetovalecv, ter se opravicuje, da je 100 gl. vce, kakor je bilo odloieno, porabil za razdelitev podpor tem slusateljem, kar odbor radostno odobri.
Prav tako naznanja, da je naprosil prof. Povsc-ta» da je Sel ogledat v imenu drustva veliko zivinsko razstavo v Celovec in da je podal predscduistvu ob-Siruo porotflo o razstavi in temeljitc nasvcte poseb-no za prihodnjost o nakupovanju Bdanske plemenske 2ivine, ktero, kakor je biio prav po njegovem pred-logu sklenjeno, uze par let knpujeiuo za pozlabueva-nje Tolmiuske govede, gorko priporoea za nadaljno porabo pri zboljsevanju govedoreje. Prav tako priporoea Jezersko in Ugovisko ovoje pleme. Po predlo-gtt predscdnika odbor izraznje zahvalo omenjenemu porocevalcu.
Sprejme se na znanje dopis kraet. ministerstva, ktero hrani 1300 gl. pripravljenih za podporo kmc-tijskih Ijudskih kurzov na ljudskih Solah.
Po predlogu g. PovSe-ta se naroci predscdniSt-vu, da izbere 7 udov za poseben odsek in sicer 5 posestnikov. 1 zcmljemerca in 1 pravuika ali jurista, da pretresa nafirt postave za zlozbo zemljisii in izrazi mnenje o tej silno vaznej postavi, ktero namerava vla-da vpeljati za vse dezele, ter da stavijo temeljitc na-svete in opazke, kakor tieba z oziroin na gospodar-ske razmere nase defcele, ktera je gotovo zelo razlie-na od drugib dezel v na§ej driavi.
TriflO sporo5ilo firme Jos. Pipan et Comp. v Trstu dne I. okt. 1877.
Vojna in pa neodloena politika velevlasti, po-sebno pa Avstrije, tlacl kot mora vso trgovino; valu-te sicer padajo in nijso prav nic poskocile v preslem mesecu, a valutam noee slediti tudi blago, kar kaze, da nij pravega zaupanja. — Tudi papirje bi radi ne-kateri borsijanci porinili na kvi§ko, pa vidi se, da je vse le prisiljeno, ee kak dan papirji kaj malega po-rasto, kmalo se zopet pomaknejo kurzi nazaj.
Tako stanje ne daje nobene solidne podlage za spekulacijo; ker pa je skoro ves svet prepriean, da se to stanje ne bode zboljsalo tako hitro in da je za-stonj cakati, dohajati so zaeele uzev preslem mesecu zdatne naro6be in ta mesec obeca jako zivahao poslo-vanje, vsled Cesar vtegnejo v teku meseca tudi kake cene poskoelti. — Posebuo pa jezaCelamocuatrgoviaa s petrolijem, katerega je slo iz Trsta v notranje kraje t pre§lem mesecu 27.000 sodcekov, nad polovico vec, nego v septembru lanskega leta. — Trzaski importerji Imajo zaslugo, da se kupclja s petrolijem od leta do leta mnozi, ki izvrsmo konkurirajo se severonem§kimi lukami.
Kava — §e precej iskano blago se vzdriuje pri trdnih, staluih cenah in vtegne brze porasti, nego pa-sti,v posebuo pa nizke sorte, mej tern, ko vtegnejo cene visokih sort nepremaknene ostati. — Rio nizje baie velja od gl. 99 do 102, srednje od gl. 103 do 106, line od gl. 107 do 109, najfinej§e od gl. 110 do 112, nejflnejse zbrane (elekt.) od gl. 114 do 117. — Bahia od gL 98 do 103, St. Domingo gl. 113, Java od gl. 122 do 130, Malabar native srednja od gl. 114 do 116, fina in, najfinejsa gl. 119 do 122. Malabar plant fina od gl. 138 do 144, najtiuejsa od gl. 146 do 152, Ceylon native fina in najtiuejsa od gl. 117 do 121, Ceylon plaut srednja od gl. 140 do 146, najfinejsa od gl. 148 do 155, Ceylon solza (Perl) gl. 156, Moka zbrana od gl. 132 do 136.
Sladkor — se zdaj vzdrzujeprisrednjihcenah, pa bode se mocno padel; mej tem, ko zdaj stane sladkor I: baze v vredah po gl» 40, kupuje se za no?em-ber, december po gl. 35, in se ceueje;tojetorejzna-menje, da vtegnemo imeti letos sladkor po prav niz-kej ceni. — Denes velja sladkorv vrecah I. gl. 40, II. gl. 38, III. gl. 36 V2.
, Olje oljkino.-—Ker se je tega blaga prav mnogo izvoziio na Ang'e^ko in v Rusijo, so se izpraz-nile na§e zaloge; pos.ala so tudi dovazanja pravred-
ka in oljka se je nekda prav slabo obnesla; vse to je uplivalo, da so cene olja prav moCno poskocile in da nij verjeti na njih znizanje..
Denes velja .lalmatinsko in istersko jedilnoolje gl. 56l&, lepo Sisto jedilno Lecce od gk 56 do 57!4 najfinejse jedilno Lecce od gK m% do 61, Corfu od gl. 54 do 62, fino namizno Mte. St Angelood gl.69 do 71, finejse od gld. 72 do 73, uajfiaepe glwl. 74, francosko Aix. od gld. 75 do 76, bombaaevo olje Bristol I. od gl. 48 da 49, navadno gl. 46, ribje olje hambur§ko (3 krone) od gl. 74 do 78, laneno anglesko od gl. 44 do 45, terpent olje francosko odgl. 75 do 80.
Sadje — novo dohaja poCasi in so njega cene §e precej nizke, edino fige v vencih so neprimerno visoko v ceni, ker je to sadje letos slabo rodilo glede kolikosti in kakovosti, — Tudi mandelji se se vedno po visokih, rastocib cenah prodajajo. Xovi rozici I. gl.
10,  stari od gl. llh do ft, roziae sultanina I. gl. Zl%
11.  27lk, grozdtfe «uva passa) Xante I. gld. 21, mandelji od gld. Ottdo Tui, fige v\cncihKalamatasK25, fige v sodCkih daliuatinske gl. 13, pulje»ke gl. 15.
Vse te cene razuiuijo se za Um K. v tuk. ma* gazinu, na 3 mes., ali p* za toino placilo z odbit-kom 2t(/>.
Kiz — italijar.ski je nakoliko v ceni padel, mej tem ko se angle&e baze uzdizujejo pri stariii cenah in celo silijo na kvisku. — Itahtanski nz velja po kako-vosti od gl. 20. — do 25.—, Raungooit 1. (angleSki) gl. 18Vs, Rangoon II. gl. 17.—.
Mast. — Rodihi mast, kakor tudi Speh. oboje blago je zdaj tako po ceni, da bi koiiMimenti, ki bi se zdaj preskrbeli, potrebscino za vce" Oasa, vteguili brze vdobiti, nego pa zgubiti, kajti m-verjetno je, da bi se cene temu blugu se kaj znizale. tipeh atnurikan-ski v zabojih po 14—16 kosov \elja gl. 5t;.—, po 1G—18 kosov gl. bk1/! in po 18—21 kosov gl. 531/,,, mast Bancroft v soddi gl. 63.—, Wilcox gl. til% loj dalmatinski 52.— trzaski gl. 54.—.
1'ridelki. — Maslo se prodaje po lepihcenali, za nov fezol pa nij^o ise narejtie cene; Iep ruder fe-zol prodal se je za oktobcr-novuinber po gl. 10l/4 in po turn kupu so Se kupci. — I'Vzol cukrcuec (koks) vt'lja gl. 131/* do gl. 14.— bd dulggl. 12.—, kratck HVi, rndeC (bokinj gl. Ul/», mandoloni 12.—, rudec gl. lOVi, rudefi temen gl. U'/a, runien kanarCek gl 13. —, zelcn dolg g. lll/i, zuien kratek gl. 11.—, tnesau gl. 8l/e do gl. D. —; vse te cene pa So nijso stulne.— Maslo se piodaju po gl. 93.— do gl. 95,—-. Cene .se razumejo za 100 K. v tuk. maguziuu.
^ito — je ostalo skoro brez spremcmbe. — Ko-ruza se vzdrzuje pri ceni od gl. 5.65 do gl. 5.00 fun-tov 116 na tuk. kolodvoru; ogerska nova pseuica velja gl. 13.— 100 K. in ruska Taganrog in Odesa sta-ra pa gl. 14.— do gl. 147i. — Iz Ogerskega se izva-2ajo velikanske mno2ine Crez Trst na Anglezko in ne-koliko tudi na Francosko, vsled fiesar nij mibliti na nizke cene, pad pa je mogoce, da p.*enica in tursica se nekoliko yoiasto in bi bila uze potastla, ko ne bi bila valuta tako nizka._______
Poslanica.
IZ GORJASSKEGA na Krasu. Gospod dopisnik iz Gorjanskega v 35. Stev. Vasega cenjenega lista razglasn istrasne nepostavnosti in krivice. ktcre so se siromakom pod mojiui zapauovanjeui godile, in ktere je dopisnik z nekako zadovoljnostjo popisal in s „cr-jiim na belem14 dokazal, kakor da bi bil nar vecjega hudodelnika zasledil in ovadil!
Ker nij res, da mi je gospod dr. Lunardelli 30 gld. podaril, ktere naj mej ravezo razdelim, in ker nij tudi to res, da me je ovi gospod kedaj vprasal, ati se je denar razdelil mej sirote, kakor je on ukazal, prisiljen sem soditi, da nij gospod dopisnik se svojiin dopisom druzega nameraval, kakor javno pokazati, kako zamore tudi on mene grditi in obrekovati, kar pa nikomur ne korfsti in tudi nikogar ne zanima. Kadi tega naj gosp, dopisnik v bodoee rajse v svoji hisi pomeca, nego mene po Casniku Crniti in obrekovati, in svet z neresnicami prevarjati. _______                     JAKEZ PIPAN, bivM zupau.*)
*) Za tako dopise ne sprejeraa uredniitTO druge odgo-vomosti, nego ono, kafcero mu postava nalage..
L i s t n i c a uredni§tva: Gosp. L. in toTarsem iz C—5. Prosimo prar lepo, pustite nas z osebnostimi pri mini! V Soci ne damo nikomur vefi prostora, da bi netil doma-ce prepire.
Gosp. J. C. r Kihenbergu: Anonimnih dopisov ne sprc-jemamo od nikogar. Sicer pa nismo v dopisu, proti katcremu je VaSa filipika obrnjena, nifi razz»Ijivega aE celu nedostoj-nega zapazili.
Razglas.
Obaina Stnrija pruda due 31. oktobra t. 1. svojo hiso, §te?. 28. in kar k njej pripada: vrt, borja§. 3 hlevi, senozet, polovica gozdne pravice in bi§ica   5Kapela8   stev.   103  istemu.
ki nad 4000 gl. najviii znesek ponudi in sicer po pogojth, katere se lahko nadrobno pozvedo pri 2upanstvu. Ta hisa je na kraji za vsakor-ino podvzetje pripravnem in primernem. Ponudi be naj se pismeno oddajajo do dne 30. oktobra t. I. pri podpisanem 5upanstvu.
^UPANSTVO V gTURIJI dne 6. oktobra 1877.
Defrancesclii, zupan.
Zvezki za pisne vaje
v ljudskih solah.
Z ozirom na to, da so sev preteklera soiskero letu zares z izvrstnim uspehom rabili novi z^ezki za vaje v pisanjl, katere je potrdilo visoko e. k. dez\ iolsko svetovalstvo goriSko za rabo na ljudskih solalu napravila se je za Solsko leto lb"7—78 zopet velika mnozina takih zvezkov fitev. 1 in 2.
Prodajajo jih bukvarji: Dase — Hcnrik Fillak — in Woktilat na Trav-niku po 1 gl. 25 kr. sto, na drobno pa ne nad poldrugi krajear vsak zvezek.
,    UMteljska sluzba
na cnorazrcdnici v IurkloStru (Gatrahj Post Ttt-ter, Steiermark) z letno place 000 gold., kvin-kvcnalno prilogo, — iz okraju. solsk. zaklada, — (kterim zavoljo nekolike tesnosti naturalne-ga statiovanja dodanio se 4 kubicno metre drv za kurjavo), razpisana je do 20. oktobra t. 1,
Prosivci   slovenskega   i   nemskega   jezika zmozni oglase naj se pri
h'ajnem solslc. odboru v IurkUstru.
Vaziiiinilo.
Podpisani kupujejo sinak ali roj (zniljet v prab) po prav dobri ceni in plaC'ujejo tocno. Kedor ima kaj tega blaga na prodaj, naj pismeno naznani ceno in mnozino
Jos. Pipan & Comp. v Trstu.
i
i 1
i
\Miiaiiilo.
Dne 26. septembra, 12. in 27. oktobra t. 1. se bo po potu ekseku-tivne drazbe prodajalo manufakturno blago zadolzene mase A. Rasatti-jeve nasproti Ikofije v Gorici. Predmet drazbe je raznovrstno blago za mo2ke in zenske jessnske in zimske obleke.
Ker so klicne cene  prav  nizko postavljene, je to jako ugodna prilika za vsakega,   ki se hoCe  za jesen ali zimo z dobro obleko preskrbeti. V Gorki 23. sejpt. 1877.
Oskrbiikstvo
A.
I I 1 I I I I I I
I 1
izdavatelj in odgovorni urednik: AOTQ2* FJJ3UANL — Tiekar: MAJLING v <^ria,