' - ft N.V »Jj^^v.v''
'V CSC^g^VVl	' V
ruiiwntimiiiiiitititiiiiiHuiwiiniiwi^
THE OLDEST	|
AND MOST	i | POPULAR
I SLOVENIAN	i
| NEWSPAPER	I
1 IN UNITED	1
| STATES OF	i
AMERICA. I^uiuiiutiumiiaimiiniiiiuiiiimiitiiiuium^
ŠTEV. (No.) 95.
Geslo: Za vero in narod —- za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOT tftit — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER COLO
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVANSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH | AMERIŠKIH.
^iiuHiiiutiinuimiuuiiiiiiiiHiiHuiiiinuuiuŠ
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 18. JUNIJA — THURSDAY, JUNE, 18. 1925.
LETNIK XXXIV,
Važen sestanek delmčarjevTSlov. kat. tiskovne družbe Edinost
SLOVESNO BLAGOSLOVLJENJE SLOVENSKE KATOLIŠKE TISKARNE. — CHICAŠKI DELNIČARJI PRIREDILI V POČAST SLOV. DUHOVNIKOM IN DELNIČARJEM IZ DRUGIH NASELBIN BANKET.
-o-
. Chicago, 111. — Zadnji pon- ril o veliki važnosti tiska. Pov-deljek večer dne 15. junija se j daril je, da tiskarne in tisk so je vršil v Chicago važen sest a- dandanes katoličanom najbolj nek slov. duhovnikov in delni- potrebne. Obljubil je svojo po-Varjev Slovenske katoliške tis- moč, kjerkoli mu bo mogoče, karne Edinost. Nekako ob pol — Nato je govoril Mr. Josip sedmih zvečer se je zbralo v tis- Zalar gl. tajnik K. S. K. J. On karni lepo število delničarjev kot star jednotar, ki je z jedno-iz domače in drugih naselbin, to rastel ter za njo že skoro Naj prvo se je vršilo blagoslov- dva desetletja navdušeno delu-ljenje tiskarne, katero je izvr- je je zavrnil krepko trditev ne-šil Rev. James Černe častni katerih, ki namigujejo, da ka-predsednik Slov. tiskov, dr. E- toliško tiskovno podjetje *Edi-dinost ob azistenci še petih nost preti podjarmiti Glasilo K. drugih gospodov duhovnikov. S. K. J. Povdaril je: naša sreča Blagoslovilo se je tiskarniške | je, da naše katoliško časopisje prostore in novi stroj, ki si ga lepo složno sodeluje za našo je družba pravkar nabavila, j K. S. K. J. Zato smo napredo-Po blagoslovu pa so vsi delni- vali, drugače bi ne. Prepiri ško-čarji z duhovniki vred odšli v dujejo, a složno delovanje ro-šolsko dvorano, katera je bila di vspehe. Povedal je tudi, ko-jako lepo okrašena za ta slu- liko se je že boril za katoliški čaj in kjer je bil prirejen ban- značaj pri K. S. K. J. ravno ket v počast slovenskim duhov- Rev. James Černe, koliko je liikom in delničarjem naše kat. i moral zaradi tega prestati itd. tiskovne družbe. Banket je ot- Njegovemu govoru je sledilo voril z molitvijo Rev. James živahno pritrjevanje. Če rne častni predsednik naše kat. tiskovne družbe.
DOHOD ITALIJANSKIH LETALCEV V AVSTRALIJO.
T
NESREČA V PREDORU.
V predoru pod vodofsta našla smrt kapitan gasilnega oddelka in en delavec. — Dve osebi se nahajati o bolnišnici. - Vhajajoči plin je bil vzrok nesreče.
Chicago, III. — Vhajajoči plin v predoru pod novim poslopjem na 714 W. Jackson blvd. je bi! usodepoln kapitanu gasilnega oddelka in enemu delavcu. Dva delavca sta pa bila tako prevzeta od plina, da so jih morali takoj prepeljati v bolnišnico, kjer nimajo upanja, da bi okrevala.
Zrakoplovski poveljnik De pinedo in njegov pomočnik Delavci so se podali na delo Campanello, ki sta dospela v Avstralijo na svojem poletu iz pod omenjeno poslopje 164 Italije na Japonsko. Na potu 5ta že več tednov. [čevljev pod zemljo. Niso pa ta--—-——--koj opazili, da uhaja plin iz
KRIŽEM SVETA, VELIKA ŽELEZNI- fcSTjTSSSf
Iz Jugoslavije.
HRANILNE VLOGE PRI REGULATIVNIH HRANILNICAH V SLOVENIJI. — KONKURZI V SLOVENIJI TEKOM MESECA APRILA — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
— Hankow, Kitajsko. — Fri
izgredih Kitajcev na angleških	--—
koncesijah je prišlo devet oseb. Sedemnajst oseb prišlo ob iiv-
Qlf A WEQUrrH lpo plinu in ko so ae hoteli vrni-OIVA flEiDnlfcA.jti, je bilo že prepozno, eden
ob življenje. Razburjeni duhovi so navidez pomirjeni, kate-, rim pa ni za zaupati.
— Washington. — X. O. Messenger, večletni obče znani
1 jen je, veliko število ranjenih, nekateri smrtno. — Lokomotivo vlaka je razneslo.
Hackettstown, N. J. — Od
Po večerji pa je otvoril u-radno program večera delničar John Jerič predsednik Slov. kat. tiskovne družbe Edinost. Pozdravil je vse došle čč. gg. duhovnike in vse druge delničarje, ki so prišli celo iz daljnega Bridgeporta, Ohio, She-boygana, Wis., Jolieta, 111., New Yorka, So. Chicago, 111. in iz domače naselbine, katerih vse skupaj je bilo nekaj nad 40. V svojem govoru je obrazložil pomen sestanka, opozoril navzoče na nove nujne zahteve sedanjega časa pri katoliškemu tisku ter obenem tudi podal več sugestij, kako in kaj je treba storiti, ako hočemo računati na kake vspehe na polju katoliškega Slovenstva v Ameriki. — v	utniCll !»xioa uuduim Njegovo priporočilo so navzoči Kosmač in Miss Dorothy Banich vzeli z navdušenjem na znanje, kateri sti izvrstni pevki in bo potem je pa izročil stoloravna- gotovo na vse, ki jih bodo culi teljstvo za večer častnemu naredili najboljši vtis.
(Konec prihodnjič.)
-o-
V petek večer se bo cula slovenska pesem na Radio v Chicago.
Znana slovenska pevka Misš Justina Kosmč^r in Miss Dorothy Banich bosti nastopili v petek 19. junija na chicaški Radio postaji "WBCN" na 65. ulici in Halstead cesti. Peli pesem "Moj Dom." Program se bo začel ob 10 uri zvečer, chicaški poletni čas, ki je eno uro naprej od pravega "standard" časa. Kdor ima Radio v hiši naj posluša. Natančni čas, kdaj bosti peli ne vemo, ker je več pevk na programu, kjer bo zastopanih več narodnosti. Program se začne ob 10. uri in potem času enkrat nastopiti tudi Slovenski dekleti Miss Justina
I washingtonski poročevalec in! tukaj prihaja poročilo o veliki ! politični pisatelj je v 60. letu ^lezniski nesreči, pri kateri je svoje starosti na svojem aomu;Pr,sI° sedemnajst potnikov ozi-p rem in ul	roma železniških uslužbencev
— Newport, Vt. — Na mejil011 življenje, ranjencev je 52, v bližini West field je tfraža1 ™cma od teh se bori s smrtjo, prekrižala račun šestih Kitaj-i	J® lokomotivo, para je
cev, ki bi se bili radi vtihotapi J nfpoln,la vozov<? in ves prostor hi v Ameriko. Enega je ustreli-	kraja nesreče, da niso
ila, pet pa aretirala.	! potniki videli nič pred seboj.
Pariz. — Francoski ga>Nesreca se je dogodila v torek
je bil takoj mrtev drugi so bili le močno prevzeti od plina in ko je prišla pomoč od gasilske postaje se je posrečilo gasilcem, ki so bili opremljeni z maskami, da so hitro spravili nesrečneže na površje in tako o-teli nekaterim življenje. Zadnji od reševalcev je bil še v predoru kapitan William Siko-ra, 35 let star, oče dveh otrok in taval okrog, da se prepriča, ako ni še kdo ostal notri, na to pa pride na površje, kjer se pa zgrudi mrtev na tla.
NAPADliTpOUGISTA.
rancijski pakt dogotoVljen^in P°poldan v Rockport. Sag. Po izročen nemški vladi. Vsebina! nesrece,ni je last Lacka pakta bo objavljena koncem
tedna.
— Mexico City. — Tukajšni komunisti so priredili seje na katerih so silno udrihali čez A-meriko. Protestirali so proti a-
wana družbe.
Za ranjence je bilo takoj preskrbljeno, katere so oddali v bolnice, in sicer 32 v Easton, Pa., nekatere pa v Philips-burg. Vseh ponesrečencev se je dognala identiteta, izvzemši
Policist najden v nezavesti, napadalec pod ključem. — Genna tovariši grozijo policistu, ki jim je usmrtil voditelja.
Chicago, 111. — Vojna med oblastmi in člani banditskih
di mrtvih je iz Ghicago, 111.
predsedniku Rev. James Cerne tu, ki je nastopil burno pozdravljen.
Rev. James Černe je rojen humorist. Povedal je nam naj-prvo par za smeh potem pa se je poglobil v razmotrivanje, katerega je prinesel naprej njegov predgovornik. Povedal je navzočim, da stvari, katere je omenil predgovornik so velike važnosti, zlasti ustanovitev prosvetnega društva. Rev. J. Černe je govoril dolgo in podal več jako koristnih nasvetov. Nato je pozival k besedi druge govornike. Govorili so: Rev. Kazimir Zakrajšek, kateri je pozdravil idejo za ustanovitev prosvetnega društva. — Za njim je govoril Rev. Benigen Snoj slovenski župnik iz New, Yorka, ki je ves navdušen pozdravljal nove ideje, ki sta jih predložila delničarja Rev. Černe in Jerič. Obljubil je svojo pomoč ter celi stvari želel največjega vspeha in napredka.
__Nato je bil pozvan k besedi
Rev. Benvenut Winkler slovenski župnik iz So. Chicago. On kot izboren govornik je govo-
Suša prignala srne v dolino.
Canon City, Colo. — Suša v Colorado je tudi za gozdne živali veliko zlo, radi pomanjkanja vode. Iz bližnjih gora prihaja v dolino čreda za čredo srn, ki iščejo vode. Oblasti so opozorile avtomobiliste naj pazijo, da ne bodo živali povozili; a vzlic pazljivosti se je vendar pripetilo nekaj slučajev, ker je bilo neizogibno.
Smrt chicaškega aviatika.
Toledo, O. — Anton de Pa-uli, 32 let star in Mauritz De-vos, 40 let star, sta i^šla žalostno smrt, ko sta se nahajala na poizkusnem poletu v gosti megli, a je odpovedal stroj letala, katero je padlo na mimoidoči tovorni vlak. Obe žrtvi sta iz Chicago, III.
-o-
Smrt macedonskega upornika.
Sofija, Bolgarija. — Pancho Mikhailov, macedonski voditelj revolucijonarjev je bil ubit na ulici. Morilec je pobegnil, a oblastim je njegova identiteta znana.
V KITAJSKEM KOTLU
meriškemu ^imperializmu" in trfeh ž Več	band se je pričela. V gotovem
neki govornik je dejal, da se!H;	I??. oziru se lahko reče, da je na
vodstvu policije, kakor tudi nad posameznimi policijskimi (organi veliko krivde, da se je
o T 1ITTUTA VDr banditstvo tako obil° razpaslo Sli Vt/LIWU YKfi. P? mestu. V mnogih slučajih je
bilo in je še policiji dobro zna-Napad na angleške državljane no skrivališče sumljivih ele-— ena oseba mrtva. — Ino- mentov, a vendar traja toliko zemci se selijo. — "Prepove- časa, predno pride kak zloči-dano mesto" je bilo odprto nec pred sodišče. In ko pride, javnosti dva dni.	položi zahtevano varščino; na
o—	pravem mestu pomaže in zo-
pet je prost.
V torek zjutraj so našli na Willow cesti in Sheffield ave. policista John P. Willija iz Summerdale Ave. postaje ležati v nezavesti s prerezanim vratom in polomljenimi rebri. Poškodbam bo gotovo podlegel. Kot napadalca so aretirali nekega vratarja.
Tovariši umorjenega bandit-
; sedež mehiške vlade ne naha-ija več v Mexico City, temveč v ■ Washingtonu.
—	Ženeva, Švica. — Perzijska vlada je odpoklicala svoje zastopnike od orožno-kontrol-ne konference iz vzroka, ker bi se po določbi na tej konferenci vse parnike v perzijskem zalivu last Perzije preiskalo, ako ne prevažajo prepovedanega orožja.
—	Hamburg, Nemčija. —! Washington. — Semkaj je Anton Erkelenz, vrhovni taj- došlo poročilo, da so Kitajci u-nik nemških strokovnih organi- smrtili angleškega državljana zacij in poslanec demokratske O. W. MacKenzieja, njegovo stranke je od tukaj odpotoval j spremljevalko, Miss Mary Dun-
Gospodarstvo.
Delegacija ministrstva financ je objavila izkaz o stanju hranilnih vlog pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za 1. četrtletje 1925. Iz tega izkaza posnemamo, da je bilo stanje vlog početkom četrtletja pri 26. reg. hranilnicah 311,-503.116 Din; v teku četrtletja je bilo vloženih ' na hranilne knjižice 36,665.917 Din v tekočih računih pa vloženih 28,-271.080 dinarjev, med tem ko so znašali dvigi v teku četrtletja 48,492.186 Din, tako da je stanje 31. marca t. 1. 327,-947.302 dinarja. V teku četrtletja izkazuje dvig hranilnih vlog 24. regulat. hranilnic, padanje pa samo 2.
Vendar pa hranilne vloge preračunane na zlato valuto še ne dosegajo predvojne visočine. Leta 1913. so znašale pri regulativnih hranilnicah 47,420.000 zlatih kron, po stanju z dne 31. decembra 1124. — 311,-503.116 Din, 21. marca letos pa predstavljajo samo 37 in pol milijona zlatin kron, torej dosegajo samo okroglo 80 odst. predvojne višine.
-o-
Konkurzi v Sloveniji.
Po Statistiki je bilo meseca aprila t. 1. razglašenih devet konkurzov, v mesecu marcu t. 1. pa 8, skupno v prvih štirih mesecih 1925, 29 konkurzov, med tem ko je v istem razdobju lanskega leta znašalo število otvorjenih konkurzov v celi Sloveniji samo 9.
rožja, so te uboge ljudi osuvali s puškinimi kopiti. Pretepavali so otroke in starce do 70 let.
Umrl je
v Kranju dne 24. maja tamkajšnji gimnazijski profesor Ivan Masten. Pokojnik se je rodil 20. jan. 1878 v Središču na Majerskem, študiral v Mariboru in Gradcu.
S strehe je padel.
35 letni zidar Herman Ozim iz Maribora ko je delal na hiši štv. 126 na Koroški cesti. Pri padcu si je zlomil nogo.
-o-
Najdena utopljenka.
V Popt)vičevem bajarju v Trnovem sta opazila šolska učenca J. Stresen in Albin Marinko z Opekarske ceste utopljeno žensko. Ko so potegnili truplo iz vode, so ugotovili, da je u-topljenka vdovr Josipina Go-renc, katero so že več kot en mesec pogrešali. Sodijo, da je žena ponesrečila ali pa izvršila samomor.
Umrli
so v Ljubljani: Ivan Dejak, šolski učenec, 11 let« — Marta Bricelj, zidarjeva žena, 33 let.
—	Štefan Potokar, sin mizarskega pomočnika, 5 mesecev.
—	Fran Svete, kočarjev sin, 6 let. — Peter Prime, krojač, 28 let. — Rozalija Bratina, vra-tarjeva hči, 7 mesecev. — Ana Kralj, bivša dijaška gospodinja, 78 let. — Marija Bevc, dninarica, 53 let. — Frančiška Vršaj, kočarica, 46 let.
-o-
Otrok v vodnjaku. V selu Drenovcu se je 20. m. m. odigrala otroška tragedija. Šestletni Perica Matkovič se je s svojimi tovariši igral pri domačem vodnjaku. Nagnil se je pri tem preko ograje, izgubil ravnotežje in padel v vodnjak. Otroci so se razbežali in šele opoldne je zvedel oče, kaj se je zgodilo. Otroka so mrtvega potegnili iz vodnjaka.
-o- _
Poštni promet z aeroplani. Kakor se uradno razglaša, je otvorjen zračni poštni promet med našo državo ter Francijo, Češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, Poljsko, Rumuni-jo in Turčijo. V Beogradu se nahajajo poštni nabiralniki za Pariz, Dunaj, Prago, Budimpešto, Warszawo, Bukarešt in Carigrad. Pošto odpravlja v o-menjena mesta z aeroplani družba za zračni promet Fran-co-Romaine. Polet iz Beograda v Pariz traja 31 ur.
-o-
Kedor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti.
v Ameriko v svrho proučevanja delavskih razmer v Zdr. državah.,
—	Kiev, Rusija. — Mme. Maruša Treyko, žena ruskega polkovnika je bila obsojena na smrt radi njene aktivnosti kot poveljnica zloglasne čete ban-ditev, ki so bili strah in groza Ukrajini skozi dve leti.
—	Peking, Kitajsko. — Od tukaj poročajo, da je radi neznosnih nemirov in tolovajstva vsako koristno delo nemogoče. Privedlo pa je do tega, da je danes 10,000,000 prebivalcev Szechwan province, ki gledajo s strahom in grozo v obraz pomanjkanju in lakoti. V okolici se nahaja 50,000 banditev, ki plenijo in morijo.
-o »
ŠIRITE "A. S. in EDINOST!'
can pa težko ranili. Kaj se bo iz tega razvilo, bo pokazala bližnja bodočnost.
Vojaški guverner v Honan je svetoval inozemcem naj zapustijo mesto, kar je večina tudi storila. Uslužbenci pri Stan-dart Oil kompaniji in drugi A- skega glavarja Genna so tele-
merikanci nahajajoči se v Kal-gan so se preselili v Peking.
"Prepovedano mesto" je bilo dva dni odprto javnosti, v katerem času se je nabiralo prispevki za trpeče v Šanghaju. Pri tej priliki so Kitajci postavili napis, na katerem je bilo napisano, da se v mesto ne dopušča psov, Angležev in ne Japoncev.
Ptiča poznaš po perju, človeka dandane? po časniku, ka-| potem bi moral biti na ves svet terega naroča.	jezen
fonično obvestili policista Swe-eneya, ki je usmrtil Genna, da ga bodo umorili.
Policija ima v rokah knjige v katerih je razvidna vsa kupčija z žganjem, katero je vodil Genna. V knjigi so zaznamovana tudi imena tovarišev Genna, tako da bo v kratkem cela banda pod ključem.
-o-
Ce Tri človek bil na vsakega jezen, ki ga kdaj oblaja,
Smrtna nesreča.
Maks Pošinger in Kurt Mayer sta ob priliki vožnje z motornim kolesom povozila v Brestenici pri Mariboru 77 letnega viničarja Franca Karla, ki je kmalu po nesreči umrl. Tudi Mayer in Pošinger sta se težko poškodovala. Prepeljali so ju z rešilnim avtom v mariborsko bolnišnico.

Škandalozno postopanje orožnikov.
Sava se je razlila in prebivalci sela Mačkovec so utekli pred povod ni j o in pri be ž ali na Visoko Gredo. Tukaj so si postavili nekake šotore in pod njimi tako za silo prebivajo. O-rožniki s postaje Nova Gradiš-ka so se kar brez vsacega pravega povoda in vzroka spustili nad te begunce. Potegnili so jih ven iz šotorov, zahtevali od njih orožje. Ker niso dobili o-
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO. ITD. Naša banka ima svoje lastne zreš« s poŠto in zanesljivimi bankami f starem krajn in naše pošiljatve so.jf»« stavljene prejemniku na dom ali M zadnjo poito točno in brez vaakecV odbitka.
Naie cene za poiiljke v dinarjih ia g. rah so bile včeraj sledeče: Skupno t poštnino:
500 — Din ................$ 9.15
1,000 — Din.........$ 17.95
2.500 — Din. ..............$ 44 75
5,000 — Din..................$ 89.00
10,000 — Din..................$177.00
100	—	Lir	................$ 4.80
200	—	Lir	................$ 9.25
500	—	Lir	................$ 22.25
1,000	—	Lir	................$ 43.25
Pri poSiljatvah nad 10.000 Din. IB nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat a** nja, dostikrat docela nepričakovan* je absolutno nemogoče določiti vnaprej. Zato ae pošiljatve nakaitj« po cenali onega dne. ko mi spreja* mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse poSiljatve naslovite na—8LO> VENSKO BANKO
& CEŠAREK 70—9th AVE. NEW YO&K CIT*

' . "»Tf-« - • ■ • " * ' — ■	> • >

11 >mtw ini«w
'AMERIKANSKI BCO VENEC* IN "EDINOST" .
» najstarejši slovenski katqliski list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen to* 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday, t. .	# —PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1&49 — West 22nd Street,	Chicago, I1L
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
"	For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-esiro. 111., under the act of March 3rd 1870.
Najvažnejša naloga delavstva.
dolžnosti, kako močno potre bujemo novo šolo, v kateri, prejema naša mladina pravo katoliško vzgojo. Farani podajmo si roke ter delujmo složno za
Dandanašnji je najvažnejša naloga delavstva, da Se ^bIagor in čast naše župnije. To
izobražuje. Najbolj je potrebna delavstvu gospodarska *et0 imi\mo 14' ^duantov iz , -i ^ i i., ~ ,,	.	.. razreda in upamo, da bo to
izobrazba. Gospodarsko izobrazen delavec si zna pomagati levilo narastlo vsako leto. Za.
v vseh slučajih, zakaj od pametnega in treznega gospodar- ! hvala gre v prvi vrsti našim čč.
Waukegan, 111.
Nerazumljivo se mi zdi, dti noben iz naše naselbine ničesar ne poroča o našem glavnem delu naše nove šole, katera sedaj mora biti naša glavna misel.
Naš č. g. župnik Rev. F. Až-be se na vse načine trudijo, da bi se kmalu uresničila ta želja in misel, namreč, da bi kmalu
dobili šolo, na katero bomo-s kmetijstvom. Letos imamo u-lahko vsi ponosni. Bog daj, da j godno vreme, dežja je zadosti bi se vsi farani zavedali svoje in gorko, da lahko najlepše ra-
i 1	AU^^T*««
od blizu in daleč na šolsk9 predstavo dne 21. junija.
Far an.
-o-
Greaney, Minn.
Iz naše naselbine Greaney malo kedaj, kako poročilo pride. Zato sem se jaz namenil poročati na kratko, kako je pri nas. Tukaj se pečamo povečini
stva je odvisno vse.	*
Od pametnega in treznega gospodarstva je odvisna sreča in blagostanje naroda. V državah, kjer se pametno gospodari vlada v kolikor mogoče zadovoljstvo. Kjer v državi tega ni, tam gre polagoma na boben država pa tudi stanje posameznih državljanov.
Gospodarsko izobražen delavec zasleduje pazno vse politične pokrete v državi in ve dobro, kdaj se dela prav in kdaj ne. Gospodarsko izobražen delavec ne koristi samo samemu sebi, temveč neizmerno tudi državi, skupnosti. On pazi, zlasti ob času volitev, da voli može, ki so zmožni, ki imajo dušo in srce za narod, za državljane. On sam vedno prej dobro preračuna vsak svoj korak predno ga stori. On se nikdar ne zaleti, ampak vsak spor bodisi z delodajalci ali kje drugje resi mirnim potom. V to mu pomaga izobrazba.
Zato je velike važnosti, da delavci mnogo čitajo, ker ravno v čitanju je izobrazba. Delavci so samim sebi dolžni, da naročajo dobro delavsko časopisje, dobre knjige, ki jih izobražujejo.
Slovenski delavci v Ameriki imajo tako priliko. Na razpolago so Vam štirje taki listi: Amerikanski Slovenec, & Edinost, Glasilo K. S. K. J., Ave Maria in Ameriška Domovina. Ti listi so v sedanjem času najboljši, ki vsak v svojem oziru narod izobražujejo in ga navajajo k dobremu. A predvsem je za slovenske delavce v Ameriki najvažnejša naloga, da dobijo slovenski katoliški dnevnik, ki bo dnevno donašal našemu slovenskemu delavcu v Ameriki duševne hrane, ki ga bo izobraževal, ki mu bo kazal pravo pot, kazal kiy je dobro in slabo itd.
Zato slovenski delavci, ki stojite združeni okrog našega podjetja dvignite se, agitirajte za katoliški dnevnik, pridobivajte mu novih naročnikov! Ameriški Slovenci moramo dobiti svoj lastni katoliški dnevnik v najkrajšem času. To naj bo naša najvažnejša naloga bratje in sestre, dokler se ti naši cilji ne uresničijo.
Za dosego dnevnika je treba samo še kakih 700 novih naročnikov. Če vsi primemo, kako hitro bi jih dobili. V vsaki naselbini nekoliko in imeli bi jih. Naročniki, ko to čitate, kaj pravite na to? Come on, vsak nekaj storimo in naš voz bo potisnjen čez klanec na vrh gore. Poskusimo še ta mesec. Gg. zastopniki (ice) in vsi naročniki na delo ta mesec za novimi naročniki. Storimo vsak svojo dolžnost in izvršili bomo svojo najvažnejšo nalogo, ki jo nam slovenskemu delavstvu nalaga sedanja doba!
ste. Upajmo, da bo leto nam do konca naklonjeno, da bo tudi letina dobra.
Krma je za nas tukaj poglavitna stvar, ker se pečamo po največ z molznimi kravami, katere potrebujejo veliko kla-je, posebno čez zimo, ker pri nas je dolgo predno nastopi spomlad in zopet odene pašnike s zeleno pašo. Zima pravim je dolga, a za nas še prekratka. Mi ne pasemo po zimi lenobe. Poleti poje kosa in poljedelski stroji, pozimi pa na-brusimo naše sekire, ker naši
smo imeli slov. duhovnika, ki je nas oskrboval. A kar naenkrat smo začuli žalostno novico da je gospod zaposljen drugje in da ne mora h nam več. Od tedaj hodijo h nam irski duhovpik, to že skoro dve leti. Težko je za nas nekatero glede spovedi. Za letošnjo veli-konoč smo dobili zato za par dni slovenskega duhovnika, da smo mogli opraviti svoje dolžnosti, ki jih nam nalaga sv. Cerkev.
Sedaj se že precej časa pripravljamo graditi novo župni-šče in potem bomo skušali do. biti stalnega slov. duhovnika, ker tukaj smo večinoma sami Slovenci, le par bratov Hrvatov je še in nekaj poljskih družin, kateri pa dobro zastopijo slov. duhovnika. Jaz kot cerkven odbornik sem čul že več opazk, zakaj, da se z grajenjem župnišča ne prične in ker sam uvidevam, da je res skrajni čas, se mora torej z delom pričeti, ne da bi odlašali na druge čase. Eni farani so že darovali po $25.00 eni manjše svote, ta druge opozarjam, kateri še niso nič darovali, da se potrudijo in prispevajo po svoji moči neglede na svojega soseda, češ on še ni dal, dati bo mogel vsak, kateri se bo upiral, s takemu se bo ravnalo, kakor povsod drugod tako pri nas. Ne bomo se zmenili za par takih, ki v ta namen
ljubi materin jezik.
sestram, katere so -se trudile, da so šolarji tako izvrstno dovršili 8. razred. Častitam tudi starišem teh graduantov. S ponosom lahko gledajo, na pretekla leta, ki so žrtvovali noč
in dan, da bi vzgojili svoje o- možje in fantje so tudi izbor-troke v pravem katol. duhu in ni gozdarji. V gozdovih na svojim zraven tudi ohranili njih jih farmah sekajo les in ga po-!niso ali ne bodo prispevali, saj
tem prodajajo raznim lesnim imamo tudi precej Poljakov, ki trgovcem. S tem si delajo dvoj- nam bodo tudi pomagali. Za-no delo, čistijo farme pašnike, to prosimo, vse tiste Slovence, kater j postanejo čez nekoliko kateri imajo svoja zemljišča na let jako dobro polje in zelo ro- Greaney, a živijo na Ely, Chis-dovitni. ,Za les dobijo denar, holm in drugih naselbinah po katerega seveda ni nikoli pre- železnem okrožju, da nam pri-več. Gospodarji ga potrebujejo i skočijo na pomoč in vsask po veliko za poljedelske stroje, svo.fi moči pomaga, da bomo za nova poslopja, katerih far- dosegli ta svoj cilj, nakar bo-mar veliko potrebuje. Pa tudi mo lahko vsi ponosni. Denar kak avtomobil mora biti, ker so pooblaščeni sprejemati, kot časi to zahtevajo. Posebno kolektorji: Mr. Martin Petak, mlajši svet hoče danes zabave, Bruno Mishak in zdolaj podpi-zato treba pri hiši avtomobila, sani odborniki: Ignatz Flak, da jim je življenje bolj pri- Alojzij Udovich, Jos. Kasun. kladno.	Konečno pozdravljam vse
1 naročnike in čitatelje našega
Naznanjam tudi, da bo naša šolska predstava v nedeljo dne 21. junija. Ta igra je pod spretnim vodstvom naših benediktinskih sestra. Človek se ne more dosti nagledati tistih i-ger, katere predstavljajo naši šolski otroci. .laz sem že videl veliko programov, ali, kakor se sliši bo ta šolska predstava ena izmed najlepših, kar smo jih imeli. Zatorej vabim vse slavno občinstvo v Waukeganu — North Chicago, da pridejo in se prepričajo, kako se zna postaviti naša mladina iz šole Matere Božje. Povabite tudi Vaše prijatelje in znance iz
Kaj pa z našo župnijo? Tudi
lista:
Vine Percič.
o tej moram nekaj poročati, vseh okolic, da pridejo pogle- Lviamo prijazno cerkev, na pridati to šolsko predstavo in ta- jaznem mestu. Dvakrat na me-ko navdušijo vse za nadaljno sec imamo sv. mašo, a žalibog delo. Vsem bomo kar najbolj stalnega župnika nimamo, kaj-;
ljubeznivo postregli. Še enkrat ti krivda je, ker nimamo žup- junija, priredijo žene altarne-Vam kličem vsem: dobrodošli! nišča. V prejšnjih letih so nas ga društva prvi piknik v korist Prelepi mesec majnik, ki je obiskovali Rev. A. Pirnat, ka-|naše cerkve, v zeleni dolini
Sheboygan, Wis.
nedeljo popoldan dne 21.
posvečen Materi Božji smo ze- teremu je precej znana nasa lo pogosto obiskovali. Vsaki zgodovina. Kakšne ceste in dan smo imeli sv. mašo ob os- stanovanja smo imeli pred 15.
Me žene ne* delujemo za lastne koristi, me delamo za dobro bit cele fare. Vsled tega vabi-
mih. Naši zvesti Slovenci so še leti nazaj. A kot mlad pogu- mo najuljudneje vse naše fara-
posebno pokazali, kako zelo men duhovnik se ni ustrašil no-Ijubijo mater Marijo. S tem, da benih težav. Vedno nas je z so ji donašali sveže cvetlice in veseljem obiskoval. Potem nas krasili njeni altar. Dekleta Ma- je obiskoval Rev . Ant. Lesko-rijine družbe jn Marijinega vrt- vec iz Eveletha. Več let seve-ca so tako lepo prepevale slo- da ti duhovniki niso hodili k venske pesmice vsaki dan pri nam za tistih par dolarjev, ka-sv. maši, da bi imel človek ka- tere so včasih dobili, ampak iz menit o srce, če ne bi to nare- ljubezni do nas in naših duš. dilo nobenega vtisa nanj. Tudi Potem smo še toliko sreče ime-to petje je pod vodstvom naših li, da je iz stare domovine priče. šolskih sester, katerim smo šel mlad gospod Rev. Fr. Sede j, vsi dolžni velike zahvale. ki je potem v oskrbo vzel našo Se enkrat prav uljudno va- faro in nas obiskoval. Tako bim vse Slovence in Slovenke smo bili par let brez skrbi, ker
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Čemigoj.
V spanju je Tua nenadoma zaslišala človeški glas, se zdrznila in zagledala pred seboj moža, ki je stal naslonjen na grčasto palico in ju opazoval. Bil je zelo čuden mož, na videz zelo star, zakaj dolgi beli lasje so mu padali na ramena in bela brada mu je segala do pasu. Nekoč je moral biti zelo velik, toda sedaj je bil sključen od starosti in kosti njegovega izsušenega telesa so silile iz razcapane obleke. Njegove črne oči so bile roževinaste, kakor da le malo vidi, in sklanjal se je daleč naprej, da jima pogleda v obličje. Obraz mu je bil razbrazdan s tisoč gubami in skoraj črn od solnca in vetra, a vendar čudovito nežen in lep. Le starejši je bil ter bolj na veliko in debelo rezan, drugače pa je spominjal Tuo na faraonov obraz po smrti.
"Oče," je rekla Tua in sedla, zakaj notranji nagon jo je silil, naj popotnika nagovori tako, "povej, od kod prihajaš in kaj
ne, da se polno številno vdele-že te naše prireditve.
2cne možje dekleta in fantje pridite vsi. Vi vsi ste nam dobro došli, za dobro postrežbo in obilno zabavo bomo skrbele me žene altarnega društva.
Naša zabava traja do 6. ure popoldan začne pa se ob eni uri popoldan. To pa vsled tega, ker ima šolska mladina tudi nekaj za Vas. 7 :30 zvečer se prične predstava šolske mladine v cerkveni dvorani. Kakor
še vsakokrat, tako bote imeli tudi ta večer najlepši užitek od otročje predstave. Zatoraj ne-zamudite prvega in ne drugega.
Prirejevalni odbor.
——o-
Ely, Minn.
Imena darovalcev za pogorelo cerkev pri Novi Štifti pri Ribnici:
Po dva dolarja so darovali: Mr. L. Arko, krojač, Mrs. Mary Rus, Mr. John Košir. Ivan Marolt je daroval $1.25. Po en dolar so darovali: Louis Peru-šek, Simon Marolt, Peter Ker-že, Louis Lesar, Angela Novak, Joseph Gočnik, Mary Prijatelj, John Perušek, Terezija Teka-vec, Anton Klun, Joseph Klun, Angela Zupancich, Terezija Lesar, Frank Pengal, Marjeta Sega. Jakob Orožen je daroval 75c. Po 50c so darovali: Matevž Otrin, Frances Perme, Joseph Levstik, Johan Mrhar, Mrs. Ulavec, Johan ftfrhar, Rosi Cernevec, Frank Miklavčič, Frances Maravec, Frances Skala, Frances Tomsich, Mary In-dihar, Mary Gachnik, Neža Lozar, Ivana Sega, Mary Mrak. Mary Močnik je darovala 10c. Po 25c so darovali: Kati Stru-cel, Mr. Celesnik, John Teka-vec, Mary Stepec, John Pucelj, J. Glinšek, Mary Sustaršič, Mary Logar, Frances Fabjan, John Koprive, Joseph Adamič, Joseph Novak.
Skupna svota znaša $35.00. Vsem darovalcem Bog plačaj !
Nabiralke: Terezija Lesar,
P. O. 169, Ely, Minn, in Mrs.
Ivana Šega.
-o-
ZAHVALA.
Štejem si v dolžnost, da se vsem mojim številnim prijateljem na Calumet, Mich, prav lepo zahvalim, ki so mi za časa mojega obiska tamkaj priredili tako lepe čase in me tako ljubeznjivo sprejeli. V prvi vrsti se zahvalim moji teti j Mrs. Madronich in njeni hčerki, nadalje družini Frank Klo-buchar in družini John Smalt-zel. pri katerih sem prebivala po par dni pri vsaki družini, ki so mi tako lepo postregli. Iskrena hvala tudi vsem ženam, ki so mi priredile "surprise Parity," dolžnost me veže, da se na tem mestu vsaki posebej zahvalim. To so bile: Mrs. Madronich, Mrs. Frank Klobuchar, Mrs. Srebrnak, Mrs. John L. Klobuchar, Mrs. Spreicer, Mrs. Geshel, Mrs. Vais, Mrs. Gra-hek, Mrs. Gosenca, Mrs. Augu-stin, Mrs. Plauc, Mrs. Kapsh. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Posebno se moram tudi zahvaliti Mr. Joe Srebrnaku in njegovi soprogi, ki so me z avto [okrog vozili in to vse brezplačno. Res, zelo lepe čase so mi priredili, tako, da jih ne bom nikoli pozabila. Prisrčna jim ,tudi hvala, ki so me peljali na postajo. Zahvalim se tudi Mr j in Mrs. Mike Gre goric h u za vožnjo z avto in ki so me spremili na postajo. Bog naj Vam vsem stotero povrne, kar ste za
želiš od svojih služabnic?"
"Hči moja," je odgovoril starec s prijetnim, resnim glasom, "iz puščave prihajam, ki je moj dom. Preživel sem vse ljudi svojih let in njih otroke tudi. Zato sta mi sedaj puščava in gozd, ki se ne spreminjata, edina prijatelja, zakaj samo ta dva sta me poznala, ko sem bil še mlad. Bodi usmiljena z menoj, ker sem reven, tako reven, da tri dni nisem ničesar okusil. Vonj mesa, ki ga imata s seboj, me je pripeljal semkaj. Daj mi mesa, hči, ker umiram od lakote."
"Tvoj^ ie, o . . ." je premolknila.
"Kefer mi pravijo."
"Kefer, Kefer!" je ponovila Tua. Zdelo se ji je čudno, da se berač imenuje po tistem hrošču skarabeju, ki je pri Egipčanih znak večnosti. "Vzemi in jej, o Kefer," je rekla in mu je izročila košaro s hrano, ki jima je še bila ostala od zaloge.
Berač jo je vzel, pogledal proti nebu, kakor da prosi blagoslova svojemu obedu, sedel na pesek in začel jed slastno goltati.
"Gospa," je rekla Asti, "vse bo pojedel in midve bova umrli od lakote v tej puščavi. To je kobilica, ne človek," je pri-
stavila, ko je zopet izginil kolač.
"Najin gost je," je odgovorila Tua resno, "naj ima, kar mu moreva dati."
Asti je nekaj časa molčala, nato pa je zopet jela godrnjati. "Mir, dojilja," jo je zavrnila Tua, "rekla sem, da je najin gost, in postava gostoljubja se ne sme prelomiti." -- ' ,
"Tako bo postava gostoljubja najina smrt," je mrmrala Asti.
"Naj bo, dojilja. Ubogi mož se bo vsaj najedel, sami pa morava zdaj in vedno zaupati na svojega očeta Amena."
A vendar so ji stopile solze v oči, ko je govorila, ker je vedela, da ima Asti prav. Hrana, s katero bi bili varčno izhajali dva dni ali še več, jp bila izginila in tako sta morali kmalu omagati in poginiti, če jima ne pomore, kar ni bilo zelo verjetno v tej samoti.Še ni bilo dolgo tega, kar sta umirali od pomanjkanja, in spomin na to počasno trpljenje, ki se je imelo sedaj zopet ponoviti, je privabil Tui solze v oči.
Medtem-je Kefer, čigar tek je bil v primeri z njegovo visoko starostjo resnično velik, pospravil vsebino, košare do zad-
mene dobrega storili ko sem bila med Vami.
Živeli gostoljubni Calumet-
čani!!!
S pozdravom Vam hvaležna
Mrs. Mary Japchar, 321 — 98th Ave., New Duluth, Minn.
-o-
Nezgoda 11-letnega dečka.
Chicago, 111. — Martin Poper, 11 let star, 4880 N. Kili-patrick ave. je nameraval preko proge med vozovi tovornega vlaka, ki je stal na Foster ave. Nesreča je pa hotela, da je vlak baš tisti trenotek potegnil, ko je še Martin stal na sklepu dveh voz in pri sunku padei pod kolesa, kjer mu je zmečkalo levo nogo in levo roko. Deček se je vlekel ob groznih, mukah do 50 čevljev oddaljenega plota, kjer so ga ljudje našli v kritičnem stanju radi izgube krvi in bolečin. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer nimajo upanja, da bi okreval. . -o-
Življenje princa Jurija na Belju.
Zagrebški "Obzor" opisuje po novosadskem "Narodu" življenje princa Jurija na Belju takole: Princ stanuje v vili A-leksandrov dvorec, kjer prebiva tudi kralj, kadar se mudi na Belju. Vila je na sredini o-gromnega gozda, ki obsega 30 tisoč oralov. Dnevi mu minevajo monotono ter enolično. Kadar se princ naveliča družbe majorja in poručnika^ ki sta dodeljena, da pazita na njegovo kretanje, se usede na voz, ker radi vojnih ran ne more jezditi in se pelje na pristavo Sokol ovac, a seve vsikdar v spremstvu. Vsikdar pa, preden se odpelje, javi svoj odhod majorju, ki obvesti žadarje o prin-čevem izletu. Na Belju je sedaj 40 orožnikov, ki ne pustijo nikogar v prinčevo bližino. Kraljevič veliko čita, in sicer znanstvene spise. Kakor znano, je Jurij dal ostavko na peša-dijskega majorja in sedaj hodi vedno v civilni obleki. Edini šport, s katerim se najdalje in 'najrajši zabava; -j.e ribolov.
-o-
Velik parnik rešen pogube.
Ameriška družba, ki se peča z reševanjem različnega pri nesrečah zgubljenega blaga, je izvršila eno svojih največjih reševalnih del, ker se ji je posrečilo rešiti 5000 tonski parnik "Pilton," ki ga je lansko leto v mesecu decembru ob velikem viharju vrglo na skale med Sul-lyjem in Lavernockom. Ladjo so smatrali za popolnoma zgubljeno. Kljub temu se je družba lotila reševalnega dela. Dogovoriti pa se je morala z lastnikom, da jo le-ta nagradi za delo samo tedaj, ako ladjo reši. Delo so pričeli letos januarja meseca. Posrečilo se jim je poriniti ladjo nekoliko proti vodi. Potem so zgradili ob njej enajst stebrov, ki so ladjo držali pokonci. Tako postavljena naj bi čakala na prihodnjo plimo ob polni luni. Voda jo je res dvignila in sedaj je že v ladjedelnici Barryju, kjer jo popravljajo.
njega datlja in jo je vrnil Tui s poklonom ter rekel:
"Hvala ti, hči, Egipčanska kraljica bi me ne bila mogla bolj kraljevski pogostiti," in jo je pogledal s svojimi roževinastimi očmi. "Dolgo Časa sem bil lačen in sem se zopet nasitil, in ker te ne morem poplačati, hočem prositi bogove, naj ti oni povrnejo. Lepa hči, naj bi nikoli ne čutila, kaj je lakota."
Pri teh besedah se Tua ni več mogla premagovati. Debela solza ji je kanila iz oči na Keferjevo trdo roko in odgovorila je s tihim vzdihom:
"Veseli me, da si se nasitil, a ne norčuj se iz naju, prijatelj! Saj vidiš, da sva le dve izgubljeni popotnici, ki morata kmalu umreti, ker nimata več hrane."
"Kako praviš hči?" je vprašal starec z začudenim glasom. "Kako? Ali sta mar dali vse, kar sta imeli, beraču v puščavi? In ti si mirno gledala, kako je vse pojedel? Ali zato jokaš?"
"Oprdsti mi, oče, a tako je," je odgovorila Tua. "Sram me je, da sem tako slabotna, 3 še pred kratkim sem s prijateljico trpela lakoto, hudo lakoto, in strah pred
>red fi
njo me je prevzel. Poj diva, Asti, dokler sva še dovolj močni."
Kefer je ob tem imenu postal pozoren, nato pa se je obrnil k Tui in rekel:
"Hči, tvoje obličje je lepo in tvoje srce je plemenito, drugače bi ne bila ravnala z menoj tako, kakor si ravnala. Vendar se mi zdi, da ti nečesa manjka — neomahlji-vega zaupanja v dobroto božjo. In vendar bi tisti," je dostavil tiho, "ki so brez škode prehodili gozd, v katerem prebivajo levi, ne smeli biti brez zaupanja. Pocej mi, kako si prišla semkaj ?"
"Egipčanki sva," se je vmešala Asti, "to je egipčanska gospa in jaz sem njena stara dojilja. Feničanski morski razbojniki so naju ugrabili, ko sva hodili na bregu Nila, in so naju pripeljali semkaj na svoji ladji, Čeprav ne veva, po kateri poti. Ko so zapluli v tistole reko, da se oskrbijo z vodo, sva ponoči ušli. Ubegli sužnji sva, nič drugega."	^ \
r

A!HEWKAX8K| SLQVENgC' IN "EDINHrt"
R. PAWLOSKI
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu ob činstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. JOLLET, ILL.
MIDWIFE 522 Broadway St.
Droit ^ »d7\R ij^CerkVe?° PeVSk° druitV° "ZarJa" v So. Chicago, ki je biio ustanovljeno dne 2. feb! 1925. V rorhvi u i/°	, J. teda-> mlado društvo, ki se ima boriti s težavami, pa vendar je dobro nastopilo tako
v.cerkveni dvorani v zadovoljstvo društva. To društvo pa v enem oziru prednači pred vsemi dru-
clm I K	"I PUi DELNICO « S- in EDINOST." Cast zavednim in junaškim članom in člani-
a , Lepo b, bilo da bi se po vzgledu cerkv. pev. dr. "ZARJE" odzvala tudi druga cerkvena pevska društva, živeli posnemovalci!	«
Phone: 2380 £	JOLIET,
ILL.
NAZNANILO IN
PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in našim rojakom v državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik
MR. LEO MLADIC,
ki je pooblaščen pobirati na ! ročnino, oglase in vse drugo kar je v zvezi z našim listom. Uojake po naselbinah prosimo j da gr^do Mr. Mladiču na rokf, in mu pomagajo pri razširjeva 1 nju katoliškega tiska.
Uprava A. S. & Edinost.
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih
potrebščin. — Prinesite k nam
1'ilme v izdeljavo. * #
Kodaki in Kamere 1753 VV. 21st Street in Wood
CHICAGO, ILL.
POZOR ROJAKI!
DRUŠTVO SV. DRU2TNE
(HoJy Family Society) Št. 1. D. D: D. Jolict, Illinois
Ustanovljeno 2. nov. 101 i. Geslo: "Vse vero, dom in r.arod, vsi za enega, eden za vso."
Odbor za leto 1025.	m sicer:
Predsednik........George Stonič ; DVONADSTROPNA HIŠA
Podpredsed.....John Kramarje z basementom, zadaj garaža
Tajnik Paul J. Launch. za 2. mašine, pripravna za vsa-
Zapisnikar ........ Frank Videč;ko trgovino na 22. cesti. Cena:
Blagajnik .............. Jos. Gršič $16.500.00.
Reditelj ............ Martin Bluth i TRINADSTIiOPNA
Nadzorniki:
S teir: naznanjam slavnemu občinstvu:
Da imam naprodaj I-zidane i hiše v bližini slovenske cerkve! naj in znotraj. -Dokladam sten
ski papir. Phone: Canal 0490.
J. K0SMACH
1804 V/. 22r»d St.% Chic&go. lil.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cen*». Prevzamem barvanje hiš z ti-
KRITJE STREHE.
Nalivi, toča in vihar v Steelton, slednja ne varuje dovolj živ-[žrtvah poročilo ne pove, le ma-
Pa. in okolici.	jI jen j a in lastnine Amerikans- j terialna škoda je zelo velika.
.V kaj groznega so prestali kih državljanov v Mehiki. No-	_o_
začetkom minolega tedna v.ta pa tudi vsebuje zahtevo po Steelton, Ilarrisburg in Bo- obligacijah, ki jih ima še Me.
Dinaznit namesto — vode.
Lachute, Que. — Izbruhnil je ogenj, ki je uničil osemnad-
Frank Vranichar, Joseph An-cel, Jakob Strukel.
Društvo šteje 507 članov ir, članic ter 201 otrok. Za 50c
i — popravila na strehi garantirano , i delo za S4.00. Prevzamemo dela na HIŠA vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 po 4 sobe Z basementom, zadaj let: kot največje to zadevno podjetje garaža za 2 mašine. Cena: v Chicagi Uniiski fi*Iavci-
za
$12,300.00.
DVONADSTROPNA HIŠA, zgoraj 6 sob spodaj pa i sobe,
j. j. Drxxp: roofing co.
3411 Ogden Ave.
Phone Lawn da le 0114.
tovi so uničeni, škoda je veli J Tornado razdejal vas Hay S1°er Sedeco na stoIu z odej°
ka. Strahoto je pa še povečalo	field, Minn preko glave in iz plinove peči
jrnnenje in šviganje bliskov	T> , ' . " je uhaJal P^n. Dragocenosti .v
treščflo je v vol poslopij V	*ochest.e • Mnm- — Od tu- vrednosti $900 so izginile, kar
lhthlehjem Steel Corporation L priha,ja	daje pre- iznači, da se je izvršil roparski
«« Hoi« wJ.eno soboto divjal silni vihar, umor.
■ ki je malo mestece Hay-field,	-_o_
z močnim tokom, ki jejdoi?ale*a	O človeških $IRITE "A. S. in EDINOST
na mesec se plača v slučaju odzadaj garaža za 3 mašine. LED! bolezni $1.00 bolniške podpore Cena- $9 500 00 stropno poslopje in povzročili na vsak delavni dan. Ud usta- DVONADSTROPNA tttQa nad $30.000 škode. Sliba vo-| novitve do sedaj se je izpla- po 1 sobe z basementom zt dovodna naprava je pa gašenje! plačalo $13,421.00 bolniške daj garaža za dve mašine Ce-da so morah po- pore.	na; S7 >00 00
poslopja razstreli-j Dne 1. Dec.1921. se je na j Naprodaj imam še več hiš da se ni ogenj hajalo v blagajni $4022.41. bolj oddaljenih od slovenske Rojaki pristopite v naše ve- naselbine. Za nadaljna po'as-Iiko društvo, kjer se lahko za nila se obrnite na:
LED!
LED!
- \ vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače. da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega Icdarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 ki v prasajte za:
je bilo ustavljeno vse delo ker je treščilo v žico električne napel j a
oskrbovalo gonilno moč podjetju. Kolikor je bilo znano, ni za j zaznamovati človeških žrtev
-o-
Ameriška vlada svari Mehiko. ;
Washington. Zdrž. drž. so v' Zadnjem času poslale že par o-strih not mehiški vladi, ker
ROJAKOM V CLEYELANDU
Da moremo- našim naročnikom v Clevelandu bolje postre-' či, smo pooblastili za našega } zastopnika
MR. FRANK KURNIKA, ki ima svoj stalni lokal na
6121 St. Clair Ave. V vseh zadevah, tikajočih se našega podjetja in "listov A. S. Edinost, Ave Maria, St. Fran^ cis Magazine, se obrnite do njega.: Če želite plačati naročnino ali premenit naslov, naročiti oglase ali tiskovine, bo Mr. K urni k Uredil vse potrebno.
Ima v zalogi tudi naše knjige, melitvenike, devocionalije i. t. d. P ostregel Vas bo pošteno.
Rojakom ga toplo priporočamo.	Upravništvo.
S
Po!etje je - tukaj!
EDA.J je ugodna prilika za iti na prosto, v parke, na kopališča in v gozd. V tej lepi sezoni vam lahko veliko pomaga "L" služba. Popelje vas na vse strani v največji udobnosti. "L" vam tako rekoč prinese vsa z a bivališča in parke bližje—prihrani vam čas in denar. Rapid Transit mapa vam pokaže zaba-vališča, napolnite košarice in pojte na piknik z "L" železnico.
Prihranite si denar na sledeči način:
Kupite "L" listek za $1.25 — Chicago-Evanston-Niles Center skozi $2.00. Potujete kolikrat hočete in kamor hočete za dobo enega tedna, lahko pa tudi z vašim listkom potuje prijatelj ali kakšen član vase družne. S tem prihranite denar. Na tisoče že v porabi. Na vsaki postaji za dobiti.
CHICAGO RAPID TRANSIT
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.
varujete za posnirtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej 5?2.UO za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru-' štvo.
! Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavaru-! jete svoje otroke. Ta oddelefc raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed naj močnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik | Paul J. Launch, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Oer sich, 101 Hutchinson St. Vsi * Jolietu, 111.
JOSEPH ZUPANCICH, Prodajalec hi5 in zemljišč. 1324 — West 22nd Place
CHICAGO, ILL. -Phone: CANAL 7130
JOE PAPESH 1S2S — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog;, les in prevaža tudi pohištvo.ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
ROJAKOM NA ELY, MINN._
—i——--
se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno^dospelega Dry Goods za spomladno sezono".
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost.	'
ZAKAJ SE NA TISOČE LJUDI
poslužuje našega staro domovino?
posredovanja za pošiljanje denarja
Zalo ker so naše cene najnižje in je vsaka pošiljatev izplačana v najkrajšem času, v celem znesku.
prejema prijave za potovanje na VSE-SOKOLSKI ZLET V ZAGREB z velikim parnikom AQUITANIA, ki odpluje iz New Yorka dne 29. julija 1925., dalje s posebnim vlakom iz . Pariza v Zagreb.
Naši zastopniki bodo skrbeli za Vas in Vašo prtljago na potovanju. ..Zahtevajte pojasnila.
KASPAR AMERICAN STJfTE BANK
Opozarjamo
na veliko otvoritveno razprodajo raznovrstnih potrebščin za dom, orodja za mizerje in r.apeljevalce vodovodnih cevi i. t. d. Vseh vrst barve, varnišev in olja, kakor tudi mreže za okna in vrata zoper mrčes in nešteto drugih pri domu neobhodno potrebnih stvari.
NA DEBELO — NA DROBNO.
JOSEPH CIESLAK
1815 West 22nd Street	Chicago, lil.
VABILO M PIKNIK
ki ga priredi
Društvo Sv. Ivana Krstitela
ŠT. 13, DR. SV. DRJUŽINE
v nedeijc, 21. junija, 1025
V ALBERT MISEK'S GROVE, LYONS, ILL.
(Dva blcka north od Ogden Ave., biizu Desplains
River.)
Uljudno vabimo vsa Slovenska društva, kakor tudi posameznike, da se udeležite našega Piknika. Zabave bo dovolj, in sicer na krasnem prostoru, pod košatimi drevesi. Za srbeče pete bode godba igrala valčke, mazurko, kakor tudi Jazz.
Kako pridete tja ? Vzemite 22nd Street karo do Kenton, (do konca), tam vzemite Lyons karo, ter se
peljite tudi do konca. i
Na veselo svidenje na Pikniku dne 21. junija
Vam kliče
ODBOR.
Slovenskim gospodinjam
E3E
Imetje $20,000,000.00
1900 Blue Island1 Avenue,
CHICAGO,
vogal 19-cestc
ILLINOIS
MI
KUPUJEMO VAŠE VLOGE V JUGOHLAVNSKlH DINARJIH.
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE-KRVA-VE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
MESAR
1912 W. 22nd STR.,	CHICAGO, ILL.
Phone: CANAL 6319.
šE


i rV-MM>i -'--------
KADAR HOČETE
f. rodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni ia jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hide pi-oti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz' izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1824 W. 22nd Place	Chicago, 111.
Phone CANAL 7130

Tf- "»Kir, ^ -sr.----T^m-r^

■ r ■

"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST*
(Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. —
X
Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Tn v neverjetno kratkem času je skr. bel in uredil svoje jutranje zadeve in posle. Slikarja je prijazno odslovil, kiparjevo delo je občudoval, naročil pri trgovcu redke ribe, prebral pisma in povabila in izročil sužnjem odgovore za njihove gospodarice in gospodarje — in končno se je z lahkotno brezbrižnostjo obrnil k Hipiji, kakor da bi življenje ne imelo drugih potrebščin ko zaba-\ o, in ga je živahno vprašal po napredku v šoli in po pripravah za bližajoče se igre.
Ilipija se je zavedal svoje veljave, govoril je s paTricijem kakor s sebi enakim. Hirpin in Euhenor pa sta, ocenjujoč tribunovo bogastvo in njegov vpliv, z globokim spoštovanjem in občudovanjem zrla na Placida.
"Pa tvoji mečeborci so že vse preveč vsakdanji!'* je rekel patricij borbenemu učitelju. "Tale stari llirpin se pokrije s svojim dva čevlja širokim ščitom in pri tem neprestano meri svojemu nasprotniku v srce! Drugi niso nič manj dolgočasni. Ako naletijo na navadne borce, zmagajo seveda, če pa postaviš drugega proti drugemu in če ljudstvo hoče videti — kri, se morajo boriti z zavezanimi očmi in cela borba je vprašanje slučaja! — Ne, mi potrebujemo nekaj novega, moža. ki ga naučimo čisto novih reči in ga postavimo v areno kot nepoznanega borca za Cezarjevo darilo. — Kaj praviš k temu, Ilipija? Z njim i>i se še edino dala dobiti kaka stava, kaj — ?"
"Tui sem o takem človeku," je odgovoril Ilipija. "1'pam. da se mi posreči, dobiti v roke nerabljen meč, ki ga bo v par tednih vaja zbrusila v najostrejše orožje, kar sem ga kedaj imel pod prsti. Vsaj tako mi je tule llirpin poročal. — Ali ne, stari Trojanec? Po-vej patronu, kako si našel novega moža!"
Na dolgo in široko je razkladal stari veteran med glasnimi , občudovalnimi vzkliki Damasipa in Oarsesa kako je srečal Esko na forumu in kako je izkusil njegovo moč in iz-vt žbanost v gimnaziju. Že sam ob sebi gostobeseden, če je dobil potrpežljive poslušalce, se je llirpin naravnost razgrel od navdušenja, ko je pripovedoval o možati lepoti in po-stavnosti svojega novega prijatelja.
"Močen kakor vol," je pravil, "in gibčen kakor panter Roke in noge in oči, vse ubrano in umerjeno, kakor pri kaki plesalki! Skoči vam kot divji maček in stopi kakor srna. In kako prelepo sliko bi nudil v areni, s svojim mladim, lepim obrazom in mogočnim belim tilnikom — kakor polubog! Ce bi podlegel, prav gotovo bi vse ženske v amfiteatru glasovale za njegovo življenje. Saj je najlepša in najponosnejša gospa v Rimu dala ustaviti svojo nosilnico v najživahnejši ulici, kjer sva stala, in ga poklicala k sebi in govorila z njim iz same radovednosti. — V resnici, visok in dvakrat tako lep je, ko Liburnicij pod njeno nosilnico!"
Tribun se je prisrčno smejal gladiator-jevi zgovornosti.
Toda Damasip, ki ves čas ni obrnil očesa od tribunovega. obraza, je zasodil sam pri sebi, da je bil zlobni nasmeh tribunov za senco zlobnejši, ko je Hirpin omenil Libumijce, in neodkrito je donel njegov glas, ko je povpraševal po mladem Apolonu* in po gospe, ki je nanjo naredil tolik vtis.
"Poz nam po obrazu večino teh plemenitih žensk," je odgovoril pošteni mečeborec Hirpin. "In zares, ne pozabiš izlahka obrazov, ki so obrnjeni v tebe, ko stojiš v areni in meriš z mečem na vrat premaganemu nasprotniku — in ki te vzpodbujajo, da mu za-
* V grško-rimskem bajeslovju bog soln-
ca, mladosti, glasbe itd. Grškim kiparjem priljubljen predmet za uporabljanje dovršene mladeniške lepote.
daj brez prizanašanja smrtni sunek. — Toda izmed vseh^obrazov, ki jih vidim v vrstah gledalcev, ne zre nobeden s tako hladno, mirno lepoto na smrtno borbo, ko obraz plemenite Valerije —."
"Kakor luna na valove hrumečega Anita !" je pripomnil Damasip.
"Kakor zvezde na viharno morje egej-sko !" je dahnil Oarses.
"Kakor more gledati le ona sama," je nadaljeval Hirpin. Svojo sodbo je imel za ne-oporekljivo, kadar je šlo za lepoto, moško ali žensko. — "Najlepši obraz in najdovrše-nejše telo v Rimu ! Ne motim se, čeravno sem le za trenutek videl njena bela pleča in njene roke, ko je dvignila zastor ob oknu nosilnico. Kakor —."
Ustavil se je in iskal primere, nato pa nadaljeval z nepopisnim samodopadajenjem:
"Kakor bi meč napol potegnil iz nožnice in ga spet ohranil vanj." —
In spet se je Damasipu zazdelo, da je o-pazil, kako je tribunov obraz nalahno zadrh-tel. — Neprijetno hripavo je donel njegov glas, ko je rekel:
"Ne smemo izpustiti izpred oči tega junaka ! Skrbi ja to, Ilipija! Kdo ve, ali ne bo morebiti kedaj tvoj vredni naslednik in se bo vzpenjal od stopiige do stopinje vedno više, od zmage do' zmage do vrhunca —." Ilipija se je prešerno nasmejal in obenem pokazal kvišku s svojim desnim palcem.
To je bila kretnja, ki so z njo gledalci v amfiteatru zahtevali smrt premaganega nasprotnika* —.
XI.
Ob Tiberu.
Večerno solnce je rdeče obsevalo polomljen marmornat steber razdjane palače. Par korakov v stran je Tiber tiho in krotko šumel proti morju. Mir in počitek sta legala na mesto in ulice so bile prazne.
* V borbenih igrah v amfiteatru so imeli gledalci pravico, glasovati za usodo premaganega. Zmagovalec je stopil z eno nogo na svojega v pesku ležečega nasprotnika in pogledal po občinstvu. Ako so gledalci hoteli prizanesli njegovemu življenju, so dvignil desne roke in s palcem kazali navzdol, če pa so hoteli njegovo smrt so s palci kazali kviško.
Eska je sedel na kamenu ob razvalini in zamišljen zrl v vodo. Izgledal je, kot da bi se ne brigal za svojo okolico, — pa vsaka mišica njegovega telesa je izražala napeto pozornost in pripravljenost in četudi mu je klone-la glava in so bile njegove roke zamišljeno sklenjene na kolenih, je vendar njegovo bistro uho poslušalo in pazilo na vsak najmanjši glas —.
Eska je čakal —.
Pa nikogar ni bilo, noben šum ni rušil tihote, nobena sapica se ni genila.
Nepotrpežljivo je zdajpazdaj vstal, stopil par korakov ob razvalini, zopet sedel in metal kamenje v reko —.
Nekdo prihaja —.
Postava, zavita v črno in z gosto zastrtim obrazom se odloči iz večernega mraka, stopi k reki in pogrezne vanjo svoj vrč, da si ga napolni z vodo —.
. Nemogoče je, da bi ga ne bila opazila, ko je šla mimo podrtega stebra — in vendar se je delala kot da ga ni videla — pa kdo ve, kako ji je bilo srce, kako so ji rdela lica za gostim pajčolanom —.
Pajčolan se je dvignil in-dekle je izne-nadeno kriknilo, ko se je Eska nagnil črez njo, da bi ji vzel vrč iz roke. Mariamina lica so še huje prebledela, nego ono noč, ko jo je rešil iz grabežljivih rok Spadona in njegovih bakanalskih tovarišev.
za društva
cerkvena, podporna ter razne slav-nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regal i je znake itd.
Pečati, štampil je in druge potrebščine naročite pri
CLEVELANDCANJE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI (A	1053 — E. 62nd St.
JP^ CLEVELAND. OHIO *W[- Pričnite za bližnji telefon in po-J>1 k kličite: %
Randolph 1881 ali 4550. i
LOUIS STRITAR
Poroke potom pooblastila. poročnega obreda, kajti osebe,

se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam po^i* stv*. ob basu selitev in vse kai spada v to stroko. Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21st Flace CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
Kubanski zakoni dovoljujejo poroke potom pooblastila (by proxy), t. j. poroke, pri katerih sesena izmed strank daje v svoji odsotnosti zastopati potom pooblaščenca. Take poroke pa niso veljavne v Združenih Državah in ameriški priseljeniški zakon ne daje takim ženam pravice do izvenkvotne vize. Pred kratkim je neka new-yorška novina poročala o zanimivem slučaju v tem pogledu. Neki prebivalec mesta New York je hotel prištediti si na času s tem, da je naprosil prijatelja v Kubi, naj ga zastopa pri poroki z njegovo zaročenko. Ko je nevesta šla k ameriškemu konzulu, da dobi iz-venkvotno vizo, ji je ta povedal, da po naših zakonih ona ni žena ameriškega državljana. Na to je .ona pisala ženinu, naj pride sam, da se poročna ceremonija zopet izvrši v njegovi prisotnosti. Ali kubanski magistrat ni hotel izvršiti zopetnega
zakonito poročene, se ne morejo zopet poročiti. Končna rešitev iz zagate lfi znana.
V prihodnjem Članku hočem poročati o raznih goljufijah, ki so se odkrile v pogledu porok, kakor tudi opisati težavne razmere, pod katerimi mnogi priseljenci živijo v Kubi.
Kajzer še upa, da bo videl Nemčijo kot monarhijo.
New York. — Po izjavi Dr. Friedrich W. Mewesa, ki se slučajno mudi v New Yorku posnemamo, da upa bivši nemški cesar Wilhelm doživeti čas, ko bo Nemčija postala monarhija, podobna oni v Angliji. Dr. Mews, je bil svoječasno kajzerjev pobočnik.
-o-
Sebični ljudje, niso nikdar toliko sebični, da ne bi svojih nadlog privoščili svojemu bližnjemu.
Širite "a. s. in edinost*
[RISANO POLJE j %
k	j. M. Trunk. -^ ** l
:...............................................J......
Uj ^
"An EXTRA Pair
Ives Double Wear'
OBLEKE fZ i DVOJNIMI t HLAČAMI
Vse kar je novega v barvi, blagu in izdeljavi za može in dečke dobite pri nas, in sicer z eno vrsto ali dve vrsti gumbov.
KRASNA IZBERA ČISTO VOLNENIH OBLEK, KATERIH CENA JE:
$30; $35; $40; $50
Vse obleke so z dvojnimi hlačami.
Velikosti za normal, debele, šibke in velike.
(M. H. JELINEK)
Vogal Blue Island ave. in 18. ulica.
Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
J
Established 1857
Pošiljate Vi
Denar v Evropo
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu.
Premoženje te banke rnafo $13,000,000-00
V Boliviji se mudi neka ek-spedicija Field Museum, ki je odkrila mnogo fosil.' . . okostnjakov izredno čudnih živali. . ptic. . rastlin. Miljoni let. . ; mogoče. Prof. E. S. Riggs pa piše: "All these eartly animals seem to have died off about the same period, as all were found together with their bones intermingled. Their simultane. ou3 disapperiance is one of the mysteries of science that that have been explained only by conjecture. . . Toraj kratko po našem. . . Trenutno morda je bilo vse skupaj zasuto. . . nič v miljonih let. . . in mysteries. . . skrivno je. . ". prav malo jasno.. dognano. . . by conjecture . . . samo domnevanje. . . "Le ne ) preveč odpirati ust, ko zija skozi usta samo prazna — votlina. * * *
Farmar iz Willarda, Wis. pripoveduje v Prosveti, dogodek štev. 35, "da so se osvobodili pesti (farških) parasitov, ustanovili narodno pokopališče, in da stojijo trdni ko skala, ne samo takrat, Jco so zdravi, temveč tudi tedaj, ko je smrt v hiši . . ." dasi "župni-k ne zmerja več in se ponuja, da rad vsakega pokoplje." Kako je s pokopališčem, ne morem vedeti, in bi bilo dobro, ko bi "oča Novak," kakor je nedavno nekdo v Prosveti Rev. Novaka imenoval, to pojasnil. Za me je zanimiva izjava, da "stojimo trdni tudi, ko je smrt v hiši." Neka doslednost se mi vedno dopade, ako izvira iz prepričanja. Večinoma pa ne imenuje ta doslednost trma, zakrknjenost, in to je druga, zelo re-i sna stvar, o kateri naj premišljujejo taki, ki bodo stali ko j skala, sami.
Omenim naj dogodek, ki je
I za izjavo farmarja v Willardu zelo značilen. L. 1891. sem jaz na gimnaziji v Celovcu maturi-ral. Brezdvomno najboljši profesor je bil Dr. F. II. Svoje j predmete je imel v mazincu, pa je bil doma tudi v drugih predmetih, pravi učenjak in pravičen tudi*nasproti Slovencem, dasi je bil Nemec, poštenjak od pet do glave. Glede svetovnega naziranja je bil nekako zmeren liberalec, a n. pr. glede zgodovine papežev in katoliške cerkve bi se pisatelj "Temne zgodovine" v Del. Slov. lahko od njega učil, kakšna je zgodovina celo v očeh_
liberalca.
Od moje mature je preteklo kakih 20 let. Na Koroškem je divjalo od Prusov sem zaneseno gibanje "Proč od Rima." V ta vrtinec je potegnilo tudi profesorja Dr. F. H. Bliskali so uma svetli meči. Profesor H. se je vedno bolj nagibal na stran proč — od — rimovcev, in ko gra je neki drugi profesor malo trdo,, dasi opravičeno prijel, je bil njegov učenjaški ponos užalj en. Konec kontroverše je bil, da je iz uma svetlega meča, kakor je pač navada, postal — kol, profesor Dr. H. je odgovarjal grobo, zmerjal, končno pisal škofu zelo žaljivo javno pismo, v katerem je izjavljal, da "izstopi iz katoliške cerkve, se pridruži protestom in se nikoli več noče vrniti " Mene in vse, ki smo moža učenjaka — poštenjaka zelo čislali, je to hudo bolelo.
Leta so tekla. Boj proč — 0d — rimovcev je polegel, Dr. H. je šel v penzijon. V letih 1919. m 1920. sem večkrat videl v Celovcu postaranega učenjaka na ulici, nagovoriti se ga nisem upal, on je bil proč od Rima, jaz katoliški duhovnik. Začetkom L 1921. sem zopet bival v Celovcu pri škofu, ker so me lastni rojaki vrgli v Ba-čah iz očetove hiše. Nekega

dne pripoveduje škof pri mizi £
ves razburjeni $la ga profesor
Dr. H., ki je škofa, kakor o-menjeno, pred leti v javnem pismu zelo grobo razžalil, uljud-no prosi, naj ga blagovoli v bolnišnici, kjer se je nahajal, obiskati, ker ima nekaj važnega z njim govoriti. Takoj popoldne je škof ustregel profesorjevi želji. V par dneh je bila stvar urejena. Profesor Dr. H., je prejšnje žalitve preklical in "bil sprejet zopet v naročje sv. katoliške cerkve. Škof sam in njegov tajnik, ki je bil priča, sta pripovedovala, kako otročje udano je mož učenjak — poštenjak zatrjeval, da "hoče umreti kot otrok katoliške cerkve," in je kot tak vkratkem tudi za-tisnil svoje oči.
To je dobesedno resničen dogodek. Farmar v Willardu in vsak naj misli o njem, kar mu drago. Kjer je trma in zakrknjenost, tam bodo pa veljale besede Kristove: "Iskali me boste, a me ne boste našli." * * *
Glas Svobode št. 50 poživlja mene, pisuna "pisanih bolj" — gospoda, ali — bol4 ? ? lie? — naj se spravim na George Bernard Shawa," enega izmed najbolj navihanih mož te do-jbe," ki baje namerava presto-jpiti v katoliško cerkev, a je zapisal o poredni kotroli sodbo, ki se nikakor ne strinja z nauki "edino zveličavne" vere. j "Če kolonarju njegov bodoči [rimski bratec ni všee, naj se spravi nanj na "pisanem, polju." "Tako Gl. Sv.
Težka naloga. Kaj takega mora pisunu "bolj," ali najmanj kovertičarjem (ni treba pisati z veliko!) zlomiti vrat. By goly, da mora. Gg. svobodo-misleci. Če nimate tršega ore-jha, potem bo ostal vrat še dol-' go zdrav. Kaj takega je za nas od muh. Spravim se.
Pravite: "Ce se slučajno ne bo cerkev postavila prej na j glavo radi njegovega (G. B. Shawa) krivoverskega nauka glede potrebe poučevanja porodne kontrole." Baleč v stran ste mahnili. Cerkev in resni katoliški učenjaki se že davno ba-vijo z naukom glede potrebe porodniške kontrole, in se bodo še bolj intenzivno, ko postane to vprašanje bolj pereče. Rezultat je bil in bo tudi ostal: Ni potrebe, najmanj ne v smislu svobodomislecev. Pa to Vam ne bo zadostovalo. Vem. Porečete, da jezuitsko zavijam. Vam s tem pomagam iz morebitne Vaše zadrege.
Treba je torej, da se bolj spravim na Shawa. Ako ne postane katoličan, je svršeno. Ampak če res prestopi. To bo o-reh, in treba bo vrat varovati, da se ne zlomi. Kaj še?
G. B. Shaw je zapisal sodbo o kontroli, ki se res ne strinja z nazori — ne nauki — katoliške cerkve. Ako prestopi v katoliško cerkev in pripozna, da se je zmotil, poreče cerkev, kar je vedno rekla v enakih slučajih, kakršnih je dnevno na tisočec "Errare humanum est — človek se lahko moti." Ce pa prestopi in ne pripozna, da se je zmotil, potem ne bo naš rimski bratec, kvečemu le po imenu, kakršnih imamo na tisoče, in veljal bo o njem drugi del zgorajšnjega reka: "Turpe est in errore persevera. re __ grdo — recimo nekatoli-sko je pri zmoti ustrajati." Ali si je pisun zlomil vrat?
-0-
Observatorij na Grenlandiji.
Danska vlada bo zgradila pri Godhavnu na Grenlandiji magnetični observatorij, ki bo najsevernejši na svetu', 69 stopinj severne širine, in najbližji severnemu magnetnemu* te caju. Služil bo geofizičnim raziskovanjem ter opazovanju magi^tizma in atmosferične e-lektnke.