Ve s t n i k. Osobne vesti. Stalni so postali zafavni učitelji Bg. F r a n č i š e k .1 u v a n e c na Vrhu, A n d r e j Lah v Dol. Zemrmu in I v o. Trošt na Razdrtein; gosporiičina Julija Piš je dobila stalno četrto službo v Cerknici; g. učitelj J a n k o J e g 1 i č iz Pe<" je postal stalni nadučitelj pri sv. Križi pod Turnom. <r. učitelj E v g e n M u 11 n e r od Device Marije v Pol.ji stalni uiMtelj v Pirniiah, g. učitelj Š i m e n P u n •'• u li iz Rudnika stalni nadučitelj v Slavini, g. ufitelj Frančišek Hogler iz Gotenice stalni četrti učitelj na deški šoli v Kočevji, začasna učiteljica Melanija S i 11 i g iz Smlednika stalna ufiteljica na tem mest.u. Učiteljski vdovi K a t a r i n i V e n o a j z se je dnlofila pokojnina, g. učitelju J e r n e j u ("l r n e t u z Vrhnike se je dopust za dve leti pnrialjšal. da bo še dalje služil kot trelji uritelj na deželni kmetijski šoli na Grnm. — Po izvršeni disciplinnrni preiskavi je jeden učitelj dobil ukor. drugi pa se je iz učiteljske službe izpustil. Iz poslednjib sej risokega <•• kr. deželnega šolskegra sveta v Ljubljani. Visokemu deželneinu ndboru se predlaga, da potrdi razšiijenje jednorazrednic v C e r k 1 j a h in Trehelnem (krški šolski okraj) v dvorazrednici, dvorazrednice v Sent-Rupertu (krški šolski okraj) na Igu (okraj ljubljanske okolice) in v Kočevji (dekliška šola) v trirazrednico in trirazrednicp v Mokronogu (krški šolski okraj) v štirirazrednico; isto tako se je sklemla otvorilev jednorazrednic v Bušeči Vasi in Pleterjah (kiški šolski okraji. na Rakitni (okraj Jjubljanske okolice), v Kovorji (krnnjski okraj) in Lienfeldu (kočevski okraj): narialje izšolanje vasij Iška. Iška Vas in Gorenji Ig iz šoleke občine Studenec in otvoritev jednorazrednice za te vasi v Iški Vasi (okraj ljubljanske okolice). Prošnja občine Smuka za pndporn iz normalnošolskega zaklada za stvarne šolske potrebe se je odbila. Določile so se državne štipeniiije gojenceui na obeh učiteljiščib. Dovolil se je poludnevni pouk v prvem razredu v Ornomlji. Rešili sta se ])iošnji dveli učnih močij v Ljubljani glede petletnio. Sklene se, da se knjižiea ,Jun.iki". ki jo je izdalo Ciiil-Metodovo društvo, pripornči za otroške knjižnice. Prošnja krajnega šolskega sveta v D o ni ž a 1 a b za dovolitev poludnevnega pouka v tretjeni razredu se odbije. (Imenovanje učiteljpkih osob snio že priobčili. Ured.) Zrelostne preizkušnje. Po pumoti se v zadnji številki trije pripravniki ljnliljanskega učiteljišča. ki so (ieliili zrelostno ])reizkušnjo, niso natisnili, ti so gg. Mežan Rajmund iz Ljubljane. Nagu Feliks od sv. Ruperta in Pavfič Jožef iz Velikih Lašr. Torej je preizkušnjo ilelalo 15 piipravnikov, Od teb sta dva padla za jedno leto, štirje pa sniejo v ilveb inesecib preizkušnjo popolniti. 1'čiteljski tcčaj v Uradci, za učitelje risiinja na obrtnib nadaljevalnib šolah v katerem je 5 kranjskib učiteljev. završil se je z (lena«njim dnein. Sklep šolskega leta po javnih mpstnih ljiidskih šolah v Ljnbljani. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani je ukazal. da je tekoče šolsko leto na vseb javnih mestnib ljiuiskib šolah skleniti dne 15. t. ni. 0 tej priliki je o. kr. mestni šolski svet odredil. da mora vsak šolski voditelj nied poritnicaini vsak teden dva različna dneva po jedno urn navznčen l)i)i v svoji šolski jiisarni strankam na razpolaganje, in da je v šolskem poslopji naliiti na priinernem vidneni kraji list, na kateroru je povedano, kateri dan in katero uro je nnjti voditelja v pisarni. Ako šolski voditelj ostavi iued počitnicanii Ljubljano, naznaniti inora to pismeno c. kr. mestnemu šolskemu svetu, ler mu zajedno prijaviti svojega namestnika. lx vdovskeg:« učiteljskega društva. K društvu staod zailnjii" pristopila g. g. Lovro Letnar nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadznrnik v Moravčah in Fr. Fabijanrič, učitelj na Bučki okraja krškega —Tovariši, berite to, pa Uuli Vi storite tako! — Le malo varičnosti je t.reba, pa lahkn zagotovite obitelji po Vaši pmrti gptov pribnljšek. Ako ga ne bodo potrebovali, toliko holje! ,Jaz nisem bila nikdar ,draga" svojem« soprogu". rekla je poštena žena, ki je pri pičlib dobndkih preživljala pošteno svojo družino. ,Ako nisva iinela denarja za lepo obleko, oinislila sva si obleko bolj po ceni, samci da nisva dolga delala. Ako ni bilo za meso, pa je bilo vender vsak dan za sol in krub, in tako sva se pošteno preživela". Kaj ne. take besede ne spadajo v učiteljski strokovni list, pa so vender zelo resnične in silno praktične. Tovariši večkrat pravijo, učiteljski list mora prinašati različnega blaga. No, tukaj ga imate. a nikar se ne spodtikajte nad njim. Holnrni inrak dne 17. rožnika se je pri nas prav dobro dal o]iazovnli, ker je liilo vreme jako ugodno. Že dolgo časa se ta podnebna prikazen ni tako lepo videla. Šolski otioci, kjer so ta mrak opazovali, se liodo tega gotov« še čez leta spominjali. — Iz zgodovine takib opnzuvanj naj tu navedeino, da so prvi zaznaiuki o opazovanji mrakov kaj stari. Najstarejši kitajski zaznainek sega do leta 2695 pred Kristusom. Najvažnejšti knjigo o mrakih pa je spisal astronom Tb. pl. Oppolzer (.Canon der Finsternisse"). V tej knjigi so preračunjeni vsi mraki od 1. 1200 pr. Kr. do 22(K) po Kr. V tej dobi je zaznainovanih čez 8000 solnčnib mrakciv in so pri vsakem natanko dolooeni čas mraka in kraji na zeinlji, kjer so se videli ali se bodo videli. Dokliidc k učitoljskim plnčam na Diinaji. Vsled sklepa lnest.nega zbora liodo dunajski učitclji od dne 1. nialega travna t. 1. prejeinali izvenredne doklaiie in sicer: 1.) ravnatelji in učitelji na meščanskih šolah i>d 1. petletriice dalje' 72 gld., od 2. petletnice 96 g-ld., od 3. petletniee 120 gltl., od 4. petletnice 14i gld., od 5. petletnice 108 gld. in s 6. petletnico 192 gld. na leto. 2.) Nadučitelji in učitelji ljudskih šol dobe z 2. petletnico 72 gld., s 3. petletnico 96 gld., s 4. petletnico 120 gld., s 5. petletnico 144 gld. in s 6. petletnico 168 gld. na leto. 3.) Vse učiteljice dobe s i. petletnico 50 gld. letne doklade. Darilo. Povodoui poroke Nj. cesarske visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je daroval praški veletržec O 1 i v a dve hiši v Pragi v vrednosti 500.01X1 gld. v ta namen, da se napravi in vzdržuje velika sirotišnica za češke sirote krščanskega vernizpovedanja. Tudi nemškega jezika se bodo tam učili. Učiteljsko osobje pa ima posebno skrbeti, da se vsak otrok nau("i kakega rokodelstva. Solske kuhinje v Pnrizu. Občinski zastop francoskega glavnega mesta je vpeljal šolske kuhinje (cantines scolaires), ki imajo namen, da v njih dobivajo ubožni otroci, ki obiskujejo ljudske šole ali otroške vrte, zastnnj dobro gorko hrano, drugi pa proti nizkeni plačilu. V drugi vrsti pa naj pospešujejo šolsko obiskovanje in nravno vedenje otrok. Ta naprava se je že pred desetimi leti pričela in že pred je bilo mnogo šol, ki so imele ognjišča, kjei1 se je otrokoin kosilo pripravljalo. Cena takega iz juhe, mesa in prikuhe obstoječega kosila je bila 5 do 15 centimov (21/*—7'/-> kr.) Razna društva so pripomogla, da so ubogi dobivali kosilo zastonj; največ pa so to podjetje podpirale š o 1 s k e blagajnice (oaisses de ecoles), to so prosta društva, ki so se pred 40 leti po vsein Francoskem ustanovila, da bi olajševala šolsko obiskovanje s tem, da so pridne učence obdarovala, ubožne pa podpirala. L. 1879. je imelo v Parizu 282 šol ognjišča. Ker se je pa želelo, da bi jih imele vse šole, organizirala se je 1. 1880. za vse šole in otroške vrte šolska k u h i n j a. Mestni zastop je v to svrho dovolil 480.000 frankov. Po tej organizaciji se je za vsak ,arrondissement" uprava šolskih kuhinj izročila dotičnemu »mairu", kateri je priredil s pomočjo šolskih blagajnic posebne lokalne odseke, ki naj skrbe za pokritje stroškov in potrebne vsote zahtevajo od občinskega zastopa. Pozneje se je mislilo na to, da bi vsi šolski otroci brez izjeme jedila dobivali zastonj\ Ker bi pa potem stroški bili ogromni, posebno pa, ker se je po pravici za potrebno spoznalo, da se roditelji oskrbovanja otrok ne smejo popolnoma oprostiti, opustila se je ta namera. Da bi se pa vender občutljivost otrok ne žalila, uvedlo se je plačevanje z jednakimi markami, katere premožnejši roditelji sami kupujejo, ubožnejšim pa se popolnoma ali deloma zastonj dopošiljajo. Tako otrok dobi marko doma, pa ne ve, ali je plačana ali zastonj. Notranja služba v šolskih kuhinjah je izročena šolskim blagajnicam ; plačan uradnik oskrbujc prodajo mark in voditelj ali voditeljiea dotične šole mu mora poročati, ali jedila zadostujejo glede kakovosti in množine. Pametna je uredba, da oddaja mark in nadzorstvo v teh kuhinjah ni izročeno učiteljstvu, ampak občinskim oblastvom, ker bi učit.eljstvu ne dostajalo t"asa in bi pri dovoljenji ali nedovoljenji brezplačnih mark mnogokrat z roditelji prišli v neljub položaj. Leta 1888. se je v vseh 20 okrajih v Parizu vsak dnn povprečno razdelilo 12.263 brezplačnih in 15.965 plačanih porcij, skupaj torej vsak dan 28.228 porcij. Jedila v posebnih prostornih dvoranah med '/-'12. in 1. uro proti oddajanji mark dele šolski sluge ali služkinje; ker so marke vse jednake, ne more ,cantinier" (deljtelj) vedeti, ali je jed brezplačna ali plačana. Danes ni v Parizu nikogar. ki bi ne bil prepričan o dobrodejnem vplivu šolskih kuhinj na telesno in duševno zdravje otrok, kakor tudi na šolsko obiskovanje; stroški pa, ki jih ima občina s temi kuhinjami, povrnili se ji bodo v precejšnji meri pri potrebščinah za javne bolnice. L. Fl. Izobraževalni in hniiiauitarni /avodi naKranjskein. Po najnovejših izvestjih so na Kranjskem zavodi: bogoslovno učilišče 1, gimnazije 4, realka 1. učiteljišči 2, trgovska šola 1, obrtnih šol 10, glasbeni šoli 2. kmetijski in gozdarski šoli 2, živinozdravniška šola 1, babiška šola 1, drugih učnih zavodov 6, ljudskih in meščanskih šol 299. Število bogoslovcev je 88, gimnazijcev 1079, realcev 227, učiteljskih pripravnikov 67, učiteljskih pripravnic 80, učencev na trgovski šoli 195, učencev na obrtnih šolah 666, glasbenih gojencev 495, učencev na kmetijskih in gozdarskih šolah 14, na drugih učnih zavodih 390, na meščanskih in ljudskih šolah 49.289; giinnazijskih ravnateljev 4, gimnazijskih profesorjev 63, ravnatelj na realki 1, profesorjev na realki 30, učiteljev na učiteljiščih 18, na trgovski šoli 17, na obrtnih šolah 42, na glasbenih šolah 10, na kmetijskih in gozdarskih šolah 6, na živinozdravniški šoli 3, na babiški šoli 2, na drugih zavodih 50, na Ijudskih šolah učiteljev 659, učiteljic 146. Humanitarni zavodi pa so: otroški varovalnici 2 z 260 otroci, otroških vrtov 5 z 279 otroci, sirotiš- nice 3 z 298 otroei, oskrbovalnih zavodov 10 s 318 oskrbovanci in ubožnib zavodov 204 s 5172 preskrbovanci. Hišna obrtnost. Dasi je v Avstriji hišna obrtnost po raznih kronovinah zelo razvita, se doslej vender ni poskušalo, to obrtnost po svoji celoti vpodobiti in opisati. Vrhovni odsek splošne poljedelske in gozdarske razstave na Dunaji leta 1890. pod strokovnim vodstvom c. kr. dvornega svetnika prof. dr. F. E x n e r j a pa je sklenil, v tej razstavi prirediti poseben oddelek za hišno ali domačo industrijo. Iz tega jako zanimivega oddelka je šele rnogoče pregledati celokupni zadržaj avstrijske domače obrtnosti. Za ta oddelek razstave je sestavil dvorni svetnik dr. Exner poseben komentar, ki ga je založila dvorna tiskarna A. Hčlderjeva. Kar se tiče Kranjske, so najstarejši izdelki hišne obrtnosti: platno, loden (sukno), lesni in sitarski izdelki. Zlasti v 17. veku, ko je baron Valvasor izdal svojo knjigo nEhre des Herzogthums Krains", bila je ta obrtnost v najlepšem cvetji in kupčija kaj živahna. V 18. veku pa se je zinanjšala, v našem stoletji pa se je hišna obrtnost, posebno izdelovanje platna in sukna zelo skrčila, ko je namreč ogromno počela napredovati velika industrija po tovarniškib izdelkih. Tovarniško blago je bolj in bolj izpodkopavalo tla domačim izdelkoin in celo v tistih krajih, v katerih se je do najnovejšega časa ohranila stara, slikovita narodna noša, kakor pri ,Belokranjcih" v metliškem in črnomaljskem okraji, se opazuje v novejšem času, da se domaei izdelki vporabljajo le za delavniško obleko, za praznično pa se raje jemlje kupljeno tovarniško blago. Po večini pa na Kranjskeni sploh kmetovalec sedaj le še nosi kupljeno tovarniško lilago. Nekatere stroke kranjske hišne obrtnosti pa so se venderle ohranile in so celo napredovale, kakor sitarski izdelki. izdelovanje oipek, pletarstvo slame in lesni izdelki. Drugi izdelki hišne obrtnosti, izmed katerih gredo nekateri preko kranjskih inej, so: sirarski izdelki, žgane pijače in ,,kranjske klobase", katere imajo odlično mesto na velikomestnih jedilnih listih. Izvrstni in obširni opis kranjske domače obrtnosti. ki ga je sestavil v tej stvari prvi naš strokovnjak ces. svetnik g. J. Murnik, podaje narn jasno in pregledno sliko o sedanjem stanji naše hišne obrtnosti in se ozira tudi na zgodovinski razvoj te stroke. Gospodom tovarišem, ki se bodo v pettedenskem tečaji za deško ročno delo bavili na Dunaji, gorko priporočamo, da si razstavo hišne obrtnosti dobro ogledajo. Velikanski zeinljevid. Planinsko društvo bode dalo napraviti velikanski relief-zemljevid Koroške, kateri bode 20 m dolg in 10 m širok. Grossglockner bode na teni zemljevidu 1'8 m visok. ZemIjevid bode iz cementa. Izgotovljen bode v treh letih in bodo stroški iznašali okoli 4800 gld. Postavil se bode na mestnem šolskem vrtu v Gelovci v posebni pokriti bišici, katera bode imela ob stenah vzvišene galerije v boljši pregled. Koliko važnosti je relief-zemljevid za zemljepisni pouk — tudi v manjši meri — to ve vsak šolnik. Take zemljevide imajo že v več kronovinah. Ljudske šole na Ceškem so ijnele manjši stenski relief-zemljevid češke dežele (iz ,Papiermache") že pred dvajsetimi leti. Ne stalo bi preveč, ako bi se za vse kranjske (oziroma primorske) šole izdelal tak zemljevid. Prav potreben bi bil. Strokovnjaka za tak izdelek pa ne bilo treba daleč iskati. Fotograf Lergetporer na Bledu se že dalj <"asa bavi s takimi izdelki.