RUŠITELJI
t    SREČKO   KOSOVEL
In kar je enim topo preobilje, je drugim tiha beda in krivica in s preobiljem luksus in kaprica in meč in plamen, sila in nasilje.
A požrtija pri Trimalhijonu z opojnim vinom smrti je končala, in kdor kraljuje danes, je v zatonu, ker pomandrana množica bo vstala.
In kar bilo zatrto in steptano
in kar bilo teptancem, sužnjem sveto,
in kar je v temni ječi nam sijalo,
bo s svetlim zlatim solncem obsijano,
in kar nas gnalo v temni čin — prokleto,
in vse ostalo bo na vek propalo.
GRADITELJI
t    SREČKO   KOSOVEL
Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila, ki bo življenje preoblikovala, in bo človeku zopet moč vrnila, in kar bo lažnega, bo v prah steptala.
In človek v svesti pravega si cilja (o, zvezda duše mu bo pot kazala) razpel bo v vetru hrepenenja krila, in mrtva pesem bode obmolčala.
Nobenih norm, zakonov; samo delo kazalo bo človeštvu novo pot, in kamor srce genija hotelo, le tja za njim bo stopal novi rod — in v našem delu vstane nova sila, ki svet bo zrušila in dogradila.