DEJAVNIKI RASTI ŠTEVILA PREBIVALSTVA
SLOVENIJE 2011–2020
AVTOR
dr. Stanko Pelc
Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta, Cankarjeva ulica 5, SI – 6000 Koper
stanko.pelc@pef.upr.si, https://orcid.org/0000-0002-4902-9176
DOI: https://doi.org/10.3986/GV96101
UDK: 314.116-026.23(497.4) “1911/2020”
COBISS: 1.01
IZVLEČEK
Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
Prebivalstvo Slovenije se je v drugem desetletju 21. stoletja številčno povečalo kljub manjšanju števila žensk
v rodni dobi in posledično manjšem številu rojstev ter večanju števila umrlih zaradi staranja. Rast je omo-
gočalo priseljevanje iz tujine, ki se je okrepilo leta 2017, ko je popustil učinek finančno-gospodarske krize.
Je pa pandemija COVID-19 povzročila padec priseljevanja v letu 2020. Prevladovalo je priseljevanje z območ-
ja nekdanje Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Hercegovine. Medregionalne selitve so potekale predvsem
v korist osrednjeslovenske statistične regije. Zaradi omejitev v času pandemije leta 2020 pa sta veliko pri-
selitev, prav na račun omenjene, zabeležili gorenjska in obalno-kraška regija. Pomurska, koroška in goriška
statistična regija so imele ob koncu desetletja manj prebivalcev kot na začetku, na lokalni ravni pa so imele
najslabše demografske razmere obrobne in obmejne občine, na splošno stopnjo smrtnosti pa so imeli zelo
velik vpliv domovi starejših občanov v občinah z majhnim številom prebivalcev.
KLJUČNE BESEDE
rast števila prebivalstva, rodnost, smrtnost, naravna rast, selitve, Slovenija
ABSTRACT
Factors of population growth in Slovenia 2011–2020
Slovenia’s population grew numerically in the second decade of the 21st century despite a decline in the num-
ber of women of childbearing age and a consequent decrease in birth rates, coupled with an increase in deaths
due to aging. This growth was primarily driven by immigration from abroad, which intensified in 2017 as
the effects of the financial-economic crisis subsided. However, the COVID-19 pandemic caused a drop in immi-
gration in 2020. Immigration was predominantly from the former Yugoslavia, particularly Bosnia and
Herzegovina. Interregional migrations favoured the Osrednjeslovenska statistical region. Due to pandemic restric-
tions in 2020, the Gorenjska and Obalno-kraška statistical regions also recorded a substantial influx of immigrants.
By the end of the decade, Pomurska, Koroška, and Goriška statistical regions had fewer inhabitants than at
the beginning. At the local level, border and peripheral municipalities had the worst demographic conditions.
Nursing homes in municipalities with small populations had a significant impact on the overall mortality rate.
KEY WORDS
population growth, fertility, mortality, natural increase, migrations, Slovenia
Uredništvo je prispevek prejelo 13. maja 2024.
9
Geografski vestnik 96-1, 2024, 9–27 Razprave
RAZPRAVE
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 9
10
Stanko Pelc Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
1 Uvod
Pregledne študije, ki bi obravnavale prebivalstvo Slovenije v celoti, z analiziranjem vseh njegovih
značilnosti, v zadnjem času niso ravno številne. Pogostejše so obravnave posameznih vidikov prebi-
valstvene problematike Slovenije, kot je na primer obravnava rodnostnega obnašanja (Josipović 2013),
demografska analiza in projekcija prebivalstva za podeželska in mestna območja (Nared s sodelavci 2023)
ter analiziranje demografskih sprememb za potrebe regionalnega razvoja (Nared, Polajnar Horvat in
Razpotnik Visković 2019). Pozornost privlači tudi problematika staranja prebivalstva (Bucher 2012;
Kerbler 2015) in priseljevanje (Ćudić, Klemenčič in Zupančič 2020; Klep in Pelc 2011). Nekaj je tudi
analiz prebivalstvenih značilnosti posameznih krajev, kot so na primer Horvatovi prispevki o prebi-
valstvenih značilnostih Maribora (Horvat 2015; 2017a; 2017b; 2018; 2019) ali širših območij (Založnik
2012; Rebernik 2014). Avtor tega prispevka je pripravil sistematično analizo mestnega prebivalstva
Slovenije (Pelc 2015), Tiran pa se je lotil metodološkega vprašanja računanja gostote prebivalstva (Tiran
2013). Omeniti velja še celovito študijo o demografiji, ki vključuje tudi pregled demografskih sprememb
na območju Slovenije tekom dveh stoletij in prikaz medregionalnih razlik (Šircelj 2020). Med strokovnimi
besedili, ki so bila v zadnjem desetletju in pol posvečena slovenskemu prebivalstvu, je vsekakor treba
omeniti prikaz številnih značilnosti slovenskega prebivalstva (Dolenc s sodelavci 2010), ki pa izposta-
vlja predvsem različne zanimivosti, ki jih je mogoče najti v statističnih podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije.
Drugo desetletje 21. stoletja se je začelo pod močnim vplivom gospodarsko-finančne krize, konec
pa je zaznamovala zdravstvena kriza z izbruhom pandemije in z njo povezanimi ukrepi. Število pre-
bivalcev Slovenije je bilo prav v vsakem četrtletju tega desetletja večje kot leto prej (Statistični … 2024).
So se pa medletna povečanja sprva manjšala, začela hitro naraščati leta 2018 in se spet močno zmanj-
šala leta 2020. To seveda velja za prebivalstvo v celoti, število državljanov Slovenije pa se je v večini desetletja
zmanjševalo, in to pri ženskah bolj kot pri moških. Desetletje je Slovenija zaključila z okrog 6 % manj-
šim številom otrok, starih od 0 do 4 leta, najbolj občuten je bil padec števila predvsem žensk pa tudi
moških v starostnih razredih od 20 do 34 let, sorazmerno najbolj pa se je povečalo število pripadni-
kov najvišjih starostnih razredov.
S tem prispevkom želimo osvetliti predvsem oba dejavnika prebivalstvene rasti – naravno in selit-
veno rast. Izpostavljamo pa tudi pomembnejše razlike med posameznimi območji Slovenije na ravni
občin in statističnih regij. Za analizo smo uporabili podatke, objavljene na SiStat portalu, podatke za
posamezna leta pa smo pri izračunih kazalnikov združevali v štiriletna obdobja, da bi se čim bolj izo-
gnili vplivu naključnih dejavnikov, ki so ob majhnih številih prebivalcev, predvsem pri občinah, lahko
zelo veliki.
2 Rodnost
Ključni dejavnik naravne rasti prebivalstva v današnjem času in v našem delu sveta je rodnost.
Objektivno gledano se smrtnost zmanjšuje, saj se pričakovano trajanje življenja podaljšuje. Zaradi vse
večjega deleža starega prebivalstva pa je nemogoče pričakovati, da bi se zmanjševala tudi splošna stop-
nja smrtnosti. Naravna rast je tako lahko pozitivna samo ob dovolj veliki splošni stopnji rodnosti, kar
pa je v veliki večini sodobnih družb v razvitem delu sveta prej pobožna želja kot realno dosegljiv cilj.
Z rodnostnim obnašanjem slovenskega prebivalstva se je pred dobrim desetletjem ukvarjal Josipović
(2013), ki je problematiko s terenskim delom v treh izbranih območjih (upravna enota Domžale kot
del osrednje Slovenije, Zasavje in Prekmurje) poskušal ugotoviti, kako različne prostorske razmere in
družbenogospodarski kontekst posameznega območja vpliva na rodnostno obnašanje prebivalstva.
Na ravni celotne Slovenije je rodnost že od leta 1980 naprej nižja od potrebne za naravno repro-
dukcijo prebivalstva. Za to je seveda krivo rodnostno obnašanje, tudi starostna sestava, ki je posledica
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 10
nihanj v rodnosti in smrtnosti, svoje pa prispevajo še selitve, ki vplivajo tudi na spremembe v sestavi
prebivalstva po spolu. Starostni piramidi za začetno in končno leto drugega desetletja 21. stoletja (slika 1)
imata izraziti udorini v povsem spodnjem delu. Leta 2011 je bilo najmanj prebivalcev in prebivalk v sta-
rostnih razredih 7 oziroma 8 let, deset let kasneje pa v razredih 16 let pri fantih in 17 pri dekletih. Močno
se je v tem obdobju zmanjšalo število žensk v rodni dobi, pri čemer je še posebej izrazita razlika prav
v starostnih razredih, v katerih ženske največ rojevajo (25 do 35 let: povprečna starost matere pri prvem
rojstvu se je od 2011 do 2020 povečala z 28,8 na 29,6 let, pri vseh rojstvih pa s 30,4 na 31,1 let).
Z nekaj izjemami se je število rojstev iz leta v leto zmanjševalo, število žensk v rodni dobi pa se je
vse do leta 2018 precej hitro zmanjševalo (skupno za okrog 50.000), potem pa se je zadnjih nekaj let
gibalo blizu 425.000 (slika 2).
Manjše število žensk v rodni dobi (15–49 let) pomeni manjše število rojstev na 1000 prebivalcev
in nižjo splošno stopnjo rodnosti. Generacije deklic, ki so bile leta 2020 v starostnih razredih od 8 do
11
Geografski vestnik 96-1, 2024 Razprave
Slika 1: Starostni piramidi za prebivalstvo Slovenije leta 2011 in 2020 (Vir podatkov: Statistični … 2024).
20.000 15.000 10.000 5000 0 5000 10.000 15.000 20.000
0 let
3 leta
6 let
9 let
12 let
15 let
18 let
21 let
24 let
27 let
30 let
33 let
36 let
39 let
42 let
45 let
48 let
51 let
54 let
57 let
60 let
63 let
66 let
69 let
72 let
75 let
78 let
81 let
84 let
87 let
90 let
93 let
96 let
99 let
moški 2020moški 2011 ženske 2020ženske 2011
ženske
v rodni
dobi
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 11
12
Stanko Pelc Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
4
7
4
.6
4
6
4
6
9
.4
4
2
4
6
3
.1
3
8
4
5
6
.8
1
1
4
5
0
.2
2
4
4
4
3
.3
9
0
4
3
6
.4
7
8
4
3
0
.2
2
5
4
2
8
.2
5
5
4
2
6
.1
5
5
4
2
5
.3
1
0
4
2
3
.3
0
1
4
2
3
.9
8
2
2
1
.9
4
7
2
1
.9
3
8
2
1
.1
1
1
2
1
.1
6
5
2
0
.6
4
1
2
0
.3
4
5
2
0
.2
4
1
1
9
.5
8
5
1
9
.3
2
8
1
8
.7
6
7
1
8
.9
8
4
1
7
.6
2
7
0
5000
10.000
15.000
20.000
25.000
380.000
400.000
420.000
440.000
460.000
480.000
500.000
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023
ženske v rodni dobi živorojeni otroci
Slika 2: Gibanje števila žensk v rodni dobi 2011–2023 in gibanje števila živorojenih otrok 2011–2022
(Vir podatkov: Statistični … 2024).
12 let so sicer bolj številne od najmanj številnih okoli starostnega razreda 17 let, a je njihovo število za
nekaj tisoč manjše od števila žensk v starostnih razredih okrog tridesetega leta, kar pomeni, da bo čez
desetletje in pol ob enakem številu rojenih otrok na žensko letno število rojstev še bistveno manjše kot
leta 2020.
Ker se je število žensk v rodni dobi bolj zmanjšalo v razredih, v katerih ženske še ne rojevajo prav
pogosto, ali pa v glavnem ne rojevajo več, kot pa v najbolj rodnih, se je neto stopnja obnavljanja pre-
bivalstva v obravnavanem desetletju ves čas gibala med 0,75 in 0,78 (linearni trend kaže celo rahlo rast)
(slika 3). Leta 2021 se je povzpela celo na 0,79, a že leto zatem spet pristala pri treh četrtinah vredno-
sti, ki zagotavlja naravno reprodukcijo. Generacije, upoštevane pri izračunu neto stopenj obnavljanja
2011–2022, so manj številne od tistih v višjih starostnih razredih, kar pomeni, da bi tudi ob stopnji obna-
vljanja 1,00 ne mogle zagotavljati obnavljanja na ravni današnjega števila prebivalcev.
Na ravni statističnih regij smo izračunali povprečno splošno stopnjo rodnosti 2011–2014 in
2017–2020 (slika 4) in tako primerjali začetek in konec desetletja, ker so letna nihanja pri večini regij
sorazmerno velika.
V treh statističnih regijah je bila povprečna izračunana splošna stopnja rodnosti manjša na koncu deset-
letja (2017–2020). Najnižja je bila pri obalno-kraški (pod 1,5), nekoliko presenetljivo je imela sorazmerno
nizki vrednosti tudi osrednjeslovenska statistična regija, pri goriški pa so bile vrednosti za obe obdobji
že precej nad slovenskim povprečjem, a je bila vrednost 2017–2020 v povprečju nekoliko manjša kot v prvem.
Skupino treh statističnih regij z najmanjšimi vrednostmi, a s porastom 2017–2020 sestavljajo podravska,
zasavska in pomurska (med 1,5 in 1,6 – podobno kot osrednjeslovenska). Statistične regije, ki jih pogo-
sto opredeljujemo kot najmanj razvite, se tako znajdejo družbi tiste, ki je pri številnih drugih kazalnikih
pred vsemi ostalimi (na primer po deležu prebivalcev z doseženo tretjo stopnjo izobrazbe presega slo-
vensko povprečje za skoraj dvakrat, medtem ko so vse ostale statistične regije pod povprečjem).
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 12
13
Geografski vestnik 96-1, 2024 Razprave
Najbolj nad slovenskim povprečjem so bile statistične regije jugovzhodna Slovenija, posavska in
koroška in to že v štiriletju 2011–2014, s precej nadpovprečno rastjo celotne stopnje rodnosti pa so v šti-
riletju 2017–2020 slovensko povprečje (1,61) še dodatno presegle (od 1,78 do 1,88). Primorsko-notranjska,
savinjska in gorenjska statistična regija z  večjo povprečno celotno stopnjo rodnosti v  štiriletju
2017–2020 so imele skupaj s prej navedeno goriško regijo nadpovprečne vrednosti izračunanega kazal-
nika (malo nad 1,70).
Prebivalstveni kazalniki na ravni občin so, zaradi izjemno majhnega števila prebivalcev v številnih
slovenskih občinah, precej podvrženi naključim dejavnikom in velika medletna nihanja so prej pravi-
lo kot izjema. Zato je še toliko bolj utemeljeno, da smo analizo izvedli z združevanjem podatkov štirih
začetnih in štirih končnih let obravnavanega desetletja. Iz podatkov, objavljenih na SiStat portalu ni
mogoče izračunati celotne stopnje rodnosti za večletno obdobje, omogočajo pa izračunavanje splošne
stopnje rodnosti. Za Slovenijo je bila ta v obdobju 2011–2014 10,47 živorojenega otroka na 1000 pre-
bivalcev, v obdobju 2017–2020 pa 9,36. V nasprotju od celotne stopnje rodnosti se je torej ta kazalnik
v obravnavanem desetletju zmanjšal. Kljub temu je imelo v četrtletju 2017–2020 49 občin višjo splo-
šno stopnjo rodnosti.
Občina, ki je rodnostno precej drugačna od večine drugih v Sloveniji, je Gorenja vas - Poljane. V obeh
obdobjih je bila splošna stopnja rodnosti za več kot dva standardna odklona nad državnim povpreč-
jem, čeprav je bila v drugem štiriletju nekoliko manjša kot v prvem. Druge občine, ki so za toliko presegale
povprečje, a le v obdobju 2011–2014, so bile Dobje, Dol pri Ljubljani, Komenda, Škofljica in Tabor.
V obdobju 2017–2020 pa so bile to Borovnica, Mokronog-Trebelno, Sodražica, Sveti Andraž v Slovenskih
goricah, Šentjernej, Šmartno pri Litiji in Železniki. Zanimivo, da je med navedenimi kar nekaj občin
iz osrednjeslovenske statistične regije, ki je v obravnavanem desetletju po celotni stopnji rodnosti zdrsni-
la pod slovensko povprečje.
0,74
0,75
0,76
0,77
0,78
0,79
0,80
0,81
0,82
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
0
ž
iv
o
ro
je
n
ih
 d
ek
li
c 
n
a
ž
en
sk
o
 v
 r
o
d
n
i 
d
o
b
i
š
te
vi
lo
ž
en
sk
0,76 0,76
0,75
0,76 0,76
0,77 0,77 0,77
0,78
0,77
0,79
0,75
21.947 21.938
21.111 21.165
20.641 20.345 20.241
19.585 19.328
18.767 18.984
17.627
5000
10.000
15.000
20.000
neto stopnja obnavljanja živorojeni otroci l i trendinear (neto stopnja obnavljanja)
Slika 3: Gibanje števila živorojenih otrok in spremembe letne neto stopnje obnavljanja prebivalstva
v Sloveniji 2011 do 2022 (Vir podatkov: Statistični … 2024).
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 13
Za dva standardna odklona pod povprečjem v štiriletju 2011–2014 so bile občine Kostel, Razkrižje
in Šalovci, v štiriletju 2017–2020 pa Bovec in Velika Polana. V glavnem so to občine, ki bi jih lahko
opredelili kot obrobne. Takih, ki so v enem ali drugem štiriletju ali pa v obeh bile za en standardni odklon
pod slovenskim povprečjem, je veliko še v Prekmurju, v obmejnih območjih (na primer Bistrica ob Sotli,
Zavrč), pa posamezne v Podravju (Haloze, Dravsko Polje, Slovenske gorice). So pa v tej kategoriji tudi
nekatere mestne občine (Ptuj, Murska Sobota) in občine z večjimi krajevnimi središči, kot so na pri-
mer Trbovlje, Piran, Ljutomer in Hrastnik.
3 Umrljivost
Za umrljivost na ravni statističnih regij so na SiStat portalu na razpolago letni podatki o pričako-
vanem trajanju življenja ob rojstvu. Tudi pri tem kazalniku so nihanja med leti predvsem pri moških
velika. Že celotno slovensko prebivalstvo je sorazmerno majhno, pri statističnih regijah pa ta majhnost
pride še bolj do izraza in vpliv naključnih dejavnikov je še toliko večji.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za moške 2011–2020 v nobeni statistični regiji ni doseglo
vrednosti 80 let (slika 5). Ker se je desetletje zaključilo s koronskim letom 2020, smo v prikaz in ana-
lizo vključili še leti 2021 in 2022. Koroška statistična regija je imela največja medletna nihanja; leta
2018 je imela med vsemi celo najvišjo vrednost (leta 2011 je bila na 11., leta 2022 pa na 6. mestu).
Osrednjeslovenska statistična regija je imela večino let najvišje življenjsko pričakovanje, posavska se
je od slovenskega povprečja v zadnjih petih letih povzpela na okrog 79 let, pomurska pa je imela naj-
pogosteje najnižjo vrednost: leta 2011 74,1 in leta 2022 76,2.
14
Stanko Pelc Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9
1,4
1,5
1,6
1,7
1,8
1,9
š
–
ti
ri
le
tj
e 
20
17
20
20
š –tiriletje 2011 2014
obalno kraška–
1,48
1,44
osrednjeslovenska
1,59
1,53
SLOVENIJA
1,58
1,61
goriška
1,74
1,71
primorsko–notranjska
1,69
1,73
jugovzhodna Slovenija
1,74
1,88
posavska
1,67
1,83
koroška
1,60
1,78
savinjska
1,61
1,72
zasavska
1,50
1,55
podravska
1,42
1,51
gorenjska
1,66
1,71
pomurska
1,41
1,57
Slika 4: Povprečne celotne stopnje rodnosti po statističnih regijah, za štiriletji 2011–2014 in 2017–2020;
v okvirčku zgornja vrednost prikazuje vrednost za 2011–2014, spodnja pa za 2017–2020 (Vir podatkov:
Statistični … 2024).
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 14
Pri ženskah se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v obdobju 2011–2022 podaljšalo manj
kot pri moških; če je bila leta 2011 razlika med njimi še 6,3 leta, je bila leta 2022 le še 5,5 leta. Tudi pri
ženskah je vrednost kazalnika najmanj nihala v osrednjeslovenski regiji, a jo je po dolgoživosti žensk
v opazovanem obdobju prehitela obalno-kraška regija, kjer je bilo leta 2022 življenjsko pričakovanje
84,7 let, v osrednjeslovenski pol leta manj, kar je le za spoznanje več kot v gorenjski statistični regiji.
Blizu 84 let sta bili še statistični regiji goriška in jugovzhodna Slovenija. Najbolj se je med letoma 2011
in 2022 je podaljšalo življenjsko pričakovanje v posavski (2,7 let) in zasavski statistični regiji (1,6 let),
medtem ko je bilo leta 2022 krajše kot leta 2011 v gorenjski (pol leta) in primorsko-notranjski (eno
leto). Slednja je, z nekaj nad 50.000 prebivalci, najmanjša statistična regija in zato tudi najbolj podvr-
žena različnim naključnim dejavnikom.
Na ravni občin smo izračunali splošne stopnje smrtnosti za četrtletji 2011–2014 in 2017–2020
(preglednica 1). Pri tem je treba upoštevati povišanje števila umrlih zaradi pandemije koronaviru-
sne bolezni in s tem povezane presežne smrtnosti v prvem letu pandemije in v naslednjih. Poleg tega
je število umrlih na 1000 prebivalcev kazalnik smrtnosti, ki je zelo povezan s starostno strukturo, na
to pa še posebej pri občinah z majhnim številom prebivalcev vplivajo zgostitve starega prebivalstva v domo-
vih starejših občanov. V vseh treh občinah (Štore, Velika Polana, Gornji Grad), kjer je ta kazalnik tako
pri moških kot pri ženskah v obeh štiriletjih obravnavanega desetletja za več kot dva standardna odklo-
na presegal slovensko povprečje, so imeli v občini dom starejših občanov. V teh pa je, predvsem v manjših
občinah, lahko tudi dobršen delež varovancev, ki prejšnjega stalnega bivališča niso imeli v občini, kjer
je dom starejših občanov.
15
Geografski vestnik 96-1, 2024 Razprave
80
81
82
83
84
85
86
78,5
79,6
79,0
78,0
79,7
79,2
79,9
78,1
76,7
77,4
79,5
77,7
77,2
76,6
77,5
76,3
75,4
74,7
76,6
78,2
74,9
74,1
74,5
75,9 75,9
74,9
74
75
76
77
78
79
80
SL
O
V
E
N
IJ
A
go
re
n
js
k
a
go
ri
š
k
a
ju
go
vz
h
o
d
n
a
Sl
o
ve
n
ij
a
k
o
ro
š
k
a
o
b
al
n
o
k
ra
š
k
a
–
o
sr
ed
n
je
 s
lo
ve
n
sk
a
p
o
d
ra
vs
k
a
p
o
m
u
rs
k
a
p
o
sa
vs
k
a
p
ri
m
o
rs
k
o
o
tr
an
js
k
a–
n s
av
in
js
k
a
za
sa
vs
k
a
p
ri
č
ak
o
va
n
o
 t
ra
ja
n
je
ž
iv
lj
en
ja
 o
b
 r
o
js
tv
u
 (
v 
le
ti
h
)
SL
O
V
E
N
IJ
A
go
re
n
js
k
a
go
ri
š
k
a
ju
go
vz
h
o
d
n
a
Sl
o
ve
n
ij
a
k
o
ro
š
k
a
o
b
al
n
o
k
ra
š
k
a
–
o
sr
ed
n
je
 s
lo
ve
n
sk
a
p
o
d
ra
vs
k
a
p
o
m
u
rs
k
a
p
o
sa
vs
k
a
p
ri
m
o
rs
k
o
o
tr
an
js
k
a–
n s
av
in
js
k
a
za
sa
vs
k
a
ženske 2011 največja vrednost
najmanjša vrednostženske 2022
p
ri
č
ak
o
va
n
o
 t
ra
ja
n
je
ž
iv
lj
en
ja
 o
b
 r
o
js
tv
u
 (
v 
le
ti
h
)
84,2
84,5
84,4
83,9
83,7
85,1
84,6
83,1 83,0
84,0
84,2
83,9
84,8
82,9
83,1
82,5
81,9
81,6
83,0
83,3
81,8
80,7
80,1
82,3
81,3
80,7
moški 2011 največja vrednost
najmanjša vrednostmoški 2022
Slika 5: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za moške in ženske po statističnih regijah: za leti 2011
in 2022 ter največja in najmanjša vrednost 2011– 2022 (Vir podatkov: Statistični … 2024).
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 15
Občina Gornji Grad je bila tako po smrtnosti moških kot žensk v obeh štiriletjih med tremi z naj-
višjim številom umrlih na 1000. Ob polni zasedenosti doma starejših v tej občini njegovi stanovalci
predstavljajo približno 8 % celotnega prebivalstva občine, kar je precej manjši delež, kot pri nekaterih
precej manjših občinah. To pomeni, da dom ni edini razlog za nadpovprečno zastopanost starega pre-
bivalstva. Leta 2023 je bila namreč to občina z največjim (6 %) deležem prebivalstva, starega 85 let in
več. Splošna stopnja smrtnosti žensk 2011–2020 je bila tu med vsemi slovenskimi občinami najvišja.
Pri smrtnosti moških je bila najvišje občina Hodoš, a le v drugem štiriletju. Po številu prebivalstva sodi
med najmanjše občine v Sloveniji, stanovalci doma za starejše pa bi ob zapolnjenih kapacitetah pred-
stavljali kar petino vsega prebivalstva, a je, po podatkih za leto 2023, med 360 prebivalci le 15 starejših
od 84 let. Njihov dom za starejše spada med posebne socialnovarstvene zavode in tako očitno ni name-
njen pretežno starejšim varovancem. Še ena občina z območja Goričkega je, podobno kot Hodoš, bila
med tremi z najvišjo stopnjo smrtnosti v drugem štiriletju. V občini Kuzma je bila smrtnost moških
2017–2020 skoraj 23 moških in 27 žensk na 1000. Tudi občina, kjer je bila v prvem štiriletju stopnja
smrtnosti moških najvišja, je iz Prekmurja, in sicer Velika Polana (23,23 umrlih moških na 1000),
a se je ta smrtnost v drugem štiriletju nekoliko zmanjšala (20,35), bila pa je še vedno visoko nad držav-
nim povprečjem. Na drugem koncu Slovenije, ravno tako na obrobju, je med tri občine z najvišjo
stopnjo smrtnosti tako moških kot žensk 2011–2014 sodila občina Loški potok (17 moških in 25 žensk
na 1000). Smrtnost moških se je v drugem štiriletju povečala nad 20, medtem ko se je splošna stop-
nja smrtnosti žensk zmanjšala na 18, kar je bilo že znotraj enega standardnega odklona od slovenskega
povprečja.
Niso pa vse občine z najvišjimi stopnjami smrtnosti z obrobja. Povprečno število umrlih žensk na
1000 v občini Poljčane za 2011–2014 (23,3 na 1000) je bilo tudi med tremi najvišjimi v Sloveniji. Zelo
visoke stopnje smrtnosti tako moških kot žensk v obeh štiriletjih so imele še občine Horjul, Preddvor,
Prevalje, Radenci in Štore. Od naštetih imajo le Radenci izrazito neugodno starostno strukturo (visok
indeks staranja: 236,2 leta 2023), Horjul pa izstopa po visokem deležu prebivalcev, starih 85 let in več
(5,6 % leta 2023).
Med občinami z najnižjimi stopnjami smrtnosti izstopa občina Komenda. Tako pri moških kot pri
ženskah je bila povprečna splošna stopnja smrtnosti za obe štiriletji za več kot standardni odklon pod
slovenskim povprečjem, poleg tega je bila za 2011–2014 stopnja najmanjša med vsemi občinami, prav
tako ženska smrtnost za 2017–2020, ženska smrtnost za 2011–2014 pa tudi med tremi najnižjimi. Tako
lahko sklepamo, da gre za občino, ki je imela v obravnavanem desetletju najnižjo splošno stopnjo smrtno-
sti v Sloveniji. Tudi sicer so občine z najnižjimi splošnimi stopnjami smrtnosti v glavnem z območja
ljubljanske mestne regije: Borovnica, Dol pri Ljubljani, Ig, Log-Dragomer, Lukovica in Vodice. Gre za
območja v bližini glavnega mesta, privlačna za bivanje zaradi dobre dostopnosti delovnih mest in sto-
ritev v najpomembnejšem kulturnem, zaposlitvenem in oskrbnem središču Slovenije.
16
Stanko Pelc Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
Preglednica 1: Povprečno število umrlih na 1000 prebivalcev v Sloveniji v obdobjih 2011–2014 in
2017–2020, standardni odklon občinskih vrednosti ter najvišji in najnižji občinski vrednosti za moške
in ženske (Vir podatkov: Statistični … 2024).
obdobje 2011–2014 2017–2020
spol moški ženske moški ženske
povprečno število umrlih na 1000 prebivalcev 9,18 9,33 10,13 10,43
standardni odklon 2,50 3,23 3,78 4,34
najnižja vrednost 4,88 4,12 4,72 4,59
najvišja vrednost 23,23 31,38 29,09 34,29
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 16
4 Naravna rast
Število rojstev je v vsem obravnavanem desetletju, razen zadnjega leta, presegalo število umrlih v osred-
njeslovenski statistični regiji (slika 6). Na začetku obravnavanega desetletja je bil naravni prirast v tej
regiji še med tri in štiri na 1000 prebivalcev, nato se je postopoma zmanjševal, leta 2020 pa je število
umrlih za zgolj devet preseglo število živorojenih, kar pomeni, da je naravni prirast dobil negativni
predznak.
Podoben potek spreminjanja naravne rasti prebivalstva sta imeli še gorenjska statistična regija in
statistična regija jugovzhodna Slovenija, le da je imela slednja nekaj več nihanj med posameznimi leti,
pri obeh pa so bile vrednosti stopnje naravne rasti nekoliko nižje kot v osrednjeslovenski statistični regi-
ji. Tudi njun negativni naravni »prirast« je bil leta 2020 že kar –1,5 na 1000 prebivalcev. Od ostalih
statističnih regij je do negativne naravne rasti najkasneje prišlo v savinjski statistični regiji, in sicer leta
2017, obalno-kraški 2015 in primorsko-notranjski leto prej. Koroška statistična regija je desetletje zače-
la z negativnim prirastom, a je potem v letih 2012, 2014 in 2017 imela nekaj malega več živorojenih
kot umrlih, nato pa se je presežek umrlih iz leta v leto povečeval s posebnim poudarkom na pande-
mičnem letu 2020, ko je bil naravni »upad« prebivalstva že –3,9 na 1000 prebivalcev. Posavska, zasavska
in podravska statistična regija so imele v vseh letih obravnavanega desetletja zdaj večji zdaj manjši pre-
sežek umrlih nad živorojenimi. V zasavski statistični regiji se je sicer v letih 2014 do 2016 presežek umrlih
zmanjševal, a se je v naslednjih letih spet naglo zviševal. Tako sta desetletje z bolj negativnim naravnim
17
Geografski vestnik 96-1, 2024 Razprave
Slika 6: Naravni prirast po statističnih regijah Slovenije 2011–2020 (Vir podatkov: Statistični … 2024).
–8
–7
–6
–5
–4
–3
–2
–1
0
1
2
3
4
5
2011 2012 2013 2014 2015 2016
leto
2017 2018 2019 2020
n
ar
av
n
i 
p
ri
ra
st
goriška
primorsko notranjska–
podravska
savinjska
posavska
gorenjska
koroška
pomurska
osrednjeslovenska
SLOVENIJA obalno kraška–
zasavska
jugovzhodna Slovenija
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 17
prirastom končali le podravska in pomurska statistična regija. Slednja je sicer najbolj odstopala navz-
dol. Vse do leta 2017 je naravni (negativni) prirast nihal okoli vrednosti –3 na 1000 prebivalcev, nato
pa je sledil drastičen padec, ki je bil tako kot v vseh ostalih statističnih regijah najbolj občuten v letu
2020. Za pomursko statistično regijo je to pomenilo, da je desetletje končala z negativnim naravnim
prirastom –7,6 prebivalcev na 1000, kar je za 2,7 manjša vrednost kot v podravski statistični regiji.
Povprečni letni naravni prirast v celotnem obravnavanem desetletju je bil za celotno Slovenijo še
pozitiven (0,18 na 1000 prebivalcev), med občinami pa so bile v tem pogledu velike razlike (standardni
odklon 3,86). Za več kot dva standardna odklona sta povprečje presegali občini Komenda (povprečni
naravni prirast 8,83 na 1000 prebivalcev) in Gorenja vas - Poljane (8,09). Prvo smo že izpostavili zara-
di nizke smrtnosti, drugo pa zaradi visoke rodnosti. Med občinami, ki povprečje presegajo za več kot
en standardni odklon, so v glavnem občine iz ožje in širše okolice Ljubljane (Borovnica, Dol pri Ljubljani,
Lukovica, Ivančna Gorica, Mirna Peč, Šentjernej, Škofljica, Dobrova - Polhov Gradec, Tabor, Moravče,
Ig, Šenčur, Sodražica, Grosuplje, Železniki in Velike Lašče). Občina z največjim negativnim prirastom
je Gornji Grad (kar –19,44 na 1000 prebivalcev). V desetih letih se je v tej občini rodilo 500 otrok manj,
kot je bilo število umrlih (729), kar je ob povprečnem številu prebivalcev 2572 razlog za tako veliko
negativno vrednost naravne rasti. V obravnavanem desetletju se je število prebivalcev zmanjšalo le za
168, saj je bil selitveni prirast pozitiven (312 prebivalcev, od tega 303 na račun pozitivnega selitvene-
ga salda z drugimi občinami). V razponu negativnega naravnega prirasta od –13,37 do –7,77 na 1000
prebivalcev so se zvrstile še občine Velika Polana, Hodoš, Loški Potok, Poljčane, Štore, Preddvor, Kuzma
in Radenci, ki so vse po vrsti izstopale zaradi visoke splošne stopnje smrtnosti. V skupini 26 občin, ki
so bile med enim in dvema standardnima odklonoma pod slovenskim povprečjem, je kar sedem prek-
murskih, in sicer Puconci, Grad, Rogašovci, Šalovci, Gornji Petrovci, pa tudi obe, ki imata sedeža upravnih
enot, Lendava in Murska Sobota. Tudi sicer je po Sloveniji še kar nekaj občin s sedeži upravnih enot,
in sicer Ljutomer, Lenart, pa dve od treh zasavskih občin, Trbovlje in Hrastnik, potem pa še Sevnica,
Tolmin in Ilirska Bistrica ter Metlika. Med bolj obrobnimi občinami sta v to skupino spadali obkolp-
ski občini Osilnica in Kostel, poleg tega pa še obmejne občine Brda, Prevalje in Kranjska Gora. Preostale
občine so še Križevci iz pomurske statistične regije, pa Pesnica, Horjul in Polzela, ki so sicer vse soraz-
merno blizu največjih slovenskih središč, ter od Ljubljane tudi ne tako zelo oddaljena občina
Dobrepolje.
Občine, ki smo jih navedli v prejšnjem odstavku, so bile bolj ali manj omenjene že pri smrtnosti,
saj je ob vsesplošno nizki rodnosti ravno visoka smrtnost glavni razlog za negativni naravni prirast.
5 Selitve
Sloveniji rast števila prebivalstva zagotavlja predvsem pozitivni selitveni saldo s tujino. V drugem
desetletju 21. stoletja je bil ta 38.681 moških in 16.336 žensk oziroma skupaj 55.017 prebivalcev. To je
v povprečju prirast nekaj manj kot treh prebivalcev na 1000 prebivalcev na leto (slika 7). Vendar je bila
v prvi polovici desetletja slika precej drugačna, saj so bile številke odseljenih in priseljenih dokaj pod-
obne, selitveni prirast pa temu primerno skromen, leta 2014 celo negativen. Finančno-gospodarska kriza
iz leta 2008 je v Sloveniji vztrajala še daleč v obravnavano desetletje. Pri moških se je tako opazen skok
priselitvenega prirasta zgodil šele leta 2016, pri ženskah pa dve leti kasneje. V zadnjih treh letih deset-
letja je bil presežek priseljenih moških vključno s koronskim letom 2020 nad 10.000, pri ženskah pa
se je s 3364 povzpel nad 7400. Ker so imeli ukrepi v času pandemije koronavirusne bolezni močan vpliv
na selitve, smo v pregled vključili še razpoložljive podatke za leti 2021 in 2022, ki kažejo, da je začetek
novega desetletja zaznamoval drastičen padec priselitev moških ob hkratnem povečevanju odseljeva-
nja. V letu 2021 je bil prirast s tujino pri moških spet negativen, skupni prirast pa je ostal pozitiven na
račun precej manj občutnega padca priselitev pri ženskah. Že v naslednjem letu so se priselitve vrni-
le na razmeroma visoko raven s konca obravnavanega desetletja, pri čemer sta bila prirasta pri moških
18
Stanko Pelc Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 18
19
Geografski vestnik 96-1, 2024 Razprave
in ženskah skoraj enako visoka (nad 7000). Odselitve žensk so se skoraj celo desetletje gibale okrog tisoč
nad in pod 6000, razen prvega leta, ko se je odselilo manj kot 4000 žensk. Pri moških je bilo število
odseljenih pod in blizu 10.000 in se je v letih 2020 in 2021 povečalo na raven blizu 15.000.
Največ moških se je v obravnavanem desetletju priselilo iz Bosne in Hercegovine, in sicer 48.252.
Sledi Srbija s trikrat manjšim številom, Kosovo s štirikrat in Hrvaška s šestkrat manjšim. V objavlje-
nih podatkih je večina evropskih držav (vse razen Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Švedske, Švice in
držav z območja nekdanje Jugoslavije) združenih v skupno kategorijo z nekaj nad 14.000 priseljenimi
moškimi in nekaj nad 10.000 ženskami, kar je bilo približno pol manj kot iz Bosne in Hercegovine, ki
je bila tudi po priseljevanju žensk daleč pred vsemi drugimi državami. Sledilo ji je Kosovo s približno
trikrat manjšim številom ter Srbija in Severna Makedonija obe s približno štirikrat manjšim številom
priseljenih žensk. Leta 2022 je krepko poskočilo število priseljenih žensk iz drugih evropskih držav in
preseglo število 5000, kar je zelo verjetno posledica vojne v Ukrajini in begunskega vala, ki ga je pov-
zročila. Pri moških povečanje ni bilo tako izrazito.
Tudi najmočnejši odselitveni tok je bil pri moških usmerjen v Bosno in Hercegovino z nekaj manj
kot 18.000 odseljenimi. Sledila je skupina drugih držav Evrope (13.205), Nemčija (12.175) in Avstrija
(10.519). Pri ženskah pa sta bili Nemčija (9298) in Avstrija (8622) krepko pred Bosno in Hercegovino
(4178). Tudi v skupino drugih držav Evrope se je skupaj odselilo približno 10.000 žensk.
Med priseljenimi iz Bosne in Hercegovini skoraj ni bilo državljanov Slovenije, tudi pri odseljenih
v to državo je bil njihov delež pri moških manjši od desetine, pri ženskah pa okrog petinski. Lahko torej
sklepamo, da gre večinoma za povratne selitve, pri ženskah je nedvomno nekaj selitev tudi zaradi poro-
ke z moškim, ki se seli nazaj v državo izvora, seveda pa to verjetno ni edini razlog za večji delež državljank
Slovenije med odseljenimi v Bosno in Hercegovino. Podobno velja za selitvene tokove med Slovenijo
Slika 7: Selitveni prirast s tujino, moški in ženske, Slovenija, 2011–2022 (Vir podatkov: Statistični…2024).
–15.000
–10.000
–5000
0
5000
10.000
15.000
20.000
25.000
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
priseljeni moški
priseljene ženske
sel tveni prirast, moškii
selitveni prirast, ženske odseljene enskež
odseljeni moški
leto
š
te
v
il
o
 o
s
e
b
16
6
40
3
56
3
–
36
7
23
9 1.
08
9
1.
57
0
11
.5
65
12
.5
41
10
.9
12
–
23
2
7.
65
3
1.
89
3
24
1
–
76
–
12
3
26
8
–
38
–
31
7
3.
36
3
3.
67
2
7.
45
3 2.
71
2
7.
00
4
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 19
20
Stanko Pelc Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
in drugimi državami nekdanje Jugoslavije: delež državljanov Slovenije je nekoliko večji le pri Srbiji, pri
ženskah, ki so se tja selile, celo skoraj dvopetinski. Povsem drugačna pa je podoba pri drugih državah.
Celo med priseljenimi iz Avstrije, Nemčije in Švice izrazito prevladujejo državljani Slovenije z okrog
devetdesetinskimi deleži, kar nas navaja na sklep, da gre večinoma za povratne selitve. Pri odseljenih
je tak delež bolj pričakovan, saj gre za države, ki so za državljane Slovenije zanimive predvsem zaradi
zaposlitve, študija ali poslovnih priložnosti. A zanimivo, med odseljenimi v Nemčijo je bil delež soraz-
merno nizek, dvotretjinski pri moških in štiripetinski pri ženskah, kar verjetno pomeni, da je Nemčija
zanimiva tudi za priseljence v Slovenijo, ki jim je ta nekakšna vmesna postaja do končnega cilja, Nemčije.
Nekaj podobnega velja za Švedsko, ne pa tudi za Avstrijo in Švico, kamor se selijo v devet desetinah
primerov državljani Slovenije.
Po statističnih regijah se je selitveni prirast s tujino gibal med –5,5 na 1000 prebivalcev v pomur-
ski statistični regiji leta 2012 in 12,8 v obalno-kraški leta 2020 (slika 8). Tudi sicer je bil najvišji prirast
v dveh tretjinah statističnih regij v zadnjem letu obravnavanega desetletja. Z negativnim prirastom je
desetletje začela zasavska statistična regija, v naslednjem letu je bil ta enak nič, potem pa vse do leta
2017 spet negativen. Z izjemo prvega leta je bil do leta 2017 negativen tudi v pomurski in gorenjski
statistični regiji, z izjemo prvih dveh let pa še v koroški statistični regiji. V prvi polovici obravnavane-
ga desetletja je imela štiri leta z negativnim prirastom s tujino še podravska statistična regija, trikrat
v celem desetletju so negativne vrednosti zabeležili še v posavski regiji, enkrat pa v primorsko-notranj-
ski in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija. Obalno-kraška regija je imela večino desetletja najvišje
priraste in je v zadnjem letu sorazmerno visoko presegla vse ostale s prirastom 12,8 na 1000 prebival-
cev. Tri statistične regije, ki so bile tej vrednosti najbližje, podravska, gorenjska in primorsko-notranjska,
so imele priraste okoli 10 na 1000 prebivalcev. V vseh letih obravnavanega desetletja sta imeli pozitivne
Slika 8: Selitveni prirast s tujino (levo) in skupni selitveni prirast (desno) 2011–2020, po statističnih
regijah: začetno (2011) in končno leto (2020 oziroma 2022), najvišja in najnižja vrednost (2011–2020
oziroma 2011–2022) (Vir podatkov: Statistični … 2024).
–10
–5
0
5
10
15
20
25
SL
O
V
E
N
IJ
A
p
o
m
u
rs
k
a
p
o
d
ra
vs
k
a
k
o
ro
š
k
a
sa
vi
n
js
k
a
za
sa
vs
k
a
p
o
sa
vs
k
a
ju
go
vz
h
o
d
n
a
Sl
o
ve
n
ij
a
o
sr
ed
n
je
sl
o
ve
n
sk
a
go
re
n
js
k
a
p
ri
m
o
rs
k
o
n
o
tr
an
js
k
a–
go
ri
š
k
a
o
b
al
n
o
k
ra
š
k
a
–
–10
–5
0
5
10
15
20
25
začetno leto (2011)
končno leto (2020)najnižja vrednost
najvišja vrednost začetno leto (2011) najvišja vrednost
(2011 2022)–
končno leto (2020)
najnižja vrednost (2011 2022)–
končno leto (2022)
najvišja vrednost (2011 2020)– najnižja vrednost
(2011 2020)–
se
li
tv
en
i 
p
ri
ra
st
 n
a 
10
00
 p
re
b
iv
al
ce
v
se
li
tv
en
i 
p
ri
ra
st
 n
a 
10
00
 p
re
b
iv
al
ce
v
SL
O
V
E
N
IJ
A
p
o
m
u
rs
k
a
p
o
d
ra
vs
k
a
k
o
ro
š
k
a
sa
vi
n
js
k
a
za
sa
vs
k
a
p
o
sa
vs
k
a
ju
go
vz
h
o
d
n
a
Sl
o
ve
n
ij
a
o
sr
ed
n
je
sl
o
ve
n
sk
a
go
re
n
js
k
a
p
ri
m
o
rs
k
o
n
o
tr
an
js
k
a–
go
ri
š
k
a
o
b
al
n
o
k
ra
š
k
a
–
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 20
priraste še goriška in osrednjeslovenska statistična regija. Obalno-kraška statistična regija je imela naj-
višji povprečni letni prirast s tujino (4,9), sledili pa so primorsko-notranjska, osrednjeslovenska in savinjska
s prirasti s tujino 3,3, 3,2 in 3,1 na 1000 prebivalcev. Daleč najslabše selitvene razmere so bile v pomur-
ski statistični regiji, ki je v obravnavanem desetletju z mednarodnimi selitvami izgubila 854 prebivalcev
(povprečni negativni prirast s tujino –0,7 na 1000 prebivalcev), medtem ko so v ostalih regijah z niz-
kimi prirasti vseeno imeli pozitiven saldo pri selitvah s tujino (zasavska in koroška statistična regija
povprečno letno 1,3 oziroma 1,5 prebivalcev na 1000).
Pri skupnem selitvenem prirastu so bile vrednosti tako navzgor kot navzdol nekoliko višje, saj so
imele notranje selitve podoben učinek na skupno rast kot zunanje (preglednica 2). Najnižja letna stop-
nja selitvenega prirasta je bila kar –9,5 na 1000 prebivalcev leta 2013 v zasavski statistični regiji, ki je
bila tudi regija z najvišjimi negativnimi selitvenimi prirasti v prvi polovici obravnavanega desetletja.
Najvišji selitveni prirast 22,7 na 1000 prebivalcev je bil leta 2020 v obalno-kraški statistični regiji. Kar
pet statističnih regij (zasavska, koroška, goriška, gorenjska in jugovzhodna Slovenija) je imelo prvih
sedem let obravnavanega desetletja negativne selitvene priraste, še ena (pomurska) sedem let od 2012
do 2018. Najvišji letni skupni selitveni prirasti so bili značilni za zadnja tri leta obravnavanega deset-
letja. Zabeležile so jih obalno-kraška, gorenjska in osrednjeslovenska statistična regija. Prva je imela
leta 2014 negativni prirast, v vseh ostalih letih pa najvišjo prirast ali blizu najvišjih.
Ker se je obravnavano desetletje sklenilo s pandemičnim letom 2020, je prišlo zaradi s pandemijo
povezanih ukrepov do »prerazporeditve« prebivalstva med regijami. Osrednjeslovenska statistična regi-
ja je imela leta 2020 v vsem desetletju najnižji skupni selitveni prirast, leta 2021 je bil celo negativen,
a se je leta 2022 ponovno dvignil na 11,5 na 1000 prebivalcev, kar je več kot v kateremkoli letu obrav-
navanega desetletja. Obratno je bilo pri obalno-kraški in gorenjski statistični regiji. Pri slednji je skupni
selitveni prirast leta 2020 dosegel 22 na 1000 prebivalcev, v naslednjih dveh letih pa padel na 2,3 ozi-
roma –3,6. Pri obalno-kraški statistični regiji je bil padec nekoliko manj drastičen (22,7 (2020) 
 5,1
(2021) 
 7,2 (2022) na 1000 prebivalcev).
Le ena tretjina slovenskih statističnih regij je imela v obravnavanem desetletju pozitiven selitveni
prirast z drugimi. Med vsemi po povprečnem letnem prirastu z ostalimi regijami (2 na 1000 prebival-
cev) izstopa obalno-kraška statistična regija, ki je imela v celotnem desetletju rahlo negativen prirast
le s pomursko regijo, največ prebivalcev pa je pridobila iz osrednjeslovenske ter savinjske. Absolutno
največ prebivalcev je pridobila osrednjeslovenska statistična regija (6946), kar pa je bilo zaradi njenih
več kot pol milijona prebivalcev le 1,3 povprečno letno na 1000 prebivalcev. Pozitivno selitveno bilan-
co sta imeli še podravska in pomurska statistična regija (0,8 in 0,6 na 1000). Slednja je imela negativno
bilanco samo z osrednjeslovensko, prva pa še s pomursko in obalno-kraško statistično regijo. Koroška
in zasavska statistična regija sta imeli relativno najneugodnejše notranje selitvene tokove (–3,5 in –3,4).
Koroška statistična regija je imela za malenkost pozitiven saldo le z zasavsko in s statistično regijo jugovz-
hodna Slovenija, zasavska pa samo z goriško. Absolutno je bil največji presežek izseljenih v druge regije
v savinjski (3021) in goriški (2795) statistični regiji. V relativnem smislu se je to bolj poznalo pri pre-
cej manjši goriški (–2,4 povprečno letno na 1000 prebivalcev) kot pri večji savinjski (–1,2). Goriška
statistična regija je imela tudi od vseh regij največji negativni saldo, in sicer z osrednjeslovensko stati-
stično regijo (2164 prebivalcev, kar je tri četrtine celotnega negativnega salda regije).
Po selitvah med občinami izrazito odstopa Kranjska Gora s povprečnim letnim porastom never-
jetnih 45,5 prebivalca na 1000. Ob tem je treba povedati, da gre kar 2176 prebivalcev od skupnega prirasta
2417 prebivalcev na račun koronskega leta 2020. Podobno je bilo tudi v občini Bohinj, ki bi imela brez
leta 2020 s 394 prebivalci selitvenega prirasta skupen desetletni prirast negativen. Sicer pa so med obči-
nami z  izjemno visokimi povprečnimi letnimi selitvenimi prirasti z  drugimi občinami v  ospredju
predvsem tiste, ki smo jih navajali pri visokih stopnjah smrtnosti, povezanih z domovi starejših obča-
nov (Hodoš, Preddvor, Kuzma, Gornji Grad). Najbolj negativne selitvene priraste so imele predvsem
obrobne občine Zavrč, Osilnica, Loška dolina, Rogatec, Črna na Koroškem, Nazarje, Luče), pa tudi neka-
tere, pri katerih tega ne bi pričakovali in so očitno posredi neki drugi razlogi (na primer Šempeter-Vrtojba).
21
Geografski vestnik 96-1, 2024 Razprave
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 21
22
Stanko Pelc Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
Pr
eg
led
ni
ca
 2
: S
eli
tv
en
i p
rir
as
t p
os
am
ez
ne
 st
at
ist
ič
ne
 re
gi
je
 z 
dr
ug
im
i s
ta
tis
tič
ni
m
i r
eg
ija
m
i 2
01
1–
20
20
 (V
ir 
po
da
tk
ov
: S
ta
tis
tič
ni
…
20
24
)
sa
ld
o 
s s
ta
tis
tič
no
 re
gi
jo
:
po
m
ur
sk
a
74
71
17
5
53
11
49
–1
14
35
4
4
10
15
70
2
po
dr
av
sk
a
–7
4
63
1
16
74
20
5
24
6
32
1
–9
31
24
2
11
4
21
5
–5
8
25
85
ko
ro
šk
a
–7
1
–6
31
–5
08
15
–3
1
24
–1
08
4
–5
5
–2
0
–1
5
–1
32
–2
50
8
sa
vi
nj
sk
a
–1
75
–1
67
4
50
8
47
4
–1
45
5
–1
88
2
27
6
22
25
–4
55
–3
02
1
za
sa
vs
ka
–5
3
–2
05
–1
5
–4
74
–2
23
–8
2
–4
39
–1
55
–6
19
–1
21
–1
75
4
po
sa
vs
ka
–1
1
–2
46
31
14
5
22
3
63
–5
44
89
–3
16
–3
7
–2
74
ju
go
vz
ho
dn
a S
lo
ve
ni
ja
–4
9
–3
21
–2
4
–5
82
–6
3
–1
12
8
63
17
–3
7
–1
78
–1
64
3
os
re
dn
jes
lo
ve
ns
ka
11
4
93
1
10
84
18
82
43
9
54
4
11
28
–1
20
7
45
4
21
64
–5
87
69
46
go
re
nj
sk
a
–3
54
–2
42
55
–2
76
15
5
–8
9
–6
3
12
07
–7
5
–8
–3
79
–6
9
pr
im
or
sk
o-
no
tra
nj
sk
a
–4
–1
14
20
–2
2
6
3
–1
7
–4
54
75
65
–2
–4
44
go
riš
ka
–1
0
–2
15
15
–2
5
–1
9
–1
6
37
–2
16
4
8
–6
5
–3
41
–2
79
5
ob
aln
o-
kr
aš
ka
–1
5
58
13
2
45
5
12
1
37
17
8
58
7
37
9
2
34
1
22
75
pomurska
podravska
koroška
savinjska
zasavska
posavska
jugovzhodna Slovenija
osrednjeslovenska
gorenjska
primorsko-notranjska
goriška
obalno-kraška
skupaj
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 22
6 Sklep
V drugem desetletju 21. stoletja se je število slovenskega prebivalstvo ob nizki stopnji rodnosti, ki
je posledica rodnostnega obnašanja, značilnega za sodobne družbe, in ob vse bolj neugodni starostni
strukturi, ko se število žensk v rodni dobi v najbolj produktivnih starostnih razredih zmanjšuje, še vedno
povečevalo (skupaj za 58.788). V prvem delu desetletja v veliki meri na račun še vedno prisotne nara-
vne rasti, v zadnjih letih desetletja, ko je naravna rast postala negativna, pa na račun selitvenega prirasta
s tujino, ki se je precej povečal ravno v tem obdobju. Priseljevanje je bilo najobsežnejše z območja nekda-
nje Jugoslavije, pri priselitvah iz Avstrije, Švice, Nemčije pa je šlo v veliki meri za povratne selitve slovenskih
državljanov, saj za državljane teh držav Slovenija verjetno ni bila pretirano privlačen selitveni cilj. Slovenija
je imela v obravnavanem desetletju medletne stopnje prebivalstvene rasti pod 1 na 1000 prebivalcev
do leta 2019, ko se je dvignila na med 4 in 5 ter pristala med 2 in 3 leta 2020. Zaradi sprememb meja
statističnih regij so na sliki 9 na levem grafikonu prikazani podatki za obseg vsake regije pred in po
spremembi meja. Bolj opazna je zaradi sorazmerno velikega povečanja obsega regije razlika med obema
prikazoma le pri zasavski statistični regiji, kjer je bilo pred razširitvijo z občino Litija medletno zmanj-
ševanje števila prebivalstva občutno bolj izrazito, tudi po razširitvi pa še vedno sorazmerno največje
med vsemi statističnimi regijami z izjemo pomurske.
Prebivalstvena rast je bila sorazmerno najvišja v osrednjeslovenski in obalno-kraški, najnižja pa
v pomurski in koroški statistični regiji. Omejevanje gibanja v času pandemije koronavirusne bolezni
je povzročilo val prijav na naslovih počitniških bivališč, zaradi česar sta predvsem obalno-kraška in
gorenjska statistična regija končali desetletje z najvišjim povečanjem števila prebivalstva, čeprav je šlo
bolj za formalne kot za dejanske selitve.
23
Geografski vestnik 96-1, 2024 Razprave
Slika 9: Medletne spremembe števila prebivalcev na 1000 prebivalcev 2011–2020, po statističnih regijah
(Vir podatkov: Statistični … 2024).
primorsko notranjska– pomurska
jugovzhodna Slovenija koroška
gorenjska goriška
obalno kraška– podravska
SLOVENIJA
savinjska (obseg 201 )1
zasavska (obseg 2015)savinjska (obseg 2015)
zasavska (obseg 201 )1
osrednjeslovenska (obseg 2011) posavska (obseg 201 )1
osrednjeslovenska (obseg 2015) posavska (obseg 2015)
–6
–5
–4
–3
–2
–1
0
1
2
3
4
5
6
7
8
20
13
/2
01
2
20
1
/2
01
2
1
20
14
/2
01
3
20
15
/2
01
4
20
16
/2
01
5
20
17
/2
01
6
20
18
/2
01
7
20
19
/2
01
8
20
20
/2
01
9
sp
re
m
em
b
e
š
te
vi
la
 p
re
b
iv
al
ce
v 
n
a 
1
0
0
0
 p
re
b
iv
al
ce
v
sp
re
m
em
b
e
š
te
vi
la
 p
re
b
iv
al
ce
v 
n
a 
1
0
0
0
 p
re
b
iv
al
ce
v
–6
–5
–4
–3
–2
–1
0
1
2
3
4
5
6
7
8
20
13
/2
01
2
20
1
/2
01
2
1
20
14
/2
01
3
20
15
/2
01
4
20
16
/2
01
5
20
17
/2
01
6
20
18
/2
01
7
20
19
/2
01
8
20
20
/2
01
9
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 23
Najbolj neugoden prebivalstveni razvoj je imela pomurska statistična regija in to predvsem zara-
di prenizke rodnosti in previsoke smrtnosti, saj je bila po notranjih selitvah v boljšem položaju kot večina
ostalih. Sorazmerno veliko prebivalstva sta izgubili tudi statistični regiji zasavska (1,6%) in koroška (1,3%)
rahlo zmanjšanje med 1. 1. 2011 in 31. 12. 2020 pa sta zabeležili še goriška in posavska.
Na podlagi analiziranih podatkov je težko z večjo verjetnostjo sklepati o razlogih za razlike med
statističnimi regijami, še težje je to na lokalni ravni, kjer pri prebivalstveno majhnih občinah delujejo
zelo različni naključni dejavniki. Očiten dejavnik povečevanja splošne stopnje smrtnosti so domovi sta-
rejših občanov, še posebno v občinah z manjšim številom prebivalcev, kamor prihajajo bivat tudi številni
oskrbovanci iz drugih občin. To je tudi razlog za primerno večji selitveni prirast z drugimi občinami,
kar pa poslabšuje razmerje med starim in mladim prebivalstvom in ga ne izboljšuje kot v primeru, če
se priseljujejo iskalci zaposlitve ali študenti. Privlačnost osrednjeslovenske regije je povezana z glav-
nim mestom, ki je središče z najvišjo stopnjo centralnosti. Z avtocestnimi povezavami se je območje
ljubljanske mestne regije razširilo na območje sosednjih statističnih regij, zato številni kraji iz bližnje
in daljne okolice omogočajo bivanje na bolj ali manj urbaniziranem podeželju ter delo v najbolj urba-
nem naselju v Sloveniji. Obalno-kraška regija je privlačna zaradi milejšega podnebja in bližine morja.
Najbolj neugodne razmere za ohranjanje prebivalstva imajo območja s slabšo prometno dostopnost-
jo, pa naj gre za obrobna obmejna območja ali za kraje s tako imenovane notranje periferije.
7 Viri in literatura
Bucher, S. 2012: Population aging and changes in the age structure of Slovakia. Revija za geografijo 7-1.
DOI: https://doi.org/10.18690/rg.7.1.3852
Ćudić, B., Klemenčič, M., Zupančič, J. 2020: The influence of COVID-19 on international labor migra-
tions from Bosnia and Herzegovina to EU. Dela 53. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.53.71-95
Dolenc, D., Iljaš Petrovič, U., Povhe, J., Razpotnik, B., Šter, D., Žnidaršič, T. 2010: Demografska podo-
ba Slovenije, 2008. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrežje: http://www.stat.si/
doc/pub/DemografskaPodobaSlovenije2008.pdf (12. 5. 2024).
Horvat, U. 2015: Razvoj in demografske značilnosti prebivalstva v mestu Maribor med letoma 1961 in
2015. Revija za geografijo 10-2. DOI: https://doi.org/10.18690/rg.10.2.3946
Horvat, U. 2017a: Izobrazbena sestava prebivalstva v mestu Maribor. Revija za geografijo 12-1. DOI:
https://doi.org/10.18690/rg.12.1.3989
Horvat, U. 2017b: Staranje prebivalstva v  mestu Maribor. Revija za geografijo 12-2. DOI:
https://doi.org/10.18690/rg.12.2.3996
Horvat, U. 2018: Spolna sestava prebivalstva v mestu Maribor (z ozirom na staranje prebivalstva). Revija
za geografijo 13-1. DOI: https://doi.org/10.18690/rg.13.1.3672
Horvat, U. 2019: Prebivalstvo Maribora: Razvoj in demografske značilnosti. Maribor.
Josipović, D. 2013: Dejavniki rodnostnega obnašanja v  Sloveniji. Geografija Slovenije 9. DOI:
https://doi.org/10.3986/9789612545079
Kerbler, B. 2015: Population aging in Slovenia: A spatial perspective. Acta geographica Slovenica 55-2.
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1885
Klep, K., Pelc, S. 2011: Priseljevanje iz Bosne in Hercegovine – glavne demografske značilnosti in
prostorska osredotočenost. Geografski vestnik 83-2.
Nared, J., Polajnar Horvat, K., Razpotnik Visković, N. (ur.) 2019: Demografske spremembe in regio-
nalni razvoj. Regionalni razvoj 7. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610502258
Nared, J., Repolusk, P., Zavodnik Lamovšek, A., Foški, M., Mrak, G. 2023: Demografska analiza in
projekcije za podeželska in urbana območja v Sloveniji. Geografija Slovenije 39. Ljubljana. DOI:
https://doi.org/10.3986/9789610507253
Pelc, S. 2015: Mestno prebivalstvo Slovenije. Koper.
24
Stanko Pelc Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 24
Rebernik, D. 2014: Population and spatial development of settlements in Ljubljana Urban Region after
2002. Dela 42. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.42.4.75-93
Statistični urad Republike Slovenije 2024: SI-STAT podatkovni portal. Prebivalstvo. Medmrežje:
https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/100/prebivalstvo (12. 5. 2024).
Šircelj, M. V. 2020: Osnove demografije in demografski razvoj Slovenije. Ljubljana.
Tiran, J. 2013: Vpliv izbora metode na vrednost gostote prebivalstva. Geografski vestnik 85-1.
Založnik, S. 2012: Demografske in socialne značilnosti občin spodnjega Posavja na osnovi modela
trajnostnega razvoja na lokalni ravni. Dela 38. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.38.39-53
8 Summary: Factors of population growth in Slovenia 2011–2020
(translated by the author, English proofreading by Bharath Ranganathan)
Slovenia experienced some population growth in the second decade of the 21st century. However, this
growth has been significantly impacted by the economic crisis that worsened the economic climate for much
of the first half of the decade. Additionally, the COVID-19 pandemic in the last year of the decade had sub-
stantial impact. The total number of Slovenian citizens residing in Slovenia actually decreased. Consequently,
population growth has been primarily driven by an increase in the foreign citizen population.
In this article, we present the main factors driving population growth in Slovenia between 2011 and
2020, analysing data on fertility, mortality, and migration. We also focus on relevant key regional dif-
ferences at the statistical region and municipality levels.
Fertility is a major factor in natural population growth for modern populations, as even with advance-
ments in healthcare, an aging population will sooner or later lead to mortality rates surpassing birth
rates in the long term. The fertility behaviour of the Slovenian population exhibits significant complexity,
undoubtedly shaped by regional disparities in spatial structure (Josipović 2013). Slovenia’s total fertil-
ity rate has dipped below replacement levels (around 2.1 children per woman) since the 1980s. It reached
a low point of 1.2 around the turn of the millennium, but has since climbed back to 1.6 by the end of
the last decade. This decline was primarily driven by a shortage of women in their prime childbearing
years (aged 25-35), who typically have higher fertility rates compared to younger or older women.
Moreover, the number of women aged 15-49 has shrunk by 50,000 in the past decade, stagnating at
just over 120,000 in recent years. The future outlook isn’t promising, as the number of girls under nine
years old continues to decline across all younger age groups.
The number of births in Slovenia has steadily decreased throughout the decade. We calculated aver-
age four years’ fertility rates for 2011-2014 and 2017-2020 and found out that three regions exhibited
lower fertility rates in 2017-2020 than in 2011-2014. Notably, one of them was the most developed region
(Osrednjeslovenska), with both periods falling below the national average. Three regions consistent-
ly held the highest rates: Koroška, Posavska, and Jugovzhodna Slovenija (the latest with 1.7 and 1.9 is
the only among these three that could be considered economically more developed).
Regions with the lowest rates were Obalno-kraška (significant decrease, also experiencing a GDP
decline), Podravska, Zasavska, and Pomurska (the latter two being the least developed). Interestingly,
Podravska and Pomurska showed an increase in fertility rates.
Municipalities with the highest general fertility rates are concentrated in central Slovenia (Ljubljana
urban region) and some rural areas with fairly good accessibility to urban centres. Conversely, low fer-
tility is a concern in peripheral municipalities, particularly in Prekmurje region and areas along the
Croatian border as well as in some municipalities with regional centres and medium-sized cities (Ptuj,
Murska Sobota, Trbovlje, Piran, etc).
Life expectancy in Slovenia increased slightly for both women (82.9 to 83.4 years) and men (76.6
to 77.8 years) during the observed decade. However, growth hasn’t been uniform. There were dips in
2015 and, more significantly, in 2020 due to the pandemic.
25
Geografski vestnik 96-1, 2024 Razprave
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 25
Life expectancy showed significant variation across statistical regions, likely attributable to differ-
ences in population size:
• Lowest values (2011):
• Men: 74.1 years in Pomurska,
• Women: 80.1 years in Posavska;
• Highest values:
• Men: 79.9 years in Osrednjeslovenska,
• Women: 85.1 years in Obalno-kraška.
The year with the highest life expectancy wasn’t always 2020. Some regions even experienced declines
compared to 2022 (e.g., Zasavska, women: 84.8 in 2019 vs. 82.2 in 2022). Primorsko-notranjska region
stands out as the only region with a consistent increase-decrease in female life expectancy throughout
the decade. This could potentially be linked to its small population size (just over 50,000). Unfortunately,
pinpointing the exact reasons for these variations is challenging. While the most developed region
(Osrednjeslovenska) ended with the highest male life expectancy, some less developed regions (Koroška,
Podravska) displayed the most significant growth during the decade.
The analysis of deaths per 1,000 residents at the municipal level revealed that facilities for the elder-
ly significantly impacted mortality rates in certain areas. Municipalities like Gornji Grad, Štore and Velika
Polana had high numbers due to such facilities housing a large portion of their population. Furthermore,
high mortality rates were observed in municipalities from Pomurska region (Hodoš, Kuzma) and other
peripheral areas (Loški Potok). Interestingly, some municipalities close to major urban centres (Horjul,
Preddvor) also showed high mortality rates.
Slovenia’s natural population growth (births minus deaths) exhibited significant regional variations
throughout the decade. In the years before 2020 Osrednjeslovenska, Gorenjska, and Jugovzhodna Slovenija
regions maintained positive natural increase throughout the decade, with Osrednjeslovenska experi-
encing the strongest growth while on the other side Posavska, Podravska, Zasavska, and Pomurska regions
faced negative natural increase (more deaths than births) during the entire period. Pomurska, one of
Slovenia’s least developed regions, had the lowest values throughout the decade, reaching –7.6 per 1,000
in 2020. The average annual increase in Slovenia for the decade was a modest 0.18 per 1,000 residents.
However, there were significant discrepancies at the municipality level. Many municipalities within the
Ljubljana urban region displayed very high positive values, while those with the least negative values
(experiencing a major decrease) mirrored areas with higher mortality rates, such as Gornji Grad. This
suggests that high mortality rates are a key factor driving negative natural increase at the municipal level.
Slovenia’s population grew by 55,017 residents from 2011 to 2020, primarily driven by positive net
migration between 2017 and 2019. The economic and financial crisis of 2008 negatively impacted migra-
tion in 2011-2017, leading to very low population growth, and even slight decline in some years (women:
4 out of 7 years; both sexes: 2014). The trend then shifted upwards, only to dip again in 2020 and more
significantly in 2021. However, 2022 saw a recovery approaching pre-pandemic levels.
Immigration patterns:
• Source countries: The majority of immigrants originated from former Yugoslavia, with Bosnia and
Herzegovina contributing the largest numbers. These immigrants were primarily non-citizens of
Slovenia.
• Return migration: It’s likely that emigration from Slovenia to Bosnia and Herzegovina reflects return
migration patterns. Conversely, immigrants from Austria, Switzerland, and Germany were pre-
dominantly Slovenian citizens. This suggests they might be returning after living abroad.
• Germany and Sweden: These countries attracted a larger share of non-citizen immigrants, poten-
tially using Slovenia as a stepping stone for further migration.
Significant differences in net migration were observed across statistical regions:
• Highest average annual net migration: Obalno-kraška (4.9 per 1,000), Primorsko-kraška,
Osrednjeslovenska, and Savinjska.
26
Stanko Pelc Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 26
• Highest net loss: Pomurska (–0.7 per 1,000) due to international migration, though it didn’t experi-
ence internal migration loss. Notably, it had positive net migration with all other regions except
Osrednjeslovenska, the region attracting most internal migration.
• Koroška and Zasavska had negative internal net migration with most other regions (average annu-
al loss of 3.5 and 3.4 per 1,000).
• At municipal level the highest net gain had Kranjska Gora (likely due to 2020 COVID-19 measures,
prompting formal residence changes). Most critical losses had municipalities in peripheral and bor-
der areas (Zavrč, Osilnica, Loški Potok, etc.).
We can conclude that despite a low birth rate and unfavourable age structure, Slovenia’s popula-
tion continued to grow in the second decade of the 21st century. This was largely due to positive net
migration, especially in the latter half of the decade. Immigration was primarily from former Yugoslavia,
while some return migration was evident from Austria, Switzerland, and Germany. The regions with
the highest growth were Osrednjeslovenska and Obalno-kraška, while those with the lowest were Pomurska
and Koroška.
Movement restrictions during the pandemic led to a surge in registrations at vacation home address-
es, resulting in apparent population gains in Obalno-kraška and Gorenjska regions.
Overall, Slovenia’s population growth is driven by a complex interplay of factors, including fertility,
migration patterns, regional development, and economic opportunities. Pomurska, Koroška and
Goriška statistical regions experienced a population decline compared to the beginning of the decade.
Pomurska region had the most unfavourable demographic trends due to low birth rates and high mor-
tality. Reasons for regional disparities are difficult to pinpoint, especially at the local level, but it is obvious
that nursing homes contribute to increased mortality rates, particularly in smaller municipalities.
Osrednjeslovenska region’s attractiveness stems from Ljubljana, the capital city, and its surrounding urban-
ized areas. Obalno-kraška region’s appeal lies in its milder climate and proximity to the sea. Peripheral
and border areas face challenges in retaining population due to limited accessibility and economic oppor-
tunities.
27
Geografski vestnik 96-1, 2024 Razprave
vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:37  Page 27