St. 2. V Gorici, v četrtek dne 5. januvarija 1911. Tečaj XLI Iihaja trikrat aa teden, in sicer t torek, četrtek in soketo ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K % 10 . «a*Bv V« » . . 5 V Oorici se prodaja n^ vseh tobakarnah., .SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Soriškem in Hradiščanskem" in dvakrat v letu ^R»ni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Ha naroČila kres doposlane naročnine se m oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C. Lavrič. VredutStvo ; nahaja v Gosposki ulici it. 7 j Oorici v I. nadstr. na delno. Upravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tvtefois it. 83. — »Gor. Tiskarna" A. OabrSčck (odgov. J; Fabčie) tiska in zal. Istrski hrvatsko-slovenski poslanci o spira i Lahi. »Mir ili rat?« Istrski hrvatski hi slovenski deželni poslanci so odgovoiili v posebni brošuri na razna laška poročila o delovanju istrskega deželnega zbora. Lahi so zavijali dejstva, obrekovaii Slovane ter delali le nje odgovorile za vse. Brošura ima naslov: »Mir ili rat«? Pregledno je očrtan 'v iHej ves položaj, kakoršen je nastal po volitvah leta 1907, in leta 1908., zlasti pa položaj v letu 1910., ki je privedel slovanske poslance do ob-strukcije ter do popolnega »prekinjenja dogovorov o sporazumu z Lahi. Razloženo je v brošuri, po čem težijo Lahi in kako nestvarno je pisanje domačih in zunanjih laških listov o zapostavljanju Lahov od slovanske strani..... Po novem volilnem redu leta 1905. je bilo odločeno Slovanom 19 poslancev, Lahom 25 .Po tem razmerju je izključeno vsako preglaševanje. Zajedno je bil sprejet nov deželni statut, ki obsega z jedne strani norme za pravilno porabo deželnih sredstev v korist jedne in druge narodnosti s posebnim ozlrotn na potrebne institucije, dcčfcn :>c je » drvgc strani določilo, da se jedna kakor druga str :-n zavaruje proti nepravičnemu preglaševanju. V letu 1908. pri volitvah po novem volilnem redu pa so pokazali Lahi, da jim je bilo malo mar za sporazum ter so vzeli z vsemi mogočimi sredstvi Hrvatom tretji okraj puljskega mesta, kateri okraj je bil po sporazumu določen Hrvatom, tak« da so pri teh volitvah dobili Slovani 18 poslancev namesto !9. Lahi pa 26 namesto 25. Nato se je pričakovalo, da bo sklican deželni zbor. AH Lahi so zavlačevali sklicanje deželnega zbora v ta namen, da preprečijo sprejetje novega deželnega statuta, po katerem deželni odbor ne more sklepati, ako tiiso navzoči slovanski zastopniki. Lahi so hoteli pred sklicanjem deželnega zbora dogovarjati se s Slovani gtedč vseh spornih vprašanj, zlasti pa o novem zaokroženju občin. Slovanski zastopniki so izjavili, da so pripravljeni za pogovore o vseh vprašanjih javnega interesa, zahtevali pa so zopet, da se skliče deželni zbor ter spiegme novi deželni statut. Slučaj je bil čisto nov: Oni, ki so na-praviii zakon, so se protivili, da stopi ta zakon v veljavo, namestnik »pa, ki bi moral ščititi zakone, je iskal sam, kako bi obšel veljavnost deželnega reda. Da bi ne bilo treba sklicati deželni z/bor, so bili sklicani na sestanek vsi poslanci, slovanski in laški, da se pooblasti deželni odbor, da more razdeliti znesek K 100.000 v ubiu-ženje bede, povzročene po raznih elementarnih nesrečah v deželi. Vlada je med tem sama uvidela, da se ne da dalje več odlašati s sklicanjem deželnega zbora ter ga je sklicala v Koper dne 22. julija 1909. V tem zasedami! niso Lahi hoteli dovoliti izvolitve deželnega odbora po novem sprejetem ter že sankcioniranem statutu. Iskali so zopet koncesije. Lahom je šlo za to, da se podaljša njihova posest v nekaterih občinah, v Labinu, Svetemvin-čentu, itd., po začasni odredbi pa se imajo občinska zastopstva obnoviti šele po 6 letih, raz ven če v kaki občini pride poprej do tftKmizimiuciija med Slovani in Lahi. Lahi so hoteli, da v teh občinah v tem času ukrepijo svoje pozicije. S težkim srcem so se udali Slovani, ali vspodbudilo jih je, da bodo mogli tudi oni sodelovati v deželni upravi. Treba pa je bilo tudi, da se •prizna Slovane v deželnem zboru. Takoj so izjavili, da hočejo sodelovati v deželnem zboru mirno pod pogojem, da se Mm v prvem deželnem telesu službeno pri- a njihov*;- pravice v jezikovnem in naroj nem smislu. Bilo je to nekam povsem naravno, bodisi kot zahteva, sloneča na obstoječih državnih zakonih, bodisi kot posledica novega deželnega reda brez ozira na to, da slovanski poslanci predstavljajo v deželnem zboru večino istrskega prebivalstva. Odgoden je bil deželni 2bor 3L julija 1910., sklican pa zopet v septembru istega leta. Prišlo je do izvolitve odbora 7.l spo>azuui. (Konec prih.) Promet s tujci. (Konec.) Od pomladi 1908. je zadobilo celo gibanje šele pravo obliko, prišlo na pravo pot in našlo cilje in posamezne zveze, ki so prej delovale druga 'poleg druge pa ne preveč prijateljsko, delujejo sedaj skupno bratovsko na temelju centralne konference deželnih zvez za tujski promet. Ta centralna .konferenca, v kateri Nemci in Cehi, Slovenci in Lahi, Poljaki in Rusini, Hrvatje in Slovaki zborujejo prijateljsko in delujejo, je slika naše domovine Avstrije, mal parlament, ki bi mogel služiti velikemu pravemu v posnemo. Ta čin pobratiinstva je (eden največjih uspehov departementa za tujski promet J' čegar praktično delovanje je potrebovalo taka tla za uspešen razvitek te reči v notranjem. Svojo pravo delavnost razvija pa v inozemstvu z udeležbo na mednarodnih razstavah, z ustanavljanjem poizvedoval-aiic iia vseh svetovnih prometiščih, š propagando v časnikih, knjigah ter s priljubljenimi svetlimi slikami po širnem svetu. Tudi- diplomationa zastopstva v inozemstvu se pečajo- po intervenciji minis-terštva za javna «dela s pospeševanjem prometa s tujci in tako vidimo, s polnim zadovoljstvom, da vse tekmuje, da se pridobi naši lepi* krasni domovini pristoječe jej mesto:'dežele za potovanje. Tako smo -na pravi poti, da moremo doseči s skupnim delovanjem vseli krogov postavljeni si cilj ter da smemo upati, da borno mogli leto za letom vedno več gostov iz celega sveta pozdravljati na naših tleh. Dandanašnji ni za potovanje in za tujski promet samo jedna sezona, omeje- na na poletje, kajti zmagujoči finski šport je preobrazil tudi zimski čas v vrednostno »drugo sezono« m v dnevih, ko zrmižuje, katerih smo se nekoč bali, se nahaja sedaj na tisoče veselih ljudij na naših s snegom pokritih gorah, kjer občudujejo lepo božjo prirodo v zimski obleki ter jo vživajo. Tako je promet s tujci v naših deželah zavzel zase celo leto. Naša želja je, da bi cvetel in se razvijal od severa do Juga! ¦------— To se sliši vse lepo in prav — ali tako, kakor pripoveduje poslanec Steiner,. je v glavnem v nemških deželah, za katerih povzdigo se iz državnih sredstev stori res izredno mnogo. Prav bi bilo, da bi se obračala vsa potrebna pozornost od strani v to poklicanih faktorjev tudi naši deželi, ki slovi za krasno ali je v njej za promet s tulci vse premalo preskrbljeno I Ker je videti, kakor bi se Lahi nekako ogibali prometa s tujci, se moramo pa Slovenci sami zavzeti za to, da slovenski del dežele z Gorico vred, ki spada v naš del, ne bo zanemarjen, kar se tiče prometa s tujci, v katerem tičijo viri novih dohodkov za našo deželo. Na to stran je potreti a vse živahnejšega delovanja! Skrajšanje šolskega obiska aa Koroškem. V prosvetljenem veku, iko se povsod dela na večjo, vsestransko izobrazbo, je bil prišel iz Koroške herostratski skiep deželnega zbora, naj se ljudskošolski pouk skrči za dve leti. Najžalostnejše in prava uganka za nepoučenega pa je dejstvo, da so predjog stavili takozvani nemški »naprednjaki«. Kdor pozna politični položaj v tej deželi neverjetnosti, ta bo takoj zagledal konjsko kopito. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) Chanat sune zeta, rekoč: Da, da, dokler ne bodeta poročena, se sploh ne spodobi, da bi sama okrog hodila ... ha ... ha!« Gospica Ema se je delala, kakor bi ničesar ne slišala, pazila je samo, da je stopila s svojima širokima nogama kolikor mogoče na suho. Chanat je pripovedoval zetu: Znano Vam je, da je bil v Rovboni preje Charancon župan. Jaz sem njegov naslednik. Moj oče in stari oče sta bMa oba tudi župana. Bili smo vedno prvi v deželi, sedaj sem jaz župan, in za meiioj pride vrsta na Vas.« Gospod Charancon je stal na pragu svoje hiše in pričakoval goste. Bil je suhljat, rujav, pravi kmet, vendar še precej prikupljivega obraza. Posebno oči je imel jako živahne. Pozdravil je prišlece. jih peljal v hišo in poklical ženo, ki je takoj prihitela. Gospa Charancon je bila tudi suhljata, toda nji je manjkal dobrovoljni izraz njenega moža, še hujše je bila videti, kakor Chanat in Felibien skupaj. K temu je treba še upoštevati, da je imela dvojne oči, eno belo, drugo rdeče, ,prvo je bilo slepo in pokrito s kožo. Izgledala je kakor Čarovnica. Jedilna soba je bila kmetiško preprosta, vendar snažna. Tla so bila kamemta, pod mizo so ležale radi mraza za goste štirioglate desike. Omare, miza in stoli so bili iz orehovega lesa, zadnji iz slame spleteni. Prt je bil iz domačega iplatna, krožniki in sklede so bile ko-vinaste. Sedli so krog mize. Gospodinja je delila juho, ker pa je polnila krožnike do roba, je ostal palec vedno> v juhi, dokler ni postavila krožnika na svoj prostor. Toda to ni motilo nikogar; jedli so jakb glasno in ž dobrim tekom, »Torej,« pravi gospod Charancon Felrbienu, »Vi hočete poročiti našo Emo?« »Tako želim.« »Da, prav storite, Ema je dobra partija, podedovala bo tudi po naju in njen oče je že danes bogat mož.« »O, gospodične gotovo ne vzamem rtfdi denarja!« »Da, da, iz ljubezni seveda,« reče gospa Charancon,« »gotovo, saj ta tiče poleg, aH k pravi sreči je potrebno še kaj drugega.« »Denarja jima ne bo manjkalo«, zavrne Chanat, »radi tega bodeta lahka spala, dovolita si lahko še razkošje, da dobita tri otroke.« »Kaj Vam ne pade v glavo, zet,« vzklikov gospa Charancon, »tri otroke! Kako pa naj se potem premoženje deli?« »No, ko bo enkrat vse skupaj, pride pač čedna vso-tica na vsakega otroka,« meni Charancon. »Toda predno bo vse skupaj«, ga zavrne žena. »Sta-riši ne umro tako hitro. Potem bi pa družina ne mogUa živeti stanu primerno. Želim, da sta najina vnukinja in nje mož zelo bogata. Zato pa smeta dobiti samo dva otroka, slišite gospod Felibien, samo en parček, dečka in eno deklico. Pojdem nalašč za to na božjo pot k ,Naši ljubi Gospej-, razven tega bom opravljala v župni cerkvi devetdnevno pobdžnost; da, to obljubo storim.« »Kako gre Vašim starršem, gospod Felibien,« vpraša Emin stari oče. »Hvala, jako dobro.« »Da, popolnoma dobro«, popolni Chanat, »samo ubogi oče nekoliko boleha, ali ni res?« , »Res, moj oče je nekoliko bolan.« »In zato nista mogla priti?« vprašuje. Charancon dalje. »Bilo je dogovorjeno, da pridem sam sem, da se seznanim z gospodično.« »Da,« reče Chanat, in na svatovščino pojdemo vsi tja.« »Kaj, zaročenca se med tem ne bodeta več videk? Spoznati morata vendar drug drugega,« meni stari oče. »Zato bo po poroki dovolj časa«, odvrne Chanat.. Premislil sem vse dobro in prišel do zaključka, da je tako najbolje.« • ¦ • »Toda če gospod Felibien pred poroko ne pride več sem, moramo ga predstaviti danes pri naših znancih, pri baronici in pri Monestrelovih,« reče Charancon. _. . »Gotovo, in pri gospodu župniku tudi,« doda njegova žena. ... »Da,« pravi Chanat, »tudi jaz sem že mislil na. to, tega ne smemo opustiti.« Medtem je bil obed končan, stara mati je pričela pripravljati kavo. »Sedaj pa prični ti, Erna«, reče Chanat. »Strmeli bo-dete, ljubi Felieben, kaka umetnica je moja Jiči.« , . • Ema ves čas niti zinila ni, oči je imela ves Čas 6bp?.. njene v krožnik. Tudi sedaj ne zine besedice; molče gre po svoje godalo. Vsede se, da citre na kolena,, nogo opre v stol jn prične igrati. Bila je »Večerna«., ,; ¦ ¦¦ 82 iieraškHerščTOkr soejjaKsti že-davfto za f skrajšanje 1iuM^#$W pouka. Ta že-I|a se Je ije^teviteo^ra* ponavljala v njiho-v1hftfl**»šMi kakor v slovenskih časopisih in na shodifer odkar* šmarno novi drž. šolski zakonik* Opozarjam ie na.knjižico dr. Grej^orca »Stara in nova šola«. Znano pa je-4iictf, da je koroški kmet, bodisi nemški ali slovenski po ogromni večini nasprotnik Solu In wr iijem je agitacija za skrajšanje Šolskega pouka vedno učinkoval^ NemŠk* svobodomišelci so se taki agitaŽfli uipirail Kako je torej prišlo sedaj do preobrata? ; i 12 povedanega je jasno, da je imel kmetsko množico.za seboj le tisti, ki je obetal skrajšanje Šolskega obiska; Posle-(JJca~4* bikv 4a so narrednjakt skoraj v vseh pristnih kmečkih občinah izgubili mSndate, oštatt pa še jim majajo. Da si pridobe zopet vpliv in moč, udarili so sami na nazadnjaško struno. Kaj je nemškim »fortschriitlerjeim« -po mestih in trgih za •kmetsko izobrazbo? Prav toliko kakor izvestnim činiteljem v krščanskosocfial-nih strankah. Kmeta potrebujeta oba le za molzno kravo in za glasove pri volitvah. Mestni in trški sloji itak šolajo svoje otroke v ljudskih šolah k večjemu do 12 leta, potem pa jih pošljejo v srednje in strokovne šole. Novi nazadnjaški zakon bo najhuje udaril slovensko prebivalstvo, ki je večinoma kmetsko. Ker so koroške šole itak kričeča nepravilnost, so se do sedaj v njih Te najnadarnejši otroci naučiH v 6, letih razumevati pouk, ki je nemški. Šele zadnji dve leti, ko se je bil otroški duh razvil, začeli so samostojno misliti in svoje, imisli polagoma izražati v tujem jeziku, dasi okorno. Razen tega je bilo v šolah kjer. so uvedene slovenske ure, mogoče seje v zadnjih dveh letih doseči, da so do-bfli otroci veselje do slovenske knjige. To vedo potrditi tudi tisti slovenski duhovniki, kL se požrtvovalno trudijo, da nauče pri krščanskem nauku slovenske otroke slovenskb citati. Prva leta se bavi vero-raattk itak le bolj z ustnim pripovedovanjem. Prav zadnji dve leti pa se je moglo uvesti Črtanje* slovenskega evangelija, \Z novim zakonom so se našli v objemi; nemški napredniak z nemškimi in slovenskimi krščanskimi socrjalci v potiskanju nižjih slojev v tmmo nevednosti. ,i:.2aIawlBoi; :C'^'-/; »SI. Br."« ._Gorica dobi družbeno dvorairednico in otroški vrtec; stroškovna novo po-siopje bode krog 46.000 Kf^^p^ V Studencih .poleg Maribora na-merja dH^a zgraditi letos «tak^ Sojo z vrtceirliSir v Gorici i« Šfeti jej M treba naC%QJ#K. Poskrbeti mora naposled otroškiš^"* sl.tcema v šfcšdnju in pri S v. jI-ar tj!t M a g d a 1 en i z g o r n j i pole^/ffsta riovi poslopji; stroški na teh dvekjfajm so/proračunjeni na 23.000 K. Seštelo navedene vsote, ki pa naposled gotoViJWe bodO^adošSale, in našli bomo, da .bo niforata Menda ne ve nič, kaj se godi v deželni hiši! Umrlo je v Gorici v lanskem letu 854 oseb; med temi so'ušteti tudi oni, ki so umrli v bolnišnicah. »G. S. M.« — Prihodnja plesna vaja se bo vršila v petek dne 6. pros. na dan sv. Treh kraljev kot običajno od 4.-8. ure popoldne. Zajedno obveščamo, da se bo vršila prihodnja vaja »Pariških sprememb« istega dne od 2.-4. ure pop. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je bilo lani 1551 bolnikov, med temi jih je ostalo iz prejšnjega leta 216; na novo je bilo torej sprejetih 1335. — 1154 jih je ozdravelo, umrlo 152, 245 jih je ostalo v bolnišnici čez novo leto. -— So iz raznih dežel Avstrije, potem iz Azije jih je bilo 50, iz Palestine 2, iz Egipta 1, s Škotskega 10, iz Rusije 3. iz Prusije 1, iz Črnegore 1, iz Turčije 1, iz Francoske 2. iz Bolgarije 2, itd. Dijaške plesne vaje prično jutri »pri Jelenu«. Vršile se bodo od 3.-7. Potem bodo plesne vaje vsako nedeljo in praznik od 3.-7. zvečer. Vstop je dovoljen le vabljenim. Mesnice v Trstu so zopet odprte, ker je politična oblast zapretila mesarjem z globami, ako bpdo imeli še nadalje zaprte mesnice. Po mesnicah pa je malo mesa. Vsem hranilnicam in posojilnicam, — Te dni je razposlal stavbeni odbor za zgradbo mednarodnega jamskega muzeja v Postojni vsem hranilnicam in posojilnicam prošnjo, da blagovolijo iste, vsaka po svojej moči podpirati velevažno zgradbo jamskega muzeja, kateri bode edini svoje vrste, prvi na svetu. Ne samo mesto Postojna, nego tudi vsa Kranjska bode lahko ponosna na to stavbo. Vsak, tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme, ker se ž njim pokaže naklonjenost temu znanstvenemu in praktičnemu podjetju. Denarne prispevke sprejema Občinska hranilnica v Postojni. »Želite li, da tudi kaj zapoje?« vpraša Chanat. Zna namreč tudr spremljati svoje petje. Zapoj, dete, zapetf nam kaj!«: "' ¦ »O papa ...« šepeta Ema, to so bile prve besede, ki jih je slišal Felibien iz ust svoje neveste. :-:»Ali Ijttbo dete, ne d?j se (prositi. Gospod Felibien vendar ni tuj, saj je tvoj ženin, le daj.« »Ah .... patoa .. .-v »Ne delaj sitnosti; le poj, vem, da sr nekoMko razburjena, ali to nič ne de, tvoj zaročenec že komaj čaka.« -"• »Prosim gospica, dajte, zapojte nam,«'prosi ženin. »Daj se vendar izprositi,« se vmeša stara mati, .če še bodeŠ dala tako5prositi, oplašiš ga popolnoma.« »Da,« šepeta Chanat svojemu bodočemu zetu, »moja hči ve/kaj se spoddbi, naučila se je v samostanu, da ni iejie takoj peti; ako jo fcdo prosi. Mlada dekleta se mo-rajr>:vedno nekaj časa prositi.« '- Med tem se je Ema vendar odloČila in pričela je s kričečim glasom peti »Večerno«: *Tiho počiva jezero, ptički spe,.V.« »Dobro, dobro,« hvalijo vsi. Felibien je opazoval med tem svojo nevesto; krilo se je zganilo in razkrito tenke možice, t gledail je njena ravna prša, okrog pasu je bila sirja nego v ramenih, in nje^e koščene prst&r skoraj ga je .stresel mraz. »Bogata je,« si je mislil, »tu.se lahko mnogo spregleda«, v " ¦"""'''" .'¦ ¦ .»Gospodična, vi imate krasen glas,« (pripomni Fe ^"'¦"\/"'¦¦¦¦-'. ¦ ¦¦" :¦"¦¦...:.*jf »Kaj nesreče Ohanat"vesti »Vsa Ravbdia ga občuduje, Čudim se le, da ljudje niso prišli pod okno po- iittfcn. »Najbrže nas niso hoteli motrti,« Teče feharancdn, »gotovo fc že znasiorda je »a^ bodoči vnuk pri nas v gostih.« »Sedaj pa je čas, da gremo,« vzdigne. »Najpreje gremo k baronici, končno k Monestrelovim,« določi stara mati, Družba se odpravi na pot. Felibien poda gospej Charancon roko, Emo je vodil stari oče, zadnji pa je šel Chanat. Opazoval je ljudi, ki so stali /pred hišami radovedni, s prstom kazale na bodočega županovega zeta. »Mora biti bogat,« so šepetali. Chanat, ki je imel jako dober sluh, je slišal take pogovore, držal se je Še ppnosneje nego navadno. On sam je raztrosil med ljudi o Feltbienovem bogastvu mnogo več, nego je bilo v resnici. Ker je stanovala družina uje-govega zeta v precej oddaljenem kraju, se mu ni bilo treba bati, da bi izvedeli ljudje v Rovboni resnico. Medtem je govorila gospa Charancon z zaročencem svoje vnukinje. »Vi veste, gospod Felibien, da posetimo baronico?« je vprašala. »Da vem,« odvrne Felibien, »gremo k baronici Be-nassii. BHa je jako nesrečno (poročena, sem slišal.« »D baron je bil igralec in malovrednež. Nikdar ni hotel r- v Rovbono, imenoval je naše dobro mestece gnezdo, ziVel je raje, v Parizu in zaigral skoraj celo premoženje. Nekega dne pa je baronici pošlo potrpljenje, (Jala se je ločiti, vzela svoj denar in se je tu v svoji hiši stalno naselrla. Impla je; prav, sicer bi ji on končno vse zapravil, on je kakor sod brez dna. Da, da, in norel je vedno za drugimi Ženskami... Upam, da vi o tem ničesar ne veste?«. »O...« vzklikne Felibien! • »Vem, da.sfVvzgojeiij y sam^tanu,«,nadaljuje stara rtiati, »aH pobožna vzgoja ni ravno vedno podlaga poznejšemu moralnemu življenju... Toda če izvem o kaki reče Chanat in se' neumnosti, verjemite mi, z zaroko je potem pri kraju. j Mojemu zetu sem že rekla; Če se Felibien le najmanj potem k župniku in pregreši, prijeti ga moraš takoj ©rinajbolj kočljivi strani: pri denarnem vprašanju; jaz storim enako, zapustim svoje premoženje njegovkn otrokom in je zavarujem tako, da ne dobi on niti vinarja.« Ker je prišla družba med tem ravno pred hišo baronice, je ostal Felibien odgovor gospej Charancon lahko dolžan. Chan-'¦* je pozvonil na vratih poslopja, ki je bilo večje in čedneje od drugih v mestecu. Dekla jim je odprla in jih spremila v salon v pritličju, v katerem je vladala popolna tema, ker so bili zastori tesno zaprti. Dekla potegne enega kvišku, da je vsaj nekoliko svltlobe prišlo v sobo, nato prosi prišlece, naj se posedejo, da hoče gospo baronico takoj obvestiti o posetu. Oprava salona je bila še izza časa Ludovrka XVI. Posebno dragocene so bile preproge in podobe, pač pa je že vse kolikor toliko obledelo, poznalo se je, da je soba malokdaj rabljena. Gospa, s snežnobelinu lasmi, v črni obleki, stopi čez prag; bila je baronica. Nje kretnje so bile res odlične in bila je preuljudna, da bi svoje nepričakovane goste sprejela drugače, kakor prijazno. Vendar bi dober opazovalec — kar navzočih nihče ni bil -. lahko opazil na njegovem obrazu, da ji ti gostje niso posebno ljubi in da jih ne čisla posebno. »Ali vam ne bo težko, zapustiti krasno dolino ob reki Roni in se naseliti v našem ubožnem okraju?« vpraša dna tekom govora. »O, gospa barohica, Rovbona mi jako ugaja. »Tu se lahko po ceni živi,« pravi Charancon, posebno, ko se enkrat .vtJorhači, si ne bode več želel proč,« (Pride 5e.) Nesreča v Orenovliah, ~ Včeraj po* poludne okoli 4. ure je ponesrečil 23 letni mladenič Josip Komek* ko, je kopal gramoz za ceste. Skala se-le zavalila nanj in ostal je mrtev. Za zdravnika okrajne bolniške blagajne v Tržiču je imenovan dr. Maher; plače so mu dovolili 11.000 K. »Sokolski Dom« v Frvičtai. — Te- J lovadno društvo »Sokol« v Prvačini razpošilja take-1e-okrožnice. ¦, Pred par leti smo odposlali bratskim ] in drugim narodnim društvom ter posameznim rodoljubom okrožnice, proseč jih gmotne podpore za zidanje »Sokot-I skega Doma« v Prvačini. Nesreča. -- S hribasv. Marka so pe- ¦ Mnogo društev in precej rodoljubnih ljarr^o~zri»fo*efo2^j|^^ E^^J^^a^SR^^rcev odffrafo, se je naši prošnji in Nardi«, kmet v-ulici Or^bczio, njegova žer nam priskočilo na pomoč. S svojimi pod-na in dekla. Pot je slaba, graj>asta%Sli so . porami nam je dalo pogum, da smo prišli ob straneh voza. Voz se je zvrnil i*a ono do zidanja stavbe »Sokolski Dom«,.'ki je stran, kjer je bila dekla in Nardinova žena. Žena je bila vsa*«pod težo voza. Zaklicala je Še na pomoč, na to pa umrla. Ustrelil se je danes dopoldne na Travniku v veži hiše št. 18. neki pekovski pomočnik po priimku Gorjnp. Prenesli so ga takoj v bolnišnico. Utonil je v Tržiču neki Marušič; ko je šel lomov v nedeljo dopoludne, je padel po nesreči v kanal ter utonil. Burja, prava burja je divjala v torek proti večeru in še zvečer po goriških ulicah. Vzdigovala je cele oblake prahu ter jih podila z močjo iz ulice v ulico, da so se ljudje stiskali ob zidove in bežali v veže, zaviti kolikor le mogoče v suknje. Mraza ni bilo, ali burja je imela moč, da se je na mestih s težavo prišlo dalje po ulicah. Takega vetra nismo navajeni v Gorici. Na Solkanski cesti je burja preobrnila neki voz lesa. Tramvaj v Gorici ni mogel redno voziti, ker mu le metalo pesek in prah spodaj ter je oviralo zgoraj stik z žicami. V noč se je tmrja polegla; naj le počival Svoje spričevalo z realke je bil »popravil« 21 letni Ado!f Uičakar, doma iz logaškega okraja, sedaj vojak pri 97. peš-poTku, ter je priložil spričevalo prošnji za službo na železnici. Obsojen je bi za to ratifikacijo, storjeno v Ajdovščini leta 1907., na 14 dni strogega zapora s postom. Električni tramvaj v Gorici. Meseca decembru lani je bilo prodanih 101.868 Hstkov za znesek 10.9!7'66 K; za naročnino so inkasirali 670 K. torej skupno K 11587*66. Tekom celega lanskega leta je bilo predanih 1.156.412 listkov za znesek K Bicikelj izginil. V veži hiše št. 27. na Kor.su Fr. Jo*, je bil ukraden bicikelj nekemu gospodu, ki je Sel v ono hišo na »b>sk. Aretira!: so v Gorici nekega IS letnega Jos. Rčherja h Budimpešte, ker je hodil todi okoli brez sredstev ter je beračil. Odprti lekarni. ~- Jutri popoludue bosta odprti v Gorici lekarni Cristofolet-ti~Kiinier. Listnica: V N.: Poslani članek priobčimo v soboto. Hvala! »Sokol« v Gorici je imel v twek svoj redni letni občni zbor. Kljub neugodnemu vremenu je bila udeležba precejšnja. Poročilo prihodnjič. Češki vsesokotski ziet bo leta 1912; tega leta bo tudi petdesetletnica ustanovitve prvega češkega sokolskega društva. Ta zlet bo obenem tudi I. vsesiovanski sokolski kongres. Na vsesokolski zlet, ki bo po bogatosti programa, po številu ude-ležnikov prekašal vse dosedanje zlete, se Čehi že pridno pripravljajo. ~ Ker je ^Slovenec« poročal, da se baje češko ljudstvo od «Sok6Ia« odvrača, naj podamo statistiko za leta 1909. «češka obec sekolska« je štela 842 društev s 85.424 člani in članicami. To leto se je ustanovilo 44 novih Sokolov s 7224 člani. Od tega pripada na Moravsko, torej ravno najbolj klerikalno deželo skoro 50r*. To Je prav veselo znamenje. prvi na Primorskem. Stavba je danes pod streho. 'K¦¦temu koraku nas je dovedla nujna potreba, ker do sedaj nisimo imeli najmanjšega prostora, kjer bi se lahko telovadilo ali pa našo sokolsko mladino izobraževalo. S to stavbo vstvarili smo si trdnjavo, v kateri bodemo z .veseljem gojili sokolsko misel, in zbirali mlade Sokole, ki bodo kot pravi Sokoli vedno čuvali našo ljubljeno domovino pred narodnimi in tujimi sovražniki. . ' Vsakdor, ki Čuti sokolsko in napredno, bode uvidel potrebo našega »Sokolskega Doma« in ker potrebujemo vsestranske gmotne podpore, da pokrijemo za sedaj vsaj deloma stavbene stroške, se obračamo ponovno do vseh društev in dobrotnikov s prošnjo, da nam po svojih močeh priskočijo /. gmotno podporo na pomoč ter položijo dar »Sokolskemu Domu« v Prvačiiii na altar. Vsak najmanjši dar bode z hvaležnim srcem sprejet in imena vseh dobrotnikov bodo objavljena v slovenskih naprednih listih. Darovi naj se blagovolijo poslati na odbor telov. društva »Sokol« v Prvačini. Na zdar! Za stavbeni odsek »Sokolski dom« v Prvačini: t. č. starosta J. Mozetič; t. č. tajnih Jak. Zoni. Sokol v Podgorl je s svojim prvim Silvestrovim večerom naravnost presenetil navzoče. Društvo je na svojo prireditev lahko ponosno! - Igra je bila v prav dobrih rokah. Gospodični Mar. Ko-mavli in Mar. Ličen, sta prav izvrstno pogodili svoji vlogi. Radi bi jih spet videli nu odru. Vsa čast tudi pevcem, kaj hvaležni smo jim za zbor »Sijaj solnčice«, kateri nas je kar naravnost --- očaral. Le tako naprej vrli Sokol! Tvoja je bodočnost! Na zdar! Sokol v Podgorl bode imel v petek 6. t. m. svoj 1. redni občni zbor. Dnevni red po pravilih. _— Odbor. Sokolskemu domu zavezali so se pto-čati po 25 K sledeči gg.: Trošt Janko, Knaflič Vladimir, dr. Olip, Leban Miroslav 2, Kranjc Ludovik, Anderwald F., DruiovJca Alojz, R. F., dr. Dereani, Pše-ničnik Ivan. Črnko Viktor, Rosiira D., Pečenko Josip, Andcrvvald A., dr, Levpu-šček 2. Kavčič K.% Cigoj I)., Šubic M., Kalin i., Saunig Bruno, K. J., Miklavc Ivan, Normi Krnil, Kragelj Benedikt, Ple-sničar Fran, Poniž Benedikt, Sapla Anten. ValenčiC Fran, Pavšič Leopold, Fre-ce Anton, Skodnik Anton, F. J., Žbogar Josip, Boskovič Josip, Malik Josip, Nanut Izidor, Arh Matija, Berbtič Ernest, Pod-gornik Andrej 2, Trevisan Anton, Mozetič Milan, Vidič Ivan, dr. Irgolič, Podgor-nik Urnost, Štrekelj A., dr. Sket. Saunig Karnilo, DraScik Karol ~» vsi v Gorici. Hvala jim! 2-;Vigre?d se povrne, 3. Tam za goro, 4. t^Hl$fe Mi branjevki«, burka v ednem; dejanju. 5. Ples, svira slov. mest. godba: K obilni udeležbi vabi odbor. Vabil se -ne toode razpošiljalo nikakih, vspored se d»bi pred veselico, pri razprodaji listkov. Bralno društvo v Oseku bode imelo svoj redni P.hšni.zbor^dne 8.. t. m. ob 3. uri popoldne v bralniei z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. izvolitev 2 udov v pregled računov; 5., določitev časopisov za 1. 1911; 6. volitev predsednika; 7. volitev odbora; 8. slučajnosti. K obilni-udeležbi vabi odfoor. Pevsko bralno društvo »Tomaj« v Toniaju je imelo dne 25. 12. 1910. svoj redni občni zbor. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni; predsednik Pup-p is Anton m!., podpredsednik V ram Josip, župan, blagajnik S o n č Josip, tajnik 7. v A b Ignacij, pevovodja, Kosovel Anton nadučitelj/knjižničar Š k r I j Josip, odborniki: Macar o 1 Josip, S k a p i n Anton in P u p p i s Franc. forja Wahrmund.a;J& niirbij; Izvoli- m-ftriaaidm^lerikaleeRM 1ftfeaP%H?ninH0gr-'; svoje stališče. . Gtanitp di.,Bielmonte je bratranec kardinala Hampole. Leo XIII gaje poslal kot svojega Lastopmika.h teror, nanju/ rusikega carja v.Moskvo m na 60;. letni jubilej vladanja kralijice Viktorije, -Bil je uditore pri pariški nuncijaturij po-.; tem apostolski nuncij v Bruselju in L 1904. je: prišel v isti lastnosti na Dunaj. V, Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Za Izvoz primorskih vin v prekmor-ske dežele. — Koncem decembra 1. 1. je imel medpbkrajinski odsek za izvoz vina iz Trsta v prekdnorske dežele sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju ožjega odseka; 2. Perspektiva za izvoz našiti vin in izjava avstrijskega vinarskega kongresa; 3. Predlog, tičoč se ustanovitve magacinov v Trstu za izvoz naših vin; 4. Posvetovanje o tem, kako naj bi se zagotovila primerna količina tipičnih, za izvoz primernin vin; 5. Predlogi, kaj naj bi se ukrenilo, da bi se dosegel praktičen namen z dosedanjim proučevanjem in 7. Slučajnosti. izkaz trgov, društva »Merkur« v Ljubljani. .....Sprejme se: J kontoristi. 1 potnik, 5 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 5 prodajalk, 4 učenci. — Službe išče: 3 knjigovodji, 2 korespondenta, 4 kontoristi, 2 potnika, 2 poslovodja, 21 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železniške stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke, 16 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj. 13 blagajničark, 15 prodajalk, 4 učenci, 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno za druge pa proti mali odškodnini. iveza narodnih društev. Tamburaškc in pevsko društvo »Svoboda« v Renčah priredi v nedeljo, dne S. t. m. veselico z jako bogatini vsporedom. Veselica se vrši v dvorani g. R. Žnidar-čiča. Začetek ob 3, url pop. Bralno društvo »Narodni dom« v Škrblnl priredi 15. januarja veselico s polnim zborom ob 3. popoldne s sledečim vsporedom. 1. Bledi mesec,, F. L, Vilhar. Politični pregled. Spravna pogajanja na Češkem so se razbila. Tako zatrjujejo današnja poročila. V seji včeraj v Pragi je v imenu čeških poslancev izjavil Škarda, da so novi pogoji Nemcev nesprejemljivi. Čehi so bili j popustljivi do skrajnosti ali Nemci niso I imeli dobre volje za sporazum, zato je I naloga čeških poslancev končana. Poslanska zbornica bo sklicana najniže na dan 17. t. in. Provizorično minis-terstvo se sestavi te dni. Forgacb, sloviti avstrijski poslanik v Belemgradu, pride tekom tega tedna na Dunaj, da priseže v roke Njeg. Veličanstva kot tajni svetnik. / Odpoklic dunajskega nuncija Granlto di Belmonte. — Dunajski nuncij je naprosi! papeža, naj ga odpokliče od službovanja na Dunaju, kar je papež tudi storil. Vsi so mislili, da postane Granite di Belmonte prej kardinal in da zapusti po tem, komaj svoje mesto. Granito di Belmonte je znan iz NVahrmundove afere, ko se je vtikal v notranje avstrijske stvari in zahteval od Aehrenthala, od naučnega ministra dr. Marcheta, naj odstranita profe- Razne vesti. Zastrupljen amerikanski minister. ^> Minister amerik-ahske (mornarice Lenger-ke Meyer V Ne\v-Y6riu je' zbolel' m;,-. znakih za&truplSeavja. Malo prej je obedoval v nekem hotelu. Teža kraljev. — Pri, vhodu v vdJko jedilnico angleške kraljeske palače Saq-, drinhham je. pustil napraviti prejšnji #L'. gleški kralj Edvard avtomatično teMnicp, na kateri so se tehtali vsi (kraljevski gti; ' stje pred obedom in po obedu. Težo' je' kralj lastnoročno vknjižil v 'poseben al*' bum in dal podpisati dotičnemu tehtaiicu. ; Iz tega albuma poroča i.ancoski »Petlt Journal« nekatere posameznosti. NemSki cesar je imel težo od 81—83 kg, kralj Jurij 83„ kralj Eduard 104. Najtežji med vsemi sedaj živečimi vladarji je oar Ferdinad bulgarski, ki tehta 89l/2 kg, najlažji je pa ruski car s svojimi 51 Va ;kg. Pred 15 leti se je tehtal cesar Franc Josip ioi je imel 76 kg. Romunska kraljica Carmen Sylva ima 787» kg. Zarota bele rože. — Policiji v Parizu je došla anonimna ovadba, da nameravajo rojalisti t. j. privrženci monarhi-stične stranke demonstrirati z belo rožo za vojvodo Orleanskega pred neko pariško kavarno. Ob določeni uri se je res zbralo kakih 50 gospodov in dam, vsaka oseba je imela belo rožo. Toda te osebe niso bile bogve kako nevarne obstoju francoske republike, kajti hudomušni ovaduh je istočasno priobčil v francoskem listu dve ženitni ponudbi. Dama, ki hoče dobiti dobro situiranega moža in mo|kl, ki želi priti do lepe in nekoliko premožne žene, naj pride z belo rožo v kavarno. Tako je imel hudomušnež za norca policijo in ženitveželjne dame in moške. Brezčutnost vsled elektrike. ~ Francoski krofesor Leduc v Parizu je dognal svojstvo električnega toka, ki napravi človeško telo brezčutno. Sedaj je praktična poskušala njegova učenka* gdč, dr. Rabinovič v New-Yorku to metodo. V frančiškanskem samostanu.je ležal Avstrijec, kateremu je prišel prisad v nogj. Bolniku so deli elektrode na noge, ki so* postale 'brezčutne in zdravniki so odrezali prste na nogi, ne da bi bolnik kaj čutil. Ves čas se je mirno razgovarjal s svojimi mesarji. r .-:;-V, (Dalje na četrti strani.) r " Z »litine k HarijacElj Maferfetžj »litine kiplj cb lekiriurja C. Brailn, prej _________te kapljice imeiuvtts — z Hlalerhoija iz Haria-Zs'1 k6l v^.ilit^ so najboljše sredstvo proti otež-kočenemu prebavljanju ^vslke\' vrste« proti zgagi želodčnim bolečinam, tvorbi kislin itd. To sredstvo se je obneslo že več kot 30 let. Varovati se ju tvol):i -pitni -podobnimi-|K).siio;ki in |H>imrojaaji.>iq paziti, na' rwV , stveno znamko s poiipisom. Dobivn se v Ickhtnhli; ha deželo j«*-' siljn lckamar C, IJred.v, Dmiftj I. FleiscJi-in:irkt'2. npratfništvo; ttMikovaoi potorija ii Mmmi Karo! Draščik vGflrtelaa«Kiav(lattBlMti) zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače z« Mrmance in poroke, odlikovane vetflionoCna Prodaji rJSna (Ha vina \m HkirJ« na drobno «« v originalnih butelkah Priporoma 'm.slavnemujobcinstvu js^-linogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo *¦*> po jafco zmettiiJi cen«li> -*« »Kar hočeš., jaz dam Tvoj Eva, Tvoj Adam, Te ljubi gorko !• nDa srečna bom", rekla je deva> „mi manjkajo samo „0H0!" Išče se zastopnike, ki so vsaj deloma vsposobljeni za upravljanje strojev. Nalančneje se izve v ulici Ascoli št. 2 ', II. nadstr. *&WY9ŽWmYYYY&i& Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke z tvrdke A. KRIŽNIC ob koloduoru Podmelec. Sprejema u izvršbo: v*c v SfaOlHSIID mizarsko SfNlftD «padaj-ee izdelke za llile, vile, gole, bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd..kakor: okna, vrata, povode, nortale; popolne opreme ljudskih Sol, šolske klopi po Bettig o vem patentu itd. — Proračuni In načrt! brezplačno. — Parfcetaa toorBica opremljena z najnovejšimi stroji audi parketne vfelCICe iz hrastovega in bukovega lesa, poslrožha takojšnja za vsakl io »iMi.žinof Zahtevajte vzorce In cene. — 8tnigarskf oddelek nudi »•«»• v stiugarsko stroko spadajoče izdelle. Jamstoo: V m dela solidno In strok<>vn|».5ko HvmUm&. Jamstvo: Obisk strokovnjaka interesentom brezplačno. Imoiritejši Siooenci, pristop k obrambnemu skladu družbe so. C. in m. bodi Dam sueta dolžnost! |Il HD V založb & Fefi ravnokar izšlo t Lili ¦^ i Slauoj Klepec Zbirka slovenskih citatov io af orizmov broširamo, K 2*50, veznim K 8*50, po posti 20 vin. več. Z veščo rok«, in /. dobrim okusom jo SUm.j Kl-pr- \ to] kiijim /bral 108(5 .-.fori/ir.ov in (.ibit--i/. s!ovt-nskv kiijiži-viioiti ter jih moilii \», aboroilunit m-iIu. J\nji#i j«.- sisok.- književne vreiln»iti. zakai v nj«'j si> znali inisljoiiji« in Cii\st\(i\-:niju> idlir-nili .slovenskih pisateljov. « i-.len \ m panike.. »AJoiizmi m citati • niso, dii bi jih t-itiitulj^prrjiirul »Iržrmit: ali }ioin;i!