načrt Vzgojni 30 Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 Kultura je neločljiv del človekovega bivanja. Spremlja nas vse življenje. Začne se v trenutku, ko ugledamo luč sveta, in se konča, ko se od sveta poslovimo, kar ljudje udejanjamo z navadami, ko praznujemo, se veselimo ali se žalostimo. Vzgoja srednješolcev za kulturne državljane Petra Krulc, profesorica slovenščine, več kot 12 let poučuje na Srednji zdravstveni in kemijski šoli v Šolskem centru Novo mesto. Kultura Pred državnim praznikom, 25. 6. 2021, ko Slovenci obeležujemo dan državnosti, se je v meni vzbudilo razmišljanje, kako doži- vljamo kulturo, zanjo vzgajamo in jo goji- mo v srednji šoli. Kultura izhaja iz latinske besede 'cultura', ki je izpeljana iz besede 'colere' in pomeni gojiti. Beseda ima zelo širok pomen, saj se nanaša na različne oblike človeške dejavno- sti, ki so vezane na teoretična in praktična rakcijskih posameznikov (Useem, Useem in Donoghue, 1963). Človek se s kulturo sreča že v najzgodnej- šem otroštvu, ko starši učimo malčka naj- osnovnejših pravil kulturnega vedenja. Takrat je bistvenega pomena zavedanje staršev, da s svojim izražanjem in vedenjem pomembno vplivamo na otrokov socialni razvoj. Kulturo v najožjem smislu izražamo z uporabo besed hvala, prosim, izvoli, go- spa, gospod, ki se nam zdijo tako samou- mevne, pa vendar se učitelji v šoli kar naprej srečujemo z njihovo odsotnostjo v osnovni komunikaciji dijakov. Priložnosti je veliko Na naši šoli velik pomen posvečamo poz- dravljanju in dosledni uporabi nazivov gospa in gospod. Cel september posveti- mo ozaveščanju o dosledni uporabi ustre- znih nagovorov vseh zaposlenih na šoli. Tako zlasti dijaki prvih letnikov zelo hitro uporabljajo besedne zveze gospa profeso- rica, gospa ravnateljica, gospa kuharica, gospa čistilka … Na šoli izobražujemo za poklice, v katerih bodo dijaki delali v ne- posrednem stiku z ljudmi, zato je nadvse pomembno, da že v času šolanja ozavestijo in uporabljajo osnovna pravila ustrezne komunikacije. Pri pouku slovenščine jih naučimo, kdaj je ustrezno uporabljati po- samezno socialno zvrst jezika. Vsako leto znova opažamo, da mladi ne znajo govoriti knjižno pogovorno oziroma želijo v vseh govornih položajih uporabljati svoj sleng. S slengovsko govorico ni nič narobe, le da ni primerna za pogovor z učiteljem ali z delo- dajalcem pri praktičnem pouku v različnih ustanovah izven šole. Izbira posamezne zvrsti jezika v danih okoliščinah vsekakor kaže kulturo govorca. Zelo pomembno je tudi, da se znamo ustrezno predstaviti, ko se prvič srečamo s sogovornikom, s čimer izražamo svojo kulturo. Nadalje pa smo kulturni, če znamo pozorno poslušati, merila. Zajemajo področja umetnosti, zna- nosti, tehnike, vedenjskih oblik, navad in moralnih zakonov. Kultura je bila opredeljena kot »simbol- ni, idejni in nematerialni vidik človeške družbe. Bistvo kulture niso njeni artefak- ti, orodja ali drugi oprijemljivi kulturni elementi, temveč to, kako jih člani sku- pine razlagajo, uporabljajo in zaznavajo« (Banks, 2006). Bolj preprosto, kultura je znanje in vedenje, ki ga delijo skupine inte- Foto: Tomi Fornazarič načrt Vzgojni Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 31 sprejemati mnenje drugih in se vživljati v čustva ljudi okoli nas. Kulturno vedenje nas spremlja na vsakem koraku. Pravila lepega vedenja in komu- niciranja je treba vnašati tudi v reševanje medsebojnih konfliktov. Na žalost je vse več dijakov, ki nesporazume rešujejo z nasiljem in neustrezno besedno komunikacijo. V ta namen na šoli organiziramo mediacije. Slavisti v skrbi za kulturo želimo poleg po- dajanja znanja v dijakih vzbuditi tudi lju- bezen do branja, ki kulturi omogoča, da še pristneje postane del življenja sleherne- ga mladega človeka. O pomenu kakovosti branja, ki vpliva na samo vedenje otroka že v njegovem zgodnjem obdobju, piše tudi Trzesniewski s sodelavci (2006). Že otro- ci v starosti od 5 do 7 let izkazujejo večje asocialno vedenje ob pomanjkanju branja. Avtorji so ugotovili, da je to še bolj izraženo pri dečkih kot pri deklicah. S svojimi ugoto- vitvami gotovo pripomorejo k spodbujanju branja v vseh obdobjih posameznikovega življenja. T o skrb prevzamemo v srednji šoli tudi učitelji, še posebej pri pouku slovenšči- ne. Zanimiva je ugotovitev, o kateri govori Hopper (2005), in sicer to, da mladi nima- jo odpora do knjig. Študija je bila narejena med najstniki od 11. do 15. leta in kaže, da radi berejo. Pri tem jih lahko spodbujamo s primerno izbiro besedil v učnih načrtih, z ugotavljanjem, kaj zares preberejo, kakšna je kakovost prebranih besedil, in ne naza- dnje z ugotavljanjem, zakaj radi berejo. Vse to nam pomaga pri izbiri besedil, s katerimi naj bi se seznanili. Bralno kulturo gojimo tudi s kupovanjem in podarjanjem knjig. Dijake prvih letnikov vsako leto že vrsto let vključimo v projekt Rastem s knjigo, v okvi- ru katerega vzljubijo branje in podrobneje spoznajo knjižnice. Slavisti velik pomen namenjamo tudi pisa- nju z roko. Lepa in čitljiva pisava je vseka- kor tudi izraz posameznikove kulture. Pred dvema letoma smo se v šoli vključili v pro- jekt Pišem z roko. Dijaki se v času šolanja na vsakem koraku srečujejo z različnimi oblikami kulturnega obnašanja. Razvijanje in gojenje kulture pa je bilo pravi izziv v času šolanja na daljavo. Kot razredničarka sem se z dijaki pogovo- rila o kulturni komunikaciji pri pouku na daljavo preko aplikacije MS Teams, kjer je zelo pomembno, da se pouku pridružimo s pozdravom in z vklopljeno kamero. Na šoli v decembru tradicionalno že vr- sto let organiziramo novoletni koncert, na katerem se dijaki predstavijo z različnimi točkami. Lani smo kljub poučevanju na daljavo pripravili virtualno obliko tega koncerta. Dijaki so se doma posneli in nato smo nastope povezali v film. Izrednih razmer, v katerih smo se znašli zaradi pan- demije covida-19, nismo želeli uporabiti kot izgovor, da lahko pozabimo na kultur- ne dejavnosti, ki jih skupaj z dijaki pripra- vljamo na šoli. Slovenci smo med redkimi državami, ki imamo kulturni praznik kot dela prost dan. Le-tega smo obeležili na razrednih urah, na katerih so dijaki predstavili svo- je kulturno udejstvovanje. Izbirali so lah- ko med različnimi možnostmi. Pripravili so glasbene in plesne točke, predstavitve prebranih knjig, filmov, ki so jim bili všeč, kulturnih društev, v katerih delujejo, glas- benih skupin, ki jih poslušajo. Mnogi so predstavili naravne in kulturne znameni- tosti svojega domačega kraja. Po predsta- vitvah so si ogledali opero Seviljski brivec, s katero smo jim želeli omogočiti doživlja- nje tovrstne umetnosti. Sledil je pogovor o vsebini, mnenjih, občutkih. Šolsko leto se je nezadržno bližalo koncu, izredne razmere pa so nam še vedno one- mogočale v živo izvesti zaključno priredi- tev Predaja ključa, s katero se v maju tradi- cionalno poslovimo od naših maturantov. Dijakom podelimo priznanja za sodelova- nje na raznih tekmovanjih iz znanja, izbe- remo naj dijaka in najboljšemu oddelku 3. letnika predamo ključ, ki odpira vrata v svet znanja. Razmeram primerno smo že drugo leto zapored pripravili virtualno proslavo. Letos so maturanti zaplesali sku- pinski ples Jerusalema in se tako kulturno izrazili. Vzgoja za kulturo Slovenci smo kulturen narod, o tem pričajo številne kulturne ustanove, kot so muzeji, knjižnice, gledališča. Kulturno udejstvova- nje pa lahko posamezniki opravljamo tudi poklicno. Poklic učitelja slovenščine tako poleg poučevanja omogoča kulturno udej- stvovanje in gojenje kulture pri učencih. Literatura • Banks, James A. (2006): Race, culture, and education: The se- lected works of James A. Banks. London, New Y ork: Routledge. • Hopper, Rosemary (2005): What are teenagers reading? Ado- lescent fiction reading habits and reading choices. Literacy, 39(3), 113–120. • Trzesniewski, Kali H.; Moffitt, Terrie E.; Caspi, Avshalom; Taylor, Alan; Maughan, Barbara (2006): Revisiting the asso- ciation between reading achievement and antisocial behavior: New evidence of an environmental explanation from a twin study. Ch ild deve lopmen t, 77(1), 72–88. • Useem, John; Useem, Ruth; Donoghue, John (1963): Men in the middle of the third culture: The roles of American and non-Western people in cross-cultural administration. Hum an Organization, 22(3), 169–179. Foto: Tomi Fornazarič