ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠTVA OŽJI UREDNIŠKI ODBOR R. Blumauer, M. Černič, F. Debevec, L- Ješe, A. Zalokar Glavni urednik: S. Prevec, Ljubljana, Obča drž. bolnica, V. Za konzorcij : O. Bajc, Ljubljana, Obča državna bolnica, I. LETNIK XI LJUBLJANA, NOVEMBER 1939 ŠT. 11 KEMIKA D. D., ZAGREB priporoča svoje preizkušene domače preparaie: AMBESID zanesljivi preparat p-aminobenzolsulfamida v obliki praška, injekcij in masti. Zanesljivo baktcricidno sredstvo za zdravljenje infekcij s strepto-, stafilo-koki in drugimi bakterijami. Tablete po 0'4 gr. Orig. fiola z 20 tabletami. Ampule po 2'5 ccm 5 %-ne raztopine, škatla s 5 ampulami. Ambesid mast vsebuje 10 °/o Ambesida in 33 % ribjega olja. Orig. tuba s 30 g. Indikacije : vse infekcije s strepto- in stafilokoki, posebno erisipel, septične bolezni, angina, hripa, septični abortus, gonoreja itd. Doziranje: 3krat 1—2 tableti, 1—2 ampuli na dan. Bolniki ga odlično prenašajo, ker ne povzroča nobenih nezaželenih pojavov niti motenj v prebavnem traktu. AMPHOCAL-CHININ vsebdje kalcijev kamfosulfonat z dodatkom 0'05 gr chinin. basic. v ampuli. Ampule po 2'5 in 5 ccm za intramuskularne ali intravenozne injekcije. Združuje delovanje kalcija, kafre in kinina. Deluje momentano pri hripi in njenih komplikacijah. Ostale indikacije: akutne infekcijske bolezni, posebno respiracijskega trakta, krupozna in kataralna pnevmonija, bronhitida, bronhiektazije, eksudativna plevritida, influenca, pljučna tuberkuloza, bronhialna astma, slabosti krvnega obtoka. Doziranje: po teži posameznega primera 2'5—10'Occm dnevno intramusku-larno ali intravenozno. Orig. škatla s 6 ampulami po 2'5 ali 5 ampulami po 5'0 ccm. predpisujte domače- peepaeate! Zdrav. vest. Vsebina enajstega zvezka Dr. F. Novak: Zincuin chloratum in radium pri zdravljenju metroragij, ki niso malignega izvora.................................................................do7 Dr. H. Heferle: Klektrokardiografija.................................................365 Di. V. Kajzelj: Presnova tumorjev (nadaljevanje).....................................370 Dr. M Černič: Sodobni preračuni......................................................374 Dr. F. Radiel: Bolnica ali zdravilišče?..............................................375 Dr. A Popovič-Prijatelj: Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje .... 377 Bitja in žitja: Prof. Jurij Karol Starovašnik........................................378 Vprašanja in odgovori.............................................................. 379 Ii zdravniškega slovstva.............................................................380 Nove knjige..........................................................................384 Iz idrnvniških društev...............................................................385 Drobit...............................................................................388 Ii uredništva in uprave..............................................................388 Zdravniški vestnik izhaja mesečno (10 krat letno)-. — Naročnina znaša 100 din letno. Posamezna številka stanc 10 din. Bolnični in zavodni zdravniki brez priv. prakse ter medicina plačujejo polovico. — Avtorji dobe na željo do 30 posebnih odtisov svojih člankov brezplačno, večjo množino proti plačilu tisk. stroškov. Uredništvo in uprava: Ljubljana: Obča državna bolnica, V. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (predstavnik O. Mihalek). /¿Hfiframa liteLnmaty& & Batn&evg, v Ljubljani priporoča svojo veliko zalogo novitet iz medicinske literature in vljudno vabi gospode zdravnike na brezobvezen ogled. Knjige in časopise dobavlja po najnižjih cenah. OPOCALCIUM OBSEVANI je edini, ki zasigura _________ popolno remineralizaciio s spajanjem: vitamina D (čist kristaliziran), ekstraktov endokrinih žlez (parathyreoideje, thymusa, suprarenalke), mineralov (kalcij in fosfor). Granulat - Pragee - OMati_________________ O p oc n le i u m navadni • Opocalcium z arzenom • Opocalcium z gvajakolom „M a r a - F a r m", laboratorij farmacevtskih specialitet, Beograd Zagrebačka 3/1. lyípAipiyt *n ostalo strokovno literaturo v vseh jezikih dobavlja UižrllKi? pQ originalnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih Adolf MostůecŘ generalni zastopnik medicinske založbe ■----------------------- Urtian in Scfimarzen&erg Katalogi in prospekti na zafitevo brezplačno BEOGRAD. Obiličev venac 32/1, pošt. fak 371 PORFIDYNA (Hamatoporphyrin-Nordmark) pri melanholijah, endogenih depresijah, ¡evolucijskih melanholijah, občutkih strahu, seksualnih nevrastenijah, duševnih nerazpoloženjih v puberteti in klimakteriju. Nadalje pri vseh vagoto-ničnih stanjih, kot astmi, epilepsiji itd. Porfidyna kapljice: Stekleničica z20ccm Porfidyna ampule: 5 in 10 ampul po 1 ccm 10 ampul po 2 ccm Literaturo pošilja : Kem.-farm. laboratorij Mr. Ph. KARLO DANK DUODTYROSIN comp. Ifah tablete z 0.10 gr Dijodtyrosina in 0,01 gr Dibromtyrosina Pri Basedowu Thyreotoksikozah v klimakteriju za povečanje laktacije itd. Dibromtyrosin podaljšuje delovanje Dijodtyrosina. Fiola z 20 tabletami. • ZAGREB 6, pošt. pret. 57 FERRIPAN preparat bakra, dvo- in frovred-nega železa, jeter in beljakovine. PROTI ANEMIJI NOVO-TROPON organo-lipoidni TONIKUM ki se je dobro obnesel UGODEN OKUS! NIZKE CENE! Omoti: 100 g praška (traja za odrasle 10 dni)............din 42 250 g praška (traja zn od rasle 25 dni)..........din HO Omoti: 50 tablet po 1 g.din 26' — 100 g praška (traja za odrasle 10 dni)....din 44'— 250 g praška (traja za odrasle 25 dni)....din 82'- Dnevno 3 krat po 1 malo žlico po jedi na tekočini. Otroci polovico. TR0P0NWERKE IS KOLN-NULHEIN Vzorci in literatura brezplačno na zahtevo pri zastopstvu za Jugoslavijo: „BIO S A N« MR. PH. VLADIMIR SMOKVINA — ZAGREB KAPTOL 12 Dobrno pri Colju Ak n -j m ° >e m Naravno -topli 37° C vrelci zdravijo s posebnim uspehom srčne in živčne ter ženske bolezni. Vsa ostala za okrepitev življenjskih sil potrebna zdravilna sredstva. Krasni nasadi, vabljivi sprehodi in izleti v bližnji planinski svet Zdravilišče odprto tudi v zimskem času Izven glavne sezone celokupno 20 dnevno zdravljenje za nizko pavšalno ceno od din 1100'- do din 16 50'- Zahtevajte prospekte I Dicodid-Tabletten «K n oll» Kao sretstvo koje stišava kašalj i dejstvuje sedativno, Dicodid »KnolU daleko je podesniji od Codeina. Dicodid »Knoll« ako se ispravno dozira ne izaziva gotovo nikakovih nuzpojava (Nausea). Vrlo retko uzrokuje opstipaciju. Rp. Dicodid-Tabletten »Krtoflt Cevčice sa 10 i 20 tableta po 0,005 g. Cevčice sa 10 tableta po 0,01 g. Odrasli uzimaju: 2-3 puta dnevno 0,005-0,01 g. KNOLL A.-G., kemičketvornice, Ludvvigshafen a. Rh. Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr. Draško Vilfan, Zagreb, Ilica 204. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠTVA LETNIK XI LJUBLJANA, NOVEMBER 1939 ŠT. 11 Iz Banovinskega zavoda za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani (šef docent dr. J. Cholewa) Zincum chloratum in radium pri zdravljenju metroragij, ki niso malignega izvora Dr. F. Novak Z 8 slikami in 2 razpredelnicama. Pogosto prihajajo v zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani bolnice s krvavitvami iz maternice. Krvavitve po običajnem konzervativnem zdravljenju in ponovnih izpraskanjih niso prenehale. Pred odstranitvijo Slika 1. Sluznica probatorne abrazije: Hyperplasia glandularis. maternice naj bi se — kot zadnje v verigi neuspehov — preizkusilo še obsevanje z rentgenskimi odnosno radiumovimi žarki. V zavodu ponovimo najprej zdravljenje z običajnimi stiptičnimi sredstvi, s hormonskimi preparati, z obsevanjem vranice z rentgenskimi žarki itd., kar pogosto obrodi uspeh, če pa ne uspemo, odnosno če je bilo tako zdravljenje Slika 2. a) Zdravljenje s z. ch. — različna odlivka. že pred prihodom v zavod ponovno poizkušano, se odločimo v skrajnem primeru za zdravljenje s zincum chloratum (z. ch.) ali pa z rádiumom (Ra). Zdravljenje z z. ch. je začel pri nas prvi L. Savnik, ker je uspešno in ceneno nadomestilo za atmokausis. Mlajše žene zdravimo predvsem s z. ch., starejše pa z Ra. Pri izbiri sredstva močno individualiziramo. Tik pred aplikacijo izvršimo vedno probatorno abrazijo. Kakor vidimo v tabelah histol. diagnoz in kliničnih ugotovitkov, imamo v mnogih primerih opravka z boleznijo: metropathia haemorrhagic a. Zdravljenje s z. ch. vršimo na sledeč način: po probatorni abraziji vložimo palčico z. ch. sledeče sestave: Rp. Zinci chlorati 30,o Radicis Althaeae Farini Tritici aa 25,o Lactis q. s. ut f. bacilli 7 cm longi, 0'5 cm crassi. Palčice pred uporabo suho steriliziramo 2—3 ure pri temperaturi 90° do 100° C. Spravljene so tik do uporabe v posameznih sterilnih in sterilno zaprtih ter zalepljenih steklenih tubah. Drugačnega načina steriliziranja vložki ne prenesejo; pokazali so nam to poizkusi. Dolžina vložka se ravna po dolžini cavuma uterusa. Cervikalni kanal mora ostati prost. Da se ne zlepi radi učinka z. ch., ki bi se lahko izcejal iz cavuma uterusa, tamponiramo cervikalni kanal s trakom, namazanim s sterilnim vazelinom. Trak odstranimo četrti dan. V cavumu uterusa se napravi iz z. ch. odlivek votline, ki je prevlečen s patološko sluznico. Uterus ta odlivek 8.—13. dan sam iztisne. Sprva smo čakali na spontano iz- Slika 3. Zdravljenje s z. ch. — slika sluznice izrezana z odlivka bolnice zap. št. 178/38. Vidni ostanki žlez in granulacijsko tkivo. Slika 2. b) Zdravljenje s z. ch. — različna odlivka. tisnj en je in opazovali febrilne temperature do 39‘2° C brez druge pomembnejše reakcije. Sedaj pa vedno odstranimo 5.-7. dan po aplikaciji odlivck z zrnastimi kleščami. Odlivek vedno izvlečemo v celoti. Tekom vseh 5—7 dni smo opazovali kvečjemu 1—3 dni trajajoče subfebrilne temperature. Nekaj dni po ekstrakciji odlivka zapusti bolnica zavod. Uspehi so odlični, pokažejo se takoj in so trajni — v kolikor pač moremo govoriti o trajnosti po največ lOmesečnem opazovanju. Tudi pred aplikacijo Ra izvršimo najprej probatorno abrazijo1. Nato vložimo 30—40 mg Radium elementa (običajno 3 tube — srednja tuba ima najmanjšo množino Ra — filtrirane z 1 mm Pt, v gumijasti cevki). Ponavadi dajemo 2000—3000 mgh, to je 15—22'5MCD, le izjemoma več. Vagino tamponiramo s sterilnimi v rivanolu namočenimi krpami gaze. Ra leži v cavumu okrog 3 dni. Po dveh dneh vložek za par minut odstranimo, izčistimo vagino in izperemo cavum uterusa z deooctum radicis althaeae. Nato vložimo Ra nazaj v cavum. Potek je večinoma afebrilen. Pri šestih aplikacijah smo dvakrat opazovali po ca. 10 dni trajajoče cistitične težave, ki pa so bile le lahke narave. Dijarej in tenezmov — kot jih opažamo včasih pri zdravljenju raka maternice z Ra — nismo opazovali. Uspeh se ne pokaže takoj in ni tako jasno opazen kot pri zdravljenju z z. ch. Bolnice imajo en do dva tedna umazanorjav iztok. Nervozne ženske mislijo, da krvavitev še ni popolnoma prenehala. Popolnoma ozdravljene se počutijo šele po ca. 6—8 tednih. Lokalno kaustično delovanje z. ch. je znatno močnejše kot pri Ra. Ra pa deluje razen lokalno tudi na podoben način kot rentgensko obsevanje jajčnikov. Pri močno zadebeljeni sluznici in močnih krvavitvah je uspeh z z. ch. bolj hiter. Priloženi tabeli kažeta izvlečke popisov bolezni štirinajstih bolnic, zdravljenih na opisana načina radi benignih krvavitev. Slika 4. Abrasio probatoria pred z. ch. terapijo: Adeno-ca papilliferum. Bolnica záp. st. 174/38. 361 Ziiicum chloratum Tekoča St. Ime Štev. zap. Starost Diagnoza Krvavitev traja Dosedanje zdravljenje SploSno in lokalno stanje pred aplikacijo Potek Dan Uspeh klinična t histoloSka izpade odstrani 1 P. H. 45/38 50 let Metrorrhagia Cistična endometritis 18 mesecev Konzervativno 1 abrazija SploSno: dobro SL gyn.: Uterus povečan, trd, premakljiv Za oreh velik tumor desno njega Temp. do 38*5 9. 10 mesecev brez težav. Ne krvavi 2 P. T. 174/38 44 let Ca corporis uteri Adenoca papilliferum 18 mesecev 1 abrazija Konzervativno Astenična. Deprimirana St. gyn.: Uterus povečan, trd Levi adneksi zadebeljeni Temp. do 37*5 13. Totalna ekstirpacija uterusa z adneksi in Re obsevanje. Zdaj 6 mesecev zdrava 3 K. C. 200/38 47 let Metrorrhagia Haemorrhagia 4 leta 4 abrazije Re obsevanje izven zavoda SploSno: dobro St. gyn.: Povečan, trd uterus Temp. do 89‘2 8. 6 mesecev brez težav 4 S. F. 178/38 35 let Menorrhagia Hyperplasia glandularis 3 leta 1 abrazija Konzervativno Re obsevanje vranice Bleda. Adipozna St. gyn.s Povečan uterus Levi adneksi zadebeljeni, občutljivi 3. dan subfebrilna 5. 6 mesecev brez težav 5 K. C. 347/39 46 let Metrorrhagia Hyperplasia glandularis 3 leta 1 abrazija Konzervativno Izgleda stara St. gyn.: Uterus povečan, trd, grčast 2. in 4. dan subfebrilna 7. 5 mesecev brez težav 6 P. M. 388/39 41 let Metrorrhagia Endometritis interstic. 4 mesece K onzervativno Ve.ika, močna St. gyn.: Virgo. Re-trovertiran, majhen, trd uterus 4. dan subfebrilna 7. 4 mesece brez težav 7 S. I. 167/38 39 let Metrorrhagia Endometritis interstic. 11 mesecev 2 abraziji Konzervativno Bleda. Suha St. gyn.: Uterus majhen, trd, premakljiv. Adneksi zadebeljeni in občutljivi 2., 3. in 4. dan subfebrilna 5. 4 mesece brez težav 8 J. M. 522/39 44 let Metrorrhagia Haemorrhagia sicer bp. 5 il2 meseca 1 abrazija 3 transfuzije 25 tamponad Ra intrant., Re obs. vranice Sahll 17. Močen icterus krvavi iz vseh sluznic St. gyn.: Uterus povečan, mehak, slabo premakljiv. Krvavitev subfebrilna - - 5. dan exitus letalis Obduk. ugotovitev: v ohlapnem uterusu so koagula in vložek zine. chlor. Radium KO cd >o o M ■ heksozni monofosfat ----->- heksozni difosfat---->• trifosfat. Fosforiliranje heksoz oz. prehod heksoznega monofoisfata v heksozni difosfat posreduje adenozinotrifosforna kislina. Prva ataka na triozni fosfat obstaja v njegovi (encimatični) dehidraciji v fosfoglieerinsko kislino po enačbi: Trifosforna kislina -j- Co----► fosforglicerin + C0H2. Ta dehidracija je skupna za aerobno in anaerobno razgradnjo. Od hraniv-nega substrata pri tem ločeni H reducira Co v C0H2 ter se mora dovesti pri celičnem dihanju v O2., C0H2 mora torej potom oksidacije preiti zopet v Co. Glede te oksidacije so našli pred kratkim v živalskih tkivih nov encim diaforazo, ki z veliko brzino prenaša H od dihidrokocimaze na oksidacijski katalizator dihanja, citohrom, ne more ga pa oddajati neposredno na O2, ki ga mora aktivirati in prenašati še poseben sistem. Diaforaza spaja torej kocimazne dehidrazne s citohromaznim sistemom. Tako torej preide H, ki se odloči od trioznega fosfata, direktno h kisiku. Trifosforna kislina + Co--------1 Fosfornoglicerinska kislina + C0H2------->■ diaforaza----> ->• citohrom — { citohromoksidaza — O2. (Konee prihodnjič) S I. kirurgičnega oddelka Splošne bolnice v Mariboru (šef primarij dr. Mirko Černič) Sodobni preračuni Dr. Mirko Černič Kakor povsod, tako je tudi v našem strokovnem udejstvovanju tisti večji umetnik in boljši delavec, ki z manjšimi sredstvi in stroški in napori doseza iste uspehe ali pa z istimi napori večje uspehe. Prav posebno je to važno takrat, kadar česa primanjkuje, oziroma je nevarnost, da česa potrebnega sploh ne bo mogoče dobiti. Kdor je preživel svetovno vojno, ve, kaj se to pravi. V sedanjih razmerah nam grozi pomanjkanje joda, za katerega pridelovanje so naprave v dveh sovražnih si taborih — pri Angležih in pri Nemcih. Malo nas je kirurgov in menda operaterjev nasploh, ki se ne bi zdrznili, kadar pomislimo, da pred operacijo ne bomo več imeli jodove tinkture za desinfekcijo kože. Res je sicer, da nekateri že dolgo rabijo mesto nje — zlasti pri golši — alkohol, toda alkohol je drag! Na svojem oddelku sem že pred precej časa uvedel za umivanje rok pred operacijo M! % zephirolovo raztopino in reči moram, da od tedaj alkohola prav nič več ne pogrešam, ker nisem v poldrugem letu niti pri enem primeru opazil, da bi bila njegova razkuževalnost večja od zephirolove raztopine. To je eno — drugo pa je cena! Za zdravnika stane v lekarni: 1 kg 90% alkohola.....................................80'— din 1 kg zephirola........................................190'— din 1 kg oziroma 1 liter A % zephirolove raztopine torej . 0'95 din Da je med 80'— din za 1 kg alkohola in med 95 parami za isto količino 'A % zephirolove raztopine razloček kot med nebom in zemljo, je menda slepcu jasno — v razkuževalnem uspehu pa ni nikake razlike. Razmerje v ceni je torej 8000 :95, ono v učinku pa 1:1. Za alkoholom pride vsakdanja 10% jodova tinktura — alkohol in jod sta v zdravniški praksi liki sol in mast v kuhinji: vsakdanji potrebščini, ki sta neogibni, ki pa ravno vsled svoje vsakdanjosti požreta veliko denarja in pri katerih lahko veliko prihranimo, če imamo' enakovredne pa cenejše nadomestke. Ko so me bili v lekarni opozorili na preteče pomanjkanje joda, sem začel uvajati namesto jodove tinkture V2 °/oo (pro mile) trypaílavin, katerega 10 g stane 126'— din, V2g torej za 1/2°/oo raztopino 6'3 din. Trypaflavinova živo rumena barva nam docela nadomestuje rjavo barvo jodove tinkture, ki smo se nanjo navadili, da vemo, do kod smo kožo desinficirali, ta barva gre v perilu s toplo vodo in milom ravno tako proč ko ona jodove tinkture. Razkuževalnost zephirolove raztopine je praktično enaka oni jodove tinkture, razlika v ceni pa je 6'3 :125 ali drugače povedano: jodova tinktura je nič manj kot 20krat dražja od zephirolove V2 %<> raztopine. Jasno je, da se bo vsak uvidevnež čim prej odločil za zephirol mesto alkohola in za trypaflavin mesto jodove tinkture. Zaenkrat je ta odločitev dobrovoljna, ne bo dolgo, ko bo prisilna ... Iz odseka za pljučne bolezni Banovinske splošne bolnice v Mariboru (v. d. šefa prim. dr. F. Radšel) Bolnica ali zdravilišče? Dr. Fran j o Radšel Široko razpredena organizacija protituberkulozne borbe v Sloveniji, na katero smo v resnici lahko ponosni in za katero nas marsikdo zavida, nas stavlja dan za dnevom pred nove težave in probleme. Dočim je za izsleditev in rano diagnozo tuberkuloze še nekako preskrbljeno, je pa skrb za zdravljenje tuberkuloze ostala nespremenjena, kajti število postelj za zdravljenje tuberkulozo se v teku zadnjih deset let ni bistveno pomnožilo. Kaj nam pa pomaga rana diagnoza tuberkuloze, če ji ne sledi nujno tudi rano zdravljenje? Gotovo smo si vsi edini v tem, da je treba pomanjkanju postelj za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov nujno odpomoči. Ni pa edinosti v tem, kje naj bodo te postelje. Tako je urednik »DELA proti TUBERKULOZI« zavzel kot sanatorijski zdravnik svoje stališče v tem vprašanju v članku: »Bolnica ali sanatorij«. Na žalost pisec sam priznava, da je ta članek bolj subjektivne narave, brez objektivnih argumentov, ki bi šele presojo vprašanja vsestransko omogočili. Pisec spredaj omenjenega članka trdi, da gre večina bolnikov najraje v zdravilišča. Kako daleč od stvarne resnice so te trditve, pa odkriva najbolje tabela o obisku tuberkuloznih bolnikov po bolnišnicah in zdraviliščih tekom leta 1938. Tako je bilo sprejetih v letu 1938. radi zdravljenja tuberkuloze v bolnišnicah: Ljubljana pljučna: 1050 kirurška: 581 Maribor 55 408 „ 128 Celje 55 104 „ 31 Slovenj Gradec 55 108 „ 24 Murska Sobota 55 90 „ 17 Ptuj 55 124 55 "f Krško 55 64 „ 17 Novo mesto 55 62 „ 6 Ormož 5? 12 „ 14 Brežice 66 » + Črna 55 12 „ 12 skupaj: pljučna: 2100 kirurška: 830 Opomba : V statistiki so -všteti, ¡kjer je križec, tudi kirurški primera tuberkuloze. V kolikor so podatki pomanjkljivi, ne zadene krivda pisca, ki se je obrnil za podatke na vse v poštev prihajajoče faktorje. Bistveno pa tudi manjkajoči podatki ne bi spremenili gornjih dejstev. V zdravilišča: Golnik: privatniki, popustniki itd. 184 člani blagajn 142 = 326 Topolščica: 55 skupaj: 381 Gornje številke govorijo same zase dovolj zgovorno, kam se zatekajo tuberkulozni bolniki. Tega dejstva ne spremeni to, da nimamo podatkov o obisku Slovencev v zdraviliščih Brestovac in Klenovnik. V teh zdraviliščih se zdravijo večinoma člani OUZD, ki itak pošilja svoje bolnike prvenstveno v sanatorije in ne v bolnišnice. Ako odštejemo od 326 bolnikov zdravilišča Golnik člane blagajn, ostane le še 184 bolnikov od 1005 sprejemov. Številke, ki dajo misliti! Ako ne upoštevamo članov bolniških blagajn, potem pridemo do dejstva, da se je tekom leta 1938. zdravilo 2100 bolnikov (89'78°/o) po bolnišnicah in le 239 (10'22%) v zdraviliščih. Te številke postavljajo same po sebi v ospredje važnost bolniških oddelkov v protituberkulozni borbi. Statistika je torej ovrgla najučinkovitejše člankarjevo trditev, da se gredo ljudje zdravit najraje v zdravilišča. Tuberkulozni bolniki so pod vplivom vse boljšega poznavanja tuberkuloze že sami prišli do prepričanja, da »dvakrat da, kdor hitro da«, zato iščejo pomoči tam, kjer je dostopna takoj in brez vseh formalnosti, ne pa šele po večmesečnem čakanju. Dokazano je, da se da tuberkuloza zdraviti in ozdraviti v vsakem podnebju, klima predstavlja le dražljaj na organizem, ki se prav kmalu izčrpa in je njegov vpliv potem le še podrejenega psihološkega učinka. Brez dvoma govori to dejstvo za to, da so vsi veliki stroški pri klimatsko ugodno ležečih sanatorijih za ceste, vodovod, kanalizacijo, elektrifikacijo in dovoz bolnikov ter prehrane skozi okno vržen denar, kajti v naših mestih, ki tudi ne ležijo klimatsko bogve kako neugodno, so te dobrine na razpolago skoraj zastonj, dočim ravno stroški za te naprave občutno obremenjujejo obrat in amortizacijo zdravilišč. V smislu zakona o bolnišnicah so bolnišnice izraziti centri za zdravljenje in se morajo bolniški zdravniki teh predpisov pač držati. Pa tudi drugod je šel razvoj v tej smeri, da so prevzele aktivno zdravljenje tuberkuloznih bolnikov bolnišnice. Tako so v Nemčiji spremenili celo vrsto sanatorijev v protituberku-lozne bolnišnice, kjer je aktivna terapija dosegla višek in so ti oddelki, oziroma te bolnišnice vodilne. Zakaj se mi ne bi okoristili s tujimi izkustvi in zakaj bi slepo posnemali to, kar so drugod bili prisiljeni že spremeniti? Cela borba bolnišnic za postelje in dobro opremo, da bi bile kos vsem stavljenim nalogam, govori za to, da bolnišnice gotovo nočejo licitirati navzdol zdravniške storitve, pač pa licitirajo navzdol oskrbnine. Ravno visoke oskrbne cene v zdraviliščih so pogosto vzrok, da se mora marsikateri bolnik resignirano vdati v svojo usodo, zato je potrebno, da se vprašanje oskrbnin vsestransko preštudira. Že poprej je bilo govora o investicijah, ki so v mestih znatno manjše. K temu pride še to, da lahko v okviru bolnišnice polno naprav (pralnica, pekarna, hladilnica, kuhinja, ekonomija itd.) služi enako vsem oddelkom, dočim si morajo sanatoriji vse to oskrbeti sami zase. Zato so režijski stroški bolnišnic gotovo manjši kot v sanatorijih. Bolnišnice, kar se tiče komforta in udobnosti, niso, ne bodo in nočejo konkurirati s sanatoriji. Prepričan pa sem, da tudi sanatorijski zdravniki ne bodo trdili, da spadajo gotove udobnosti nujno k zdravljenju. Nujno pa spada k zdravljenju nizka oskrbna cena, kajti ta bo omogočila veliko širšemu krogu, da se bo lahko brez bojazni za svojo eksistenco, takoj in pravočasno podal v zdravljenje. Tudi rešitev v smeri ljudskih zdravilišč ne bi prinesla v tem pogledu nikakega zboljšanja. Saj so nam vsem znane relativno visoke cene oskrbnin v ustanovah delavskega zavarovanja, ki imajo brez dvoma interes nuditi le najpotrebnejše in zmanjšati režijo na minimum. Protituberkulozna borba v Sloveniji se ne nahaja več v začetni fazi, ko je bilo treba vsak podvig, pa naj je šel ta tudi globoko v žep bolnika, poveličevati. Danes je potrebna širša zasnova in tudi kritika, ki bo postavila vsako dejstvo na svoje mesto in ne bo več dopuščala enostranskega reševanja problemov, ki zadevajo v živo ves narod. Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje Veja dr. Anka Popo v ić-P r i j a t e 1 j Beseda k Černičevem Vejališču za naše strokovno besedje in izrazje. (Zdrav. vest. št. X./1939.) Avtor meni, da je pravilni izraz za »intestinum crassum« debelo črevo in za »intestinum tenue« tanko črevo, češ, da je to po vseh slovenskih besednjakih in po stoletni slovenski tradiciji. Ker pa naj bi naša slovenska terminologija že sama označila anatomsko obliko organa, neglede na stoletno tradicijo, bi si usodila trditi, da je bolj logičen Plečnikov izraz za »intestinum crassum« široko ere v o in za »intestinum tenue« ozko črevo in sicer iz enostavnega razloga, ker predstavlja črevo neko cev, ne pa palico. Cev je namreč lahko ozka ali široka; palica pa je debela ali tenka. Nikoli ne pravimo, da je cev debela. Debele ali tenke so lahko samo njene stene, ne pa cev kot celota. Deblo je debelo ali tanko, ne pa široko ali ozko. Ravnotako pravimo, da je požiralnik zožen ali razširjen, ne pa zdebeljen ali stanjšan. Samo njegove stene so lahko zdebeljene ali obratno. Tudi požiralnik predstavlja cev, ne pa palico. Iz avtorjevih ust samih sem čula, da je »coecum razširjen«, torej more biti razširjeno samo ono, kar je bilo prvotno ozko ali široko. Torej so telesa, ki imajo »svetline« (sec. Černič) — lumina — ozka, ali široka. Solidna, polna telesa pa so debela ali tanka. »Eno je namreč v sredi scela, drugo pa obročasto, v sredi votlo.« (Dr. Černič — Zdravniški vestnik X./1939. str. 346, vrsta 20. in 21.) Bitja in žitja Prof. Jurij Karol Starovašnik Rodil se je 2. aprila 1748. v Kamniku, umrl je v Freiburg in Breisgau 26. marca 1792. V nemških virih beremo njegovo ime kot Starauasnig, Starakasnig, Neuhofer (Kliipfel). Gimnazijo je obiskoval Starovašnik v Ljubljani, medicino je študiral na Dunaju, kjer je promoviral 1773. Kvalifikacija dunajske fakultete je opozorila nanj Van Swietena, ki ga je namestil kot profesorja fiziologije in materiae medicae v takrat še avstrijskem Frei-burgu. Tam je dociral do svoje smrti. Umrt je komaj 44 let star na pegavcu. Njegova dela so: 1. ) Diss. inauguralis medica sistens animadversiones in praeci-puas viscerum inflam-mationes. Dunaj, 1773. 2. ) Diss. de reconva-lescentibus. Dunaj, 1773. 3. ) Diss. de inflammatione uteri. Dunaj, 1773. 4. ) Diss. de erroribus, fraudibus ac inertia međica-mentorum. Freiburg i. B., 1774. 5. ) Diss. de debilítate in genere. Freiburg i.B., 1775. 6. ) Abhandlung von dem außerordentlichen Fasten der Maria Monica Mutschler in zu Rothweil. (c. f.) I. del Freiburg i. B., 1780; II. del Dunaj, 1782. (Razkrinkanje »čudeža«). 7. ) Diss. de sterilitate humana. Freiburg i.B., 1781. 8. ) Diss. de constitutione anni 1782 totius et anni 1783 ad solstitium aestivum usque, cum observationibus non-nulis circa morbos per eum occurrentes, praecipue circa morbos biliosos, catarhum epidemicum, scarlatinam et morb illos. Freiburg i. B., 1783. Doc. dr. I. Pintar. Vprašanja — Odgovori Vprašanje: Kako je z nošnjo zaščitnih očal proti eolmčnim žarkom? V priporočilih dnevnega časopisja in v reklamnih dopisih različnih tvrdk se nam priporočajo dan na dan najrazličnejša zaščitna očala. Pred kratkim pa sem čitali v nekem dnevniku svarilo pred nepotrebno nošnjo takih očal. Kako je s tem vprašanjem? Kdaj lahko nosimo in tudi predpisujemo različno barvama zaščitna očala, kdaj so taka škodljiva? Ali je važna tudi barva očal? Dr. M. B. v K. Odgovor: Odgovor razdeljujem v dva dela. Najprvo hočem govoriti o zaščiti zdravih oči. Tudi te potrebujejo v nekih primerih zaščite pred sončnimi in drugimi žarki. Zaščita pred poklicnimi okvarami. Nekateri ljudje prihajajo pri svojem poklicu v dotik z žarki, ki bi brez zaščite močno okvarili nezavarovano oko. Predvsem mislim tu na ultravioletne žarke. V navadni meri so ti primešani sončni svetlobi in do neke jakosti ne predstavljajo nobene nevarnosti za oko; to je fiziološka množina žarkovja, na katero je oko navajeno (morebiti jo celo potrebuje) in ki se je ni treba braniti. Pri nekih poklicih pa imamo nesorazmerno močno u. v. (ultravioletnoj žar-kovje. V tehniki: različna dela v laboratorijih, avtogeno varjenje, elektro-monterji, ki lahko dožive kratek stik, dela v velikih višinah z malo absorbcijo u. v. žarkov po atmosferi itd. V teh primerih smo dolžni zaščititi oko s primernimi stekli. Ne smemo pa vzeti kar vsakega stekla, samo da je barvano. Optična tehnika izdeluje namreč dandanes različna stekla, ki včasih čisto elektivno vpijajo neko vrsto žarkov sončnega spektroma. Za delo pri močni u. v. svetlobi rabimo stekla, ki vpijajo predvsem u. v. žarke. Droga vrsta škodljivih žarkov so toplotni (infrardeči). Tudi teh imamo hvala Bogu precejšen odstotek v sončni svetlobi, tudi teh se ni treba vedno braniti. Imamo pa poklice, kjer prihaja delavec dan na dan v stik z veliko množino takšnih infrardečih žarkov (topilnice, steklarne itd.). Tu rabimo zopet posebna očala, ki vpijajo predvsem takšne škodljive žarke. Če očesa ne zaščitimo pred močnimi toplotnimi žarki, oboli lahko za katarakto (n. pr. katarakta steklarjev, ki je znana poklicna okvara). Predaleč bi privedlo, če bi hotel obdelati vse to iz-• črpno. Navajam samo ta primera v dokaz, da ni vseeno, kakšne vrste očal predpišemo in da je treba pri predpisu očal strokovnega nasveta. Zaščita zdravega očesa pri športu. Pri smučanju, hoji preko ledenikov ali sploh v veliki višini, pri bivanju ob velikih vodnih gladinah (morje, jezera), kjer imamo zelo močen odsev slabo filtriranega žarkovja, v teh primerih potrebuje včasih tudi zdravo oko primerne zaščite, predvsem proti ultravioletnim žarkom. (Spominjam na takozvano snežno slepoto). Pa tudi tu ne mislim reči, da mora vsak planinec, ki gre avgusta na Triglav, opremiti svoje očk z zaščitnimi očali. Kakšna škoda užitka! Vsak izkušen planinec čuti, kdaj postaja sončna svetloba za njegove oči premočna, začetnikom pa je treba nasveta izkušenih tovarišev. Pa tudi v kopališčih opazujemo preveliko »zašči tenih« oči. Ta »zaščita« je največkrat samo hčerka mode barvanih očal ali želje po neopaznem, od očal zakritem vrtenju oči v vse smeri. Pri tej priliki naj odgovorim tudi na Vaše vprašanje, ali je lahko nošnja zaščitnih očal škodljiva. Seveda je lahko! Sončna luč je vendar za oko primeren dražljaj. Če se je iz različnih neosnovanih vzrokov preveč branimo, se nam bo godilo enako, kakor kaznjencu, ki pride iz temnice. Oko bo že na fiziološko množino žarkov odgovorilo s solzenjem, bleščavostjo itd. Pretirana nošnja zaščitnih očal je torej škodljiva. Zaščita bolnega očesa. Tu je stvar drugačna. Kakor zahteva vsak vneten pojav v telesu miru, tako moramo tudi bolno oko v nekih primerih zaščititi že pred navadnimi svetlobnimi žarki. Kateri so ti primeri, to mora zopet odločiti strokovnjak, kajti tudi tu imamo izjeme in ne potrebuje vsako bolno oko zaščitnih očal. Običajno uporabljamo navadna siva očala, ki vpijajo vse vrste žarkov enako. Le če vidimo, da je oko občutljivo napram posebnim žarkom, potem predpisujemo odgovarjajoča stekla. V splošnem pa moremo povedati iz izkustva, da je v navadnem življenju, predvsem pa v kopališčih uporaba zaščitnih očal visoko pretirana, nasprotno pa vidimo, da so bolne oči čestokrat nezaščitene. Dr. Slavko Prevec. Iz zdravniškega slovstva Interna medicina Dr. H. Lehmdorff: Erythema annulare rheuinaticum. (Ars med. 1939/6.) A. opisuje imenovani «ritem (e.), ki' se javlja v zvezd z revmat. kardialnimi komplikacijami. E. je zelo neznaten, diskreten, brez srbenja, zato je razumljivo, da je ostal toliko časa neopažen. Barve je svetlo-roza — sivo-modre, oblike krožnih segmentov, lokov, vedno v nivoju kože. Lokalizacija: prša, trebuh, ob straneh ¡prsnega koša; nikoli na licu ali sluznicah. Pri recidivih tudi na ekstremitetah (na notranji strani). Obroči postajajo večji dn dobivajo polioikliene slike. Stari e. po 48 urah izginja, javlja se nov na ¡istem ali drugem mestu. E. spremlja vse revmat. manifestacije (polyartbrit., chorea, endocarditis, tudi kot revmat. ekvivalent). Pojavi se v več letih enkrat ali tekom leta večkrat in to pri dveh tretjinah otrok z revmat. srčno afekeijo. Nikdar ga ne opažamo pri irevmaliOddih (šferlatinka), lu, go in sept. sklepnih afeikeijah, niti pri 'lenta-sepsi, tudi ne pri uloeroznem endokar-ditisu. Torej izključno pri revmat. simpt, kompleksu in to takrat, ko se je pridružil endokarditis ali se je ta endokarditis poslabšal. Koincidenca je tako konstantna, da moremo po e. samem sklepati na kardial.-afekcijo in sicer v dobi, k.o srčnih simptomov še sploh nimamo. V tem je vključena obenem tudi prognost. vrednost e,—a. Bistvo e.—a. bo pojasnjeno, ko bo pojasnjen revmatizem sam. Dr. M. K. Hist E.: Prva infekcija s tuberkulozo pri odraslem. (Bul. Soc. Ophtalm. Paris. 4/1938.) Avtor pravi, da ne velja več domneva, po kateri naj bi vsak človek že v otroških letih prebolel prvo infekcijo s tuberkulozo. Nove statistike kažejo, kako velik je odstotek onih odraslih, ki reagirajo negativno na Tuberkulin in v kako veliki nevarnosti so ti, če pridejo v dotiko s tuberkuloznimi. To velja posebno za zdravnike, sestre in strežniško osebje. Zato zahteva, da se dijakom, sestram in event, tudi zdravnikom šele tedaj dovoli daljše delo na oddelkih s tuberkulozo, če so si pridobili alergijo že popreje, na navaden, nenevaren način. Dr. P. St. Splošna kirurgija Dr. A. Fahri Are 1 : Pravočasno kirurško zdravljenje komplikacij pri gastro-duodenalncm ulkusu. (Potoč. 4. ted. med. balk. u. 1936). Komplikacije gastro — d. u., hemoragija, perforacija in kancerizaoija predstavljajo za bolnika nevarnosti, katere more kirurg s pravočasnim posegom odstraniti. Tri etape so v želodčni kirurgiji: 1. Gastroenterostomija. Ta ne odstrani ulkusa niti njegovih komplikacij, razen tega ima še sama za komplikacijo peptični jej.un, u. idtaviiisie- GOLNIK za bolne. na frfyuuk Pošta — telefon — brzojav: Golnik. — Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe-Golnik na progi Kranj Tržit. — Avto pri vseh vlakih Sprejema odrasle bolnike (moške In ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem stadiju. 3 OSKRBNI RAZREDI Vsi moderni diagnostični pripomočki na razpolago. — Higienično-diete-tično zdravljenje, tuberkulin, avro-terapija. pneumothorax arteficialis in vse operativne metode. Iht ¿tofaMnacife dafe •zdcazitišca fotniU fespod tazaaš! Ker so tvrdke, ki oglašujejo v Zdravn. Vestniku, v vsakem oziru priporočljive, krijte svojo potrebo pri njih! Vedno pa, kadar kaj naročite pri kaki tvrdki, pa bodisi tudi samo vzorce in literaturo — se sklicujte na Zdravniški Vestnik! S Um UaustiU sebi in szafcmu glasilu! Najpogostejše BOLEZNI V JESENI so bolezni DIHALNIH ORGANOV Pri tonzilitisu, akutnem bronhitisu, influenci, traheitisu, laringitisu, faringitis u poživlja zdravilni obkladek z Antiphlo-gistine lokalni krvni obtok in poveča s tem cirkulacijo v globlje ležečih tkivih. Posledica tega dejstva je, da vnetje na omenjenih mestih kmalu preneha in da se ozdravljenje pospeši ANTIPHLOG ISTINE Vzorci in literatura brezplačno THE DENVER CHEMICAL MFG. CO. NEW YORK U. S. A. „Sterilab” Engleska Hemijsko-Farmaceutska Laboratorija Braće J. Jovanoviča, Beograd, ulica Kneza Mihaila br. 33 Vlil "2. Resekcija, od kauterizaoije preko eksctizije u. do ekstirpacij-e 2/s želodca (F i n e l e -rer). Sekretormi aparat za HCl se odstrani in s tem zavrejo recidivi. Opažati je po totalni ali subtotalmi r. dispepsijo in -pernici-ozn-o anemijo. 3. Resekcijo polovice želodca vršijo na kliniki a. (Istambul). Z ulkusom se resecira pilorus in antrum. V Evropi ep 'kirurgi po večini privrženci r., v Ameriki je g.-e. še v čislih, vendar modificirana s pilorpplastikio, piteomiiotomijo in pilorektomijio. Pri duodenal, u., ki penetrira v pankreas ali je trdno zarasel s svojo okolico, je Fins ter er predlagal paliativno resekcijo (résection par exclusion) ; u. ostane kakršen je, ker spričo tehničnih težav ni bilo misliti na drugo 'kakor na indirektne metode (g.-e. ali paliat. r.). N i s s e n je 1933. 1. objavil metodo, s katero je -možno uspešno reseciirati te ulkuse, M so doslej veljali za neoperabilne. Po tem kratkem orisu aktualne želodčne kirurgije obravnava -a. komplikacije : 1. hemo-ragija (h.). Kirurška intervencija ni -takoj in-dicirana; zatekli se -bomo k transfuziji; pri ponovnih h. pa z njo ni odlašati. Pri -arter-ielni h. je hem-ostatični učinek transfuzije minimalen. Ako je stanje bolnika zadovoljivo, je izvršiti -resekcijo; ako ne, ted-aj zaustaviti h. s šivom ulkusa ali z Mg-aturo afere-ntne arterije, kateri priključimo g.-e. 2. Perforacija: (p.). V prvih 4.—6. urah so operativni uspehi najl-epši; v tem •času je poskušati z resekcijo, ki mora 'biti hitro napravljena. Pri nevarnem stanju -bolnika ali če kirurg mi -dovolj vešč tehniki, zadostuje šiv p., ako šiv zadrgne duodenum, tedaj sledi še g.-e. Pri ponovnih težavah je naročiti iboinilka na -resekcijo. P se giblje okoli 8%, mortaliteta 21% (izmed teh noben -reseciran primer). 3. Maligna transformacija ulkusa: H karoinomatozna degeneraciji nagiba kalo-zni u. Frekvenca je po Aschoff-u 2—3% (verjetno je večja). V večini primerov nas preseneti d-o-lga anamneza. Dva a. bolnika sta bila stara 28 in 43 let, drugi po 59 let. Edina terapija -je radikalna -resekcija. A. omenja bo-lmifca, pri katerem je bila napravljena g.-e. -radi stenoze po u. v piloričnem delu. Po enem letu je bil zopet operiran zaradi suma na u. jej. pe,pt. (Billroth II.). Na brazgotinil bivšega u. je bil Ca. Take eventualnosti mečejo sence na g.-e. Dr. M. K. D r. G o d o y Moreira: Luksacija komolca in myositis ossificans, (Chir. org. mov. Vol. XXIV. faee. 4. 1939.). A. navaja najprej teorije o pat-o-genezi, nato patološko anatomijo, simptomatolog-ijo, rendgenologijo, nakar opiše 4 primere. V naslednjem -razmotriva o profilaksi in zdravljenju: Mora-m-o opustiti prisilno gibanje sklepa. Rentgenterapija ne da nikakih dobrin, isto velja za injekcije fibrolizina. Predlaga konservativno zdravljenje: Imobilizacija v mavčevem žlebu, katerega lahko odstranimo za aplikacijo toplega zraka in izključno aktivnega gibanja. Če bi to -ne pomagalo: operativna odstranitev osteomo-v. Operacija pa prihaja v poštev šele, -kadar je stanje dokončno. A. prihaja do sledečih zaključkov: Takojšnja -redukcija v globoki na-rkozi potom majprikladnejših gibov. (Ne hi-pereksten-zija !). Po redukciji mavčev žleb, katerega odstrani večkrat na dan za aplikacijo -toplega zraka in za izključno aktivno gibanje. Na vsak način se -m-o-ramo ogn-i-ti masaži ali prisilnemu gibanju. Če se kljub temu razvije myositis ose., imobilizacija in topel zrak. Kadar so osteomd definitivni, jih operativno odstrani. Rogata bibliografija zaključuje članek. Dr. M. B. Ginekologija in porodništvo I)r. E. Rosenzweig: Uterotonika in njihova uporaba (Lij. Vjes. št. 8/39). Odkar so v porodno terapijo uvedena hormonska in kemijska sredstva, nam ta dajejo važno pomoč pri porodih, so pa lahko pri nepravilni uporabi nevarna za mater in otroka. Imamo dve vrsti modernih sredstev: A) naravna, katera proizvaja organizem sam (hormoni) in B) umetna, kot sekale, kinin, kalcij, sladkor itd. A. Substance zadnjega in intermediarnega dela hipofize delujejo direktno na same mišične celice in povzročajo pojačanje tonusa maternične stene. To delovanje je relativno kratko, a najizdatnejša aplikacija je intramuskularna. Nevarnost kumulacije ni velika. Moderni preparati so standardizirani po Vogtlinovih enotah (V. E.). Do leta 1923. je bil v prometu pituitrin. Kasneje se je posrečilo ta preparat razdeliti v dve komponenti, ena komponenta deluje izključno na uterus (oxytocin), druga pa povišuje krvni tlak (vasopresin). Vendar pa še nimamo obeh komponent v absolutno čisti formi. Avtor priporoča uterino frakcijo, ki jo vsebuje preparat Orasthin, kateri se danes uporablja v vseh onih primerih, kjer je nezaželeno delovanje na peristaltiko črevesja, izmeno vode in krvni tlak, torej pri hipertoniji, nefropatiji itd. Posebno rad se uporablja neposredno po porodu ploda, ker se s tem skrajšuje postpartalna perioda, pospešuje porod placente, a povprečna izguba krvi se s tem mnogo zmanjša. Ker že neznatni sledovi alkohola vplivajo na delovanje Orasthina, je treba brizgalke, katere so bile v alkoholu, izprati z destilirano vodo. Delovanje preparatov zadnjega dela hipofize je zelo različno. Individualna dispozicija uterusa se ne sme puščati z vidika, ker je delovanje na negravidni uterus skoro neopazno, na gravidni slabo, a na uterus sub partu običajno dobro. Zelo previdni moramo biti pri doziranju pred porodom ploda, da ne povzročimo rupture uterusa ali pa asfiksije otroka. Smernice za uporabo hipofizarnega ekstrakta pri porodu: Doba odpiranja. Indikacija: primarno in sekundarno slabi popadki. Aplicira se intramusk. ena do dve V. E., kar je 0,1 do 0,2 ccm, ako je v 1 ccm 10 V. E. Ako nastopi zadovoljivo delovanje, ponovimo dozo v presledkih ene ure še tri do štirikrat. Doba izgona. Indikacija: Slabi popadki. Intramusk. injiciramo tri do pet V. E. Posteljična doba. Ta tretja doba naj se vodi čimbolj konservativno, posebno pri fiziološkem poteku poroda. Otročnica. Indikacija: močna atonija uterusa takoj post partum. Doza 5—10 V. E B. Glavna uterotropna sekalova substanca je alkaloid — ergotamin. Današnji sekalovi preparati so standardizirani, a za osnovo jim služi kemijsko čisti ergotamin. Najbolj znani preparati so: Gynergen, Secamin, Ergosecan. Vsi ti preparati spadajo v vrsto v vodi netopljivih alkaloidov iz grupe ergotoxina. V novejšem času je uspelo izolirati nov alkaloid, kateri je v vodi topljiv, delovanje pa mu je izključno na uterus. Trajanje delovanja je mnogo kratkotrajnejše, a sama toksičnost mu je mnogo manjša. Pri vseh teh preparatih je delovanje pri kontrakciji uterusa jako dobro. S tem se zmanjša krvavitev. Pri prevelikem doziranju pride lahko do šoka, krčev, ali pa bruhanja. Preparati sekala prihajajo v poštev v tretji porodni dobi in po porodu. Pri atoničnih krvavitvah pred in po porodu placente dajemo sekalove preparate intra-muskularno, običajno 1 ccm. Pri otročnicah uporabljamo sekalove preparate radi zaustavljanja krvavitev, kakor tudi radi pospeševanja involucije uterusa. Kinin vpliva na gladko mišičje in to periferno na samo mišično celico. Trajanje kinina je dovolj dolgo, v čemer se kinin razlikuje od delovanja hipofizarnih preparatov. Na plod je brez vpliva. Običajno doziramo per os 0,1 do 0,2 vsake pol ure do uro do skupne doze 1% gr. Raztopina grozdnega sladkorja se daje intravenozno pri dolgih porodih radi slabih popadkov, kjer so popadki sicer pravilni ali nimajo potrebnega delovanja niti trajanja. Po intravenozni injekciji grozdnega sladkorja se počuti izmučena porodnica subjektivno mnogo boljše in opazimo lahko po pol do eno uro pravilnejše in močnejše delovanje maternice. Običajna doza je 20 do 40 ccm, 25% raztopine. Vsa ta sredstva delujejo na gladko mišičje korpusa uterusa. Pri normalnem mehanizmu se pri krčenju korpusa širi istočasno spodnji uterini segment. Včasih je tak fiziološki mehanizem pokvarjen in pride do spastične kontrakcije spodnjega uterinega segmenta z jako bolečimi popadki. V takem primeru dajemo narkotika, spazmolitika opiroma sedativa (morfij, Pantopon Eksopon itd.). Dr- M. Z. Pediatrija Dr. Markovič, dr. S e r v a n : Terapevtična vrednost raznih zdravilnih metod pri akutnih alekcijah prebavnih organov pri otroku, s posebnim ozirom na učinek jabolčnega režima. (Poroč. 4. ted. med. balk. u. 1936.) Umrljivost dojenčkov v Jugoslaviji ni .padla v ista meri kakor v drugih civiliziranih državah. Po Ambrožiču je bila 1924. 145%, 1933, 1318%. Glavni vzrok so akutne motnje v prebavnem traktu. Te motnje so se gibale zadnjih 10 let na otroški univerz, kliniki v Beogradu med 15'6% in 27’6%. V Jugoslaviji imamo na 100 umrlih dojenčkov 33 v 2. polovici 1. življenjskega leta (v Nemčiji 20), med 2. in 5. letom jih umre 7'5% od živorojenih (v Nemčiji 4%). Dve poti sta za pobijanje teh motenj. Profilaksa (higiena pri materah, ‘ki se tiče prehrane) in terapija. Medikamieutozna terapija (šoila Wi d e r h of er j a) sloni na domnevi, da so motnje lokalne, omejene le na prebavni trakt, Czerny pa jih je že smatral za afekeijo celotnega organizma. Jabolčni režim, ki sta ga uvedla H e isele r in Moro, so na beogr. kliniki preizkusili pri 50 bolnikih, 45 pa so jih zdravili z mlečkom (mlečnimi derivati ali mlečnimi mešanicami.) Vseh 95 primerov zadeva dispepsijo, eniterakiolitie in disenterijo. Alimentame intoksikacije so zdravili vedno z ženskim mlekom. Vrednotenje uspeha ali neuspeha se je vršilo po stolici, temperaturi in teži. 1. Dispepsija: (17 primerov). Stolica postane pri jabolčnem režimu hitreje normalna kakor pri mlečni dieti. Splošno zboljšanje in -dviganje teže nastopa kasneje pri prvem kakor pri drugi, zaradi tega je tudi -bivanje na kliniki nekoliko daljše. 2. Enterokoli-tis. (55 primerov.) Stolica je mnogo hitreje normalna- pri ja-bolč. režimu 'kakor -pri mleč. dieti; tudi splošno okrevanje ©e javlja hitreje in -bivanje na kliniki je znatno krajše. 3. Disen-terija. (23 primerov.) Stolica postaja prej normalna pri jabolčni dieti kakor pri mlečni. Splošno okrevanje se vrši skoro brez -razlike. Bivanje na kliniki je daljše pri -mlečni dieti-. Jabolka so dajal-i presna, nastrgana; medikamentozruo zdravljenje se je omejilo edinio na -purgativa, kar-diotonika in event, anti-disent. -serum. Razliko v -uspehu pri prvi skupini (dispepsija) je pripisovati -dejstvu, da so otroci, zdravljeni z -jabolčnim -režimom bili distrofični, medtem ko je tretjina dobivala mlečno dieto in je bila sprej-eta na -kliniko z -normalno težo. Najibol-j učinkovitega se j-e izkazal jabolčni režim pri entero kolitisu. Dr. M. K. Oto-rino-laringologija A. Šercer: Prvi poizkusi operativnega zdravljenja otoskleroze (Med. pregled 1939/8). Radi popolnega neuspeha pri konservativnem zdravljenju otoskleroze se je avtor odločil za operativno zdravljenje te bolezni. Dosedaj je operiral 11 primerov. Opisuje svojo tehniko, katere glavni namen je doseči >fistulaeijo labirinta« (tehnika je precej različna od orig. H-olmgrenove in Sourdille-jeve). Uspeh operacije obstoji v tem, da se prehitro ne zapre labirintna fistula. Razlikovati moramo neposredne uspehe od trajnih. Takoj po otvoritvi labirinta nastopi naravnost dramatično izboljšanje sluha. Veselje nad tem dogodkom pa je nekoliko skaljeno radi nastopivše vrtoglavice in bljuvanja. To močno izboljšanje sluha pa žalibog ni vedno trajno, v vsakem primeru pa izgine mučno otosklerotično šumenje. Čim starejša je otoskleroza, tem manjši in kratkotrajnejši je uspeh. Vendar moremo fistulo v labirintu, ki se je zaprla, ponovno operativno odpreti. V tem primeru kaže fistula večje nagnjenje k temu, da ostane odprta. Ker je avtor spoznal, d-a taka operacija otoskleroze ni škodljiva, a v večini primerov mnogo koristi, jo priporoča prav posebno z ozirom na dejstvo, da nobeden od dosedaj priporočenih načinov zdravljenja in različnih aparatov ne more bolniku v toliki meri pomagati. Dr. Sl. P. Nove knjige Spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev, publicistov in projektantov (Bibliofilska izdaja Nove strokovne založbe v Ljubljani). Prevrat 1. 1918. je razklal slovensko javno življenje na dvoje: poprej vejica, da, listič tujega drevesa, poslej samostojno drevo! Kako to drevo uspeva, kakšen mu je sad? Nova strokovna založba je prinesla s svojim Spominskim almanahom obračun 201et-nega dela, a obenem tudi nedela vseh tistih med nami, ki so bili poklicani ali celo izvoljeni pripraviti Slovencem kulturne ustanove in jim dati znanstvene temelje. Dosedaj smo imeli takih pregledov iz leposlovja in nekaterih drugih strok, ki edine so nazven predstavljale našo kulturo, bridko pa smo jih pogrešali iz praktičnih ved, med njimi tudi iz zdravstva, ki nič manj niso kulturne postavke. Zaradi tega sem bil izredno vesel poziva, ki sem ga bil dobil lani, da naj sestavim seznam svojih strokovnih člankov itd. za Spominski almanah, ki bo zajel vse stroke razen čiste filozofije, teologije in leposlovja. Nad tem pozivom sem bil kar navdušen tudi radi tega, ker sem v snujočem se almanahu zaslutil izpolnjeno svojo željo, zapisano v Zdrav, vestniku 1938. št. 3. ob omembi Cepuličeve »Bibliografije medicinske literature i graničnih područja, objavljene u izdanjima Zbora liječnika Hrvatske, Slavonije i Medjumurja u Zagrebu, I. zvezek 1876—1937.«, da je namreč treba tudi nam slovenskim zdravnikom lotiti se inventarizacije svojega strokovnega dela, če hočemo graditi svojo zdravstveno kulturo smotreno in organično, zakaj tega dela ne bo opravil nihče, če ga ne bomo sami. S Spominskim almanahom naj bi sedaj »dobili točen pregled vsega strokovnega udejstvovanja« in tako imeli »pred sabo rezultat dvajsetletnega strokovno-znanstvenega dela vseh živečih strokovnih pisateljev«, druga knjiga, ki bo sledila tej, pa bo po zatrjevanju uredništva »še zbornik vseh drugih slovenskih strokovnih pisateljev od prvih časov slovenskega znanstvenega delovanja do današnjih dni«. Prvi del izišle 1. knjige ima najprej slike 255 strokovnih pisateljev, pfitlej od 372 pisateljev »vsa njihova strokovna dela, t. j. imena knjig, razprav, člankov itd. z navedbo letnice izdaje in revije oz. časnika, kjer so izšla« in nazadnje stvarno kazalo, ki nam pove, kje v knjigi je posamezni pisatelj in njegova slika. Kakor sem že iz povabila omenil, gre v knjigi za vse naše strokovne pisatelje razen filozofov, teologov in leposlovcev. Nas tu zanimajo samo zdravniki. Od teh najdem omenjenih 56 imen, osupne me pa, da ni med njimi Zalokarja in Breclja Antona, dveh zdravstvenih strokovnjakov, katerih brazde v našem zdravstvu bi moral slepec videti in hromeč otipati, ne Furlana Tomaža in Prevca, ki oba že kot urednika Dela proti tuberkulozi oziroma Zdravniškega vestnika spadata v ta almanah; manjka tudi Rakeža, ki ga srečujemo zadnji dve desetletji prejšnjega stoletja najčešće med slovenskimi zdravniškimi pisatelji. Te pomanjkljivosti razlaga uredništvo s tem, da nekateri pozvanci niso mogli sami ustreči pozivu zaradi prezaposlenosti in odsotnosti, drugi pa da so bili odklonilnega stališča. Vse pomanjkljivosti obljublja uredništvo upoštevati pri drugi izdaji. Kakor je iz 'navedenega razvidno, je bil namen uredništva kar najlepši, žal je ta namen le deloma izpolnjen — ne samo da manjka kopica imen, ki bi morala biti našteta, od naštetih najdemo marveč pri marsikom, da je pisal o tem in onem, ne pa, kaj j-e pisal in kje, ali pa so našteti zgolj naslovi del, ne pa, kje in kdaj so izšla. Veliki namen uredništva podati vsakemu, ki išče točne podatke o tem, kdo, kaj in kje je pisal o zadevi, ki ga zanima, potemtakem ni popolnoma dosežen. Krivda pa ni na uredništvu, ki je storilo vse, da ta namen doseže, marveč na pozvancih, to je slovenskih strokovnih pisateljih samih, ki ga v njegovem prizadevanju niso dovolj podprli. Zdravnike bo zanimalo da od slovenske medicinske fakultete v Ljubljani ni v Spominskem almanahu ne anatoma ne fiziologa, kakor ju ni bilo v »Zgodovini slovenske univerze v Ljubljani do 1. 1929.«, ki je prinesla seznam znanstvenih del vseučiliških učiteljev v prvem desetletju svojega obstoja. Pomanjkljivosti torej namerava uredništvo popraviti v drugi knjigi oziroma v drugi izdaji. Če smem uredništvu nekaj svetovati, bi bilo, da naj se odloči raje za manjše slike, kakor so na primer po leksikonih (Minerva!), saj ni glavna stvar slika strokovnega pisatelja, marveč njegovo delo! Tako pridobljeni prostor in sredstva naj uredništvo raje uporabi za izpopolnitev seznama imen in razširjenje podatkov po programu, kakor ga navaja v prvi knjigi. Vsem kolegom strokovnim pisateljem pa priporočam, da takoj začno zbirati podatke za zgoraj navedeni namen, da se jim ne bo pripetilo kakor meni, da sem na primer pozabil navesti v Poljšakovi aferi svoj javni poziv v Slov. Narodu 1928., št. 130., da naj pride v Maribor in ozdravi neozdravljivce v mariborski bolnici, če ima res zdravilo proti raku in drugim neozdravljivim boleznim — poziv, kateremu se Poljšak ni mogel upirati ter je moral priti v zdravniško kontrolo, ki ga je razkrinkala; ali da sta po ne vem kakšnem naključju izpuščena dva moja članka o tem, kam spadajo bolniki z odprto jetiko, priobčena v Jutru 1927., št. 74 in 89., kar postaja aktualno baš sedaj spričo tega, da o istem predmetu razpravlja Furlan v Delu proti tuberkulozi št. 4, iz 1939. in Radšel v Zdrav, vestniku št. 11. leta 1939. Tega ali onega bo morda tudi zanimalo, da je po istem naključju izostal tudi moj članek: »Beseda o vinu«, ki je bil izšel v Življenju in svetu 1. 1939., zanimalo radi tega, ker je »O vinu« pisal že leta 1887. v Ljubljanskem zvonu zdravnik Vošnjak, kar sem dognal šele potem, ko je bil moj članek že izšel. Teh in takih zamud smo krivi največ sami, poskrbimo sedaj, da jih ne bo v drugi izdaji, kateri želim, da izide čim prej in čim popolnejša. In kakšna naj bo ta izdaja? Ne bibliofilski luksuriozni almanah za nekaj stotakov, marveč praktični strokovni leksikon za nekaj kovačev! Le tedaj, če bo prišel brez posebnih težav vsakemu v roke, ki se za take stvari zanima, bo resnična kulturna postavka. Dr. Černič, Maribor. Iz zdravniških društev 6. občni zbor Jugoslovanskega kir. društva, sekcija Ljubljana dne 10. oktobra 1939. v predavalnici ženske bolnice v Ljubljani. Ker ob napovedani 18. uri ni bilo zadostnega števila članstva, je otvoril predsednik občni zbor ob 18.30 s sledečim nagovorom: »Spoštovana gospoda! Čast mi je, da otvorim 6. redni letni občni zbor Kirurškega društva hupozdravim vse navzoče. Ker bo podal izčrpno poročilo tajnik, se omejim le na kratka dejstva. V tem poslovnem letu je umrl naš vrli član in senior slovenskih kirurgov, ki je vzgojil več generacij slovenskih kirurgov, šef primarij v pokoju dr. Franc Derganc. Slava mu!« Po enominutnem molku nadaljuje predsednik s poročilom ter ugotovi, da ni izstopil noben član, da pa sta pristopila dva nova. Nato prepusti besedo tajniku. Tajnikovo poročilo Društvo je imelo v tekočem letu 43 članov, od teh je eden umrl, na novo pristopila pa sta dva. Tajnik poziva vse šefe oddelkov, da vplivajo na svoje zdravnike specialiste, da pristopijo k društvu. V letošnjem letu so bile 4 odborové seje, na katerih so razpravljali o tekočih zadevah. Društvo je priredilo 8 strokovnih sestankov, na katerih je predavalo ali demonstriralo 18 članov in se je teh sestankov udeležilo 227 kolegov. Društvo je edino med zdravniki v naši banovini prirejalo redne sestanke. Referate s teh sestankov in tudi celotna dela je redno priobčeval Zdravniški Vestnik, tako da je bilo delo predavateljev tudi v tem oziru plodno. Vsi kolegi, posebno pa šefi oddelkov, naj bi ta predavanja in demonstracije z vsemi svojimi močmi podprli, in sicer tako, da predavajo sami in da navajajo svoje zdravnike k temu; da pa tudi skrbe, da 6e oddel-kovi zdravniki operativnih oddelkov udeležujejo polnoštevilno omenjenih sestankov. Vrednosti teh sestankov ni treba posebej poudarjati sedaj ko je izšla nova naredba o napredovanju bolničnih zdravnikov, po kateri je treba predložiti dokaze o strokovno literarnem delu, ki ima svoj temelj lahko baš v teh sestankih. V letošnjem letu je društvo razposlalo lične diplome častnim članom, ki so bili izvoljeni na II. kongresu društva. Kongresna knjiga }e bila dotiskana in razposlana. Glede centralnega kirurškega časopisa je> sklepal izvoljeni tričlanski odbor. Odbor se je udeležil odkritja spomenika prof. dr. Šlajmerju ter je v njegovo počastitev položil venec na spomenik. G. predsednik pa je društvo zastopal na pogrebu prof. dr. Pliveriča v Zagrebu ter položil venec v imenu sekcije na grob priljubljenega tovariša, priznanega znanstvenika in kirurga. Tajnik izrazi upanje, da tudi prihodnja poslovna doba ne bo zaostajala za preteklo in prosi v ta namen sodelovanja vseh članov. Nato prebere zapisnik zadnjega občnega zbora sekcije, ki se soglasno odobri. G. predsednik prepusti besedo blagajniku. Blagajnikovo poročilo. Članarino plačalo 14 članov.............................. 960'— din Kongresna knjiga, 33 plačnikov........................... 1.650'— „ V poštni hranilnici bilo................................. 16.272'— „ V ročni blagajni ............................................ 276'— „ Skupaj . . . 19.158'98 din Pas iva: Poslovanje................................................. 1.406'48 din Kongresna knjiga, tisk................................... 16.000'— „ Skupaj . . . 17.406'48 din Ostane v ročni blagajni...................................... 19'50 „ V poštni hranilnici...................................... 1.733'— „ Skupaj . . . 1.752'50 din Dr. Ješe poda v imenu revizorjev poročilo in predlaga absolutorij. Soglasno sprejeto. Druga točka dnevnega reda je poročilo o ustanovitvi Kirurškega časopisa za V60 državo. Referent dr. Peršič predlaga: Radi izrednih prilik, ki vladajo, smatra, da na ustanovitev in izdajo lista zaenkrat ni misliti. Zato predlaga, da se razpravo o referatu dr. Zalokarja danes preloži, kar se soglasno sprejme. Slučajnosti. Tajnik poroča o dopisu Zdrav, zbornice, ki pošilja osnutek ustanove prof. dr. Šlajmerja za mlade kirurge. Gre za vsoto 3.20T30 din, ki je ostala od spomenika. Odbor je na svoji zadnji seji obravnaval ponudbo in prišel do sledečega zaključka: Vsota je za ustanovo premajhna in ker tudi ni izgleda, da bi se v doglednem času povečala, misli, da naj se opusti misel na ustanovo in naj se^ denar uporahi za podporo znanstvenih kirurških publikacij. Dr. Blumauer predlaga, da bi se denar poklonil vdovi rajnega. Dr. Bajc pripomni, da ima društvo še ca 2.800 din dolga za tisk kongresne knjige. Mnenja je, da bi predlagalo društvo, naj se denar porabi v ta namen. Dr. Blumauer umakne po tem pojasnilu svoj predlog. Predsednik da na glasovanje predlog dr. Bajca. Navzoči predlog soglasno sprejmejo in bo društvo v tem smislu poročalo Zdrav, zbornici. Ob 18'45 je bil občni zbor zaključen. Izredni občni zbor Zveze blagajniških zdravnikov v Ljubljani dne 4. XI. 1939. v klubovi sobi kavarne »Zvezda« v Ljubljani Navzočih 45 članov Z. B. Z. in 2 kolega-zdravnika Trgovske bolniške blagajne, kot gosta. Po pozdravu poroča predsednik, da mu je zveza zdravnikov socialnega zavarovanja v Zagrebu, katere sekcija je Z. B. Z. v Ljubljani, sporočila, da je g. minister za narodno zdravje 9. IX. 1939. podpisal novo kolektivno pogodbo, kot so jo sporazumno sestavili dne 15. julija 1939. ravnateljstvo S. U. Z. O. R.-a in delegati vseh Zdravniških zbornic ter Zveza zdravnikov socialnega zavarovanja s sodelovanjem naše Z. B. Z. Kolektivna pogodba je s tem postala z dne 9. IX. 1939. veljavna za vse pogodbene zdravnike okrožnih uradov in blagajne T. B. P. D. Pravilnika o organizaciji zdravniške službe ter službenega pravilnika za zdravnike uradnike pa g. minister za narodno zdravje ni do sedaj še podpisal in sta bila oba pravilnika od S. U. Z. O. R.-a poslana vsem O. U. Z. D. in privatnim blagajnam, da stavijo eventualne pripombe do 11. t. m. Sklene se predlagati, da ostaneta sporazumno z Z. Z. in S. U. Z. O. R. sprejeta pravilnika v celoti v veljavi s sledečimi spremembami: 1. Potrebno je, da se čim preje ukine takozvani Prek-in zakon in s tem končno uredi napredovanje in pokojnina zdravnikov uradnikov. 2. Za slučaj vpoklica v vojaško službo (v miru ali vojni) dobiva vpoklicani zdravnik vse svoje prejemke ves čas vojaške službe. Zdravnik uradnik, ki ga v tem času nadomestuje samo 8 dni brezplačno, dobiva pa nadalje plačo v višini nadomestovanega kolega. 3. Svojcem zdravnikov uradnikov naj se preskrbi polovična vožnja na drž. železnicah 4. Pri § 7. se naj dostavi: »ali pa kakor zdravniki uradniki-specialisti.« 5. Stalni zdravniški sveti pri O. U. Z. D. naj se ne ukinejo, ker so se pokazali zlasti v Ljubljani potrebni in koristni. 6. Vse pridobljene pravice zdravniki uradniki obdrže, isto kot pogodbeni zdravniki. 7. Socialna tedenska ura se naj črta. 8. Služba zdravnika uradnika naj bo provizorna samo eno leto. (§ 16.) V debati o novi kolektivni pogodbi se pojasni podrobno zlasti za vse pogodbene zdravnike obligatorno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Vsem pogodbenim zdravnikom je urad že odtegnil za september in oktober 6% prinos. To zavarovanje smatra odbor za važno pridobitev zlasti za mlajše kolege. Očitki dveh kolegov, da se naša delegacija v Zagrebu pri razgovorih za novo kolektivno pogodbo ni zadosti zavzela, ne drže. Dr. Svetina predlaga nasprotno, da se izreče predsedniku in delegatom Z. B. Z. zahvala za njihov trud in uspešno sodelovanje pri novi pogodbi. Podpredsednik dr. Hubad stavi ta predlog na glasovanje. Predlog je bil soglasno z odobravanjem sprejet. Predsednik nato poroča o dopisu Z. Z. v Ljubljani, da se Z. B. Z. izrazi o even-tuelni spremembi pravilnika pogrebnega sklada, ki naj bi se spremenil v smislu kapitalnega kritja po načrtu g. aktuarja Laha. Občni zbor je po tozadevni debati soglasno odklonil vsako tako spremembo, ki bi pomenila poslabšanje. Priporoča se samo maksimiranje dobe vplačevanja na 25—30 let. Mesto predlagane akcije za vsesvetsko in božično podporo revežem od strani ravnateljstva O. U. Z. D. se sklene, da se tak način pobiranja prispevkov od posameznih zdravnikov v uradu ponovno odkloni. Odboru Z. B. Z. se naroča, da sam določi eventuelno višino podpore, kar mora veljati kot prispevek vseh članov. Zadeva nadzornega zdravnika v ljubljanskem ambulatoriju O. U. Z. D. se nahaja sedaj pred upravnim sodiščem v Celju, kot tožba Z. Z. proti banovinski odredbi. Odbor upa, da bo ta zadeva na ta način definitivno pravilno likvidirana in s tem pravici zadoščeno. Občili zbor se je ponovno soglasno izjavil, da je bilo mesto nadzornega zdravnika v ljubljanskem O. U. Z. D. nezakonito oddano in sprejeto. Določi se članarina za leto 1940. v znesku 40 din letno. Za glavno skupščino zveze v Zagrebu se določi 3—5 delegatov in to: dr. De-reani, dr. Logar, dr. Rupnik, dr. Pintar in dr. Jakša, katerim se da potrebna navodila za primer, da se S. U. Z. O. R. razdeli na posamezne nove banovine. Zveza v Zagrebu naj skuša na vsak način doseči, da bodo vsi zdravniki S. U. Z. O R.-a jamstveno zavarovani za primer neosnovane tožbe članov radi zdravljenja. Če se sodni jsko izkaže, da je zdravnik pravilno zdravil, mora urad povrniti vse sodne stroške. Predsednik se zahvali vsem zdravnikom, ki so se v tako velikem številu odzvali, zlasti onim iz oddaljenih krajev, ter jih poziva k nadaljnji složnosti in strogi disciplini. Drobiž Slovensko zdravniško društvo je pričelo v letošnjem letu z rednimi mesečnimi predavanji. Prvo predavanje je bilo 24. t. m. Nadaljna predavanja bodo vsak zadnji petek v mesecu v predavalnici Drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Dr. Ivan Pintar, naš dolgoletni sodelavec pri Zdravniškem vesntiku, je bil od naše medicinske fakultete imenovan za privatnega docenta za zgodovino medicine. Njegovo habilitacijsko delo »Medikokirurški učni zavod v Ljubljani, njegov nastanek, razmah in konec« predstavlja visokovreden doprinos k zgodovini naše zdravstvene kulture. Poročilo o tej knjigi bomo priobčili na drugem mestu. Iz Medicinske fakultete v Ljubljani. Za rednega profesorja histologije je bil imenovan izr. prof. dr. Alija Košir. Izredni profesor med. kemije pa je postal docent dr. Ladislav Klinc. Smrti. V Zagrebu je umrl prof. dr. Pliverić, znani kirurg. Po raznih revijah je objavil celo vrsto strokovnih člankov. Tudi slavni dunajski kirurg prof. Eiselsberg je umrl. O njegovem delu in življenju bo Zdrav, vestnik poročal v eni prihodnjih številk. VNewyorku je umrl prof. Heinrich Neumann, bivši šef oto-rino-laring. klinike na Dunaju. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji se je iz Dunaja izselil v Ameriko. Umrl je tudi ustanovitelj in največji pobornik neurokirurgije H. C u s h i n g iz Nya-Haven-a. Vsem bivšim zagrebškim medicincem pa je gotovo dobro v spominu glavna babica rodilišta in ginekološke klinike ga. Sidonija Maroše- v i c. Po 421etnem vestnem službovanju je ta blaga gospa v letošnjem septembru umrla. V ljubljanski bolnišnici je pred kratkim umrl uslužbenec prosekture gospod Lužar, znan med medicinci pod imenom »Jože«. Vsem časten spomin! Smrtni primeri zavarovanih delavcev v Jugoslaviji v mesecu avgustu 1939. Po došlih prijavah je umrlo v naši državi v mesecu juliju 1939. 212 zavarovanih delavcev in nameščencev. Od tega je bilo 171 moških in 41 žensk. Radi nalezljivih bolezni jih je umrlo 85, od tega samo radi tuberkuloze 71 ali 33,49%, bolezni srca in žil so terjale 27 žrtev, za novotvorbami jih je umrlo 12, a na boleznih prebavil 18. Samomorov je bilo 6. Smrtno se jih je ponesrečilo 38 itd. Po poklicu je bilo od teh 66 kvalificiranih in 138 nekvalificiranih delavcev. Največja umrljivost je bila pri trgovskih nameščencih (19), pri gozdni industriji (18), pri tekstilni industriji 15 smrtnih primerov itd. Družinam teh umrlih delavcev in nameščencev je bilo v mesecu avgustu 1939. izplačanih 169.768‘50 din pogrebnine. V Nemčiji so do skrajnosti omejili uporabo nekaterih zdravil. Med drugimi je na minimum omejena uporaba joda in se mesto njega poslužujejo raznih drugih dezinfekcijskih sredstev. Na severnem Jiitlandskem je majhen otok Limfjord, katerega prebivalci, 200 po številu, bolehajo na popolni barvni slepoti. Nobelovo nagrado je dobil naš rojak prof. Lavoslav Ružička. Prof. Ru-žička je s svojim asistentom v Ziirichu odkril na sintetičen način moški spolni hormon. Iz uredništva in uprave Prihodnja številka »Zdravniškega vestnika« ho izšla decembra, še pred Božičem-Z njo bomo zaključili letnik 1939. Asthma bronchiale in druga alergična obolenja (urtikarija, serumski eksantem itd.) Bronhitis, hipotonija E. MERCK - DARMSTADT Zastopstvo: „ALKALOID", Zagreb 1 Pošt. predal 494 fphctci'1" ^ Itlmh tablete, perle, ampule, sok proti kašlju, mazilo (proti nahodu) ter substanca za recepturo. VELIKA ZDRAVILNA MOC radioaktivne termalne vode (37°) v zdravilišču RADIO-THERNA LAŠKO Zdravilišče je enakovredno inozemskim zdraviliščem te vrste POMOŽNI ZDRAVNIŠKI PRIPOMOČKI: Elektroterapija, medi-cinalne črevesne kopeli z radio-termalno vodo (Enterocleaner), masaže in dietično zdravljenje ZDRAVILIŠČE ODPRTO VSE LETO! Izven glavne sezone, t. j. od 1. septembra do 30. junija, nizke pavšalne cene: za 10 dni din 600'-, za 20 dni din 1100'- (stanovanje, hrana, kopeli, zdravniški pregled in ostale takse). Informacije in prospekte s cenikom pošlje na željo UPRAVA ZDRAVILIŠČA INDIKACIJE: • kronični revmatizmi • nevralgije, ishias • kronična obolenja črevesja in ožilja • ženske bolezni • arterioskleroza FITOTERAPEVTSKO ZDRAVLJENJE NEVROPATIČNIH STANJ Živčna nespečnost, duševni nemir, strah, vrtoglavost, živčne okvare genitalij, funkcionalne motnje srca se bodo vedno izboljšale s To je zdravilo, ki regula-rizira simoatikus, je sedati-vum centralnega živčnega sistema, sestavljeno pa ie izključno iz nestrupenih, atoksičnlh rastlinskih ekstraktov: Passiflorae incarnata, Salix alba, Crataegus oxyacantha. G. REAUROURG, Docteur en pharmacie. 31, Rue Saint Georges. PARIS Lite aturo in vzorce pošlje brezplačno generalno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: Lahoratorium „PHARMA-VERGLAS“, Garašaninova ulica 6, Beograd Zdravilišče in kopališče Kraljevski dvorski dobavitelj SLATINA RADENCI Najmočnejše prirodne ogljikovo-kisle (C02) kopelji v Jugoslaviji. — Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, protina, kamnov in notranjih žlez Sezona se prične s 1. majem BOLNIKOM VEDNO PRIPOROČAJTE ¿Radenske prirodne MINERALNE VODE Z RDEČIMI SRCI Mineralna voda ad usum proprium gratis! — Prospekte, brošure gratis! r------------------------------------- Dr. A. KANSKY - LJUBLJANA KREKOV TRG 7 / TELEFON ŠTEV. 20-88 Nudi zdravniške instrumente in aparate, kakor tudi vse v to stroko spadajoče kemikalije po najnižjih cenah PASSIFLORINE-om V x SEMTIFNO ZDMl/LJENJE ŽIVČNEGA SISTEMA fenil-etil-barbiturna kislina Ah- Jenilmetil-barbiturna kislina ONÉRYL butil-etil-barbiturna kislina LESTEICAUSPAIALNIHSREDSTEV SPE CIA SOCIÉTÉ PARISIENNE D’EXPANSION CHIMIQUESPECIAMARQUESFbUlENC FRÈRES&.USINE5DuRhÔNE ■bhhmí21.rue Jean Goujon-Paris-ô? ZA PROFILAKSO IN TERAPIJO hripe INFLUENCE IN PREHLADA GRIPOCHIN „KAŠTEL“ (Kinin, oksietilparaacetanilid in fenilmalonilkarbamid) Orig. fiole z 10 praški v škrobni kapsuli TABLETE Za profilakso: vsak večer 1 komad Za terapijo: dnevno 2—3 komade STREPTAZOL- KININ (Kinin in sfreptazol) Orig. stekleničice z 20 dražeji .KASTEL“ DRAŽEJI Za profilakso: dnevno 1—2 dražeja Za terapijo: dnevno 3 dražeji po jedi TETRACOR- KININ (Kinin in pentametilenfetrazol) Orig. stekleničice z 20 dražeji. Orig. škatle s 5 ampulami po 1,1 ccm .KASTEL“ 3 krat dnevno po 1 draže 2—4 krat po 1 ccm intramuskularno PRI PLJUČNICI PLURAZOL (p-amino-fenil-sulfamiđo-piridin) Orig. fiole z 10 in 20 tabletami Kaštel d.d „KASTEL' TABLETE Specifikum proti pnevmokokom ZAGREB