LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE PO POTI USPEHOV SESTEM r>RUi2BBNiEXJA UPRAVLJANJA JE EIDEN GLAV-NIH STEBROV DAiNASNJEGA 1N TtnOI BODOCBGA RAZ-VOJA NA&E DRU2BE. V SKLAOU Z URESNlCBVANJEM NOVTH DiRUZBENIH ODNOSOV IN Z UVEILJAVLJANJEM DRUZjBENEGA SAiMOTJPRAVLJANJA NA VEDNO SIRSIH IN VKI>NO NOVIH FODROCJIH NASEGA DRUZBENEGA ZrVLJENJA JE ORtnZBiElNO UPRAVILJANJE PRODRiLO TU-Dl NA TfNTVmiZO TER GLOBOKO POSEGLO V VSE NJE-NO ZrtfLJENJE Zuvedbo družbenega uprav-Ijanja univerze je bila po-udarjena njena družbena ulo-ga. Dejstvo, da ima vsaka po-drobnost v njenem notranjem iivljenju slej ko prej posle-dice v splošnem družbenem življenju, je dobilo svoj pravi pomen. Z družbenim upravlja-njem je bilo namreč omogoče-no, da se vsi vplivi univerze na družbeno življenje in nje-ni posegi vanj kontrolirajo in usmerjajo. Z drugimi beseda-mi: univerza je pridobila ti-sto osnovno silo, ki lahko po-vsem neposredno in smotrno vodi ter z vedno večjo avtori-tativnostjo pospešuje ne le re-formo študija, ampak tudi preobrazbo celotnega delova-nja univerze v družbi. Ko smo pred dvema leto-ma volili svoje predstav-nike v organe družbenega upravljanja univerze, je -to upravljanje bilo še več ali manj nebogljen otrok. Danes pa je že zrel mož, ki trezno razšoja o vsem in ki tudi irt-vuje vse sile za to, da bi svojo voljo uveljavil. [rganl družbenega uprav-Ijanja na univerzi in na posameznih fakultetah danes razpravljajo in odločajo prav o vsem življenju na univerzi oziroma na fakultetah. Vsak, še tako majhen problem najde svoje mesto v njihovem delu. Obenem z zorenjem vsega r.a-šega družbenega življenja in 2 vedno večjim uveljavljanjem sistema družbenega upravlja-nja nasploh je postalo njiho-vo delo prav v zadnjem cb-dobju mnogo tehtnejše, pre-ciznejše, bolj poglobljeno in bolj osnovano na nekih širših družbenih osnovoh. S tem je družbeno upravljanje univer-ze odločno stopilo na pot ved-no večjega uveljavljanja in razvijanja. Vzadnjem obdobju je bilo precej naporov posveče-nih proračunu univerze in po-sameznih fakultet. Organi družbenegd upravljanja so si-cet spoznuli vse še nezadovo-Ijcne potrebe nekaterih jakul-tet oziroma oddelkov, vendar se niso ustavili le ob trma-stem zahtevrnjv. vedno novih ,in novih sredstev, ampak so pravilno skušali napraviti rse, • kar se le da, r že danimi sred-stvi. To je bil že eden veli-kih uspehov družbenega uprav-Ijanja univerze. Morda je nekoliko več o pomenu, ki ga ima druzbeno upravljanje za. živ-Ijenje na univerzi in za nje-govo preoblikovanje, sprego-vorila reelekcija. Za.ra.dx do-slednega izvajanja njenih prin-cipov je moral zapustiti našo najvišjo pedagoško in znan-stveno ustanovo marsikdo, nikakor ni bil primeren za vzgojo bodočih rodov mladih izobražencev in mladih druž-benih delavcev. Seveda, vsa reelekcija bi ostala le epizo-da, če si ne bi organi družbe-nega upravljanja stalno, ne le kampanjsko prizadevali, da bi v vseh pogledih spremenili življenje univerze ter vsake njene fakultete in vsakega od-delka. Tako je izvedena re-elekcija dobila svoj polni po-men šele ob splošni versonalni oziroma kadrovski politiki ter ob celotnem delovanju svetov. Majveč časa in sil pa je ta-ko organom družbenega upravljanja kakor tudi ostalim upravnim organom univerze oziroma -fakultet ter tudi štu-dentski organizaciji vzelo pri-pravljanje republiškega zako-na o univerzi in pa sestavlja-nje univerzitetnega ter fakul-tetnih statutov. Najti je bilo ir.eba rešitve vseh tistih vpra-šanj, ki so dolga leta osta-jala nerešena \n so prav ~'ato dobila nek sloves, da pravza-prav sploh niso rešljiva. Tako so se morale .študijske komi-sije fakultetnih uprav, ki so dotlej v glavnem le spale, spo-prijeti prav z vsemi težkimi in neprijetnimi problemi: z or-tifrnizacijskp strukturo univer- ze, z dolžino študija, s študij-skimi načrti itd. Teh proble-mov so se posamezne jakultet-ne uprave različno lotevale in so zato tudi imele pri njiho-vem reševanju' zelo različne uspehe. Nekatere so še dokaj odkrito pogledale resnici v oči in se res potrudile, da bi se-danje nevzdri.no stanje izbolj-šale in spremenile, druge pa so namesto tegd iskale le raz-ne zelo prazne pretveze in sumljive ovinke, da bi lahko ostale pri starem. Tako je to delo močno razgibalo iivljenje po fakultetah ter pripeljalo do tega, da so si mnogo jasneje 1'^t dotlpj stnnilo vnsvrnti >~ oči v oči razna zastarela na~ ziranja in razne nazadnjaške težnje z mislijo in težnjami naprednih sil na univerzi. Organi družbenega uprav-Ijanja so vse napredne težnje vedno podpirali, pa naj so prihajale iz profesorskih ali pa iz študentskih vrst. Se-veda pa so naleteli pri tem na precej ovir in težav, saj so se mg.rsikje pokazale težnje, ki so hotele za vsako ceno osta-ti pri starem. Vendar so bili sklepi organov družbenega upra.vlja.nja vedno v smislu naprednih tendenc ter sploš-nih druibenih interesov. Ljudi, ki so skušali ovirati sprejetje takega republi-škega zakona o univerzi, ki bi v celoti ustrezal interesom ' družbe na -"liverzi in ki bi dal osnovo za odločno preo-brazbo življenja na univerzi, je bilo povsod mnogo. $e več takih teženj pa se je pojavilo takrat, ko je bil zakon že spre-jet. Bilo jih je precej, ki so se trudili in na vse mogoče načine dokazovali, da je za~ kon nerealen, neizvedljiv ter da je posledica nekega vme-šavanja in interveniranja »od zunaj«. Ni malo tudi takih, ki so .prepustili uresničenje za~ kona usodi in igri naključja, da bi lahko prav z izvajanjem zakona dokazali, da je nere-alen in neprimeren za naše razmere. Seveda so take tež-nje posledica hotenega ali ne-hotenega napačnega pojmova-nja reforme univerzitetnega studija, obenem pa tudi ne-prizadevnosti in nezainteresi-ranosti xa kakršenkoli napre-dek. Najjasneje -a so se raz-krile akšne tendence pri sestavljanju statutov. Le z iskanjem nekih formalnih do-ločb, ki bi bile na videz v skladu z besedami zakona,. je bila uresničevanju zakona storjena medi edja usluga. Iz-gleda, da je bila vsebinska plat reforme univerzitetnega študija namenoma zapostav-Ijena, da bi tako laže ostalo pri starem. Ce se je v povoj-nem družbenem razvoju moč-no spremenila mentaliteta na-ših delavcev in kmetov, se bo spremenila tudi mentaliteta izobra&encev. Tega pa z zgolj formalno, nevsebinsko re-formo univerzitetnega štu-dija nc bo mogoče doseči. Ponekod pa so zastarele, po~ vsem neosnovane in protiza-konite teinje precej odkrito prevla.da.le. To se je najjasne-je pokazalo pri določanju dol-iine študija na posameznih fakultetah in pri sprejemanju »novih« študijskih načrtov, ki so se le prav malo ali pa sploh nič razlikovali od starih. Pretiravali bi, če bi trdill, da so vsem tem slabostim krive le neke napredku upira-joče se tendence. Največkrat je vzrok zu to, da se tako lepo zamišljena akcija, kot je re~ forma univerzitetnega študija, v posameznih jazah izrodi in izgubi na svoji ostrini, v tem, da si na posameznih fakulte-tah niso na jasnem, kaj prav-zaprav hočejb. Poznajo le ne-izogibno nujnost, da morajo zadostiti zakonskim predpisom in sestaviti nek statut. Kako pa naj ta statut poseže v Tiv-Ijenje fakultete in v koliko naj ga spremeni, pa ne vedo. Danes menda na vsej univerzi ni človeka, fci bi si bil povsem na, jasnem, kakšen tip strokov-njaka potrebuje naša družba za določeno stroko. To niti ni nič čudnega, saj v tej srneri še ni bila izvedena nobena načrtna akcija. Realna osno-va za sestavljanje študijskih prograraov in načrtov bi bil le natančno določen lik strokov-njaka, ki ga naj določena fa-kulteta vzgaja. Tega doslej ni bilo, zato pa smo prišli pri sprejemanju študijskih načr-tov iri pa pre vsem pri revidi-ranju študijskih programov v slepo ulico, ko nihče ne more realno in avtoritativno reči, ka.j Qaj se izloči in kaj naj ostane. Do hudih napak in celo absurdov pa je prišlo tu-di zaradi premajhne in ne-stalne povezave med posamez-nimi profesorji in odseki. P"i uveljavljanju nove politike pri izvajanju univerzitetne refor-^ me gotovo čaka organe druž-benega upravljanja še mnogo težkih nalog. Pri vsem dosedanjem pro-cesu preobrazbe univer-ze je bil vpliv organov druž-benega upravljanja, gotpvo ve-lik in pozitiven. Z našteva-njem vseh posameznih uspe- tovariši imeli tudi dovolj ča-sa in moinosti za redno delo v organih družbenega uprav-Ijanja univerze, Mislimo, da univerza posebno danes ni ustanova, Jci bi prenesla vo-manjkljivo delujoče družbeno upravljanje. Pri osnutkih fakultetnih statutov, ki so jih fakul-tetni sveti sprejeli in predlo-žiti univerzitetnemu svetu, je bilo še mnopo neizdelanega, neustreznega in celo nezako-nitega. Zato jih je univerzitet-ni svet upravičeno zavrnil. To meče seveda kaj slabo luč na organe družbenega upravlja-nja po fakultetah. Potrjuje nas v misli, da bi moralo biti delo fakultetnih svetov bolj studiozno in bolj poglobljeno. Saj so faku{tetni sveti tisti družbeni organi, ki se najbolj neposrednO srečujejo z živo problematiko fakultet in ki lahko najrealneje odločajo o njej. Zato take slabosti, pri katerih je jasno videti, da je raznim preobraibam univerzi-tetnega življenja nenaklonje-nim tendencam uspelo pro-dreti, nikakor ne prispevajo k ugledu družbeiiega upravlja-nja na univerzi. Taki neuspe- Francka Strmole, študentka III. letnika prava, kandidira na prvi kandHdacij-ski liafci za univenratetai svet. Tovarišlca je član predsedstva Univerzitetnega ocfbora ZSJ, kjer je predisednik komisije za družbe-no upravljanje in strokovno študijsko pro-blematiko. Je tudi član CK LMS in CK LMJ. Na lansikih volitvah je bila izvoljena v ofo-činski ljudski odbOr SiSka. •Ferdo Medl, študent III. letnika stroj-ništva, kandidira za namestnika na prvi kan-didacijski listi. Je član Univerzitetnega od*-bora ZŠJ in njegove komisije za družbend upravljanje i.n strokovno st-udijsko proble-matiko. hov bi lahko napolnili precej strani. Vendar ne bi bilo prav in ne v skladu z našo drui.be-no prakso, če ne bi opozorili tudi na nekatere slabosti v de-lovanju teh organov. Zunanji člani svetov — to so predstav-niki druibe — so za družbeno upravljanje univerze še vedno precejšen problem. Nekateri se sej udeležujejo zelo nered-no, imamo pa tudi primere, ko se niso udeleiili niti ene seje svojega sveta. Na neki fakul-teti se je zgodilo celo to, da so bili na seji sveta le pred-stavniki fakultetne uprave in pa predstavnik študentov, medtem ko ni prišel na sejo nihče izmed zunanjih članov sveta, pa tudi predstavnik sveta ne. Jasno je, da je taka. seja padla le na nivo običaj-nega nasprotovanja med pro-fesorji in študenti. Vemo, da so zunanji člani svetov v glav-nem tovariši, ki so preko gla-ve zaposleni še drugod. Prav zato pa bi morali pri izbirariju teh zunanjih članov še bolj paziti na to, da bodo izbrani hi družbenega upravljanja pa niso le posledica subjektivnih slabosti, ampak so predvsem posledica vsega tistega zavoz-Ijanega, nejasnega stanja po posameznih fakultetah, ki ga še marsikdo umetno vzdržuje, da bi lahko bolje ribaril v kalnem. Naloge, ki čakajo or-gane družbenega upravljanja, v zvezi s tem, so prav tako, če ne še bolj pomembne, kot vse ostale. Prav organi drui-benega upravljanja bodo nam-reč morali razčistiti ozračje na fakultetah in urediti njihovo življenje. Zvsemi problemi univer- do mordli že temeljiteje spo-prijeti, preštudirati res vse moine rešitve in jih izbrati na podlagi dejanskih, objek-tivnih potreb. Le tako jim bo uspelo še bolj spremeniti iiv-Ijenje na univerzi in doseči, da ne bo reforma univerzitet-nega študija le formalna re-forma, ampak da bo prava vse-binska preobrazba, prava re~ volucija. borill za preobrazbo univerze smlslu širših družbenih potrel Tako Je vsa borba študentov s spremembe v študijskih načrtil programih in režimih, za ia boljšanje materialnih pogoje funkcianiranja posameznih fa kultet oz. oddelkov, ter za bolj še življenjske pogoje v kraj študija dobila mnogo širši okvi ter mnogo večji pomen. Z uvedbo družbenega uprav Ijanja na univerzi so se zel razširile možnosti borbe za re šitev vseh mogočih vprašanj zvezj z unrveraitetnim študijen prav tako pa so dobili študentj mnogo več možnosj in npanj: da s svojimi zahtevami prodn če bodo le-te v skladu z druš bemimi hiteresi. Študentom j bilo omogočeno, da sodelujej prj regevanju vprašanj univem:« S tem je delovanje ZŠJ postal mnogro širše in mnogo bolj po globljeno. Zato lahko trdimc da je mnogo tistega napredka ki ga je ZŠJ dosegla v zadnjen času, posledica njenega sodelo v&nja v družbenem upravljanji univerze. Kandidati v univerzitetni svet Stjepan Bunta, študent IV. 1-etnika medicine, kandidira na čelu druge kandida-cijske liste za univerzitetni svet. Dve leti je bil predsednik združenja medidncev. Doslej je bil namestnik študesntskega preditavnika v fakultetaiem svetu medicirvske faku'.tele In član univaraitetne skupSčlne. Je član sekre-tariata oenovne organizacije ZKS na me-dicini. Slavko Cirkelbah, študent III. let-Mrjika ekonomije, kandidira na drugi kandi-dacijskl listi za namestnika Lani je bil član Univerzitetnega komiteja ZKS, letos pa je sfflci^tar osmovne organizaclje ZK na eko-nomski fakulteti. Naša odgovornost in naša dolžnost Sodelovanje v organih družbenega uprav-ljanja na univerzi ne daje študentom samo pravic, ampak jim nalaga tudi mnogo dolž-nosti. To se je v dosedanjem sodelovanju študentov pri družbenem upravljanju uni-verze in pri delu študentskih predstavnikov v svetih jasno pokazalo. Pri tem je študentska organizacija zabeležila mnogo uspehov, pri-znati pa si je morala tudi veliko napak. S sodelovanjem pri družbe-nem upravljanju univerze so študentje in Zveza Študeittov prevzeli veiliko nal borfti za uveljavljanje svo-jega mišljenja. Večkrat je trcba mnenja o doloCenih vprašanjih, kj slone na preveč ozkih štu-dentskih stallščlh, popraviti, ker se pokažejo neustrezna, ko se problem pj-ouči z vseh strani. Eden največjih pomenov druž-betiega upravljan|a je prav v tej njegovi vzgojni vlogri, da nči tako študente kot tudi profesor-ie gledati objektivno in s šir-ših stališč. Si«er se med vsemj različninti faknlt&tami še najde katera. kjer fakultetni svet študentskega predsrtavnlka nkna za enako-pnavnega 6!a.na, vendar je za takto ravnanje v veliki meri kriv tudj študentski predstav-nlk sam, ker iv, posegal v delo sveta dovolj tehtno in dovolj zrelo. Ceprav lahko popolnoma upraviieeno poudarjamo velike uspehe, ki jih je dosegla štu-dentska organizacija s sodelo-vaaijem pri družbenem uprav-ljaniu. se vendar pojavlja pri njenem delu na tem podr&eju mnogo nepravilnosti, kj jih bo lahko odst-raniti le z res požr-tvovalnim delom. Prva taka ne-pravilnoist je preslaba povezava študentov volivcev s svojimi predstavniki. v svetih. Popolno-ma zgrešeno b; bilo, <5e bl se študentski predstavnik v svetu trudil, da bi sam videl vse probleme fakultet« in zanje tudi našel ustrezne rešitve. S tem bi sodelovau šfcudijskih probl€-mov. Za dokaz naj navedemo pre*dlog učnega načrta, ki so ga ^tttdpntje ;sami. isdelali. Fafcul-tetna mprava in fakultetni svet sta ta učni načrt, brez večjih spremeimfo in diopodmil tudi osvo-jila. Bistvena '"raizlika j© le v tem, 'da so šttideirtje zahtevali, da bi na konou vsatoega serae-stra opravljali Izpite i-z spreda-vane sniovi. S tem bi prisilili štud«nte. da bi obiskovali pre-davanja in se več zadrževali na Strojnikl: Hočemo mladost 1 Fafcultetni ^vet, profcsorsk4 ibor' iti orgadizacija Zveze štu-dentbr trdno' vztrajajo na sta-llšču, da se na njihovem oddel-ku uveljavi petletna študijska doba. Ko zatfovarjajo svoje sta-lišče, poudarjajo predvsem, da je dosedanji sedemletni študij absurd, vendar bi bil prehod na štiriletni študij skrajnost, ki bi povzročila negativne posle-dice, posebno še, ker karakter naše industrije ne dovoljuje ozke specializacije. Poudarjajo, da so študentje mladi, aktivni Ijudje, ki se ne morejo in no-čcjo zabubiti v 'cnjige, temveč se hočejo povsod udejstvovati, ho6ejo' itneti 8as za svoje majh-rte sftrasti', "hoŽejo živeti svojo mlado*t. Mnehfa so, da z novim učnim nači^tom ln programOm ne sme pasti kvaliteta znanja in splošrte \ razgledanosti in^er nirja ... \ { . ' , Strojniltl imajo zadnje čase precpjšnje težave z diplomskim delom, ki jim ga posamezni profesorji nočejo dati ali pa po-stavljajo določe^ne pogojc. To ni prav! Menda jih ne bi bilo tre-ba posebej opozarjati, da je to tudi ena izmed njihovih dolž-nosti. Studentje menijo, da bo treba o diplomskem delu samem, o namenu in obliki ter o traja-nju in načinu dela vendarle že odločno spregovoriti ter dolo-čiti kriterije. Naravoslovci: fakiulteti. S tem bi ibiLo omoigo-čeno, da bi se med seboj bolje spoznali in bolj sodelovalj pri deliu študentsk^ organizacije. Sedaj je namireč tako, da je študijska snov nepravilno po-razdeljena po semestrih, kar povizroča, da študenije pioslu-šajo le tista pfedavanja. kjer S€ obravnava ®nov, iz katere bbdo v prvem izpitne-m roku delali iapit. Končno so se ^edinili za kompromis.n.0 rešiteiv. izpiti bodo iz sipredavane snovi, na kon,cu vsakega študij-sikeiga. leta. Studentje posvečajo posebno poziornost tudi učniim pi»ogira-m'onn. V ta namen bodo ustano-vili aktiv koimiUinistov iz pred-stavnikov prolesorjev. ljudi iz pratee in študentov, ki bodo med poičitnicaimi temeljito pre-tresli vse programe. Ta skleip je zelo pomemben in je edini način, da se bo delo okrog teh viprašanj tudi-med počitnicami nadaljevalo. Farmaciia - da ali ne ? Ljubljanskd dva letnika jar-macije sta že star problem.* Da bi se \ysa stvcur premaknila z rnrtve točke, so študentje na-ravoslovne fakultete na svo-jem zboru zahtfvali, naj fa-kultetni svet nd posebni f ji temeljito prerešeta ta problem in odloči: ali naj se sedanja Agronomi, gozdarji in veterinarji: Fizično delo namesto prakse? Starodavna težava fakultete za agronomijo, goz^Larstvo in ve-terinarstvo so premajhna fi-nan6na sredslva. • V zadnjem času pa se j; je pridružii še ne-režen proiblem praks. Tista po-s-estva iin podjetja, ki jih .ie prej imela fakiulteta na voljo za prafcso študentov, so postala se-daj podjetja s samostoinim fi-nansi.ranjem, zato se praksa na njih nujno zreducira le na fizič-no delb, kar pa hima za stro-kovno iizpopolnjevanje študen-tov nobenega pomena. Zato je fakulteta predlagala, da bi se praksa skrajšala in da bi pri raznih podjetjih dobili zagoto-vilo, da bo praksa res stro-kovna. Studentje te fakultete so s statutom v glavnem zadovoljni. Pereiž problem pa so pnogrami, ki jih profesorji ne poimujejo praviLnio. Prograitne bo treba ocenjevati s staliišiča posameiznih organizacijskih u&aih enot in ne le s stališča postam&znega pred-meta. dva letnika dopolnita ali pa na.} se še ta ukineta. '. Razpravljali so še o študij-skih programih. Ze vse dgse-danje izkušnje so pgkazale, da je to vprašanje trd oreh. Iz-' delovanje programov profe-sorjem nekako ni pri srcu,ker mislijo, da preskop program tiič ne koristi, obširnejši pro-gram pa so že skripta. Seveda je to le pretiravanje. Res pa je, da je pri izdelovanju pro-gramov dvoje ovir: še vedno si nismo na jašnem o liku stro-kovnjaka, ki ga naj univerza vzgaja, niti r.e vemo, kakšen naj pravzaprav bo diplom.;ki študij, kaj naj se torej iz se-danjih študijskih nrogramov prenese v ta štiidij. Tudi dvopredmetnik je za naravoslovce ie premlet pro-blem. Vendar je nedaimo vzdignil precej prahu predlog, da bi uvedli še dve novi sku-pini v dvopredmetniku in si-cer skupini: naravoslovni predm,et s filozojijo ali pa * pedagogiko. Medicinci in stomatologi: Zanimanja ni Zibor Štiudentov medicine in stomatologije je potekal precej mlačno. Udeležba je bila majh-na, zanknanje prisotnih za obravnavana vprašanja pa tudi ne posebno veliiko. Dosedanji predstaivnik študentoiv v fakml-tetnem sivetu je potožil, da je poigrešal pravega sodelovanja s atudenti. Poleg tega pa so štu-deivtje prl reševanju posamez-nih vprašanj postopali precej nep*raviln.o in samovoljno ter isikali rešitve tako, da so se kar csetoio sporaziumevali s profe-sorji. Gotovo ne pade vsa krivda za premajhno zanimanje 16 na žtu-dente. Morda se je prav pri tern zboiru štiudentov voliivcev naj-jasneje pokazalo, da za sodelo-vanje širokih množic študentov pri družib^inem uipravljanju še niiSimo našli nekih ustreznih ob-lik. Kandidati v univerzitetno skupščino Z naravoslovne fakultete: Judita Plut, Hinko Pušnik, Nada Mervič, Rudi Ogrin, Branko Roblek in Miklavž Grabnar. Volijo se 3 zastopniki. S filozofske fakultete: Stefaa Balažic, Zlata Kert, Bogdan Kavčič, Alojz Krivograd, Majda Mencinger, Veljko Troha, Marija Pegan in Primož Aplenc. Volijo se 4 zastopniki. S pravne fakultete: Jože Benčina, Silvan Devetak, Ludvik Vidmar, Mitja Stupan, Nada Sval in Lojze Ude. Volijo se 4 zastopniki. S fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo: Jože Petrič, Tlarjan Zupan, Srdjan Bavdek, Franc Simčič in Peter Bajuk. Volijo se 3 zastopniki. S fakultete za splošno medicino in stomatologijo: Mehmed Kapič, Marko Demšar, Jože Lokar, Jože Vatovec ii Marjeta Gantar. Volijo se 3 zastopniki. Z ekonomske fakultete: Vili Merhar, Slavko Cirkelbah, Jana Primc, Emilijan Cuček, Marjana Zeleznik in Peter Erjavec. Vblijo se 4 zastopniki. S fakultete za elektrotehnjko in strojništvo: Zmago Ivanc, Jože Deželak, Ferdc Medl, Danilo Cerk, Andjelko Mrkovič in Franc Cvetaš. Voli se 6 zastopnikov. S fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehno-logljo: Janez Kukovec, Gabrijel Horvat, Andrej Smalc, Silvr r Cerne in Milka Cuk. Voli se 5 zastopnikov. S fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: Jože Vučajnik, Dušan Sturm, Stanko Majcen in Ivan Samec. Volijo se 4X zastopniki. Kako bomo volili Da bodo študenije seznanjeni s tehnienim poitefeoia volitev, obja-vljamo izvlečke iz Pravilnika o volftrah In razrešitvi zastopnikov študentov v organih družbenega upravljanja univerae. Pravilnik govori sicer le o v