VODNIKOVA EgATIKk Za čiščenje krvi pijte „Planinka“- čaj Bahovec Gotovo je že mnogim znano in ne more se nikdar dovolj priporočati, da se morajo dovajati človeškemu telesu od časa do časa, posebno pa jeseni in spomladi, potom naravnega zdravljenja take snovi, ki očistijo telo nabranih zdravju škodljivih tvarin in obnavljajo kri. Da izvršite to zdravljenje za osvežitev in očiščenje krvi z zares najbolj zdravilnim, to je najbolj naravnim sredstvom, pijte kri osvežujoči in čistilni „Pla-ninka“-čaj, ki ga je sestavil lekarnar Mr. L. Bahovec v Ljubljani in ki je najuspešneje preizkušen. Kakor že ime kaže, je „Planinka“-Čaj sestavljen večinoma iz planinskih zdravilnih zelišč. Z naj večjo pažnjo in skrbjo se določa doba, v kateri se nabirajo posamezna zelišča, ker ni vseeno, v kateri letni dobi se zelišče nabira. Zdravilna zelišča, ki so potrebna za sestavo osvežujočega in kri čistilnega „Planinka“-čaja, se nabirajo baš v tisti dobi, ko so v največji meri napolnjena z zdravilnimi sokovi. Kakor je razvidno iz nižje navedenega, se rabi „Planinka“-čaj zaradi svoje sestavine in zaradi zdravilnih snovi zelišč z dobrim uspehom pri sledečih boleznih: pri zaprtju, pri slabi prebavi, pri napetosti telesa vslecl plinov v črevih, pri slabi delavnosti črev, pri boleznih jeter in žolča ter pri žolčnih kamnih, pri zlati žili (hemoroidih), pri odebelelosti (čezmerni debelosti), pri raznih kožnih boleznih (turih, pekočem izpuščaju, priščih, sojedcih itd.), pri poapnenju žil (arteriosklerozi). šliillll I1 :*• /•: Da se izognete vsem tem boleznim in da se morete veseliti trajnega zdravja, je potrebno in se more vsakomur najtopleje priporočati vsakoletno 6-12 tedensko zdravljenje s „Planinka“- čajem Bahovec, sestavljenim večinoma iz najboljših zdravilnih zelišč. Zahtevajte v lekarnah izrecno samo ,,PLANINKA“-čaj BAHOVEC v plombiranih paketih z naslovom proizvajalca: Lekarna M. L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg št. 12 Reg. Sp. br. 2834, 1. januarja 1935. HB- BAHOVEC VODNIKOVO PRATIKO JE UREDIL PAVE! KARLIN *5w- . in za namakanje Zenska hvala SCHICHT0V0 i naj bi pa bila trudna? samo, koliko sem že oprala!" „Zares hvale vrednoI V tako kratkem času! In kako je postalo perilo lepo belo." „Da, tu se zopet enkrat vidi, kako potrebno je, da se perilo namoči v raztopini Ženske hvale. Ali nisi videla na vodi, v kateri se je namakalo perilo, kako se je nesnaga čez noč razkrojila? Seveda, potem ima Schichtovo terpentinovo milo lahek opravek! Ta način pranja je brezdvomno najboljši. TERPENTINOVO MILO nisi •budna, periOa,? BOTOT Program za nego ust in zob ZJUTRAJ: pasta razkroji in odstrani mmvse pl"“ z zob PO KOSILU: za izpiranje ust voda za usta pospešuje izločevanje ustnih žlez in osvežuje ZVEČER: milo za zobe nevtralizira vse kisline % če jih ne negujete redno in pravilno. Lase in lasišče morate osvoboditi nesnage in masti, ki dušijo lasne korenine in tako privedejo do izpadanja las. Najboljše sredstvo za nego las je že dobrih 30 let PIXAVON in (PimtvnifAampMn. Pixavon vsebuje najučinkovitejše sestavine katranastih sokov iglastih dreves, je brez vonja in barve ter prepreči, kakor je klinično preizkušeno, izpadanje las. Pixavon že desetletja priporočajo zdravniki in je znan kot dobro sredstvo za okrepitev lasne rasti, prepreči pa tudi nastanek prhljaja ter napravi lase lepe, duhteče in zdrave. PTCAVON NARODNA TISKARNA v LJUBLJANI Knafljeva ulica št. 5 Telefon štev. 23-04 * Izdeluje vsakovrstne tiskovine v vsaki množini, in sicer: vizitke, kuverte, cenike, račune, memo-rande, okrožnice, lepake, letake, osmrtnice, hranilne in zadružne knjižice kakor tudi vse uradne in bančne tiskovine Izvršitev tiskovin točna in po najnižjih cenah Ljudska samopomoč v Mariboru, Grajski trg 7, registrcvana pomožna blagajna podružnica: Ljubljana, Tyrševa 34, zavaruje b) Zahtevajte pristopne izjave zastonj in brez-obvezno. Zaupniki se sprejmejo za vsak kraj Drav. banovine. vse zdrave osebe od 17. do 70 leta za pogrebnino od Din 1000'— do največ Din 0 000- — mladoletne ud 1. do 16. leta za doto, ki se izplača z dovršenim 21. letom in sicer od Din 1.000-- do Din 25 000 -Ustanovljena leta 1927. Na pogrebninah in podporah izplačala nad 20 milijonov dinarjev. Zaradi Vaše stare bolezni bi bilo jako koristno za Vas, če v naši pratiki prečitate objavo o glaso-vitima zdravilnima sredstvima Thierry-Balzamu in Thierryjevi Centifolijski mašiti, za katere so prišle mnogoštevilne pohvale in priznanja o izvrrstnem uspehu. Prečitajte torej objave lekarne Thierry v interesu Vas samih. FRANJO DOLŽAN - CELJE ,.ZA KRESUO" Kleparstvo Id naprav* strelovod« — Pokrivanje streh in zvonikov -Vodovodne instalacije, naprava modemih higijeničnih kopalnih sob In kiosetov, zdravstvene naprave - Vsa popravila izvrinje torno ig solidno ter po konkurenčni ceni - Proraiuni brezplačno. Manufakturna in modna trgovina MILOŠ PŠENIČNIK, Celje nudi vedno zadnje modne novosti v volnenem kakor tudi svilenem blagu za damske oble e, plašče, kostume itd. Priznano najboljši nakup angleškega in e-škega sukna za moške obleke in površn ke. Na željo se pošljejo vzorčil Cene nizke! L. M. ECKER, SINOVA * O* ■4 J? $ * * LJUBLJANA, SLOMŠKOVA 4 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih ter tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK carinski posrednik LJUBLJANA Vilharjeva cesta št. 33 (nasproti nove carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. oblek, plaščev, površnikov, zimskih sukenj, trenchcoatov za DAME in GOSPODE Vam nudi po nizkih cenah FRAN LUKIČ LJUBLJANA Stritarjeva ulica 9 Lastne vrvarske izdelke in motvoz nudi po znižanih cenah Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31 Telefon 2441 Podružnici: Maribor, Vetrinjska ulica št. 20 Telefon 2454 Celje, Kralja Petra cesta št. 33 IVAN BIZOVIČAR umetni in trgovski vrtoar Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča cenjenemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo ktkor tudi vence, šopke in trakove. Dalje ima na razpolago: Magnolij«* in Klemotis v raznih bar\ ali kakor tudi večjo množino dekoraciiških dreves za dvorane in balkone. V zalogi so tudi cepljene vrtnice, viso-kosteb« Ine in nizke, v raznih barvah. — Imam tudi vsakovrstne s dike najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Vsa naročila za Ljubljano in izven nje se izvrše točno in solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar, Ljubljana. Telefon 26-68. DROGERIJA >* ADRI JA“ Mr. Ph. S. Borčič LJUBLJANA Selenburgova ulica št. 1 * Druge, kemikalije, toaletne . in fotografske potrebščine, bolniško-oskrbna sredstva. Kemikalije za kmetovalce, za izdelovanje usnja in za druge obrti. — Barve za živila in barvanje oblek. 41197 VODNI KOVA PRATIKA 1936 /®0Sl%VfS Za obnovo Uni\'3;i!:^; o^o.ol^SS 4 z. /£ f V [ZDALA IN ZALOŽILA VODNIKOVA DRUŽBA V LJUBLJANI NATISNILA DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ RODOVNIK KRALJEVSKEGA DOMA. Njegovo Vel. kralj Peter II., rojen dne 6. septembra (24. avgusta) 1923. v Beogradu. Prestol je zasedel po tragični smrti Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja dne 10. oktobra (27. septembra) 1934 Njeno Vel. kraljica - mati Marija, rojena dne 9. januarja 1900. (27. decembra 1899.) v Goti, je bila poročena v Beogradu dne 8. junija (26. maja) 1922. Njeg. Visoč. knez - namestnik Pavle, sin kneza Arsenija, bratranec blagopokojnega kralja, rojen dne 27. (14.) aprila 1893. v Petrogradu. Njeg. Visoč. kraljevič Tomislav, brat Njeg. Vel. kralja, rojen dne 19.(6.) januarja 1928. v Beogradu. Njeg-Visoč.kraljevič Andrej, brat Njeg. Vel.kralja, rojen dne 28. (15.) junija 1929. na Bledu. Njegovo Visočanstvo kraljevič Jurij, brat blagopokojnega kralja, rojen dne 8. septembra (26. avgusta) 1887. na Cetinju. Njeno kralj. Visočanstvo kneginja Jelena, sestra blagopokojnega kralja, rojena dne 5. novembra (23. oktobra) 1884. na Reki. Poročila se je z Njegovim Visočanstvom knezom Ivanom Konstantinovičem dne 3. septembra (21. avgusta) 1911. v Peterhofu. Njeg. Visoč. knez Arsenije K aragjorgjevič, stric blagopokojnega kralja, rojen dne 16. (3.) aprila 1859. v Temišvaru. Njeno Visoč. kneginja Olga, hči grškega kneza Nikole, rojena dne 29. (16.) maja 1903. v Tatoju. Poročena je bila dne 22. (9.) oktobra 1923. v Beogradu z Njeg. Visoč. knezom Pavlom. Njeg. Visoč. knez Aleksander, sin kneza-namestnika Pavla, rojen dne 13. avgusta (31. julija) 1924. Domnevno vreme leta 1936. do stoletnem koledarju. Leto 1938. ki ga bo vlada) Mesec, bo bolj mokrotno kakor mrzlo in suho. Zlasti pomlad bo selo vlažna iD precej topla; neprenehljivemu dežju vendar rad sledi hud mraz P o t e I j e bo večinoma toplo, cesto pa tudi mrzlo. Jesen in zima bosta lajprej vlažni, srednje mrzli, potem pa jako mrzli in mokrotni; zima bo v sredini tudi zelo zasnežena. Dozdevno vreme v posameznih mesecih. januar. Vzdržen mraz do 11.; od 12. do 18. mračno in milo; 19 mraz. potem jasno in mrzlo; od 24. do 26. dež; 27 naliv, potem do konca meseca mračno in suho vreme. Februar. 1. vetrovno; 2 in 3 dež, od 5. do 10. megla in veter; 12 in 13. hud vihar; 14. sneg; 15. in 10. veter in dež; od 17 do 19 mračno in deževno; od 20. do konca meseca lepo, jasno in milo. Mare c. Od 1. do 5. rezko, mrzlo vreme; od 6. do 10. toplo; 11. dež; od 14 do 16. lepo; od 17. do 19. vsa jutra mraz in slana; 22. mrzel vihar, ki traja do 29.; 31. dež. A pril. Od 1 do 9 vetrovno, mračno in deževno; od 10 do 13. močan dež; od 14 do 18. mraz; 22. lepo; od 26. do konca meseca dež. M a j. Od 1. do 7. toplo; od 10. do 19. vroče; od 20. do 23. mrzlo in deževno; 24. mraz in led; od 25 do 27. mračno in neprijazno; 28. in 29. mrzlo; 30 in 81. opio. Junij. Od 1. do 3. toplo in lepo; 4 in 5 mračno in megleno; 7. dež; od 8. do 26 toplo in suho; od 27. do 29. dež; 30. zelo mrzla noč. Julij. 1. močna megla; od 3. do 4 stanovitno, potem dež; od 7. do 13 vetrovno; 14 dež, nato lepo do konca meseca. Avgust. Do 3. toplo; 10 slana in mraz do 13.; 14 dež; 15. in 16. lepo; 20, velika vročina; od ‘22. do 26. dež; od 28. do 31. lepo. September. Od 1. do 6 lepo in toplo; 8 slana; 9 mračno in mrzlo; od 13 do 16. lepo, potem mračno in težev-no do konca meseca. Oktober. Do 14 nestanovitno vreme; 23 nenavadno mrzlo; 26. malo dežja; 29 in 30. mraz; 31. dež. November. Od 1. do 9. stalen dež, potem znosno dobro; 15. ■n 16. spet dež; 23. jasno in mrzlo; 24. milo; 29. in 30. se pripravlja zima. December. 1. mraz; 4. sneg; od 5. do 10. hudi nalivi in poplave; od 11. do 14. spel dež; 21. eneg; od 22. do konca meseca precej mrzlo. Prestopno leto 1936. ima 366 dni, se prične s sredo in konča s četrtkom. J 1 Astronomski letni časi. <’omlad se prične dne 20. marca ob 16 uri 58 min. Poletje se prične dne 21. junija ob 15 uri 22 min. !esm prične dne 23 septembra ob 6. uri 26 min. ^inia se prične dne 22. decembra ob 1 uri 27 min. Dre se štejejo od 1 do 24. t. j. od polnoči do nolnofi po srednjeevropskem ča?u. Godovinsko število, Zlato število ... ...... 18 Epakta ali lunino kazalo...............VI Sončni krog............................13 Rimsko število..........................H Nedeljska črka.........................ED Značaj leta ali praznično število ... 22 \'edelj in zapovedanih praznikov . . 60 Letni vladar..........................Mesec Nebesna znamenja. Pomlad: Jesen: Ft oven T r1! tehtnica •V'-*,' bik » škorpijon ni tt dvojčka n strelec t Poletje: Zima: ,pts. rak o SJE kozel & PV lev si vodnar = ‘J devica up ... ela>; Ema, vd. 20 P Sulpieij; Neža Mont. 21 T Simeon, šk. 22 23 24 25 S e p s Soter in Kajetan Adalbert (Vojteh) Jurij, m. Marko, ev.; Tugomir Dan je dolg od 12h 51' do 14h 28'. Dan zraste za lh 57'. Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 7h 31'. 26 N 2. povel.: Klet in Marcelin Ščdp dne 6. ob 23h 46'. 27 28 29 P T S Pavel od kr.; Vital, m. Peregrin, sp.; Peter K. Robert, op.; Peter, m. Zadnji krajec dne 14. ob 22h 21'. ^ Mlaj dne 21. ob 15h 52'. 30 Č Katarina Sienska, d.; Samorad ) Prvi krajec dne 28. ob 12h 16'. MM VELIKI TRAVE n Spominčice že sanjajo kraj brega, pesem slavca se v večer preliv«, vsa skrivnostna, sladka, zapeljiva ., če ni še slajša — fantova prisega. Filip in Jakob Najdenje sv. križa Florijan Stanisiav Gregorij N. Antonin Servacij Izidor Janez Nep. A 17 18 Pashal, sp. #% ITiHv' % A 19 20 Vnebohod Urban Magdalena Angela Mer. Binkošti A ^ A A A A A. 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 P Filip in Jakob, ral, ap. Beležke. 2 S Atanazij, šk.; Živana 3 N 3. povel. Najdenje sv. križa 4 P Florijan (Cvetko) 5 T Irene j, šk.; Pij, p. 6 S Benediktu; Janez Ev. 7 C Stanislav, šk. m. 8 p Prikazen sv. Mihaela 9 s Gregorij Naci jan 10 N 4. povel. A ii ton in, šk. • 11 P Frančišek; Mamert 12 T Pankracij, m.; Ahil e j in Nerej 13 S Servacij, m. 14 č Bonifacij, šk. 15 p Izidor; Zofija 16 s Janez Nepomuk. ttmi?. 17 N „5. povel. Paslial, sp. 18 P Erik, kr.; Venuntii 19 T Celestin, pr.; Ivo, sp. 20 S Bernardin Sienski 91 č Vjiebohod; Feliks (Srečko), sp. V/ 22 p Julija, Emil (Milan) Dan je dolg od I4b 31' do 15h 46'. 23 s Dezideri j, Dan zraste za lb 15'. Solnee stopi v znamenje dvojčkov dne 24 N 6. povel.; Mar. Dev., pom. kr. 21. ob 7b 8'. 25 P Urban 1.. p. 26 T Filip Nerij Ščip due 6. ob IV* 1'. 27 28 S č Janez, p.; Beda Čast. Avguštin, šk. Zadnji krajec dne 14 ob 7h 12’. 29 p Magdalena, p. Mlaj dne 20. ob 21b 34'. 30 s Ferdinand, kr. ) Prvi krajec dne 28. ob 3b 4f>'. 31 N Binkošti; Angela Mer., d. VI 30 ROžniK <> juhu Kam, pa .s pavji v mlado zarjo, mož? m Kj, x čebelami na letovanje, O treba paso bo dobiti zanje. Kal obilne jim. svetnik Ambrož! Klotilda Bonifacij A ▲ Anton Pad Telovo ti A A 11 12 Medard Primož in Felicijan Norbert A Al ▲ A Ahac Janez Krstnik Ladislav C Vidov dan Pel er in Pavel 1389 £ An A A A A A 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 P Binkoštni pomni.; Fortunat Beležke. 2 T Erazem, šk., m. 3 S k v.; K loti Ida, kr. 4 C Kvirin; Frančišek Kar. 5 p kv.; Bonifacij, šk., m.; Valerija 6 s kv.; Norbert; Milutin 7 N l. pnhink.; Pavel, šk.; Robert 8 P Medard, šk. 9 T Felicijan in Primož 10 S Marjeta, kr. 11 C Telovo: Barnaba, sp. 7 12 p Janez Fakund, sp. 13 s Anton Padovanski, sp. 14 N 2. pobink.; Bazilij, šk. 15 P Vid, muč.; Sv. Trojica 16 T Janez; Franc; jošt 17 S Adolf, šk. 18 C Efrem Sirski, c. uč. 19 p Gervazij in Protazij Si Iveri j, p.; Mi lava 20 s Dan je dolg od 15h 48' do 16b 3'. 21 N 3. pobink.; Alojzij (Vekoslav) Dan zraste do 21. za 19' in se potem skrči 22 P Ahac, m.; Pavlin; Miloš do 30. za 4'. 23 T A gripi na Solnce stopi v znamenje raka dne 21. ob 15b 22'. 24 25 S C Janez Krstnik Prosper; Viljem, op. Začetek poletja. 26 p Rudolf, šk.; Janez in Pavel Ščip dne 5. ob 6b 22'. 27 s Ladislav; Hema. vd. Zadnji krajec dne 12. od 13h 5'. N 4. pobink.; Vidov dan; Leon, šk. 28 29 P Peter in Pavel, a p. Mlaj dne 19. ob 6b 14'. 30 T Spomin sv. Pavla ^ Prvi krajec dne 26. ob 20b 23', «2*** m a 4 JULIJ MALI 5RPAn Zlatolasa, polna je pšenica, rdečelična, brhka je ženjica, koscu v solncu kosa se blešči, škrjanček poje himno dobrih dni. Obiskovanje M. D. Urh Ciril in Metod Vilibald Elizabeta m (§) Moh. in Fort. Marjeta Aleš Vincenc Pavl. Elija & Magdalena Apolinarij Jakob Ana Ignacij A A Jk A A A A A 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 i S leobald, pušč. Beležke. 2 č Obiskovanje Mar. Dev. 3 p Lev II., p. 4 s Urh, šk.; Berta, dev. 0 N 5. pobink. Ciril in Metod, šk. 6 P Izaija, pr.; Bogomila 7 T Vilibald, šk. 8 S Elizabeta (Špela), kr. 9 Č Veronika Jul., dev. 10 p Amalija, d.; Ljubica 11 s Pij I., p.; Savin, m 12 N 6. pobink.; Mohor in Fortunat 13 P Mar jeta, d. m.; Dragan 14 T Bonaventura; Just, m. 15 S Vladimir, kr. 16 Č Dev. Mar. Karmelska; Bogdan 17 P Aleš, sp. 18 S Miroslav (Friderik) 19 N ?. pobink.; Vincenc; Avrelija 20 P Elija, pr.; Margareta, dev. 21 T Daniel, Angelina Dan je dolg od 1611 3' do 15b 5'. 22 S Marija Magdalena, spok. Dan se skrči za 58'. 23 Č Apolinarij, šk. Solnce stopi v znamenje leva dne 23. nL oh i Q’ 24 p Kristina, dev. OD er lo . 25 s Jakob (Radoslav) Začetek pasjih dni. 26 N 8. pobink.; Ana, mati M. D. Ščip dne 4. ob I8b 34'. 27 P Natalija (Božena), m. Zadnji krajec dne 11 ob 17h 28'. 28 T Peregrin, sp.; Viktor, m. 29 S Marta, dev. Mlaj dne 18. ob 1bh 19' 30 Č Abdon in Senen, m. ^ Prvi krajec dne 2b. ob 13b 36’. 31 P Ignacij (Ognjeslav) VELIKI .SRPAn Trudno, zlato klasje je požeto in v bahave, težke snope speto. Zdaj se cepec v pesem, bo po 9 P Božidar (Teodor), in. 10 T Andrej A., sp. 11 S Martin (Davorin), škof 12 Č Martin, pap. muc. 13 P Stanislav Kostka 14 S Jozafat, šk. m.; Borislava Ib N 24. pobink.; Leopold (Lorko) 16 P Otmar, o.; Ivan Trogirski 17 T Gregorij Čudodel., šk. 18 S Hilda; Odon, op. 19 Č Elizabeta, kr.; Jelisava 20 P Feliks (Srečko) Val. 21 S Darovanje Mar. Dev. '2'2 N ».pobink.; Cecilija, d. m. Han je dolg od 9h 57' do 8h 41'. 23 P Klemen, p. m.: Eelieita, m. Dan se skrči za th 16'. 24 T Janez od Križa Solnce stopi v znamenje strelca dne 22. 25 S Katarina, (lev. muč. ob 12h 26'. 26 Č Konrad; Silvester, op. Zadnji krajec dne 6 ob 2h 28'. 27 P Virgilij, škof 28 S Eberhart, šk. ^ Mlaj dne 14 ob 5h 42'. 2y N 1. adv.; c * ’ isaturnin, m. J Prvi krajec dne 22. ob 2h 19'. 30 P Andrej (Hrabroslav), ap. Ščip dne 28. ob 17b 12'. 'AI^a^AR.;. Daljne zvezde svetijo na vas in na trudno, tiho, zasneženo pol je ... S cerkvice samotne vabi glas: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Jjedinjenje Frančišek Ks. Barbara Miklavž Ambrož Br. spoč. D. M. Lucija Spiridion Lazar Tomaž Božič Stefan Janez Evang. Ned. otročiči A A 21 22 Silvester 27 28 A A £ A A 25 26 27 28 29 1 T Narodno ujediiijenje 2 S Bibijana, dev. niuč. 3 C Frančišek Ksaverij 4 p Barbara (Bara), d. m. 5 s Saba, op.; Stojana 6 N 2. adv.;Miklavž (Nikolaj), šk. 7 P Ambrož, škof 8 T Brezmadežno spočetje M._D. 9 S Peter Faurier, šk. 10 Č La vret. Mati božja 11 P Damaz, p. 12 S Maksencij; Aleksander, m. 13 N 3. adv.; Lucija, d. m.; Otilija 14 P Spiridion (Dušan), op. 15 T Kristina, dekl.; Irene j, šk., m. 16 S kv.; Albina, dev. muč. 17 Č Lazar, šk. 18 p kv.; Gracijan, šk. 19 s kv.; Urban, p. 20 N 4. adv.;Evgenij in Makarij, m. 21 P Tomaž, ap. 22 T Demetrij, m. 23 S Viktorija, dev. m. 24 C t Adam in Eva; sv. večer 25 p Božič, Rojstvo Gospodovo 26 s Štefan, m.-,Zlatka 27 N 1. ned. po bož. Janez Ev., ap. 28 P Nedolžni otročiči; Zorica 29 T Tomaž, šk., m. 30 S Evgenij, škof 31 Č Silvester, p. Beležke. Dan je dolg od 8h 39' do 8b 25'. Dan se skrči do 21. za 19', potem zraslo do konca meseca za 5'. Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. ob lh 27'. ji. Začetek zime. Zadnji krajec dne 5. ob 19h 20\ Mlaj dne 14. ob 0h 25*. ^ Prvi krajec dne 21. ob 12b 30’. Ščip dne 28. ob 5b 0’. Pošfne pristojbine. Pisemske pošiljke, a) Redne pristojbine. Vrsta pošiljk V tuzemstvu v krajevnem prometu1 v medkrajevnem prometu1 V inozemstvu2 1. Pisma. V tuzemskem in inozemskem prometu je največja teža 2 kg. Razsežnost: Vsota njihove dolžine, širine in višine sme znašati največ 90 cm, pri tem pa največja od teh treh izmer ne sme presegati 60cm Pri pismih v obliki zvitka ne sme znašati dolžina in dvakratni premer več ko 100 cm, toda največja izmed teh izmer ne sme presegati 80 cm. do 20 g 50 „ 250 „ 500 „ lnOO „ 2000 „ Din 50 2. Dopisnice, izdane po poštni upravi ali zasebniku, morajo bili iz trdega papirja. Dolžina 15—10 cm, širina 10-5 7 em. B. Tiskovine. Največja teža 2 kg, za knjige, ki se odpravljajo posebej. pa 3 kg. Razsežnost kakor pri pismih. Proste in nezložene v obliki dopisnice ista razsežnost kakor za dopisnice. Se pošiljajo odprte. • Pristojbina za »knjižne oglase* in »cenike (kataloge)« je znižana na 5 p za vsak posamezni izvod do lttO g. Ce je izvod težji, se plača za vsakih nadaljnjih 1(10 g ali za del te teže še po 5 p. Nol^n izvod ne sme presegati 500 g. Ta pristojbina se plačuje ne glede na to, ali ima vsak izvod svoj posebni naslov ali pa gre več izvodov pod enim naslovom. Velikost teh pošiljk: kakor tiskovine. Pristojbine se plačujejo in zaračunavajo, kakor za časnike in časopise, v gotovini. Za dovoljenje, da se smejo razpošiljati knjižni oglasi in ceniki po znižanih pristojbinah, je potrebna kolkovana prošnja na poštno ravnateljstvo. Naslovna stran oglasov in cen'kov z znižano pristojbino mora Imeti na levi zgornji strani opombo: »Knjižni oglas*. na desni strani pa: »Pristojbina plačana v gotovini*. 4. Vzorci brez vrednosti. Vsebina: blago brez prodajne vrednosti. Tuzemstvo in inozemstvo: največja teža 500 g. Razsežnost kakor pri pismih Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko preghda. Vanje ne sme biti vloženo pismo, spis ali dokument, ki bi imel značaj stvarnega in osebnega dopisovanja, niti ne smejo imeti nobenih drugih z roko zapisanih podatkov razen naslova pošiljatelja in naslovnika, tvorniške ali trgovske znamke, zaporednih številk in opomb, ki se nanašajo na ceno. težo, mero, obseg, količino, izvor, kakovost ali kemično analizo. Din P Din p do 20 g 1 50 do 20 gs 3 50 tt 50 „ 2 — ti 40 „ 5 — „ 250 „ 3 50 60 „ 6 50 it 500 „ 5 — it 80 „ 8 — it 1000 „ 10 — it 100 „ 9 50 2000 „ 15 — itd., za vsakih 20 g 1-50 Din vec. navadne 75 navadne* 1 75 z odgovorom 1 50 z odgovorom4 3 — do 50 g 25 i do SO g5 50 Ji '00 „ — 50 „ 100 „ 1 — JJ 150 „ — 75 ii 150 „ 1 50 a 200 „ 1 — „ 200 „ 2 — JJ 250 „ 1 25 it 250 „ 2 50 fi 300 „ 1 50 it 300 „ 3 — Ji 350 „ 1 75 it 350 „ 3 50 „ 4(>0 „ 2 — ti 400 „ 4 — ii 450 „ 2 25 a 450 „ 4 50 „ 500 „ 2 50 ti 500 „ 5 — itd.. za vsakih itd., za vsakih 50 g 25 par več. ou g 50 par več. do 100 g 50 do 100 g 1 it 150 „ — 75 it 150 „ 1 50 „ 200 „ 1 — a 200 „ 2 — ii 250 „ 1 25 „ 250 „ 2 50 a 300 „ 1 50 it 300 „ 3 — a 350 „ 1 75 ti 350 tt 3 50 it 400 „ 2 — it 400 „ 4 — ti 4 50 „ 2 25 tt 450 „ 3 50 ti 500 „ 2 50 it 500 „ 5 1 V krajevni promet vsake pošte spada celo njeno ožje in širše dostavno področje. Ako ie ▼ kakšnem kraju ve8 pošt. ki dostavljajo pošiljke na dom, se smatrajo pošiljke, ki so predane pri eni izmed pošt v tem kraju, kot pošiljke krajevnega prometa, četudi jih dostavlja kaka druga pošta istega kraja. 1 Za tiskovine v republiko Češkoslovaško velja pristojbenik » tuzemstvo. * V prometu z Italijo znaša pristojbina za pisma do 20 g 3 Din, za vsakih 20 g pa 150 par več. * V prometu z Italijo znaša pristojbina za navadne dopisnice 1 Din 50 par, z odgovorom 2 Din 50 par. 6 Za časopise in drusre periodične publikacije in za pošiljke b knjigami, kadar jih pošiljajo izdajatelji ali knjigotržci In ki gredo v Italijo, se plača za vsakih 50 g 25 par. Teža pošiljk s knjigami je dovoljena do 3 kg. Vrsta pošiljk V tuzemstvu V inozemstvu 5. Tiskovine za slepce (izboklo tiskane). Največja teža 5 kg. Napis, ime založnika in druge označbe, ki ;>e ne smatrajo za pismeno sporočilo, smejo biti pisane ali tiskane z navadnimi črkami. Takisto tudi označba na napisni strani (^Tiskovina ia sbpce») in naslov. Se pošiljajo odprte. 6. Mali paketi.1 Največja teža 1 kg. Razsežnost kakor pri pismih. Vsebina: blago s prodajno vrednostjo razen dragocenosti. Zaviti morajo biti tako. da se vsebina lahko pregleda. Priložen sme biti račun in seznam blaga. do 1000 g „ 2000 ,, „ 3000,, „ 4000,, „ 5000,, v tuzemskem prometu niso dovoljeni. do 1000 g „ 2000 ,, „ 3000 „ „ 4000 „ „ 5000,, do 200 g „ 250 „ „ 3U0 „ „ 400 „ „ 450 ,, „ 500 „ itd., za vsakih 5U jj 1-50 hiti več Din 50 15 25 50 50 50 7. Poslovni napirji. Največja teža 2 kg. Razsežnost kakor pri pismih. Za poslovne papirje se smatrajo spisi in listine, ki so docela ali deloma pisani ali risani z roko in nimajo značaja osebnih dopisov, n. pr : pravdni spisi, tovorni listi, nakladnice, ra'uni, poslovni papirji zavarovalnic, rokopisne partiture, delavske knjižice itd. Pošiljajo se odprti. do 200 g 1 „ 250 „ 1 ,, 300 ,, 1 „ 350 „ 1 „ 400 „ 2 „ 450 2 „ 500 „ 2 itd. za vsakih 50 g 25 par več. do 50 300 g „ 350 ., „ 400,, „ 450 „ „ 500 „ „ 550 „ „ «00 „ itd., za vsakih 50 g 5 J par več. 50 50 50 8. Mešane pošiljke. Tiskovine (razen tiskovin za -lepce), vzorci in poslovni papirji od is^a pošiljatelja na istepa naslovnika se lahko skupaj zavijajo in odpošiljajo Največja teža ‘2 kg Vzorec v tako mešani pošiljki ne sme biti težji od 500 g. kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. kolonije. njene b) Slučajne pristojbine: Vrsta pošiljk Pristojbin a Pisma, dopisnice, tisk >vine, vzorci brez .rednosti, poslovni papirji mešane pošiljke in mali paketi Mali paketi Priporoenina: a) v krajevnem prometu . . » b'* v medkrajevnem prometu . . Povratnica: a) ako jo zahtava pošiljatelj ob predaji................... . . b) ako jo zahteva pošiljatelj po predaji......................... Ekspresnimi ....................... Poizvednica ....................... Prekiic pošiljke, izpreinemha na «lova in znižanje ali črtanje od kupnine: a) v krajevnem prometu . . b) v medkrajevnem prometu . Pristojbina za orarinjenje inozem škili pisemskih pošiljk . . , Pristojbina za izročitev malih pa ketov iz inozemstva .... Dostavnina za male pakete1 . 1 Plača naslovnik samo tedaj, kadar mu pošta mali paket dostavi na dom. V tuzemstvu S V inozemstvu Din _eJL Din 50 50 Opombe: Pisemske pristojbine ss izterjava nje denarnih zneskov do 5000 dinarjev. a) Odkupne pošiljke. — b) Poštni nalogi. Odkupne pošiljke: 1. Tuzemske: pristojbine pri predaji: 1.) kakor za priporočeno pošiljke brez odkupnine; 2.) pristojbina za. pokaz 1 Din. — Dovoljene so samo priporočene pisemske pošiljke. Pristojbine pri izdaji: Od izterjane odkupnina se odbije na-kaznina za dotični znesek in cena nakaznične golice. 2. lno2rmske: pristojbine pri predaji: 1.) ka\or z-4 priporo Ženo pošil;.ko brez odkupnine; 2.) stalna pristojbina 4 Din in 3.) nakaznična pristop ina. in sicer do 100 Din 50 par. do 200 Din 1 Din itd. za vsakih 100 Din ali del tega zneska po 6'1 par Pristojbine pri izročitvi: odkupnina, preračunana v dinarje, in l % tega zneska za ažio. Odkupne pisemske pošiljke so v mednarodnem prometu dovoljene s temi državami: Avstrijo, Belgijo, Češkoslovaško. Francijo, Italijo. Madžarsko. Marokom, Nemčijo. Rumunijo. S ico in Tunisom, vendar pa je promet zaradi deviznih omejitev začasno ukinjen. Poštni nalogi: 1.) Pristojbine pri predaji: za pismo s poštnim nalogom pristojbina za priporočeno pismo in pristojbina za pokaz 1 Din i.) pristojbine pri izdaji: kakor pri odkupnih pisemskih pošt .*c;ilt in eventualna finančna kolkovina. Poštni nalogi v promelu z inozemstvom še niso uvedeni. Pisemske pošiljke se ekspresno dostavljajo le v kraju, kjer je pošta, odkupne pošiljke in poštni nalogi pa se dostavljajo « *.presno samo t;?m, kjer izplačuje pošta nakaznice na domu, sicer se samo obveste. Ekspresno se dostavlja, o-ziroma obvešča g .nio med fi. in tl. uro če je pa pošiljka odkupna, samo med uradnimi urami. /.a poštno ležeča fposte-restante) pisma in dopisnice plača pošiljatelj poleg običajnih pristojbin se 5'* par. Ce ta pristojbina pri izročitvi pošiljke naslovniku še ni plačana, se v tuzemskem prometu izterja v dvakratnem, pri pošiljkah iz inozemstva pa v enkratnem znesku od naslovnika Predalnina: zn navadne in priporočene pisemske pošiljke za predal brez ključa po 15 Din. s ključem po 20 Din na mesec. — Za po-8i j-iitje za naslovnikom ali za vračanje pisemskih pošiljk se ne tnr ičunava crb^ra pristojbina. Kot porto se zaračuni dvikratni manjkajoči del franka. Pisemske pošiljke pod tek. Št. 3 do 8 se morajo oddajati vsaj deloma frankir^ne. sicer se sploh ne odpravijo, v prometu l in »zemstvom pa mota jo biti popolnoma frankirane. Za nefrankirane ali premalo frankirane. pismene pošiljke iz inozemstva plača naslovnik dvojno manjkajočo pristojbino, a najmanj 200 par. Za pravilno frankirane pisemske pošiljke, ki se pošljejo za naslovnikom iz notranjosti kake države v drago državo (ino zemstvo), se plača samo čista razlika med tuzemsko in ino-i*-msko pristojbino. Kazen za poštno-dohodarstveni prestopek znaša 20kratni trosek predpisane pristojbine. List za odgovor (coupon rčponse) velja t> Dic, Iz inozemstva d"šli «listi ^a odgovor* se zamenjavajo za znamko 850 par. Poštna pooblastila: Za poštna pooblastila se plača razen kolkovine za prošnjo po tarifni postavki 1. zakona o taksah (sedaj 5 Din) in razen kol-Uovine po tarifni postavki 10. zakona o taksah (10 Din) še poštna pristojbina ra hranitev, ki znaša za pooblastila, ki veljajo samo za enkrat ali za dobo do 15 dni, 1 Din. za poobla-p;:'« ki veljajo za več ko 15 dni. pa 5 Din za vsako koledar- fchO U:lO. Nakaznice, Za tuzemstvo: Navadne do 5C00 Din. Navadne rsrisfoibine: NaVnznina za znesek do 50 Diu . . 2 Diii 2000 Din . . 8 Din 100 . 3 „ 3000 „ . . 9 „ 300 „ . . 4 .. 4.100 „ • . 10 „ Si K) „ . „ 5000 • . 12 „ 10 m „ . • ti „ Siuiajne pristojbine: Ekspresnina 3 Din Poizvednica................................... 3 „ Izplačilno obvestilo / P” predaji .... S Oin r _ l po ............... 6 „ Preklic nakaznice, izprememba naslova: (Za tako zahtevo 8e plača pristojbina za priporočeno pisni«, eventualno tudi še za brzojavko.) Opomin: Ekspresne nakaznice. PoSte ki izplačujejo na domu morajo po posebnem slu dostavljati tudi ekspiesne nakazniške zneske, druge pošte pa samo obvestilo. Ekspresne nakaznic« dostavlja, oziroma obvešča sel samo med uradnimi urami. Ce se izvirna naKaznica izgubi, uniči ali pri prejemniku, oziroma (vrnjena nakaznica) pri pošiljatelju poškoduje, se plača za napravo izplačilnega pooblastilu (dvojnika nakaznice) razen pristojbin za prošnjo (v kolkih) še 4 Din v poštnih znamkah. Iste pristojbine se plačajo tudi za podaljšanje roka za izplačilo privatnih nakaznic. Za pošiljanje za naslovnikom ali za vračanje nakaznic ae ne taračunava nobena pristojbina. Predalnina za nakaznice zn.iša v krajih, kj.i se izplačujejo zneski na domu, 15 Din na mesec. Brzojavne do 5080 Din. Pristojbine: a) nakaznina kakor pri navadnih nakaznicah; b) brzojavna pristojbina; c) ekspresnina 3 Din. tudi tedaj. če gre brzojavna nakaznica v kraj. kjer ni pošte. Opomba: Brzojavna nakaznica se lahko pošlje tudi v kraj. kjer ni pošte, oziroma brzojava. Oe v naslovnem kraju ni brzojava, ampak samo pošta, pošlje zadnji brzojavni urad brzojavno nakaznico pošti kot ekspresno priporočeno pismo. Ce na tfre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte, se ne dostavi, oziroma ne obvezi po posebnem slu anioak tako, kakor vse druge poštne pošiljke. * Pristojbine se plačajo pri predaji. Za inozemstvo: Navadne pristojbine: Nakaznina do 100 Din . . . od 100 „ 20(1 .. . . „ 200 „ SCO „ , . „ 300 ,00 „ . . 400 ,. 500 „ . . U U\J 1 'lij. £1 , v . . , . Siucame priS.Oiiiine: Izplaenina se pobira pri izplačilu nakaznice od naslovnika, in sicer do zneska 50 Din ......................................50 par do 1000 Din............................................ j),;n do 5000 Din pa ..................................... 2 Ekspresnina......................................... Izplačilno obvestilo............................. a Pristojbina za poizvednieo, izplačilno pooblastilo in podaljšanje rzpi ičilnega roka 6 „ Opomba: Dovoljene so samo na\adne poštne naka?nian nt nakaznici v \aluti naslovne dežele z 1 esodami pa v ttaneoSčint. Z Veliko Britanijo. Kanado in Zedinjenimi ameriškimi državami je uvedena nakazuiška služba preko poštne hranilnice. Znesek, ki v prometu z Veliko Britanijo ne sme presedati 3000 dinarjev, v prometu z /e iinjennni ameriškimi državami in Kanado pa ne Itn amer iš k in oziroma kanadskih dolarjev, se vplača po poštni položnici n« *ek račun ^t.ev. f.€ >>2(i Pristojbina za. pošiljanje denarja v Veliko Britanijo ztn>i do zneska 5(‘n Zedinjenimi ameri^K.mi d»žavam» zn>«sa iri^tojbina za v?:* K ih lom dinarjev ali del tega zneska po 1U dinarjev. Položnica velja 25 par. . 3- n in . 8*6i» • ^ » . 4 50 „ . 5 — .. Pristojbina za čekovn-' vplačila. Za vplačila po čekovnih položnicah se plača do zneska 500 Din.........................—HO Din preko ;"00 do 2 000 Din..............]• — 2.000 5.000 ................ 1 -,'0 „ „ 5.000 „ 10.000 .,.................. 2-- „ 10.000 „ 50 000 .................S-— „ 50.000 .,100 000 „...................4-— „ ,, 100.000 ^ 5-- „ To pri>. ' !;inn plača vplačnik v gotovini Za pismena poročila na zadnji strani položnic se ne ;>!r.ra nobena pristo jna. Vrednostna (denarna) pisma za tuzemstvo. Pristojbina t e ž n a T krajevcem prometu do Din 2 t 50 250 500 1000 12 50 v medkrajevnem prometu do g | Din 2 i 50 250 500 1000 50 50 vrednostna do Dia j Din | p 100 500 1000 5000 potem pa za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti fie po 1 Din Dostavnimi 1 Din. če je naslovljeno pi-mo v kraj, kjer pošta vrednostna pisma dostavlja na dim. Obvestnina 50 par, če je nal ovljeno pisruo v kraj, kjer se pismo na dom ne dostavi. Poizvednica 3 Din. — likspresnina 3 Din. Pristojbina za pokaz 1 Din. če je pismo obremenjeno z odkupnino. Povratnica ob predaji S Din. po predaji 6 Din. Za preklic pisma, za izpremembo naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. Opombe: teža 2 kg, vrednost neomejena. Sprejemajo se samo zaprta pisma. Ekspresno .lenarao pismo se dostavlja po posebnem slu le tedaj, 6e naslovita pošta poštne nakaznice izplačuje na domu sicer se dostavi ,amo obvestilo. Kkspres>,o denarno pismo t označeno vrednostjo preko 250 Din se nikdar ne dostavi po po»etmem slu. ampak se samo obvesti. Prejemnik obvestila o taki pošiljki pa sme Zahtevati, da se mn obveščeno pismo do stavi prt naslednjem rednem obhodu, če se tike pošiljke sploh dostavljajo na dom in če plača dostavnino. — Eksoresno se den irna pisma dostavljajo ali obveščajo samo od 6. do 21. ure če je pa pismo odkupno, samo med uradnimi urami. Za ekspresno denarno pismo se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Pri odkupnih denarnih pismih odbije naslovna pošts od izterjane odkupnine nakaznino za dotični znesel: in eeno na-kazniške golice. Ce se pošlje vrednostno pismo drugam ali pa vrne sprejemni pošti, se zaračitnj samo dostavnina ali obvestnina. Za denarne pošiljke (pošiljke z denarjem ali vrednostnimi papirji), ki so zavite v obliki paketa sc plača pristojbina kakor pri oaketih. '/a denarna pisma, naslovljena poste restante ali na vojake, »e ne 'dača dostavnina, ampak samo obvestnina. Vrednostna pisma (lettres de valeur) za inozemstvo. Promet z vrednostnimi pismi je dovoljen za sedaj i Albanijo. Argentinijo, Avstrijo, Belgijo. Brazilijo, Bolgarijo, s Cevlonom. Češkoslovaško, Čile, z Dansko. Egiptom. Estonijo, Etijopijo, • Finsko, Fran- cosko z Alžirom, Korziko in Monakom, z Grško, * Hedjazom, Holandijo, z tida.irkim, Indijo, Indokino, Irsko. Italijo. Japonsko s Korejo, l.etonijo, Litva-nijo, Luksemburgom, Madžarsko, Marokom, Nemčijo, Norveško, Novo Zelandijo, s Palestino, Perzijo, Poljsko, Portugalsko, z Rumunijo, Rusijo, s Saarsko oblastjo. Siamom, Sirijo in Libanom, Španijo, Švico, Švedsko, Tunisom, Turčijo m z Veliko Britanijo, toda le s posebnim dovoljenjem finančnega ministrstva. 1 eža 2 kg. največja vre lo-t 100 000 Dia. Pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže in vrednotna pnsti T.' i: 5 Din za vsakih 800 frankov (= 4350 Din) ali del te vrednosti. Opomba: Posil. at el j mora izpolniti pri predaji brezplačni obrazec (Jamstvo pošiljatelja*, v katerem izjavlja, da v pismu ni večje vrednosti in da jamči za vse posledice napačne vrednostne napo-vem. _ Vrednost je. treba označili razen v dinarski veljavi tudi V frankih m centimih po relaciji (sedaj 1 : i-KO). Vrednostne škatle (boites avec valeur declaree) za inozemstvo. Promet je Dovoljen z Albanijo, Argentinijo, Avstrijo. Belgijo, Bolgarijo, s Češkoslovaško, Čile, z Tan-ko. (idant-kim, Egiptom, Estonijo, Etijopijo, s Francijo z Alžirom, Korziko in Monakom’ Hedja-zom. Holandijo, z Indokino, irsko. Italijo. Japonsko, s Kitajsko Ciprom, Korejo, z Libijo. Eritrejo, Litva-n i jo. Luksemburgom. Madžarsko. Marokom, Nemčijo, s Palestino. Portugalsko, Saarsko oblastjo. Sirijo in Libanom, Somalijem, Švico, Švedsko. Tuni-om in z Velik" Britanijo. Pristojbine: a) težna pristojbina za vsakih 50 gramov po 2 Din, najmanj pa 10 Din: bi priporočnina 4 Din: c) vrednostna pristojbina za vsak H 300 Irs (4350 dinarjev) ali del lega zneska po 5 Diii. Cp.amba: /.a 17VIK nakitom dragocenih predmetov, zlata, srebra dragega kamenja m kovanega denarja je ,ui.ei.no dovoljene generalne direkcije carin v Beogradu. Izkaznica o istovetnosti (identiteti) je veljavna tri leta in stane 10 Din. Za čekovne nakaznica nlača naslovnik izplačni to kakor pri inozemskih poštnih nakaznicah, ce gredo v krai, kjer jih pošta dostavlja na dom. Zaklenfene torbe. Prejemniki, ki ne stanujejo v kraju, kjer je pošta, lahko zahtevajo, da se jim navadne pisemske pošiljke in obvestila o drugih pošiljkah pošiljajo po lastnem slu ali po obstoječi poštni zvezi v zaklenjeni torbi, od katere se en ključ hrani na pošti. Torbo si mora prejemnik sam nabaviti. Pošta jo odpira in zapira. Za tega dela se plača po 15 Din na mesec. Cesnik! in časopisi. Za vsak izvod časnikov in časopisov, ki jih oddajajo na pošto časopisna upravništva, se plača od vsakih 100 g ali del te teže po 5 par. če ima vsak izvod svoj posebni aslov, če je pa naslov skupen, pa po 2 pari. Za časopisne priloge, ki so dovoljene do 30 g (za posamezno prilogo), se plača po 2 Din za vsakih 100 kosov, oziroma za del tega števila. Za vse časopise, dnevnike in nednevnike je uvedeno plačevanje poštnih pristojbin v gotovini. Časniki in časopisi, ki jih pošiljajo zasebniki, se morajo frankirati kot tiskovine po pristojbeniku za tiskovine. Prodajalci časopisov plačajo za časopise, ki jih vračajo neprodane upravništvora po 2 p»r' za vsak izvod do 100 g teže. Za težje izvode se plača za vsakih nadaljnjih 100 g ali del te teže zopet Paketi za po 2 pari. Najmanjša pristojbina takih pošiljk je 50 par, največja teža je dovoljena do 10 kg. Časopisi za inozemstvo se morajo frankirati s frankov-nimi znamkami po pristojbeniku za tiskovine. Za časnike in časopise, ki gredo v Alžir, Argentinijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Francijo in kolonije, Grčijo, Letonijo, Luksemburg, Madžarsko, Marcko, Nemčijo, Paragvaj, Poljsko, Portugalsko in kolonije, Rumunijo. Rusijo, Saro, Sirijo Liban, Španijo, Tunis in Urugvaj in ki jih pošiljajo časopisna uprav-ništva, znaša pristojbina 25 par za vsakih 50 g ali del te teže, tuzemslvo. P r i S t ti j b i n e t e Ž tl a vr e dn ostna obvestnina dostavnina nakaznina do kg 1. zona II. zona III. zona do Din Din p do kg Din p do kg Din P za odkup. Din D'n n 1 Mn p Din P nmo 1 5 ] 15 20 3 8 10 15 20 — 3 8 15 22 30 —- 3 8 20 30 40 — 100 500 1000 5000 potem p kih 10 ali del nosti še 1 2 5 10 a za ^ sa- 20 če je naslrn kraj, kj ne dost 1 1 ~ paket rij en v er pošta nvLa na 5 20 če je nasloi kraj, kj 2 5 pake rljen er po t v sta do 50 Din .. 100 „ „ 300 „ 500 „ „ 1000 „ „ 2000 „ „ 3000 „ „ 4000 „ „ 5000 „ 2 3 4 5 6 — Za ločenko t. j. obsežne;ši paket ali paket, ki zahteva večio opreznost) se plača dvakratna težna pristo bina. 00 Din te vred-po 1 Din. dom. dostavlja pakete na dom. 8 9 10 12 — Elcspresnina 6 Din. — Povratnica: ob predaji 3 Din, po predaji 6 Din. — Poizvednica 't Din. — Za preklic paketa, za izpremembo naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. Opombe: Največja teža 20 kg, vrednost neomejena. Za pakete, ki so naslovljeni poste restante ali na vojake, se plača vedno samo obvestnina. Za vse druge pakete, tudi za tiste, ki so naslovljeni na imetnike predalov, se mora plačati dostavnina, oziroma obvestnina. Za ekspresni paket ee ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Paketi se ekspresno dostavljajo samo v krajih, kjer je pošta. Ekspresne odkupne pakete dostavljajo po posebnem slu samo pošte, ki nakazniške zneske izplačujejo na domu. druge jih samo obveščajo. Ekspresni paketi, katerih teža presega 5 kg, se nikdar ne dostavijo po posebnem slu, ampak se samo obveščajo. Prejemnik obvestila o takem paketu pa sme zahtevati, da se mn paket dostavi pri naslednjem rednem obhodu, če se take pošiljke sploh dostavljajo na dom in če plača do-stavnino. — Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro, ekspresne pakete z odkupnino pa dostavlja poseben sel le med uradnimi urami. Za paket z odkupnino se plača ob predaji tudi še nakaznina za odkupni znesek Tudi ta pristojbina se naleplja v znamkah na spremnico Pristojbina za pokaz se pti odkupnih paketih ne plačuje, a od izterjane odkupnine se nikakršne pristojbine ne odbijajo. Predalnina za pakete znaša v krajih, kjer se paketi dostavljajo, po 15 Din na mesec. Obvestilo o nedostavljivem paketu se izroči zaprto pošiljatelju, ki plača zanj 1 Din 50 p. za inozemski paket pa 3 Din 50 p. L e ž n i n a za pakete znaša 1 Din za vsak dan. za katerega se ležnina zaračunava. Za pošiljanje paketov za naslovnikom in za vračanje paketov se zaračunava težna pristojbina, vrednostna pristojbina (če je vrednost označena) in dostavnina, oziroma obvestnina. Glede paketov z denarjem in vrednostnimi papirji glej opombo k pregledu pristojbin za vrednostna pisma. Odkupni zneski preko 1000 do 5000 Din se izplačujejo na domu samo v ožjem (krajevnem) dostavnem okraju pošte. Paketi za inozemstvo. V katere države in do katere teže se pošiljajo paketi v inozemstvo in kakšne so pristojbine, se lahko poizve na vsaki pošti. Vsaka pošiljka mora biti frankirana že pri predaji. Izvozne pošiljke se lahko predajajo na vseh poštah. V krajih, kjer so carinarnice, skrbe za ocarinjenje pošiljatelji sami, ki potem pošti predajajo že ocarinjene in plombirane pošiljke. Kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne pakete ondotnt' pošte in jih odpravljajo na najbližjo pošto, kjer je carinarnica. Zavoj izvoznih paketov naj bo iz močne lepenke, zavite v platno (če mogoče voščeno), ali pa iz močnih lesenih ali pločevinastih zabojev. Naslov naj bo napisan na pošiljki sami, ne s svinčnikom in samo v latinici. Vrednost mora biti označena v frankih besedami (v latinici) in s Številkami. Stvar pošiljateljeva je. da poizve, ali ie uvoz predmetov v naslovno državo dovoljen ali ne. Prav tako si mora pošiljatelj sam preskrbeti razna notrebna izvozna in uvozna dovoljenja. Pošiljatelj mora na spremnici označiti, kaj rvaj se s paketom zgodi, ako bi se naslovniku ne mogel izročiti. s T. . Kolki za listine. 1.) Listine o jamstvu in kavcijah 0-1 % polistinje-nega zneska. 2.) Zadolžnice in pobotnice 0-5 % polistinjenega zneska. 3.) Odstopnice 2 % polistinjenega zneska. 4.) Pogodbe.....................................2 Din 5.) Oporoke.....................................8 ,, 6.) Izpričevala................................20 „ Mojstrsko izpričevalo.......................60 „ Pomočniško izpričevalo.......................5 Izpričevalo osnovnih šol.....................5 ., Izpričevalo srednjih šol ... 10 in 20 „ Zrelostna izpričevala. meščanska, strok, obrtna .... 50 „ nižji tečajni izpit......................100 „ višji tečajni izpit .................... 250 „ 7.) Računi trgovcev in obrtnikov: od 20 do 100 Din............................50 par, od 101 Din naprej............................1 Din 8.) Lepaki ......................................1 „ 9.) Menice, tuzemske, se ne smejo kolkovati. temveč se morajo kupiti znesku primerne golice. 10.) Zastavne listine denarnih zavodov se morajo kolkovati. Misel, da bi bilo treba ustanoviti književno družbo, ki bi skrbela za širjenje dobrih knjig med najširše narodne vrste, se je pojavljala že med ono mladino, ki se je pred tridesetimi leti zbirala okoli «Omladine» in mnogo razmišljala o našem prosvetnem delu, v katerem je iskala rešitev vsega našega narodnega vprašanja. Ne da bi bila podcenjevala pomen in delo Mohorjeve družbe, katere članstvo je takrat dosegalo že visoko število 90.000, nasprotno, prav tu je imela zgled prave široke ljudske organizacije, katere številke smo radi navajali, kadar smo nastopali pred svetom in vlado s svojimi narodnimi in kulturnimi zahtevami. Toda duh, ki je vladal v nekaterih knjigah Mohorjeve družbe, nikakor ni bil tak, da bi ga mogla odobravati mladina, katere geslo je bilo: s prosveto k svobodi! Ne le, da se je podčrtavala in poudarjala versko nabožna vzgoja — saj Mohorjeva družba je bila v ta namen ustanovljena cerkvena bratovščina — in se je — po mnenju mladine — tiskalo preveč molitvenikov, ki bi se bili dali nadomestiti s primernejšimi, bolj zanimivimi izdanji, ter se je — kar je bilo naravno — proslavljala z raznimi knjigami in članki vdanost Slovencev do Rima in do ljudi, ki so le bore malo storili za naš narod, ampak družba je prav po nepotrebnem preveč poudarjala tudi takratni slovenski patriotizem in zvestobo, ki je je bilo med ljudstvom že tako preveč. To teptalnemu narodu ni moglo prinesti dosti prave koristi; razen tega pa je bila ta vzgoja glavna ovira vsakega nacionalnega, revolucionarnega dela, ki je bilo tedaj že na obzorju naše domovine. Zato se je v «Prosveti» dosti razmišljalo o ustanovitvi družbe, ki bi delovala na podstavi narodne vzgoje. Nekateri so mislili, da je v to že tako poklicana «Slovenska Matica», ki bi se dala v tem zmislu izpopolniti, drugi pa spet, da «Slo-venska Matica» ne bo nikoli globoko segla med ljudstvo, da pa bi imela pomen le taka književna družba, ki bi združila okoli sebe široke narodne sloje. Toda tudi za to družbo je veljalo isto, kar je pisal Luka Jeran v «Zgod-nji Danici» dne 20. maja 1865.: «da Matica ne bo imela zaupanja pri ljudstvu in se ne bo med njim ukoreninila, ako duhovni ne bodo imeli dovolj vpliva do nje». Zakaj Mohorjeva družba uspeva? «Med drugim gotovo tudi zato, ker dovoli duhovščini dosti vpliva in stoji določno na krščanski podlagi.» To je veljalo še petdeset let pozneje. Zavoljo tega svobodomiselna mladina med narodom ni imela te opore in ni mogla upati na enak uspeh pri organizaciji take družbe. Pri vodilnih krogih tako zvane narodno napredne stranke za take stvari ni bilo prave podjetnosti. Mohorjeva družba se je sicer odtegovala tedanji kranjski politiki, vendar si jo je po njeni miselnosti in njenem delovanju lastila le ena stranka. Zaradi tega bi bilo naravno, da bi morala tudi druga stranka ustvariti zase nekaj enakega* posebno zato, ker so njeni pristaši zbog domačih siporov izstopali iz Mohorjeve družbe in si želeli vendarle podobnih knjig. Splošna kriza predvojnih let ni bila ugodna za ustanavljanje takih organizacij. Po vojni se je ta misel oživila. Dr. Gregor Žerjav, mož velikih načrtov, ki je noč in dan snoval temelje gospodarske in kulturne organizacije, je pogosto poudarjal potrebo take družbe. A politične borbe so le prerade zavlačevale druge načrte. Povsod je manjkalo ljudi za delo. Naposled se je veoidar leta 1926. začelo šepetati, da se pripravlja ustanovitev književne družbe za široke narodne vrste. Imenovala naj bi se «Književna Matica Tri-glav». Bilo je to še v dobi splošnega blagostanja in reči se mora, da je bil čas srečno izbran. Pripravljalna dela je vodil profesor Breznik. Dne 13. februarja 1926. je bil v prostorih ZKD v ljubljanski «Zvezdi» ustanovni občni zbor. Posebnih priprav in člankov po časopisju ni bilo. Na občnem zboru se je takoj od početka razvila razprava glede imena. Dr. Ivan Lah je menil, da imamo že dovolj in da je tudi ime Triglav preveč izrabljeno za razne izdelke, pijače itd. Tudi župan dr. Dinko Puc je mislil, da ime ni posrečeno. Profesor Breznik je pojasnil, da je imel pripravljalni odbor na razpolago dolgo vrsto imen, da pa ni mogel najti nič primernejšega. Dr. Lah je predlagal, naj se društvo krsti po kakšnem slovenskem pisatelju ali pesniku; n. pr. Prešernu ali Vodniku. Ker so bila pravila in tiskovine že natisnjene, se je smatralo, da imena ne kaže izpreminjati. Tako se je bližal občni zbor že svojemu koncu, ko je prišlo vprašanje imena še enkrat na vrsto. Večina je soglašala, da je ime društva zelo važno in da «Triglav» ne označuje pravega pomena in namena društva. Tudi naj bi ne bil naslov ne «Mat.ica» ne «društvo», ampak «družba», kar je bolj poljudno. Dr. Lah je predlagal ime «Vodnikova družba», kar so tudi drugi sprejeli kot najprimernejše. Saj je bil Vodnik ne le prvi pesnik, ampak tudi vzor prosvetnega in kulturnega delavca. Njegovo ime je med narodom znano in priljubljeno ter nosi v sebi že program družbe. Zakaj ne bi za zavetnike naših kulturnih ustanov izbirali naših velikih mož. Tako se je rodila Vodnikova družba. Gospodar, ki je podal proračun, je računal na 5000 članov. Bili smo torej precej skromni. Odziv med javnostjo pa je daleč presegel naše pričakovanje in presenetil tudi največje optimiste (pesimistov je pri takih prilikah vedno dovolj). Do dne 10. septembra 1926. je bilo vpisanih 120 ustanovni-kov in 13.705 letnikov, torej 13.825 članov. Vsega skupaj pa se je vpisalo prvo leto 140 ustanovnikov in 14.625 letnikov, torej 14.763 članov. Med njimi jih je bilo v Ameriki 519. Izdali smo štiri knjige v 72.060 izvodih, veljale so 352.000 Din. Da je bil uspeh prvega leta tako časten, se je morala družba zahvaliti svojim poverjenikom, ki so se rade volje javljaji od vseh strani. Dasi je bila organizacija šele v začetku, je bil temelj položen na tako široko podstavo, da smo mogli z zaupanjem gledati v bodočnost. Leta 1927. smo zrasli na 158 ustanovnikov in 17.384 članov. Delovalo je 574 pover jenikov. Leta 1928. je bilo ustanovnikov 163, letnikov 17.872 ali skupaj 18.035 članov. Knjig smo dali natisniti 75.100 v skupni ceni 373.000 Din. Poverjenikov je bilo 650. L. 1929. smo spet napredovali: imeli smo 164 ustanovnikov, 18.947 letnikov, skupaj 19.111 članov Leta 1930. smo dosegli višek, zakaj bilo je ustanovnikov 169, letnikov 20.652, skupaj 20.821 članov. Delovalo je 628 poverjeništev. Upali smo, da bomo poslej ostali nad številom 20.000, toda gospodarska kriza je posegla v vse ostale književne družbe in tudi naša Vodnikova družba je štela leta 1931. samo 19.400 članov. Leta 1932. smo dosegli število 16.617, leta 1933. še 15.248 članov, a leta 1934. smo nazadovali na 14.500 članov. Leta 1935. smo ostali na številu 15.000 članov. V desetih letih je bilo torej 170.710 članov. In ker je vsak član prejel po štiri knjige, je dobilo potemtakem naše članstvo 682.840 knjig. Če pomislimo, da se vsaka Vodnikova knjiga večkrat čita ter da tiskamo po 500 knjig več za prodajo in za javne knjižnice, potem si lahko predočimo pomen, ki ga ima taka književna družba za našo knjigo in prosveto. Izdali smo deset Vodnikovih pratik, dvajset pripovednih in deset poljudno znanstvenih knjig. Vse povesti so izvirne. Pri knjigah so sodelovali samo priznani pisatelji. Ob desetletnici moremo z zadovoljstvom in zadoščenjem gledata na uspehe, ki smo jih DOSEDANJA IZ DAN JA 1926 Vladimir Levstik: Pravica kladiva. Juš Kozak: Beli mecesen. Iz tajnosti prirode. Uredil dr. P. Karlim. 1927 France Bevk: Hiša v strugi. Zofka Kvedrova: Vladka in Mitka. Ivan Lah: Vodniki in preroki. 1928 Fran Govekar: Olga. Ivan Matičič: Na mrtvi straži. Ivan Lah: V borbi za Jugoslavijo, I. del. 1929 Juš Kozak: Lectov grad. Slavko Savinšek: Zgrešeni cilji. Ivan Lah: V borbi za Jugoslavijo, II. del. 1930 France Bevk: Gospodična Irma. Pavel Breznik: V senci nebotičnikov. Ferdo Lupša: V džunglah belega slona. 1931 Ivan Lah: Sigmovo maščevanje. Ivan Matičič: Moč zemlje. Mihajlo Pupin-P. Brežnik: Od pastirja do izumitelja, I. del. dosegli. To velja za vse, ki so pri družba sodelovali. Odbor je samo osrednji organ družbe, pisarna samo središče dela: tam zunaj pa sodeluje nešteto glav in rok. In src! Da, predvsem src! Mi smo zrasli ob delu in navdušenju za dobro stvar. Družba dela in živi, ker se je člani oklepajo z ljubeznijo. Tudi hude in težavne čase premagujemo samo s tem navdušenjem in sodelovanjem vseh. Saj je to delo za lepo slovensko knjigo. Zato zremo z vero in zaupanjem v bodočnost. Pričakujemo novih prijateljev, članov in uistanovnikov. Upamo, da bomo ob drugi desetletnici v lastni hiši, ki bo dar kakšnega slovenskega mecena. S takimi darovi bi tudi mi mogli pokloniti več svojim članom in narodu. Zato pozivamo ob vstopu v drugo plodonosno desetletje vse na skupno delo za našo ljubljeno Vodnikovo družbo! VODNIKOVE DRUŽBE 1932 France Bevk: Žerjavi. Davorin Ravljen: Tulipan. Mihajlo Pupin-P. Brežnik: Od pastirja do izumitelja, II. del. 1933 Fran Roš: Zvesta četa. lika Vaštetova: Vražje dekle. Martin Muc: Skozi Sibirijo, I. del. 1934 Vladimir Levstik: Dejanje. Vinko Bitenc: Solnčne pege. Martin Muc: Skozi Sibirijo, II. del. 1935 Ivo Šorli: Petdeset odstotkov. Pavel Brežnik: Temna zvezda. Davorin Ravljen; Pot k mrtvim bataljonom. Vinko Bitenc: Zlati čeveljčki. Pravljica. (Darilo naši mladini ob desetletnici Vodnikove družbe.) Poleg navedenih enaintridesetih leposlovnih itn poljudnoznanstvenih del še deset bogato ilustriranih Pratik. Prvo je uredil Anton Debeljak, naslednjih devet pa Pavel Karlin. METOD DOLENC: (SLOVENSKI PREGOVORI IN REKI PA NAŠE PRAVO «D a j mi srečo, a vrzi me v vrečo!» Prijatelji, kaj se vam zdi, ali te besede kaj pomenijo? Nahajamo jih v zbirki «Kocbek-Šašelj: Slovenski pregovori, reki in prilike*, izdani leta 1934 Če naj bodo sprednje besede pregovor, rek ali prilika, morajo imeti svoje jedro, neko razumno vsebino. V predgovoru omenjene zbirke, ki ga je spisal veeučiliški profesor Veselin Ča j kano- vi č iz Beograda, čitamo, da Srbi upotrebljujejo isti rek. Pristavil je še, da imamo v tem reku cspomin na nekdanjo sakralno (= versko-duhovno) kazen zavezovanja v vrečo in metanja v vodo». Mi pa smo nazora, da kazen ni in ne more biti Postava so bili pač nezapisani zakoni, ki pa jih je dobro poznal tisti, ki je bil glava srenje in je po njih gospodaril v prid. vsem članom srenje. Tu imamo spomin na tisto dobo, ko je starodavno življenje v zadrugah ginevalo, pa so nastale iz prejšnjih zadrug postopoma sosednje (sosečke, soseske), sela in vasi, a gospodarsko središče le-teh v enem okolišu je postala srenja. Paitriarhalično sodstvo je bilo potrebno, ko je šlo na primer za spore o razdelitvi deleža na skupnem imetju več sosesk itd. Zavest o skupnosti prebivalcev sela, ki ne trpi urinjevanja tujcev, da bi kalili mir v selu, se odraža v pregovoru: «Kdor hodi po selu, dobil po č e 1 u», seveda v tem smislu, da bo selo vsakega tujca, ki pride nepoklican in kali mir, dela zdrahe in pod., kot en mož odpravilo s silo iz sela. Vsa resnoba ljudskega naziranja v pogledu javnega miru se zrcali v pregovoru: cčast, zakon in oko ne trpe nobene šal e.» Najznamenitejše pravne dobrine, ki se morajo vedno in brez izjeme spoštovati, so po narodnem mišljenju osebna čast, zakon med soprogoma in pa oko kot najobčutljivejši činitelj telesnega zdravja. Naj omenimo v tej zvezi še priliko: «Drži se kakor lipov bog.» Ona sega v tisto dobo, ko je krščanstvo že prekvasiio slovenski narod ter obsoja vsakogar, ki bi se držal, t. j. obnašal v duhu malikovanja. Lipov bog je pač kip malika iz lipovega lesa, znak preživele vere. * V rodbinsko pravo posezajo slovenski pregovori zlasti v tem pogledu, da naglašajo nekakšno nezadovoljnost s pravnimi razmerami današnje rodbine in hvalijo nekdajšnje kot boljše. Slovenska ljudska duša je bila, kakor tudi pri vseh drugih slovanskih narodih, od nekdaj ubrana po kolektivističnih načelih, t. j. po načelih, ki se dajo, sicer ne izčrpno, pa vendiar precej točno označiti z besedami , se glasi pregovor; t j. on se ne ponaša kakor pravi posel, a se temu primerno n e nagradi drugače nego s kakšnim ničvrednim oblačilom. (Posli se po starem pravu niso nagrajali v denarju, ampak v blagu, predvsem z oblačili in obutvijo.) Na drugi strani pa razodeva pregovor: «Eno leto moraizslužiti, a ko bi prav drva sekali na človeku» moško zavest posla, da zna potrpeti, samo da si slovesa dobrega posla ne pokvari. * Obilni zakladi spominov na kazensko pravo so zakopani v naših pregovorih in rekih; zde se nam tudi najzajemljivejši. Temu se nimamo čuditi. Saj je nepobitna resnica, da je bilo kazensko pravo prvobitna plast pravnega življenja vsakega naroda. Za vsako dejanje, ki je povzročilo zlo, torej za vsak zločin, se je čutila potreba maščevanja, da se povzroči zločinu nasprotno zlo. Prvotno se je to prepuščalo vsakemu rodu zase, da si pribori od rodu zločinca zadoščenje za storjen zločin, to pa po načelu svetopisemskega taliona: zob za zob, glava za glavo. Slovenski pregovori se temu načelu približujejo. «Š i 1 o za o g n j i 1 o» pravi rek. Ognjilo je jeklena konica, s katero se kosa zaostruje, preden se z brusom ogladi ostrina. Ljudstvo hoče reči: Če te kdo s tako konico dregne, odgovori mu vsaj s šilom kot istovrstnim orodjem, ne da bi iskal drugega orožja. Drugi rek: . Pri Slovencih se je ohranil — po P 1 e t e r š n i k u na Štajerskem — rek:

0*006W NA GLAVO PREBIVALCA DRAVSKE BANOVINE 1 ■ Eg ^ j 6 2 ® £Q t—i £ ^ xn cj “ s a s ^ * S o* 2- £ S to I oo ■ r-i O CM BUDE NA GLAVO PREBIVALCA V JUGOSLAVIJI O PC, I—H W w|8 Is m am> (J 0*013KW|§ 0’016kw0'034kw 0*5kw V koledarskem letu izrabljiva energija glavnih energijskih virov (maksimalna kapaciteta) in povprečna letna proizvodnja naših najvažnejših rud. Vse je izračunano na posameznega prebivalca. Enota fizikalne mere za delo je en kilogrammeter (1 kgm). To delo opravimo tedaj, ko dvignemo utež enega kilograma en meter visoko. S tem kilogram-metrom moremo številčno izraziti vsako delo. Z množenjem višine (izmerjene v metrih), za katero dvignemo breme, s težo bremena (stehtanega v kilogramih), dobimo neposredno v kilogranimetrih izraženo delo. Če prinese na primer delavec 30 kg težko breme na 10 m visoko stavbo, znaša njegovo delo 300 kgm; ker tehta delavec 70 kg, opravi s tem, da se povzpne 10 m visoko, še delo 700 kgm; celolno delo znaša torej v tem primeru 300 -J- 700 —1000 kgm. Čeprav bi prenašal delavec pred vzponom breme še tako dolgo časa po ravni cesti, bi se celotno delo po fizikalnih zakonih ne izpre-menilo. Vsakdanje izkustvo nam pa v opreki s fi-ziko dokazuje, da opravljamo pri običajni hoji, a še bolj pri prenašanju bremen po ravnem tudi delo, ki je dovolj veliko in upoštevanja vredno. Zato uporablja za tako delo socialna fizika izkustveno formulo: delo počasne hoje je enako teži bremena, pomnoženi z minutami trajanja in vnovič pomnoženi s številom 3. Po tej formuli opravi opremljen vojak pri dvanajst ur trajajočem pohodu ogromno delo: 100 X 720 X 3 = 216.000 kgm. Čim krajši čas potrebujemo, da opravimo določeno delo, tem večja je naša sposobnost za delo (včasi pridnost) ali drugače izraženo: tem večji je efekt (učinek) našega dela. Ker vrednotimo torej brezizjemno mehansko delo človeka, živali in stroja po času, v katerem je bilo izvršeno — saj ni vseeno, ali določeno delo opravimo v petih namesto v enem dnevu —, je v praktičnem življenju vselej odločujoča mera za učinkovitost dela ali efekt. Kot enoto efekta so si izbrali fiziki sekundni kilogrammeter (1 kgm/sek: dvig enega kilograma v eni sekundi en meter visoko). Dasi je učinkovitost človeškega dela včasih zelo velika — pomislimo na atlete ali na osebo, ki zdrvi po stopnicah in doseže v dveh ali treh sekundah drugo ali tretje nadstropje — ter znaša do 150 kgm/sek, je vendar pri vzdržnem, osem ur trajajočem delu kvečjemu 7 kgm/sek. Večji efekt ima konj, ki more v sekundi opraviti delo 35 kgm, za kratek čas (pol ure) pa največ 75 kgm. Poslednji efekt (75 kgm/sek) nazivljemo eno konjsko silo ter ga pišemo z znakom HP ali PS. (Omeniti moramo, da je naziv za to enoto povsem zgrešen, kajti konjska sala nima s silo nobene neposredne zveze.) Obe mehanski enoti za efekt je v teku minulih desetletij nadvladala električna enota efekta: «kilo-vat» (KW), ki je enaka 102 kgm/sek ali l1^ PS. Poleg kilovata, velike konjske sile, je običajno v rabi še kilovatna ura (KWh) kot delo, ki ga proizvaja en kilovat v eni uri ali 3600 sekundah (KWh = 3600 KW = 367.200 kgm). Koristno delo nudijo človeku neposredno nekatere domače živali, posredno pa tekoča voda, veter, premog, les, petrolej itd. Ker je delo živine dokaj negospodarnosti) o, je zamenjava z delom učinkovitejšega in cenejšega stroja v dobi, ko je zavladalo v narodnem gospodarstvu načelo: cdelaj tako, da boš z danimi sredstvi čim več dosegel!» samo po sebi razumljivo. Gospodarski preokret, ki je nastal z uvedbo stroja, se zategadelj opazi zlasti v elektrifikaciji. Zakaj dejstvo, da je osredotočen pogled vseh ekonomov na elektriko kot najvažnejšo energijo civilizirane države, je utemeljen v tem, da jo je mogoče proizvajati s premogom, lesom, vsemi gorljivimi tekočinami, plinom, vodno silo, silo vetrov, skratka: z vsemi doslej uporabnimi viri' energije, ter z malenkostnimi izgubami pošiljati po tankih žicah iz kraja v kraj. Upravičena je torej trditev, da je cuporaba električne energije na glavo prebivalstva ključ za mednarodno presojanje materialne in duhovne kulture vsakega naroda» (Žepič). Ne bo torej odveč, če si ogledamo, koliko električne energije porabi sedaj na leto prebivalec Jugoslavije, njenih sosed in nekaterih drugih držav. 1.) Albanija . 4 KWh 7.) Češkoslov. 170 KWh 2.) Grčija . . 15 KWh 8.) Italija . 240 KWh 3.) Bolgarija . 21 KWh 9.) Avstrija . 357 KWh 4.) Romunija . 31 KWh 10.) Francija. 365 KWh 5.) Jugoslavija . 56 KWh 11.) Anglija . 370 KWh 6.) Madžarska . 70 KWh 12.) Nemčija . 472 KWh Sprednji pregled kaže, da je Jugoslavija v sredi. Ne moremo si kaj, da ne bi tu posebej omenili Slovenije, kjer pride na prebivalca 225 KWh na leto in kjer 77 % prebivalstva uživa dobrote električne energije. (V vsej kraljevini 28 %, v Češkoslovaški 70%.) Pravo vrednotenje bogastva energije v Jugoslaviji nam omogoča zlasti podrobna preučitev onih virov dela in energije, ki so odločujoči pri proizvajanju električnega toka. Premoga izkopljemo na leto pet in pol milijona ton ali na dan 15.000 ton — v dravski banovini sami en in tri četrtine milijona ton ali na dan 4800 ton. Ker celotne energije, ki jo vsebujejo razna kuriva, doslej še ne moremo popolnoma izpremeniti v koristno delo, moremo tudi energijo, ki jo vsebuje kilogram našega^ po večini rjavega premoga, pretvoriti v najboljšem primeru v 0.75 KWh (namesto teoretskih 7 do 9 KWh). Če izračunamo s tem količnikom, koliko znaša stalni efekt jugoslovanskega premoga na glavo prebivalca, dobimo 0.033 KW (dvajsetino konjske sile), na glavo Slovenca pa 0.136 KW, kar znači, da bi s premogom, ki ga izkopljemo, mogli vsaki osebi nudliti v pomoč stroj za petinko konjske sile ali — drugače povedano —■ da bi dobil z njim vsak prebivalec pomoč devetih delavcev (trije v treh dnevnih šihtih). Če bi ves premog, izkopan v naši kraljevini, izpremenili v elektriko, bi ga odpadlo na prebivalca 300 KWh na leto. Z izrabo premoga v dosedanjem obsegu lahko brezskrbno nadaljujemo še najmanj dva tisoč let; kajti zaloge premoga, ki bi jih v teku stoletij izčrpali v Sloveniji, bodo mogla s pridom nadomestiti ogromna ležišča premoga v Bosni. Kar velja za premog, je v veljavi tudi pri lesu. Enaintrideseti del (77.200 km2) površine Jugoslavije pokrivajo gozdovi, v katerih zrase na prebivalca vsako leto 0.9 m3 lesa. Od te količine izrabimo na leto 0.1 m3 gradbene in obrtne namene in 0.54 m3 za kurjavo. Poslednji les, preračunan na energijo, ki jo vsebuje, daje prebivalcu efekt 0.013 IiW. Dasi je glede kakovosti lesa dravska banovina v primeri z drugimi banovinami na drugem, glede površine gozda pa šele na sedmem mestu, veljajo tudi zanjo navedene številke v nezmanjšanem obsegu. Alkohola ali špirita proizvedejo naše tvornice na leto 360.000 hi; efekt te energije, preračunan na prebivalca, znaša komaj 0.0003 KW, kar praktično ne pomeni mnogo. Prav isto velja o nafti ali petroleju. Imamo sicer nekaj petrolejskih družb, ki se bavijo z ukoriščanjem naših petrolejskih vrelcev in izvorov zemeljskega plina, toda izkazujejo doslej le malenkostne uspehe. II koncu si oglejmo še najvažnejši vir energije: ■rbeli premoga ali vodne sile. Preden dobimo drva, moramo gojiti drevje, sekati drevesa, jih cepiti, odvažati itd.; da dobimo premog, ga moremo s kar najbolj napornim delom izkopavati iz temnih rovov ob stalni življenjski nevarnosti — vseh teh in podobnih naporov pri vodni sili ne rabimo: ona je na površini, je lahko dostopna in popolnoma zastonj, saj dviga vodo v višje lege neizčrpljivi vir energije — sonce. Povrh vsega pa je še učinek rek s strmim padcem ogromen. Vsaj bežno sliko o efektu vode naj nam ustvari sledeča vzporedba. Ko bi združili vse Jugoslovene obeh spolov, sposobne za delo, v delavsko armado, bi vsa ta množica ne mogla opraviti četrtine onega dela, ki bi ga lahko izvršili, če bi izgradili jezove in centrale vzdolž Save od izvira pa do Sotle pri nizki vodi (v tem niso všteti pritoki). Kajti sto metrov visok slap, ki vali v globino v vsaki sekundi 1 kubični meter vode, vsebuje efekt 33.000 mož. Po statistikah o razpoložljivih vodnih silah sveta je med evropskimi državami Jugoslavija s tremi milijoni konjskih sil za Norveško, Rusijo, Italijo, Francijo, Švedsko in Španijo na sedmem (relativno — po prebivalstvu pa na četrtem) mestu. Vendar v tem efektu, po katerem pride na prebivalca 0.17 KVV, še zdaleka ni ves efekt naših rek. Kajti statistike vpoštevajo le tako zvano cnizko vodo», vodostaj rek, ko je v njih najmanj vode. Dejansko zveča že «srednja voda», ki traja na leto najmanj devet mesecev, pravkar navedeni efekt na najmanj trikratno vrednost (na devet milijonov konjskih sil). Z izgradnjo primernih jezov in vodnih rezervoarjev (saj bi jih mogli spričo mnogih kot nalašč za to ustvarjenih sotesk in kanjonov zgraditi skoraj pri vseh rekah) bi mogli zlahka obdržati potrojen efekt skozi vse leto. Tako bi dosegli na glavo slehernega prebivalca efekt 0.5 KW^ali 2/3 PS, ki bi mogel odvzeti slehernemu Jugoslovanu vsakršno težaško delo, ker bi opravljala zanj vodna sila delo štirih konj. Dravska banovina je po količini izgrad-ljivih vodnih sil med banovinami šele na sedmem mestu. Toda vkljub temu je efekt njenih rek, ki znaša pri srednji vodi 800.000 PS, izračunan relativno na posameznega prebivalca večji od povprečnih 2/3 PS. Izmed vsega razpoložljivega efekta naših rek izrabljamo doslej komaj štiridesetinko, t. j. 220.000 PS, in še od tega v dravski banovini nad G0.000 PS ali toliko, da odpade na enega Slovenca 0.034 KW. Še bolj ko elektrifikacija jamči za izrabo energije rek zdrava industrijalizacija. V tem pogledu nam je prineslo zedinjenje v razmeroma kratki dobi veliko sadov. Vzporedno z naraščanjem uporabe električne energije — leta 1918. je odpadlo na prebivalca letno 19 KW, leta 1934. pa kliub prirastku prebivalstva za dva milijona 56 KW — je naraslo število industrijskih obratov od 700 v letu 1918. na 2200 v letu 1933. Ker je ena četrtina industrijskih obratov v dravski, a druga četrtina v savski banovini, lahko glede na razvojne možnosti nekaterih drugih banovin, ki razpolagajo z mnogo večjim rudnim in energijskim bogastvom, trdimo, da se bo morala skoraj pričeti razvijati industrija na vzhodnih in južnih predelih kraljevine. Ker zajema socialna fizika le oris danih dobrin, ki so kri in srce civilizirane države, ne pove in ne razlaga zelo važnega vprašanja: Kako in s katerimi sredstvi je mogoča usužnjitev ali koristna izraba prav teh dobrin v najširšem obsegu. Znanost, ki edina utegne dati odgovor na to vprašanje, se imenuje narodno gospodarstvo. Le-to bo moralo, zavedajoč se, da imamo v Jugoslaviji: 1.) dovolj plodne zemlje, 2.) da smo po rudnem bogastvu v Evropi na prvem mestu im 3.) da imamo vseh vrst energije z izjemo petroleja na pretek, pokazati na nujne in neodložljive gradbe elektrarn, tovarn, železnic in modernih cest, s čimer bodo polagoma izpolnjene vrzeli, ki so nastale v državi zbog stoletja trajajočega tujega gospodstva in zbog dolgoletnih osvobodtilnih vojn. Doslej je napredovala industrijalizacija Jugoslavije z naglimi koraki vse do pričetka gospodarske stiske, ki tare svet že dolgih pet let ter se tudi v letih preizkušnje ni povsem ustavila, kar je živ dokaz, da bo v prihodnjih boljših letih z novim zagonom skušala nadomestiti zamujeno v tako širokem obsegu, da bodo v prihodnjih desetletjih deležni cenene električne energije, ki jo bo dajal ■cbeli premoga zastonj, ne le vsi prebivalci, ampak tudi vse železniško omrežje in vse tvornice. Upajmo, da bo rešen tedaj tudi levji del socialnega vprašanja ter bo srečen in zadovoljen sleherni Jugoslovan. SLAVKO ZIDAR: HIŠNA GOBA Hišna goba je bolezen lesa, ki je posebno nevarna zato, ker se od početka razvija precej neopazno, a naredi ogromno škodo. Bolezen razdene les bodisi s suhim gnitjem, bodisi s pravo hišno gobo. Suho gnitje lesa, ki uniči les, nastane iz različnih kali, vendar pa ne napravi toliko škode, da bi les razpadel in izgubil nosilnost. Škodljiva pa je gniloba zlasti zategadelj, ker izpremeni les tako, da na njem kaj dobro uspeva nevarna in trdovratna hišna goba (merulius lacrimans). Hišna goba jako zmanjša vrednost in uporabnost stavbe. Kadar se je vgnezdila, jo je moči popolnoma iztrebiti samo z ogromnimi stroški im velikim trudom. Postanek, uspevanje in razširjanje prave hišne gobe pospešuje vlažnost v zraku in v podlagi sitavbe v zvezi s srednjo sobno toploto. Pri 20° C. uspeva goba najbolje, medtem ko pri 27° C. že neha rasti. Razvoj bolezni zavisi precej od tega, če je zaprta pot zraku (da ni nobenega prepiha), če je les že načet po gnitju in če so se zanesli trosi gobe nanj. Uspevanje te hišne škodljivke pospešujejo zelo tudi nekatere alkalične snovi, n. pr. človeški im živalski iztrebki, organske snovi, kakor kuhinjski odpadki, nečeden medstropni material, premogovi delci, malta in humus. Navedene pogoje, ki jih potrebuje hišna goba za obstoj, nahajamo v medstropju, ki se dirži vlažnih zidov, v nepodkletenih stanovanjih, ki niso zavarovana zoper vlago, pod lesenim opažem, v kopalnicah, kuhinjah, pralnicah in straniščih, če nimajo masivnih nosilnih stropov in tal ali če ni v niih skrbno urejen odtok vode. Naposled se pojavlja tudi pod linolejem, če je položen kar na les namesto na drugačno podstavo. Hišna goba je gliva, ki išče hrano na lesu, iz katerega použije snovi, potrebne ji za razvoj. Razvije se iz skoro nevidnih trosov, ki plavajo v zraku in so zelo trdoživi. Lahko se prenesejo na večje daljave tudi na oblekah ali obutvi, koder so obviseli. Trosi se vsedejo potem na les in začno na njem kaliti, če najdejo ugodne pogoje za razvoj. Tu začne poganjati podgobje, ki se razširja v obliki najtanjših, komaj vidnih niti, ld preprežejo les kakor mrežnata tkanina, v štrenah, ki so do pol centimetra debele in po več metrov dolge. Nato pa se podgobje zgosti v kožnato, blazinasto, vati podobno snov, ki popolnoma prepreže les, zid in polnilni material. Podgobje je zelo vodeno, tako da lahko iz njega iztisnemo vodo kakor iz gobe (odtod tudi ime), ter sprva belo, nato svetlosivo, a naposled postajne temnosivo, mešano z rumeno barvo. Bolezni lesa je lasrtno, da razprede svoje niti tudi skozi najtesnejše špranje v zidu, kjer se ob ugodnih pogojih spet razvije, priteza vlago im napravlja tako novo ognjišče bolezni in razpadanja. Pri 27° C. tkivo prepade in razširja neprijeten duh po plesnobi, medtem ko živo tkivo prijetno diši. Hišna goba napada ponajveč les iglastega drevja, ki ima več vode, loteva pa se tudi hrastovi ne in drugih vrst lesa. Prvi znaki bolezni na lesu so majhni črnkasti madeži na površju desk, hlodov itd. To so tako zvani nosilci trosiov. Drugi pomembni znak za gobo je, da se v stanovanju deske tla vdajajo, če hodimo po njih. Ako to opazimo, smemo z gotovostjo trditi, da je v lesu goba, ki se je že precej udomačila. Če dvignemo deske, ki se vdajajo, in jih obrnemo, opazimo takoj, da so na spodnji strani preperele, temne in omehčane. Vse to je naredila goba, ki lesa koj ne uniči, temveč polagoma. Prav tako kakor tenko desko ugonobi tudi debelo bruno. Razpadanje, ki ga povzroča ta bolezen, ni nič drugega nego razkrajanje staničnine; lesu odtegne goba vso njegovo naravno vlago, zato se pokažejo na površju razpoke, in sicer v smeri vlaken in pravokotno nanje. V jedru pa ga popolnoma preje. Zastran tega izgubi les, ki ga je napadla goba, sčasoma vso trdnost in moč; trami in bruna niso več za opore. Goba se pojavi tako v starih kakor v novih hišah, skratka, povsod, kjer pač najde vse potrebno za obstoj. Da se ognemo zanesljivo tej hišni nevarnosti, nam pomagajo te-le varnostne odredbe: 1.) Uporabljati smemo samo dobro presušen les in to ne le takega, ki je suh samo zunaj, ampak les, ki je docela presušen. Če se je premočil med zidavo, moramo poskrbeti, da se dodobra presuši, preden se zapre pot zraku. 2.) Pete pri tramih se naj ne stikajo neposredno z zidom, iz katerega utegnejo sesati vlago. Treba jih je prej prepojiti s preskušenim kemičnim sredstvom in na koncu oviti s strešno lepenko. 3.) Skrbeti moramo za izdaten odvod vode hišnega temelja (za kanalizacijo) in zgradbo skrbno osamiti, da ne more do nje talna vlaga. 4.) Premišljeno moramo pokriti tudi streho; tu je treba zid podložiti s pločevino, preden se dene nanj bruno, to se pravi, les moramo dobro zavarovati pred vlago od zgoraj. 5.) Odtočne oevi morajo biti položene pravilno in dobro zaprte, da ne počijo in ne premočijo lesa. 6.) Preden denemo na steno lesen opaž, mora biti le-ta čisto suha. 7.) Ne mažimo tal v stanovanju prekmalu z oljem, ker s tem oviramo sušenje desk. Prav tako ni priporočljivo, polagati linoleja na lesena tla brez druge vmesne snovi. 8.) Za meistropni material porabljamo samo zajamčeno čist gramoz in žlindro. Najboljši je razžarjen prod. 9.) Največje opreznosti in pozornosti je treba takrat, kadar namerjarrio porabiti staro gradivo za novo stavbo. Kaj lahko se namreč preneso kali iz stare stavbe ali s prostora, kjer je ležalo gra- divo, v novo. Delavci, ki popravljajo od gobe napaden les, morajo vse orodje korenito razkužiti, preden prično z delom pri novi stavbi. 10.) Naposled je paziti mi to, da se pri zidavi razliva čim manj vode in da se po nepotrebnem ne onesnažuje zid ali les. Dober arhitekt ali stavbnik na vse našteto sam pazi; nevarnost je le tam, kjer izročimo tako delo, kakršno je zidanje hiše, nestrokovnjaku, ki o spred' povedanih nevarnostih sploh ni poučen. Navzlic vsej previdnosti pa se utegne vendarle zgoditi,' da se uporabi za zidavo les, na katerem so trosi hišne gobe. Iz teh se razvije hišna goba, če se na primer v stanovanju tvori mnogo vodne pare kot posledica' pranja v kuhinji, ki se premalo zrači, ali če poči cev in je zid izpostavljen dolgotrajni vlagi, ki je v začetku niti ne opazimo. Priporočljivo je torej vsekako, da les pred uporabo vselej prepariramo z dobro preskušenim kemičnim sredstvom. Če ga namažemo namreč s tako snovjo ter ga z njo tudi bolj ali manj prepojimo, se trosi hišne gobe na njem sploh ne morejo razviti. Taka obdelava lesa zidavo seveda podraži, daje pa gotovost, da se opisana bolezen lesa ne loti. Stavbe, ki so bile postavljene na hitro, lahko semtertja preskusimo s tem, da potrkamo po njihovih lesenih delih. Les, ki se ga je lotila hišna goba, daje zamolkel zvok, zdrav pa doni jasno. Če dvomimo, nam pove strokovnjak, ali je les zdrav ali ne. Zdravljenje te bolezni je sicer možno, toda drago in težavno. Vsi deli lesa, na katerih se je naselila hišna goba, naj se vzamejo toliko narazen, da pride do njih prepih in jih je mogoče umetno izsušiti. Gobo je treba požgati, les pa prevleči s kemičnimi sredstvi. Obenem se morajo pregledati ostali prostori, ali se ni morda goba že razrasla, odnosno razširila po špranjah, bodisi naprej, navzgor itn na stran. Ako so prizadeti tudi zidovi, na primer v kleteh, skednjih ali šupah, jih je treba očistiti tako, da vse opraskamo. Tudi odpadki od zidu se morajo vreči na ogenj, da se pomore tako trosi gobe. Kai-dar se goba loti tudi stropa v kleti, tedaj nič ne pomaga, če strop samo ometemo. S tem ne dosežemo nič drugega, nego le to, da pospešimo razširjanje trosov, ki jih spravimo v zrak, da se naselijo spet drugje. Hišna goba v zgradbah za stanovalce ni baš strupena, pač pa je njihovemu zdravju škodljiva, ker kvari zrak in ga dela še bolj vlažnega. A zelo vlažen zrak povzroča pri nižji toplini mrazenje, slabo vpliva na človeka in ga napravi sprejemljivega za razne bolezni. Stanovalci hiš, okuženih z gobo, čutijo pogosto razne bolečine in neugodja, posebno če v takih prostorih spe. Ker pa večinoma taki ljudje za gobo niti ne vedo, zato tudi nikakor ne morejo slutiti, kje izvirajo njih slabo počutje in vsakovrstne bolečine. Če žive v takih stanovanjih leta in leta, se res ni čuditi, da se začno pojavljati pri njih neprijetne slabosti in obolenja različnih vrst. Dr. MIRKO KARLIN, Golnik: UTRJUJMO SVOJE TELO! Utr jati pomeni prav za prav napraviti nekaj trdnejše, kakor je bilo prej. Če hočem napraviti neko snov trdnejšo, moram vplivati nanjo tako, da ji zunanje sile, ki delujejo nanjo, ne morejo več zapustiti stalnih vplivov. Kratko in malo, snovi razširimo dosedanje meje njene trdnosti. Isto hočemo doseči v tem primeru s snovjo našega telesa. Človek se mora boriti z različnimi sovražnimi silami v naravi. Znano je, da se je že pračlovek skrival po jamah, se odeval z živalskimi kožami in se tako branil pred mrazom. Dandanes pa, ko žive ljudje v zakurjenih sobanah razkošnih stanovanj, odeti v volnena oblačila, so se že toliko pomehkužili, da se veliko bolj ko nekoč boje mraza, kadar stopijo iz toplega stanovanja v zimsko naravo. Seveda je človek živa snov, ki jo je težje preoblikovati od nežive. Vsakdo izmed nas dobro ve, daj velike razlike topline s težavo prenašamo in da so meje naše delavnosti omejene, ker celice našega telesa kmalu izgube življenjsko zmožnost. Saj vrela voda in led v kratkem času zamorita vsako živo stanico. Da se proti premočnim zunanjim vplivom sploh ne moremo utrditi, je že samo ob sebi umljivo. Telo utrditi se pravi, navaditi ga na še znosne dražljaje, usposobiti ga, da jih more sprejeti in predelati, da pa pri tem ne trpi nikakršne škode; niti ne sme nastopiti ovita v presnavljanju stanic, temveč se mora njihovo delovanje še okrepiti. Kakor že rečeno, prejakih dražljajev naše telo sploh ne prenese. Kako skušajmo torej utrditi svoje telo? Površino našega telesa tvori koža, ki nas obdaja krog in krog. Koža nas brani pred škodljivimi vplivi zunanjega sveta. Po čutnih organih sprejema občutke za svetlobo, zvok. dotik, otip, bolečino, toploto in mraz. Te občutke vodi koža po živčnih zvezah in ožilju v notranjost našega telesai. Po drugi plati posreduje po istih zvezah tudi med notranjimi občutki in kožo. Da pa telo ne bo trpelo škode, je treba, da so vse sprejemne kakor tudi oddajne postaje kože z njihovimi vodi v najboljšem stanju pripravljenosti, z eno besedo čim bolj sposobne za delo. Vsi kožni organi morajo biti dobro preskrbljeni s hrano, to je krvni obtok v koži mora biiti Sitni živahnejši. Ni Zgolj slučajno, da skušajo vse utrievalne nutcde vplivati na kožo v tem zmislu, vendar z različnimi dražljaji. Tu si stojita nasproti dva tabora. Eden hoče vplivati na kožo z mrzlimi, drugi s toplimi dražljaji. Nekateri skušajo uporabljati tudi oba dražljaja drugega za drugim v zvezi z drgnjenjem, potezanjem in udarjanjem po koži. Po vseh teh vplivih so opažali, da postaja koža bolj rdeča. Priessnitz je pri svoji znameniti metodi mrzlih obkladkov opažal to rdečenje kože. VVintemitz pa je dal temu pojavu znanstveno ime 8 9 V v 12 & 44 15 % 4 45 44 4 42 6 7 9 8 40 14 5 13 3 2 16 46 2 3 43 5 44 40 8 9 7 6 12 4 44 45 4 Su. Sl.2. Sl.3. Sl.4. 22 47 16 41 10 35 4 5 23 48 47 42 44 29 30 6 24 49 18 36 12 13 34 7 25 43 19 37 38 14 32 4 26 44 20 21 39 8 33 2 27 45 46 45 40 9 34 3 28 + "v- J 7' s 'v' / \ \ •M f ' * 'ŠT ± \ _ / 9 S ;2? Si.6. Sl.9. 43 % 44 09 37 45 22 50 15 38 24 46 45 47 23 31 59 15 47 46 48 24 32 40 48 41 47 49 25 33 41 49 10 42 48 43 Ih 54 47 24 4 8 45 23 5 7 44 16 4 6 43 20 22 40 42 49 24 3 41 18 25 2 9 1 33 >10 31 34 2 8 26 12 13 23 29 28 45 24 20 48 9 7 19 47 46 22 30 32 14 24 25 44 5 35 4 27 6 3 36 Sl.5. 35 14 36 19 44 27 55 Sl.7. 29 12 37 20 45 28 13 21 44 55 49 33 14 47 29 28 12 43 32 Si.a 24 7 20 3 44 48 4 44 22 40 42 25 8 46 4 6 19 2 45 25 5 13 21 9 47 18 4 44 22 40 —»> 1 J ( 1 42 25 0 4fc 4 6 19 2 <5 25 11 1 1 5 43 21 9 17 5 I i 24 7 20 Z 11 24 6 14 22 10 18 1 1 25 8 1fe 4 12 1 1 6 1 _r-» 1 21 i) (4 2fe 46 34 42 22 14 42 48 51 24 40 25 21 15 40 45 30 19 36 27 19 10 44 15 39 24 15 48 44 25 20 38 17 37 46 Smo. 11 24 7 20 3 10 18 4 44 22 4 12 25 8 16 23 6 49 2 15 47 5 43 21 9 Sl.12. a«. SM3. bomo razbrali: «Bogat’mu s’romaku polno mošnjico, da lahko za prafko vrže petico. N. leto. V. Vodnik.» Mrežo za tovrstno pisavo si moremo napravili po mili volji, če si v kvadratu (sl. 16.) izberemo na poljubnih mestih po eno številko od 1 do 16, ki jih nato izrežemo. Z dano mrežo nam ne bo težko napisati novega pisma. Pri morebitni odpremi pisma moramo seve priložiti «ključ» za mrežo. To napravimo lahko na več načinov. Za mrežo nai sliki 15. na primer: 1001,10,000.100,100.000 itd. ali 121,1412, 15, 1919 itd. ali 58, 16, 3, 57 itd. ali dg-ae-c-df itd. Oglejmo si zdaj nekoliko iger na šahovnici!, ki morejo služiti vsakomur za prelizkušnjo njemu lastnih računskih sposobnosti. Pri tem predpostavljamo, da so zniana čitatelju pravila šahovske igre. Leta 1850. je priobčil dr. Nauck v šahovski rubriki nekega ilustriranega časopisa, trditev: «Na šahovnici moremo postaviti istočasno osem kraljic, ki se medsebojno ne ogražajo» ter jo podkrepil s šestdesetimi zgledi. Kmalu zatem je našel sleporojeni naročnik isitega lista dva in trideset novih rešitev, medtem ko se slavnemu matematiku Gauasu, ki je zlahka množil na pamet števila z dvajsetimi številkami, ni posrečilo najti več ko dvanajst novih rešitev. Danes vemo, da je vseh možnih rešitev 92. Eno izmed rešitev, ki jo odlikuje lepa simetrija in jo je zaradi tega lahko obdržati v spominu, predstavlja slika 17. Slično vprašanje slove tako-le: Koliko je največje število kraljic, če naj je vsaka v vodoravni in navpični smeri napadena od ene same po-sestrime? Eno izmed rešitev nam posreduje slika 18., s katere moremo razbrati iskano število 16. Najtežje pa je bilo matematikom dati odgovor na vprašanje: Koliko različnih skupin po osem kraljic je mogoče postaviti na šahovnici tako, da si istovrstne ne bodo mogle do živega. Rešitev «šestih skupin> nam predočuje slika 19., ki vsebuje obenem šest različnih odgovorov na sprednji Nauckov problem. Kar se stolpov tiče, nam pokaže enostaven poskus, da moremo postaviti v medsebojno nenevaren položaj največ osem stolpov. Vseh rešitev je tu 40.320. Ako označimo polja šahovnice po vrsti s številkami od 1 do 64 in seštejemo nato vsa števila, na katerih stoje pri rešitvi tega problema stolpi, dobimo vedno vsoto 260 (primerjaj magične kvadrate!). Tudi tekačev ni mogoče postaviti več ko osem; načinov je pa tu kar 22i,522.960. Ker skače skakač vedno na drugače pobarvano polje, moremo postaviti na šahovnico kar dva in trideset skakačev (na vsa bela ali črna polja). Zelo star je sledeči problem šaha: Koliko je najnižje število kraljic, ki jih potrebujemo za popolno obvlado šahovnice? Odgovor: Pet. To velja tudi takrat, kadar stavimo) pogoj, da ne sme nobena kraljica ogražati druge ali da morata vsako polje braniti dve kraljici. Izmed vseh 4860 rešitev prinašamo na sliki 20., a, b, c, d, nekatere. Pri naslikanih rešitvah ne bo težko razbrati stranskih pogojev, ki jim le-te zadoščajo. Rešitve tega problema pri drugih figurah so: 8 stolpov, 8 tekačev (4 vsake barve), 14 skakačev (c2, c3, c6, c7, d2, d3, d6, d7, f2, f3,14, f5, f6, f7), v enem primeru samo 12 skakačev (b3, c3, c4, c6. c7, d6, e3, f2, f3, f5, f6, g3), 8 oziroma 12 kraljev (pogoj nenapada iin) pogoj napada). Naposled naj še omenimo, da morejo štiri kraljice ogražati največ 62 polj. Vzpredno s šahovsko igro se je rodil tudi problem, ali je mogoče s skakačem zasesti po vrsti vsa polja šahovnice samo enkrat. Brezdvomno se je razvil ta problem iz zahteve: odvzeti s skakačem vse nasprotnikove figure na polovici deske. Primerna rešitev te naloge (sL 20.) je namreč že rešitev vsega problema (treba je le pri 33 tako nadaljevati, kakor je bilo začeto od 1 do 32). S problemom skakača se je ukvarjalo doslej že ogromno šahistov in tudi matematikov. Dokončno pa ga še ni rešil nobeden. Zato poznamo doslej le posamezne, v časi silo zanimive rešitve, niso nam pa znani postopki, po katerih bi dobili s popolno gotovostjo zaželene rešitve. Dvoje rešitev prinašata sliki 22. in 23. Prvo si bomo naglo vtisnili v spomin, druga pa nas bo zabavala s tem, ker je tudi v polovičnih vrstah in šestnajstinskih kvadratih magični kvadrat z vsoto 130. Preidimo sedaj h geometriji ter si oglejmo v območju šestila in ravnila problem, ki si ga je bil marsikdo že večkrat brezuspešno zastavil: Kdaj moremo narisati iz enakih ali različnih likov sestavljeno risbo v eni potezi? Ali: Koliko potez potrebujemo najmanj za načrtanje dane risbe? Daši je odgovor na vprašanji zelo enostaven, je vendar preteklo šele sto let, kar ga poznamo. Odgovor pa slove tako-le: Določi število neparnih presečišč slike (točke, v katerih se stika liho število črt), deli ga z dvema in dobil boš število potez, v katerih moreš načrtati risbo. Če si ogledamo sliko 24., vidimo, da imamo pri a dve (označeni) presečišči, pri c in d pa nobenega neparnega presečišča. Vse tri slike moremo torej izvleči v eni potezi. Pri b potrebujemo dve potezi, ker imamo štiri liha presečišča. Pri praktičnem izvrševanju večjih risb nam bosta pomagala še ta-le stavka: Začnimo zmerom pri lihem presečišču. Potegnimo črto vedno tako, da ne raztrgamo z njo slike na dva dela. H koncu si oglejmo še rešitev precej starega problema, ki je dal posredno svetu velikega matematika Poissona. Ob koncu sedemnajstega stoletja se je bil mladi Poisson zaradi neuspehov v pravu in medicini napotil križem po svetu. Spotoma mu je nekdo prav slučajno stavil nalogo: Kako boš razdelil dvanajst litrov vina, ki je v dvanajstlitrski posodi, na dva enaka dela s pomočjo dveh posod, ki držita osem in pet litrov. Brez pomisleka je pred začudenim izpraševalcem rešil Poisson stavljeno nalogo. Nagla rešitev mu je pokazala njegov pravi talent. Takoj se je lotil študija matematike, o kateri je poslej trdil, da je zgolj z njo moči koristno izrabiti življenje. Slična naloga se nam je ohranila tudi v starem latinskem rokopisu kot mična zgodbica o slugi, ki A t K £ 0 b i n 0 g 0 z c a a P 0 n n t m l 0 e a t S t 0 m K, u v n 0 s v j P v i 0 c 0 0 d r d m a a ž K t u n e P i a e P K 0 h SM4. B S H S n P S SM5. A 5 9 13 4 3 2 1 2 6 10 14 8 7 6 5 3 7 >11 15 12 11 10 9 4 8 12 16 16 15 14 13 13 44 15 16 16 12 8 4 9 >10 11 12 15 11 7 3 5 6 7 8 14 10 6 2 1 2 Z 4 13 9 5 1 Sl.16. Sl.-IZin-ia 260 260 -+ se je napotil z dvema posodama za tri in pet mer po vino. Med potjo je srečal tovariša, ki je nosil v polnem vrču osem mer vina. Le-ta mu je povedal, naj ne hodi zastonj po vino, ker ga je krčmarju pravkar zmanjkalo. Da se ne bi vrnil prazen, je prosil sluga tovariša, naj mu prepusti polovico vina. Prijatelj je želji ugodil in pričela sta z delitvijo. Kako sta si vino razdelila, nam pove tablica, na kateri je tudi spredaj zapisana Poissonova rešitev. Številke v zgornji vodoravni vrsti pomenijo vrče z njihovo vsebino, spodnje trojice števil pa vmesne postaje prelivanja. 5 8 12 3 5 8 3 5 8 0 0 12 0 0 8 0 0 8 0 8 4 3 0 5 0 5 3 5 3 4 0 3 5 3 2 3 0 3 9 3 3 2 0 2 6 3 0 9 1 5 2 2 0 6 3 8 1 1 0 7 2 5 1 5 6 1 0 1 7 3 4 1 0 6 6 3 1 4 0 4 4 0 4 4 Dipl. agr. A. JAMNIK: ALI BI KOLEKTIVIZACIJA KMETIJSTVA PRI NAS POMENILA ZLO? Sedaj, ko se povsod naglasa, da je doba liberalnega kapitalizma prekoračila najvišjo točko razvoja, pomena in veljave, danes, ko svet išče novih temeljev za preureditev «nemogočega» in vendar še veljavnega, kapitalističnega družabnega reda, danes, ko si kaj napeto in sovražno stojita nasproti skrajni kapitalizem in radikalni komunizem, danes, ko je mali človek gospodarsko in družabno res tako rekoč na tleh in vlada po vsem svetu prenapeto nezadovoljstvo, se moramo tudi mi vprašati: kam plovemo in česa se smemo nadejati? Ljudstva se nekako polašča mnenje, da se mora otresti more kapitalizma, ter se mu hoče zdeti, da za to ni drugega izhoda kakor komunizem, četudi se večina zanj sicer noče in ne more navduševati. Ne da bi globlje raziskovali mnogoštevilne vzroke dandanašnjim neugodnostim, moramo priznati, da je ljudstvo vsaj načelno tudi' samo dovolj krivo ' sedanje kapitalistične ali bolje velekapitalistične razvratnosti, ker ni pravočasno bodisi, samo ali vsaj po svojih predstavnikih že v kali zatrlo kapitalističnih ekscesov. Toda to se laže reče, ko izvrši. Kakor so postala nekdaj ljudstva zavisna od starešin, knezov, plemstva in bila potisnjena pod fevdni jarem, tako so se z vedno bohotnejšim razvojem liberalistično-kapitafotičnega družabnega življenja polagoma, komaj opazno, a zato toliko popolneje znašla pod jarmom denarnega plemstva. Priznati moramo, da je kapitalistično-liberalistična dcba prinesla civiliziranemu svetu silo mnogo dobrega, a pokazala pri tem tudi svojo senčno stran. Vendar zavoljo tega ne bomo butali iz sedanjega ekstrema v drug ekstrem — ki nas seveda tudi ne more kar tako odrešiti. Kakor za vsako, še celo pa za veliko dalekosež-nejše odločanje človeka, za dolgotrajne preuredbe življenja, tako je treba tudi tu najprej pameti, preudarnosti in poznanja vsega. Meni osebno se zdi, da je v Rusiji kakor v odgovor na prejšnje razmere življenja malega človeka čisto logično moral boljševiški prevrat prinesti to, kar je prinesel. Biti je moral najradikalnejši, korenito je moral počistiti z vsem prejšnjim in odstraniti vse, kar bi kdajkoli utegnilo biti v kvar plodovom revolucije. Toda izvajanje klasičnega marksizma kmalu ni bilo več možno, kajti v knjigah se lahko marsikaj prav lepo idealno napiše, toda človek, pa si ga predstavljajmo še tako idealnega, ostane vendar človek s slabimi in dobrimi lastnostmi, z voljo in hotenjem in z željo po lastnini. Kakršen je bil človek doslej že nekaj tisoč let, tak bo vobče os Lil poslej. Nobena šola;, nobena politična stranka in nobena vera ne bo kar čez noč napravila človeka drugačnega, najmanj pa takega, da bi se ga lahko brez odpora spravilo v nov življenjski okvir kar od danes do jutri. To je uvidel tudi boljševizem,ki se je od leta 1917. (revolucija) do danes pri vseh svojih naporih in ukrepih močno pomaknil na desno in tse bo še, saj je bil in je le plod ruskih razmer. Res je, da smo že nekdaj živeli komunistično, toda ne boljševiško-komuni stično (marksistično). To življenje je bilo za takratne gospodarske, socialne in politične prilike primerno in pravilno, oziroma tisto življenje je bilo plod takih in takih tedanjih gospodarskih, socialnih in političnih ali skratka svoječasnili življenjskih prilik in pogojev. Te prilike in ti pogoji življenja, ki se zmerom iz-preminjajo, so dajali družabni ureditvi venomer nove oblike in so dovedli naposled tudi do sedanje kapitalistične. Toda tudi ta se je preživela in življenje že izoblikuje, že ustvarja novo, ki se je pa še prav ne zavedamo in je še ne moremo pravilno pojmiti, ker zahteva od človeka, da mora opustiti nekatere navade in razvade ter kreniti na novo pot. Ta nova oblika ni marksistični komunizem, pač pa je nekaj drugega, kar je zlasti za agrarne države zelo prikladno, to je namreč zadružništvo p" svoje vrste, ki ga pri nas sicer še nismo vajeni, a ustreza prilikam in pogojem življenja ter korenini na zasebni lastnini. # ijs sje Pri vseh slovanskih rodovih naletimo že v najstarejši dobi njihove zgodovine na nekakšno skupno življenje, ki spominja na nekakšen komunizem ali, recimo, na zadrugo, ne samo kot pojačevalko varnosti posameznika, nego tudi združevalko ustvarjajočih sil. Oblika se je sčasoma izpreminjala, dokler ni v poznejši dobi prišlo do urejenejše zadružne oblike, tako zvane patriarhalne, rodbinske zadruge. Zelo razširjeno je mnenje, da je taka rodbinska ali hišna zadruga slovanska posebnost in sploh slovanskega izvora. Dr. Skaberne pa navaja v svojih člankih v ^Slovenskem Pravniku» (letnik 1935.) pod naslovom cllišne ali rodbinske zadruge v Jugosla-viji», da te zadruge niso slovanskega izvora. Obstajala so že pri Keltih; stara indijska največja epopeja poveličuje nerazdeljeno obitelj; institucijo so poznali že v sedmem stoletju po Kristu Japonci, nadalje Nemci, Francozi, Angleži i. dr. Tudi v Jugoslaviji, razen v Sloveniji, najdemo še to zadrugo. V Sloveniji obstoji v glavnem samo individualna posest (lastnina), razen nekaj agrarnih skupnosti, v katerih pa so vendarle neizpremen-ljivi deleži individualno torej za vsakega posam-nega gospodarja ugotovljeni. V jugoslovanski rodbinski zadrugi pripada po navedbah omenjenega pisca imovina vsem zadru-garjem skupno. Skupno živijo na enem posestvu ali kmetiji. (Na ozemlju bivše Hrvatske in Slavonije živi še zdaj tretjina prebivalstva tako.) Vsi delajo in se trudijo za skupno korist rodbine, nobeden ne more sam zase uporabljati niti tistega deleža, ki bi mu pripadel, ako bi se zadruga razdelila, nego to morejo izvajati le vsi zadružniki skupno, odnosno tako, kakor določa zakon ali sklene večina zadružnikov. Dokler zadružna skupnost ne preneha, je pravica posameznega člana na del skupne imovine skrita. Njegov delež je zato nedoločen in izpremenljiv. V zadrugi zaradi tega ni dedovanja po določilih občega državljanskega zakonika. Tudi se ta skupnost ne imenuje že od nekdaj «zadruga». Pred osemdesetimi leti ta cznačba baš za to ustanovo še ni bila znanaL Namesto nje so se uporabljale besede; kuča, velika kuča, ne-odeljena kuča, bogata kuča, skupčina (Bolgari pravijo «rod»). Na Hrvatskem so tako zadrugo imenovali tudi patriarkalni život. Prvič se beseda «za-druga» za to pravno ustanovo pojavi šele leta 1856. v cliospodarskem listu» in leta 1870. v nekem zakonu, v čigar § 1. je rečeno: «Više porodica ... sa-činjavaju onu patriarkalnu svezu, lcoja se zadruga zove.» Ta rodbinska zadruga je demokratično urejena. Člani si izbero starešino ali kučegospodarja izmed sebe ter so ga dolžni spoštovati in se pokoriti njegovim odločbam, ki jih izvaja tudi v zmislu sklepov občnega zbora. Gospodarstvo v njej je pre- ši prosto. Neposlušne člane starešina najprej opominja in pokara, naposled tudi še kaznuje. More jih prijaviti tudi občinskemu načelništvu, ki jih kaznuje z zaporom do osmih dni ali s prisilnim delom v korist občine. V Rusiji je živel po odpravi tlačanstva kmet v neki podobni zadrugi, ki se je imenovala «Mir». Na shodih kmetov se je le-tem razdeljevala zemlja, ki je bila last «Mira», vsako leto posebej v obdelavo in užitek. Tak delež, ki so ga imenovali ali o novih svetovih, ki so se odkrivali, ali strašne zgodbe o nejevernikih in razbojnikih, pa tudi šaljivke, kakor so zgodbe o Pavlihi itd. Tako so nastale neke «1 j u d s k e knjig e», ki so se potem ponatiskovale leto za letom in v raznih oblikah širile iz mesta na deželo. V 17. stoletju so bile zelo priljubljene tako zvane «Kronike», to je kratek popis velikih zgodovinskih dogodkov. Ko so prosvetljenim hoteli kmeta učiti v bolj prikupni obliki, in tako je pri nas o. Marko Pohlin začel svoje delo med ljudstvom s tem, dla je izdal (Kratkočasne ugank e» in obšilrno knjigo (Kmetom za potrebo in p o m o č», kjer je skušal v obliki resničnih in izmišljenih zgodb poučevati kmeta, kaj je zanj koristno, kaj slabo. Ob tem času se je v svetovnem slovstvu pojavil «R o b i n s o n», ki je tudi poučno- zabavna knjiga. Poleg resnih zgodb iz daljnih dežel, ki so zanimale preprostega čitatelja, iimaino tudi šaljive, na primer «Lažnjivi kljuk ec» ali

v Ljubljani Bil je učenec Valentina Vodnika, ki je bil za časa njegovega šolanja najbolj vpliven profesor na ljubljanski gimnaziji, ker se je že zavedal svojega slovenstva in v tem zmislu vzgajal tudi svoje učence, kolikor je to takrat dopuščal učni načrt in čas. Vodnikove pesmi so ga tako navdušile, «da jih je znal še v poznejših časih na pamel». (SBL.) Kot kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani je prišel v družbo župnika Bedenčiča, ki je spadal že med ljubitelje slovenščine. Prijateljski krog duhovnih tovarišev, ki so snovali razne literarne načrte, ga je zvabil na delo, da je sestavil svoje prvo delo (kran'ski prevod litanij leta 1824.). Prav tedaj se je Ljubljana pripravljala na nova literarna dela. Doraščala je nova duhovniška, v janzenistovskem duhu vzgojena generacija, ki je od leta 1817. imela svojo stolico slovenskega jezika v ljubljanskem bogoslovju. Izšla je Danjkova slovnica, napovedovala se je Metelkova. ki je nato s svojimi reformami razburila duhove- Snovala se je «S 1 a v i n i j a», ki naj bi združila vse slovstveno delavne ljudi okoli sebe. Tudi Cigler je podpisal zanjo prošnjo na gubernij. «Sla-vinija» se ni pojavila, pač pa so ta leta precej bogata raznih del nabožnega slovstva. Tudi Cigler se je udejstvoval na tem polju in od leta 1828. objavljal csvoje stvari deloma v časopisih in zbornikih, deloma v obliki knjig». (SBL.) A ta dela nas ne zanimajo. Važnejše je to, da je bistri Ciglerjev duh opazil potrebo dobrih ljudskih povesti, ki so se takrat pojavljale v prevodih Krištofa Šmida. Kot kaznilniški kurat je imel pač priliko videti, koliko mladih ljudi po nesreči zaide v ječo, pa tudi, koliko gorja povzroči zloben človek ali slaba družba; koliko dobrih sklepov rodi prepozno kesanje. Zato je velikega pomena prava vzgoja, ki vodi do pravilnega življenja in sreče. Dobra knjiga torej ne more imeti drugega namena, kakor da z lepimi in dobrimi zgledi kaže pravo pot življenja in da s slabimi zgledi svari pred grehom in zločinom. Tako so pojmovali slovstvo vsi duhovniki, posebno pa janzenisti, ki so hoteli biti pravi, vzorni ljudski vzgojitelji in so vso svojo pozornost posvečali prosvetnemu delu, da obvarujejo ljudstvo nevarnih novotarij in homatij, ki jih je bila polna Evropa. Naenkrat se je to pohujšanje pojavilo tudi v Ljubljani, v obl;ki — nove poezije. Romantika! Čebelica! Prešeren! Kaj je to? Opevanje ljubezni! Klanfarske pesmi! Ne vemo, kako se je Cigler vedel v duhovniški družbi, kadar je bil govor o «Če-belici». Ali je tudi on obsojal Prešernove pesmi? Ali je imel glede nove poezije zmernejše nazore od svojih tovarišev? Bil je sam med sotrudniki «Če-belice». Prispeval je nekaj pesmi in basni, ki pričajo bolj o jezikovni zmožnosti ko pesniškem poletu. A med slabimi ni bil najslabši. Njegov poklic ni bil, da se gre borit ob strani Prešerna in Čopa za zmago «Nove pisarije*. Ostal je med onimi, ki so sicer morda priznavali pomen visoke pesmi Prešernove in vrednost čiste umetnosti za slovstvo, za kulturo, za narod, posebno za višjo družbo, a smatrali tudi za potrebno, da skrbe za nabožno in koristno slovstvo, za ljudsko knjigo, za slovstvo, ki je dostopno nižjim vrstam, kajti preprosti človek še dolgo — ali nikoli — ne bo zmožen, da bi užival najvišje sadove umetnosti. Zato je mislil na ljudsko povest v duhu Krištofa Šmida. In tako je zagledala beli dan leta 1836. knjiga z naslovom: «S r e č a v nesreči, ali Popis-vanje čudne zgodbe dveh dvojčikov. Podučen j e starim in mladim, revnim in bogatim. Spisal in na svitlobo dal Janez Cigler, Fajmašter per s; Tilni v Višnjigori.» Takrat Slovenci nismo imeli niti enega slovenskega časopisa, kjer bi bili zabeleževali važne kulturne dogodke in seznanjali naš narod s svetom in njegovimi dogodivščinami. Zato tudi ne vemo, kako je knjigo sprejela «sodobna kritikam, t. j. kako je gledala nanjo naša izobražena družba in kako je povest odmevala med narodom. Treba je vendarle pomisliti, da je bilo po deželi vkljub marljivemu delu raznih «šomaštrov» še mnogo nepismenih ljudi in da je bilo zanimanje za ljudske povesti še majhno. Vendar, ako se o kateri knjigi pri nas more reči, da je postala prava ljudska knjiga, da je sama tako globoko segla v narod, da je postala njegova last, potem je to bila povest «Sreča v nesreči*. Seveda se to ni zgodilo takoj — ker takrat se je knjiga le počasi širila med narod —, ampak v teku let. Taka knjiga S9 je takrat hranila v boljših hišah, kjer so se ljudje drug od drugega naučili pisave in branja, na policah ali za svetimi podobami med drugimi važnimi hišnimi in gospodarskimi pisanji; počivala je vse leto, da se je nemoteno na nji nabiral prah in so tudi muhe in pajki imeli okoli nje svoje zavetišče; ko pa je prišel zimski čas in se je domače delo nekoliko uneslo, takrat je gospodar posegel na skrivnostni kup na polici ali pa za sveto podobo in je prinesel knjigo na dan. In začel je čitati on ali kak drug pismouk na glas, da je poslušala vsa družina in tudi sosedje, ki so prišli v vas. Čitalo se je večer za večerom s svetim spoštovanjem in živim zanimanjem, tako da so pri žalostnih in pretresljivih prizorih vsem kapale solze iz oči. S tem ni rečeno, da ni ta ali oni zaspal sredi enakomernega čitanja, saj se je čitala ena in ista knjiga vsako zimo zopet in zopet, tako da so znali ljudje zgodbo že na pamet. Kako se je takrat hranilo in širilo med narodom zanimanje za čitanje in knjige, nam lepo popisuje pisatelj Matija Valjavec-Krač-manov v svojih «S a n j a h>. Pisatelj se spominja mladih dni, ki jih je preživel pod- Stožcem, in popisuje razne šege in navade, s katerimi so si ljudje krasili življenje sredi enakomernega poljskega in domačega dela. Za duševno izobrazbo mladine je skrbela mati. Mati nam razlagala je pesmi... Pod onimle orehom v hladni senci učila je poznavati me črke: poglej jo to-le: ta je kot očali, ki devajo na nos jih stari oča, kadar popoldne ob nedeljah svetih bero povest od svetega Tobija — in včasih od Svetinove družine... Rojstna hiša pisateljeva v Vodmatu pri Ljubljani To je živa slika kulturnega življenja na naši vasi v začetku preteklega stoletja. Povest od svetega Tobija ali pa od S v e t i n o v e d r u ž i n e. To se pravi, da se je bralo sv. pismo, kolikor je bilo ljudstvu dostopno, ali pa poivest «Sreča v nesrečb. Iz tega se vidi, da je bila to res prava ljudska knjiga, ki je poleg Genovefe živela med narodom in se širila od vasi do vasi, iz roda v rod. Kaj pa je bilo v tej knjigi tako lepega in zanimivega, da se je ljudstvu tako prikupila? O tem nam je najlepše izpregovoril Fran Levstik, ki je leta 1858. polagal temelje naši novi slovenski knjigi. V «Potovanju od Litije do Čateža» je Levstik temeljito prerešelaval vprašanje, o čem naj pišejo naši pisatelji v svojih povestih, da se bodo knjige ljudstvu priljubile. Kje naj zajemajo snoval in kako naj jih obdelujejo? To leto je začel izhajati «S 1 o -venski Glasnik» in Levstik je takoj v prvem letniku priobčil razpravo o