ETNOLOŠKA MUZEJSKA DELAVNICA CE1 – TRŽNICA V oddelku za urbano etnologijo Muzeja novejše zgodovine Celje se je v letošnjem letu pri čel ve čletni projekt z naslovom Urbani fenomeni / muzejske perspektive CE. Cilji projekta so široka in kontinuinirana obravnava in raziskava razli čnih urba- nih fenomenov Celja in Savinjske regije, vklju čevanje v mrežo mednarodnih muzejskih raziskav tovrstnih tematik, aktivno ko- municiranje s sodobnim dogajanjem v mestu in dokumentira- nje izbranih segmentov, zbiranje ustreznega gradiva, njegova predstavitev in populariziranje. Raziskave bodo obravnavale moderno potrošniško družbo in z njo povezano pretežno urbano kulturo, vpeto v sodobno vsakdanje mestno življenje. Obravna- vana bodo mesta in kraji kot prostori etni čne in socialne hete- rogenosti, urbane identitete in urbani kulturni procesi, dolo čene profesionalne skupine in skupnost kot celota. Delo na projektu je metodološko in organizacijsko raznoliko, v njem pa je poseben segment namenjen mladinskemu raziskoval- nemu delu in dodatnemu usposabljanju in izobraževanju mla- dih. Zato je v okviru Šole muzeologije Celje, posebnem oddelku muzeja, za črtana tudi vsakoletna etnološka muzejska delavnica, ki sledi projektu. V delavnici se mladi raziskovalci soo čajo z izbrano urbano temo, jo dokumentirajo, analizirajo in predstav- ljajo muzejski publiki. 1 Glede na spremembe v mestu Celju, kjer se še v letošnjem le- tu obeta popolna prenova starega tržnega prostora, in glede na pomen tega urbanega sociovozliš ča je kot prva v nizu raziskav potekala raziskava o Celjski mestni tržnici z naslovom Urbani fenomeni / muzejske perspektive CE1 – tržnica, znotraj katere je v za četku julija potekala tudi etnološka muzejska delavnica CE1 tržnica. Mladi raziskovalci in raziskovalke so spoznavali celjsko tržnico z razli čnih vidikov, zato je delo potekalo v treh zaokroženih skupinah. Skupina za tradicijo celjske tržnice je pod mentorstvom Iris Zakošek, prof. zgodovine, osvetlila utrip in pomen celjske tržnice v preteklosti. Mladi raziskovalki Do- ra Košak, študentka zgodovine, in Nives Meštrovi č, študentka umetnostne zgodovine, sta s pregledovanjem ustrezne literature ter arhivskih virov in dokumentov zbrali veliko zanimivega gra- diva in na njegovi podlagi zaokrožili zgodbo o tradiciji prostora, kjer sta se sre čevala mesto in podeželje. Zbrani rezultati so bili 1 Z zastavljeno delavnico nadaljujemo uspešno in prepoznavno delo organiziranja muzejskih poletnih delavnic, s katerimi smo v Muzeju novejše zgodovine pri čeli že leta 1993. Muzejske poletne delavnice (MPD Rogatec 1993, MPD Rogatec 1994, MPD Celje 1995/96, MPD Gaberje 1997/98, MPD Prazni čni krog 1999, MPD Jožefov hrib 2000, MPD Rogatec 2000) so študentom in študentkam omogo čile preverja- nje in dopolnjevanje znanj v praksi, jih seznanile s temelji muzejskega dela in jih vzpodbudile k pridobivanju prvih izkušenj. V skupno devetih enotedenskih delavnicah je sodelovalo ve č kot 200 mladih raziskoval- cev in ve č kot trideset priznanih mentorjev, vsaki delavnici pa je sledil tudi izid zbornika z objavami raziskav in izsledkov. izvrstno izhodiš če za primerjavo s sodobnim stanjem in pome- nom vloge tržnice v mestu. Skupina za vizualno dokumentacijo, v kateri so pod mentorstvom Tanje Roženbergar Šega sodelo- vali še Sonja Herzog, Klemen Bratoša in Mateja Gorjup, vsi študenti ljubljanskega Oddelka za etnologijo in kulturno antro- pologijo, je dokumentirala delovni dan izbrane branjevke, ki na celjski trž nici prodaja že vrsto let. Branjevko smo obiskali na njenem domu v Šmartnem v Rožni dolini in ves dan opazovali njeno delo. Z metodo razširjenega intervjuja smo zapisali njeno zgodbo, jo vizualno dokumentirali in umestili v kontekst tržnice kot posebnega mestnega odprtega prostora. Vizualni zapis, ki je nastal ob raziskavi, je tako odli čno gradivo za nadaljnje muzej- sko obravnavo ter verodostojen dokument o obravnavani temi. V razgovoru z branjevkami na tržnici smo osvetlili socialni in ekonomski status omenjenega poklica, prou čili njihove prodaj- ne ponudbe, njihov odnos do strank in medsebojne odnose pro- dajalk in prodajalcev na tržnici, zbrali mnenja o predlaganih na- črtih prenove, veljavnem tržnem redu in aktualni problematiki. Tretja skupina, v kateri sta pod mentorstvom etnologinje Alenke Čas raziskovali Anja Špes, študentka OEIKA, in dijakinja Maša Cizej, pa je s pomo čjo ankete raziskovala vpetost celjske tržnice v življenje Celjanov in spoznavala pomen tržnega prostora za mlade, družine ali starejše obiskovalce tržnice in jo primerjala z nakupi v velikih nakupovalnih središ čih. Zanimalo jih je pred- vsem, kako vidijo vlogo tržnice meš čani in kakšno vlogo ima to posebno mesto v življenju meš čanov. Seveda so ostale neraziskane še nekatere klju čne teme, ki zahte- vajo nadaljevanje raziskave. Popolnoma neraziskana je arhitek- tura tržnice v odnosu na druge arhitekturne elemente mesta in primerjava celjske tržnice s tržnicami v bližnjih krajih – Žalcu, Vojniku, Šentjurju in Laškem, podrobnejše je treba dokumen- tirati tedenski ritem tržnice, se poglobiti v socialno in etni čno sestavo prodajalcev. Upam, da se bo raziskava o celjski tržnici lahko uspešno nadaljevala in da bomo lahko čim prej spozna- li še druge prepoznavne urbane identitete mesta. Z naslednjim Drugi članki ali sestavki / 1.25 Tanja Roženbergar Šega Udeleženci etnološke muzejske delavnice CE1 – tržnica na terenu. Foto: Tanja Roženbergar Šega, fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje, julij 2007 OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 64 Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 65 OBZORJA STROKE projektom bomo namre č raziskovali druga čno mestno sociovoz- liš če – železniško in avtobusno postajo. Na žalost za omenjeno raziskavo Mestna ob čina Celje še vedno nima pravega posluha. Vsekakor jo vidim in prepoznavam kot osrednjega partnerja pri omenjenem projektu. Prav to kaže tudi na širše neznanje in nezavedanje o pomenu takšnih raziskav, ki potrjujejo urbane tokove in soustvarjajo urbana središ ča. Prve izsledke raziskave CE1 – tržnica smo predstavili na manj- ši razstavi, ki smo jo v muzeju pripravili ob koncu delavnice, podrobnejše rezultate raziskave in strokovna spoznanja pa so raziskovalci strnili v svojih prispevkih, ki so objavljena v nada- ljevanju Glasnika SED. Prispevkom sta dodana tudi obširnejša članka mentorice Iris Zakošek o zgodovini celjske tržnice pred drugo svetovno vojno in Vlada Šlibarja o prehrani Celjanov iz istega obdobja, ki obravnavano temo predstavljata tudi z drugih vidikov. Potrditev, da sta tržnica in vrvenje okoli nje res pomembna in prepoznavna za utrip starega mestnega jedra, pa je kratek zapis pogovora s sogovorniki – muzejskimi demonstratorji, s katerimi smo kramljali na vrtu muzejske kavarne: » Človek mora biti pri nakupovanju na tržnici z vsem seznanjen, to igra pomembno vlogo pri barantanju, med prodajalcem in kupcem pa mora biti zaupanje – ' človek se naveže' in 'veš, kaj kupiš'. To pa je tista prednost pred supermarketi, kjer težje vrneš kupljen paradižnik. Na tržnico se odpraviš tudi zaradi druže- nja, iskanja obrtnikov – mizarjev, vodovodarjev (v primerih, ko potrebuješ kakšnega mojstra, se odpraviš v eno gostilno, ki je ob tržnici). Mnoge mestne gospe naj bi hodile na tržnico tudi razkazovat svoje nove obla čilne kostume, to naj bi veljalo pred- vsem med vikendi. V zadnjih letih pa naj bi tržnica postala tudi pomemben politi čen prostor, kraj, kjer se pridobiva volivce« (terenski zapiski, 224/07). Datum prejema članka v uredništvo: 3. 10. 2007. Ob koncu delavnice. Fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje, julij 2007 TRADICIJA CELJSKE TRŽNICE Zgodovina je del prav vsakega preu čevanja, zato smo se je dota- knili tudi na etnološki delavnici. V skupini, ki se je pod budnim o česom mentorice Iris Zakošek ukvarjala z vprašanjem tradicije celjske tržnice, sva bili Nives Meštrovi ć, študentka umetnostne zgodovine, in študentka zgodovine Dora Košak. Preu čevale smo prejšnje lokacije celjske tržnice, tržni red, dotaknile pa smo se tudi tržnega dne. Poleg preu čevanja zgodovine smo poskušale osvetliti tudi težave, s katerimi so se morali takrat ukvarjati bra- njevci in mestna uprava, in jih primerjati z današnjimi. Prva dva dni delavnice smo zbirale gradivo na terenu. Ve čino časa smo posvetile obsežnemu gradivu, shranjenem v Zgodo- vinskem arhivu Celje. Sprva smo si v njem pomagale z Vodni- kom in se osredoto čale na gradivo Mestne ob čine Celje, nato pa so nam veliko časa prihranili inventarni popisi. Med za nas uporabnim gradivom so bili najbolj zanimivi tržni redi, letna poro čila tržnega nadzorstva, tržne pristojbine ter gibanje tržnih cen najvažnejših življenjskih potrebš čin. Našle smo tudi skico razporeditve stojnic in zemljevid prejšnjih lokacij tržnice. Za uporabnim gradivom smo oprezale tudi v Študijski knjižnici v Celju, kjer smo pregledale nekaj časopisov. Z zbranimi infor- macijami in gradivom smo se lotile kabinetnega dela oziroma njihovega preu čevanja. Tretji, zadnji dan delavnice, smo se ukvarjale predvsem s pri- pravami na predstavitev in samo predstavitvijo. Zgodovino celj- ske tržnice smo želele predstaviti skozi o či branjevke in tržnega nadzornika. Da pa bi bila predstavitev bolj zanimiva, smo po- stavile pravo tržnico, na kateri je mrgolelo doma čih izdelkov, ki so jih prodajale branjevke na stari lokaciji tržnice, da pa bi se še bolj vživeli v čas, smo izdelke ozna čile s takratnimi cenami in obiskovalci so lahko spoznavali takratno razmerje cen posame- znih živil. Mentorica je predstavila delovanje celotne skupine, študentki pa sva obiskovalcem poskušali približati vrvež na trž- nici. Nives Meštrovi ć je predstavila delo tržnega inšpektorja in tržni red, dotaknila pa se je tudi razli čnih tržnih lokacij. Dora Košak pa je predstavila dan branjevke iz 50. let 20. stoletja. V gradivu in popisni dokumentaciji smo našle številne zanimive informacije, med drugim tudi skico razporeditve stojnic, tržne rede, letna poro čila tržnega nadzorstva in podobno. Poudarile bi rade nekatere zanimivosti, in sicer: tržne pristojbine za posame- zne prodajne artikle in njihove cene ter seznam artiklov, ki je še Drugi članki ali sestavki / 1.25 Nives Meštrovi ć, Dora Košak