nflRODm GOSPODAR GLASILO ZADRUŽOE ZVEZE V LJUBLJHOI. >■ Ml Člani „Zadružne zveze“ dobivajo Ust brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezde številke 20 vin. :: Telelon šteu. 21G. :: C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. oprsko „ „ ,. 15.649 □ A Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 6. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vraöiyo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru. Vscljitia: Stanje avstrijskega zadružništva koncem leta 191 J. Hlev za perutnino. Neke bolesti na voćkama. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Vabila na občne zbore. Bilance. Stanje avstrijskega zadružništva koncem leta 1911. Kakor za prejšnja lota je tudi za lansko leto e. kr. osrednja statistična komisija na Dunaju izdala statistično izvestje o stanju vpisanih pridobitnih in gospodarskih zadrug v Avstriji. Y zadnjih 15 letih se zadružništvo v naši državi razvija vedno bolj intenzivno. Odkar se ustanavljajo pri nas zadruge, je bilo 1. 1910 zaznamovati največji prirastek novih vpisov, namreč 1626 zadrug. Y lanskem letu pa je bil ta napredek še večji, kajti ustanovilo se je 1646 zadrug. V primeri s stanjem koncem 1. 1910 se je torej število zadrug pomnožilo za 10°/o, dočim znaša odpadek vsled izbrisov le D? 0/<>. Prirastek je pri posameznih zadružnih skupinah naslednji: Posojilnice šuleejevke so se pomnožile za IPS0/,,, rajfajznovke za 5*1 /n, konsumna društva za kmetijske zadruge za 13'9 °/t), obrtniške zadruge za 18‘5 0/u, pri hitro se množečih stavbinskih zadrugah celo Stki0/,,, pri ostalih zadrugah za 1P10/0. Kakor doslej so se tudi lansko leto absolutno najbolj pomnožile kreditne zadruge in sicer skoro v jednako šuleejevke in rajfajznovke. Število kmetijskih zadrug se je tudi lansko leto prav znatno pomnožilo in obsega, ako jim prištejemo še rajfajznovke, 62”8vseh zadrug. Ravnotako se je znatno pomnožilo število obrtnih zadrug, dočim se jih je mnogo manj razdražilo nego 1. 1910. Da se je tako zelo pomnožilo število stavbinskih zadrug, je največ pripisovati znanim ukrepom vlade o zmanjšanju stanovanjske bede. Že v prejšnjih letih je bilo opažati, da se vedno manj zadrug snuje na podlagi neomejene zaveze. Isti pojav opažamo tudi lansko leto, ko se je poleg 388 rajfajzenskih posojilnic snovalo na neomejeni zavezi le 14 šul-cejevk, 5 kmetijskih zadrug in 1 konsumno društvo. Kar se tiče novih ustanovitev po posameznih deželah, izkazuje tudi tokrat največji absolutni prirastek Galicija, kjer se je osnovalo osobito mnogo kmetijskih zadrug. Znaten napredek izkazuje rusinsko zadružništvo, pa tudi v južnih deželah se je zopet ustanovilo lepo število kmetijskih zadrug. Število zadrug po posameznih deželah se koncem leta 1911 porazdeli sledeče: Posojilnico Skupno števi zadrug šulcejevke ra.jfaizuovke skupaj konsumna društva kmetijske zadruge Nižja Avstrija: Dunaj 338 147 — 147 21 4 brez Dunaja 1.178 97 550 647 63 425 Gornja Avstrija 405 16 258 274 31 60 Salcbursko 93 6 53 59 H 13 Štajersko 828 115 426 541 41 167 Koroško 281 37 175 212 14 36 Kranjsko 458 42 191 233 11 184 Trst z okolico 116 30 5 35 34 12 Goriško 234 15 105 120 18 78 Istra 251 20 107 127 34 78 Tirolsko 1.008 23 461 484 37 420 Predarclsko 203 5 79 84 60 49 Češko 4.674 657 2.446 3.103 431 608 Moravsko 2.283 485 830 1.315 323 424 Šlezija 585 60 309 369 110 50 Galicija 3.788 1.695 1.330 3.025 74 446 Bukovina 722 110 464 574 62 62 Dalmacija 396 39 202 241 52 89 Skupaj 17.841 3.599 7.991 11.590 1.423 3.205 Premembe tekom leta 1911: Pri rasti o 1.646 385 388 773 112 401 Odpadlo Stan. kon. 273 53 20 73 50 83 1. 1910. 16.468 3.267 7.623 10.890 1.361 2.887 Nižja Avrstrija: Dunaj O tt S 'S rt N C Ä O . 113 ^ a S £ 1« n N 41 Zadr. zv. <ü te 111 *1 ^ i- 'Z* 1 : : I n O O ^ O X X n 12 5 6 11 brez Dunaja . . 22 20 1 — — — Gornja Avstrija . 32 7 1 2 — 2 Salcbursko 9 3 2 1 — 1 Štajersko . . . 61 14 4 7 — 7 Koroško . . . 16 3 — 1 — 1 Kranjsko . . . 18 8 4 6 — 6 Trst z okolico . 31 2 2 — — — Goriško . . . 14 4 — 3 — 3 Istra . . . 7 2 3 2 — 2 Tirolsko . . . 59 8 — 6 1 7 Predarclsko . . 10 — — 2 — 2 češko . . . . 307 210 15 5 4 9 Moravsko . . . 136 81 4 7 -— 7 Šlezija................. 29 26 1 4 — 4 Galicija . . . . . . 190 45 8 14 7 21 Bukovina..............- 19 4 14 15 Dalmacija .................10 4 — 4 — 4 Skupaj . . 1.08:1 482 58 78 19 92 Preniembe tekom 1.1911: Pvirastlo............... 178 176 6 4 1 5 Odpadlo ...... 59 6 21—1 Stanje konc. 1. 1910 . . 964 312 54 70 18 88 Pregled o razvoju zadružništva v Avstriji od 1. 1873 podaja naslednja tabela: O bc H O I o bi) 'S O ! tu rt 'S rt % rt O) N NJ J NI N 1873 169 1883 1307 1893 2673 1903 9629 1874 849 1884 1382 1894 3124 1904 10273 1875 1004 1885 1436 1895 3660 1905 10899 1876 1071 1886 1494 1896 4218 1906 11576 1877 1114 1887 1539 1897 4982 1907 12568 1878 1127 1888 1608 1898 5709 1908 13754 1879 1122 1889 1743 1899 6638 1909 15122 1880 1155 1890 1898 1900 7502 1910 16469 1881 1189 1891 2060 1901 8338 1911 17841 1882 1248 1892 2339 1902 9110 Zanimiva je tudi naslednja tabela, v ka- teri so navedene zadruge po skupinah z ozirom na jezik, v katerem je bila registrovana njihova tvrdka. Naj večji del jih pripada Nemcem (Sö'd0/,,), potem Čehom (28-2ll/0), Poljakom (14\8"/0), dalje Rusinom (Tdi0/, ), Slovencem Italijanom (d'S1’/,,), Hrvatom in Srbom (2'0"/0) in slednjič Rumunom (l-2(’/o). 1 'A Češke Poljske 1 M I m Hrvaški in srbsk } Ruimmsl zadrugi Skupaj Nižja Avstrija Dunaj . . 324 14 brez Dunaja 1177 1 1178 Gor. Avstrija. 405 Salcbursko 93 — — — — , — 93 Štajersko . . 589 — — — 239 — — — 828 Koroško . . 249 — — — 32 — — — 281 Kranjsko . . 25 — — — 433 — — — 458 Trst z okolico 5 — — — 51 1 69 — 116 Goriško . . 4 — — — 141 — 89 — 234 Istra . . . 8 — — — 44 99 100 — 251 Tirolsko . . 414 — — — — — 594 — 1008 Predarclsko . 203 — — — — — — — 203 Češko . . . 1396 8278 — — — — — 4674 Moravsko . . 687 1595 1 — — — — — 2283 Šlezija . . . 301 138 146 — — — — — 585 Galicija . . 178 — 2494 1116 — — — — 3788 Bukovina . . 234 — 14 254 — — — 220 722 Dalmacija — — — — — 380 16 — 396 Skupaj . . 6292 5026 2655 1370 940 480 858 220 17841 K tem podatkom moramo pripomniti, da je število nemških zadrug vzeto previsoko, ker se tu k nemškim prištevajo tudi take drugo-jezične zadruge, katerih tvrdka je registrirana v domačem in v nemškem jeziku. Za zgled navajamo samo Koroško, kjer uradna statistika izkazuje koncem 1. 1911 samo 32 slovenskih zadrug, dočim je bilo samo pri Zadružni zvezi v Ljubljani koncem tega leta 38 koroških zadrug, par drugih jih pa je bilo še tudi pri drugih zvezah. Očividno so torej take zadruge, ki imajo tvrdko vpisano ne samo v svojem, ampak tudi v nemškem jeziku, prišteli kar med nemške. Hlev za perutnino. Nikjer ne grešimo tako težko kakor v tem oziru. Žival čuti mraz in trpi celo dolgo zimo. Svinjake zadelamo, živinskim hlevom maše na zimo okna, da ne pride do živali mraz. Mnogokrat še preveč, da ne more niti svetloba niti sveži zrak v hlev. Kokoši pa pustimo na drvarnicah, šupah in drugih takih prostorih, kjer celo zimo prezebujejo. Na eni strani imamo od tega škodo, ker nam ne bodo nesle jajec ravno ob času, ko so najdražja, na drugi strani pa je treba imeti usmiljenje do ubogih živali. Trpinčenje živali je prepovedano po zakonu, a to trpinčenje pa žal ne pride v poštev, dasi bi bilo dobro in potrebno, če bi raztegnili zakon tudi na ubogo perutnino v tem oziru. Ce pomislimo, da prebije kokoš po zimi že čez dan dovolj mraza, potem pa mora iti spat na nezavarovan kraj, kjer je morda še prepih, se nam mora žival smiliti v srce. Kdor ne mara skrbeti za žival, je bolje, da je nima. Po mnogih krajih spe kokoši v konjskem ali govejem hlevu. Res imajo tam toplote dovolj. A hlevski zrak jim ne ugaja, na drugi strani pa so neprilike s perjem, ki se lahko pomeša med razna krmila. Posebno je nevarno, ko se kokoši golijo. Takrat potrebujejo toplote največ, posebno če se golenje vrši pozno v jeseni. Toda perje leti takrat povsod naokrog. Perutnina spi poleti 8, pozimi celih i G ur na svojem ležišču. In to nam da misliti, da se za tako dolgo počivanje ob zimskem času vendar pobrigamo in jim preskrbimo gorkega in primernega ležišča. Hlev mora biti snažen, zračen in svetel, ako hočemo, da so živali zdrave, da se lepo razvijajo in da nam donašajo dobiček. Pred vsem mora biti suh in potrebuje dobre ventilacije, da ga lahko dobro prezračimo. Kakšen naj bo hlev: zidan ali lesen? Zidan hlev je gotovo najboljši in najprimernejši, ako ni materijal predrag v posameznih krajih. Če je opeka blizu, je najboljši zid iz opeke. Nikdar pa ne smemo vtakniti preveč denarja v kako stavbo za perutnino. Naj cenejši pa je lesen hlev. Napravimo ga tako-le: Fundament mora biti zidan, najbolje iz betona. Prvič ne gnjije, drugič ga ne more kaka roparica ponoči izpodkopati in priti v hlev med perutnino. Na podzidek postavimo 12 do 15 cm debele obrezane stebričke. Te obijemo zunaj in znotraj stebričkov z deskami 2 do 2 'j2 0111 debelimi. Tako nastane dvojna stena. Med obe steni nabašemo zdrobljene šote, da napravimo s tem steno masivno. Ako ni šote, napolnimo prostor med deskami s pepelom, suhim glinom itd. Varovati se je materijala, v katerem se redi rad razni, perutnini škodljivi mrčes, n. pr. žaganje ali slama. Ako ni nad hlevom zaprtega podstrešja, napravimo tudi strop iz dvojnih sten. Tak hlev je pozimi gorak, poleti pa hladen. Vsak hlev naj bo razdeljen v tri dele in sicer: 1. prostor za spalnico, 2. prostor za gnezda in 3. brskališče. Spalnica in druga dva prostora naj bodeta tako visoka, da človek lahko stoji v njih. Spalnica bodi vedno v razmerju z številom perutnine prostorna. Navadno računamo na kubični meter pet kokoši. V tem razmerju je vedno ta prostor dovolj gorak tudi v hudem mra/u. Peči pač ni treba. Kakor je govedo, konj itd. sam sebi peč in segreva hlev, tako je s perutnino. Ako v najhujšem mrazu voda v spalnici ne zmrzne, je prostor dovolj gorak. Med spalnico in prostorom za gnezdo so vrata, ki nam lahko izravnavajo temperaturo v spalnici. Ob hujšem mrazu jih bolj pripremo, ob milejšem vremenu pustimo za več ali manj odprta. Umeje se samo ob sebi, da so vsi trije imenovani prostori drug poleg druzega, tedaj pod eno streho. Spalnica ima drogove, kjer kokoši sede ponoči. Ti drogovi se najhitrejše in najceneje narede iz žagancev (remeljnov), ako jim po-oblamo gornja roba, da tako drog prilagodimo kurjim nogam. Ostri robovi tišče in režejo, zato žival slabo počiva. Drogovi naj bodo po 33 cm narazen. Na 1 meter računamo 6 kokoši. Tako si vsak sam lahko proračuna potrebno množino drogov. Drogi ne smejo biti pribiti, da jih je mogoče odstraniti, kadar je treba hlev snažiti. Napravi se to prav priprosto. Ob nasprotnih stenah se pribijeta 2 deski 10 cm široki in 3 cm debeli. Vanje zažagamo zareze globoke in široke tako, kakor jo debel in visok remelj, ki služi za drog. V te zareze položimo drogove, ki trdo stoje, a jih vsak čas lahko vzamemo proč. Ti drogovi so napravijo 1 meter visoko nad tlemi. Spalnica mora imeti tudi primerno okno za potrebno svetlobo, ki jo živali zjutraj in zvečer potrebujejo. Drugi, to je srednji prostor, kjer imamo gnezda za nesenje, naj ne bo preveč svetel. Gnezda naj bodo obrnjena od svitlobe. Znano je, da kokoš najraje nese ali vali na skritem kotu, vendar ne tako temnem, da ne bi žival mogla opazovati okolice, ker je takrat najbolj plašna. Gnezda morajo biti v višini 1 metra. Na pet kokoši napravimo jedno gnezdo. To mora biti vedno postlano z'mehko slamo. Kdor hoče kontrolirati zmožnost in plodovitost kokoši, mora imeti zaklopna gnezda. Brez njih je napredek v perutninstvu ravno tako nemogoč, kakor v govejem hlevu brez zapisovanja mleka. Spalnica in prostor za gnezda naj bo vedno vse nastlano. Kdor nima šote, naj si preskrbi suho listje, spodaj pa nekoliko slame. Na ta način lahko počedimo oba prostora. Brskališče je tretji prostor, oziroma prvi, ker od tu hodijo kokoši na prosto, iz njega skozi prostor za gnezda v spalnico. Brskališče nasteljemo z rezanico, da ob dežju in snegu brskajo kure po njem, ako ne morejo na prosto. Med to rezanico vržemo nekaj prosa, da imajo živali kaj dela. Gibanje jim je posebno ob mrazu neobhodno potrebno, da se s tem ogrejejo. Ta prostor ogradimo z žico na prednji strani. Ves hlev naj bo obrnjen proti jugovzhodu, da imamo jutranje in dopoldansko sobice. Prepiha ne trpimo nikjer! Ta jim silno škoduje, posebno ob mokrem in hladnem vremenu. Hlev za perutnino lahko naredimo v velikem govejem ali konjskem hlevu. Tedaj pa ločimo prostor, namenjen perutnini, s steno od govejega, da jim vlažni hlapovi ne škodujejo. Pripomnimo tukaj, da mora biti vsa notranja stran hleva in vsaka špranja z beležem dobro pobeljena, da se v njih no skriva mrčes. Ako mrčesu vzamemo zavetje, se ne more tako lahko razploditi in razmnožiti. Okna imamo od spomladi do prvega zmrzovanja odprta noč in dan. Seveda so okna odprta le na eni strani, v oknih pa imamo vdelano gosto mrežo, da žival ne dobi kakega roparja na obisk. Topla ležišča preskrbimo kokošim tudi iz vzroka, da nam pozimi jajca neso, ko so naj dražja. Od gosi, rac in pur nimamo pozimi pričakovati jajce. So redke izjeme. Njim zadostuje mrzlo ležišče, toda brez prepiha in suho mora biti. Race in gosi spe na tleh. Potrebujejo večkrat nove slame, da je ležišče snažno in suho. Ako imamo za te hlev skupen s kurjim, spe te na tleh, nad njimi pa zavarujemo s podijem iz desk njih ležišče pred kurjimi odpadki, da jih ne ponesnažijo. Tudi gnezda imajo na tleh, ki naj so z mehko slamo postlana. Vsako gnezdo za gosi je 75 cm visoko in 50 cm v kvadratu prostorno. Racam zadostujejo ožja gnezda. Kjer pa ljudje trpe po podganah, napravimo v tleh beton iz cementa, ki naj bo pa pokrit s šoto in nastlan še s slamo povrhu. Tla zavarujejo pred podganami tudi z drobno žičnato mrežo, ki pa je dražja ter ni tako trpežna. Izkopljejo se tla 10 cm globoko, vložimo in pritrdimo ob straneh mrežo, potem jo z izkopano zemljo zopet zasujemo. Tako ne pridejo podgane blizu. Radi trpežnosti napojimo vse lesene dele večkrat in dobro s karbolinejem. Ko se ta dobro posuši, pobelimo stene in strop z gostim beležem. Ako se vgnezdi mrčes v hlev, ga je treba takoj zatreti. Drogove in vse lesene dele poparimo z vodo. Lahko pa drogove in druge premične dele nesemo na vrt, zažgemo kup slame in jih držimo nad slamo. Tako pomorimo vso zalego. Stene, strop in nepremične dele pobelimo z beležem, ki mu pridenemo nekoliko karbolne kisline. Ako te nimamo pri rokah, jo nadomestimo s petrolejem. Apno in karbolna kislina ne pomorita samo mrčesa, temveč tudi vse bacile, provzročujoče razne bolezni na perutnini. V zidanih hlevih se mrčes ne zaredi tako lahko; če pa se že prikaže, ga zatremo prav lahko, ker jih lahko snažimo. Nimajo ne špranj in enakih zavetij. V slabem lesenem hlevu, kjer se je radi špranj zaredilo mnogo mrčesa, je najboljšo sredstvo žveplo. V hlevu razgrejemo v ponvi, starem kotlu ali na žerjavici primerno množino žvepla. Ko napolni dim vse prostore, špranje in luknje, zapremo hlev za več ur-Žvepleni dim pomori sigurno mrčes. Priporočajo pa tudi grenko sol (Bittersalz), razstopljeno v vodi. Ta se nabrizga na vse špranje. Mrčes pomori, ne škoduje pa perutnini. Jaz za svojo osebo sem s pepelom zelo zadovoljen. Namečem ga 1 cm na debelo na tla, oziroma na podijeve deske. V pepelu se mrčes ne zaredi, zato mi ne dela nikdar nadlege. Dobro, da, izborno sredstvo je apneni prah, to je zdrobljeno apno, ki ga posujemo med pepel. Žaganje je na mestu le pozimi, nikdar pa poletu, sicer bo kurjih bolh toliko, da je groza. Da bo perutnina zdrava in se razvijala, si stavimo sledečo nalogo: Zraka, svetlobe in snage ji preskrbimo! Zupan. Neke bolesti na voćkama. Voćke su žalibože podložno mnogim bolestima, al sreća da se neke rijetko pojavljaju, a neke da ne počine mnogo štete. Mi ćemo navesti samo najvažnije, koje se pojavljaju malne svake godine, te počine znatnije štete, jer ako gojitelj voćaka propusti borbu proti njima, to ide u pogibelj, ne samo da će izgubiti plod, već da će mu poginuti i samo stablo. Ujedno ćemo navesti najjednostavnije Ijekove proti tem bolestima. Pal na kruškama, to je bolest na granama, izbojcima, lišću i voću, a prouzrokuje ju gljivica tehnički nazvana Fusicla-dium pirinum. Pokaže se na zelenim dje-lovima kruške najpre pod oblikom žutkastih mrlja, koje kasnije potamne i to sa gornje strane. Napadnuti dio pocrni i osuši se. Tako se vide mrlje na lišću i razpukline na voću, a koji put vršci mladih izbojaka osuše se i padnu kao pougljeni. Zimi je lako razpoznati ona stabla, kojima su grane napadnute od ove bolesti: kora im je više ili manje razpucana. Ako se koru podigne, ona se lako otpušta, a pod njom se opaža, osobito u proljeću, pojase pokrivene crnim tjelesćima nepravilnim, a to su posebni organi ove nametnice, kojima se ona uzdržava od godine na godinu. Pal se pak razvija navlastito u proljeću na zelenim djolovima kruške, a najviše na lisću i mladom voću. Više i ranije dakako na onim stablima koja su bila napadnuta već prijašnjih godina. Ta je bolest vrlo raširena po voćnjacima, te prouzrokuje veliko štete, jer više puta odpadne sve lišće na kruškama, a voće ili otpadne ili izgubi mnogo na svojoj vrijednosti, pošto je puno crnih i tvrdili mrlja, a nutrina mu je tvrda na napadnutim mjestiima. Sve vrsti krušaka ne napada jednako: što su finije, to više. Da se možemo obraniti od ove bolesti, treba kruške liječiti i po zimi i u proljeću. Po zimi treba ostrugati svu popucanu koru bilo nožem, bilo sa metalnom rukavicom, što je još bolje, a zatim se poštrca sve sa mje-šaninom modre galice i vapna i to 4—5 kg jednog i drugog na 100 litara vode. Napadnute grane se odsječe, te se to sa ostruganom korom sažga. To se opetuje svake godine, doklegod je kora raspucana. U proljeću pak, čim kruške ocvatu, treba ih poštrcati sa 1 "/ > rastopinom modre galice i vapna. Ako je povoljno vrijeme za razvijanje nametnice (kišovito), treba mjesec dana iza prvog poljevanja poduzeti drugo. Od napadnutih stabala ne uzimajmo nikada cijepova, jer bi time bolest širili. Jabuke su podložne jednoj sličnoj bolesti, nazvanoj Fusicladium dentriticum. Način, kako se bolest pojavljuje i štete koje počini, posve su slični onim na kruškama, pak se jednako i liječi. Strcanje sa rastopinom modre galice i vapna nije korisno samo proti palu, nego i proti nekim drugim manjim bolestima, a navlastito proti rdji krušaka i jabuka; radi toga bi poljevanje moralo postati posve običajno sredstvo i ako se ne bi pokazala nijedna bolest, jer ono ne može nego koristiti. Breskva je pak obično podložna jednoj nametnici nazvanoj Exoascus de form ans. Bolest ta napadne u vrijeme rasta na lišće, te se ovo sasma izobliči, postane nabreknuto, dobije crvenkastu boju i krhko je. Crvena se boja kasnije pretvori u bjelkastu, površje lišća, koje se prijo sjajilo, pokrije se kao nekakvim pepelom. I takovo lišće počme sad opadati i više puta već u maju mjesecu nadje se stabala ili djelomično ili posve golih, te počmu činiti novo lišće. Ali više puta i ovo drugo lišće biva napadnuto. Ta je bolest poznata od najstarijih vremena. Ne napada pak samo lišće, već i mlade grančice, koje se isto izobliče i osuše. Čini se, da ni isto cvijeće ne ostane nezaraženo, koje onda postane mnogo veće nego obično. Štetu, koja ta bolest počini, neda se procijeniti, pošto ona stabla na koje napadne više godina zasebice, ostajuć bez lišća, obično poginu. Oka onih stabala, koja su tom bolešću okužena, ne smiju se upotrebiti za cijepljenje, jer inače prenijeti ćemo time bolest i na zdrava stabla. Uspješno se pobija i ovo zlo sa običnim poljevanjem modre galice i vapna u proljeću, čim oka počmu listati, pak opetujuć taj postupak kod prikraćivanja mladica, oko polovice maja. Kad se već nađju napadnuta stlabla, tad treba poodkidati sve izobličeno lišće i porezati sve izobličene grančice, pak to sve spaliti, a zatim poštrcati dobro sa galicom i vapnom. Škropljenje služi i proti jednoj drugoj gljivici, koja prošupi lišće, na breskvi, bademu, šljivi i trešnji, a osim toga i proti nametnici, koja prouzročuje rdju na ovim istim voćkama. Drugi Exoascus sličan ovomu na breskvi, jest onaj, koji prouzroči namrštenje na šljivi. Ako je ta bolest i obična, to ipak ne počini velike štete. Najbolje je lijek proti tomu, odsjeći nabreklo voće zajedno sa grančicama, te to sve spaliti. Navev tako u kratko najobičnije bolesti na voćkama, koje prouzrokuju nametnice, sad ćemo spomenuti one, koje prouzrokuje životinje. Med prve voćne neprijatelje spadaju bube, a med ovima razni ušenci. Ti ušenci uopće napadaju na veći dio obdjelavanih bilina, a ima ih vise vrsti, te dok neki živu samo na stanovitoj rastlini, drugi idu na razne biline. Obični su: zeleni ušenac na lišću, vršcima i granama kruške, jabuke, ruže i drugih bilina; mrki ušenao na lišću, jabuke; erni na lišću trešnje; onaj mesnate boje na ružama; onaj na bobu, na zelju, na krumpiru, mrkvi i. t. d. Bube su to vrlo trome i zbog toga živu ondje, gdje se i izlegu. Živu u velikim skupinama na zelenim vrhovima grana, na dolnjoj strani lišća, koje se skvrči i postane žuto, više ne raste i na koncu usahne. Množe se neizmerno: u jednoj godini bude više pokolenja. Najpre se pojave u proljeću ženskinje bez krila. Te radjaju ili živu djecu ili polažu jaja. Novorodjeni su takodjer ženskinje brez krila, koje opet radjaju nova pokoljenja bez oplodjivanja. Poslednji rod žen-skinja u jeseni položi jaja, iz kojih se izlegu i muški i ženske. Ove ženskinje muškarci oplode, te polože jaja na grane. Ova jaja prezime i opažaju se kao crne točkice slične hnom barutu od puške. Kako je iz ovoga razvidno, njihovo razmnoživanje je strahovito, tako da se može računati, da jedna proljetna ženskinja ima u jeseni oko dva milijuna nasljednika. Šteta, koju ušenci nanašaj u bilinama, sa-stuji u tomu, da u prvom redu sa svojim sisanjem izsisavaju bilini sok, te ova zaostane u rastu; a s druge strane oni ispuštaju iz sebe jednu slatku tekućinu, koja pokrije sa tankom svjetlom koprenom one djelove biline na kojima živu ušenci, koja preči njihovo disanje i prouzroči posebnu crnu pljesan. Taj slatki sok mami tamo i mrave, koji su pohlepni na njega i ti mravi pobudjuju ušence, da izbacuju čim više toga soka škakljuć ih ticalima i nožicama, tako da ovi moraju više sisati bilinu, da se prehrane. Tako postaju i mravi sudionici uništavanja, stoga se treba i proti njima boriti bilo poljevajuć u večer mravinjake sa kuhanom vodom, bilo posipavajuć ili sa buhačem ili napokon prečeč im, da ne dolaze na stabla, obavio im debla sa jednim katačem od katrama ili druge lijepive travine. Borba proti ušencima treba da bude i zimska i ljetna. Ona. stabla, koja su bila ljeti napadnutna od ušenaca, treba zimi poškropiti sa običnom rastopinom modre galice i vapna, a još je bolje k istoj dodati 10“/ ' karbolineuma ili 5 °/o dendrine. Pokupiti se k tomu moraju svi komadi koje se oklaštrilo na stablu i vrhovi napadnutih grana, te to sve ispaliti. U proljeću pak treba biti vrlo pozorni, da čim se ušenci prikažu, da se zeleni vršci mladica na kojima se nalaze, porežu i uničte, kao takodjer da se zgnječi svakoga koga se vidi: Dobra su i ova sredstva: sa čvrstim mlazom vode štrcati napadnuta mesta, da ušenci popadaju; posipati ih sa sumporom ili Hnom zemljom. Napokon treba od časa do časa upotre-biti razne rastopine, od kojih bi bile najvažnije: 1. Rastopina gorkog drva (quassia). — Uzme se 1 kg tog gorkog drva, koga se kroz 12 sati moči u 10 litara vode i pak se skuha; posije 24 sata odijeli se tekućinu od drva. U isto vrijeme rastopi se 2 '/2 kg mehkog sapuna u 10 litara vode. Sad se obe tekućine izliju u jednu drvenu posudu, te se još nadoda 80 litara vode i sve dobro promiješa, čime je tekućima gotova. Ta mješavina ima tu prednost da može u pokrivenoj posudi trajati cijelo ljeto, bez da izgubi na svojoj vrijednosti. 2. Rastopina 1 — 3 °/0 duhanskog ekstrakta. — übe ove rastopine su vrlo uspješne, samo treba nastojati, da budu ušenci s njima poliveni. Stoga treba u izobilju škropiti i to ozdo na gore, navlastito ako se ušenci nalože na dolnjem dijelu listova već zavijenih. Da se bolje uspije, mjesto škropljenja, neki mažu, dapače izravno umaču napadnute mladice u posudicu, u kojoj je rastupina,. Ako napadnute biline rastu u posudama, tad se ove postave u dobro zatvorenu pro- storiju, te ili se dobro nadimi sa duhanom. Uscnoi popadaju na tla, a tad se posude van iznesu. Druga vrsta škodljivaca na voćkama jesu takozvane pipe, žiški, zavijači (Autho-nomus). To su bube tvrdoga tijela, a spreda imadu dugo vilo, nalik na kljun. Štetne su i kao savršene bube i kao ličinke. Jabučna i kruškina (Authonomus pomorum et piri) pipa živu na isti način. U proljeću (aprilu-maju) izadje savršen kukao pokle je proboravio zimu izpod kore stabala. Ženska polaže u svaki ovijetni pup po jedno jaje. Iza malo dana izlegu se crvići, koji izjedaju pupove iz mitra, još prije nego bi se otvore. Crvići pretvore se u kukuljicu u istim pupovima, koji se još svi neotvoreni posuše. U juniju izadje savršen kukao, dug 4 mrn, te obilazi po voćnjaku cijelo ljeto i jesen ne pravce baš velike štete, jeduć lišće. Kad se počme približavati zima sakrije se pod raspucanu koru ili pod mahovinu. U procljeću izadje, oplodi se i ženske položaju jaja u cvijetne pupove, kako se već reklo. Najbolje sredstvo za njihovo uništavanje sastoji u tom, da se stablima po zimi ostruže kora, te da se namaže i deblo i grane sa va-pnenim mlijekom, ili da se oko svakog debla omota vijenac od sijena, mahovine ili slame, koga se sveže sa konopcem ili vrbom, jer će se tamo sakriti pipe da prezime u toplu, što se [pak mora prije nego li nastane proljeće izvaditi i sve izgoriti. Da se zapreči, da ženske ne mogu polagati jaja u svijetove, u aprilu-maju se načini na deblu vijenac od katrama ili koje druge Ijepive stvari, da ne mogu te ženske uzaći na stablo, jer letjeti ne mogu; ili se u jutro rano tresu dobro stabla, neka popadaju kukci u podmetnute ponjave, te ih se uništi. U mjestima gdje su pipe u velike raširene, najbolje je gojiti takove vrsti krušaka i jabuka, koje rano cvatu i koje bujno rastu. D r v o t o č i (Rhynehites) su takodjer pipe i to malene, živih boja: zlatno-zelene, ocalno-tamne, zeleno-modre i. t. d. Ti drvotoči položu svoja jaja u maju na mlade izbojke, na lišće i na mlado voće. iz jaja se izlezu crvići, koji kasnije padnu na zemlju, tu se zakukulje i u jeseni izadju potpune bube, koje prezime u razpuklinama kolaca i pod korom voćaka. Da ih se uništi treba postupati kao sa pipama, naime ostrugati po zimi staru koru, očistiti mahovinu i pobijeliti debla sa vapnom. U proljeću neka neka se rano u jutro tresu stabla i na podmetnutu ponjavu [»opadati će lako drvotoći, kojih se uništi. Napokon treba točno sabrati sve izbojke, lišće i voće napadnuto od ovog štetnika, te sve izgoriti. Grano toč (Rhynehites eonicus) je ona, pupa, koja u proljeću napadne na mehke izbojke, te ih prekine tako da uvehnute vise; u tim mladicama položi svoja jaja, iz kojih se izležu crvići, te kasnije padnu na zemlju zajedno sa osušenom mladicom i tu se zakukulje, stoga treba odmah pokupiti takve viseće mladice i ih izgoriti. Listo to č (Rhynehites alliariae) je jasno modar i svijetao kao i prijašni, a presječe listove kot peteljke, te se ovi objese uvenuli; pobrati odmah taku lišće i izgoriti ga. Jabuke to č stavlja svoja jaja u plod (po jedno u svaki), koji otpadne, gdje ga crvići zapuste i unidju pod zemlju, da se zakukulje. Trsotoč (Rhynehites betuleti) ili smotkar, postavlja svoja jaja na lišće koje smota kao smotku (cigaru), pošto je prije prekinuo peteljku, da se objesi i livene. Ovaj šteti navlastito trsu, al napada i druge voćke. Te smotke treba pobrati i uništiti. Lupeži ili lađroni (Otiorhynehus) su takodjer pipe. Kukci su po danu sakriveni, a izlaze po noći izpod zemlje, te se popenju na biljke i grizu pupove, lišće i mladice, počiniv više puta znatne štete. Čim počme dan vraćaju se u zemlju i to podno biline. Njihovi crvići živu u zemlji grizuć korenje. Za obraniti se od ovih kukaca vrijedi ono isto, što smo rekli za druge pipe. Osim toga, u vrijeme kad se u proljeću pojave, metne se pod stabla snopiće od slame, trave, stelje, ili se načine kupčići od zemlje, da se tu ti lupeži sakriju, što se po danu pretraži i tu sakrivene štetnike uništi. Medju leptirima ima takodjer nekoliko neprijatelja voćaka, a navlastito iz vrsti molj aca (tine a), čije gusjenice štete zelenim djelo vi ma voćke. Med ovima su na glasu osobito dva moljca ili savijača ne trsu, i to Coohylis i Eudemis, čije gusjenice napadnu na grozdiće u vrijeme cvatnje i na pojedina zrna u augustu i proti čemu se još žalibože nije našlo baš radikalnoga sredstva. Najškodljiviji voćkama je jabučni moljac (Hyponomenta malinella) i onaj nazvan crv (Carpocapsa pomonella). Oba napadaju kruške i jabuke i štete samo kao gusnjenioe. Jabučni moljac pojavi se kao gusnjenica u aprilu, živi a velikim skupinama obavitim u gnjezdu od svilenih niti, koje same gusjenice načine, skupiv zelene vrbove stabla, koje požderu. Tako idu od grančice do grančice, te ako ih ima mnogo, doskora ostane stablo golo bez lišća. U juliju postanu leptiri, koji postavljaju jaja na dnu grana, lišća i pupova. Najuspešnije sredstvo jest, porezati gnjezda i izgoriti ih sa svim gusjenicama, ili zgnječiti gusjenice dok su malene u gnjezdu. Poškropiti gnjezda za 2 {'j{) ekstraktom od duhana, takodjer pomaže. Voćni črv na jabukama i kruškama je gusjenica Carpocapsa. U maju leti leptir, koji polaže jaja na voće po mogućnosti blizu drška ili na suprotnu stranu, a najvoli ono voće, koje je blizu zrelosti. Izležena gusjenica unidje u plod, praveć rovove. Kad je pak plod blizu zrelosti, tad gusjenica izadje i podje pod koru stabala ili med pobrano voće ili u zemlju, gdje se za-kukulji. Posije kojih 12 dana izadju novi leptiri i čine drugi naraštaj, čije gusjenice unidu u jesenske i zimske plodove, a kornije se za-bahuve. Borba proti ovom neprijatelju je nešto oteža. Proti leptirima ne može se vojevati, jer lete samo noću. Medjutim koristiti će i proti ovomu ostrugati zimi koru na deblu i na granama, pak to namazati vapnenim mlijekom. Treba takodjer pokupiti sve crljive plodove, koji pdpadaju, te ih otvoriti i ubiti u njima crve, a te plodove upotrebiti za pravljenje kon-serva, ili ih kuhati za jelo, ili ih podati svinjama. Dobro je sve crljivo voće metnuti u vodu, da se gusjenice unutri uguše. Prozori na voćarama neka se provide sa gustom mrežom od žice, da leptiri, koji se izlegu iz orljiva voća, ne mogu izletiti na polje. Okolo debala neka se ovij u krpine, jer će se tamo sakriti gusjenice, da se zakukulje. U tu svrhu običaju u Njemačkoj vezati oko stabala osobite pojase od kartura (lepenke) previjene kamo se sakupljaju gusjenice. Ovi se pojasi stavljaju u mjesecu juniju, te se prviput vade u juliju, tad se gusjenice pokupe i ubiju, a pojas se natrag metne. To se višeputa opetuje do svršetka septembra, a tad se pojavi sasma odstrane. Pr. J. Mahulja. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca maja t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče jugoslovanske zadruge: Na Kranjskem: Št. Janž (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska zadruga v Št. Janžu, r. z. z o. p. Češnjica (dež. sod. Ljubljana), Zadruga za vnov-čcvanje lesa na Češnjici, r. z. z o. z. V D a 1 m a c i j i: Plat (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga r. n. o. j. za Stanovnike sela Plat, Soline i Cavtat. Duba (okrož. sod. Dubrovnik), Uljarska zadruga u Dubi, u. n. o. j. Klis (okrož. sod. Split), Hrvatska pučka blagajna, r. z. s n. j. Zadvarje (okrož. sod. Split), Prva krajiška seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. n. j. Nerežišće (okrož. sod. Split), Težačka blagajna r. z. s u. j. Sinj (okrož. sod. Split), „Naša Sokolana“ r. z. s o.j. Bijela (okrož. sod. Kotor), Srpska Zemljoradnička zadruga u Bijeloj, p. u. s n. j. Izbrisane iz zadružnega registra so bile tekom meseca maja 1912 naslednje zadruge: Leskovec (okrož. sod. Rudolfovo), Vinorejska zadruga v Leskovcu, r. z. z o. z. v likvidaciji, vsled končane likvidacije. Radeče, (okrož. sod. Rudolfovo), Prvo občno Ra-deško konsumno društvo, reg. zadr. z om. por. v Radečah v likvidaciji, po dovršeni likvidaciji. Vipava (dež. sod. Ljubljana), Kmečka gospodarska zadruga v Vipavi, r. z. z o. z. Vnovdcvaluica za živino na Dunaju, kije osnovana kot poseben oddelek Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug, je za lansko leto 1911 izdala letno poročilo, iz katerega je zazvidno, da je bilo po njenem posredovanju prodanih 133.650 glav živine v vrednosti 13,175.139 kron. Med temi živalmi je bilo 4708 glav goveje živine, 128.360 prešičev, 335 ovac in 247 telet. Največ živine je vnovčcval-nica prejela iz Galicije (946 volov, 36 bikov, 140 krav, 335 ovac in 123.731 prešičev, skupaj 125.178 komadov), iz Bukovine (177 volov, 6 bikov, 21 krav, 4217 prešičev, skupaj 4421 komadov) iz Nižje Avstrije (1468 volov, 103 bike, 405 krav, 224 telet in 300 prešičev, skupaj 2500 komadov), iz Gornje Avstrije (75 volov, 814 bikov, 195 krav in 23 telet, skupaj 1107 komadov; iz Štajerskega je došlo 6, iz Koroškega 33, iz Češkega 85, iz Moravskega 231 in iz Primorskega 89 glav živine. Lansko leto je vnovčevalnica zelo napredovala, kar je razvidno iz naslednjih številk. Prodalo sc je namreč 1. 1907 618 glav živine za 182.729 K „ 1908 15.504 „ „ 1909 14.595 „ „ 1910 22.740 „ „ 1911 133.650 „ „ 2,998.270 „ „ 2,347.043 „ „ 3,960.908 „ „ 13,175.139 „ skupaj 187.107 22,664.092 K Pri tem je pripomniti, da je v letu 1907 vnovčevalnica poslovala samo zadnja dva meseca. XXVIII zborovanje nemških kmetijskih zadrug se vrši letos v Draždauih v času od 11. do 13. julija. Na zborovanju sc bo obravnavalo mnogo, za praktično stran zadružništva važnih stvarij. Zadružništvo na Ogrskem. Koncem minulega leta je delovalo na Ogrskem 2336 gospodar- skih zadrug, ki so poslovale z 244 milijoni kron obratnega kapitala. Članov so imele 640.000, vplačani deleži so znašali nad 60 in pol milijona kron. Velika rajlajznovka je gotovo ona v Burg-dorfu na llanovcranskem, katere rezervni fond znaša 151.595 mark. Dosedaj je imela vsega prometa skupaj nad 43 milijonov mark. Zveza nemških kmetijskih zadrug v Šlc-ziji je štela koncem 1. 1911 166 zadrug z 13.456 člani. Stanje vlog koncem 1. 1910 je v vseh posojilnicah te zveze znašalo 17,039.885 kron, stanje posojil pa 13,199.085 kron. Vse zadruge so imele K 54.078 čistega dobička. Povprečno pride na vsako zadrugo 4000 K rezervnega zaklada. Zadruge plačujejo zvezi 15 K upravnega prispevka in poleg tega še za vsakega Člana do 200 po 20 vinarjev, čez 200 pa po 10 vinarjev. Gospodarske drobtine. Dobiček pri novih dvekronskih novcih. Pred kratkim je bilo izročenih prometu 5 milijonov kosov novih dvekronskih novcev. Vseh se bode izdelalo 17 in pol milijonov kosov. Za napravo novega denarja se bodo porabili stari goldinarji. Novi dvekronski novci so ne le lažji nego so bili stari goldinarji, ampak imajo primeroma tudi mnogo manj srebra v sebi. Eden dvekronski novec tehta 10 gramov, stari goldinar pa 12'3 grame; srebra je v novih kosih 8-35 gramov, dočim ga je bilo v goldinarjih 1P11 gramov. Država napravi s kovanjem novih dvekronskih novcev znaten dobiček, ki znaša pri vseh 17‘/2 milijonih kosih nič manj nego 5'/i milijona kron. Najboljši in nnjcenejši strelovod na kmetih. Ako človek po plani Ogrski potuje, zapazi lahko, da je okrog poslopij tamošnjih posamezno ležečih kmetiških dvorov povsod drevje laške topo-lice ali laške jagence zasajeno. To so tiste topo-lice ali jagence, katere kakor sveča ravno, visoko v zrak rasto. Botanično imenuje se take laške to-police tudi piramidno ali piramidalke, latinsko: populim piramidalis. lu ako se ogrske kmetovalce vpraša, zakaj da imajo okolo svojih gospodarskih poslopij tako drevje zasajeno, odgovore; zato, ker so to naši najboljši strelovodi. — Resnica, po obili skušnji utrjena resnica je namreč, da ob hudi uri strela najrajši udari v tako drevo, da, veliko rajši kakor pa v pravi, na kaki strehi nahajajoči se stre- 191 lovod. Da je teinu istinito tako, dokazala je skušnja tudi že drugod. Zato zasajalo se jc laške ja-gencev prejšnjih časih tudi pri nas kaj rado, to osobito okolo grajščinskih gospodarskih poslopij, Da se je pa to opustilo in da se dandanašnji pri nas že težko na laško topolico nameri, ima svoj vzrok v tem, ker so pred kakimi 15. leti zlo vse zaradi neke bolezni na listju posahnile. S posahnenjem drevja zginila je gotovo tudi dotična bolezen. In zato bi kazalo, da se to drevje zopet znova zasajati prične, to že celo okolo posamezno ležečih kmetiških dvorov. Marsikateri, po streli pro-vzročeni požar, bi sc s teni od gospodarskih poslopij odvrnil, in to po strelovodu, kateri prav nič ne stane. Zato bi bilo kaj pravo, ako bi se pri-hodno spomlad naši posestniki posamezno ležečih kmetij združili, ter si sajenic laške jagence iz krajev naročili, kjer jih že imajo, pa jih okolo poslopij posadili. Proti peronospori. Na občnem zboru nemškega vinogradniškega društva je predaval profesor Müller o uspehih svojih znanstvenih in praktičnih raziskavanj peronospore. Dognal je, da se peronospora nikdar ne naseli na gornji strani lista, marveč vedno le na spodnji, na kateri se nahaja nešteto špranjic, skozi katere se klice peronospore pririnejo v notranjost lista. Kaže torej le na spodnji strani škropiti, kar bo mnogo sigurnejše in mnogo bolj zaleglo, nego škropljenje na zgornji strani. Glavno pažnjo je treba posvetiti pravočasnemu škropljenju; zadostuje 1 — 1 in polodstotna galična raztoplina. Ikre pri prešičih. Bolezen, ki jo provzro-čajo ikre pri prešičih, ni takšna, da bi bila za prc-šičevo življenje opasna. Vendar pa je to bolezen zatirati, ker dobi človek, ki vživa ikrasto prešičje meso, v svoje telo nevarnega sojedca, namreč trakuljo. Ikrasto prešičje meso spoznamo lahko s prostim očesom po kakor konopljino zrno velikih mehurčkih, ki sc nahajajo po vsem telesu, v posebno velikem številu pa v prsnih in vratnih mišicah ter v gnjati (pršutu). Po številu je teh mehurčkov lahko pri enem samem prešiču do 2000. V vsakem teh mehurčkov je mlada še nerazvita trakulja. Če vživa človek surovo ali nezadostno kuhano svinjsko meso, potem se po prebavnih šokih mehurček raztopi in majhna, nerazvita trakulja zgubi svoje dosedanje bivališče v mehurčku ter postane prosta. Takoj na to se nerazvita trakulja prisesa na črevo in se razvije v dolgo trakuljo. Sicer ne provzroči trakulja pri človeku smrti, vendar pa trpi v mnogih slučajih radi trakulje zelo človekovo zdravje. Telo trakulje obstoji iz mnogih členov. Bolj stari členi sc polagoma ločijo od mlajših in pridejo z odpadki vred na prosto. V vsakem Členu je veliko število jajčec, ki se razvijejo v prešičje ikre. Prešič, ki slučajno požre z odpadki trakuljina jajčeca, postane ikrast. Ko pridejo namreč trakuljina jajčeca v prešičev želodec, jih tamkaj raztopi želodečna kislina in tako oprosti v njih nahajajoče se mlade še nerazvite trakulje. Te prederejo ali prevrtajo čreva in pridejo konečno v telesu v meso, kjer ostanejo in sc zadelajo v za konopljino zrnje velike mehurčke. V tej obliki jih imenujemo ikre. Pre-šičevo zdravje trpi le malo vsled iker, le pri posameznih živalih opazimo, da večkrat hripavo krulijo. Da obvarujemo prešiče pred ikrami, moramo skrbeti, da ozdravijo za trakuljo bolehujoče osebe. Prešičem pa je zabraniti vsako pot k stranišču in zahodom, in gledati jc povsod na največjo snažnost. Pripomniti je, da so ikre postavna napaka. Ce kupimo prešiča, ki je ikrast, ga nismo dolžni obdržati. Prešiča lahko damo prodajalcu nazaj, prodajalec pa nam mora povrniti denar. To pa moramo napraviti najposlej v teku osmih dni po sklenjeni in napravljeni kupčiji. Postava se namreč glasi: Ako se v osmih dneh ikre dokažejo, misli se, da jc bil prešič že pri prodajalcu bolan. „Km. Pr.“ Vabilo na IL. redni občni zbor Živinorejske zadruge v Sodražici, reg. zadruge z omejenim poroštvom ki ae vrši dne 14. julija 1912 ob 3. uri popoldne v občinski pisarni v Sodražici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posvetovanje o nadaljnem delu na zadružnih pašnikih. 5. Posvetovanje o posebnem sejmu za zadružno žival. 6. Najetje posojila proti amortizaciji pri deželni banki. 7. Raznoterosti. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje v ravnoistem prostoru drugi, ne oziraje se na število udeleženih članov. Načelništvo živinorejske zadruge v Sodražici, dne 30. junija 1912. Rajko Mož an 1. r., Franc Bartol 1. r., t. č. tajnik. t. č. načelnik. Živinorejska zadruga v Borovnici, reg. zadr. z omej. poroštvom, sklicuje, ker na dan 10. maja 1912 sklicani občni zbor ni bil sklepčen, drug občni zbor na dan 7. julija 1912 ob 3. uri popoldne v župnišču z istim dnevnim redom, kakor je bilo to razglašeno v 8. številki „Narodnega Gospodarja“ z dne 25. aprila 1912. Vabilo n:i IV. reilni občni zlior Hranilnice in posojilnice pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dne 14. julija 1912 ob 3. uri popoldne v ceikveni hiši v Šmibelju pri Šoštanju. Spored: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučiunosti. Ako ne bi bil občni zbor ob 3. uri sklepčen, zboruje pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu in z istim sporedom, ki sklepa veljavno ne glede na število članov. Vabilo na V. redni občni zbor Proseško-Koutovcljske posojilnice in hranilnice na Proseku, registrovane zadrugo z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. julija 1912 ob 1. uri popoldne v prostorih g. Drag. Starec na Proseku. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šent-Janžu, registr. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 7. julija 1912 ob 3. uri popoldne v izobraževalnem društvu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tržišču, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 7. julija 1912 ob 3. uri dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge na Brezovici, reg. zadr. z om. zav., ki se bo vršil dne 7. julija 1912 ob 3. uri popoldne v Katoliškem domu na Brezovici. Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva. 3. Slučajnosti. Predstojništvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice Št. Rupert, reg. zadr. z neom. zav. ki so vrši dne 7. julija 1912 ob 8. uri dopoldne v dvorani Mlekarske zadruge. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Osilnici, reg. zadr. z neomejeno zavezo ' ki se vrši dne 24. julija 1912 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. C. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času, vsled pre-pičle vdeležbe ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu m po istem dnevnem redu drug občni zbor ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Vabilo na izvanredni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Boh. Bistrici, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. julija 1912 ob polu 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva, 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov, Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor i ljudsko hranilnico in posojilnice na Vačah, reg. zadr. z neoni, zav., ki se bo vršil dne 7. julija 1912 ob 7. uri dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1911. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 0. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Kunigundi, reg. zadr. z neom. zav., ki se vrši v nedeljo dne 14. julija 1912 ob 3. uri popoldne v lastni hiši pri Sv. Kunigundi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenie računskega zaključka za 1. 1911. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 0. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge za Stari in Novi Kot, reg. zadr. z om. zav. ki se vrši dne 14. julija 1912 v Starem Kotu pred šolo popoldne ob 3. uri. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 4. Volitev novega načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. 6. Predavanje. _ Odbor Vabilo na 1. redni občni zbor Živinorejske zadruge v Škocjanu, reg. zadr. z om. porošt., ki se bo vršil dne 14. julija 1912 ob 8. uri dopoldan v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Hranilnica in posojilnica na Hohn, reg. zadr. z neom. zav., sklicuje na dan 14. julija 1912 ob 3. uri popoldne drug občni zbor, ker na dan 23. junija 1912 v 11. številki „Narodnega Gospodarja“ z dne 10. junija 1912 sklicani občni zbor ni bil sklepčen, in sicer z istim dnevnim redom, ki je bil razglašen za prvi občni zbor. Načelstvo. V ibilo na II. redni ob^ni zb r Splošnega potrošnoga in kupfiijskega društva v Travniku, reg. zadr. z om. zav., ki se bo vršil dne 7. julija 1912 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1911. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. C. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi.ta občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zb r Občokoristuc stavbene zadruge Ljudski dom, reg. zadr. z om. zav., ki se bo vršil dne 0. julija 1912 ob 8. uri zvečer v posvetovalnici Kat. tiskarne. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1911. 5. Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne gl de na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Petrovčah, reg. zadr. z neom. zav.. ki se vrši dne 7. julija 1912 ob 8. uri dopoldne v dvorani „Lastnega doma“. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Odobritev ručunsk ga zaključka za 1. 1911. 3. Volitev treh članov nadzorstva. 4. Sluč;ynosti. Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se skliče čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Vabilo na občni zbor Stavbene zadruge „Lastni dom“ v Petrovčah, reg. zadr. z om. zav. ki se vrši dne 14. julija 1912 ob 4. uri popoldne v dvorani „Lastnega doma“. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910 in 1911. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Živinorejsko zadruge v St. Janžu, reg. zadr. z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 7. julija 1912 ob 4. uri popoldne v izobraževalnem društvu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na IV. redni občni zbor Hranilnic» in posojilnice v Kortah, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši dne 14. julija 1912 ob 4. uri popoldne v občinski hiši v Kortah. D n e v n i r e d : 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev odbornika v načelstvo. 5. Slučajnosti. Odbor. Poziv na redovitu glavnu skupštinu Sclačkc seoske blagajne za štednju i zajmove registrovane zadruge s neograničenim jamčenjem, u Selcima, koja ec se obdržavati u prostorijama „Kalana Pliš“ g. Petra Stambuk u Selcima u subotu dne 29. lipnja 1912 točno u S'/a sati prije podne. Dnevni rod: 1. Priobeenja. 2. Čitanje i odobrenje zapisnika o zadnjoj skupštini zadrugu. 3. Izvješće ravnateljstva i nadzornog odbora. 4. Čitanje revizijskog izvješća. 5. Odobrenje zaključnog računa i bilance za g. 1911. 6. Izbor jednog člana ravnateljstva na mjesto pokoj. Jurja Nižetić. 7. Izjaviti se o eventualnoj likvidaciji zadruge. S. Imenovanje (eventualno) likvidator». Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Trojici nad Cerknico, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki sc vrši dne 21. julija 1912 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1911. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu, drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Vinarske zadruge v Metliki, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 14. julija 1912 ob ‘/s uri dopoldne v hranilničnih prostorih v Metliki. D n e v ni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobrni, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v nedeljo dne 4. julija po prvem sv. opravilu v posojiluiških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 Potrjenje računskega zaključka za 1. 1911. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. (1. Slučajnosti. Vabilo na IV. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Mirni, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se vrši dne 7. julija popoldne ob 3. v društvenih prostorih na Mirni. D n e v n i red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva, 3. Odobritev računa za 1. 1911. 4. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Možicali, reg. zadr. z neom. zav., ki se vrši v nedeljo, dne 7. julija 1912 ob 11. uri dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 3. Volitev načelstva. 4 yolitev nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. (i. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši so pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na I. redni občni zbor Kmetijskega društva za Kamnik in okolico, reg. zadr. z om. zav., ki sc vrši 7. julija 1912 ob 10. uri dopoldan pri Krištofu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 4. Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Bilanca Posojilnice v Kranjski gori, reg. zadr. z neoin. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 319.463-42 Tekoči račun z zvezo . . 90.180-— Inventar premični .... 380-02 Zaostale obr. posojil . . . 0.147-05 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Ljudski posojilnici i’— Delež pri Unionu .... 500’ — Naložen denar 2.759-30 Stalna vloga 4.000'— Gotovina koncem 1. 1911 . 3.350-43 Skupaj . . 427.784-82 Pasiva. K Deleži 800-— Hranilne vloge s kapitalizo vanimi obrestmi.... 395.340 92 Predplačane obresti posojil I.104-— Rezervni zaklad .... 27.220-17 Čisti dobiček 3.247-73 Skupaj . . 427.784-82 Denarni promet ... K 482.308-45 Stanje članov začetkom 1. 1911. . 359 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1911 . . . . 289 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Št. Jurji pri Kranji, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 8X. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 288.781-77 Tekoči račun z zvezo . . 49.427-25 Inventar premični .... l')10'65 Inventar nepremični . . . 58.879-50 Zaostale obresti posojil 3.832-91 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Ljudski posojilnici 4*— Naložen denar .... 3000'— Začasno posojilo .... 5.189.03 Tekoči račun s člani. . . 10.675-60 Gotovina 31. decembra 1911 6.005-70 Skupni . . 427.406-41 Pasiva. K Deleži 884-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 418.197-23 IVodplačano obresti posojil 486-76 Kezervni zaklad . . , 7.035-13 tüsti dobiček 803-29 Skupni . . 427.406-41 Denarni promet... K 658.320-12 klanje članov začetkom i. 1911. . 431 Prirastlo Odpadlo . . . . , Stanje koncem 1. 1911 . . . . 442 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Koštanju, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 70.682-24 Inventar premični . . . 180-37 Zaostale obresti posojil . . 210-79 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000- — Gotovina dne 31. dec. 1911 1.245-93 Skupaj . . 73.319-33 P a s i v a. K Deleži 322-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi , . 65.045-44 Tekoči račun z zvezo . . 5.643-— Predplačane obresti posojil 785-88 Rezervni zaklad . . . . 918-91 čisti dobiček 604-10 Skupaj . . 73.319-33 Denarni promet .... 152-170-05 Stanje članov začetkom 1. 1911. . 135 Pristopilo Izstopilo . . . 1 Stanje koncem 1. 1911 . . . . . 161 Bilanca Posojilnice in hranilnice v Sv. Križu ]>ri Litiji, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 108.717-68 Tekoči račun z zvezo . . 179.471-— Inventar premični .... 94-08 Zaostale obresti posojil . . 2.926-80 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Ljudski posojilniei 4*— Skupaj . . 292.213-56 Pasiva. K Deleži 802-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 277.890-40 Predplačane obresti posojil 810-— Dolg prehodni! 8.663-32 Dolg za koleko .... 3.63 i Rezervni zaklad .... 2.717-26 Čisti dobiček 1.326-95 Skupn) • • 292.213-56 Denarni promet ... K 349.298-10 Stanje elanov začetkom 1. 1911 . . 397 Pristopilo . . . 19 Odpadlo Stanje koncem 1. 1911 . . . . . 401 Bilanca Bolj unskoga društva za štednju i zajmove registr. zadr. sa neograničenim jamstvom za osmu upravnu godinu 1911. Aktiva. K Zajmovi 79.343-63 Tekući račun sa Svezom . 9.120-85 Inventar pokretni .... 211 -28 Inventar nepokretni . . . 415-— Zaostale kamate zajmova . 4.198-49 Vrijednost tiskanica . . . 94-04 Dio kod raznih Sveza . 1.140-— Dio kod Plominsko trgovac- kog društva 500-— Gotovina koncem g. 1911 . 3.032-21 Skupa . . 98.056-50 Pasi v a. K Dijelovi 624- — Ulošci na štednju s kapital. kamatama 94.584-23 Pretplaćene kamate zajmova 11-90 Rezervna zaklada . . . 2.325-62 Cisti dobitak 509-75 Skupa . . . 98.055-50 Novčani promet ..... 166.649-67 Broj članova 1. g. 1911 . . . . 138 Pristupilo Izstopilo Broj članova koncem g. 1911 . . 151 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Cerkljah pri Krškem, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 128.205-83 Tekoči račun z zvezo . . 294-— Inventar premični .... 176-— Zaostale obresti posojil . . 1.017.01 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Gotovina 31. decembra 1911 4.934-30 Skupaj . . 135.627-14 Pasiva. K Deleži . ’ 612-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi. . . , 131.109-63 Predplačane obresti posojil 912-04 Rezervni zaklad .... 2.12314 Čisti dobiček 870-33 Skupaj . . 135.627-14 Denarni promet ... K 162.968-32 •Stanje članov začetkom 1. 1911 . 277 Pristopilo . . 29 Odpadlo , , Stanje koncem 1. 1911 . . . . 306 — 19(5 — Bilanca Hranilnice in posojilnice na Bohinjski Bistrici, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Bilanca Hranilnice in posojilnice na Črnučah, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Bilanca Hranilnice in posojilnice 7Ai blejski kot na Bledu reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: Posojila Tekoči račun z Zvezo . . Inventar premični .... Inventar nepremični . . . Zaostale obresti posojil . . Delež pri Zadružni zvezi . Delež pri Union .... Prehodni Terjatev na vlogah . . . Gotovina 31. decembra . . 225.970-90 494.481-58 370-— 4.561-— 2.859-49 1.000-— 500-— 76-71 282-47 7.909-39 Skupaj . . 738.011-54 Pasiva: K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad .... Čisti dobiček 376- — 728.876-62 689-74 6.876-23 1.192-95 Skupaj . . 738.01 1-54 Denarni promet ... K 680.176-91 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 172 Prirastlo.......................17 ... 1 ... 188 Odpadlo . ... . Stanje koncem 1. 1911 Aktiva: K Posojila Tekoči račun z Zvezo . . Inventar premični .... Zaostale obresti posojil . . Vrednost tiskovin .... Delež pri Zadružni zvezi . Gotovina 31. decembra 1911 49.710-— 81.295-— 238-77 61-50 79-22 400-— 2.128 03 Skupaj . . 133.912-52 Pasiva: K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad .... Čisti dobiček 122-— 132.375-19 338-94 422-59 653-80 Skupaj . . 133.912-52 Denarni promet ... K 201.S67-78 Stanje članov začetkom 1.1911. . 39 Prirastlo ............................23 Odpadlo.............................— Stanje koncem 1. 1911..............62 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Boljuneu, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Bilanca Hranilnice in posojilnice na Brezovici, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: Posojila.................. Inventar premični . . . . Inventar nepremični . . . Zaostale obresti posojil . . Delež pri Zadružni zvezi . Delež Gospod. Zvezi Pola . Gotovina 31. decembra 1911 Skupaj . . K 82.660-67 176-19 6.607-36 142-40 1.000- — 100-— 2.102-46 92.789-28 Aktiva: Posojila................... Tekoči račun z Zvezo . . Inventar premični . . . . Zaostale obresti posojil . . Vrednost tiskovin . . . . Delež pri Zadružni zvezi . lekoči račun s člani . . Gotovina 31. decembra 1911 Skupaj . . Pasiva: K Pasi va: Deleži............... . . Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . Tekoči račun z zvezo . . Predplačane obresti posojil Prehodni znesek . . . . Rezervni zaklad . . . . Čisti dobiček.............. Skupaj . 2.I90-— 47.431-49 37.097-11 1.254-96 74-32 3.761-04 Deleži...................... Hranilne vloge s kapitaližo-vanimi obrestmi . . Predplačane obresti posojil Tekoči račun z Mlek. zadr. Rezervni zaklad . . . . 960-36 Čisti dobiček 92.789-28 Skupaj K 86.880-— 10.759- — 370-34 264-93 100-— 1.000-— 10.130-20 706-96 110.231-43 K 484- — 101.576-15 450-74 6.482-23 690-68 547-63 110.231-43 Aktiva: K Posojila 449.663-06 Tekoči račun z zvezo . 30.663- — Inventar premični .... 275-08 Zaostale obresti posojil . 4.491-48 Vrednost tiskovin .... 62-81 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000 — Stalna vloga 1.000-— Gotovina 31. decembra 1911 5.424-78 Skupaj . . 492.580-21 Pasiva: K Deleži 542-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 473.634-89 Predplačane obresti posojil 662-42 Rezervni zaklad ... 16-777-31 Čisti dobiček 963-59 Skupaj . . 492.580-21 Denarni promet ... K 562.473-38 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 247 Prirastlo ... 25 Odpadlo ... 1 Stanje koncem 1. 1911 . , . . .271 Bilanca Hranilnice in posojilnice pri I>. M. v Polj«, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 172.692 96 Inventar premični . . . 28-49 Zaostale obresti posojil . . 1.227-66 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delnica «Union» .... 500‘— Gotovina 31. decembra 1911 682-52 Skupaj . . 176.131-63 Pasiva: K Deleži 318-— Hranilne vloge s kapitalizo-vani mi obrestmi . . . 131.671-08 Tekoči račun z zvezo . . 38.245-— Predplačane obresti posojil 188-19 Rezervni zaklad .... 3.997-02 Čisti dobiček 1.712-34 Skupaj . . 176.131-63 Denarni promet K 113.962-54 Denarni promet . K 446.432-08 Denarni promet K 205.929-22 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 404 | Stanje članov začetkom 1. 1911 . .113 Prirastlo.............................40 Prirastlo............................16 Odpadlo................................6 Odpadlo...............................8 Stanje koncem 1. 1911 438 ! Stanje koncem 1. 1911.............121 Stanje članov začetkom 1. 1911 Prirastlo.................... Odpadlo...................... Stanje koncem 1. 1911 . . . 149 10 159 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.