Številka 05 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXIV • Junij 2018 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke! V tokratni predpocitni­ ški številki iz obcin­ ske hiše že vabijo na Ižanski sejem, ki bo letos po­tekal 15. septembra – vabljeni, da se pridružite kot razstav­ljavci ali obiskovalci. V Vrtcu Ig so pregledali prijave za pri­hodnje leto in pripravili kratko porocilo o številu sprejetih oz. odklonjenih otrok. V rubriki Društva preberite, kako je bilo na sprehodu po Za­potoški ucni poti, ki vsako leto dobiva bolj urejeno podobo, žal porocajo tudi o tem, da so Mostišcar je uradno glasilo Obcine Ig. Obcina Ig bile nekatere novo postavljene table že poškodovane. Zelo, zlasti pevsko bogat je bil pretekli mesec za naše zbore – ŽPZ Perunike je s slav­nostnim koncertom praznoval 20 let delovanja, njihovi glaso­vi so zadoneli v ižanski župnij­ski cerkvi. OPZ Sladkosnedi, ki deluje v okviru KD Mokrc, je na Golem pripravil svoj dru­gi letni koncert. V rubriki Koti­cek za mlade objavljamo nekaj pesmic, ki so jih napisali ucen­ci Osnovne šole Ig, izveste pa tudi, kako in zakaj so v anticno Pojasnilo V prejšnji številki Mostišcarja nas je zacudil vloženi letak stranke DeSUS, o katerem v uredništvu nismo bili obvešceni. Kot se je izkazalo po preverjanjih, so letak v glasilo Mostišcar vložili na Pošti Ig brez naše vednosti. Po zagotovilu odgovornih na Pošti Ig je do tega prišlo po pomoti; DeSUS je namrec pri njih narocil in tudi placal raznos letaka. Uredništvo Mostišcarja Obvestilo Julija in avgusta Mostišcar ne izhaja, rok za oddajo prispev­kov v septembrski številki Mostišcarja je cetrtek, 30. avgust 2018. Številka bo predvidoma izšla 14. septembra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Grcijo 'odpotovali' ucenci Svo­bodne šole Kurešcek. Otroci iz vrtca pa so šli malo naokrog – eni so se povzpeli na Sv. Ano, drugi pa obiskali lutkovno predstavo. V rubriki Turizem pred­stavljamo novo publikacijo o naših krajih, ob 20-letnici jo je izdalo Turisticno društvo Kurešcek. V rubriki Zgodovi­na naših krajev pa tokrat nekaj starih razglednic, s katerih je razvidno, kako se je spremi­njalo središce Iga – Studenec. Ižanska pažarna poroca o uspehih na gasilskih tekmova­njih ter vabi na gasilski veseli­ ci. Malo bolj obsežna je tokrat rubrika Šport, v njej izveste, kako se je razpletel letošnji Tek na Krim, o uspehih Šahov­skega kluba Ig, kaj je pocel naš mladi kartist Mark Škulj, kaj naši karateisti ter upokojenci. Pa še kaj. Koledar prireditev v naši obcini vas caka na koncu ca­sopisa. Ker poleti Mostišcar ne izhaja, boste v njem in med vabili našli prireditve, ki bodo potekale od junija do sredine septembra. Tudi z obiskom ka­tere izmed njih si lahko pope­strite pocitniške dni. Vsem, ki boste uživali po­letne pocitnice, želimo obilo novih doživetij in veselih dni. Prijetno branje vam želi uredništvo Mostišcarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovic, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 05 | Junij 2018 Odprtje protipoplavnih nasipov Obcina Ig je z Ministrstvom za okolje in prostor ter Direkcijo za vode dokoncala projekt protipoplavnih nasipov Brest in Tomišelj ter AB zidu okoli stanovanjskega objekta Brest 36. Protipoplavni nasipi so bili tehnicno pregledani. Slavnostno odprtje nasipov bo v torek, 19. junija 2018, ob 14. uri na lokaciji nasipa Brest. Pricakujemo obisk ministrice za okolje in prostor Irene Majcen. Vljudno vabljeni na dogodek! Obcina Ig Dragi obcani, spoštovane obcanke, cestitam vam ob dnevu državnosti! Bodimo ponosni na svojo državo in si skupaj prizadevajmo za dobro prihodnost naše domovine! Janez Cimperman, župan Ižanski sejem 2018 Povabilo na druženje Ižanski sejem bo ponovno obudil sejemsko dogajanje na Igu v soboto, 15. septembra 2018. K sodelovanju že zdaj va-Prijavnico dobite na sedežu bimo vse, ki bi se želeli Obcine Ig in na spletni strani predstaviti s svojimi Obcine Ig. www.obcina-ig.si. izdelki ali dejavnostmi. Vsak Izpolnjeno prijavnico poš­razstavljavec bo imel na vo-ljite do 7. septembra 2018 na ljo stojnico ali mizo. Vabimo naslov: Obcina Ig, Govekar­predvsem domace razstavljav-jeva cesta 6, 1292 Ig, lahko po ce, veseli pa bomo tudi tistih iz faksu 01/2802-322 ali e-pošti: drugih obcin. marica.zupan@obcina-ig.si. Prireditvi bi radi dali nav-Za vse dodatne informa­dih prijetnega domacega cije smo vam na voljo na tel.: vzdušja, zato vabimo k sode-01/2802-318 lovanju vse, ki bi s svojo pri-Tudi letošnji sejem bo po­sotnostjo ali predstavitvijo nujal še dodatno popestritev, obujali spomin na nekdanje in sicer tekmovanje kuharjev sejemske case.za pokal Šefla in razstavo gob, Še posebej so dobrodošli pripravili pa bomo še marsikaj izdelovalci domace obrti ter zanimivega. pridelovalci zdrave hrane in Dan bo živahen, vesel, oku­dobrot s podeželja. Seveda ne sen in zdrav. Pridružite se do­smejo manjkati niti gostinci s gajanju.svojo ponudbo. Marica Zupan, obcinska uprava Mostišcar 05 | Junij 2018 šolsko leto 2018/2019 Z a šolsko leto 2018/2019 je bilo v Vrtec Ig od­danih vec vlog za vpis otroka v vrtec, kot je predvi­denih prostih mest, zato je o sprejemu odlocala Komisija za sprejem otrok v Vrtec Ig. Do 31. 3. 2018, ko je bil rok za oddajo vlog za šolsko leto 2018/2019, je komisija spre­jela 153 vlog, od tega 113 vlog za otroke iz Obcine Ig in 40 za otroke iz drugih obcin. Ko­misija je obravnavala vloge skladno z Zakonom o vrtcih ter Pravilnikom o sprejemu ot­rok v Vrtec Ig, ki ga je sprejel obcinski svet 9. 3. 2011 in je bil objavljen v Uradnem listu 25. 3. 2011. V njem so kriteriji, na podlagi katerih je komisija tockovala posamezne vloge. V ta namen je komisija uradno pridobila potrebne podatke iz CRP SLO. Komisija je opravila svoje delo na dveh sejah. Prva seja je bila 16. 4. 2018, druga kore­spondencna seja pa 3. 5. 2018. Na podlagi vseh kriterijev iz 11. clena Pravilnika je tocko­vala vse vloge, prispele do roka. V casu dela je upoštevala vsa dokazila, ki so bila oddana Odziv na clanek Kakšna je naša šola U citeljski zbor OŠ Ig meni, da je ubrana pot izražanja nezado­voljstva s postopki ravnanja šole v posamicnih zadevah kot tudi javno pozivanje staršev v lokalnem glasilu, povsem ne­primeren nacin opredeljevanja do strokovnih pedagoških vpra­šanj. Starši imajo za to na voljo razlicne zakonite možnosti in poti, imajo svoje predstavnike v organih, ki jih opredeljuje za­konodaja, mnenje lahko izrazijo v okviru oddelcne skupnosti, v katero je vkljucen otrok, v svetu staršev in svetu šole itd. Lah­z vlogami, in tudi vsa tista, ki so jih starši dopolnili vlogam dodatno. Glede na doseženo število tock je vrtec oblikoval pred­nostni seznam za posamezni letnik, na katerem so vloge razvršcene od najvišjega do najnižjega števila doseženih tock. Vrtec oblikuje skupine tako, da je možno sprejeti kar najvec otrok skladno s predpisanimi normativi, tudi s preoblikova­njem že obstojecih skupin ali s premešcanjem že vkljucenih otrok. Iz posameznega predno­stnega seznama je vrtec spre­jel doloceno število otrok gle­de na prosta mesta. V Vrtec Ig bo za šolsko leto 2018/2019 sprejetih 91 otrok. Otroci, ki so bili odklonje­ni, so uvršceni na cakalni sez­nam po posameznih letnikih rojstva za dodatni sprejem med šolskim letom v primeru sprostitve prostega mesta. Ca­kalni seznami veljajo do 31. 8. 2019. Vrtec Ig, Svetovalna služba Letnik Vloge do Odklonjeni otroci rojstva 31. 3. 2018 Obcina Ig Druge obcine 2013 6 0 0 2014 6 0 0 2015 6 0 0 2016 27 5 8 2017 90 12 19 2018 18 11 7 SKUPAJ 153 28 34 Spoštovani obiskovalci odprtega dne OŠ Ig in ostali darovalci! Na odprtem dnevu 7. 4. 2018 smo v naš šolski sklad z Vašo pomocjo zbrali 609,95 evrov, za kar se vam najlepše zahvaljujemo! Želimo vam lepo poletje in nasvidenje z novim šolskim letom! Upravni odbor šolskega sklada OŠ Ig ko se poslužijo tudi prijave na Inšpektorat za šolstvo, ki se v tovrstnih primerih lahko odloci za strokovni pregled delovanja šole v posamicni zadevi in ved­no poda ugotovitve kot tudi uk­repe, ce so ti potrebni. Navedbo v clanku, da »mar­sikdo v obcini ne ocenjuje po­zitivno vloge OŠ Ig za razvoj naših otrok« komentiramo s tem, da je naša šola z vsemi za­poslenimi in vsemi ucenkami in ucenci že do zdaj neštetokrat dokazala, da zavzema v kultur­nem prostoru Obcine Ig vidno mesto. Prakticno ni prireditve v obcini, kjer ne bi sodelovali naši ucenci pod prostovoljnim men­torstvom uciteljev. Tovrstno ravnanje, spodbujanje pomena sodelovanja šole s krajem je tudi stalnica usmeritve vodstva šole. Predvsem pa se ucitelji, dru­gi strokovni delavci in vodstvo trudimo za odgovorno, strokov­no in zakonito opravljanje svo­jega vzgojno-izobraževalnega dela. Ucence izobražujemo in vzgajamo v duhu vrednot, ki veljajo na naši šoli, pedagoški doktrini in našem družbenem prostoru. Seveda bi bilo nerealno pri­cakovati, da se bodo z našimi ravnanji in strokovnimi odlocit­vami vedno strinjali vsi starši (interakcije trenutno potekajo z ok. 1.300 starši, septembra bo teh vsaj še 100 vec). Ne glede na to pa pricakujemo spoštljiv odnos, brez morebitnih posku­sov izvajanja pritiskov na za­poslene. O tem, ali ravna šola v posamezni zadevi strokovno in zakonito, pa naj presojajo za to poklicane strokovne službe. Mnenje o vlogi naše šole za raz­voj otrok naj si izoblikuje vsak sam. Nadaljnje polemiziranje s tem zakljucujemo. Uciteljski zbor OŠ Ig Mostišcar 05 | Junij 2018 Razpisi za kmetijstvo Razpis za gozdne vlake Obcina Ig ima še vedno odprt Javni razpis za sofinanciranje kmetijstva in razvoja podeželja (gozdne vlake), ki je bil objavljen v februarskem Mostišcarju in je še vedno dostopen na spletni strani Obcine Ig. Vsi, ki želite urediti gozdno vlako in se prijaviti na javni raz­pis, pridobite informacije o potrebnih dovoljenih na Zavodu za gozdove, KE Škofljica. Vlogo lahko oddate še do 27. 9. 2018. Rok za izvedbo del in posredovanje zahtevane dokumentacije (racun, pogodba, zahtevek) lahko dostavite na Obcino Ig najpozneje do 5. 11. 2018. Razpis ministrstva Na spletni strani MKGP je objavljen javni razpis za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kme­tijskih proizvodov za leto 2018; cilj je izboljšanje konkurencnosti živilsko predelovalne panoge in dvig dodane vrednosti kmetij­skim proizvodom. Podrobnosti razpisa so na voljo na spletni stra­ni www.mkgp.gov.si Novosti pri gojenju konoplje in maka Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je objavilo spremembo Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za go­jenje konoplje in maka. Sprememba pravilnika je pripravljena z namenom, da bi se tudi manjšim ekološkim kmetijam lahko omogocila pridelava konoplje. Dosedanja najmanjša dovoljena površina, ki je 0,1 ha, namrec manjšim ekološkim kmetijam, ki nimajo ustrezne meha­nizacije, tega ni omogocala. Predlagana sprememba pravilnika bo pridelavo omogocila tudi manjšim ekološkim kmetijam, saj bo manjšo površino mogoce obvladati tudi z rocnim delom. Andreja Zdravje Obcina Ig / številka 4, junij 2018 Uradne objave Skladno s Statutom Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/2016), Pravilnikom o uporabi Športne dvorane Ig (Mostišcar, UO, april/2012) in Odlokom o nacinu upravljanja Športne dvorane Ig (Mostišcar, UO, april/2012) objavlja Obcina Ig JAVNI RAZPIS o korišcenju Športne dvorane Ig v sezoni 2018/2019 1. V Športni dvorani Ig je možna športna vadba, uradne tekme ter du s cenikom za uporabnike Športne dvorane Ig, ki niso vkljuceni rekreacija za športna društva, klube in druge organizacije vse dni v letni program športa obcine Ig (Mostišcar, UO, april/2012). v tednu od 16.30 do 23.00 (od ponedeljka do petka) in od 8.00 do 7. V ceno najema je vkljuceno korišcenje športne dvorane ter ene 22.00 (ob sobotah in nedeljah). garderobe, sanitarij, tušev ter parkirišca pred dvorano. 2. Športna dvorana Ig se z dvema pregradnima stenama lahko pre-8. Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, podjet­uredi na tri locene vadbene površine. ja s sedežem v in izven obcine Ig naj svojo vlogo za najem Šport­ 3. V Športni dvorani Ig je možno igranje: ne dvorane Ig v sezoni 2018/2019 posredujejo do 26. 6. 2018, na -v celi dvorani: rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za naslov Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, na obrazcih, ki dvoranski nogomet); jih dobijo na Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig v casu uradnih ur - v 1/3 dvorane: košarka, odbojka, namizni tenis, badminton, ali na spletni strani: www.obcina-ig.si. dvoranski hokej, športno plezanje na mali umetni steni, možne 9. Na osnovi posredovanih vlog bo pripravljen predlog korišcenja pa so tudi razlicne oblike splošne vadbe. športne dvorane. 4. Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, javni zavodi, orga-10. Do 10. 7. 2018 bodo uporabniki Športne dvorane Ig v šolskem nizacije ter podjetja s sedežem v in izven obcine Ig. letu 2018/19 prejeli sklep o dodelitvi terminov, v zacetku šolske­ 5. Prednostno pravico uporabe pri najemu športnega objekta imajo ga leta pa bodo z njimi podpisane pogodbe o najemu. uporabniki po vrstnem redu kot izhaja iz 6. clena Pravilnika o uporabi športne dvorane Ig (Mostišcar, UO, april/2012). Datum: 1. 6. 2018 Župan Obcine Ig 6. Cena najema je v skladu s cenikom za uporabnike Športne dvo-Številka: 6712-0004/2018 Janez Cimperman l.r rane Ig, ki so vkljuceni v letni program športa Obcine Ig in v skla­ Služnostna pot O d takrat, ko je v vas To-pa do njih niso speljali javnih Sedaj pa pride v vas nov mišelj po umetno izko-poti, zato so si kmetje poma-najemnik, tam eden iz tretje panem kanalu pritekla gali med seboj s tako imeno-vasi, in si hoce iz zelnika nare­reka Iška, se je sistem dostopa vanimi služnostnimi potmi, diti njivo. Preorje lepo urejeno do posameznih kmetijskih po-ki obstajajo in so v uporabi že služnostno pot in na njej posa­vršin mocno spremenil. Stru-vsaj 150 let. Kmetje to proble-di koruzo, pri tem pa seveda ga reke je presekala vec deset matiko poznamo in med nami 'skravžlja' živce vsaj desetim njiv in travnikov, nacrtovalci ni bilo nikoli težav. kmetom – uporabnikom te slu- Pravni pouk 217. clen Stvarnopravnega zakonika pravi: 1) Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, ce je lastnik gospodujoce stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri de-set let. 2) Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, ce je lastnik gospodujoce stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, la­stnik služece stvari pa temu ni nasprotoval. Služnostna pot je torej z zakonom dolocena pravica. Ker ome­njeno pot lastniki omenjenih parcel uporabljamo že vec kot 10 let, smo si služnostno pot že priposestvovali. Iz tega sledi, da lastniki parcel, ki smo to služnostno pot uporabljali in jo še uporabljamo, zahtevamo po 99. clenu Stvarnopravnega zako­nika zašcito pred vznemirjanjem: žnostne poti. (1) Ce kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevne-»Ja, pa da bi bil hudic ga lastnika, in sicer kako drugace, ne pa z odvzemom stvari, vesel,« bi rekla moja pokojna lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da mama. vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Ta pa zagotovo ni kmet, ker (2) Ce je bila z vznemirjanjem iz prejšnjega odstavka povzro-kmetje se do svojih stanovskih cena škoda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po tovarišev tako ne obnašajo.splošnih pravilih o povrnitvi škode. (3) Zahtevek iz prvega odstavka tega clena ne zastara. Janez Likovic • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// »Za Slovenijo živim, zame je edina, je kot pesem polna rim, moja domovina …« Ob dnevu državnosti cestitamo vsem Spoštovani! obcankam in obcanom! Iskreno cestitamo ob dnevu državnosti in vas vabimo na Naj nas povezuje enotnost za blaginjo SVETO MAŠO ZA DOMOVINO, naše domovine. ki bo v nedeljo, 24. junija 2018, Želimo vam lepo praznovanje dneva ob 10. uri v cerkvi sv. Martina na Igu. državnosti. OO SLS Ig Po sveti maši pa vsi prijazno povabljeni na TRADICIONALNI PIKNIK, od 12. ure dalje pri Kuharjevi kapelici. Drage volivke in volivci! (Na cesti Ig-Matena ob koncu Gorice zavijete levo proti polju Naše obmocje v zadnjem mandatu ni imelo svo­in se pripeljete do kapelice.) jega poslanca, kar se je poznalo na vseh podrocjih. Ob 13. uri bo krajši kulturni program, s katerim bomo pocastili naš praznik. Vesela sem, da ste prepoznali ta primanjkljaj, se spomnili kako ucinkoviti smo bili skupaj v letih, ko Poskrbljeno bo za pijaco in hrano, veseli bomo, ce se nam boste pridružili. sem bila poslanka, in mi namenili glas. Piknik je namenjen vsem ljudem dobre volje in vsem, ki imate radi Slovenijo. Iskreno sem hvaležna za vašo podporo in obljub-Prosimo vas le, da se najavite na GSM: 031/235-982 (Tone) ljam, da bom aktivna poslanka in ne bom nikoli po­zabila, od kod prihajam. Trudila sem bom cim vec Pridite, skupaj bomo preživeli prijetno popoldne! narediti za naše kraje, s tem pa tudi za našo Slovenijo. OO SDS Ig Alenka Jeraj Slavnostna konjska povorka v pocastitev dneva Ljubljane N e, nihce ni verjel, da bomo prišli – tudi žu­pan Zoran Jankovic ne. Pa smo! Vetru, dežju in kljub toci ob tocno doloceni uri in na tocno doloceno mes­ to – pred ljubljansko mestno hišo. Vsi, od prvega do zad­ njega – udeleženci slavnostne konjske povorke v pocastitev dneva osvoboditve Ljubljane. Tako nas je pred mestno hišo predstavil dolgoletni poznava­ lec konj in komentator na slo­ venski sceni Stane Werbole. Slavnostne povorke smo se clani KD Krim udeležili skupaj na povabilo KD Bar­je in njihovega predsednika Marjana Trcka. Z jahaci in vpregami smo se odpravili v lepem številu s potomci ne­kaj tistih konj, s katerimi so osvoboditelji prijahali ali pa se z njimi pripeljali 9. maja 1945 v Ljubljano. Pot nas je vodila po Ižanski cesti cez Livado in Prulski most, mimo Križank in Kongresnega trga po Wolfovi ulici vse do mestne hiše. Konji so bili vec kot 200 let med vojno in v miru najpo­membnejši pomocniki ljudi, vse dokler jih z modernizacijo niso zamenjali stroji. O vlogi konja in konjereje v Sloveniji nam je pred mestno hišo zau­pal veliko informacij strokovni vodja v konjereji doc. dr. Mat­jaž Mesaric z Veterinarske fa­kultete v Ljubljani. KD Barje se lepo zahvalju­jemo za odlicno organizacijo, mestu Ljubljana pa želimo še veliko prireditev, ki so obiska­ne v tako velikem številu. V slogi je moc! Popravek V Mostišcarju št. 4 smo po pomoti napisali napacen na­ziv pevskega zbora. Ime pevskega zbora se pravilno glasi Moški pevski zbor Ig, ki deluje v okviru Društva Fran Go­vekar Ig. Za napako se opravicujemo. Društvo Odmev Mokrca Roman Anžic Mostišcar 05 | Junij 2018 Sprehod po Zapotoški ucni poti kulturno obarvan Sprehod z razlago predstavnice Zavoda za gozdove Slovenije S prehod po Zapotoški ucni poti, ki ga Društvo Zapotok, Sekcija za zdra­vo življenje, vsako leto orga­nizira v mesecu maju, je bil letos kulturno obarvan. Ker je leto evropske kulturne dediš­cine, je bila rdeca nit razlage vodnikov naša dedišcina. O naravnih in kulturnih zname­nitostih na ucni poti, o skrbno nacrtovani rabi gozda in lesa, o odgovornem nacinu pre­življanja prostega casa v nara­vi, o vsem tem je tekla razlaga. To so naše naravne vrednote, to je naša dedišcina, ki jo mo­ramo ohranjati in varovati. Za­potoška ucna pot nam je letos ponudila priložnost, da smo lahko dodali kancek k pocas­titvi evropskega leta kulturne dedišcine. Evropsko leto kulturne dedišcine Zavod za gozdove Sloveni­je je ob tednu gozdov koncu maja in ob letošnjem evrop­skem letu kulturne dedišcine organiziral številne dogodke po vsej Sloveniji. Ker vecji del Zapotoške ucne poti poteka prav po gozdu, smo za razlago gozdarske tematike medse po­vabili predstavnico Zavoda za gozdove Slovenije Majdo Pe­tretic. Njeno strokovno znanje je bogato, zanimiva razlaga pa je pritegnila še tako zahtevne­ga poslušalca. Gozd je mno­go vec kot življenjsko okolje živalskim in rastlinskim vr­stam. Je ekosistem, ki prispe­va k ohranjanju kakovostnih virov pitne vode. Cloveku nudi les in gozdne sadeže. Je prostor, kjer lahko pridemo v stik z naravo, se sprostimo in rekreiramo. Gozd je naše na­ravno bogastvo. Ob Majdini razlagi smo si potrdili, da je gozd naša dedišcina in da je odnos družbe do gozda in po­sameznih dreves odraz kultu­re naroda. Naravni spomeniki Posamicna starejša ohra­njena drevesa na ucni poti so Na zelišcnem vrtu s teto Pehto naši naravni spomeniki. Maj­da je razlagala, da je crni bezeg 'spoštovani gospod'. Ljudje so ga že od nekdaj imeli za sveto drevo. Kmet se je pred njim dvakrat priklonil, ko je cvetel in ko je zorel. Njegovi caji, so­kovi in marmelade nam dajo moc in energijo. Veliki jesen so nekoc sadili kot protivetrno zašcito, predvsem zaradi ela­sticnosti njegovih vej. Les se uporablja za športna orodja, za hokejske palice in nekdaj za bloške smuci. Iz mokovca so v hudih vojnih casih pri­delali moko za kruh, s svojim hitro razpadajocim listjem na obronkih gozdov pomaga pri tvorjenju gozda. Ko je grm na­vadne kaline dozorel, so iz nje­nih temnih plodov nekoc ku­hali crnilo za pisanje s peresi. Lipa je že od nekdaj pomenila središce družbenega življenja. Pod lipo so se sprejemale po­membne odlocitve. Iz njenega mehkega lesa so izdelovali na­božne kipe v vaških jedrih. Še danes komu recemo, da stoji kot lipov bog. O bukvi, naši kraljici gozda, pa pregovorno recemo: Si pa trd kot bukev! Joj, si bukov… ipd. Tudi knjige so dobile ime po bukvi, saj re­cemo: V kateri bukvi si pa to prebral? Bolj nežna in vitka pa je breza. Poleg brezovih me­tel, ki pometejo vse slabo in varujejo dom, breza ponazarja rojstvo kot ženska – obe dajeta življenje. V slovanskem jeziku je bil pomladni mesec april – berezen – povezan z brezo. Tudi živila so nekoc shranje­vali v brezovih posodah, tako so dolgo casa ohranila svojo svežino. Rdeckast les cešnje ponazarja ljubezen, nevesta premožnih staršev je cešnjevo spalnico dobila za doto. Spal­nica iz cešnjevega lesa je še danes cenjena, morda prav za­radi ljubezni. Naravne in kulturne znamenitosti Na ucni poti smo ob razla­gi vašcana Slavka spoznavali še druge naravne in kulturne znamenitosti. Naravni izvir pitne vode Stan je še danes neprecenljivi vir pitne vode. Nekdanja osnovna šola, danes že zgodovinska stavba, ki je ponovno v uporabi za nara­voslovne dejavnosti, še vedno stoji s prav takšno zunanjostjo kot nekoc. Malo višje v goz­du je ohranjen tudi spomenik padlim domacinom v 2. sve­tovni vojni. Na zelišcnem vrtu je sprehajalce pricakala teta Pehta. Udeleženci ucne poti so si znanje obogatili s ko­ristnostjo uporabe zelišc. Tudi zelišcarstvo je naša kulturna dedišcina, ki jo clani Društva Zapotok skrbno ohranjamo. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Vandalizem – le cemu in zakaj ? C lani Društva Zapotok si z razlicnimi aktiv­nostmi, kot so delovne akcije, cistilne akcije, akcije ozavešcanja in izobraževanja, izvedba razlicnih rekreacij­skih in ucnih pohodov, pri­zadevamo v ljudeh prebuditi zavest za skrb zase, za prostor, ki ga oblikujemo in za dobro pocutje krajanov Zapotoka ter obiskovalcev našega kraja. Vsako leto z dijaki Gimna­zije in srednje veterinarske šole iz Ljubljane, ki v Zapotok prihajajo na naravoslovne ta­bore, temeljito ocistimo korito v Stanu in uredimo okolico. Prav tako ocistimo in pogra­bimo Zapotoško ucno pot in uredimo zelišcni vrt. Letos smo ocistili in prebarvali vse kozolcke v vasi ter namestili korita z rožami. Prizadevamo si, da bi bila vas urejena in prijazna ter da bi ohranili na­ravne in kulturne vrednote v kraju in okolici. Žal pa zadnje case vse po­gosteje opažamo vandalske izpade, namerno unicevanje cesa lepega in koristnega brez pravega razloga. Le zakaj je potrebno v betonsko korito v Stanu nametali kamne, od­trgati lesenega jurcka, uniciti koš za smeti, na drugo mesto prenesti masivne lesene klo­pi? Nova informativna tabla, ki smo jo letos namestili na Zapotoško ucno pot, je bila v Stanu prelomljena že po tednu dni. Korit z rožami na kozolc­kih pa tako vsako leto zmanjka. Mar je unicevanje kulturnih in naravnih vrednot postal del našega vsakdana? Mar bomo morali postaviti vaške straže za preprecevanje družbene in materialne škode? Ocitno so osebe fizicno bolj ali manj dovolj dozorele, precej manj pa družbeno in osebnostno. Ce vam je to v šalo in zabavo in ce želite biti opaženi, je pri­ložnosti dovolj. Vabimo vas, da se nam pridružite pri naših ak­tivnostih. Prav lepo in prijetno se imamo, pa še kaj koristnega naredimo. Dragi starši, dobronamerno vas prosimo, da se pogovori­te s svojimi mladostniki, saj predvidevamo, da so unice­valska dejanja mladostniška objestnost. Starejši menda premoremo vec modrosti in odgovornosti, ali ne? Saj ves­te, ko zagori pri sosedovih, je hudo. Ko pa zagori vaša hiša, takrat je razlog za paniko. Društvo Zapotok • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Razstava slik P rišel je mesec april in z njim tudi pomlad. To pa je cas, ko se pokaže­jo dela, ki jih slikarji naredijo skozi leto. Sem Ivanka Demšar, s svojo družino živim in ustvarjam v vasi Matena. Ker casa vedno primanjkuje, si ga moram za risanje kar vzeti. Obiskujem Društvo Fran Govekar Ig in Univerzo za 3. življenjsko obdobje v Grosupljem ter skupino ljubi­teljskih slikarjev Union 4 Ljubljana (pod vodstvom akademske slikarke). Slike raz­stavljamo skupinsko ali samostojno glede na dano temo ali pa za posebne priložnos­ti. Sodelujem tudi z javnim skladom Repu­blike Slovenije za kulturo, kjer sem dobila tudi lepo priznanje. Ustvarjam v akrilu, akvarelu in drugih tehnikah, v knjižnici na Igu pa je bila že moja sedma samostojna razstava. Ce ste si v mesecu maju dela že ogledali ali pa si jih v prihodnje še boste, se vam lepo zahvaljujem in vas lepo poz­dravljam. Ivanka Demšar Monika Crne Pomladna simfonija Perunik Slavnostni koncert ob 20. obletnici Pevke ženskega pevskega zbora Perunike smo navdušene in polne pricakovanj pripravljale slavnostni koncert ob 20-letnici glasbenega poustvarjanja. Morda 20 let ni slišati veliko, a dogajanje v zboru je bilo zelo pestro – zapušcale so nas pevke, prihajale so nove, menjali so se zborovodje, vrstili so se številni nastopi in gostovanja doma in v tujini. V vseh teh letih je zbor kakovostno zorel, uspešno delo pevk in zborovodij se je odrazilo na glasovnem in interpretacijskem napredovanju, glasbeni izbor pa se je iz pretežno ljudske pesmi razširil na vse žanre zborovske glasbe. Cudovit je ta svet, Can't help falling in love, I have a dream (Abba) in gospel rock Witness. Za slovo je še enkrat zazvenela (Saint Saens), na orglah nas je spremljala zborovodkinja Kristina Štemberger. Zado­voljno obcinstvo nas je nagradilo z dolgim in bucnim aplavzom. Med koncertom so pevke recitirale po­ezijo Janeza Medveška, ki je še poudarila custveni naboj koncerta in povezala na­stop zbora. Obiskovalci so se v velikem številu od­zvali povabilu in z nami nadaljevali druže­nje ob kozarcku in prigrizku, za katerega so poskrbele pevke. Bili so navdušeni, pohvale so se kar vrstile in nam pevkam ter zborovodkinji Kristini božale dušo in dokazovale, da naše poustvarjanje poslu­šalcev ni pustilo ravnodušnih. Še posebno smo bile vesele pohval nekdanjih pevk in obeh bivših zborovodij Nadje Janežic in Iztoka Petrica. Na ta slavnostni dogodek smo poskrbe­ le tudi za prenovljen videz zbora. Obcina Ig nam je s svojo donacijo omogocila, da V eliko nam pomeni Zlata plaketa, ši luci. Verjamemo, da nam je to v veliki smo se na koncertu predstavile v novih ki nam jo je za 20-letno ustvarja-meri uspelo. oblekah. Hvaležne smo Danici za njeno nje letos podelila Obcina Ig. Nov V soboto, 19. maja 2018, so naši glaso-kreacijo, za novo graficno podobo pa sta zagon pa nam je prinesel tudi uspeh na vi odmevali v cerkvi sv. Martina na Igu. poskrbela Jani Štemberger in graficni obmocni reviji pevskih zborov, saj smo se Skladbe Ave Maria, Tebe pojem (liturgija med množico nastopajocih uvrstile med sv. Janeza Zlatousta) in Festival Sanctus pet najboljših zasedb. Vsi ta priznanja so so v akusticni cerkvi zvenele mogocno in nas dodatno motivirala in na slavnostnem ustvarile vez med poslušalci in pevkami, Cestitamo koncertu smo se želele pokazati v najbolj-ki so v glasbo vnesle vsa svoja obcutja. Pevke ŽPZ Perunike se iskreno zahvaljujemo sponzorjem in donatorjem, ki so nam financ­no in materialno priskocili na pomoc: - Strojno kljucavnicarstvo, Ciril Podržaj s.p. - Kig d.d. - PMF d.o.o. - Terra - RB d.o.o. - S-TMM Sistemi d.o.o. - Matjaž Pirnat s.p. - REM d.o.o. - Mesnica Farkaš - Vrtnarija Grdadolnik, Marjan Grdadolnik s.p. Hvala vsem! ŽPZ Perunike in Društvo Fran Govekar Ig Tudi slovenske skladbe – Pojdem na ravno polje, Da bi jaz znala in Zreilo je žito – so prevzele publiko. Prvi del koncerta je skle­nila belokranjska ljudska Igraj kolce in buren aplavz je pospremil pevke iz cerkve. Kot gost je na koncertu nastopil sklada­telj in harfist Jan Gorjanc. Zaigral je dve skladbi in bogat zvok harfe je božal naša ušesa. Z veseljem je sprejel naše povabilo, saj se je tako lahko predstavil v domacem kraju svojih starih staršev. V drugi del koncerta nas je popeljal jazz kanon Hallo Django, ob klavirski sprem­ljavi Blaža Podobnika pa so se zvrstile še Pevski zbori Društva Fran Govekar Ig so tudi letos sodelovali na Obmocni pevski reviji Naj se sliš’ 2018. Kar dva naša zbora: Ženski pevski zbor Perunike in skupino Borovnicke je strokovna spremljevalka, Andreja Martinjak, izmed 28 zasedb, izbrala za nastop na regijskem srecanju. Cestitamo pevkam in zborovodkinjama Kristini Štemberger in Nadji Janežic. Društvo Fran Govekar Ig oblikovalec Samo Jarc. Seveda pa moramo omeniti tudi župnika Janeza Avsenika, ki nam je velikoduš­no omogocil izvedbo koncerta v farni cerkvi, ki je s svojo akusticnostjo koncertu dodala obcutek ve­licastnosti. Med koncertom nas je nagovorila tudi Alenka Je­raj, predsednica Društva Fran Govekar Ig. Pevkam Jožici Kovacic, Milanki Debevec, Marinki Platnar, Branki Kristan in Jelki Piškuric je za dvajsetletno prepevanje podelila Govekarjeva priznanja. Zahva­ljujemo se ji za njene spodbudne besede in vso po­moc pri pripravi koncerta. Hvala zborovodkinji Kristini, ki ve, da zmoremo vedno vec, in to s svojo vztrajnostjo tudi doseže. To je dokazala tudi na mednarodnem pianisticnem tek­movanju v Nišu, s katerega se je ravnokar vrnila z osvojenim prvim mestom. Cestitamo ji! Emilijana Meglic, Primož Kristan Nagovor predsednice Društva Fran Govekar Ig Alenke Jeraj zboru: Drage pevke! Iskrene cestitke za vaših 20 uspešnih in nepozabnih let. Pred 10 leti sem vam rekla, da sem ponosna na vas, ker ste od zacetnih, malo prestraše­nih pevk postale prave profesionalke. Kaj naj vam recem danes? Ko sem vsakic znova presenecena in nav­dušena, ko vaši glasovi napolnijo prostor in nas nežno pobožajo, ko se orosijo oci in ko nas melodije dvignejo in nam zacne srce hitreje biti. Odlicne ste! Polne bogastva in custev, s katerimi bogatite tudi nas. Draga Kristina! Hvala, da si v zbor prinesla novo energijo. Poskrbela si, da ste s pevka­mi ujele na zacetku vaše skupne poti in v kratkem casu ustvarile toliko lepega za nas, poslušalce. Danes si Perunik ne predstavljamo vec brez tebe. Kot si jih ne predstavljamo brez tistih, ki ste v zboru že od zacetka, celih 20 let. V imenu Društva Fran Govekar Ig vam ob tej priložnosti izrocam Govekarjevo priznanje. Prejmejo ga: Jožica Kovacic, Marinka Platnar, Branka Kristan, Milanka Debevec in Jelka Piškuric. Drage pevke, draga Kristina, cestitke tudi za nocojšnji res vrhunski koncert. Želim vam še veliko pevskih uspehov. Srecno! Teden ljubiteljske kulture 2018 V Sloveniji deluje okoli 5.000 ljubiteljskih kul­ turnih društev, ki so v manjših krajih pogosto edini nosilci kulturne dejavnosti. V njih se združuje 107.000 po­sameznikov, ki svoj prosti cas namenjajo petju, plesu, gle­dališki dejavnosti, likovni in literarni dejavnosti, s tem pa skrbijo tudi za ohranjanje slo­venske kulture in jezika. Clanice in clani Društva Fran Govekar Ig smo del te po­membne zgodbe, ki jo tkemo za sedanjost in prihodnost. V tednu ljubiteljske kulture smo za obcanke in obcane obcine Ig pripravili pester program. Cez teden so nas s svojimi programi razveseljevali odrasli clani. Moški pevski zbor Ig je izvedel tri nastope, in sicer: v ponedeljek, 14. maja, so zapeli v Iški Loki, v torek, 15. maja, v Podkraju pri cerkvi sv. Janeza Krstnika, v sredo, 16. maja, pa v Vrbljenu pod kozolcem pri hipodromu. Nastope so poi­menovali Vasovanje od vasi do vasi. Na vsakem nastopu so zapeli dvanajst pesmi. Obisk poslušalcev je bil manjši od našega pricakovanja, mogoce tudi zaradi slabšega vreme­na, ker je bilo dokaj hladno, v Iški Loki pa je tudi deževa­lo. Prepricani pa smo, da tis­tim, ki so prišli, ni bilo žal, da so poslušali lepe slovenske ljudske in domoljubne pesmi. Mogoce so se nekateri starej­ši spomnili casov, ko so fantje ob poletnih vecerih prepevali pod lipo na vasi ali dekletom pod oknom. Hvala vsem, ki ste pevce toplo sprejeli, in hvala za prijetno druženje tudi po nastopu. Podobne nastope bodo še izvedli v naslednjem letu ali kje mogoce že v letoš­nji jeseni – lepo povabljeni, ne bo vam žal. Zaradi boljše or­ganizacije in obvešcenosti se bomo povezali z vaškimi sveti.  Tudi slikarje je dež pregnal v Medgeneracijski center, kjer so ustvarjali in bodo njihove slike kmalu na ogled v Gostil­ni Hram ali Knjižnici Ig. V soboto so imele pevke Ženskega pevskega zbora Pe­runike velicasten koncert v cerkvi sv. Martina ob 20. oblet­nici delovanja. Vec o koncertu je v posebnem clanku. V nedeljo pa so se predsta­vili najmlajši clani društva. V lepem in soncnem nedeljskem popoldnevu smo se zbrali pred Kavarno Studenec. Za obiskovalce so pripravili dve igrici. Najmlajše clanice so se predstavile z igrico Cebe­lica leti po pomoc, ki smo jo posvetili svetovnemu dne­vu cebel. Brina, Manca, Kaja, Lara, Natalija, Lana, Oja in Inna so cebelici priskocile na pomoc in rešile majhno miško pred muco Mino. Gledalce so navdušile in za nagrado dobile bucen aplavz. Z igrico Mamici se pokvari ura so že nestrpno cakali na nastop naši mladinci. Lotili so se teme ob materin­skem dnevu. Nik, Darja, Dona in Kim, so našli rešitev za ma­mino (Anja) darilo. In vse se je izteklo, kot smo si želeli. Hvala vsem, ki nas podpirate. Veselimo se sreca­nja z vami prihodnje leto. Franci Orhini, Božena Števancec in Alenka Jeraj, Društvo Fran Govekar Ig Alenka Jeraj Drugi samostojni koncert otroškega zbora Sladkosnedi V petek, 25. 5. 2018, je ob 18.30 na Golem v kulturni dvorani Gasilskega centra že drugic zazvenela otroška pesem. Naši mladi kulturniki iz otroškega pevskega zbora Sladkosnedi so že drugo leto pripravili samostojni koncert z gosti, ki je ogrel srca poslušalcev. V zboru poje 15 mladih pevcev, ki jih vodi Eva Mavec. Radi prepe­vajo, se družijo, ustvarjajo, in to so nam v petek tudi poka­zali. Na koncertu z naslovom Dan pomladi so prepevali o pomladi in ljubezni. S svojo razigranostjo in ubranostjo so polepšali vecer obiskovalcem njihovega koncerta. V svoj koncert so vpletli tako preproste otroške pesmi kot pravo umetno glasbo. Na kitari jih je spremljala Marjet­ka Zupan, ki je prireditev tudi povezovala. Naši Sladkosne­di v goste radi povabijo svoje mame, babice, tete in prija­teljice, zato so je jim na odru pridružile tudi ŽPZ Žene dveh vasi pod vodstvom Mirjam Jelnikar. Da pa so razigranosti Ob koncu smo bili vsi enot-Vsem obiskovalcem kon­in sprošcenosti dali prednost, ni, da je ta svet za otroke in certa se KD Mokrc zahvaljuje je bil dokaz, da so v goste po-ga ustvarjamo za naše otroke. za obisk, prav tako pa se zah­vabili tudi otroški zbor vrtca Potrebno je najti le sonce, kot valjujemo staršem in vsem os-Ig, enote Hribcek, pod vod-so ga iskali pišcancki v prav-talim za pomoc pri organizaci­stvom Marjane Lenic. Zborcek ljici, ki jo je prebral Roman ji koncerta. Verjamemo, da nas KD Mokrc vrtca je na klaviaturi spremlja- Mavec. Pomagajmo soncu, da bodo Sladkosnedi prihodnje Amadej Brglez la Kaja Jakic. bo svetil na ta naš svet, lepši in leto spet presenetili s svojim boljši, saj ta svet je za otroke. znanjem in zagnanostjo. Gostje ŽPZ Žene dveh vasi Najmlajši gostje koncerta Na 91. Govekarjevem veceru v gosteh KUD JaReM 21. maja 2018 je v dvorani Centra Ig in v knjižnici potekal pester kulturni klopcic. Za prijetno glasbeno kuliso so poskrbeli mladi kitaristi, ucenci mentorja Andraža Mazija iz Glasbene šole Emila Adamica. S skladbami razlicnih žanrov so tenkocutno brenkali Ana Brkovic, ucenka 2. razreda, Enej Povšic in Timo Urbas Kotolenko, ucenca 3. razreda. G ostujoce Kulturno umetniško društvo JaReM iz Zavrha pod Šmarno goro je predstavil Roman Veras, predsednik društva, ki deluje od 2012. Osnovni cilj njihovega delova­nja je promocija Jakoba Aljaža in pomena njegovega dela za ohranjanje slovenstva ter obce kulturne dedišcine. Društvo je z obcino, Zveze kulturnih druš­tev in strokovnih svetovalcev Aljaževo domacijo obnovilo, uredilo muzejske prostore in galerijo. V društvu delujejo li­kovna, foto filmska, literarna in lutkovna sekcija. Ponosni so na uspehe posameznih sekcij, saj so v vseslovenskih medijih poželi veliko priznanj na vseh podrocjih delovanja, na prvem mestu so filmi in videospo­ti o Jakobu Aljažu ter starih šegah in obredih. Z lutkovno predstavo Dobri duhec in Ja­kob Aljaž pa promovirajo glas­bene stvaritve Jakoba Aljaža. Literarno skupino društva je predstavil vodja skupine Matej Cigale. Literarna skupi­na se srecuje na raznih ustvar­jalnih delavnicah ter literar­nih vecerih, ki jih tudi sami organizirajo. Matej Cigale piše prozna dela. Njegova po­sebnost so prepleti in sinteze znanstvene fantastike in mi­tologije z demonskimi uvidi. S svojim razmišljanjem in po­igravanjem z bogatega bese­dišca razvija vrhunsko napete domišljijske zgodbe, bralca pa popelje v adrenalinsko subtil­no stanje. Pisatelj je po poklicu racunalnicar, v pisanju pa do­sega status profesionalnosti, saj je izdal že vec knjig in pre­jel najvišja priznanja na lite­rarnem natecaju Urška. Pris­luhnili smo odlomku iz knjige Samotno svetišce. Jurij Marussig je pesnik in pravljicar, pedagog. Poleg poucevanja v Kranju in pre­davanj na Pedagoški fakulteti v Kopru zakljucuje doktorat s pedagoškega podrocja za delo z slabovidnimi in slepimi ose­bami. Prvih deset let je ucite­ljeval na Igu in bil aktiven clan DFG. Izdal je tri zbirke pravljic za otroke ter sedem zbirk pe­smi, zbirko Marussine je na Govekarjevem veceru predsta­vil leta 2010. Sodeluje v razlic­nih literarnih srecanjih, kot so Pomežik soncu, Noc knjige … Na tokratnem veceru nas je razvajal s carobnimi delno ri­manimi pesmimi o custvenih vzgibih, doživetjih v naravi, sobivanju. Na koncu nam je prebral nekaj haikujev in zau­pal, da pripravlja novo zbirko haikujev, povezanih z lastnimi fotografijami opažanj v naravi. Sam jih poimenuje foto haiku­je. Tudi pesnica Alenka Miho­lic se je na Igu že predstavila pred tremi leti. Najprej je bila aktivna v društvu Ris v Idriji, sodeluje na spletnem portalu Pesem si in na literarnih nate­cajih ter literarnih vecerih po Sloveniji. Pesmi piše od rane mla­dosti, prva zbirka sonetov Preprosto roža je izšla 2010. Prejela je vec priznanj in eno nominacijo za drugo zbirko, tretja zbirka je v pripravi za tisk. Zadnja leta piše pesmi v prostem ritmu, tematsko se v zadnjem casu delijo v raz­mišljujoc, nostalgicen odnos do minljivosti, smiselnosti življenjskih korakov ter v ab­strahirane besedne zveze, ki bralcu dopušcajo lasten raz­plet. Razstavo slik na temo »Oh­ranimo jih, saj imajo dušo« je predstavil predsednik in sli­kar Roman Veras. Tokrat so likovniki postavili na ogled lasten odnos in prizadeva­nja za ohranjanje kulturne in stavbne dedišcine. Iz platen nas z zgovorno barvno paleto pozdravljajo stari predmeti, orodja, kozolci, sakralni ele­menti in domacije, znacilne za okoliš pod Šmarno goro in slovenski prostor. Na razsta­vi so se predstavili s svojimi deli clani likovne sekcije KUD JaReM: Tomi Albreht, Manja Camernik, Tone Gaber, Boris Kubelj, Klavdija Špenko, Taja Špenko, Nevenka Verbic in Roman Veras. Program je povezovala Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar. Pri­sotne je ob koncu vecera po­vabila na bližnje kulturne in športne dogodke na Igu ter na Aljaževo domacijo v Zavrh pod Šmarno goro, kjer so se 28. 5. 2018 iz DFG predstavili na temo Barje clani literarne in likovne skupine. S KUD Ja-ReM uspešno sodelujemo že drugo leto z izmenjavami raz­stav in nastopi svojih sekcij in prispevamo k bogatenju kulturnega življenja v svojih obcinah. Zdenka Vinšek Simona Pavlic Šesti razred v anticni Grciji V sredo prav na sredi maja je vseh pet ucen­ cev šestega razreda Svobodne šole Kurešcek upri­zorilo igro Tezej. Stara Grcija je v letošnjem letu ustvarila starosti ucencev primerno vzdušje, neko rdeco nit – Ari­adnino nit – skozi leto. To je bil naš cilj. Marsikdo pozna del zgod­be, ki govori o tem, kako Tezej z Ariadnino nitjo in carobnim mecem premaga Minotavra, ki je bil pol bik, pol clovek in je prebival v labirintu na Kre­ti. Manj je znano, da je Tezej, sin atenskega kralja Egeja, od­rašcal v Troizenu ter se je šele pri polni mladeniški moci po­dal k ocetu v Atene. Na poti do oceta se je že hotel proslaviti z junaštvi ter je premagal vec razbojnikov, eden slavnejših je bil Prokrust, ki je popotnikom ponujal kratko in dolgo pos­teljo za pocitek, potem pa jih je ugonobil. Tezej si je pot do Narava Zunaj je trava, rože cvetijo, Aten izboril z mecem, ki mu ga je pod skalo s sandali pustil oce, seveda je premagal tudi Prokrusta. V današnjem casu ne vih­timo mecev, a razsodno moc, pogum, jasne misli, srcnost, vse to pa še kako potrebujemo. Gledališce je prostor, kjer se otroci, mladostniki in seve­da tudi odrasli lahko veliko na­ucimo o sebi in svetu. Gledali­ška igra je tista, ki poveže vse igralce v en duh. Ne gre za to, kdo je boljši – vsak je poklican, da prispeva, kolikor zmore, od vseh je odvisno, ali bo stvar uspela. Tako ustvarjamo druž­bo prihodnosti – sodelovanje, ki stremi k razvoju, in ne k tek­movalnosti. Clovek se želi raz­vijati, želi si svobodnega duha, a premagati mora pasti, ki mu jo ponuja udobnejša pot. V gledaliških igrah, kjer nastopajo vsi ucenci nekega razreda, pride gotovo do moc­nih socialnih vezi, ki se bodo ohranile še dolgo v življenju. Razred moramo gledati kot svet v malem, kjer vsak pri­speva nekaj k celoti. Gotovo je posebna priložnost tudi za kolege ucitelje in starše, ki lahko pri gledaliških igrah po svojih moceh in nagnjenjih ve­liko prispevajo k izvedbi igre. Tako je mama enega od ucen­cev poskrbela za kostume, oce pa za izdelavo Minotavrove bikovske glave, ucenci so sami veliko prispevali k izdelavi mecev, a najvec je bil vreden njihov žar, njihova zavzetost za igro kot celoto. Vsak od pe­tih ucencev je v približno pol ure trajajoci igri odigral pet ali vec vlog. Besedila ni bilo malo. Delo so izvrstno opravili. Lepo je biti njihov razrednik. Lepo jih je videti, 'šestarje', kako so povezani med sabo in kako se znajo veseliti dokaj preprostih reci. Tako smo se recimo spomladi neko soboto z vsemi 'šestarji' odpravili pro­ti Dražgošam, ogledali smo si jamo Konasnico in kasneje iskali še kristale. Kako malo je treba, da so zadovoljni! Veckrat je bilo slišati, da je to najboljši dan in da so hvaležni za tak izlet. Dve leti je bil šesti razred v jutranjem casu skupaj z dru­gim in tretjim razredom, a je­seni bodo dobili povsem svojo ucilnico in novega razredni­ka, ki se jim bo zadnjo triado lahko izdatno posvecal. Zato bomo imeli možnost v sedmi razred sprejeti še koga, ki bi bil zainteresiran in bi se dob­ro pocutil v našem okolju. No, vprašajte njih – za dobro voljo kar skrbimo, da imajo veselje do ucenja in je vsega pravo mero – kot so rekli Stari Grki: nicesar prevec! Rekli smo, da je razred kot svet v malem, ucitelj je reprezentant sveta. Skrbeti moramo, da življenje vstopa v razred v pravi meri. Šola je že življenje, ni le priprava na življenje. Koncajmo z beseda­mi Tezeja: Grem v svet, da ga spoznam, da spozna svet mene in da spoznam samega sebe! dr. Mohor Demšar, razrednik 6. razreda SŠK Ko si upokojen Ko si upokojen, je to tako, kot da si na novo rojen. To je velik stres, zato je bolje, ce jeste gres. Ko pridem k babici, vedno pojem dve roladici. Ko pa pride še dedek, mi vedno da svež medek. Kot vidite, je v pokoju lahko lepo, ce pa imate vnuke, pa še sladko. Eva Sever, 5. b Zdaj pa domov moram iti in se od narave posloviti. na drevesu še lepo pticki žvrgolijo. Kian Hodžic, 5. b Kako lepa je prava narava, tudi na jasi pase se krava. Naše babice in dedki Rože ima rada, lepše jim je, Moja babi vedno pravi, ko dež pada.kaj se dogaja v tej casovni napravi. Šla bo ven Kaj vse je dala cez, in uživala, dokler je mlada. da zdaj lahko gre na kres. Raje poslušam ptice kot vice narava sporoca vse novice. Naši dedki vsi nekoc so mladi fantje bili. Bolj uživam na tej zelenici Zdaj dedi hodi s pipo sedet pod staro lipo. kot pa v piceriji na pici. Oba zdaj v pokoju sta in svobodo uživata. V naravi se s prijatelji lahko igraš, Rad imam oba, ker razvajata me cez vse. ce jih imaš. Matej Šetina, 5. b Robinzonijada Ce imaš vsaj 9, in ne vec kot 15 let in se ob iskanju od­govorov v džungli informacij zabavaš, te Mestna knjižnica Ljubljana vabi k reševanju kvizov Robinzonijada v infor­macijski džungli na spletni strani www.mklj.si/robinzonija­da-mladi. Pri reševanju ne boš nikoli sam, saj je pri vsakem vprašanju na voljo namig, ki te prek spletne strani knjižni­ce pripelje do pravilnega odgovora. Reševalci kvizov se potegujete za glavno nagrado – tablicni racunalnik. Ogled predstave Sapramiška S kupini Sovice in Ribice sva se odpravili na naš prvi vrtcevski izlet z avtobusom. V Lutkovnem gledališcu Ljubljana smo si ogledali predstavo Sapramiška in se sprehodili po mestni tržnici. Ceprav je deževalo, smo se imeli odlicno. Skupini Ribice in Sovice • KOTICEK ZA MLADE //////////////////// Skupinski pohod na Sv. Ano S kupine iz II. trakta enote Krimcek smo se odlocile, da bomo skupno popoldne preživeli v aktivnem vzdušju in se tako odpravile na pohod na Sv. Ano. Zbralo se nas je lepo število. Brez težav smo tudi z najmlajšimi osvojili vrh. Pri cerkvi smo po­malicali in poiskali skriti zaklad, v katerem so nas pricakali pisa­ni baloni. Vzgojiteljice pa so nam za vztrajnost in dobro voljo na roko odtisnile štampiljko. Po skupinskem fotografiranju smo se z napihnjenimi baloni odpravili nazaj v dolino. Enota Krimcek, skupine Miške, Racke, Sovice • ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////// Od Studenca do Iga P riljubljen motiv za razglednico Iga je bilo središce vasi, kjer so izviri reke Išcice. Po njih je kraj nosil ime Studenec oz. Studenec – Ig. Prav v letu 1938, ko je bila poslana med obja­vljenimi najstarejša razglednica, je bil kraj uradno preimenovan v Ig. Na enem od stranskih izvirov je pred 2. svetovno vojno stala kapelica. Vidimo tudi, da sta bili raven vode in ceste nekoc prak­ticno enaki. Lastnica razglednic je Lidija Jurjevic z Iga. Maja Zupancic Izšel zbornik ob 20-letnici V soboto, 26. maja, je luc sveta uradno ugledal zbornik TD Kurešcek na prireditvi, ki so jo pripra­vili na Golem. Program sta s pevskim programom pope­strila zbora KD Mokrc, OPZ Sladkosnedi in ŽPZ Žene dveh vasi. Zbrane so nagovo­rili predsednik TD Kurešcek, urednica zbornika ter nekateri prisotni gostje. Za zbornik z naslovom V objemu Kurešcka je 18 av­torjev prispevalo 23 besedil. Vsebina na 60 straneh je raz­deljena na štiri poglavja. V Uvodnih besedah bralce nago­vorijo župan Obcine Ig, nekda­nji župan Obcine Velike Lašce, ki je bila v prvih letih delova­nja turisticnega društva enako pomembno vpeta v njegovo delovanje; ter aktualni predse­dnik TD Kurešcek Momir Ma­ksimovic. Sledi poglavje, namenjeno pregledu delovanja TD Kureš­cek med letoma 1997 in 2017. Nekaj zapisov in pogledov na delovanje društva so pri­spevali nekdanji predsedniki društva in aktualni predse­dnik, sledi predstavitev sekcij, ki delujejo v okviru društva, ter nekaterih najpomembnej­ših prireditev, po katerih je TD Turisticnega društva Kurešcek Kurešcek najbolj prepoznav­no. Poglavje zakljucuje nekaj arhivskih fotografij iz prvih let delovanja društva. V poglavju Turizem na Kurešcku sta dva malce obsež­nejša prispevka. Prvega je na­pisal Anton Košir, dolgoletna gonilna sila romarske cerkve na Kurešcku, ki je bil leta 1997 tudi med ustanovnimi clani društva. V svojem prispevku Romanja – najstarejša oblika turizma obravnava pomen ro­marskega turizma, seveda s posebnim poudarkom na ro­marski cerkvi na Kurešcku, ki je ena najbolj prepoznavnih turisticnih tock naše obcine, saj jo obiskujejo tako domaci kot tuji obiskovalci – pred­vsem romarji. Drugi prispe­vek tega poglavja – Pripovedi treh cerkva – Visoko, Golo, Kurešcek – sem prispevala Maja Zupancic. V njem so na vsem razumljiv nacin poda­ne umetnostnozgodovinske in druge zanimivosti o treh cerkvah tega obmocja. V zadnjem poglavju je pros-tor namenjen prestavitvam društev, ki delujejo v naši ob­cini in s katerimi TD Kureš­cek aktivno sodeluje – tako svoje delovanje predstavljajo Društvo Zapotok, Društvo Odmev Mokrca, Društvo Fran Govekar Ig, Kulturno društvo Mokrc, poglavje zakljucujeta prispevka Marice Zupan, ki na Obcini Ig skrbi za podrocje turizma, ter Mojce Poredoš, ki je svoj prispevek naslovila Ta­borništvo – vzgoja za življenje in prostovoljstvo. Zbornik predstavlja prvo vecjo tiskano publikacijo v zgodovini TD Kurešcek, ki bo dostopna širši javnosti. Zanjo so namrec v NUK-u pridobili kataložni zapis o publikaciji. Teme, ki jih prinaša zbornik, bodo zagotovo pritegnile tudi bralce zunaj društva oz. naše obcine. Služil bo lahko kot os-nova za pripravo turisticnih, izobraževalnih in drugih vse­bin. Društvo pa se bo z njim lahko ponosno predstavljalo na številnih promocijskih in drugih dogodkih, ki se jih ude­ležuje po Sloveniji. Zbornik je izšel v nakla­di 300 izvodov – ce bi želeli svoj izvod zbornika, se lahko obrnete na TD Kurešcek. Izid zbornika je sofinancirala Ob­cina Ig. Maja Zupancic Roman Anžic Florjanova maša V nedeljo, 6. 5. 2018, je bila v cerkvi sv. Mo­horja in Fortunata v Mateni organizirana Flor­janova maša v pocastitev svetega Florjana, zavetnika gasilcev. Bogoslužje je vo­dil župnik Janez Avsenik ob pomoci kaplana Simona Vi­ranta. Župnik se je svecane maše udeležil oblecen v ga­silski obleki, saj je tudi sam clan gasilskega društva Ig. Po maši je sledila pogostitev za vse udeležene gasilce. Pri­pravili so jo gasilci PGD Ma­tena. Odziv je bil izredno ve­lik. Dogodka se je udeležilo vec kot 140 gasilcev iz vseh desetih društev. Prisoten je bil tudi župan Obcine Ig Ja­nez Cimperman. Zahvala gre vsem, ki so kakorkoli pomagali pri orga­nizaciji slovesnosti, pri okra­sitvi cerkve in peki peciva ter Uroš Demšar, pripravi hrane. Iskrena hvala predsednik PGD Matena za sodelovanje in pomoc. Marjan Smole in Monika Crne PGD Matena 110 let Dogajanje v Škriljah Na tekmovanju na Glinku D ajmo, dajmo je bilo splošno navijanje na tekmovanju v orien­taciji, ki je 14. 4. 2018 poteka­lo na Glinku. S strani našega društva je bilo prijavljenih 8 ekip; 3 ekipe pionirjev, 2 ekipi pionirk, 1 ekipa mladincev ter 2 ekipi mladink. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, kljub zacetni zamudi je tekoce po­tekalo in naše ekipe so se so­lidno uvrstile. Pionirke Maša, Špela in Julij so zasedle tretje mesto, mladincem Jaši, Niku in Valu pa je tretje mesto za las ušlo. Vsem ekipam iskrene ce­stitke za udeležbo in uvrstitve. Ni vse v tekmovanju, pac pa so se otroci podružili s prijatelji iz okolice in skupaj smo preži­veli prijetno soboto. V prihodnje bi k sodelova­nju za pripravo na tovrstna tekmovanje povabili starše, ki so lahko mentorji ekipam, v katerih sodeluje njihov otrok ali pa mentor v drugi ekipi. Pri otrocih predvsem mlajši pionirji je cutiti navdušenje, da sodelujejo oziroma jim pri tekmovanju pomaga starš, ki je otrokov vzornik, saj otro­ci pogosto komentirajo, da bi njihova mami ali oci naredila najbolje. Starši, za vas pa je iz­ziv, saj je to nekaj za otroke, in veliko naredite tudi zase ozi-roma družino. Priprave na omenjeno tek­movanje so tudi združile ot­roke, saj jih je vedno vec in pogosteje srecevati na igrišcu, zato se v ta namen izvajajo po­pravila in vzdrževanje na igri­šcu. Ob tem pricakujemo vašo udeležbo za pomoc pri delih na igrišcu. Enako ali pa še bolj glasno je bilo navijanje in pozneje ob razglasitvi rezultatov in pode­litvi pokalov na tekmovanju v Vrbljenu. Po formiranju ekip za tekmovanje in po prvih va­jah so se zacele v nekaterih ekipah kazati težave, kajti ne­kateri clani in clanice so imeli v istem terminu tekmovanja druge obveznosti. Ampak v slogi je moc, pridružili so se nam novi clani oziroma cla­nice, s tem povecali clanstvo v društvu ter uspešno izvedli tekmovanje. Po uradnem delu smo ob malici poklepetali in vsem nam je bilo skupno, da je bilo druženje prijetno, saj smo ugotovili, da se najverjetneje v takšni zasedbi ne bomo sreca­li do naslednjega tekmovanja. Na tekmovanje seveda pride­mo, saj vecino ekip v nasled­njem letu caka naloga, da ub­ranijo osvojene pokale, drugi pa se bomo za njih potegovali. V letošnjem letu smo do­segli naslednje uvrstitve: cla­nice B in clani A smo se uvrsti­li na 4. in 5. mesto, clani B so bili že boljši in so se uvrstili na 3. mesto. Clanice A so do­segle 1. mesto ter osvojile tudi prehodni pokal, ki ga bodo v prihodnje branile. Starejše clanice so imele z osvojenim 1. mestom in prehodnim po­kalom, saj so sledile svojim vzornicam starejšim clanicam, ki so osvojile prvo mesto, naj­boljši cas tekmovanja v svoji kategoriji ter tako osvojile tri pokale za prvo mesto, pre­hodni pokal in najboljšo uvr­stitev. Vsem tekmovalcem in orga­nizatorjem cestitke za udelež­bo in uvrstitve. Marina Plantan Amadej Berglez, Marina Plantan PGD Iška Loka na orientacijskem tekmovanju V soboto, 14. 4. 2018, smo se udeležili tekmova­nja v gasilski orienta­ciji na ravni GZ Ig, Škofljica in Velike Lašce. Tekmovanja, ki je potekalo na Glinku, se je naše društvo udeležilo s 7 ekipami, in sicer: 2 ekipi pio­nirk, 3 ekipe pionirjev in 2 eki­pi mladincev. Tekmovalci so bili dobro pripravljeni, kar se je izkazalo tudi na razglasitvi rezultatov. Ekipe pionirjev so zasedli 13., 3. in 1. mesto, pio­nirke 7. in 6. mesto ter mladin­ci 5. in 1. mesto. Tako smo se v soboto, 2. 6. 2018, udeležili tudi regijske orientacije, ki je potekala na Babni Gori – Dvor pri Polho­vem Gradcu. Pionirji so tek­movali v konkurenci 23 ekip pionirjev Regije Ljubljana I, naši mladinci pa so med 21 ekipami mladincev dosegli odlicno 8. mesto. Vsem ekipam cestitamo za osvojene rezultate in želimo prijetne pocitnice. Mateja Kramar Uroš Cuden Clanice in clani PGD Iška Loka na tekmovanju P GD Iška Loka se je v soboto, 12. 5. 2018, ude­ležil tekmovanja v ga­silsko-športnih disciplinah, ki je tokrat potekalo v Vrbljenu. Sodelovali smo z dvema eki­pama, in sicer ekipo clanic B in ekipo clanov A. Obe ekipi sta odlicno zastopali društvo, clanice pa so še posebno po­nosne na osvojeno 3. mesto in dobljeni pokal. To je bila odlicna vaja pred udeležbo iste ekipe clanic B na državnem tekmovanju, ki bo potekalo septembra v Gornji Radgoni, kjer jim želimo veli­ko veliko srece. Mateja Kramar Primož Pintaric PGD Iška vas na gasilskem tekmovanju V soboto, 12. 5. 2018, je potekalo gasilsko tek­movanje GŠTD clani in starejši gasilci. V Vrbljene smo prišli kar s petimi ekipa­mi, in sicer veterani, clanice A in B ter clani A in B. Imeli smo se odlicno, k temu pa so pripo­mogli tudi dobri rezultati. Naši rezultati: 1. mesto: Clanice B 2. mesto: Clani A 3. mesto: Clanice A 4. mesto: Clani B ter Veterani Tina Škulj Mostišcar 05 | Junij 2018 • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Obvestilo o spremembi uradnih urkrajevnih uradov v casu dopustov O bvešcamo vas, da bo v casu letnih dopustov v obdobju od 25. 6. 2018 do 31. 8 2018 spremenjen razpored uradnih ur na krajevnih uradih Upravne enote Ljubljana, in sicer na Krajevnem uradu Ig v na­vedenem obdobju ne bo uradnih ur. Vse upravne storitve, ki se opravljajo na krajevnih uradih, kjer ne bo uradnih ur, bodo zagotovljene na Upravni enoti Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve, Tobacna ulica 5, 1000 Ljubljana v casu uradnih ur: - v ponedeljek od 8. do 18. ure, - v torek od 8. do 18. ure, - v sredo od 8. do 19. ure, - v cetrtek od 8. do 18. ure in - v petek od 8. do 14. ure. AED­defibrilator O bcina Ig je s soglasjem NLB, poslovalnica Ig, Ba­nija 4, (Center Ig), v prostorih bankomata name­stila defibrilator. AED – polavtomatski zunanji defibrilator – je tako namešcen v zelo frekventnem pre­delu Iga in je dostopen 24 ur. Poleg omenjenega so AED-defibrilatorji dostopni še: - v vratarnici KIG-a, Zagorica 18, Ig - v RTC Zapotok (Štale), Zapotok 8 c - na Visokem, pri avtobusni postaji Raj nad mestom Namešceni pa so tudi v gasilskih avtomobilih naših prostovoljnih društev. Andreja Zdravje UE Ljubljana Mostišcar 05 | Junij 2018 Pohod clanov DU Ig na Mrzli Vrh V Sloveniji je kar osem planinskih vrhov, ki se imenujejo Mrzli Vrh. Visoki so od 834 do 1359 m. V Odboru za šport in pohodništvo Društva upokojencev Ig smo se odlocili, da osvojimo Mrzli Vrh pri Žireh (987 m). Pred koco na Mrzlem Vrhu V sredo, 9. maja 2018, se nas je 56 pohodnikov ob 7. uri zjutraj zbralo pred gasilskim domom na Igu. Za varnost našega pohoda je bil prisoten gorski vodnik, ki je hkrati tudi gorski reševalec, Boštjan Gacnik. S prijaznim šoferjem Lov­rom Vidmarjem sva se dogo­vorila o poteku vožnje z av­tobusom. Peljali smo se cez Ljubljano, Škofjo Loko, Poljane do Sela pri Žireh, kjer se nam je pridružil domacin Ciril Vid­mar s soprogo. Vožnjo smo nadaljevali cez Govejk do Le­din (790 m). Od tu dalje smo šli peš dobro uro do našega cilja, to je planinske koce, ki je na obmocju Mrzlega Vrha. Tu smo se odpocili, si privezali dušo in telo ter se razgledali po bližnji in daljni okolici. Pri­jazno strežno osebje je za nas pripravilo vec vrst hrane in druge dobrote. Cas nas je že priganjal, zato smo ob 11. uri zapustili planinsko koco in se po isti poti vrnili do avtobusa na Ledinah. Ciril Vidmar je spet prevzel mikrofon ter nam pripovedo­val zanimivosti in zgodovino celotnega obmocja Žirov. Ob poti, ki smo jo prehodili, se še sedaj vidijo kamniti mejniki (konfini), ki so dolocali mejo med Kraljevino Italijo in Kra­ljevino SHS, kasneje Kraljevi­no Jugoslavijo. Rapalska po­godba je bila podpisana 12. 11. 1920 v italijanskem mestu Ra­pallo in po kateri je Kraljevini Italiji pripadala tretjina slo­venskega ozemlja. Rapalska meja je potekala od Peci nad Ratecami cez Triglav do Reke. Mnoge domacije v 100-250 m pasu na jugoslovanski strani so porušili, ljudi izselili, vzdolž meje postavili vec metrov vi­soko bodeco žicno oviro, pod njo pa položili pohodne mine. Rapalska meja je bila ukinjena 15. 9. 1947 s prikljucitvijo Pri­morske k maticni domovini. Na tem obmocju je še ena zanimivost. Nekatere hiše so postavljene tako, da voda od­teka z ene strani strehe v Ja­dransko morje, z druge strani pa v Crno morje. Ciril Vidmar je za nas orga­niziral tudi ogled celotne to­varne Alpina v Žireh. To je bila prva vecja na novo zgrajena tovarna po drugi svetovni voj- Ogled tovarne obutve Alpina v Žireh ni v Sloveniji. Zgradili so jo v letih 1947-1948, pozneje so ok­rog nje postavili vec proizvod­nih hal in trgovino z obutvijo po zelo ugodnih cenah. Smu­carji tekaci z vsega sveta pa so na olimpijskih igrah v Sociju (2014) prav v Alpininih cevljih osvojili rekordnih 36 odlicij. Trenutno je v podjetju zapo­slenih 342 delavcev. V Žireh imajo tudi Zadruž­ni dom, ki so ga z udarniškim delom zgradili v zacetku pet­desetih let in je bil najvecji v Sloveniji (menda celo v Jugo­slaviji). Sredi mesta se od da­lec vidi župnijska cerkev sv. Martina, ki je mogocna stavba z dvema zvonikoma, zgrajena v letih 1906-1910, posvecena pa leta 1912. Orgle je izdelal mojster Ivan Milavec. Le nekaj kilometrov od Ži­rov proti Smrecju je velik nor­dijski center. To je najambi­cioznejši objekt v obcini Žiri. Sestavlja ga pet smucarskih skakalnic (8 m, 15 m, 26 m, 35 m in 60 m), vse so pokrite s plastiko in omogocajo skoke skozi celo leto (tudi v vecer­nem casu). Okoli 14. ure smo se poslo­vili od domacina Cirila in so­proge ter se jima zahvalili, da sta nam pomagala pri organi­zaciji ter izvedbi pohoda. Domov smo se vracali po drugi poti mimo skakalnic v Racevem ter pred Smrec­jem zavili desno do planinske koce. Tu smo zapustili avtobus in odšli peš na Vrh Sv. Treh Kraljev (884 m). Tukaj je iz­redno lepa razgledna tocka s cerkvijo, župnišcem in poko­pališcem. Ker je zacelo deže­vati, smo se vrnili do avtobusa in se odpeljali prek Vrhnike na Ig. Ob povratku smo se zah­valil šoferju Lovru za varno in prijetno vožnjo, planinskemu vodniku in gorskemu reševal­cu Boštjanu za varnost med pohodom in vsem pohodni­kom za red in disciplino. Jože Krašovec Krim nekoc in danes D anes je Krim izredno priljubljena in množic­no obiskana gora. Brez slabe vesti bi ga lahko razgla­sili kar za športnorekreacijski center, kot sta ljubljanski Rožnik ali Šmarna gora, saj je vzpon nanj postal rekre­acijska športna disciplina s svojevrstnim obredjem in sta­rostnimi kategorijami ( junio­rji, seniorji, pasji prijatelji ...). Cilj te discipline pa je cim veckrat priti na vrh Krima. Zato je nemalo privržencev, ki v svoji vnemi na Krim tecejo kar v samem spodnjem pe­rilu. Najbolj podjetni pa celo uporabijo kolo, da je zadeva še hitrejša. Posebnost te discipli­ne je, da lahko sodelujejo tudi gibalno ovirane osebe, ki se na sedlo pod vrhom pripeljejo z avtomobilom, in potem, po svojih najboljših zmožnostih, osvojijo vrh. Pohvalno. Vse­eno pa se, hvala Bogu, v tem športnorekreacijskem centru najde prostor tudi za izumi­rajoco vrsto planincev, ki sta nam napredek in športno življenje tuja. Spoznate nas po, nekoc obicajnih gojzarjih, nahrbtniku in nebodigatreba pozdravljanju mimoidocih. Zdaj pa resno. Nekega dne mi je uspelo najti neobljudeno pot na Krim, da sem se lahko v miru zatopil v svoje misli. Spraševal sem se, ali je bil Krim vedno tako obljuden? Je bil v preteklosti vzpon na nje­govo teme kaj vec kot le pasji sprehod, popoldanska rekrea­cija ali boj za medaljo? Odgo­vor sem se namenil poiskati v arhivskih številkah Planinske­ga vestnika – glasila Sloven­skega planinskega društva, ki izhaja že od leta 1895. In res, že v drugem letu izhajanja se je v njem pojavil zelo obširen in vizionarski opis planinskega izleta na Krim anonimnega pi­sca Cirila, ki podrobno opisuje pot do Krima in na Krim ter znamenitosti, ki jih ljubljanski izletnik lahko sreca na svoji poti (v tistih casih je bilo pla- Na Krim! Spisal Ciril. Lep kos zemlje slovenske se razgrinja pred nami, ko se ozi­ramo z Ljubljanskega Grada ali z Rožnika na okrog. Na severu se ponosno dvigujejo skalnati gorski orjaki, katerim rumeni solnce castitljive glave. Proti severozahodu in zahodu nam veže „hribov zelenih pas“ oko in srce: pogled nam plava po prijaznih vrhovih Polhogra­škega pogorja, v ozadju pa nas pozdravlja sloveci ocak Triglav. S plešaste Notranjske zro crez ljubke Vrhniške grice sive straže golega Krasa. Na vzhodu in jugovzhodu se nam smehlja s prijaznih dolenjskih gricev neštevilno belih cer­kvic, na jugu pa prijetno mice oko temno gorovje, ki obme­juje južno stran Ljubljanskega barja. Gosti lesovi porašcajo to pogorje od nog do glave – vir blagostanja prebivalcem, sta­nujocim v njega podnožju in dolinah. Proti vzhodu prehaja polagoma v svetle dolenjske grice, proti zahodu pa se pote­za do Vrhnike, kjer se tudi kon­cuje proti jugozahodni strani Ljubljansko barje. Oglejmo si natancneje to gorovje! ninstvo v glavnem dejavnost mešcanov). Clanek se mi je zdel tako zanimiv, da sem se odlocil, da ga v celoti povza­mem in objavim v Mostišcar­ju, saj je med njegovimi bralci prenekateri ljubitelj Krima, ki mu bo to branje v užitek. Miro Planinc Kovacevic, planinec Opomba: Avtor spremnega teksta se distancira od danes nezaže­lenega lomljenja kapnikov in kakršnegakoli zunanjepolitic­nega stališca, ki bi ga bralec lahko izlušcil iz citiranega clanka. Krim (1106 m) in Mokric (1056) sta najvišja vrhunca tega gorovja, katerega pov­precna višina znaša 900 m. Med Krimom in Mokricem ug­ledaš precej široko in globoko usedo. Sredi te usede opaziš lahko rebra Iške doline, ki drži dalec noter v gorovje. Na seve­rozahodni strani od Krimove­ga vrha („Pod Krimom“ gen. karte) v višini kakih 550 m se svetlijo zeleni pašniki Planini­ce, ki jih od vseh strani obkro­žujejo temni lesovi. V ospred­ju se blestijo s treh gricev tri bele cerkvice: sv. Ane (481 m), sv. Jožefa (437) in cerkvica na Žalostni Gori (415 m). Od Krima proti zahodu tja do Vrh­nike se nam vidi gorovje kot dolg temen greben (s povprec­no vršino 800 m). Znamenitej­ši vrhovi so: Veliki Srobrotnik (785 m), Vini Vrh (984 m) bli­zu Borovnice, Ljubljanski Vrh blizu Vrhnike in drugi. Na vzhodni strani od Mokrica se skriva med zelenim drevjem cerkev na deloma porastenem Kurešceku (831 m), na levo od­tod pa nas pozdravlja z zelenih trat prijazna cerkvica sv. Aha­ca (750 m). Skozi tri vecje doline (Bo­rovniško, Iško in Želimeljsko), ki se vlecejo proti jugu v go­rovje in so odprte proti Lju­bljanskemu barju, pritekajo potoki enakega imena (Borov­nicica, Ižica, Želimljica) v bar­je; tu jih sprejme lena mati Lju­bljanica v svoj narocaj. Našo pozornost vzbuja gospodar tega gorovja, tem­ni Krim, ki je Ljubljancanom znan kot vremenski prorok; kajti, kadar si on potegne kapi­co crez glavo, tedaj smatrajo to za najzanesljivejše znamenje, da bo deževalo. Manj znan ali prav za prav neznan pa je kot razgledna gora. Res ne obeta na prvi pogled ta od nog do glave porastena, malo vablji­va gora tam na jugu pustega Ljubljanskega barja ni razgle­da, ni drugih znamenitosti – a to le na prvi pogled! Kdor je edenkrat polezel na Krim, go­tovo poleze še v drugo; spomi­ni na pot mu ostanejo trajni. Porabimo torej prost dan za partijo na Krim in napotimo se proti južni strani naše bele Ljubljane! Dosedaj smo bili navajeni potovati po skalnatih stezah, strmih in golih obron­kih in gorskih tratah, odkoder se nam je odpiral krasen raz­gled v širni svet; danes pa bo­demo hodili po tihih in temnih jelovih gozdovih, v katere le tu in tam skozi gosto vejevje trepece solncni žarek. Nekoli­kokrat se nam ponudi prilika, da stopimo v podzemeljske hrame, kapnice, zaradi kate­rih Sima prav dobro imenuje Krim in njegovo sosešcino „der Vorkarst“ (Predkras). A ta tihota po temnih gozdovih, po katerih veje oni dobrodejni mir, kakršnega si tolikokrat želimo v tem burnem žitju, napravi na nas tako blag vtisk, da zaželimo še dostikrat po­tovati po teh krajih. Smelo trdim, da bodo slovenski hri­bolazci v kratkem prav mno­gobrojno pohajali na Krim. Prijetni gozdni poti, znameni­tosti ob njih, velecasten raz­gled, vse to se bode, zlasti od kar so poti zaznamenovani in je hoja vzprico tega zelo olaj­šana, našim turistom zelo pri­kupilo, in Krima ne bodo vec tako prezirali, kakor so ga do­sedaj. Edino, kar ni prijetno pri potovanju na Krim, je to, da je neroden dohod do njegovega podnožja. Bodisi, da ga poho­diš od Iga, ali iz Preserja, skozi pusto barje moraš, in to je rav­no neprijetno. „Slov. plan. društvo“ je zaznamenovalo na Krim dva pota: eden vodi nanj z Go­renjega Iga, drugi pa od na­sprotne strani iz Preserja in iz vasi Jezero crez Planinico. Drži pa na Krim še dosti dru­gih potov, tako n. pr. iz Preser­ja crez Gorenjo Brezovico in od Iške strani iz Strahomera, vendar priporocamo ona dva najbolj. Torej hajdi na Krim, kjer prebiva oni strašni zmaj, ki napravlja Ljubljancanom s svojimi potresi tolik strah! Ta zmaj je baje nekdaj prebival v Ljubljanskem barju. Po molit­vi pobožnega moža pregnan, se je preselil na Krim. Kadar zacne razsajati, tedaj cutimo potres. Debeli dve uri ti je hoditi od Ljubljane po Ižanski cesti skozi pusto barje, da dospeš v vas Studenec v podnožju porastenega gricka, vrhu ka­terega se blesti Ižanski grad. Tudi dolenjska železnica dob­ro služi Krimskemu turistu. Ce se popelješ do Škofljice, nimaš od postaje dosti vec nego uro hoda, in v Studencu si. Okrajna pot te privede bliž­je Krimovemu podnožju v Iško vas, ležeco s konca romantic­ne Iške doline, ki se razteza med Krimom in njegovim ne­kaj nižjim sosedom Mokricem dalec noter v gorovje. Nekaj casa hodimo po lepi, vedno bolj ozki dolini, skozi katero se vije bistra Ižica. Baš je jela postajati prav prijazna in vab­ljiva, ko zavijemo na desno od ceste, vodece dalje skozi kras­no dolino (v Malo Vas in nap­rej) navzgor proti Gorenjemu Igu. – Zadovoljno pogledamo veckrat s strme poti nazaj v prelepo dolino, crez Ljubljan­sko barje proti beli Ljubljani in na prijazno cerkvico sv. Ahaca, ki nas pozdravlja crez zeleno hribovje. Najveckrat pa se obr­ne naš pogled gori proti vrhu temnozelenega Krima, ki se na desno pred nami tako lepo oci­tuje. Ravno gori na vrhu je vi­deti razredceno drevje; tam se razprostira zelena tratica, od koder je prost razgled na vse strani sveta. Eno uro stopamo po strmi poti, po kateri vozi Ižanec drva iz Krimskih goz­dov, in v Gorenjem Igu smo, kjer se svet nekoliko zravni. Gorenji Ig leži kakih 500 m pod Krimovim vrhom. Oko­li njega je precej obdelanega sveta. Vas ima cerkev in okoli 18 hiš. Tu se malo ponudimo, da si ogledamo jamo „Pasico“. Prav blizu vasi je brezno, podobno lijaku in ob robu z grmovjem obrasteno. Vanje prideš le od ene strani. Skoraj se zoži v majhno luknjo, in skozi to je vhod v podzemeljske hrame. Po vseh štirih se moramo pla­ziti od kraja, a le nekaj kora­kov, in nahajamo se v precej velikem prostoru. Bati se ni nobene nevarnosti. V jami so kapniki, a ne posebno veliki. Pod skalnato steno nekoliko upogneni, gremo dalje in pri­demo zopet v vecji prostor, ki se pa hitro zoži – ozka luknja nam kaže daljnjo pot. Ker pa ne utegnemo, in ker morebiti tudi ni varno laziti okrog po tej še malo znani jami, si od­bijemo kar tu par kapnikov za spomin ter se splazimo zopet na beli dan. Želeti je, da se ta nikakor nezanimiva jama preišce; morda privabi, ce bo dohod olajšan, kdaj še veliko tujcev. Obilo drugih takih jam je še po Krimskih gozdovih, samo da niso tako velike; o eni bodemo še govorili. Zdaj pa hajdi na vrh Krima! Z Gorenjega Iga se zavije pot na desno navzgor v temni les. Prijeten hlad, razlit po temnih in tihih jelovih gozdovih, nam olajšuje pot, ki postaja vedno strmejši. Dobri dve uri hodimo po strmi vozni poti navzgor. Gozd se razsvetli in – malo­dane smo na vrhu. Po travi še nekaj korakov navzgor, in – na vrhu stojimo, 1106 m nad mor­jem! Prosto nam plava pogled na vse tri strani kranjske de­žele. Za mejnik med Gorenj­sko, Dolenjsko in Notranjsko štejejo radi Krim, in res je ne­kak naravni mejnik med temi tremi predeli. Pod nami se širi velika ra­van, raztezajoc se na jugu in jugozahodu od Ljubljane – Ljubljansko barje. Mirno se vije skozi zeleno ravnino lena Ljubljanica, z njo pa se ljubko križajo bele ceste. Prijazni ze­leni gricki, vzdigujoci se tu in tam iz ravnine, zabranjujejo enolicnost. V njih podnožju in po ravnini se bleste bela selišca, venec gora pa, ki ok­lepa prostrano ravan, krasi carovito pokrajino. Nad Lju­bljano, ki se beli okoli gradu, se razprostira rodovitno polje in bujni travniki, napajani od bistre Save, proti severu tja do Kamniških planin. S širnega polja nas pozdravljata dva vrha Šmarne Gore (671) in njena prijazna soseda Rašica. Na severu kipe v sinje nebo slikovite Kamniške planine in Karavanke. Izza porastenega predhribja Brezoviškega, ka­tero obmejuje severozahodno stran Ljubljanskega barja, se nam nasproti smejejo zeleni vrhovi Polhograjskega pogor­ja. Z marsikaterega se sveti prijazna bela cerkvica v svet. Tja crez skalovito Grmado (900) in zeleni Otožec (1021) in dalje crez zeleno hribov­je (Škofjeloško in Bohinjsko) pozdravljamo „snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja“; ki kraljuje tam gori med sivimi podložniki. Proti zahodni stra­ni se beli Vrhnika v podnožju prijaznih hribcev. Veselo zre­mo po Idrijskem hribovju, po vrhovih Trnovskega lesa v ozadju, po Hrušici, Pivki plani­ni, na Nanos (1300), Javornik (1242), Streliški Vrh (1265) in druge straže plešastega Kra­sa. Tam doli na jugu, že prav na meji, kipi v nebo mogocni Snežnik (1796). Pogled nam plava po Krasu dalec proti za­hodu in jugu. Proti jugovzho­du in vzhodu motrimo micna dolenjska brda in gozdnata hribovja (Ribniško, Kocevsko) tja do mej bratske Hrvaške. O lepem, jasnem vremenu in z daljnogledom, pravijo, se vidi prav do Zagreba. Proti seve­rovzhodu crez zeleno Litijsko in Moravsko gorovje poz­dravljamo kranjsko-štajersko mejno pogorje, iz za katere­ga gleda marsikak vrh zelene Štajerske. Zopet nam nese pogled crez bujne travnike do mogocnih Kamniških planin. Zares velicastna slika! – Zdaj si pa oglejmo tudi našo najbližjo okolico! Onkraj Iške doline se vzpenja gozdnati Mokric (1056); spodnji del po­bocja mu krijejo velike senože­ti. Z zelenih trat nas pozdrav­lja prijazna cerkvica sv. Ahaca (750), nedalec od nje pa se skriva med zelenim drevjem cerkev na deloma porastenem Kurešcku (831). Na jugu in za­hodu proti Cerknici, Borovnici in Vrhniki se kopicijo zeleni hribi: Veliki Srobrotnik (788), Sop 999 m, Kamnic 1048 m, Vini Vrh (984), Ljubljanski Vrh i. dr. S treh naprej pomakne­nih gricev na severozahodni strani od nas gledajo prijazno v barje tri bele cerkvice: Sv. Ane, sv. Jožefa in cerkvica na Žalostni Gori. V podnožju Sv. Jožefa, v zeleni dolinici, cepi vas Preserje, in tja se napoti­mo z vrha po zaznamenovani poti crez Planinico. Težko se locimo od kras­nega prostorcka. Po travi jo uberemo navzdol proti severo­zahodni strani za rdecimi zna­menji proti Planinici. Kmalu nas objame zopet zeleno vejevje, a ne za dolgo casa. Gozd se razsvetli, in pred sabo imamo majhno tratico sredi gozda, obdano od vseh strani od košatega drevja – kako prijazno pocivališce! Zo­pet korakamo skozi sencnat gozd, in kmalu smo zopet na enaki tratici. Skalnati pot, od katerega se neštevilnokrat cepijo na obe strani poti, pa se zopet shajajo, nas vodi po­lagoma navzdol po tihem lesu. Dve uri hodimo po precej eno­licni poti. Bližamo se Plani­nici. Gozd se odpre – in pred nami se širijo lepi pašniki, ki nas spominjajo na gorenjske planine. Sredi zelenih trat med sadni m drevjem se blesti par hišic in mala, borna cerkvica sv. Tomaža. To je Planinica (nad 500 m nadm. višine). Cer­kvica je jako majhna in prepro­sta, a ravno radi tega zanimiva in vredna, da si jo ogledaš. Zanimivo je, kar pripoveduje­jo o njej. Ižanski grof, pravijo, se je pred veliko leti tu mudil. Kar mu je prišel na proti velik medved in ga hotel raztrgati. V tej grozni stiski je obljubil grof, da sezida svojemu patro­nu cerkev, ce ga reši pogube. Grof se je oprostil zverine in dal sezidati cerkvico sv. To­mažu na cast. Okoli nje so se naselili scasoma kmetje, in tako je nastala mala vasica, katero so imenovali Planinico. Le malo ljudi dospe vsako leto v ta kraj navzlic njegovi micni leži in akoprav se sliši govori­ca, da „trikrat k sv. Tomažu na božjo pot je ravno toliko kot edenkrat v Rim.“ S Planinice se odpira krasen razgled crez Ljubljansko barje in na obkrožujoce je hribovje, proti Vrhniki in Ljubljani, Bo­rovnici in na bližnje hribovje, Polhograjsko pogorje, crez katero nas pozdravlja cestiti ocak Triglav, na Kamniške planine in Karavanke. – Prav pod nami v zelenem zanožju se blesti majhno jezero, v ka­terega bližini leži mala vasica, ki je dobila po njem svoje ime. Na desno od vasice se sveti cerkvica na majhnem, zele­nem gricku. Kaj ljubek je pog­led na tri bele cerkvice, ki se nam nasproti smehljajo s treh prijaznih gricev, zvezanih med sabo po majhnih usedah: pred nami Sv. Ana, katero veže ze­len greben s Planinico, na levo od tod Sv. Jožef, na levo od Sv. Jožefa Žalostna Gora. V sredi med Sv. Jožefom in Žalostno Goro se blesti vas Kamnik, ki je le par minut oddaljena od Preserja. Malo doli od Planinice so nahaja „ledena jama,“ katero nam Ant. Zup.*) tako-le opi­suje: „Blizu pota zagledamo neki kotel, skoraj ves z gostim drevjem in grmovjem zakrit - tu je vhod v ledeno jamo. Ne­koliko casa stopamo po gos­tem grmovju navzdol; stopivši iz gošcave, zagledamo pred seboj žrelo temnega prepada, kateremu se iz dna nam na­sproti vali gosta ,mrzla meg­la. Približamo se luknji, kakih 10 – 15 sežnjev široki in 20 – 25 visoki. Dalje ko stopamo po tleh, posutih z vecjimi ali manjšimi kameni, mrzleje in temneje je. Naletimo na kosti najbrž ponesrecenih goved. Pridemo na kraj, kjer se jama na levo zavije. Jama je posta­la dosti širja. V tem ko je bila poprej visoka 20–25 sežnjev, je njena visocina zdaj najmanj 50–60 sežnjev. Gremo dalje po jami, zdaj kot okrogla dvorana razširjeni, in pridemo do kraja, kjer nam visoke skale zapro pot, le majhna luknja nam kaže daljnjo pot. Tu se ustavimo in vrnemo. Nismo sicer našli ledu, kateri, kakor so nam pra­vili kmetje, zdaj kot zagrinjalo pokriva skale in dalec crez nje visi, pa povedal nam je neki krcmar, da je še pred tremi te­dni (mi smo bili 1. septembra v jami) v tem naravnem lede­nem hramu dobil ledu.“– Kdor nas noce spremljati po rdece zaznamenovanem potu v Preserje, ampak bi se raje napotil na vabljivo vas Je­zero, jo bo mahnil naravnost navzdol. Prijazna gozdna pot (modro zaznamenovana) ga pripelje v dobri pol uri na Je­zero in potem v vas Podpec, le­žeco v podnožju Sv. Ane in ob Ljubljanici. „Pri Betu“ – nas­videnje! Od Jezera do Podpe­ci je slabo cetrt ure hoda. Od tam se odpeljemo skupno po Ljubljanici v Ljubljano. Ce se pa v Preserju skesamo in nam bo železna cesta bolj všec, po­tem se ne vidimo prej nego v Ljubljani, kamor nas potegne železni konj iz Borovnice; iz Preserja namrec nimamo rav­no predalec v Borovnico. Ra­zen tega pa nas je dosti takih, ki še nismo videli slovecega Borovniškega viadukta. Zavijemo na levo. Nekaj casa nas vodi steza med pri­jaznimi pašniki, crez katere je razgrnila Flora svoj pisani plašc. Kmalu pa se zopet ve­selimo prijetnega gozdnega hlada, in ko smo zopet iz goz­da, nas vodi pot med zelenim brinjem, ki prerašca kamenati breg. Spomnimo se dobre in poštene domace pijace, kate­ro umejo doli v Preserju prav izborno kuhati; o tem se bode­mo kmalu prepricali. Ko hodi­mo tako po lepi vozni poti, se nam odpre tako prijazen pog­led v zeleno dolinico, na vablji­vo vas Preserje, micno cerkvi­co sv. Jožefa, vas Kamnik in na Žalostno Goro, da nehote po­stojimo ter se divimo lepi pok­rajini. – Kmalu smo v Preserju. Bog na vec krajih roko moli, in to nam je všec. Pri dobri vinski in žgani pijaci se pokrepcamo za daljnjo pot. Malo doli od vasi ugledamo jezerce, ki je pa ob deževnem vremenu precej veliko, ime­novano Ponikva. Tu se nabira voda, tekoca skozi dolino, ki se vlece od Preserja proti jugu v zeleno hribovje proti dolenji in gorenji Brezovici in dalje proti Rakitni tam že za Krimom; kaj­ti dolina je proti Ljubljanske­mu barju zaprta, in voda, ki se nabira v Ponikvi, priteka pod zemljo onkraj izpod Sv. Jožefa v barje in naprej v Ljubljani­co. – Tudi ob cesti, vodeci iz Podpeci ob podnožju Sv. Ane na Jezero, opazujemo, kako na nekem kraju malo pred vasjo Jezerom prihaja voda iz skal­natih tal sunkoma na dan. Vidi se, da smo res v Predkrasju. Zdaj pa, kakor ti drago: v Podpec in od tod po Ljublja­nici (ce si poprej vse potrebno ukrenil), ali peš v Ljubljano (3 ure), ali pa iz Preserja v Borov­nico in na vlak (1,5 ure). Lepa cesta te privede skozi usedo med Sv. Jožefom in Sv. Ano v pol ure v Podpec, in takisto lepa cesta v vas Kamnik in od tod mimo Žalostne Gore na okrajno cesto, vodeco iz Pod­peci v Borovnico. Marsikomu bo bolj prija­lo napraviti partijo na Krim iz Preserja (ozir. iz Jezera) crez Planinico navzgor in na Ig navzdol. To tudi vsakemu priporocam; kajti od Preserja navzgor je pot dosti zložnejša nego od Iga. Vsekakor pa je partija od obeh strani prijetna in zanimiva. Torej le na Krim! *) Glej „Glasnik“ 1863. Vir: Planinski vestnik, letnik II (št. 8), avgust 1896, strani 129–132 in Planinski vestnik, letnik II (št. 9), september 1896, strani 141–144 21. Tek na Krim V nedeljo, 27. maja 2018, je GRS Ljubljana organizirala tradicionalni Tek na Krim. Prireditev je posvecena spominu na clane GRS Ljubljana, ki jih ni vec med nami. Vsoparnem jutru so dvoclanske ekipe star-tale na hipodromu v Vrbljenu, potem pa poti cez Kramarco, ki jo zgledno vzdr­žujejo markacisti PD Krim, tekle do vrha Krima. Ciljno crto je prva preckala ekipa GRS Jezersko, sledili pa sta jim dve ekipi gorskih tekacev iz krajev pod Krimom. Sestop nazaj v Vrbljene je potekal brez zapletov, le sod­niška ekipa je iz avta opazila mladega medveda. Pred ga­silskim domom v Vrbljenu so morale ekipe še oskrbeti namišljenega ponesrecenca z zlomljeno stegnenico. Sledilo je še prijateljsko druženje z obujanjem spomi­nov in kovanjem novih nacr­tov, potem pa smo se razšli z obljubo, da se prihodnje leto na zadnjo nedeljo v maju spet poženemo proti vrhu Krima. Rezultati: Moški: Ženske in mešane ekipe: 1. GRS Jezersko I (Anže Šenk, Primož Šenk) 40:36 2. Podkrimca I (Damjan Repar, Leon Sabo) 43:28 3. Podkrimca II (Janvit Bajt, Matevž Artac) 47:43 1. GRS Ljubljana IV (Nasta Rak, Gašper Rak) 56:01 2. GRS Ljubljana I (Maja Jereb, Nejc Turnšek) 58:50 3. Kinvital Team (Andreja Sivec, Benjamin Rotar) 1:02:48 Miha Peternel Rokometaši ŠD Mokerc Ig državni prvaki in podprvaki Zakljucek rokometne sezone 2017/2018 je za rokometaše ŠD Mokerc Ig potekal v znamenju zakljucnih turnirjev za osvojitev naslova državnih prvakov. Finale državnega prvenstva za mlajše decke B (MDB) smo v maju gostili v Športni dvorani na Igu, kjer je domaca ekipa osvojila naslov državnega podprvaka. Zakljucni turnir za starejše decke B (SDB) je v zacetku junija potekal v Rdeci dvorani v Velenju, kjer je ekipa SDB ŠD Mokerc že tretjic zapored osvojila naslov državnega prvaka. Poleg osvojenih naslovov so posamezni igralci obeh ekip prejeli še individualna priznanja. Mlajši decki B državni podprvaki ŠD Mokerc Ig je z uvrsti­tvijo rokometne ekipe MDB (letnik 2006 in mlajši) med prve štiri ekipe v Sloveniji go­stil zadnji in najvecji dogodek rokometne sezone 2017/2018, finale državnega prvenstva mlajših deckov B (MDB), ki je potekal 12. maja letos v Športni dvorani na Igu. Poleg domace ekipe so nastopile še ekipe RK Gorenje Velenje, RK Celje Pivovarna Laško in RD Urbanscape Loka. V polfinalu je domaca ekipa prvo tekmo z ekipo RK Gorenje Velenje odlicno odigrala in zmagala z rezultatom 15 : 10. Sledil je trši oreh, ekipa RD Urbansca­pe Loka, ki jo rokometaši ŠD Mokec v ligaškem delu niso uspeli premagati. Po napeti in razburljivi koncnici je našim fantom uspelo tekmo koncati z neodlocenim rezultatom 17 : 17. V finalu se je ekipa ŠD Mo-kerc srecala z ekipo RK Celje Pivovarna Laško. Naši fantje so tekmo odlicno odprli in povedli s tremi goli razlike. Žal pa so jim moci na koncu pošle in ekipa iz Celja je zma­gala z rezultatom 25 : 13. Naši rokometaši so osvojili odlicno drugo mesto, naslov držav­nega podprvaka. V najboljšo sedmerico zakljucnega tur­nirja sta se uvrstila dva naša igralca, Leon Kvržic in Bine Pirc. Leon Kvržic je prejel tudi pokal za najboljšega vratarja turnirja. Iskrene cestitke vsem igralcem ekipe MDB, trener­ju Luki Valantu in vodji ekipe Gregorju Pircu. Zahvaljujemo se Dušanu Šavru za napove­dovalsko vlogo na turnirju, podžupanu Obcine Ig Francu Toniju za otvoritveni nagovor in hvala tudi odlicni organiza­cijski ekipi, ki je poskrbela za nemoten potek turnirja. Starejši decki B ponovno državni prvaki Ekipe starejših deckov B (letnik 2004 in mlajši) RK Gorenje Velenje, MRK Krka Novo mesto, RK Metlika in ŠD Mokerc Ig so se za naslov državnega prvaka srecale na zakljucnem turnirju, ki je po­tekal 2. in 3. junija letos v Ve­lenju. Že uvrstitev na zakljuc­ni turnir je nagrada za dolgo in naporno sezono, vendar so imeli rokometaši RK Mokerc jasen cilj – ubranitev naslova državnega prvaka iz prejšnjih dveh sezon. Kljub slabše pri­kazani igri prvi dan turnirja je našim fantom uspelo pre­magati ekipo RK Metlika z rezultatom 28 : 20. V finalu se je naslednji dan ekipa ŠD Mokerc srecala z odlicno eki­po MRK Krka, lanskimi dr­žavnimi podprvaki. Tekma je bila napeta, predvsem prvi polcas, kjer so naši fantje ves cas lovili Krkaše. Borili so se kot levi, trgali so kot hijene in na koncu jim je uspelo polcas koncati z golom razlike v našo korist. Do sredine drugega polcasa je bilo še napeto, po­tem pa so naši fantje ušli Kr­kašem. Na koncu so nasprot­niki morali priznati premoc fantov iz Mokerca, koncni rezultat tekme je bil 26 : 22. Tako so mokerški rokometaši ubranili državni naslov in ga letos osvojili že tretjic zapo­red. Poleg zlatih medalj in po­kala za najvišji naslov države sta dva naša igralca prejela tudi individualni priznanji. Za najboljšega strelca turnirja je bi imenovan Anže Rupert, za najboljšega igralca turnirja pa Timotej Drnovšek. Cestitke igralcem ekipe SDB, trener­ju Dejanu Vujicu, pomocni­ku trenerja Gregorju Pircu in vodji ekipe Branetu Drnovšku za osvojeni naslov. Zahvala tudi neutrudnim navijacem, ki so prišli navijat in spodbujat naše fante. ŠD Mokerc Ig Škulj na SP v Franciji z odliko Mladi kartisti K artist Mark Škulj je prvi konec tedna v maju (2.-6. 5. 2018) v Franciji nastopil na svetovnem prven­stvu razreda CIK-FIA Aca­demy Trophy. Sezona mednarodnih tek­ movanj v kartingu se je v za­ cetku maja z uvodno dirko evropskega prvenstva zacela tudi za kartiste v najmocnejši kategoriji KZ ter KZ2, obenem pa bo dirka štela tudi kot uvo­ dna preizkušnja za tekmovalce v mednarodnem razredu CIK­ FIA Academy Trophy. Medna­ rodna avtomobilisticna orga­ nizacija FIA je pred zacetkom letošnje sezone okrepila svojo prisotnost v panogi karting, predsednik karting sekcije CIK-FIA pa je postal nekdanji dirkac formule 1 Felipe Massa. FIA je izbrala tudi novega pro­ motorja prvenstva, naslednja tri leta bo za promocijo svetov­ nega kartinga skrbela izkuše­ na ekipa RGMMC. Po vec kot petnajstletni od­sotnosti slovenskih tekmoval­cev s prizorišc evropskih in svetovnih prvenstev v razredu KZ2, je letos Slovenijo zastopal Martin Mihic (TB-Kart/TM/ LeCont), ki se je na uvodno dirko v Francijo podal s popot­nico dobrih nastopov na med­narodnih dirkah v Italiji. Mi­hic je pod okriljem italijanske tovarniške ekipe TB-Kart na­stopil v konkurenci oseminse­demdesetih voznikov. Njegov cilj je bil preboj v finale, kjer je po sistemu kvalifikacijskih voženj nastopilo 34 najboljših voznikov. Tekmovalci v razre­du KZ2 so se za naslov evrop­skega prvaka pomerili na dveh preizkušnjah, poleg dirke v Salbrisu bo zakljucek gostil sloviti italijanski Lonato. Tudi letos pa je slovenske barve v kategoriji Academy Trophy branil Mark Škulj (Exprit/Vortex/LeCont), ki se je izkazal že v lanski izvedbi edinstvenega tekmovanja, ki primerja najboljše talente z vsega sveta pod enakimi pogo­ji. Enako kot v minulih izved­bah tekmovanja so vsi vozniki imeli na voljo šasije priznane­ga proizvajalca OTK (Exprit), poganjali jih je pogonski agre­gati Vortex, novost pa so bile pnevmatike gumarskega opre­mljevalca LeCont. Poleg Škulja je bilo med letošnjimi nasto­pajocimi nekaj slovitih imen iz mladinskih kategorij. Kon­kurenca je bila izjemna, saj je barve državnih reprezentanc zastopalo kar enainpetdeset voznikov iz štiridesetih držav. CIK-FIA na ta nacin znova potrjuje, da gre za edinstveno tekmovanje, ki primerja naj­boljše talente z vsega sveta pod enakimi pogoji, kjer je fi­nancna komponenta potisnje­na v ozadje, saj mednarodna karting zveza s pomocjo pro­izvajalcev mocno subvencioni­ra nastope vseh tekmovalcev. Poleg pridobivanja bogatih izkušenj na mednarodnih tek­movanjih pa je koncept tekmo­vanja zasnovan tudi v smeri izo­braževanja mladih voznikov v smislu pravil, obnašanja na Letošnja startna št. 530 stezi ter priprave na prestop v višje kategorije kartinga. Mark Škulj se je v minuli sezoni izkazal s tremi uvrstit­vami med finaliste, letos pa so bila pricakovanja nekoliko vecja, saj je bil mladi Iškavarec eden izmed devetih voznikov, ki so v prvenstvu nastopili drugic zapored. »Pred uvodno dirko Academy Trophy sem nastopil na nekaj mocnih med­narodnih tekmovanjih razreda OK-Junior in pridobil še nekaj potrebnih izkušenj in samoza­vesti. Mislim, da si cilje letos zato lahko postavim nekoliko višje in bom meril na uvrstitve med deseterico,« je o svojih na­crtih za letošnjo sezono pove­dal Škulj. Karavana mednarodnega tekmovanja CIK-FIA Academy Trophy bo poleg Francije (Sal­bris) potekala še v Italiji (Lona­to) in Belgiji (Genk). V sredo in cetrtek pred tekmovalnim vikendom je na stezi v Salbrisu potekal žreb šasij in motorjev za kategorijo Academy Trophy, vsi dirkaci pa so tudi že imeli priložnost za spoznavanje s stezo in tekmovalno opremo. Uradni del tekmovanja se je v petek zacel z uradnimi trenin­gi in kvalifikacijami, v soboto so bile na sporedu izlocilne dirke, finale je bil v nedeljo. Z uvrstitvijo v finale je zno­va navdušil Mark Škulj, med­tem ko se je Martinu Mihicu nastop nekoliko ponesrecil. Dirko si je ogledal tudi novi predsednik karting sekcije CIK­FIA, nekdanji dirkac formule 1, Felipe Massa. Mark Škulj (Exprit/Vortex/ LeCont) je že v lanski sezoni opozoril nase, potem ko se je na vseh dirkah minule sezone uvrstil v finale, med najboljših 34 voznikov. Tudi v letošnji iz­vedbi tekmovanja je konkuren­ca izjemna, saj barve državnih reprezentanc zastopa najbolj­ših 51 mladincev iz štiridesetih držav. Oprema se dodeljuje z žrebom, format tekmovanja pa v ospredje postavlja talent voz­nikov, saj je razlika v materialu in opremi prakticno nicna. Škulj je v Salbrisu nekoliko slabše opravil s kvalifikacijami in se uvrstil na 33. mesto, ki je pomenilo slabo startno izhodi­šce v kvalifikacijskih dirkah. S tremi konstantnimi predstava­mi in uvrstitvami na 15., 14. in 13. mesto, se je zlahka uvrstil v finale in si priboril 25. startno pozicijo. V finalu se je po ogor­cenem boju s predstavnikom iz Brazilije na koncu moral zado­voljiti s 24. mestom. »Že pred samo dirko sem ugotavljal, da bo uvodna dirka v Franciji iz­jemno zahtevna, saj je vecina tekmecev na tem dirkališcu letos že odpeljala najmanj dve dirki, sam pa sem se s stezo spoznal šele na cetrtkovih pro­stih treningih. Gre za tehnicno izjemno zahteven kartodrom, ki ne odpušca niti najmanjših napak. Zadovoljen sem z uvo­dno dirko in se z optimizmom odpravljam na preostali dirki prvenstva, ki bosta potekali na stezah, ki mi bistveno bolj ustrezata, na njih pa sem že odpeljal nekaj dirk,« je po dirki povedal Škulj. Zmage v razredu Academy Trophy se je veselil Jose MariaNavalon Boya (Španija), drugo mesto je osvojil Belgijec Kobe Pauwels, tretji pa je bil doma­cin Sami Meguetounif. O prednosti poznavanja steze govori tudi koncni vr­stni red v razredu KZ2, saj so na zmagovalnem odru stali kar trije domacini. Zmagal je Adrien Renaudin (Sodi/TM/ LeCont), drugi je bil Pierre Loubere (Praga/TM/LeCont), tretji pa Hubert Petit (Sodi/ TM/LeCont). Aktivni v pomladi in kmalu na zaslužene pocitnice V zacetku maja smo se odpeljali na trening v Velenje, ki je bil na­menjen izpopolnjevanju bor­benih tehnik in natancnemu spoznavanju sodniških pravil športne karate borbe. Zahvala vodstvu Karate kluba Velenje, še posebej trenerki Nataliji in sodniku Zdenku. Že naslednji vikend smo se s 25 tekmovalci udeležili tekmovanja za barvne oz. šol­ske pasove v Domžalah. Med tekmovalci je bilo tudi nekaj takih, ki so se prvic preizku­sili na tekmovalnem podiju in pridobili prve neprecenljive tekmovalne izkušnje. Skupno med klubi smo Ižanci osvojili 2. mesto! Med 18. in 20. majem je v Celju potekal že 14. Gasshuku, strokovni seminar pod vod­stvom japonskih JKA inštruk­torjev. Tokrat so svoje znanje širili Hanzaki Yasuo, Nemoto Keisuke in Kurihara Kazuaki. V soboto smo se seminarja udeležili tudi clani ižanskega karate-do kluba: Mojca Zavr­šnik, Andrej Pengov in Matej Kabaj ter preživela dan s stro­kovno podkovanimi inštruk­torji na odlicnih treningih v dobri družbi. Junij je mesec preverjanje znanja, saj karateiste caka iz­pit za višji pas. Med njimi sta tudi dve kandidatki za DAN (crni) pas. Triclansko komisijo bosta morali s prikazom teh­nik, kat in borb prepricati, da si zaslužita mojstrski naziv. Po izpitu sledi klubski zakljucek leta in piknik v Iškem vint­garju. V poletnih mesecih pa je cas polnjenja baterij, saj bo avgust hitro tu, ko se zacnemo pripravljati na nove izzive. Mateja Breznik, Karate-do klub Ig Shotokan KarateIg V elitnem razredu KZ, kjer nastopajo le izbrani najboljši vozniki na svetu, je prednost domacega terena izkoristil Francoz Jeremy Iglesias (FK/ TM/LeCont), drugi je bil Ni­zozemec Jorrit Pex (CRG/TM/ LeCont), tretji pa veckratni svetovni prvak Marco Ardigo (Tony Kart/Vortex/LeCont). Rezultati dirke so na vo­ljo na spletni strani CIK-FIA, http://www.cikfia.com/com­petitions/cik-calendar/2018/ salbris/academy/results.html. Domen Jerancic Mostišcar 05 | Junij 2018 Ženski del ŠK Ig v maju osvojil dve odlicji D ržavno prvenstvo za clane in clanice je letos potekalo v Ljubljani, v prostorih šahovskega doma. Clansko prvenstvo je bilo od­prto za vse registrirane šahiste in šahistke s slovenskim drža­vljanstvom in se ga je udele­žilo 50 šahistov in šahistk. Pr­venstvo clanic je zaprto za 10 udeleženk, na tekmovanje se uvrstijo najboljše po ratinških tockah in zmagovalke pre­teklega prvenstva. Državna prvakinja ima cast nastopiti za državno žensko reprezentanco v tekocem letu. Šahovski klub Ig je imel štiri predstavnike na clan­skem in eno predstavnico na prvenstvu clanic. Vsi so na pr­venstvo prišli z jasnim ciljem osvojiti naslov prvaka oziroma doseci uvrstitev za medaljo. V velikem slogu je ta cilj uresni­cila Lara Janželj. V mocni konkurenci dveh velemojstric se je v vsakem krogu borila in dosegla šest zmag (med drugimi nad obe­ma velemojstricama) in en remi. Teh 6 in pol tocke je za­dostovalo, da je 4. maja prejela pokal za osvojitev naslova dr­žavne prvakinje Slovenije za leto 2018. To je bilo prvo odlic­je v letošnjem maju. Na odprtem državnem pr­venstvu je bila konkurenca v zgornji polovici postavljenih igralcev precej izenacena. ŠK Ig je imel dva mocna igralca Tima Janžlja in Igorja Jele­na. Predvsem Igorju je kazalo dobro do predzadnjega kroga, v katerem je moral premoc priznati poznejšemu zmago­valcu mlademu Borisu Marko­ji iz ŽŠK Maribor. V zadnjem krogu sta se med seboj pome­rila prav naša dva igralca in po sicer napetem boju remizirala. Polovica tocke žal nobenemu od njiju ni prinesla uvrstitve za medaljo. Na koncu je bil Igor 7. in Tim 9. Poleg omenjenih sta na odprtem prvenstvu pogumno 16. tek v Bevkah Športno društvo Bevke je v soboto, 2. 6. 2018, s pri­cetkom ob 9.30 organi­ziralo 16. tradicionalni tek po obronkih vasi Bevke za otroke in odrasle. Krožna proga dol-nastopila mlajša predstavnika ŠK Ig Anja in Luka Jelen. Gle­de na njuno starost (12 in 10 let) vidnejših uvrstitev ni bilo mogoce pricakovati. V maju je ŠK Ig nastopil tudi v 1. ženski ligi, ki je po­tekala v Murski Soboti. Ekipa šteje dve igralki. Nastopili sta mama in hci Erika in Lara Jan­želj. Z izjemno borbenostjo sta žine 7 km je bila speljana po obronkih vasi Bevke in je po­tekala po asfaltu, makadamu, kolovozu, travniku in gozdni poti. Med mlajšimi decki se je teka na 500 m udeležil Jakob Škarja, med deklicami in dec­kom v svoji kategoriji pa so se otroškega teka na 1000 m udeležili Sabina Škarja, Aljaž Božic in Inna Novak. Bravo, cestitke za naš podmladek. Vsi so na koncu teka prejeli spo­minska priznanja. Polmaratona pa se je ude­ležila Vesna Novak in v svoji starostni kategoriji osvojila prvo mesto ter prejela zlato medaljo. Kot so povedali teka­ci, da je bilo zelo vroce, napor­osvojili 3. mesto in bronasto medaljo med 21 ekipami. Up­raviceno si lahko želimo, da se bo ženska ekipa v prihodnjih letih uvrstila v najvišje ekipno tekmovanje – državno ligo. Tanja Bakan Rožic,ŠK Ig no in na koncu lepo. Iskrene cestitke vsem, ki so se udeležili teka. Marija Novak Miran Novak Balinanje v zimski ligi 2017/2018 B alinarji Društva upo­kojencev Ig v zimskem casu ne moremo treni­rati in tekmovati na našem ba­linišcu Ig pri gasilskem domu, kjer je to na prostem, zato tre­ Šola zdravja L etos je skupina Ig društva Šola zdravja pra­znovala že osmo obletni­co obstoja skupine. Zbrali smo se v petek, 11. maja 2018, tako kot vsak dan v letu, pri gasilskem domu na Igu. Praznovanja so se udele­žili poleg naših clanov še cla­ni društva iz skupine Livada, Vrbljene-Strahomer, Želimelj niramo in tekmujemo na na­jetem pokritem balinišcu Ba­linarskega športnega društva Šiška v Ljubljani. Treningov in tekmovanj se je v zimski se­zoni 2017/2018 udeleževalo 14 balinarjev iz našega društva. Tekmovalo je 16 ekip iz raz­licnih društev upokojencev. Najboljše rezultate je dosegala naša ekipa in tako osvojila po­kal za 1. mesto. 8. obletnica skupine Ig in Gradišca. Skupaj nas je bilo 52 udeležencev. Kot obicajno smo ob 7.30 po pozdravnih besedah zaceli našo polurno telovadbo – 1000 gibov. Pozdravne besede in zahva­lo za povabilo je podala v ime­nu vseh vabljenih skupin vod­ja skupine Livada Silvica Elrih. Clani naše skupine smo prip­ravili skromno pogostitev, za kar se vsem iskreno zahvalju­jem. Z glasbo nas je razveselil naš clan Štefan. Zahvaljujemo se PDG Ig, da lahko nemoteno vsako jutro telovadimo na pro­storu pred gasilskim domom. Naša skupina šteje prek 32 rednih in pridruženih cla­nov, dnevno pa nas telovadi od 7 do 18. Telovadimo vsak dan od 7.30 do 8.00 pri gasil­ Športne igre MZU Ljubljana – OSZDU 2018 M estna zveza upokojencev Ljubljana vsako leto organi­zira Pokrajinske športne igre upokojencev Ljubljanske pokrajine v razlicnih športnih panogah, v katero spada tudi Društvo upokojencev Ig. Tudi letos sta se po dve naši ekipi (moška in ženska) udeležili tekmovanja v pikadu in balinanju. Tekmovanje v pikadu je potekalo v Podcerkvi, Stari trg pri Ložu, v sredo, 4. aprila 2018. Tekmovanja se je udeležilo 8 moških in 9 ženskih ekip iz razlicnih društev upokojencev. Ekipe so sestav­ljale 4 clani + rezerva. Naša moška ekipa je dosegla 5., ženska pa 7. mesto. Tekmovanje v balinanju pa je potekalo v Ljubljani na balinišcu Športnega društva Zarja. Tekmovanje za ženske je potekalo v to­rek, 22. maja 2018. Tekmovalo je 6 ekip. Tekmovanje za moške pa je bilo v sredo, 23. maja 2018. Tekmovalo je 11 ekip. Naša moška ekipa je osvojila pokal za 2. mesto in bo nastopila na državnih športnih igrah ZDUS 2018 v mesecu septembru 2018. Zahvaljujemo se našemu DU za pomoc pri udeležbi na teh pri­reditvah. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo skem domu na Igu, razen ob nedeljah in praznikih, in to v vsakršnem vremenu (dež, sneg, mraz …). Vabimo vas, da se nam pridružite. Ana Podržaj, vodja skupine Mostišcar 05 | Junij 2018 • OGLASI //////////////////////////////////////// • OBVESTILA ////////////////////////////////// • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolec.insko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni www.zobozdravstvo-prenadent.si Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katere­ga lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Karitas Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki s svojimi darovi polnite naš vozicek v Trgovini Spar-Mesarstvo Blatnik, d.o.o., na Igu in s tem pomagate lajšati stiske ljudem. Hvala tudi vsem dobrotnikom za podarjena oblacila, igrace, higienske potrebšcine in druge uporabne predmete ter pro­stovoljne prispevke. Posebno pa se zahvaljujemo Trgovini Spar-Mesarstvo Blatnik, d.o.o., ter njihovim zaposlenim, da nam omogocajo zbiranje hrane in higienskih pripomockov v njihovi trgovini na Igu. Župnijska Karitas Ig Vabljeni k sodelovanju Zgodbe o nekdanjem življenju po naših vaseh vedno pritegnejo. Odkrivajmo jih skupaj! Poznate zanimivo zgodbo, povezano z vašim krajem, obicaje, imate mogoce staro fotografijo, razglednico naših krajev, ki bi jo delili z bralci Mostišcarja? Poklicite nas na 01/280-23-24 (vsak delovnik med 8. in 13. uro) in dogovorili se bomo za objavo! Uredništvo Mostišcarja Urnik Zbirnega centra Matena Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 V primeru, da je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Mostišcar 05 | Junij 2018 junij ­ september 2018 | št. 28, leto 8| cena: 3,19 € AMIENS - glavno mesto Pikardije v severni Franciji, ki leži ob reki Somme, TOURNIER, Michel - francoski pisatelj, leta 1970 prejemnik Goncourteve nagrade za roman Jelšev kralj, WEBMASTER - skrbnik za posamezne strežnike na internetu Mostišcar 05 | Junij 2018 33 .ZAHVALE /////////////////////////////////////// • VABILA //////////////////////////////////////// Podarim ok. 6-7 m2 rabljenih tlakovcev v obliki crke S. Odpeljete sami. Tlakovci so v Brestu. Zainteresirani klicite na gsm: 041/504-826. Zaposlimo vec delavcev za delo na žagi. Vse informacije na gsm: 041/683-897 ali 041/633-287. Mostišcar 05 | Junij 2018 .VABILA//////////////////////////////////////// .KOLEDAR PRIREDITEV///////////////// JUNIJ želiš izvedeti vec o življenju v prazgodovini? želiš izvedeti kaj novega o prvih prebivalcih ljubljanskega barja kolišcarjih? Uživaš v naravi? Pridi na: kOlišcarski tabOr v idilicnem okolju ob ribniku v dolini drage pri igu i. termin:19.-21. avgusta 2018 • ii. termin:21.-23. avgusta 2018 delavnice, igre, sprehodi, pogovori, veceri ob ognju, spoznavanje novih prijateljev Vec informacij: www.vdezelikoliscarjev.si Fb-stran: V deželi kolišcarjev Vabljeni sobota, 16. junij, ob 7. uri, pri Pošti Ig sobota, 16. junij, ob 9. uri, pred RTC Zapotok ponedeljek, 18. junij, ob 19. uri, Dvorana Centra Ig sobota, 23. junij, ob 20. uri, Kulturna dvorana Golo nedelja, 24. junij, ob 19. uri, Iška Loka 30. junij in 1. julij, ob 15. uri, Hipodrom Vrbljene Dvodnevni pohod po mejah Obcine Ig Društvo Fran Govekar Ig Svet zdravilnih rastlin - delavnica v naravi Društvo Zapotok 92. Govekarjev vecer Društvo Fran Govekar Ig Prireditev ob dnevu državnosti in praznovanju kresne noci KD Mokrc Gasilska veselica z Ansamblom Nemir PDG Iška Loka Tradicionalna konjeniška prireditev KD Krim JULIJ, AVGUST sobota, 21. julij, ob 20. uri, pred GC Golo 19.-21. avgust in 21.-23. avgust, Draga sobota, 25. avgust, 10.-18. ure, Draga (pri ribniku Rakovnik) Gasilska veselica s skupinama Toplar in Uciteljice PGD Golo Kolišcarski tabor za otroke Društvo Fran Govekar Ig 10. Kolišcarski dan Društvo Fran Govekar Ig na SEPTEMBER sobota, 8. september, Gobarski zbor ob 9. uri, RTC Zapotok GMD Ig sobota, 15. september, Ižanski sejem središce Iga Obcina Ig 10. kOlišcarski dan v soboto, 25. avgusta 2018,* od 10.00 do 18.00 v Dragi pri igu. * V primeru dežja se dogodek prestavi na nedeljo, 26. avgusta 2018. letos v središcu:kOlišcarski VOZ Gobarsko mikološko društvo Ig vabi clane in obcane na ogled Gobarske ucne poti na temo smrtno strupene gobe, ki bo postavljena na ogled v parku med obcino in Centrom Ig. Dobrodošli! kolišcarski dan = zabava za vso družino Mostišcar 05 | Junij 2018 35 Obcina Ig in Kulturno društvo Mokrc vas vabita na osrednjo obcinsko prireditev OB DNEVU DRŽAVNOSTI in PRAZNOVANJU KRESNE NOCI v soboto, 23. 6. 2018, ob 20. uri v kulturno dvorano gasilskega centra na Golem. Program bodo oblikovali: ŽPZ Žene dveh vasi OPZ Sladkosnedi z gosti VABLJENI