URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Steviika 10___________Ljubljana, torek 31. marca 1981 494. Na podlagi prvega odstavka 6. člena zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SHS, št. 29-1442/75 in št. 30-1466/80) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju od leta 1981 do leta 1985 I Po zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29-1442/75 in št. 30-1466/80 — v nadaljnjem besedilu: zakon) se v obdobju od leta 1981 do leta 1985 štejejo za najmanj razvita območja: 1. v smislu 3. člena zakona — območja naslednjih občin: Lenart, Lendava, Ljutomer, Ormož, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, s tem, da občina Lenart ne presega tretjine povprečne razvitosti Socialistične republike Slovenije in s tem izpolnjuje tudi pogoje iz 14.a člena zakona; 2. v smislu 4. člena zakona — kot sestavni deli geografskih območij — naslednje krajevne skupnosti: — v občini Gornja Radgona: Apače, Crešnjevci, Ivanci, Kapela, Negova, Spodnja Ščavnica, Stogovci, Videm ob Ščavnici (geografsko območje Slovenske gorice), — v občini Maribor: Korena, Ruperče, Velka (geografsko območje Slovenske gorice), — v občini Ptuj: Desternik, Juršinci, Polenšak, Trnovska vas, Vitomarci (geografsko območje Slovenske gorice) in Dolena, Cirkulane, Leskovec, Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Zavrč, Žetale (geografsko območje Haloze), — v občini Slovenska Bistrica: Laporje, Makole, Studenice (geografsko območje Haloze), — v občini Laško: Breze, Jurklošter, Vrh nad Laškim (geografsko območje Kozjansko), — v občini Sevnica: Blanca, Zabukovje (geografsko območje Kozjansko), — občini Krško: Zdole (geografsko območje Kozjansko), — v občini Brežice: Artiče, Bizeljsko, Globoko, Kapele, Pečice - Križe, Pišece, Sromlje (geografsko območje Kozjansko), — v občini MetRka: Podzemelj (geografsko območje Pokolpje), — v občini Črnomelj: Adlešiči, Dragatuš, Grib- lje, Stari trg, Tribuče, Vinica (geografsko območje Pokolpje), ^ — v občini Kočevje: Draga, Kočevska Reka, Kostel, Osilnica, Poljanska dolina (geografsko območje Cena 38 dinarjev Lelo XXXVIII Pokolpje) in Struge, Stara cerkev (del, ki obsega katastrske občine: Stari log, Smuka, Mala gora) — geografsko območje Suha Krajina, — v občini Novo mesto: Hinje, Žužemberk (geografsko območje Suha Krajina), — v občini Trebnje: Dobrnič, Knežja vas, Sela pri Sumberku (geografsko območje Suha Krajina), — v občini Grosuplje: Ambrus, Krka, Muljava, Videm - Dobrepolje, Zagradec (geograsko območje Suha Krajina), — v občini Cerknica: Cajnarje - Zilce, Nova vas (Bloška planota), — v občini Ilirska Bistrica: Dolnja Bitnja, Harije, Hrušica, Jelšane, Koseze, Novokračine, Ostrožno brc.o, Podgrad, Pregarje, Prem, Rečica, Starod, Topole, Zabiče (geografsko območje Brkini), — v občini Postojna: Dolnja Košana, Suhorje (geografsko območje Brkini), — v občini Sežana: Artviže, Barka, Gradišče, Materija, Misliče Obrov, Rodik, Slivje, Tatre, Vreme (geografsko območje Brkini); 3. v smislu 5. člena zakona — poleg krajevnih skupnosti, ki se nahajajo pretežno v desetkilometrskem pasu ob državni meji v občinah iz točke 1., in krajevnih skupnosti, ki se nahajajo pretežno v desetkilometrskem pasu ob državni meji iz točke 2. — naslednje krajevne skupnosti: — v občini Tolmin: Borjana, Bovec, Breginj, Čezsoča, Dolje, Drežnica, Idrsko, Kal - Koritnica, Kamno, Kred, Livek, Log pod Mangartom, Most na Soči, Soča - Trenta, Srpenica, Tolminski Lom, Trnovo ob Soči, Volarje, Volče, Vrsno, Zatolmin, Žaga, — v občini Mozirje: Luče ob Savinji, Solčava, — v občini Dravograd: Dravograd (brez dela katastrske občine Dravograd, ki leži na levem bregu Drave), — v občini Radlje ob Dravi: Muta, Ožbolt ob Dravi, Podvelka, Radlje ob Dravi, Remšnik, Vuhred, — v občini Maribor: Selnica ob Dravi, Brester-nica - Gaj (del, ki obsega katastrske občine Gaj nad Mariborom, Šober, Zavcarj ev vrh), Kamnica (del, ki obsega katastrsko občino Šober), — v občini Murska Sobota: Bodonci, Bogojina, Brezovci, Cankova, Cepinci, Gederovci, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Križevci, Kuzma, Mačkovci, Per-toča, Prosenjakovci, Puconci, Ratkovci, Rogaševci, Selo - Fokovci, Salovci, Tešanovci. II Območje, ki se je po odloku o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji v obdobju od leta 1976 do leta 1980 (Uradni list SRS, št. 14-611/76) štelo za manj razvito območje, pa ni zajeto v točki I. tega odloka, se šteje v slvladu s 14.b členom zakona v, letih 1981—1983 za območje v prehodnem obdobju. III Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-07/80-14 Ljubljana, dne 5. marca 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vlado Klemenčič 1. r. 495. Na podlagi 6. in 17. člena uredbe o finančno-ma-terialnem poslovanju upravnih organov in delovnih skupnosti teh organov (Uradni list SRS, št. 8-415/81) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o obrazcu za predračun prihodkov in odhodkov upravnega organa in o obrazcu za finančni načrt delovne skupnosti upravnega organa 1. člen Predračun prihodkov in odhodkov upravnega organa in finančni načrt delovne skupnosti upravnega > organa se sestavljata po obrazcu, ki je kot priloga sestavni del te odredbe. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/81 Ljubljana, dne 25. februarja 1981. < Republiški sekretar za finance Anton Slapernik 1. r. Obrazec 1 Ime in sedež (splošni del) upravnega organa Predračun prihodkov in odhodkov sredstev za delo * 1 (ime upravnega organa) za leto ............ 1 Sredstva za delo ...................—...............— (naziv upravnega organa) za leto.......... znašajo: ----------dinarjev « Sredstva se razporedijo na: 1. sredstva, ki jih delavci pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti 2. sredstva za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika 3. materialne stroške dinarjev 4. sredstva opreme in amortizacije dinarjev 5. sredstva za posebne namene .............. dinarjev 2 Osebni prejemki in povračila, ki se priznavajo med materialne stroške v letu .......... znašajo: 1. dnevnica za službeno potovanje v državi, ki traja — 6 do 8 ur ......... dinarjev — 8 do 12 u -........ dinarjev — nad 12 ur . ......... dinarjev 2. stroški za prenočevanje — na podlagi računa ......... dinarjev — brez računa ......'•. dinarjev 3. povračila za prevožen kilometer z lastnim avtomobilom v službene namene 4. stroški za prevoze na delo in z dela v višini razlike nad ........ dinarjev mesečno 5. nadomestilo za ločeno življenje ........ dinarjev mesečno 6. terenski dodate! .......•... dinarjev Posebni del pregleda predračuna prihodkov in odhodkov sredstev za delo ............................... (ime upravnega organa) za leto ........ je sestavni del tega predračuna. 4 Ta predračun se uporablja od 1. januarja — leta. (funkcionar, ki vodi upravni organ) (posebni del) (ime upravnega organa) Pregled predračuna prihodkov za delo in odhodkov sredstev (ime upravnega organa) p o de. tki v dinarjih m d N Besedilo Realizacija v j preteklem letu Predračun za tekoče leto ,Indeks 3 : a 0 1 2 3 4 A. Prihodki (1 + 2 + 3 + 4) 1. Preneseni del sredstev iz prej- šnjega leta 2. Prihodki iz proračuna DPS od tega za: ___dinarjev ... dinarjev o 1 ' 2 3 4 a) sredstva za dohodek delovne skupnosti b) sredstva za osebni dohodek funkcionarja in namestnika c) sredstva za materialne stroške č) sredstva opreme in amortizacije d) sredstva za posebne namene 3. Prihodki od lastne dejavnosti 4. Drugi prihodki B. Odhodki (5 + 6 + 7 + 8 + 9 + + 10 +11) 5. Materialni stroški od tega za: — material (400) — porabljena energija (401) — storitve drugih (402, 403) — reprezentančni izdatki (405) — drugi materialni odhodki (408) — plačila za bančne in SDK storitve (410 + 411) — obresti za kredite in zavarovalne premije (412 + 413) — dnevnice za službena potovanja (411 + 415) — potni in prevozni stroški (del konta 418) — povračilo za stroške prevoza na delo in z dela (del konta 418) — odplačila kreditov in posojil (416) — drugi odhodki (del konta 418) 6. Sredstva opreme in amortizacije: — sredstva opreme (464) — amortizacija (406) 7. Sredstva za posebne namene (462) (razčleniti po namenih) 8. Sredstva za osebni dohodek funkcionarja in namestnika (460 + del konta 463) 9. Sredstva prenesena delovni skupnosti (461) 10. Prenesena sredstva drugim uporabnikom (403 + 431 + + 432 + 433) * 11. Druga sredstva (466 + 467 + + 468) (kraj in datum) (funkcionar, ki vodi upravni organ) (vodja linaočno-računovodsk e službe) Obrazec 2 (splošni del) Ime in sedež delovne skupnosti upravnega organa Finančni načrt dohodka delovne skupnosti .................... .....-............................... za leto ... 1 Dohodek delovne skupnosti za leto ........... znaša ............ dinarjev in se razporedi na: — sredstva za osebne dohodke v znesku dinarjev — sredstva za skupno porabo v znesku dinarjev — prispevke iz dohodka v znesku dinarjev — del dohodka za druge namene ............. dinarjev 2 Sredstva za osebne dohodke v znesku dinarjev se po osnovah in merilih iz samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev’ za osebne dohodke in skupno porabo uporabljajo: — za akontacijo osebnega dohodka na podlagi delovnega prispevka delavcev upravnega organa (živo delo) ......... dinarjev — za akontacije osebnega dohodka iz minulega dela ...:..... dinarjev Za delitev sredstev za osebne do- . hodke se upoštevajo naslednji zneski oziroma naslednja merila: a) vrednost bruto točke za dolo- čitev akontacije osebnega dohodka delavcev znaša ......... dinarjev b) osebni dohodki pripravnikov, ki se usposabljajo za samostojno opravljanje del in nalog znašajo: ......... dinar j ev- — za pripravnike na enostav- nejših upravnih in zahtevnejših administrativnih de- * lih in nalogah, za katera je potrebna stopnja strokovnosti, ki se pridobiva s šolanjem v štiriletnih srednjih šolah — neto .............. dinarjev — za pripravnike na upravnih in strokovnih nalogah, za katera je potrebna stopnja strokovnosti, ki se pridobi s šolanjem na višjih šolah — neto ......... dinarjev — za pripravnike na zahtev-1 nih upravnih in strokovnih delih in nalogah, za katere je potrebna stopnja strokovnosti, ki se pridobi s šolanjem na visokih šolah — neto .......... dinarjev c) za delo ob posebnih pogojih, to je za delo preko polnega delovnega časa ter za delo na dan zveznih in republiških praznikov se mesečna akontacija osebnega dohodka za živo delo za polni delovni čas poveča za ...“/o, za delo v nedeljah in za nočno dela pa za ....°/o ........»dinarjev d) za mesečne nagrade študentom in dijakom za obvezno prakso — bruto ........ dinarjev 4 Sredstva za skupno porabo v znesku se v skladu z določbami samoupravnega sporazuma uporabljajo za: — prosti del sklada v znesku — stanovanjsko izgradnjo 5 Iz sredstev za skupno porabo se ob pogojih, določenih s samoupravnim sporazumom, priznajo delavcem nadomestila oziroma nagrade v naslednjih zneskih: a) regres za letni dopust ......... dinarjev b) regres za prehrano (mesečno) ................ dinarjev c) nagrade ob delovnih jubilejih: ......... dinarjev Posebni del pregled dohodka delovne skupnosti ..................................... za leto ___ (ime delovne skupnosti) je sestavni del tega finančnega načrta. Ta finančni načrt se uporablja od 1. januarja ... leta. St. —......,.............., dne ................ Predsednik sveta delovne skupnosti (posebni del) (ime delovne skupnosti upravnega organa) Pregled dohodka delovne skupnosti za leto — podatki v dinarjih 3 S a; ta Ž >S •Sc Besedilo 'sS ra o xy . ctS : C •; 0) c* 99 N.G d el gs a v cs +* X3 N K a E g C 0 1 2 3 4 A. Pridobivanje dohodka Od tega: — prenesena sredstva dohodka iz prejšnjega leta — sredstva po načelih svobodne menjave dela za tekoče leto — drugi dohodki v tekočem letu B. Razporeditev obveznosti iz dohodka 1. Prispevki iz dohodka 2. De] dohodka za članarine in zavarovalnine 3. Del dohodka za plačilo stroškov plačilnega prometa in za plačilo drugih stroškov 4. Del dohodka za druge določene namene C. Razporeditev čistega dohodka Osebni dohodki a) akontacije na osnovi analitične ocene del in nalog b) sredstva za nagrajevanje po rezultatih dela — delovna uspešnost 4. Skupaj bruto OD (a + b) od tega za: — čisti osebni dohodek — zakonske in samoupravne obveznosti iz OD 5. Sklad skupne porabe — prosti del od tega za: — regres za letni dopust — regres za prehrano — strokovno izobraževanje — jubilejne nagrade in odpravnine — druge skupne potrebe — nerazporejena sredstva sklada (prenos iz prejšnjih let) 6. Za sklad skupne porabe — stanovanjski del dinarjev dinarjev dinarjev — za 10 let delovne dobe — neto dinarjev — za 20 let delovne dobe — neto dinarjev — za 30 let delovne dobe — neto dinarjev , č) nagrade ob upokojitvi oziroma izplačila ob smrti: — za delavca, ki ima 30 let, oz. delavko, ki ima do 25 let delovne dobe — neto ......... dinarjev — za delavca, ki ima nad 30 let, oziroma za delavko, ki ima nad 25 let delovne dobe — neto ......... dinarjev 6 D. Ostanek čistega dohodka E. Nekriti del dohodka ......................., dne ............... Predsednik sveta zbora delovne skupnosti Vodja finančno-računovodske službe 486. Na podlagi 6. točke 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 27. marca 1981 sprejela SKLEP o zaključnem računu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980 I Sprejme se zaključni račun Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980, ki izkazuje: din — prihodkov skupaj 18.695,513.015,33 — odhodkov skupaj 18.628,640.561,48 — presežek prihodkov nad odhodki 66,872.453,85 II Presežek prihodkov nad odhodki v znesku 66,872.453,85 din se razporedi v poslovni sklad. I Skupščina skupnosti ugotavlja, da se je po uradnih statističnih podatkih povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v letu 1980 nasproti letu 1979 povečal za 18,6 °/d. Za navedeni odstotek se lahko v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985, uskladijo pokojnine v letu 1981 na račun ekonomskih gibanj v letu 1980. II Po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 26/80) so bile pokojnine na račun ekonomskih gibanj v letu 1980 z veljavnostjo od 1. septembra 1980 dalje povečane za 6%>, po sklepu o povečanju pokojnin s 1. januarjem 1981 (Uradni list SRS, št 26/80) pa akontativno še za 12 °/o. Z izvedenima uskladitvama je opravljen dogovorjen odstotek povečanja pokojnin na račun ekonomskih gibanj v letu 1980 v primerjavi z letom poprej m Glede na ugotovitve, izhajajoče iz točke I. in II. tega sklepa, je s sklepom o povečanju pokojnin s 1. januarjem 1981 (Uradni list SRS, št. 26/80) že realizirana dokončna uskladitev pokojnin s l. januarjem 1981. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130/2 Ljubljana, dne 27. marca 1981. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. III Na dan 31. 12. 1980 znaša stanje din — rezervnega sklada 245,390.616,06 — poslovnega sklada 855,524.776,30 IV IV ' Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 01000-130/1 Ljubljana, dne 27. marca 1981. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. , 498. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z drugim odstavkom 106. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. marca 1981 sprejela SKLEP o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov I Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov znaša od 1. januarja 1981 dalje 5100 din. 497. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena in v zvezi s prvim odstavkom 176. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je sprejela skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. marca 1981 SKLEP o uskladitvi pokojnin Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS Št. 01000-130/3-81 Ljubljana, dne 27. marca 1981. 499. Na podlagi 2. točke 251. člena v zvezi z 61. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. marca 1981 sprejela SKLEP o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske osnove I Najnižji znesek pokojninske osnove za leto 1981 se določi v višini 5100 din, to je v višini najmanjšega osebnega dohodka, določenega za leto 1981, po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73, 27/74). Najvišji znesek pokojninske osnove za leto 1981 se določi v višini 27.178 din, to je v višini 3,i-kratnega poprečja osebnega dohodka vseh zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1980. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS 1 II St. 01000-130/4 Ljubljana, dne 27. marca 1981. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 500. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 117. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. marca 1981 sprejela SKLEP 1 o višini dodatka za pomoč in postrežbo I Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zavarovancem in upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in upokojenci) tretjega (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja najmanj za 70#/o) in četrtega (kot upokojenci oslepele osebe) odstavka 116. člena statuta, znaša od 1. januarja 1981 dalje 2692 din na mesec. II Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb, znaša od 1. januarja 1981 dalje 1.708 din na meseč. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 01000-130/7 Ljubljana, dne 27. marca 1981. Skupščina Skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič L r. 501. Na podlagi 2. točke 1. odstavka 251. člena v zvezi s 108. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. marca 1981 sprejela SKLEP o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka I Pravico do varstvenega dodatka imajo starostni, invalidski in družinski upokojenci, če njihovi prispevkom in davkom zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo — 23.625 din letno na upokojenca in — 11.812 din letno na posameznega člana gospodinjstva. Če je v dohodku zajet samo katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin ali pa je poleg drugih dohodkov vštet tudi takšen katastrski hododek, se le-ta pomnoži s 5,9, pri čemer se kot osnova upošteva katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin, določen za leto 1978. Dohodek, oproščen prispevka in davka, se upošteva na podlagi idealno ugotovljene davčne osnove. Za ugotavljanje premoženjskih pogojev po tem sklepu, se upoštevajo katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin in drugi dohodki v višini, ugotovljeni v prejšnjem koledarskem letu. Med druge dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa. Če prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od inozemskega nosilca socialnega zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka zneska obeh pokojnin oziroma zneska pokojnine In rente seštevata. II Premoženjski pogoji za priznanje varstvenega dodatka po 2. odstavku I. točke tega sklepa se od 1. januarja 1981 dalje v primeru, da katastrski dohodek ni na novo določen, ugotavlja tako, da se upošteva katastrski dohodek, določen za leto 1977, pomnožen s 26,22. m Upokojencu, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka v letu, v katerem je uveljavil pravico do pokojnine, se za ugotavljanje premoženjskih pogojev po tem sklepu ne vštevajo osebni dohodki iz delovnega razmerja. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 01000-130/5 Ljubljana, dne 27. marca 1981. 502. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 180. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na na seji dne 27. marca 1981 sprejela SKLEP o višini invalidnin za telesno okvaro I Zneski invalidnin za telesno okvaro se s 1. januarjem 1981 na;novo določijo. II Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare, kt je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, znašajo novi zneski invalidnin za telesno okvaro: Stopnja Telesna okvara Znesek i 100% 843 2 90 % 759 3 80% 676 4 70 % 589" 5 60% 506 6 50% 423 fjr 40% 336 8 30 % 255 i III Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela,'znašajo novi zneski invalidnin 70% zneskov iz II. točke tega skle- pa, in sicer: Stopnja Telesna okvara Znesek 1 100 % 590,10 2 90% 531,30 3 80 % 473,20 4 70% 412,30 5 60 % 354,20 6 50 % 296,10 7 40 % 235,20 8 30% 178,50 IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 01000-130/8 Ljubljana, dne 27. marca 1981. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 503. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s tretjim odstavkom 49. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. marca 1981 sprejela SKLEP o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1980 I Ugotovi se, da je znašal v letu 1980 poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega na območju te skupnosti 8767 din, kar pomeni 18,6 °/o več kot v letu 1979. II. Osebni dohodek iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1980 takole: Osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom — 1407,2; Osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom — 1064,0; Osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom — 963,4; Osebni dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom — 879,3; Osebni dohodek, dosežen v letu 1969, s količnikom — 763,7; Osebni dohodek, dosežen v letu 1970, s količnikom — 637,1; Osebni dohodek, dosežen v letu 1971, s količnikom — 533,6 Osebni dohodek, dosežen v letu 1972, s količnikom — 453,1; Osebni dohodek, dosežen v letu 1973, s količnikom — 391,2; Osebni dohodek, dosežen v letu 1974, s količnikom — 311,4; Osebni dohodek, dosežen v letu 1975, s količnikom — 249,0 Osebni dohodek, dosežen v letu 1976, s količnikom — 215,5; Osebni dohodek, dosežen v letu 1977, s količnikom — 181,0; Osebni dohodek, dosežen v letu 1978, s količnikom — 148,5; Osebni dohodek, dosežen v letu 1979, s količnikom — 118,6. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130/9 Ljubljana, dne 27. marca 1981. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 504. Na podlagi 2. točke 251. člena v zvezi z drugim odstavkom 164. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 27. marca 1981 sprejela SKLEP o določitvi enkratnega letnega prispevka za rekreacijo v letu 1981 I Enkratni letni prispevek za rekreacijo znaša v 1981. letu 900 dinarjev. II • Znesek iz I. točke tega sklepa pripada tistim uživalcem pokojnine, oskrbnine in začasnega nadomestila, katerim se je posamezna od navedenih dajatev začela izplačevati do vključno 1. junija 1981. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 01000-130/10 Ljubljana, dne 27. marca 1981. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 505. Na podlagi 2. in 5. točke 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 27. marca 1981 sprejela SKLEP o razporeditvi sredstev za dejavnosti in pospeševanje rekreacije upokojencev v letu 1981 I * III I Sredstva za dejavnosti, zagotavljanje pogojev za rekreacijo skupnega pomena in pospeševanja rekreacije vseh upokojencev se v letu 1981 namenijo za: 1. rekreativno dejavnost upokojencev v društvih upokojencev v enotah skupnosti v občinah in za ustvarjanje pogojev za to dejavnost v višini 6,6 mio dinarjev — navedena sredstva se razporedijo glede na število upokojencev v posamezni enoti skupnosti v občini na dan 31. 12. 1980 — ter rekreativno dejavnost v zvezi društev upokojencev Slovenije v skladu z njenim programom v višini 4,0 mio din; 2. opravljanje dejavnosti humanitarnih organizacij invalidov v SR Sloveniji v višini 2,5 mio din skladno z usklajenimi programi dejavnosti teh organizacij; 3. nadaljnje zagotavljanje pogojev za rekreacijo skupnega pomena za vse upokojence v SR Sloveniji v višini 55,2 mio din. • II Način, pogoje in roke izplačila zneskov iz prejšnje točke tega sklepa določa izvršilni odbor skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 01900-130/11 Ljubljana, dne 27. marca 1981. 506. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z 89. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je sprejela skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 27. marca 1981 SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o natančnejših pogojih kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane I Določba 2. točke pod b) prvega odstavka I. točke sklepa o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane (Uradni list SRS, št. 10/80) se spremeni tako, da se znesek »letno 2250 dinarjev« nadomesti z zneskom »letno 2655 dinarjev«. n Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130/6 Ljubljana, dne 27. marca 1981. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 507. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985, so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje na sejah obeh zborov sprejele SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1931 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 17®/o, b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 940 din. Prispevek v znesku 940 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom; — za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino; — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 3. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši — neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kolporterji tiska, športniki - amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti. 5. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan. 7. člen Višina prispevka iz 3., 4., 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje: Občinska zdravstvena skupnost Stopnja Cerknica 10,71 Domžale 10,02 irosuplje 11,51 Hrastnik 13,06 Idrija 9,77 Kamnik 11,27 Kočevje 11,13 Litija 13,31 Ljubljana Bežigrad 9,90 Ljubljana Center 9,90 Ljubljana Moste-Polje 9,90 Ljublj ana Šiška 9,90 Ljubljana Vič-Rudnik 9,90 Logatec 13,54 Ribnica 12,79 Trbovlje 12,26 Vrhnika 9,56 Zagorje 8. člen 12,37 Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 32/80). Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) 9. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 320 din mesečno na posameznega upravičenca 10. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 32/80. 11. člen Skupnosti pokojninskega in invanasKega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 “A- ’ 12. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6% od bruto prejemka. 13. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. Prispevek za zadravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnjah iz 7. člena tega sklepa. 14. člen Z dnem, ko začne vejati ta sklep, prenehajo veljati sklepi o prispevkih, za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnostih, od 1. marca'1980 dalje (Uradni list SRS, št. 7/80 in 14/80). 15. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objajvi v Uradnem istu SRS, uporablja pa še od 1. januarja 1881 dalje. St. 420-1/80 Ljubljana, dne 27. februarja 1981. 508. Na podlagi 45. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) ter samoupravnega sporazuma o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad za obdobje od 1981. do 1985. leta je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad na seji obeh zborov dne 27. februarja 1981 sprejela SKLEP o določitvi pavšalnega zneska prispevka za zdravstveno varstvo za tujce zaposlene v Mednarodnem centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju za 1981. leto 1 1 Tujci, zaposleni v Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju v Ljubljani, ki niso državljani držav, s katerimi ima Jugoslavija sklenjeno konvencijo o zdravstvenem zavarovanju in se po sporazumu med vlado SFRJ in tem mednarodnim centrom zavarujejo v občinski zdravstveni skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v pavšalnem znesku — 1.650 din mesečno za pravice do zdravstvenih storitev oziroma — 2.850 din mesečno za pravice do zdravstvenih storitev in pravice do denarnih nadomestil. Osnova za denarna nadomestila iz druge alinee prejšnjega odstavka znaša 21.300 din (neto) 2 ’ Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-1/1981 Ljubljana, dne 27. februarja 1981. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad Ljuben Karašov L r. 509. Na podlagi 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/81) in 15. člena statuta občinskih zdravstvenih skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota (Uradne objave skupščin Pomurskih občin, št. 7/77) j e . občinska zdravstvena skupnost Gornja Radgona na seji skupščine dne 24. februarja 1981 v soglasju s Skupščino občinske zdravstvene skupnosti Lendava, Ljutomer in Murska Sobota sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1983 1. člen V 2. členu sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 2/81) se pri občinski zdravstveni skupnosti Gornja Radgona spremeni prispevna stopnja za investicijske naložbe in znaša 1,00, skupaj 10,96. 2. člen Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. Št. 06/1-466/1-81 Predsednik t skupščine občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona Stefan Zalodec L r. Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lendava Tine Ošlaj 1. r. Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer Vera Bogdan 1. r. Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota dr. Franc Stivan 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OSČINI 510. Na podlagi 4., 29., 112., 113., 116. in 120. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 8., 12. in 13. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljana in ljubljanskih občin za obdobje 1981—1985 in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih komunalnih skupnosti in njihove Zveze smo: I. delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim' delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki ter II. delavci temeljnih organizacij Mestni vodovod Ljubljana, Kanalizacija Ljubljana, Plinarna Ljubljana, Komunalna energetika Ljubljana v delovni organizaciji IPK, temeljne organizacije Javna higiena Ljubljana, Javna razsvetljava Ljubljana, Rast Ljubljana, Zale Ljubljana, Komunalne gradnje Ljubljana, Živilski’ trgi Ljubljana, Dimnikarstvo Ljubljana v delovni organizaciji Komunalno podjetje / Ljubljana in DO Mestni potniški promet kot izvajalci sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju ljubljanskih .občin za obdobje 1831—1985 I. UVODNE DOLOČBE 1. člen V okviru komunalnega gospodarstva na območju ljubljanskih občin udeleženci zagotavljamo pogoje za opravljanje naslednjih komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena: I. Področje individualne komunalne porab®: A. — oskrba z vodo, — odirava odpadnih in atmosferskih voda, — oskrba s plinom, — oskrba s toplotno energijo; B. — opravljanje javnega mestnega potniškega prometa; C. — odvoz smeti in odpadkov ter urejanje centralnega sanitarnega odlagališča, . — opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, — opravljanje storitev na javnih tržnicah, — opravljanje dimnikarskih storitev, — opravljanje storitev na javnih parkiriščih, — vzdrževamje javnega higienskega kopališča, — vzdrževanje javnih sanitarij. II. Področje kolektivne komunalne porabe: — vzdrževanje ulic, trgov, cest in mostov, — vzdrževanje omrežja ih naprav javne razsvetljave, — vzdrževanje cestno-promethe signalizacije in semaforjev, — opravljanje zimske službe, — vzdrževanje čistoče javnih površin, — vzdrževanje zelenih površin in parkovnih gozdov. 2. člen Uporabniki in izvajalci samoupravno organizirani v Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) s tem sporazumom ugotavljamo in vsklajujemo: — skupne cilje in interese družbenoekonomskega razvoja posameznih dejavnosti; — obseg in kvaliteto storitev tako glede na potrebe uporabnikov, kot na predvidene zmogljivosti izvajalcev; — naložbe v razvoj (razširjena reprodukcija) posameznih dejavnosti individualne komunalne porabe in s tem v zvezi vključevanje v enotno politiko prostorskega razvoja; — pogoje in kriterije, s katerimi bodo zagotovljene potrebe, vključujoč oblikovanje enotne politike ugotavljanja cen, prispevkov, uporabnin in nadomestil; — obseg in način združevanja sredstev za uresničitev dogovorjenih nalog ter uveljavljanje načela solidarnosti in vzajemnosti; — svoje pravice, obveznpsti in odgovornosti v okviru skupnih ciljev in interesov; — način nadzora nad izvajanjem samoupravnega sporazuma in plana. II. SKUPNI CILJI IN INTERESI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA 3. člen Udeleženci smo soglasni, da s temeljnimi razvojnimi cilji komunalnega gospodarstva zagotavljamo gospodarsko poslovanjze dejavnosti in vsklajevanje materialnih, družbenih in drugih odnosov, z namenom izboljšanja komunalnega standarda občanov in delavcev v združenenm delu. Dogovorjene naloge dejavnosti komunalnega gospodarstva bodo posredno vplivale na dvig družbene produktivnosti dela in na razširitev materialne osnove združenega dela ter na povečanje narodnega dohodka. 4. člen V okviru dogovorjenih programov bomo sledili prostorskemu širjenju mesta Ljubljane, s povečanjem obsega, kvalitete in intenzitete storitev pa tudi potrebam uporabnikov komunalnih dobrin. 5. člen Izvajalci komunalnih proizvodov in storitev se obvezujemo, da bo omogočena stalna oskrba uporabnikov ob upoštevanju dogovorjenih standardov in ekonomskih pogojev, ki so nujni za izvajanje letnih in srednjeročnih programov. 6. člen Udeleženci bomo povezovali funkcionalne interese na mestni ravni na področju vodooskrbe, odvajanja In prečiščevanja odpadnih in atmosferskih voda, komunalne energetike, mestnega potniškega prometa, odvoza smeti in odpadkov, pogrebnih in pokopaliških storitev, opravljanja dimnikarskih storitev, opravljanje storitev na javnih tržnih površinah in javnih parkirnih površinah. S tem bomo: — V § kladu s potrebami m možnostmi na izven-mestnih območjih postopoma prevzemali lokalne vo- dovode po dogovorih s. KS in skrbeli za zavarovanje vodnih virov; — upoštevali stabilizacijske usmeritve in racionalizirali porabo energetskih surovin tako, da bomo tekoče uravnavali interne toplotne instalacije v stanovanjskih in drugih zgradbah ter postopoma uvajali merjenje porabe toplotne energije v vsaki stanovanjski enoti; — uveljavili izenačevanje cen ogrevne toplote in plina iz omrežja; — zagotovili hitrejši, kvalitetnejši prevoz potnikov s povečevanjem potniških zmogljivosti z racionalizacijo sistemov prog v strnjenem mestnem območju, s čemer bomo racionalizirali poslovni proces in vplivali na večjo rentabilnost poslovanja dejavnosti; — na področju opravljanja dejavnosti odvoza smeti bomo postopno širili območje odvoza na celotno območje ljubljanskih občin, povečali intenziteto odvoza, dopolnili tenhologijo s sodobnejšo opremo in uvajali reciklažo na izvoru; — uredili in sanirali bomo centralno sanitarno deponijo, lokalne deponije in odlaganje nevarnih snovi; — na področju opravljanja pogrebnih in pokopaliških dejavnosti bomo pričeli uresničevati ureditev celotnega kompleksa Zal in drugih pokopališč ter postopno, na osnovi dogovorov s KS vključevali lokalna pokopališča v enotni sistem; — razširili opravljanje dimnikarskih storitev na celotno območje ljubljanskih občin in izboljšali kvaliteto; — izboljšali opremljenost tržnih površin s sodob-nenjšo opremo prodajnih mest ter redno vzdrževali obstoječe in novozgrajene tržne površine; — izboljšali opremljenost parkirnih površin, širili dejavnost na novo zgrajene parkirne površine ter redno vzdrževali obstoječa parkirišča; — javno higiensko kopališče in javne sanitarije bomo redno vzdrževali. 7. člen Na področju kolektivne komunalne oskrbe bomo udeleženci povezovali interese, vsklajevali plane in programe vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav ter pri tem: — zagotovili postopno izenačevanje komunalnega standarda glede na pomen, funkcijo in obremenitev objektov in naprav kolektivne komunalne rabe; — predlagali spremembe in dopolnitve ustreznih predpisov, s katerimi bomo na podlagi enotnih kriterijev in podatkov katastra opredelili nosilce uprava Ijanja objektov in naprav kolektivne komunalne rabe. 8. člen Z namenom boljšega povezovanja z uporabniki komunalnih storitev, pri oblikovanju celotne politike oskrbe in razvijanja dohodkovnih odnosov po načelih svobodne menjave dela bomo poglabljali samoupravno delegatsko organiziranost v okviru krajevnih skupnosti in združenega dela. 9. člen Z izgradnjo in vzdrževanjem komunalnih objektov in naprav, uvajanjem novih delovnih sredstev in ustreznih sodobnih tehnologij, bomo prispevali k izboljšanju delovnih in bivalnih pogojev in okolja ob- čanov in prav tako zagotavljali temelje za uspešno izvajanje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite. III. RAZVOJ DEJAVNOSTI INDIVIDUALNE KOMUNALNE RABE A. Oskrba z vodo, odprava odpadnih in atmosferskih voda, oskrba s plinom in toplotno energijo. 10. člen 1. Enostavna reprodukcija Fizični obseg prodanih količin bo v obdobju 1981 do 1985 naraščal v posamezni dejavnosti po naslednjih povprečnih stopnjah rasti: Povprečna Elementi stopnja rasti v ‘U — pitna voda 3 — odvod odpadnih vod ' 3 — ogrevna toplota 13 — plin iz omrežja 7 11. člen Potrebna sredstva za financiranje enostavne reprodukcije na področju individualne komunalne rabe, ki so rezultat vsklajevanja in dogovarjanja udeležencev sporazuma, zagotavljajo komunalne TOZD s ceno proizvoda oziroma storitve. 12. člen V posameznih dejavnostih predvidevamo naslednje letne stdjjnje rasti vlaganj v investicijsko vzdrževanje oziroma v obnovo in nadomestitev komunalnih objektov in naprav. •/. invest. vzdrž. •/» amortizacija pitna voda 17 13 odpadne vode 18 20 ogrevna toplota 17 f 22 plin iz omrežja 7 \ 18 13. člen Za odplačilo najetih kreditov po dogovorjenem programu razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne komunalne rabe bodo izvajalci v ta namen izločili v povprečju 18 »/o amortizacijskih sredstev. 2. Razširjena, reprodukcija 14. člen Naložbe v plan razširjene reprodukcije individualnih komunalnih objektov in naprav smo udeleženci ovrednotili v skupni višini 5,105.490 din in sicer: A. Viri, primar, ceste, lokalni vodovodi, sanacije in študijske raziskave* v 000 din Dejavnost 1981 1982 1983 1984 1985 1981—1985 Kanal. 399.639 319.212 192.877 149.589 213.319 1,274.636 KEL 286.598 202.740 248.280 170.980 216.840 1,125.438* Vodovod 197.356 208.255 142.750 48.246 95.255 691.862 Plin. 113.855 126.000 116.700 109.300 116.918 582.773 Skupaj A: 997.449 856.207 700.607 478.115 642.332 3,674.709 • V programu ni zajeto prvo sporazumom. polnjenje rezervoarjev v višini 136 mio din. Ta sredstva se bodo zagotovila s posebnim B. Sekundar Občina 1981 1982 1983 1984 1985 1981—1985 Ljubljana Center 5.040 15.079 15.732 10.729 ^ 6.816 53.396 Ljubljana Bežigrad 82.957 83.451 72.737 61.198 42.253 342.596 Ljubljana Moste-Polje 69.079 98.001 98.866 73.881 52.047 391.874 Ljubljana Šiška 51.042 92.295 73.669 45.998 51.366 314.370 Ljubljana Vič-Rudnik 58.184 94.161 85.723 55.648 34.829 328.545 Skupaj B: 266.302 382.987 346.727 247.454 187.311 1,430.781 Skupaj A + B: 1,263.750 1,239.194 1,047.334 725.569 829.643 5,105.490 (Priloga tabele od št. 1 do 6) 15. člen Lastno udeležbo za realizacijo dogovorjenih nalog bomo udeleženci zagotavljali z združevanjem sredstev v višini najmanj 60 »/o vrednosti planskih investicij. Stanovanjsko-komupalna banka bo kot udeleženec sporazuma zagotavljala v povprečju 40 °/o kreditnih sredstev. 16. člen Za realizacijo planskih nalog bomo udeleženci zagotovili materialno osnovo kot sledi: mio din — 1,2 Vo prispevek od BOD, ki se plačuje iz čistega dohodka oziroma, ki se zagotavlja z letnim finančnim načrtom 2,132,5 — prispevek investitorjev — stanovanjskih sosesk BEŽIGRAD: Boris Kidrič BS-2/1 7. september BS-7 Nove Jarše MS-12/2 Ivan Kovač BS-3 Črnuče-Gmajna BS-111/1, Boris Kidrič BO-2/1 Bežigrad BS-4/2 Rezke Dragar BS-109 Boris Ziherl BO-1/2 Stadion BS-5/2 Boris Kidrič BS-2/2 Videm-Dol BS 205 občina Center 17 občina Bežigrad 197 CENTER: občina Moste 187 Nove Poljane CS-6 občina Šiška 195 Kolodvor CS-1—17 občina Vič 87 683 Rog CO-1-21 — soudeležba skupnosti za uresničitev 10- letnega programa izgradnje cest 350 MOSTE: — soudeležba Vodne skupnosti Ljubljani- Fužine MS-4/5 ca-Sava ' 110 Nove Jarše MS-12/2 — bančni krediti (4'/o obrestna mera, Zalog MS-11 in 105 15 let). 1.830 Stepanjsko naselje MS-112/1 Skupaj: 5.105,5 Vevče—Kašelj, Zalog MS-106 in 106/1 17. člen Odplačilo kreditov iz naslova naložb v razširjeno reprodukcijo individualnih komunalnih objektov in naprav bomo udeleženci zagotavljali s prispevkom ob ceni oziroma ustreznim deležem kot posebnim elementom v strukturi cene. Prispevek ob ceni bo v masi naraščal povprečno letno za 25%>. Razliko med vrednostjo anuitet in predvidenim dotokom sredstev prispevka bomo pokrivali iz dogovorjenega dela sredstev amortizacije 18. člen Z naložbami v razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne porabe bomo zagotovili opremo zemljišč za potrebe: Sneberje, Zajčja dobava Bizovik Zadobrove SISKA: Stara cerkev Dravlje Nove Dravlje Draveljska gmajna Šentvid I. Vižmarje Brod Podutik I. faza Vodice Gameljne Celovška — samski dom Tacen MS-103/2, MS-10 MS-110 in 110/1 MS-103/3, MM-4 SS SS SS SS SS SS SS SS SS SP 4/1 8/1 8/2 10 107, 107/1 111 12 218/3 202/2 a, 202/1. c 5 SS 201/5 Preska Svetje Gameljne VIC: Trnovo Žičnica Bonifacija Murgle III. in IV. faza 43rdo-Vrhovci Jurčkova pot Vnanje gorice Gaber j e Ig Podpeč Grba MES 7 A in 2 MES 13 SS 202/1 a in 202/4 a VS-1 VS-3 VS-4 VS-103 VS-7 RS-1, RS-2 VS-221/3 VS-201/8 VS-236/1 VS-225/1 VS-6/3 amortizacija naraščala po povprečni letni stopnji 21,6 %>; b) iz sredstev prispevka ob ceni oziroma ustreznega deleža v strukturi cene v skupni višini 114,768.000 din. Prispevek ob ceni bo na osnovi dogovorjenega programa naraščal po povprečni letni stopnji 16 »/o (priloga tabela št. 8). 22. člen Stanovanjsko komunalna banka bo za realizacijo dogovorjenih nalog zagotovila 552,614.000 din kreditnih sredstev. C. Ostale individualne komunalne storitve 1. Odvoz smeti in odpadkov — industrijskih con 23. člen BEŽIGRAD: BP-10, BP-7 BS-5/1, BI-1, BM-3, BO-1/1 Fizični obseg storitev odvoza smeti in odpadkov, izražen v prostornini prepeljanih smeti in številu zajetih stanovanjskih in poslovnih površin, bo rastel v obdobju 1981—1985 po naslednjih povprečnih stopnjah MOSTE: MP-2/8, MI-2, MM-4, MP-4, MP-6, MŠP-8, MS-1, MM-7 SISKA: ŠM1, SP 2, ŠP 3, SP 4, SP 5, SP 6, SP 7, SP 8, ME P ITSC, SP 1 , Povprečna —, .. letna Elementi stopnja rasti '/• — količina smeti in odpadkov (ms) 8,7 °/o — stanovanjske in poslovne površine (m2) 1,6 °/» VIC: VP-3, RP-2, VP-6 in pripravljalna dela industrijske cone Dolsko; — izgradnjo cest po usklajenem programu z interesno skupnostjo za realizacijo 10-letnega programa izgradnje cest; — postopno sanacijo vodonosnih območij v I. In II. varstveni coni v skupnem znesku 186,8 mio din; — začetek gradnje centralne čistilne naprave v višini 100 mio din. 19. člen B. opravljanje javnega mestnega potniškega prometa 1. Enostavna in razširjena reprodukcija Fizični obseg storitev, izražen v številu prevoženih kilometrov in številu prepeljanih potnikov, bo rastel v razdobju 1981—1985 hitreje kot do sedaj, in sicer: — število prevoženih kilometrov se bo v naslednjem petletnem obdobju povečalo po povprečni letni stopnji rasti 5,0 %>, — število prepeljanih potnikov bo v istem obdobju naraščalo po povprečni letni stopnji rasti 3,5 «/o. 20. člen Naložbe v enostavno in razširjeno reprodukcijo so ovrednotene v skupni višini 827,341.000 din (priloga tabela št. 7). 21. člen 24. člen Plan enostavne in razširjene reprodukcije na področju odstranjevanja smeti in kosovnih odpadkov smo udeleženci ovrednotili v višini 528,710.000 din. Dinamika naložb po posameznih letih je razvidna iz priloge (tabela št. 9). 25. člen Dogovorjeni plan bomo pokrivali: — iz lastnih sredstev v skupni višini 417,814.000 dinarjev; — iz prispevka ob ceni oziroma ustreznega deleža v strukturi cene v skupni višini 73,998.000 din. Višina prispevka v srednjeročnem obdobju ne narašča; — iz kreditnih sredstev skupni višini 36,898.000 din. Kreditna sredstva bomo zagotavljali preko Sta-novanjsko-komunalne banke. Skupni viri financiranja po letni dinamiki so razvidni iz priloge (tabela št. 10). *r* 2. Opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti 26. člen Fizični obseg storitev opravljanja pokopaliških in pogrebnih dejavnosti, izražen v številu pokopov in številu oskrbovanih grobov bo v obdobju 1981—1985 naraščal po naslednjih povprečnih stopnjah: Povprečna „ letna Elementi stopnja , rasti '/o — število pokopov 1,0 — število oskrbovanih grobov 0,6 27. člen Plan enostavne in razširjene reprodukcije na področju opravljanja pokopaliških in pogrebnih dejavnosti smo udeleženci ovrednotili v skupni višini 222,016.000 din. Dinamika naložb po posameznih letih je razvidna iz priloge (tabela št. 11). 28. člen Potrebna sredstva za financiranje enostavne in razširjene reprodukcije na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti bomo udeleženci zagotavljali s ceno (storitve, najemnino za grobove in krediti. Skupni viri financiranja so razvidni iz priloge (tabela št. 12). 3. Opravljanje storitev na tržnih površinah 29. člen Fizični obseg storitev na tržnih površinah, izražen v površini prodajnih mest, bo raste! v obdobju 1981—1985 po naslednjih povprečnih stopnjah: Elementi Poprečna letna stopnja rasti — površine za prosti trg (m2 * *) 2,2 — površine za stalna prodajna mesta (m5) 7,7 30. člen Plan enostavne reprodukcije na področju opravljanja storitev na tržnih površinah so ovrednotene v skupni višini 50,011.000 din. Dinamika naložb po posameznih letih je razvidna iz priloge (tabela št. 13). 31. člen Potrebna sredstva za financiranje enostavne reprodukcije in pokritje anuitet za že zgrajene\objekte tržnic na področju opravljanja storitev na tržnih površinah bomo udeleženci zagotavljali s ceno storitve in prispevkom ob ceni oziroma ustreznim deležem v strukturi cene skupaj z združenimi sredstvi po že podpisanih samoupravnih sporazumih. Skupni viri financiranja po letni dinamiki so razvidni iz priloge (tabela št. 14). 4. Vzdrževanje javnih sanitarij in javnega higienskega kopališča, opravljanje storitev na javnih parkiriščih, opravljanje dimnikarskih storitev 32. člen Fizični obseg storitev, izražen v številu obiskov, številu parkirnih mest in številu kurilnih naprav, bo naraščal v obdobju 1981—1985 po naslednjih povprečnih stopnjah: ' Povprečna letna Elementi stopnja rasti "U — število obiskov v javnih sanitarijah 2,5 — število obiskov v javnem higienskem kopališču 1,8 Poprečna Elementi letna -stopnja rasti */« — število parkirnih mest 7,4 — število parkirnih mes s parkirnimi urami 7,2 — število kurilnih in dimovodnih naprav in napeljav 1,2 33. člen Fiam enuiMcvne reprodukcije dejavnosti vzdrževanja javnega higienskega kopališča in javnih sanitarij, opravljanja storitev na javnih parkiriščih in opravljanja dimnikarskih storitev smo udeleženci ovrednotili v skupni višini 264,887.000 din. Dinamika po posameznih letih je razvidna iz priloge (tabela št. 15). 34. člen Potrebna sredstva .za financiranje storitev iz prejšnjega člena bomo udeleženci zagotavljali g ceno storitve, uporabnino in s sredstvi prispevka za kolektivno komunalno rabo (javne sanitarije in javno higiensko kopališče). Skupni viri financiranja po letni dinamiki so razvidni iz priloge (tabela št. 16 a, b, c in d' IV. KOLEKTIVNE KOMUNALNE STORITVE 35. člen Potrebna sredstva za financiranje opravljanja kolektivnih komunalnih storitev na podlagi 1. člena II. točke tega sporazuma, ki so rezultat usklajevanja in dogovarjanja udeležencev, bomo zagotavljali z združevanjem sredstev prispevka, ki ga plačujejo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih OZD in delovnih skupnostih z gospodarsko ali negospodarsko dejavnostjo in se jim ugotavlja dohodek. 36. člen Udeleženci smo ovrednotili plan kolektivnih komunalnih Storitev v višini 1.917,822.000 din upoštevajoč načelo solidarnosti in vzajemnosti ter postopno izenačevanje komunalnega standarda na območju ljubljanskih občin. 37. člen Dinamika rasti potrebnih sredstev za realizacijo plana kolektivnih komunalnih storitev je v obdobju 1081—1985 naslednja: v 000 din 2 1981 1982 198S 1984 1985 1981—1985 u 342,736 368.477 384.030 401.949 420.630 1,917.822 38. člen Dinamika rasti prispevka po posameznih letih ob upoštevanju skupnih potrebnih sredstev za realizacijo nalog in upoštevanju rasti bruto osebnega dohodka, ki je osnova za izračun prispevka, je naslednja: • v 000 din Leto 1981 1982 1983 1984 1985 1981—1985 Bruto OD 322.964 337.820 353.359 369.613 386.615 1,770.371 Stopnja prispevka 1,10 1,10 1,10 Kolikor se osnova za izračun prispevka za kolektivne komunalne storitve spremeni, se s tem ustrezno spremeni stopnja prispevka glede na planirana sredstva. 39. člen Z letnimi programi in samoupravnimi sporazumi fbomo udeleženci na podlagi sprejetega instrumentarija ter načel solidarnosti in vzajemnosti usklajevali višino potrebnih sredstev. Udeleženci sporazuma pooblaščamo SDK Ljubljana, da sedanji prispevek razporeja na občinske komunalne skupnosti v odstotnih deležih, dogovorjenih z letnimi programi. Osnova za razdelitev sredstev prispevka med občinskimi komunalnimi skupnostmi so izmere, določene v katastru komunalnih objektov in naprav ter dogovorjeni komunalni standardi. V. KRITERIJI, ELEMENTI IN MERILA ZA DOLOČANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV 40. člen Da se uresniči ekonomska funkcija cen kot enega od pomembnejših instrumentov, s katerimi se zagotavljajo normalni pogoji poslovanja na področju oskrbe s proizvodi in storitvami komunalne porabe, bomo pri oblikovanju cen upoštevali naslednja načela: — gibanje povprečne produktivnosti dela in smotrno izkoriščanje vseh proizvodnih zmogljivosti, — specifičnost posameznih dejavnosti, — kvaliteta in kvantiteta, — planske usmeritve in s tem politiko razvoja mesta in izven mestnih področij in — vpliv cen na gibanje življenjskih stroškov. 1,10 1,10 1,10 — investicijsko vzdrževanje, — amortizacijo, — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, — sredstva za OD in skupno porabo, — sredstva rezerv, — plasmaje. 44. člen Rast, materialnih stroškov bo odvisna od gibanja cen na domačem in tujem trgu. Ustrezne korekcije cen iz naslova podražitev energetskih surovin bomo sprejemali ob vsakokratni spremembi po hitrem postopku. 45. člen Rast materialnih stroškov bo omejena s samoupravno dogovorjenimi normativi materialnih stroškov, ki jih sprejmejo izvajalci. 46. člen Investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov in naprav ter delovnih sredstev bomo udeleženci povečevali na podlagi vsakoletno dogovorjenih programov. 47. člen Sredstva amortizacije so izračunana na osnovi zakonsko določene minimalne stopnje in jih bomo uporabljali v skladu z dogovorjenimi letnimi programi. Sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti ter izdatkov bodo določena z ustreznimi samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori ali zakonom. 41. člen S pomočjo vseh zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti mesta in občin bomo sprejeli ukrepe, s katerimi bomo vplivali na zniževanje stroškov poslovanja oziroma na realizacijo nižje lastne cene storitev in tako na manjšo obremenitev uporabnikov, in sicer: — oprostitev plačevanja nekaterih obveznosti iz dohodka, ' — oprostitev plačevanja nekaterih plasmajev (posojilo za energetiko), — oprostitev pri plačevanju carinskih dajatev pri uvozu opreme in reprodukcijskega materiala. 42. člen Kriteriji, elementi in merila za določanje cen se opredelijo z letnimi programi enostavne reprodukcije, ki morajo biti pripravljeni in sprejeti do 31. decembra za vsako naslednje tekoče leto. 43. člen Pri določanju cene proizvodov in storitev v odnosih svobodne menjave bomo uporabniki ih izvajalci upoštevali naslednje elemente: — materialne stroške. 48. člen Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bodo določena z ustreznimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Masa sredstev za OD in skupno porabo oziroma delež sredstev za OD in skupno porabo v strukturi cene bo odvisen tudi od dogovorjene rasti zaposlovanja v komunalnih dejavnostih. 49. člen S ceno proizvodov in storitev bomo izvajalci po oranžnem sporazumu zagotavljali dogovorjeno 5 *t* interno akumulacijo in odplačilo plasmajev iz poslovnih sredstev. Sredstva rezerv so predpisana z zakonskimi določili. VI. MEDSEBOJNE PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI 51. člen Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo izpolnjevati njegove določbe. Izpolnjevanje tega sporazuma bomo redno analizirali na podlagi letnih planov in njihovih samoupravnih sporazumov. 52. člen Letne plane bomo usklajevali tako v fizičnem kot v finančnem obsegu. Istočasno bomo z letnimi plani in samoupravnimi sporazumi podrobneje opredelili konkretne obveznosti in pravice ter odgovornosti posameznih udeležencev. 53. člen Ce katerikoli udeleženec tega sporazuma ugotovi, da ni mogoče zagotavljati sredstev za realizacijo letnega plana, je dolžan predlagati drugim udeležencem spremembo plana. 54. člen Vsak udeleženec ima pravico in hkrati tudi dolžnost, da daje in obravnava vsa poročila o fizičnem in finančnem izvajanju sporazuma in letnega plana. VII. NAČIN NADZORA IN IZVAJANJE SPORAZUMA 55. člen Ukrepe za izvajanje sporazuma ali pobudo za njegovo spremembo ali dopolnitev lahko predlaga katerikoli udeleženec tega sporazuma. Predlog mora biti pisno obrazložen. Ukrep za izvajanje sporazuma je veljaven, ko se o njem sporazumejo uporabniki in izvajalci skupščine zveze komunalnih skupnosti. Predlog za dopolnitev ali spremembo tega sporazuma postane 'veljaven, ko ga sprejmejo udeleženci sporazuma po postopku, ki velja za njegov sprejem 56. člen Udeleženci sporazuma pooblaščamo in nalagamo skupščini zveze komunalnih skupnosti, da na temelju tega sporazuma za obdobje 1981—1985 sprejme plan razvoja in letne programe za posamezno leto tega planskega obdobja. 57. člen Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino zveze komunalnih skupnosti, da trajno spremlja in nadzoruje izvajanje tega sporazuma, s tem da: — sprejema analize in ocene o uresničevanju sporazuma in planov, — predlaga udeležencem ukrepe za uresničevanje sporazuma in planov oziroma spremembe in dopolnitve tega sporazuma. Analizo in oceno uresničevanja ter potrebne ukrepe sprejme skupščina pred zaključkom tekočega leta. 58. člen ' Skupščina zveze komunalnih skupnosti je dolžna predložiti v obravnavo udeležencem analizo o izvrševanju planov in izpolnjevanju obveznosti iz tega sporazuma s predlogom ukrepov. Analiza iz prejšnjega odstavka vsebuje: — oceno uresničevanja skupnih ciljev in nalog določenih s tem sporazumom ali planom, — oceno izvrševanja obveznosti po tem sporazuma, —* predlog ukrepov in aktivnosti za uresničevanje planov oziroma izpolnjevanje obveznosti, prevzetih s tem sporazumom in planom. VIII. KONČNE DOLOČBE 59. člen Pravice in obveznosti po tem sporazumu pridobi udeleženec z dnem podpisa tega sporazuma. 60. člen * C/ / Za razlago tega sporazuma' pooblaščamo udeleženci skupščino Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. 61. člen Ta sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprejmejo in sklenejo pooblaščeni predstavniki vseh izvajalcev komunalnih storitev ter več kot polovica vseh uporabnikov komunalnih storitev. Ta sporazum objavi skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi. Ta sporazum se uporablja od 1. januarja 1981 dalje. Ljubljana, dne 26. novembra 1980. Ta samoupravni sporazum je sprejelo in sklenilo več kot polovica uporabnikov komunalnih storitev na območju vsake ljubljanske občine in vsi izvajalci komunalnih storitev. Izvirnik tega samoupravnega sporazuma in priloge hrani vsaka občinska komunalna skupnost, seznam skleniteljev sporazuma pa pristojni organ za družbeno planiranje in gospodarstvo v vsaki ljubljanski občini. 511. Na podlagi 114. člena zakona o združenem delu (Uradni list SRS, št. 53/76), 22. člena zakona o družbenem planiranju (Uradni list SRS, št. 1/80), 23., 24. in 25. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77), 12. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 16. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34/79) in 16. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju ljubljanskih občin za obdobje 1981—1985 smo: 1. delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim' delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost kot uporabniki komunalnih storitev (dosedanji zavezanci plačila stanovanjskega prispevka) in 2. delavci temeljnih organizacij: Mestni vodovod Ljubljana, Kanalizacija Ljubljana, Komunalna energetika Ljubljana in Plinarna Ljubljana v delovni organizaciji IPK Ljubljana kot izvajalci komunalnih storitev, sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za uresničitev programa razširjene reprodukcije individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1981 1. člen S tem samoupravnim sporazumom smo delavci temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma), dogovorili za združevanje sredstev namenjenih za uresničitev programa razširjene reprodukcije, virov, primarja in sekundarja individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1981. 2. člen Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da se za dejavnosti individualne komunalne rabe v smislu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena štejejo: — oskrba naselij z vodo, — odprava odpadnih in atmosferskih vodaj — oskrba naselij s toplotno energijo in — oskrba naselij s plinom. 3. člen Udeleženci sporazuma, ki prejemamo oseone dohodke združujemo po tem sporazumu v obliki prispevka. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 1,20. Udeleženci sporazuma, ki' ugotavljamo čisti dohodek bomo plačevali prispevek iz prvega odstavka tega člena iz čistega dohodka. Udeleženci sporazuma, ki v delovnih skupnostih ustvarjamo celotni prihodek s svobodno menjavo dela s temeljnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ~za katere opravljajo dela skupnega pomena, zagotavljamo sredstva za plačilo prispevka po stopnji iz prvega odstavka tega člena z letnim finančnim načrtom. Udeleženci sporazuma, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek, združujemo prispevek po stopnji 1,20 od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja. Prispevke iz četrtega odstavka tega člena ugotovi in realizira davčna uprava pristojne občine. Ce se izračun prispevka za individualno komunalno rabo spremeni,, se s tem ustrezno spremeni tudi stopnja prispevka glede na planirana sredstva. 4. člen Sredstva, zbrana na podlagi tega sporazuma, bomo odvajali na posebne 'račune občinskih komunalnih skupnosti ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni službi družbenega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja sredstva, zbrana na "podlagi četrtega odstavka 3. člena tega sporazuma na račun komunalnih skupnosti po posebni pogodbi. 5. člen Združena sredstva se smejo trošiti le za uresničitev programa razširjene reprodukcije individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin. 6. člen V primeru, da se bodo potrebna investicijska sredstva za izgradnjo sekundaimega omrežja vračunala v ceno stanovanj, znaša prispevna stopnja iz prvega odstavka 3. člena 0,90. 7. člen Udeleženci sporazuma pooblaščamo Zvezo komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, da z združenimi sredstvi upravlja. 8. člen Sestavni del tega sporazuma sta: — zbirni pregled naložb v vire, primar, sekundar in cestni program v letu 1981 in — finančno pokrivanje predloženega programa naložb v razširjeno reprodukcijo. 9. člen Ta sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprejmejo in sklenejo pooblaščenci vseh izvajalcev komunalnih storitev in ko ga sprejme in sklene več kot polovica pooblaščencev vseh uporabnikov komunalnih storitev. 10. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati naslednji dah po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Ljubljana, dne 26. novembra 1980. Ta samoupravni sporazum je sprejelo in sklenilo več kot polovica uporabnikov komunalnih storitev na območju vsake ljubljanske občine in vsi izvajalci komunalnih storitev. Izvirnik tega samoupravnega sporazuma in priloge hrani vsaka občinska komunalna skupnost, seznam skleniteljev sporazuma pa pristojni organ za družbeno planiranje in gospodarstvo v vsaki ljubljanski občini. 512. Na podlagi 24.b člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 12.j člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS št. 17/79), 22. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju ljubljanskih občin za obdobje 1981—1985 smo: I. delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih OZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek, kot uporabniki ter II. delavci temeljnih organizacij Javna higiena Ljubljana, Rast Ljubljana, Javna razsvetljava Ljubljana in Komunalne gradnje Ljubljana v DO Komunalno podjetje Ljubljana kot izvajalci sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za upravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1981 1. člen S tem samoupravnim sporazumom smo se delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih OZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek, v nadaljnjem besedilu podpisniki, dogovorili o načinu združevanja in uporabe sredstev namenjenih za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav (v nadaljnjem besedilu: skupna komunalna raba). Sredstva po tem samoupravnem sporazumu se bodo uporabljala za uresničitev programov skupne komunalne rabe. 2. člen Skupna komunalna raba obsega kolektivne komunalne storitve ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav Skupne rabe: — vzdrževanje ulic, trgov, cest in mostov, — vzdrževanje omrežja in naprav javne razsvetljave, — vzdrževanje cestno-prometne signalizacije in semaforjev, — opravljanje zimske službe, — vzdrževanje čistoče javnih površin ter pokritje razlik do stvarnih stroškov za javne sanitarije in javno higiensko kopališče, — vzdrževanje zelenih površin in parkovnih gozdov, — obnova koškov za smeti, — obnova javne razsvetljave, — obnova zelenih površin, — vzpostavitev UKW zveze, — druge'komunalne storitve (vzdrževanje cest z objekti, oporni zidovi, mostne konstrukcije, zimske službe ter ostalih komunalnih objektov in naprav kolektivne komunalne rabe v upravljanju KS, vzdrževanje otroških igrišč in igral, vzdrževanje zelenic, vzdrževanje javne razsvetljave, vzdrževanje fontan, obnova parka Tivoli, vzdrževanje železniških prehodov, akcija zelena in čista Ljubljana, komunalni nadzor, anuitete za objekte na Zalah, delegatski sistem in strokovne službe). 3. člen Podpisniki vplačujemo sredstva po tem samoupravnem sporazumu, v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za izračun prispevka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 1,10 odstotka. Podpisniki sporazuma, ki v delovnih skupnostih ustvarjajo celotni prihodek s svobodno menjavo dela s temeljnimi organizacijami, Samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, za katere opravljamo dela skupnega pomena, zagotavljamo sredstva za plačilo prispevka po stopnji iz prvega odstavka tega člena z letnim finančnim načrtom. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarstvo dejavnost ter se nam ugotavlja dohodek, plačujemo prispevek po stopnji 1,10 odstotka od celotnega doseženega prihodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja. Prispevek iz tretjega odstavka tega člena samo-pravnega sporazuma odmerja in realizira davčna uprava. Kolikor se osnova za izračun prispevka za kolektivne komunalne storitve spremeni, se s- tem ustrezno spremeni stopnja prispevka glede na planirana sredstva. 4. člen Sredstva, zbrana na podlagi tega samoupravnega sporazuma bomo odvajali na posebne račune komunalnih skupnosti občin ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja sredstva zbrana na podlagi tretjega odstavka tretjega člena tega samoupravnega sporazuma na račun komunalnih skupnosti po posebni pogodbi. 5. člen Komunalne skupnosti občin združujejo in razporejajo zbrana sredstva prispevka po načelu solidarnosti In vzajemnosti za uresničevanje programov skupne komunalne rabe v krajevnih skupnostih, oo-činah in mestu, z namenom postopnega izenačevanja komunalnega standarda na območju ljubljanskih oo-čin. Udeleženci sporazuma pooblaščamo službo družbenega knjigovodstva Ljubljana, da zbrani prispevek razporejajo na občinske komunalne skupnosti v naslednjih odstotnih deležih: Bežigrad 15,3 . vestilni znaki, ki obveščajo voznike, kje lahko parkirajo tovorna motorna. vozila ali avtobusi. Tovorna motorna vozila lahko parkirajo samp na za to določenih in označenih parkirnih prostorih , 25. člen Na splošnih in posebnih parkirnih prostorih je parkiranje prepoyedano: 1. pred vhodom za vozila v stavbo, dvorišče ali garažo; 2. v pasaži ali hišnem prehodu za pešce; 3. na prostoru, določenem za odlaganje posod za smeti; 4. na poteh med stanovanjskimi zgradbami, če bi ostalo za druga vozila manj kot 3 m proste širine; 5. nad komunalnimi objekti (hidranti, jaški, kontejnerji itd.), kjer je to posebej označeno. 26. Seal • Posebne parkirne prostore upravlja in vzdružuje komunalna organizacija združenega dela, ki jo za to s pogodbo pooblasti upravljalec javne prometne površine. Posebne parkirne prostore lahko uredi in vzdržuje tudi krajevna skupnost. Na čuvanih parkirnih prostorih, za uporabo katerih mora imetnik vozila plačati predpisano pristojbino, je organizacija iz prvega odstavka tega člena dolžna varovati pred ' poškodbami, tatvino in drugimi škodljivimi dejanji zaupana jim vozila in zagotoviti na teh prostorih javni red in mir ter čistočo. Komunalna organizacija združenega dela, ki upravlja in vzdržuje posebne parkirne prostore, je dolžna zagotoviti čuvanje enega izmed parkirnih prostorov tudi ponoči, če nastane za to potreba in če so za to dani pogoji. VI. AVTOBUSNE POSTAJE IN POSTAJALIŠČA 27. člen Začetno in končno postajališče avtobusov mestnega in primestnega prometa je lahko le na kraju, ki je za to urejen in označen kot avtobusno postajališče. Postajališča za javni mestni in' primestni promet so' lahko samo na za to določenih krajih, ki morajo biti označeni. Avtobusne postaje in postajališča določi občinski upravni organ, pristojen za promet, upoštevajoč ve-’ Ijavne predpise, o organizaciji prevozov z motornimi vozili v cestnem prometu, ob sodelovanju z organizacijo združenega dela, ki opravlja javni mestni in primestni potniški promet. Avtobusna postajališča v mestnem prometu morajo biti označena z enotnimi oznakami v skladu z republiškimi predpisi. Obliko, velikost in opremo določi, organizacija združenega dela, ki opravlja javni prevoz potnikov v mestnem prometu v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za ceste. Ostali objekti na postajališčih javnega prometa za prevoz potnikov, kot so pokrita postajališča, njihova oprema ter označbe, morajo biti enotni in jih določi občinski upravni organ, pristojen za ceste. Avtobusi lahko ustavljajo na postaji ali postajališču, kjer so obeležbe samo znotraj obeleženih površin. VII. PROMET S KOLESI Z MOTORJEM IN KOLESI 28. člen Kolesa z motorjem lahko vozijo samo osebe, ki so starejše od 14 let in posedujejo potrdilo o znanju cestno-prometnih predpisov. 29. člen Otroci do 7. leta starosti ne smejo voziti kolo po javni prometni površini brez spremstva odrasle osebe. Otroci od 7. do 14. leta lahko vozijo kolo v javnem cestnem prometu samo v spremstvu odrasle osebe ali če so opravili ustrezen izpit v šoli ali drugi izobraževalni ustanovi. 30. člen V naseljih je 'prepovedano prislanjanje koles z motorjem in koles ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo na javne prometne površine. V naseljih je prepovedano voziti po pločnikih in prislanjanje koles z motorjem in koles ob pločnike. Na javnih prometnih površinah v naseljih je dovoljeno puščati kolesa z motorjem in kolesa le na mestih, ki so za to določena. Občinski upravni organ, pristojen za promet, določi v mestu in naseljih prostore, kjer bo dovoljeno puščati kolesa z motorjem in kolesa ter način ureditve (odprte in zaprte kolesarnice). Upravljaiec javne prometne površine je odgovoren, da so mesta za puščanje koles z motorjem in koles primerno urejena in vzdrževana. 31. člen , Če predstavljajo prislonjena kolesa z motorjem ali kolesa ob zgradbah, drugih objektih kli pločnikih oviro za varno odvijanje prometa, se lahko odstranijo z odvozom na zahtevo delavca občinske straže ali milice na stroške lastnika. VIII. ODLAGANJE KURIVA IN DRUGEGA BLAGA, 2AGANJE DRV IN OPRAVLJANJE DRUGIH DEJAVNOSTI NA JAVNIH PROMETNIH POVRŠINAH 32. člen Kurivo in drugo blago, ki je dostavljeno naročniku v naselju in odloženo na pločnik bziroma skrajni rob cestišča, mora biti odstranjeno brez odlašanja in hitro. Javno prometno površino mora uporabnik neposredno po odstranitvi blaga temeljito očistiti. Naročnik lahko v primeru sprejema kurjave ali pohištva začasno zasede javno prometno površino, če z vednostjo upravljalca javne prometne površine postavi tipsko označbo »Pozor dovoz kuriva«, ko oskrbovanje ni možno z dvorišča ali drugega podobnega prostora. Po opravljenem dovozu ali odvozu kuriva ali pohištva je treba takoj označbo odstraniti 33. člen Na javnih prometnih površinah v naseljih je prepovedano žaganje drv in praviloma tudi opravljanje trgovinske ter obrtne dejavnosti ali storitev. Izjemoma lahko upravljaiec prometne površine v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za promet, dovoli njihovo uporabo za opravljanje trgovske ter obrtne dejavnosti ali storitev. Na javnh prometnih površinah je prepovedano prekladanje tovora iz vozila na vozilo, razen v primeru okvare vozila. IX. POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN 34. člen Javne prometne površine se smejo uporabiti samo za promet. V izjemnih primerih se lahko dovoli uporaba javne prometne površine v druge namene zaradi gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja cestnih, podzemnih, nadzemnih ali obcestnih objektov, .če je zagotovljena varna vožnja vozil in varnost drugih udeležencev v prometu. Posebna uporaba javne prometne površine se dovoli v primeru, če se dela ne morejo opraviti na noben drug način. 35. člen Organizacija združenega dela, ki opravlja dela iz 35. člena tega odloka, mora pred začetkom vsakega koledarskega leta programirati dela na javnih prometnih površinah ter je dplžna program dostaviti občinskemu upravnemu organu, pristojnem za promet, zaradi usklajenega opravljanja del na prometnih površinah na posameznih območjih. 36. člen Delo na javni prometni površini mora .biti viano označeno in zavarovano z odločbo predpisanimi prometnimi znaki tako, da je zagotovljen varen promet. Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisanimi svetilkami. Kdor koplje javno prometno površino, mora v roku, določenem z odločbo, vzpostaviti prejšnje stanje, do takrat pa mora javno prometno površino redno vzdrževati. Kadar je potrebno zaradi gradnje zasesti pločnik, kolesarsko stezo, ali del vozišča tako, da se postavi oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode, razsvetljen in urejen za varno hojo. Takoj ko .preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne zpake, branike in druge ograje, ki jih je postavil med izvajanjem del na javni prometni površini. Prometne znake in ovire na cesti je dolžan izvajalec del odstraniti tudi neposredno po dnevni zaklju-čitvi del, če to dopušča narava dela. 37. člen Pred zaporo prometa na določeni cesti ali zasedbi javne prometne površine mora upravljalec ceste v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za promet, izdati dovoljenje, v katerem se določajo pogoji, zlasti rok, v katerem se morajo dela opraviti ter način zapore. V dovoljenju se lahko določi, da se dela morajo opravljati neprekinjeno ali samo ponoči. O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost. Zahtevek za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne prometne površine se vloži najmanj 15 dni pred nameravano uporabo ter mora vsebovati začetek in trajanje del, skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa tez obvezne smeri, če dela terjajo začasno zaporo prometa. V primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti vnaprej, mora izvajalec'v najkrajšem možnem času sporočiti uprav-Ijalcu ceste o posebni uporabi javne prometne površine in po potrebi predložiti dokazilo, da ni bilo možno uporabe prej predvideti. X. ŠPORTNE IN DRUGE PRIREDITVE 38. člen Organizator športne ali druge prireditve ter javnega shoda (v nadaljnjem besedilu: prireditev) je dolžan zahtevati dovoljenje za tako prireditev tudi v primeru, če se odvija hitrostna ali podobna dirka z motornimi vozili (karting, moto kros in podobno) tudi na cestah in prostorih, ki niso javne'ceste ali javni prostori. Občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, mora pred izdanjem dovoljenja za prireditev pribaviti še soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za promet. XI. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI 39. člen Občinski upravni organ, pristojen za ceste, mora v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za promet, z odločbo odrediti odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih objektov, če nepreglednost ceste, križišča ali varnost prometa narekuje tak ukrep. Občinski upravni organ, pristojen za ceste, postopa v smislu prvega odstavka tega člena tudi v primeru, ki z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire nad 70 cm višine, če ograja, živa meja ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča na določeni točki ceste, ki vodi v križišče, v okviru preglednostnega trikotnika. Pristojni upravni organ lahko izvede na stroške lastnika v prvem in drugem odstavku tega člena navedene ukrepe, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, naloženih z odločbo. 40. člen Zadeve s področja tehničnega urejanja promeia opravlja občinski upravni organ, pristojen za promet. Pred posameznimi odločitvami se mora ta organ posvetovati z drugimi pristojnimi organi in organizacijami. Občinski upravni organ, pristojen za promet, lahko ustanovi prometno komisijo kot svoj posvetovalni organ. 41. člen Občinski upravni organ, pristojen za promet, lahko izvede naslednje prometne ukrepe: 1. določi prednostne in stranske ceste 2. določi enosmerne ceste — tudi s časovnimi omejitvami , 3. določi posebne parkirne prostore ter način parkiranja in, prepoved ustavljanja ali parkiranja vozil na določeni cesti 4. uredi promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili 5. odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevfirnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu 6. odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini šol 7. uredi gonjenje in vodenje živine 8. ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v pasel j ih. 42. člen Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo občinskemu upravnemu orgapu, pristojnemu za promet: — ureditev prometa pešcev in kolesarjev, — ureditev dostavnega prometa, — ureditev prometa pred šolami in vzgojnovar-stvenimi ustanovami, — določitev lokacij za avtobusna postajališča, — ureditev prometa pred izhodi objektov organizacij združenega dela in drugih organizacij ter organov, — ureditev parkirnih površin in parkiranja ter druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometne varnosti udeležencev v prometu. Krajevna skupnost v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za promet, ureja promet pešcev, kolesarski promet, parkiranje in garažiranje izven javnih prometnih površin (odprta dvorišča in druge površine, s katerimi upravljajo hišni sveti), na svojem območju. 43. člen Nepravilno pavkirano vozilo se odstrani s ceste ali druge prometne površine z odvozom, če to parkiranje pomeni neposredno nevarnost ali oviro za udeležence v prometu. Šteje se, da parkirano vozilo pomeni oviro za udeležence v prometu, če je parkirano: 1. v nasprotju s prometnim znakom ob odvozu snega ali odstranitvi posledic elementarnih in drugih nezgod ter ob dovozih' ali odvozih iz gradbišč, 2. na pločniku ali kolesarski stezi, če so pešci ali kolesarji ovirani, 3. na površini: — pred uvozi v stavbe ali garaže, — kjer ovira dostavo blaga, — v pasaži ali hišnem prehodu za pešce, — na stezah med stanovanjskimi zgradbami, če je ostalo za druga vozila manj kot 3 m proste širine, — na ali pred komunalnimi napravami (hidranti, jaški, kontejnerji za odpadke itd.), — na delovišču, na javnih prometnih površinah, če je zapora označena s prometnimi znaki, — kjer je napovedan javni shod ali javna prireditev. . . , Nalog za odstranitev nepravilno parkiranega vozila izda pooblaščena uradna oseba, ki nadzoruje promet. Vozilo se odstrani na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila. Lastnik vozila oziroma imetnik pravice uporabe, ki je vozilo odstranil potem, ko je bil nalog za odstranitev že izdan, mora povrniti dejanske stroške, ki so nastali zaradi nameravane odstranitve vozila. Lastnik vozila oziroma imetnik pravice Uporabe mora stroške, ki šo nastali pri odstranjevanju vozila, poravnati v 3 dneh po sprejemu računa. Nepravilno parkirana vozila odstranjuje organizacija združenega dela, ki jo za to pooblasti izvršni svet občinske skupščine. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo. 44. člen Na javne prometne površine ni dovoljeno odmetavati kakršnih koli predmetov, ki bi utegnili ogrožati ali ovirati promet. Javne prometne površine ni dovoljeno onesna- ■ zevati z odpadki ali drugačno nesnago. 45. člen I Voznik motornega vozila mora po javni prometni površini, na kateri je voda ali, snežna brozga, voziti tako, da ne onesnaži drugih udeležencev v prometu ali objektov. 46. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka opravljajo delavci milice, nadzorstvo nad parkiranjem vozil pa tudi delavci občinske straže. XII. KAZENSKE DOLOČBE 47. člen Z denarno kaznijo od 200 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. če postavi, spremeni ali odstrani prometni znak brez odredbe (prvi odstavek 5. člena), 2. če poškoduje prometni znak (drugi odstavek 5. člena), ' , 3. če na določenih javnih prometnih površinah-opravlja promet z vozili v nasprotju z 8.'ali 9. členom tega odloka, 4. če na določeni javni prometni površini ustavi vozilo v nasprotju z 10. členom tega odloka, oziroma če se odstrani od vozila, 5. če na določeni javni prometni površini opravlja promet z vozilom, za katero to ni dovoljeno (13. člen), 6. če opravlja pouk vožnje kandidatov za voznike motornih vozil na javnih prometnih površinah v nasprotju s 15., 16. ali 17. členom tega odloka, 7. če ustavlja avtobus na kraju, ki ni določen kot avtobusno postajališče, ali če zgradi, označi ali opremi avtobusno postajališče v nasprotju z določbami tega odloka (šesti odstavek 27. člena), 8. če ne odstrani z javne prometne površine kuriva ali drugega blaga brez odlašanja in hitro ali če površine temeljito ne očisti (prvi odstavek 32. člena), 9. če opravlja trgovinsko ali obrtno dejavnost na javni prometni površini, brez dovoljenja (drugi odstavek 33. člena), 10. če na javni prometni površini preklada tovor iz vozila na vozilo (tretji odstavek 33. člena), 11. če na javni prometni površini postavi gradbeni oder ali kaj podobnega ali če kako drugače zasede javno prometno površino ali jo prekoplje brez dovoljenj g, 12. če del na javni prometni površini predpisano nc označi, razsvetli ali po prenehanju del ne odstrani prometnih znakov, branikov ali drugih ovir ali če ne odstrani prometnih znakov po dnevnem zaključku del (pr\{i, drugi in šesti odstavek 36. člena) 13. če v določenem roku ne vzpostavi na, javni prometni površini prejšnje stanje (tretji odstavek 36. člena), 14. če ob postavitvi gradbenega odra ne uredi prehoda za pešce tako, da je zavarovan pred padanjem predmetov ali vode ali ga ne razsvetli oziroma ne uredi za varno hojo pešcev (četrti odstavek 36. člena), 15. če se ne ravna po dovoljenju o zapori ceste ali brez vzroka preneha z delom, ki bi ga moral opravljati nepretrgoma, ali del ne opravi v roku (37. člen), , ' j 16. če brez dovoljenja izvede hitrostno ali podobno dirko na površinah, ki niso javne (38. člen). Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena. 48. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori katero izmed dejanj iz 47. člena tega odloka 49. člen Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek: a) voznik motornega vozila: 1. če pri ustavljenem motornem vozilu pusti motor v teku več kot 3 minute (11. člen), 2. če na posebnem parkirnem prostoru parkira vozilo, ki ga tam ne sme parkirati -(prvi odstavek 21. člena), 3. če nima parkirne ure, je ne uporabi ali ne odpelje vozilo, ko izteče za parkiranje dovoljen čas (prvi odstavek 22. člena), 4. če ne uporabi parkirne ure nameščene, na parkirnem prostoru (drugi odstavek 22. člena), 5. če parkira vozilo v nasprotju s 25. členom oziroma na krajih, ki so določeni v 43. členu, 6. če ustavi avtobus izven zaznamovanih površin (27. 'člen), 7. če po javni prometni površini, na kateri je voda ali snežna brozga, vozi tako, da onesnažuje d/uge udeležence v prometu ali objekte (45. člen), b) voznik kolesa z motorjem ali kolesar: — če prisloni kolo z motorjem ali kolo v nasprotju z določbo 30. člena tega odloka. c) starši ali skrbnik otroka: 1. če dopusti, da otrok, ki še ni star 14 let, vozi kolo z motorjem brez potrdila o znanju cestno prometnih predpisov (28. člen), ' 2. če dopusti, da otrok, ki še ni star 7 let vozi kolo na javnih prometnih površinah brez spremstva odrasle osebe (prvi odstavek 29. člena) č) fizična oseba: — če brez vednosti upravljalca javne prometne površine postavi na parkirnem prostoru označbo, ali označbo po opravljenem dovozu ali odvozu ne odstrani (drugi odstavek 32. člena). Za prekršek iz tega člena delavci milice in občinske straže izterjujejo denarno kazen takoj na mestu. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ' , 50. člen Organizacije združenega dela, organi in drugu organizacije iz ožjega mestnega območja, si morajo zagotoviti v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka oskrbovanje samo z dvorišča ali drugega podobnega prostora, če so za to podani pogoji. 51. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-8/76 Celje, dne 17. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 519. Skupščina občine Celje je po 3., 4., 5. in 6. členu zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 131. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS; št. 11/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. marca 1981 sprejela ODLOK o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju zazidalnega načrta Zgornja Hudinja —■' dopolnitev S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju, ki ga ureja zazidalni načrt Zgornja Hudinja, dopolnjen po projektu št. 21/78, ki ga je v mesecu decembru 1978 izdelal Razvojni center Celje in je sestavni del istoimenskega odloka, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 22/79. 2. člen Meje dopolnitve zazidalnega načrta poteka na vzhodu po zahodnem robu cestišča Mariborske ceste do ograje avtoceste na severu, se ta obrne proti zahodu in teče ob južni ograji avtoceste do pare. št. 273, ki jo v smeri sever—jug seka v oddaljenosti 22 m vzhodno od objektov obstoječe kmetije do Ska-letove ulice. Meja se nadaljuje po severnem robu Skaletove ulice do izhodišča na Mariborski cesti 3. člen S tem odlokom se, določi I. faza realizacije zazidalnega načrta Zg. Hudinja, ki obsega zemljišča, namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo in je na vzhodu, severu in jugu omejena kot je to določeno v prejšnjem členu, na zahodu pa poteka v smeri sever-jug po parcelni meji med ‘pare. št. 271 in 273. To mejo predstavlja v naravi smrekova živa meja. V območju iz prejšnjega odstavka tega člena ležijo parcele z naslednjimi zemljiško-knjižnimi in katastrskimi podatki v k. o. Sp. Hudinja: pare. Kultura PovrSina VI. st. Lastnik 2 S 4 5 6 197/1 hiša 96 242 Lajlar Danijel, Celje, Skaletova 2 njiva 159 njiva 127 travnik 27 198/1 travnik 21 hlev 30 dvorišče 176 197/2 njiva 230 1463 Lajlar Vida roj. Lednik, do 1/2, Lajlar Rudolf do hiša 238 1/2, Celje, Skaletova 2 197/3 njiva 34 1 2 3 4 5 6 3.. 198/2 stavbišče 52 1010 Pajk Anton do 1/2, Pajk Lucija do 1/2, Celje, Ska- njiva 15 letova 2 dvorišče 190 4. ■ 199/1 hiša 42 94 Brusenjak Vinko, Celje, Skaletova 10 njiva 241 200/3 dvorišče 345 200/5 n j iva 90 , 5. 199/2 stavbišče 88 1461 Brusenjak Ferdo, Celje, Skaletova 10 stavba 34 njiva 64 dvorišče 109 200/1 travnik 476 200/2 njiva 397 6. 200/4 stavbišče 86 1459 Fidler Milan, Celje, Skaletova 10 7. 201/1 travnik 2144 207 Pajtler Vinko do 1/2, Pajtler Marija, roj. Kruleč do 201/2 travnik 154 1/2, Zg. Hudinja 52 202/1 njiva 371 202/2 njiva 1685 • • 8. 202/3 njiva 232 142 Golihleb Franc do 1/2, Golihleb Anton do 1/2, Zg. 203 njiva 1294 Hudinja 2 travnik 113 204/1 sadovnjak 2915 9. ' 204/2 travnik 3932 428 Vaš Jožef do 1/2, Vaš Elizabeta do 1/2, Celje, Be- zenškova 11 10. 205 • sadovnjak 131 427 Vaš Brigita do 1/2, ned. Vaš Andrej do 1/2, Celje, njiva 522 Salmičeva 3 206 hiša, garaži 211 drvarnica dvorišče 197 11. 207/1 njiva 2018 530 Zupanc Marija, roj. Simončič, Celje, Salmičeva 1 travnik 40 208 hiša g. p. 212 1 dvorišče 199 • i 207/2 njiva 2034 970 Zupanc Marija, roj. Simončič, Celje, Salmičeva 1 stavbišče 51 dvorišče 42 12. 210/1 njiva 1340 40 Crepinšek Lucija, roj. Strenčan, Celje, Salmičeva 2 dvorišče 121 hiša, drv. 84 211/1 travnik 19 40 210/4 njiva 889 stavbišče 8 dvorišče 34 13. 210/2 njiva 225 594 Skalen Karel do 1/2, Skalen Štefanija, roj. Vrečko 210/5 stavba 113 do 1/2, Celje, Salmičeva 6 dvorišče 122 travnik 244 1 ' . ’ 14. 210/3 stavba 107 810 Skrabar Boris do 1/2, Skrabar Anica do 1/2, Celje, travnik 436 Salmičeva 4 210/6 - njiva 337 15. 211/2 njiva 125 393 Klemenčič Marija, Celje, Salmičeva 8 travnik 114 dvorišče 232 zgradba 284 248/2 travnik 92 16. * 2141 njiva 983 239 Jelenko Alojz do 1/4, Jelenko Frančiška do 1/4, 270/1 travnik 2308 Kroflič Ljudmila, roj. 1909 do 2/4, Celje, Mariborska 97 17. 249/2 travnik 140 115 Glinšek Peter do. 1/2, Glinšek Marija, roj. Hribar 250/1 travnik ■ 3247 do 1/2, Celje. Zg. Hudinja 56 250/2 travnik 453 X 2 3 4 5 6 18. 252 njiva 1237 32 Pečnik Ana, roj. Brežnik, Celje, Skaletova 16 253 hiša, drv. 106 travnik 826 njiva 127 19. 254 travnik 3552 254 Majcen Milan, do 1/2, Majcen Erika do 1/2, Celje, 266 travnik 144 Zg. Hudinja 36/a 20. 255 travnik 2144 231 Kvas Frančiška, roj. Brence do 1/2, Kvas Alojz do 1/2, Celje, Zg. Hudinja 49, 21. 271 sadovnjak 2669 353 Skale Jožef do 1/2, Skale Marija, roj. Glinšek do 1/2, Zg. Hudinja 1 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v prejšnjem členu ter postanejo družbena lastnina, občina Celje pa pridobi na njih pravico uporabe. Prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati zemljišče do dneva, ko ga bo moral po odločbi upravnega organa, pristojnega za premoženjsko pravne zadeve, izročiti občini Celje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-1/80-5 Celje, dne 17. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 520. Skupščina občine Celje je po 3., 4., 5. in 6. členu zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 131. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. marca 1981 sprejela ODLOK o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ljubečna center Celje v elaboratu, št. 325/77 v mesecu marcu 1978. leta in je objavljen z istoimenskim odlokom v Uradnem listu SRS, št. 22/78. 2. člen Zemljišče, predvideno za realizacijo zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ljubečna je omejeno na severu z južnim robom gozda Razdevnik, na zahodu s kmetijskimi površinami, ki potekajo po grebenu proti severu do roba gozda in do obstoječe zazidave ob cesti v Smiklavž, prav tako na jugu, medtem ko na vzhodu z medkrajevno cesto Vojnik—Proseniško. Meja zazidalnega načrta poteka po naslednjih parcelah v k. o. Trnovlje in Smiklavž: od izhodišča v stičišču pare. št. 1442/2 in 1429/2 v k. o. Trnovlje poteka meja na vzhodu ob pare. št. 1447/1 cesta Vojnik—Proseniško, na jugu po meji pare, št. 1278 in se obme proti severu ter teče po zahodni meji pare. št. 1277/2, 1277/1, 1277/4, 1330/1, 1332, 1334/1 1333/4 in 1325/1, nakar pride v k. o. Smiklavž. Po vzhodni meji pare. št. 632/1 in 633/4 se nadaljuje po severni meji pare. št. 633/1 in 631/1 ter po vzhodni meji pare. št. 634/6, 634/5, 634/9, 634/4, 643,/2,- 643/7, 643/5, 643/1 in 644/1, nato teče po južni meji pare. št. 645/5 ter po vzhodni meji te parcele in pare. št. 646, 647/3 in 648, nato po severni meji te parcele do stičišča s pare. št. 649/8, se nadaljuje proti severu po vzhodni meji pare. št. 649/1, 649/10 in 650/1, se obrne na vzhod po njeni severni meji ter seka cesto v Smiklavž. Ob cesti teče meja do stične točke s pare. št. 650/32 in po njeni vzhodni na južno mejo pare. št. 650/27, preseka cesto 650/31 in nato po južni meji pare. št. 650/5, znova preide v k. o. Trnovlje. Po južni meji pare. št. 1421/3 in 1421/1, po vzhodni meji te pare. na južno in vzhodno mejo pare. št. 1428/2, 1428/1 in 1429/3 ter se po južni meji pare. št. 1429/11 in 1443/1 vrne v izhodiščno točko. 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju, ki je urejeno z zazidalnim načrtom stanovanjske soseske Ljubečna, ki ga je izdelal Razvojni 3. člen V območju iz prejšnjega člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiško-knjižnimi in katastrskimi podatki iz: ^ Številka j* parcele IH Kultura Površina v m* Z. k. Tl. V Lastnik: 1 2 3 4 5 6 K. o. Smiklavž 1. 649/3 njivg 404 410 Kerš Frančiška ud. Brecelj do 1/2 in 241 stavbišče 88 Kerš Franc do 1/2 dvorišče 173 Smiklavž 16 / 1 2 3 4 5 6 2. 649/4 travnik 432 472 Arčan Franc do 1/2 njiva 346 Arčan Anica, roj. Pogorevc do 1/2. Smiklavž 15 208 dvorišče 132 . V / . stavbišče 125 3. 649/6 travnik 413 473 Arčan Martin do 1/2 njiva 428 Arčan Dragica, roj. Iskrač do 1/2, Ljubečna nh. 210 dvorišče 209' stavbišče 119 4. 649/5 njiva 269 474 Pogorevc Alojzija, roj. Iskrač, do 1/2, travnik 777 Pogorevc Breda do 1/2, Smiklavž št. 2/b 209 stavbišče 56 \ • ’ 3. 649/7 gozd 665 499 Lampret Milan do 1/4 Lampret Karolina, roj. Pogorevc do 1/4, Zadobrova 24 Pogorevc Ignac do 2/4, Smiklavž 2/b 6. 649/8 gozd 609 502 Košir Martin, Vojnik 145 278 hiša 73 7. 649/9 ' gozd 584 507 Hudej Albin do 1/2 Hudej Frida do 1/2 Škofja vas 46 8. 650/30 - travnik 753 550 Mastnak Franc do 1/2 Mastnak Marija do 1/2 Smiklavž 3 240 st.-kozol. 54 405 650/24 travnik 599 650/18 njiva 936 9. 649/16 pašnik 535 604 Grobelnik Miha, Sevnica, naselje her. Maroka 4 649/17 pašnik 410 10. 650/35 njiva 298 606 Herič Hedvika, roj. Ivančnik do 1/2 dvorišče 74 Herič Marjan do 1/2 Smiklavž 4 11. 195 stav.-hiša 246 640 Mastnak Franc, do 1/4 / Mastnak Marija, do 1/4 Mastnak Franc, ml. do 1/4 Mastnak Irena, roj. Štrakl do 1/4, Smiklavž 3 12. 650/38 njiva 567 641 . Suholežnik Erna, do 1/2 650/39 travnik 71 Suholežnik Marjan do 1/2 Celje, Ul. frankolskih žrtev 34 13. 305 stav.-hiša 82 654 Jurkovič Vid do 1/2 649/20 pašnik 240 Jurkovič Hermina, roj. Mirnik do 1/2, Leskovec 6/a 649/21 pašnik 87 653 14. 242 stavbišče 126 409 Arčan Ignac do 1/2 dvorišče 185 Arčan Marija do 1/2 649/2 njiva 595 Smiklavž 20 15. 633/3 travnik 840 522 Gornjak Franc do 1/2 633/2 travnik 325 114 Gornjak Marija do 1/2 332/3 njiva 668 Smiklavž 27 45/2 stavbišče 162 522 . , 18. 248 stavbišče 179 * 632 Naglič Jurij, do 1/2 638/3 travnik 686 Naglič Danica, roj. Vrabič do 1/2, Smiklavž 26 njiva 112 640/1 neplodno 251 17. 638/2 travnik 435 627 Čater Franc, do 1/2 njiva 385 Čater Justina, roj. Naglič do 1/2, Smiklavž 26 t39 neplodno 411 249 stavbišče 45 18. 640/11 travnik 573 ' 528 Pangerl Marija, Smiklavž 30 19. 640/10 travnik 753 529 Pangerl Stanko, do 1/2 247 st. s hišo in drv. 131 Pangerl Marija, roj. Naglič do 1/2, Smiklavž 27 dvorišče 62 1 2 3 4 5 20. 640/12 travnik 2029 561 642/3 njiva 957 640/3 njiva 1008 21. 643/6 vrt 313 412 196 hiša z gosp poslopjem . 467 22. 644/3 njiva 753 443 246 hiša z dr.. 77 dvor. 170 V 23. 650/17 njiva 1080 399 650/19 njiva 328 413 239 stavbiščt 112 dvorišče 225 24. 638/1 njiva 3653 240 25. 640/4 travnik 1493 10 642/2 njiva 2890 640/5 travnik 3255 45/4 gt. hiša 315 in kozolec 640/6 njiva 1531 640/7 njiva 559 641/2 sadovnjak 2614 642/1 travnik 2298 640/8 travnik 5818 640/9 njiva 1486 641/1 travnik 4455 644/2 njiva 5696 26. 649/22 pašnik 253 526 649/19 pašnik 139 282 zgradba 24 27. 649/14 gozd 643 508 28. 649/15 njiva 53 80 dvorišče 505 294 hiša 90 29. 649/17 pašnik 410 527 30. 650/40 travnik 654 497 277 hiša 68 31. 643/10 njiva 776 358 32. 643/11 njiva 1646 33. 284 hiša 82 563 dvorišče 207 cesta 40 34. 634/7 cesta 20 85 njiva 107 35. 634/8 njiva 166 576 36. 650/29 gozd 1873 560 K. o. Trnovlje 1. 1350/13 njiva 118 487 1350/4 pašnik 320 1350/11 njiva 173 411 st. s koz. - 84 1350/3 travnik 433 1350/2 njiva 1455 1363/2 njiva 144 1365/2 njiva travnik 3575 1090 1364 travnik 687 394 g. posl. in dvorišče 98 6 Gorjup Silva, roj. Jutršek Šmiklavž 28 Soline Franc, do 1/2 Soline Neža, do 1/2, Ljubečna 28 Jesenek Marija, roj. Koštomaj Goričica 28 Ivenčnik Anton, do 1/2 in Ivenčnik Kristina, do 1/2 Šmiklavž 4 Soline Stanislav, Ljubečna 53 Jutršek Štefanija, Šmiklavž 13 Mlakar Herman, Šmiklavž, Škofja vas Breci Ivan, Jožica, do 1/2 Šmiklavž 20 Kračun Karl, do 1/2 Kračun Matilda, roj. Jurkovič do 1/2, Šmiklavž 33 Hojnik Ema, Trnovlje 93 Mlakar Karolina, Šmiklavž 12 Naglič Anton, do 1/2 Pangerl Marija, roj. Naglič, do 1/2, Šmiklavž 30 Šaberl Cvetko, Šmiklavž 29 KoSec Rozalija, roj. Vetrih DovSek Franc, do 1/2 Dovšek Slava, roj. Šabel do 1/2, Store 41 Arčan Rudolf, do 1/2 Arčan Cirila, do 1/2, Šmiklavž 1 * JutrSek Ciril, do 1/2 Jutršek Ana, roj. Trdin do 1/2, Ljubečna 42 12 3 4 5 6 2. 1333/1 travnik 775 146 1347/8 travnik 85 1325/2 travnik 952 3. 1363/1 vrt 73 419 1365/1 njiva 2666 245/4 hiša in gosp. posl. 1001 1397/2 pašnik 1467 636 1397/4 sadovnjak 1693 452 stavbišče 142 4. 1420/24 pašnik 620 1185 843 hiša 96 5. 249/2 st. hiša 180 176 1368 travnik 888 1367/1 njiva 2763 6. 1347/5 travnik 532 1221 1348/1 travnik 130 1350/1 njiva 207 1350/14 njiva 32 1348/3 sadovnjak 954 1350/6 n j iva 123 174 1347/2 njiva 379 501 1347/6 sadovnjak 621 1348/2 travnik 659 538 gosp. posl 89 377 st. hiša 117 7. 1421/2 travnik 4829 175 cesta 91 1421/7 pašnik 104 1421/5 gozd 529 1421/8 gozd 4041 1366/2 njiva 2800 1366/3 njiva 2514 1366/1 njiva 248 1366/5 travnik 1507 1421/6 pašnik 131 248/1 st. 128 ✓ dvorišče 192 249/1 st. hiša 115 1366/4 vinograd 660 8. 1420/20 nepl. pot 383 935 1420/31 pašnik 206 1420/30 pašnik 251 1420/9 pašnik 127 188 249/31 stavbišče 910 632 kozolec 128 1411/3 vrt 158 935 1411/2 travnik 4807 1358 1420/22 travnik 1305 1420/29 travnik 1444 1420/15 travnik 1607 1411/6 travnik 395 935 1411/1 travnik 1674 1355 1411/6 travnik 1175 1356 9. 1420/5 pašnik 882 828 448 dvorišče 51 stavbišče 107 Ropan Adolf, Ljubečna 12 Svetec Ivan, Ljubečna 41 Lenart Alojz, do 1/2 Lenart Ana, do 1/2, Celje, Dobojska 14 Rezar Franc, Ljubečna 39’ Soline Stanislav, Ljubečna 53 Brinovec Ivan, Ljubečna 40 v Vengust Marta, Ljubečna 15 do 10/16 Drame Ana, Celje, C. na Ostrožno do 2/16 Vengust Jože, Ljubljana Ul. poh. bataljona 8, do 2/16’ Vengust Franc, Ljub. 17/a do 2/16 Vengust Marta, do 5/8 Vengust Anica do 1/8 Vengust Franc, do 1/8 Vengust Jože, do 1/8 Vengust Marta, Ljubečna 15 Škofja vas Drame Ana, Na Otoku 8, Celje Vengust Franc, Ljubečna 17/a Škofja vas Krumpak Jožica do 1/2 Rozman Jožica, do 1/2 Ljubečna 21 1 2 3 4 5 10. 1420/7 vrt 197 842 1420/8 dvorišče 435 1420/6 njiva 848 1420/3 sadovnjak 1400 494 stavbišče 79 495 stavbišče 57 11. 1420/13 njiva 1068 1020 1420/10 pašnik 764 755 st. s hišo 100 12. 1420/16 njiva 764 1021 821 hiša 77 gosp. posl. 18 dvorišče 380 13. 1350/5 travnik 353 1075 840 st. s hišo 85 14. 1350/12 _ njiva 505 1263 15. 1350/7 njiva 320 1236 848 hiša 110 16. 1350/15 njiva 746 1264 17. 247 stavb. 69 1248 dvorišče 271 1348/4 pašnik 611 18. 1347/10 travnik 335 1261 1347/1 njiva 305 1350/8 njiva 351 1348/7 sadovnjak 313 19. 1333/6 pašnik 350 998 1347/3 travnik 256 20. 1348/5 travnik 608 1214 849 hiša 183 21. 1367/2 travnik 1416 1314 22. 1350/9 njiva 654 1228 1350/10 travnik 261 847 hiša ' 112 23. 1347/9 travnik 359 1212 24. 1348/6 sadovnjak 652 1216 850 hiša 101 25. 757 st. hišo 74 1142 1410/12 njiva 445 26. 1334/4 njiva 896 1155 27. 1410/7 njiva 266 880 533 hiša 93 dvorišče 204 28. 1335/5 njiva 72 1099 29. 1334/3 travnik 656 1072 30. 1334/2 travnik 649 1069 ■ 1334/5 njiva 350 31. 1277/3 travnik 746 1056 1277/7 njiva 535 32. 1410/6 pašnik 468 675 1410/3 njiva 535 531 st. s hišo in hlevom 63 dvorišče 202 33. 1333/10 travnik 210 1048 • , 1335/2 njiva 410 6 Hozjan Matilda, do 4/6 Hozjan Peter, Ljubečna 20 do 1/6 Hozjan Marko, do 1/? Ptuj, Krempljeva 1 Globočnik Frančiška roj. Plavštajuci ao 3/6 Ljubečna nh. Cirkulan Mihaela do 1/6 Globočnik Stanko do 1/6 Ljubečna 21, Škofja vas Rebernak Jože, do 1/2 Rebernak Anica, roj. Koren, do 1/2 Ljubečna 20/a Bogovič Marija, roj. Jutršek do 1/2 Bogovič Stefan, do 1/2, Ljubečna 42 Speš Karl, ml. Smiklavž 21 Jutršek Ciril ml., Ljubečna 42 Špes Lidija, Zadobrova 112/a Zakonjšek Marija, roj Soline do 1/2 Zakonjšek Stanko, do 1/2 Ljubečna 51 Zakonjšek Marija, roj. Soline, Ljubečna 51 Rezar Danijel do 1/2, Rezar Fanika do 1/2, Smiklavž 30 Soline Zinka, Zadobrova 114 Rezar Božidar ml., Ljubečna 39 Jutršek Franc do 1/2, Jutršek Danica do 1/2, Kristan vrh 89 Fidler Jurij do 1/2, Fidler Rozalija, roj. Solnic do 1/2, Ljubečna 50 Koštomaj Štefanija, do 1/2, Koštomaj Franc do 1/2, Ljubečna 51 Koštomaj Drago do 1/2, Koštomaj Danica do 1/2, Ljubečna 27 Zaler Ernest do 1/2, Zaler Hedvika, roj. Bolha do 1/2 Ljubečna 27 Koštomaj Stanislav do 1/2, Koštomaj Anica, roj. Mirnik do 1/2, Smiklavž 6 Sever Jožefa, Ljubečna 27 Cokan Hedvika, roj. Vaglič do 1/2, Cokan Friderik do 1/2, Smiklavž 26 Kovše Lambert do 1/2, Kovše Marija, roj. Ostrožnik do 1/2, Vojnik 137 Lipičnik Ana ml., Ljubečna 61 Gorjup Alojzija, roj. Koštomaj, Krekova 23, CelJ« do 1/2 Jakob Alojzija, roj. Koštomaj do 1/2, Ljubečna 71 Beljakovič Drago do 1/2, Beljakovič Hermina, roj. Koštomaj do 1/2, Ljubečna 52/b 34. 1333/7 travnik 799 1037 35. 1410/5 vrt 159 737 492 stavbišče dvorišče 173 1397/7 pašnik 173 1078 36. 1336/3 travnik 841 696 1337/2 njiva 280 813 hiša 132 drvarnico 39 kozolec 43 dvorišče 128 37. 1277/6 travnik 1496 162 1277/5 njiva 805 225 st. s hišo 131 in g. posl. dvorišče 123 38. 1410/10 njiva 818 597 532 st. s hišo 78 dvor. z drvarnico 317 39. 1333/9 pašnik 70 mn 1333/8 pašnik 69 246/1 stavbišče 167 pašnik 33 1333/5 pašnik 413 40. 1410/8 travnik 1053 186 1410/9 njiva 535 41. 1336/4 travnik 679 164 1338/2 njiva 456 1338/1 njiva 958 228/2 st. hiša 72 164 1337/1 njiva 2466 1336/2 travnik 386 1336/1 travnik 2164 228/1 stavbišče 80 42. 1397/6 pašnik 756 1076 43. 1390/4 vrt 671 330 392 hiša ' 192 1390/2 sadovnjak 3053 1390/3 gozd 11949 1390/1 dvorišče 447 stavbišče 125 44. 1429/1 travnik 2295 294 1429/1 travnik 1185 1429/7 travnik 1761 45. 1420/21 travnik 1208 L148 1420/14 njiva 583 631 dvorišče 40 stavbišče s hišo 109 14.20/28 travnik 655 46. 1396/2 njiva 1670 613 1396/9 sadovnjak 193 536 st. s hišo in drvarn. 125 dvorišče 118 47. 1410/4 njiva travnik v 1995 729 1410/11 812 48. 1396/8 vrt 781 73E 493 dvorišče 316 stavb. 103 Leskovšek Stanko do 1/2, Leskovšek Slavica, roj. Ambrož do 1/2, Ljubečna 17 Cirkulan Justina, roj. Feldin, Ljubečna 22 Pilih Anica, roj. Rezar, Ljubečna 58 Mastnak Ana, Ljubečna 6 Koštomaj Franc in Vera do 1/2, Ljubečna 25 Mirnik Anton do 1/2, Mirnik Jože do 1/2, Ljubečna 52 Koštomaj Alojz do 1/2, Koštomaj Neža, roj. Kerš do 1/2, Ljubečna 47 Rezar Antonija, Ljubečna 39 Mastnak Karel do 1/2, Mastnak Jožefa, roj. Veber do 1/2, Ljubečna 24 Sodin Stanko do 2/4, Sodin Anica do 1/4, Sodin Vanja do 1/4, Ljubečna 35 Gaber Marija, rojena Koštomaj, Ljubečna 7 Vengust Franc do 1/2, Vengust Ana, roj. Volovšek do 1/2, Ljubečna 17/a Kovač Karel, Ljubečna Koštomaj Franc, Rečica ob Savinji Vrečer Anton do 1/2, Vrečer Marija, roj. Gorjup do 1/2, Ljubečna 33 49. 1396/1 travnik 981 413 416 hiša z gosp. posl. 600 50. 1350/16 njiva 235 1319 51. 1335/4 njiva 620 1285 52. 249/3 stavbišče 135 1157 dvorišče 120 1372/2 sadovnjak 301 1372/1 travnik 591 1372/3 sadovnjak 296 53. 1371 travnik 2458 178 pot 200 249/5 st zg. p. 111 249/4 stavb. 99 1370 travnik 1545 1369 njiva 3720 54. 453 dvorišče 217 stavb. 88 1396/4 njiva 340 55. 1347/7 travnik 919 993 56. 1420/27 ' cesta 325 '1185 57. 1428/7 vrt 95 1054 dvorišče 135 travnik 682 378/2 stavbišče 70 58. 1428/9 travnik 1441 1182 1428/10 travnik 1495 1332 1428/11 travnik 1408 59. 1420/23 pašnik 525 1184 1420/25 njiva 220 60. 1429/6 travnik 942 933 442 stavbišče 56 61. 1420/2 njiva 713 846 633 st. s hišo 99 dvorišče 508 62. 1421/4 njiva 2458 730 634 st. s hišo 45 63. 1428/8 nerodov. 2886 459 1428/4 travnik 1567 1428/12 pašnik 283 1428/5 travnik 1037 1428/6 njiva 1628 '4. 1333/12 pašnik 3 1242 1333/14 pašnik 376 65. 378/1 stavb. 155 1333 dvorišče 102 66. 309 stavb. 60 1073 1429/8 travnik 1088 1429/9 pot 230 67. 1429/5 njiva 183 1343 1429/10 njiva 692 1429/15 njiva 257 1429/16 njiva 193 68. 278 hiša, g. p. 527 344 kozolec dvorišče 472 1396/3 travnik 1133 1396/5 pot 391 Starovasnik Stefan do 1/2, Starovasnik Frančiška, roj. Mirnik, Ljubečna 29 Rozman Milena, roj. Soline, Ljubečna 51 Bolha Konrad do 1/2, Bolha Jožica do 1/2, Ljubečna 54/a Orličnik Ivan do 1/2, Orličnik Angela, roj. Kitak, Ljubečna 37 Resnik Franc do 1/2, Resnik Matilda, roj. Mirnik do 1/2, Ljubečna 37 Koštomaj Adolf do 1/2, Koštomaj Antonija do 1/2, Ljubečna 32 Soline Drago do 1/2, Soline Alojzija, roj. Cmajner do 1/2, Ljubečna 81 Lenart Alojz do 1/2, Lenart Anica do 1/2, Cel j; Dobojska 14 Mernik Anica, roj. Kralj do 1/2, Mernik Branko do 1/2, Ljubečna 8 Mernik Ana, roj. Kralj, Ljubečna 8 Lipičnik Jernej do 1/2, Lipičnik Marija do 1/2, Ljubečna 17/b Gaber Jožef do 1/2, Gaber Silva, roj. Arzenšek do 1/2, Ljubečna 7 Planko Stanko do 1/2, Planko Nada, roj. Rezar do 1/2, Ljubečna 19 Prekoršek Neža, do 1/4, Prekoršek Franc do 3/4, Ljubečna 18 Penič Marija, Skalce n. h. Slovenske Konjice do 1/2, Kralj Anton, Ljubečna 8 do 1/2 Mirnik Anton ml. do 1/2, Mimik Marija do 1/2, Ljubečna 17 Kralj Anton, Ljubečna 8 Gaber Viktor do 1/2, Gaber Jožica do 1/2, Celje, Skaletova 1 Majerle Marija, roj. Gaber, Ljubečna 7 Mastnak Ludvik do 1/2, ^lastnak Marija, roj. Vok do 1/2, Ljubečna 24 1396/10 vinograd 246 1396/11 vrt 132 1396/12 sadovnjak 2622 1396/6 njiva 4570 1396/7 travnik 464 69. 1420/18 pašnik 930 1108 70. 1420/17 pašnik 747 1090 71. 1335/1 njiva 1253 1175 neplodno 149 72. 395 gas. dom 103 615 73. 534 st. s hišo 76 1289 dvorišče 408 74. 537 stavb, z g. p. 67 1284 dvorišče 261 Kuntara-Kranjc Ivanka do 1/4, Kuntara-Kranjc Jožica do 1/4, Kuntara-Kranjc Štefka do 1/4, Kuntara-Kranjc Mihael, roj. 1955 do 1/4, Celje, Muzejski trg 5 Žlavs Jože, Globoče 12 Napast Herminav roj. Leskovšek, Ljubečna 52/? v Fidler Jože do 1/2, Fidler Rozalija, roj. Kerš do 1/2, Ljubečna 14 Koštomaj Franc do 2/4, Rečica ob Savinji Koštomaj Anka, roj. Kalan do 1/4, Koštomaj Andrej do 1/4, Ljubečna 26 Fidler Jože do 1/2, Fidler Sonja do 1/2, Ljubečna 51 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v prejšnjem členu ter postanejo družbena lastnina, občina Celje pa pridobi na njih pravicoV uporabe. Prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga bo moral po odločbi upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, izročiti občini Celje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-10/80-6 Celje, dne 17. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 521. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 12. marca 1981 sprejel 1 ' SKLEP o javni razgrnitvi predloga realizacije reambulaclje ^ zazidalnega načrta Otok I 1 Javno se razgrne predlog realizacije reambulacije zazidalnega načrta Otok I (v nadaljnjem besedilu: predlog realizacije). Predlog realizacije je izdelal Razvojni center Celje, .TOZD Planiranje v mesecu decembru 1980 pod št. projekta 789/80. . 2 Predlog realizacije bo javno razgrnjen v prostorih Občinskega komiteja za urbanizem -in varstvo okolja in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Karel Destovnik-Kajuh 1 3 Pripombe k predlogu realizacije lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-12/78-5 Celje, dne 12. marca 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. CERKNICA J 522. Skupščina občine Cerknica je na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega - dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1981 sprejela ODLOK o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe v občini Cerknica ‘ 1. Člen S tem odlokom se določa organizacijo, ureditev 4 način poslovanja veterinarskohigienske službe v občini Cerknica (v nadaljnjem besedilu občina). Organizacija združenega dela in druge organizacije, ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali, ter organizacije pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali), morajo prepre-■evati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi odpadki1 (v nadaljnjem besedilu: živalski odpadki) ravnati tako, da ni ogroženo zdravje ljudi, prizadeta ali motena ■'kolica in zdravje Živah' 2. člen Posestnik živali mora takoj prijaviti Veterinarskemu zavodu Krim p. o. Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni veterinarski organizaciji) vsak pogin živali ali nastanek živalskih odpadkov. Voznik, ki povzroči pogin živali na javni cesti, upravi j alci javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako živalsko truplo na javni cesti. 3. člen Pooblaščena veterinarska organizacija zagotovi redno odvažanje živalskih trupel od mesta pogina živali do Inštituta za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Gerbičeva 60, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo) oziroma do zbirališča za živalske odpadke v KO-TO n. sol. o. Ljubljana TOZD Koprod, n. sub. o. Ljubljana, Tovarna beljakovinskih - kon-^ centra tov (v nadaljnjem besedilu: KO-TO). 4. člen Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezinfekcijo opreme, pribora in vozil veterinar-sko-higienske službe mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija. 5. člen Raztelesba živalskih trupel iz oomočja občine se opravlja v prostorih Inštituta za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo in KO-TO. Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina zagotovi Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo. 6. Men Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen, opravlja pooblaščena veterinarska organizacija. 7 8 7. člen Pooblaščena veterinarska'organizacija mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter preko občinskega glasila o tem obvestiti vse posestnike živali (o dežurni službi, številki telefona ipd.). Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju živalskega trupla oz. živalskih odpadkov v vozilo oz. jih mora dostaviti do prevozne ceste, če je živalsko truplo ali so živalski odpadki na neprevoznem kraju. 8. člen Veterinarsko-higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije opravlja na območju občine naslednje naloge: — sprejema prijave pogina živali, — zagotavlja redno odvažanje živalskih trupel od mesta pogina do zbirališča, — opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč, vozil in drugih objektov, — po nalogu pristojnega za veterinarsko inšpekcijo lovi potepuške živali in neregistrirane pse oz. pse, ki niso cepljeni proti steklini ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva, — zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje alinee tega člena in oskrbo živali, ki so sumljive na steklino, — vodi evidenco o razkuževanju, poginih in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostični zavod. 9. člen Inštitut za patološko morfologijo VTOZD za veterinarstvo z medsebojnim samoupravnim sporazumom med pooblaščeno veterinarsko organizacijo opravlja na območju občine naslednje naloge: — raztelesba živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina, — vodi sekcij ski protokol 10. člen sredstva za organizacijo in poslovanje veteri-narsko-higienske službe ter druge stroške, ki nastajajo z odstranjevanjem živalskih odpadkov po tem odloku, zagotavlja občinska skupščina v proračunu občine. 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Veterinarska inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Postojna. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-5/79-2/5 Cerknica, dne 12. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 523. Na podlagi 12. člena pravilnika o družbeno materialni pomoči v socialnem skrbstvu v f občini Cerknica je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica na seji dne 19. marca 1981 sprejela SKLEP o višini družbeno materialne pomoči za leto 1981 i 1 Družbeno materialne pomoči za leto 1981 bodo upravičencem izplačane v višinah: dta 1. višina družbeno denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir za preživljanje (19. člen) znaša 2.900 2. višina dodatka za pomoč in postrežbo (27. člen) znaša do 2.000 dodatek za dietno prehrano (27. člen) največ 1.000 3. enkratna pomoč (34. člen) največ 5.000 4. zimska pomoč (36. člen) 1.500 do 5.000 5. nabava šolskih potrebščin (37. člen) do 1.000 6. višina dodatka za drobne osebne izdatke (žepnina) (42. člen) do 300 2 Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 57/81 Cerknica, dne 19. marca 1981. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica Zvone Nelec 1. r. 524. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica, na seji dne 19. marca 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene do vključno .31. 12. 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 29,8 °/o in to od 1. 3. 1981 dalje. 2 Preživnine'določene v letu 1980,- se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene' in sicer če so bile določene: •/. \ do konca januarja 1980 za 29,8 do konca februarja 1980 za 27,5 do konca marca 1980 za 25 do konca aprila 1980 za 22,5 do konca maja 1980 za 20 do konca junija 1980 za 17,5 do konca julija 1980 za 15 do konca avgusta 1980 za 12,5 do konca septembra 1980 za 10 do konca oktobra 1980 za 7,5 do konca novembra 1980 za . 5 do konca decembra 1980 za 2,5 3 Sklep začne veljati z dnem objave. St. 8/81 Cerknica, dne 19. marca 1981. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica Zvone Nelec 1. r. 525. obsega denarne pomoči otrokom je skupščina skupnosti otroškega varstva Cerknica na 13. seji dne 18. marca 1981 sprejela SKLEP o višini minimalne denarne pomoči otrokom in dohodkovnih pogojih v letu 1981 I Pravica do minimalne denarne pomoči otrokom je odvisna od socialnega položaja družine. A. DENARNE POMOČI OTROKOM DELAVCEV: Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 1000 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.200 din mesečno na družinskega člana, 2. 500 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.200 din do 2.800 din mesečno na družinskega člana, 3: 350 dinarjev mesečno na otroka, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.800 din do 3.900 din mesečno na družinskega člana. * n * Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči še upoštevajo vsi dohodki družine, kateri pogojujejo dejanski socialni položaj družine naštet v 7. členu dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteya v šestkratnenm^znesku katastrskega dohodka. III Za člane občanove đVužine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, Če dohodek starša ne- presega 1.400 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 3,5-kratnem znesku katastrskega dohodka. IV Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno, če pride na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, več kot 6.000 din katastrskega dohodka letno. V B. OTROCI IZ KMEČKIH IN DRUGIH DRUŽIN: Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči v znesku 350 din mesečno, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka, — da živijo v kmečkih gospodinjtvih katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana, — pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei te točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. VI C. POVEČANE DENARNE POMOČI: Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: — 320 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok, — 150 din 'mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pravico do povečane denarne pomoči iz druge alinee prvega odstavka te točke ima otroka, če znesek otrokovega dohodka — preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodki ne presegajo 1.400 din mesečno. Povečane denarne pomoči veljajo za otroke delavcev in kmetov. VII Komisija za denarne pomoči pri Občinski skupnosti otroškega varstva Cerknica lahko na osnovi mnenja krajevne skupnosti v kateri prebiva družina določi nižjo ali višjo denarno pomoč, kot je določena s tem sklepom, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. VIII Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 10. aprila 1981,: sicer se jim s 1. majem ,1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne' pomoči. IX „ Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od, 1. maja 1981 dalje. Št. 61/81 Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Cerknica Marko Žnidaršič 1. r. 526. Na podlagi 13. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SJtS, št. 35/79)' in 33. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 19. marca 1981 sprejela PRAVILNIK o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Cerknica I. UVODNE DOLOČBE 1. člen V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Cerknica (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti določa statut občinske skupnosti in ta pravilnik. S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini Cerknica (11. člen tega pravilnika), pogoji za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči in druga vprašanja v tej zvezi. Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku, določa statut občinske skupnosti. Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o- socialnem skrbstvu sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrb-. stva Slovenije. II. POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOČI 2. člen Pravico do družbene materialne pomoči' po tem pravilniku imajoi osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Cerknica’(v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene' materialne pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi. V izjemnih primerih se lahko dodali družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine Cerknica, če pridejo na območju te občine v tak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna. Družbena denarna pomoč po tem odstavku je praviloma samo enkratna. 3. člen Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti. Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ail duševne prizadetosti dokazujejo svojo nesposobnost oziroma zmanjšano sposobnost za pridobitno ’ delo na način, kot je določen s pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/80). V primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika — posameznika. Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma če šo zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo. Za nesposobno za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Ce otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu. 4. člen Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ki nima premoženja in ki tudi nima* oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v" celoti ali deloma, oziroma ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri. Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne im zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v-skupnem - gospodinjstvu, ter materialne in zdravstvene, razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, kj. so ga dolžne preživljati. 5. člen Ce ima za pridobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico do dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sam ne more uveljaviti teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic. Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazV.m, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči. Ce pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da občan-nima. dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom. G. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo, in ki nima oseb, ki bi ga bile 'dolžne in sposobne preživljati, je pa lastnik, nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje, ki nima drugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oziroma preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiško knjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti. Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtujil in ne obremenil, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ' ter ji vrnil vse izplačane zneske materialne pomoči A 7 7. člen y Če občan iz 6; člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah, odloči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materialne pomoči gled^ na okoliščine posameznega primera. Če se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja občinska skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob, morebitni odtujitvi nepremičnin, oziroma ukrepa v skladu s 55. ali 56. členom tega pravilnika. 8. člen Občani, ki so sposobni za pridobitno delo, so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih okoliščinah, zlasti: — če, so zašli v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile, in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih stroškov, — če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti, in so ostali brez nujnih sredstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžni preživljati. Nadaljnji pogoj za dodelitev družbene materialne pomoči v tem primeru je, da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka; — če se znajdejo v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja zaporne kazni; — v drugih nujnih primerih. Pomoč po tem členu je praviloma enkratna, oziroma v težjih primerih — začasna. 9. člen Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potrebna. 10. člen Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik. Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je sprememba' nastala, razep v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno. Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne! pomoči, v skladu z določbo 53. člena tega pravilnika.. Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po urad-. ni dolžnosti, najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči). III. OBLIKE MATERIALNIH POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VISINA POMOČI 11. člen / Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so: 1. denarne pomoči: — stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje, —, dodatek za pomoč in postrežbo in dodatek za dietno prehrano, — denarna pomoč družini; — začasna denarna pomoč; — enkratna denarna pomoč; 2. Doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih; 3. dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini, oziroma ki se jim plača celotna oskrba na njihovem domu; 4. doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini, 5. plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe obča- nov na njihovem domu oziroma plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in potrežbo občanom na njihovem domu; , 6. plačilo rejnine in plačilo oziroma doplačilo k stroškom zavodske oskrbe za mladoletne občane. 12. člen Skupščina skupnosti s sklepom določi: -1. višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir Sredstev za preživljanje (19. člen), vendar najmanj v višini kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, 2. višino dodatka za pomoč in postrežbo (27. člen) in višino dodatka za dietno prehrano (27. člen), 3. naj višjo možno višino enkratne denarne po-rpoči (34. člen); 4. najvišjo in najnižjo možno višino zimske pomoči (36. člen), 5. najvišjo možno višino denarne pomoči za nabavo šolskih 'potrebščin (37. člen), ' 6. višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada občanom prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu (41. člen) in drugim upravičencem (42. člen), 7. najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini (43. člen), celotne oskrbe občana na njegovem domu (43. člen) in postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen). , A. Denarna pomoč Splošne določbe 13. člen Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom, in katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki. / 14. člen Stalna ali začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (npr. plačilo računov za prehrano ali prenočišče, za nabavo živil ipd.), ne izhaja kaj drugega. 15. člen Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), razen v primerih, za katere je to drugače določeno s tem pravilnikom oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako določi pristojni organ (svet) po lastni presoji. Denarno pomoč se lahko nakazuje oziroma nakaže tudi na naslov tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno, in v primerih, ko se ugotovi ali utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči ne- posredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči. * Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oziroma na kakšen način se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo. 16. člen Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica. V primeru smrti upravičenca morebiti že zapadli, a še ne izplačani zneski pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino. Stalna denarna pomoč 17. člen Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebna. Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas. 18. člen Pravico do stalne denarne pomočij ki predstavlja prejemniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj, da živijo v domači oskrbi. Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam. i Če občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. do 30. člena tega pravilnika. 19. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov in ki nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga' bile na kakršnikoli podlagi dolžne in sposobne preživljati, in ki živi sam, je upravičen do denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje (1. točka 12. člena). Če občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam, temveč v skupnem gospodinjstvu s svojci ali če živi z drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripada praviloma za do 15°/o nižja denarna pomoč kot če bi živel sam. 20. člen V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oziroma drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega. pravilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. 21. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne do- volj za preživljanje, in kateri nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati Za njegovo preživljanje, ima, če izpolnjuje še druge pogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje. Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam), oziroma poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje oziroma če za predšolske otroke'ne dosega 70 %> tega zneska. Ce je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka kronični bolnik, ki potrebuje dietično prehrano ali posebno oskrbo in nego, kar bistveno Zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oziroma če so iz drugih- razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke. 22. člen Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca in mladoletne otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in jih je občan, o katerega pravici do materialne pomoči se odloča, dolžan preživljati. 23. člen V dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni drugi -pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči. , V dohodek po prejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo. 24. člen Ce je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katastrski dohodek iz kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če je v dohodku zajet samo takšen katastrski dohodek, se le-ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s količnikom, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodatka starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in ga določi vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka). Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa. 25. člen V primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dohodka, ker niti zakonec niti otroci občana, in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oziroma na zemljišču mogoče ustvariti. Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko ob-njem odstavku' bistveno manjši od predvidenega ka- tastrskega dohodka oziroma pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvariti, je treba zlasti upoštevati: — bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva; — večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva; — posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča. Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje Socialne problematike in ki tudi sicer daje mnenje o upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do družbene denarne pomoči. 26. člen Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne pomoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje, in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oziroma poprečnim zneskom Ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika. Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika. Dodatek za pomoč in postrežbo ter dodatek za dietno prehrano 27. člen Invalidnim osebam, ki sp upravičene do denarne pomoči po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova, in če živijo v domači oskrbi. Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja, pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oziroma v tuji družini, ali pa živi skupaj š člani svoje družine (starši oziroma zakonci in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo. Občani, ki so upravičeni do stalne denarne pomoči in so nujno potrebni dietne prehrane, imajo pravico do dotaka za dietno prehrano. Denarna pomoč družini 28. člen Ce živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika), in če je- družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini. Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa)/iz 21. člena upoštevajoč tudi določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika. Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki. 29. člen Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku. Ce pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini — zaradi zagotovitve namenske porabe .pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno, — nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna odločba. 30. člen Višina denarne pomoči družini, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo, in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, ki jo za otroka plačuje roditelj,'ki ne živi v skupnem gospodinjstvu), ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine; ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika. Če je kateri izmed družinskih članov upravičen do» dodatka za pomoč in, postrežbo po tem pravilniku, ali do dodatka za dietno prehrano se takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v jiosebnem delu izreka odločbe o dodelitvi denarne pomoči družini, oziroma se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli naknadno. Začasna denarna pomoč 31. člen Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom, ki so začasno nesposobni za delo,, oziroma, ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati, da bo ' v krajšem časpvnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna. Začasna denarna pomoč se dodeli ža določen čas, praviloma za obdobje do. 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev. Čas (obdobje od — do) za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo. 32. člen Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot- znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje. Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale'*'okoliščine iž 4. člena tega pravilnika. -*>! . 33. člen Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, ipd., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi pa so takšne, da mu je potrebna takojšnja denarna pomoč. Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas, dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oziroma o drugi obliki pomoči, o kateri se vodi postopek. Enkratna denarna pomoč 34. člen Enkratna denarna pomoč se, dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena^ in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom. Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne Ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine. 35. člen Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika, in ni nujno, da bi se dodelila začasna denarna pomoč; Denarna pomoč po tem členu ne sme preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje. 36. člen Enkratna denarna pomoč v obliki tako imenovane zimske pomoči, ki je namenjena za nabavo ozimnice in, kurjave, pripada vsako leto občanom — prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja edini vir sredstev za preživljanje. Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih nizkih dohodkov in nasploh slabega gmotnega stanja ne morejo sami kriti stroškov za nabavo ozimnice in kurjave. Višina zimske pomoči v vsakem posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmothe ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne "okoliščine (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost, - ipd.). ' 37. člen Enkratna denarna . pomoč za nabavo šolskih potrebščin pripada enkrat letno rejencem, za katere plačuje rejnino občinska skupnost, razen če so rejenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje po predpisih o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvrščeni* otroci). Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin se praviloma nakaže na naslov rejnice oziroma rejnika. Enkratna denarna pomoč po tem členu se lahko dodeli tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ki žive v rodni družini. Višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin je odvisna od starosti rejencev, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa tudi še od stopnje materialne ogroženosti družine, v kateri otrok šolar živi. B. Plačevanje stroškov oskrbe odraslih občanov v socialnih zavodih I. 38. člen Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbene materialne pomoči v navedeni obliki, oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep. V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. Pravico do materialne pomoči v obliki plačila celotnih, oskrbnih stroškov v zavodu imajo občani iz prvega, oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolr njujejo pogoje iz, prvega odstavka 19. člena, in prvega odstavka 20. člena. . Plačilo do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega ozirorpa drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 21. člena, upoštevajoč tudi določbe 23. člena tega pravilnika. Občani iz pi-ejšnjega odstavka imajo pravico do materialne pomoči v višini razlike med polnim zneskom oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki (izračunanimi po 23. členu tega pravilnika), pri . čemer je treba k razliki prišteti še pripadajoči dodatek za drobne osebne izdatke po 41. členu tega pravilnika (žepnina), ki si ga občan zadrži. 39. člen Materialna pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zavodu, kjer je občan v oskrbi, in sicer na podlagi računa, s katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč po 38. členu tega pravilnika. Uptavičenec do materialne pomoči v obliki del-': nega plačila oskrbruh stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma neposredno zavodu, kjer je v oskrbi. 40. člen Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci oziroma starši v primerih, ki jih določa zakon) dolžne preživljati občana iz, 38. člena tega pravilnika, in ki ne dajejo svojega prispevka že na podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zavezanci) in občinska skupnost, v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka preživninskih zavezancev za preživljanje občanov, ki uveljavljajo pVa-vieo do družbene materialne pomoči. Kriterije določi skupščina občinske skupnosti. Preživninski zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj. mesečni prispevek neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, razen če ni izrečno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu. Če zavezanci nočejo skleniti sporazuma po prvem odstavku tega člena, oziroma, če-ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti ali jih pe izpolnjujejo v celoti in redno, ukrepa občinska skupnost tako, kot je to določeno v 55. ali 56. členu tega pravilnika. C. Dodatek za drobne osebne Izdatke (žepnina) 41. člen Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove drobne osebne izdatke vsak mesec določen znesek (žepnina). Občani, ki plačujejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno pomoč V obliki le delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v skladu z določbo petega odstavka 38. člena tega pravilnika. Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega plačila oskrbnih stroškov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega člena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. Znesek se nakazuje osebno upravičencem, če ni z odločbo pristojnega organa (sveta) izrecno drugače določeno. * 42. člen Dodatek za drobne osebne potrebe (žepnina)) pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi družini, razen v primerih iz 45. člena tega pravilnika, ter občanom, ki so upravičeni do plačila ali doplačila k stroškom celotne oskrbe na svojem domu (47. člen) C. Oskrba odraslih občanov v drugi družini 43. člen Odrasli občani iž 2. ali iz 6. člena tega pravilnika, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo živeti pri svojcih in se ne morejo oskrbovati sami, in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna 'oblika družbenega varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega ali delnega plačila stroškov oskrbe v drugi družini. V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prvem odstavku tudi v primerih iz 7. člena . tega pravilnika. Pri ugotavljanju višine pomoči, za oskrbo v drugi družini se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 38. člena tega pravilnika. 44. člen t Oskrba odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki jo skleneta pristojni organ občinske skupnosti (svet) in oseba, ki sprejme občana v svojo oskrbo. S pogodbo se določijo zlasti pravice in dolžnosti oskrbovalca, pravice oskrbovanca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, zlasti obveznost in višina plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe. Višina oskrbnine v posameznem primeru je odvisna zlasti od obsega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na povečan obseg dela v zvezi z oskrbo, na višje materialne stroške, ipd. 45. člen Če s pogodbo o oskrbi v drugi družini občanu iz 44. člena tega pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni obliki neposredno na svoje ime) kolikor ni izrecno drugače odločeno (tretji odstavek 15. člena). 46. člen Glede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dolžne prispevati za preživljanje občana-oskrbovanca v drugi družini ter glede uveljavljanja zahtevkov za povračilo izdatkov, se smiselne uporabljajo določbe 1. in 3. odstavka 40. člena tega pravilnika. D. Plačevanje postrežbe in pomoči oziroma celotne oskrbe na domu upravičenca 47. člen Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ali pa celotne oskrbe na svojem domu, so upravičeni do materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči In postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje za dodelitev materialne pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri. 48. člen V primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 44. člena ter določbe 40. in 45. člena če gre za celotno oskrbo na domu upravičenca pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 41. in 42. člena tega pravilnika. E. Plačevanje rejnine in zavodske oskrbe > za mladoletne občane 49. člen Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa (sveta) dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod, oziroma ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi i predpisi izrecno določeno drugače. Občinska skupnost .ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov in premoženja otroka. Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz 'prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo v višini in na način, ki sta določena v aktu, ki jih zavezuje k prispevku za preživljanje. Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz prvega odstavka tega člena, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo starši in občinska skupnost v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za otroka, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti. Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na račun občinske skupnosti. Če starši nočejo skleniti sporazuma iz četrtega odstavka tega člena ali če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti, sme’ občinska skupnost v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s tožbo zahtevati od njih povračilo izdatkov, ki jih je imela za osebe iz prvega odstavka tega člena. 50. člen Višina rejnine se določa v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine, ki ga sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva na območju SR Slovenije. Višina rejnine v vsakem posameznem primeru se določi z rejniško pogodbo v skladu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upošteva zlasti: — starost rejenca; — zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdravstveno stanje rejenca, obseg potrebe pomoči pri učenju itd., pri otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa tudi, glede na vrsto, stopnjo in naravo motenosti rejenca; — življenjski standard rejniške družine, v kateri rejenec živi in objektivne možnosti, k; jih nudi širše okolje rejnikovega doma. za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbene aktivnosti ter sploh za skladnejši in čim bolj vsestranski razvoj rejenca; — stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici oziroma rejencu; — časovni obseg oskrbe in varstva ter vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v letu brez prekinitve, po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse leto, po 5 ali 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic, ipd.). 51. člen Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na naslov rejnice oziroma rejnika, in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, najpozneje do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec. Oskrbnina za mladoletne osebe v zavodu se nakazuje zavodom v celotnem znesku iz sredstev občinske skupnosti na podlagi računov, za vsak mesec posebej. Starši oziroma drugi zavezanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom oskrbe v zavodu za mladoletne neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s šporazumom iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika. • 52. člen Svet za varstvo otrok in družine kot pristojni organ občinske skupnosti ugotovi, ali je dosežen sporazum glede prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka, in ali je višina prispevka v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika. Ce sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ali če višina prispevka ni v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika, ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne pla-plačujejo ali ga ne plačujejo v celoti in redno, Svet za varstvo otrok in družine odloči ali naj OSSS ukrepa v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in ugotovi, kolikšen znesek povračila naj se s tožbo zahteva od staršev. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko so k preživljanju osebe iz prvega odstavka 49. člena zavezane druge osebe (ne starši). Svet za varstvo otrok in družine OSSS sme opustiti svoj predlog za vložitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance le tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveznosti resno ogrozil preživljanje sebe in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Obveznosti in odgovornosti prejemnikov družbene •materialne pomoči 53. člen l Občan, ki prejema družbeno materialno pomoč, je dolžan sporočiti občinski skupnosti ali pristojnemu Centru za socialno delo vsako spremembo okoliščin, ki so bile podane za dodelitev in za določitev oblike ia višine družbene materialne pomoči. Prejemniki materialne pomoči so dolžni povrniti občinski skupnosti neupravičeno prejete zneske družbene materialne pomoči. 54. člen Če občan, ki je prejemnik družbene materialne pomoči, naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov (npr. pokojnino, preživnino ipd.), ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dolžan občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomo’či od tistega dneva dalje, ko mu pripada pravica do ,dohodkov iz drugih virov, oziroma ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se preživlja brez družbene materialne pomoči. O obveznosti občana po tem členu je treba z njim skleniti sporazum pred odločitvijo o pravici do materialne pomoči. 55. člen V vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride to v poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnika materialne pomoči (133. člen ZZZDR). 56. člen Ob smrti občana, ki je prejemal družbeno materialno pomoč in je bil lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči (128. člen zakona o dedovanju). Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v primeru, če so te osebe same gmotno ogrožene, V. KONČNA DOLOČBA 57. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe o dodelitvi materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v statutu občinske skupnosti, sprejetem 23. decembra 1974. 58. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v , Uradnem listu SRS. St. 58/81 Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica Zvone Nelec L r. GROSUPLJE 527. Na podlagi 8. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in 3. člena družbenega dogovora o Skupnosti za cene občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 6/81) sklenejo Kovinostroj Grosuplje, Uni-versal Obrtno komunalno podjetje Ivančna gorica, Slovenijales Stolarna Dobrepolje, Lesnina Ljubljana TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje, Lesnina Ljubljana TOZD Sinoles Ivančna gorica, SGP Grosuplje TOZD Splošne gradnje Grosuplje, SGP Grosuplje TOZD Kovinsko lesni obrati Grosuplje, POZD Elefc-troservice Grosuplje, Transportno podjetje Avtopre-voz Ivančna gorica, Instalacija Grosuplje, DO Tabor TOZD Maloprodaja Grosuplje, DO Tabor TOZD Polževo Grosuplje, KZ Ljubljana TZO Grosuplje, Hotel Turist Ljubljana TOZD Motel Grosuplje, Mercator Pekarna Grosuplje, Komunalno podjetje Grosuplje, Knjigovodski biro Grosuplje Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje, Kulturna skupnost občine Grosuplje, Telesnokulturna skupnost občine Grosuplje, Skupnost otroškega varstva Grosuplje, Skupnost socialnega skrbstva Grosuplje, Občinska zdravstvena skupnost Grosuplje, Občinska raziskovalna skupnost Grosuplje, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje, Komunalna skupnost občine Grosuplje, Samoupravna enota komunalne skupnosti za urejanje stavbnih zemljišč občine Grosuplje, Obrtno združenje občine Grosuplje SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Skupnosti za cene občine Grosuplje I. UVODNE DOLOČBE / 1. člen Zaradi urejanja medsebojnih odnosov, usklajevanja svojih interesov in uresničevanja pravic in obveznosti na področju cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine ustanavljajo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje Skupnost za cene občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen Skupnost je družbeno pravna oseba, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena in ima javna pooblastila, določena z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in z zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon). Sedež skupnosti je v Grosupljem. 3. člen S tem samoupravnim sporazumom se natančneje določijo: * — naloge skupnosti; —■ organi skupnosti; — pravice, dolžnosti in odgovornosti ustanoviteljev skupnosti; — oblikovanje in sprejemanje delovnega programa skupnosti ter financiranje skupnosti; — način opravljanja strokovno-administrativnlh del za skupnost; — samoupravni splošni akti skupnosti. H. NADOGE SKUPNOSTI 4. člen Skupnost pripravlja skladno z razvojnimi m planskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen za proizvode in storitve v - pristojnosti občine. Pri tem mora izhajati iz ciljev in nalog na tistih področjih ekonomske politike, ki vplivajo na raven cen in njihova medsebojna razmerja. 5. člen Skupnost predlaga ukrepe za izvajanje politike cen na podlagi ocen in ugotovitev o izvajanju ekonomske politike na tistih področjih, ki vplivajo na cene. 6. člen Pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cen skupnosti izhaja iz analiz o gibanju cen, v katerih mora biti dan j>oseben poudarek pogojem za izvajanje politike cen in vzrokom, ki so povzročili odstopanja od sprejete politike. 7. člen Na zahtevo samoupravnih organizacij in skupnosri ter obrtnega združenja daje, skupnost strokovno pomoč pli samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s katerim se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine. Skupnost daje strokovno pomoč predvsem glede načina uporabe meril in oblikovanja cen, pri oblikovanju samoupravnih sporazumov pa tudi glede načina kontrole njihove uporabe. Skupnost pripravlja analize o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela panog in dejavnosti ter na življenjske stroške. 8. člen Skupnost opravlja družbeno kontrolo cen tudi s tem, da — se udeleže sklepanja samoupravnih sporazu- mov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine; * — predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Grosuplje ustrezne ekonomske ukrepe, predvidene z republiškim zakonom; — izdaja v skladu z zveznim zakonom odločbo o začasnem zadržanju uporabe neustrezno oblikovanih cen, na osnovi česar morajo samoupravne organizacije oziroma skupnosti ponovno oblikovati cene v skladu z zakonom; — spremlja in analizira gibanje cen in razmerij v cenah ter analizira pogoje in vzroke, ki so vplivali na gibanje cen, o tem pa poroča izvršnemu svetu ter Gospodarski zbornici občin ljubljanskega območja; — predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Grosuplje izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in bpravlja neposredno kontrolo cen, določeno z zveznim zakonom. 9. člen Skupnost sodeluje s skupnostmi za cene drugih občin predvsem z namenom, da izmenjuje izkušnje in čim bolj poenoti pristop pri načinu in kontroli uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine in pri oblikovanju predlogov za izvajanje politike cen. Skupnost se dogovori z drugimi občinskimi skupnostmi za cene o medsebojnem obveščanju kot podlagi za sodelovanje. 10. člen Skupnost sodeluje, z Republiško skupnostjo za cene pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR .Sloveniji. Skupnost predvsem posreduje predloge glede načina uporabe in kontrole uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine. 11. člen ^kupnost opravlja analitična, strokovna in druga dela, ki so potrebna za izvajanje navedenih nalog in del skupnosti. Skupnost analizira vpliv cen na odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka v dejavnosti in panogah iz svoje pristojnosti ter analizira vpliv cen na razmere na tržišču. s 12. člen Skupnost obvešča samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje o pojavih in ugotovitvah v razvoju družbenoekonomskih odnosov,^ katerimi se srečuje, pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja in so pomembni za uresničevanje vloge samoupravnih organizacij in skupnosti na področju cen ter predlaga ukrepe v okviru'zakonskiii pooblastil. 13. člen Skupnost opravlja naloge in dela v skladu S programom dela, ki ga sprejema svet skupnosti. til. ORGANI SKUPNOSTI 14. člen Organa , skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanja s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležbe pri delu in uresničevanju vpliva udeležencev družbenega dogovora o skupnosti za cene občine Grosuplje na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti, (v nadaljnjem besedilu: svet). 15. člen Svet skupnosti ima 13 članov.' 2 člana sveta imenuje in razrešuje izvršni svet izmed svojih članov. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja delegira v svet 5 članov iz vrst temeljnih organizacij združenega dela. Občinske SIS družbenih dejavnosti delegirajo 1 člana in SIS gospodarstva občine 1 člana. Občinska konferenca SZDL Grosuplje in Občinski svet ZSS Grosuplje delegira po 1 člana. Konferenca svetov potrošnikov delegira 1 člana. Združenje obrtnikov občine Grosuplje. delegira 1 člana. 16. člen Svet skupnosti zlasti: 1. pripravlja in sprejema osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi občinskimi organi ukrepe ža izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom; 2. opravlj a posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim'sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v Skladu z zveznim zakonom; 3. obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja ,v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča; , 4. predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen in spremlja njihovo izvajanje; 5. opravlja naloge, in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim zakonom, in republiškim zakonom; 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter . druge ukrepe ha področju cen; 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih-skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene; 8. sprejema statut skupnosti; ■ 9. sprejema letni delovni program skupnosti; 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti; 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost; 12. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost; 13. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi za njihovo izvršitev; 14. voli in razrešuje predsednika skupnosti, ki je hkrati predsednik sveta; 15. sprejema poslovnik o svojem delu. 17. člen Predsednik skupnosti predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje aktov sveta ter za uresničevanje sodelovanja z republiško skupnostjo za cene, z drugimi občinskimi skupnostmi, z občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami, z zbornico ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. * i Predsednik skupnosti zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet; 2. določa predlog poročila o delu skupnosti; 3. predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje; 4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za ■seje sveta skupnosti; 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo; 6. opravlja ostale naloge, določene v statutu skupnosti. / 18. člen. Organa skupnosti (svet in predsednik) sta odgovorna za opra vi janje'svoj ih nalog samoupravnim organizacijam in skupnostim ter obrtnemu združenju, Izvršnemu svetu Skupščine občine Grosuplje pa sta odgovorna za opravljanje nalog in del v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil, ki jih skupnost izvršuje na podlagi republiškega zakona. IV. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV SKUPNOSTI 19. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma soglašajo, da imajo samoupravne organizacije in skupnosti kot ustanovitelji skupnosti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti: — sodelujejo v delu skupnosti neposredno in preko svojih delegatov v svetu skupnosti, dajejo pobude ter oblikujejo mnenja, predloge in stališča o vseh vprašanjih iz delovnega področja skupnosti; — od skupnosti zahtevajo podatke, dokumentacijo in poročila, ki so pomembna za odločanje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter obrtnem združenju in niso poslovna tajnost ter koristijo ostale storitve -skupnosti v skladu s sprejetim programom dela; — obveščajo skupnost o pojavih in ugotovitvah, ki so pomembne za delo skupnosti, skupnosti pa so dolžni dati podatke, ki so pomembni za opravljanje družbene kontrole cen in za uveljavljanje pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov, da so obveščeni o zadevah skupnega oziroma splošnega pomena. 20. člen Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje razčlenjujejo merila za oblikovanje cen iz 33. člena, zveznega Zakona v skladu z navodili za uporabo meril. Ta merila pa lahko med seboj povezane samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje na zahtevo ene izmed njih razčlenijo po svojih delegatih v Gospodarski zbornici občin ljubljanskega območja. o 21. člen Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtne združenje opravljajo družbeno'kontrolo cerf na ta način, da spremljajo uporabo meril, za oblikovanje ceh za njihove proizvode in storitve, spremljajo in kontrolirajo vpliv cen na dohodek in odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnega združenja v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti ter, preverjajo usklajenost in izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah, ki jih sklepa samoupravna organizacija oziroma skupnost oziroma združenje, in drugih samoupravnih splošnih aktov o cenah z zakonom in določeno politiko cen. 22/ člen Za izvajanje sprejete politike cen samoupravne ^organizacij e in skupnosti ter obrtno združenje prispevajo k učinkovitejši samoupravni družbeni kontroli cen v samoupravnih organizacijah in skupnostih s tem, da predlagajo rešitve glede razčlenjevanja meril za oblikovanje cen. 23. člen V primerih obveznega samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja morajo samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje upoštevati posebej določene roke za začetek postopka za sklenitev samoupravnega .sporazuma oziroma družbenega dogovora. Pri drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki se sklepajo ob strokovni pomoči gospodarske zbornice, se uporablja poslovnik o postopku samoupravnega- sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki se sprejme v okviru zbornice. 24. člen Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje kot ustanovitelji skupnosti posredujejo skupnosti v evidenco sklenjene samoupravne sporazume. ki urejajo odnose na podlagi skupnega prihodka, če je skupni proizvod oz. storitev glede družbene kontrole cen v pristojnosti občine in je s strani skupnosti določeno obveščanje o cenah zaradi spremljanja. V. OBLIKOVANJE IN SPREMLJANJE DELOVNEGA PROGRAMA SKUPNOSTI TER FINANCIRANJE SKUPNOSTI 25. člen Sredstva za delo skupnosti se zagotavljajo v občinskem proračunu in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja pri izvajanju svojih nalog. Sredstva v občinskem proračunu se zagotavljajo v skladu s sprejetim delovnim programom skupnosti. 26. člen • Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju predloga delovnega programa dela skupnosti in pri njegovem spremljanju, pri čemer bodo izhajali iz nalog skupnosti. Postopek priprave delovnega programa skupnosti bo podrobneje določen v statutu skupnosti. VI.'NAČIN OPRAVLJANJA STROKOVNO- ADMINISTRATIVNIH DEL ZA SKUPNOST 27. člen Strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen za skupnost opravlja Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje. 28. člen Organi skupnosti ne morejo prenašati pravice odločanja iz svoje pristojnosti na delovno skupriost, oziroma na izvajalca strokovnih nalog. VII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI 29. člen Skupnost ima statut in druge s statutom določene samoupravne splošne akte. Statut skupnosti ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom in predsednikom, določa akte, ki jih izdaja svet in ureja tudi druga vprašanja, ki so po-merhbna za delo skupnosti. Statut skupnosti potrdi Skupščina občine. VIII. VIII. KONČNE DOLOČBE 30. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtno združenje. 31. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja po izvedenem postopku delegiranja članov v svet skupnosti skliče prvo sejo sveta skupnosti zaradi konstituiranja. 32. člen Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvedejo na enak način in po postopku,' ki je določen za njegov sprejem. 33. člen Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi. Grosuplje, dne 12. marca 1981. KAMNIK 528. * Skupščina občine Kamnik je na podlagi 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55), 23. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/56), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni, list SRS, št. 7/78) .na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1981 sprejela ODLOK o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Kamnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa pokopališki red, ki velja za pokopališča na območju občine Kamnik. 2. člen Na območju občine Kamnik so pokopališča v naslednjih krajih: Motnik, Špitalič, Zg. Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja peč, Nevlje, Stranje, Gozd, Tunjice, Podgorje, Komenda, Mekinje, Kamnik, Sela pri Kamniku in Loke. 3. člen Okoliši pokopališč ostanejo nespremenjeni ob uveljavitvi odloka. Ob ukinitvi ali zgraditvi novega pokopališča določi nove okoliše pokopališč pristojni upravni organ z? komunalne zadeve v soglasju s sanitarno inšpekcijo in prizadetimi krajevnimi skupnostmi. 4. člen Pokopališča na območju občine Kamnik spadajo med komunalno sanitarne naprave, ki so namenjene za pokopavanje umrlih oseb, ne glede na veroizpoved, narodnost in raso. 5. člen Pokopališko pogrebno dejavnost, kot dejavnost posebnega družbenega pomena, opravlja in gospodari s posameznimi objekti ter napravami Komunalno podjetje Kamnik (v nadaljnjem besedilu: upravljalec), razen s tistimi, ki jih samoupravna komunalna skupnost da v upravljanje krajevni skupnosti. 6. člen Pokopališči v Kamniku in Mekinjah upravlja Komunalno podjetje Kamnik, Samoupravna komunalna interesna skupnost Kamnik pa lahko prepusti dolo- ceno dejavnost krajevni skupnosti, v kateri je pokopališče. 7. člen Administrativno in finančno poslovanje ipokopa-lišč vodi Komunalno podjetje Kamnik za svoja pokopališča samostojno, krajevne skupnosti pa preko svojega računovodstva. 8. člen Na pokopališču se pokopava: — pokojnike, ki so imeli stalno bivališče v okolišu, za katero je pokopališče namenjeno, razen tistih, ki so izrazili željo, da želijo biti pokopani ria drugem pokopališču, ali če tako želijo svojci; — pokojnike, ki so imeli stalno bivališče izven okoliša, za katerega je pokopališče namenjeno, če dovoli pokop upravljalec; — pokojnike, brez stalnega bivališča, če so umrli v občini. 9. člen Pokop mora biti najkasneje v 24. urah od dneva smrti oziroma najdbe trupla prijavljen upravljalcu, hkrati je treba predložiti dokumente o smrti pokojnika. Naročnik pokopa se mora ob prijavi pokopa dogovoriti o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah. Pokop morajo prijaviti tiste osebe, ki so po zakonu o matičnih knjigah (Uradni list SRS, š<. 16/74) dolžne prijaviti smrt. 10. člen Upravljalec vodi načrt pokopališča z razporeditvijo na polja oziroma terase, vrste in grobove, evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb in datumom pokopa ter seznam najemnikov grobov. 11. člen Ce ima pokopališče urejene mrliške vežice, je obvezno polaganje pokojnikov na mrtvaški oder v mrliški vežici na pokopališču. Na željo pokojnika ali njegovih svojcev pa se na mrtvaški oder v mrliški veži položi tudi pokojnika, ki je umrl kje drugje. jLe v izjemnih primerih lahko ležijo umrli na območju iz 1. odstavka tega člena na mrtvaškem odru doma. Za izjemen primer se štejejo elementarne in druge nezgode ter zasedenost mrliške veže. Dovoljenje o tem izda organ upravljalca pokopališča. V vseh vaških naseljih, kjer pokopališča še nimajo mrliških vežic, lahko ležijo umrli na svoje domu. Za prevoz umrlih se uporablja posebno zaprto vozilo. V primeru, da ' uporaba tega vozila ni možna (hriboviti predeli, vremenske razmere, stanje cest ipd.) pa se lahko uporabi tudi drugo primerno vozilo. II. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA 12. člen Upravljalec: 1. organizira pogrebno službo, ki opravlja pokope', izkope in prekope mrličev; , 2. ugotavlja, če so predloženi mrliški dokumenti; 3. določa mesto, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom; 4. določa pristojbine za grobove, grobnice, pogrebne in druge pokopališke storitve v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine; 5. izdeluje predračune dohodkov in izdatkov in vodi finančno poslovanje; 6. objavlja na krajevno običajen način pokope, izkope in prekope mrličev; 7. oddaja prostore za grobove in grobnice in vodi register sklenjenih pogodb; 8. daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev nagrobnih spomenikov; 9. skrbi za red in čistočo na pokopališču ter za vzdrževanje zelenic, ograj, objektov in naprav, ter za našo zgodovino pomembnih grobov; 10. opravlja ustrezna dela v zvezi s smrtno ponesrečenimi in tragično preminulimi občani; 11. opravlja pogrebne svečanosti v skladu z odlokom o javnih pogrebnih svečanostih; 12. opravlja pogrebna opravila v zvezi z ureditvijo mrliča; 13. opravlja druge naloge po veljavnih predpisih in sklepih pristojnih organov. III. VRSTE GROBOV IN NAČIN POKOPAVANJA 13. člen Na pokopališčih so grobovi take vrste in oblike, kot jih dopušča načrt pokopališča. Grobovi so lahko: a) vrstni grobovi; b) enojni grobovi, dvojni oziroma družinski grobovi in grobišča; -c) žarni grobovi; č) skupna grobišča. , Prostore in velikost grobov odreja in določa upravljalec. . Za pokopališči v Kamniku in Mekinjah določa upravljalec na novem delu terase samo enojne grobove, v primeru družinske tragedije pa tudi dvojne. 14. člen V vrstne grobove se pokojnike pokopava po vrstnem zaporedju. Vrstni grob se sprosti po predpisani mirovalni dobi. Upravljalec določi prostor za vrstni grob. Gredico med grobovi urejajo najemniki. 15. člen Za enojne grobove,, dvojne oziroma družinske grobove in grobišča veljajo isti pogoji, kot za vrstne grobove. 16. člen Vsi grobovi iz 14- in 15. člena tega odloka so po*-globljeni, tako je v njih možnih več zaporednih pokopov. V krajšem presledku ni dovoljeno polaganje krst v grob drugo na drugo, če ta ni bil dovolj poglob-' Ijen. 17. člen 2are s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali v obstoječih grobovih in grobnicah. Žare s pepelom umrlih se lahko shranjujejo tudi na tistih pokopališčih, kjer se klasični pokopi umrlih ne vršijo več, pokopališča pa so vzdrževana. 18. člen Skupna grobišča so določena za pokop občanov, ki so ijmrli v elementarnih in drugih nesrečah. Skupna grobišča je treba redno in dostojno vzdrževati v skladu s krajevnimi navadami. Označena morajo biti s spomenikom ali drugim trajnim znamenjem. 19. člen Za pokop mrličev in prekop grobov veljajo določila pravilnika o pogojih in načinu izkopavanja in prevoza mrličev (Uradni list SFRJ, št. 11/76). 20. člen V obstoječe grobnice na pokopališčih se sme po- kopavati le mrliče v kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. V druge grobove je dovoljen pokop v navadnih krstah iz mehkega ali trdega lesa. ! IV. ODDAJANJE GROBOV V NAJEM 21. člen Prostor za grobove oddaja upravljalec v skladu z ureditvenim načrtom. O oddaji groba skleneta upravljalec in zainteresirana oseba najemno pogodbo. Najemna pogodba mora vsebovati: a) čas uporabe groba, b) rok in način ureditve, c) višino in rok plačila najemnine, č) ukrepe v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe. <• Pogodba se sklene le, če se zainteresirani obvežejo urediti grob v roku enega leta ter grob redno vzdrževati. Zbrana sredstva od najemnine grobov se sme uporabljati le za vzdrževanje in ureditev pokopališč. 22. člen Grobovi se oddajo v najem najmanj za 10 let. Pred potekom te dobe ima najemnik. pravico najemno pogodbo ohraniti za najmanj enako obdobje, kot je bila prvotno sklenjena. Upravljalec mora najmanj dva meseca pred potekom najemne dobe pismeno opozoriti najemnika, naj obnovi pogodbo in ga hkrati opozoriti na posledice, če pogodbe ne bo obnovil. 23. člen Ce se najemna pogodba, določena v 20. členu tega odloka, ne obnovi, je najemnik dolžan odstraniti opremo v 6. mesecih, sicer jo odstrani upravljalec na stroške najemnika. Odstranjeno opremo hrani upravljalec 6 mesecev in jo po poteku te dobe lahko proda ali zavrže. V primeru smrti najemnika groba, se odstranitev opreme groba odloži do določitve dediča. Če ta v dveh mesecih od dneva, ko je. postal dedič, ne obnovi pogodbe, veljajo zanj določbe 1. in 2. odstavka tega člena. 24. člen Za varstvo, urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borčev skrbi občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov (Uradni list SRS, št. 4/78). , • V. V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI, NAJEMNIKOV GROBOV IN OBISKOVALCEV POKOPALIŠČ 25. člen Najemniki grobov in obiskovalci pokopališč a) morajo: —i paziti, da ne poškodujejo grobov, '— redno vzdrževati grobove, kjer tega ne opravlja upravljale^ — paziti, da ne onesnažijo grobov; b) smejo: — postavljati in odstraniti nagrobne spomenike le v soglasju z upravljalcem, — saditi grmičevje in drevje samo z dovolj e— njem upravljalca, — odlagati smeti in odpadke samo na posebej določeno, mesto na pokopališču. 26. člen Na pokopališču se je treba obnašali s pieteto do urrtrlih. Prepovedano je zlasti: — pisanje žaljivih napisov ali simbolov na pokopališču, — prilaščanje predmetov, ki so na grobovih, — nedostojno vedenje, — stopanje ali hoja po grobovih, — vo'diti pse in druge živali na pokopališče, — uporabljati na pokopališčih prevozna sredstva, razen ročnih vozičkov, — opravljati dela, ki ne služijo vzdrževanju groba, — postavljati na grobove in nd druge pokopališke objekte poškodovane ali neprimerne posode za cvetje, — trganje cvetja ali zelenja ha tujih grobovih ali zelenicah. Prepoved uporabe prevoznih. sredstev na pokopališčih ne velja za službena vozila upravljalca in potrebe pokopaliških sakralnih objektov. Upravljalec sme v upravičenih primerih dovoliti uporabo prevoznega sredstva na pokopališču tudi drugim osebam in organizacijam. VI. OSTALE DOLOČBE , 27. člen Pokopi šo dovoljeni vsak dan v dnevnem času. Pogrebe in pokope organizira in opravi upravljalec sporazumno z naročnikom. VII. KAZENSKE DOLOČBE 28. člen Z denarno kaznijo od 500 do 2000din.se k.aznuje za prekršek, kdor: 1. ne položi pokojnika na mrtvaški oder v mrliško vežico (1. odstavek 11. člena); 2. postavi ali odstrani nagrobni spomenik brez soglasja upravljalca (1. alinea pod točko b, 25. člena); 3., poškoduje grob (1. alinea pod točko a, 25. člena); 4. piše žaljive napise ali simbole na pokopališču (1. alinea 26. člena); 5. si prilašča predmete, ki so na grobovih (2. alinea 26. člena); 6. ne prijavi upravljalen pokopa (1. odstavek 9. člena); ' 7. pokoplje mrliča v obstoječo grobnico v nasprotju ž 20. členom; . , 8. ne odstrani opreme groba, kot določa 23. člen. 29. člen Z denarno kaznijo od 50 do -500 din se kaznuje kdor: 1. stopa ali hodi po grobovih (4. alinea 26. člena); 2. sadi grmičevje brez dovoljenja upravljalca (2. alinea, točka b, 25. člena); 3. redno ne vzdržuje groba (2. alinea, točka a, 25. člena); 4. odlaga smeti in odpadke v nasprotju s 3. ali-neo, točka b, 25. člena); 5. onesnaži grob (3. alinea, točka a, 25. člena); 6. trga cvetje in zelenje na tujih grobovih ali zelenicah (9. alinea 26. člena). 30. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje pravna oseba, ki: 1. ne vodi načrta pokopališča in evidenc določenih v 10. členu; 2. določi pristojbine iz 4. člena brez soglasja izvršnega sveta skupščine občine; ^ 3. ne uporabi zbranih sredstev v namen, določen s 4. odstavkom 21. člena; . . 4. ne uskladi poslovanja z določili tega odloka (32. člen); 5. ne objavi na oglasni deski pokopa, izkopa ali prekopa mrliča (6. alinea 12. člena); 6. ne skrbi za red m čistočo na pokopališčih, za vzdrževanje zelenic, ograj, objektov in naprav (9. alinea 12. člena); 7. shranjuje žare s'pepelom v nasprotju z določili 17. člena; 8. odda prostor Za grob brez naročila za pokop (21. člen); 9. opravi ponoven pokop v nasprotju z 19. členom. Ža prekršek iz tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300 do , 3000 din. ' , 31. člen Za kršitev 3. alinee 26. člena se uporabljajo določbe o kaznih, zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SHS, št. 16/74)', za kršitev 5. alinee 26. člena pa določbe o kaznih odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik. VIII. KONČNE DOLOČBE 32. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalna in sanitarna inšpekcija občinske skupščine ter predstavnik upravljalca pokopališča. 33. člen Upravljalci - so dolžni Uskladiti svoje poslovanje z določbami tega odloka najkasneje v 6 mesecih po njegovi uveljavitvi, . 34. člen Z dnem, ko začne" veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Kamnik (Ur. vestnik občine Kamnik št. 1/67). 35. člen Ta odlok se'.objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. , St." 020-30/80 Kamnik,' dne 25. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž., 1. r. 529. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), 12. in 13. člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/67) ter 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, . št. 7/78), na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1981 sprejela ODLOK * javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Kamnik 1. člen Na oomočju občine Kamnik se organizirajo javne pogrebne svečanosti v obsegu in na način, ki ga predpisuje ta odlok. Z njim se uveljavljajo in dopolnjujejo ustaljeni pogrebni običaji v občini Kamnik. Javna pogrebpa svečanost se ne organizira, če je pogreb na željo pokojnika ali najbližjih svojcev v družinskem krogu. Š. člen Za pokop članov Zveze združenj borcev NOV se poleg tega odloka uporablja tudi pravilnik občinskega odbora Zveze združenj borcev NQ;V Kamnik o pogrebu članov Zveze združenj borcev NOV. Za pokop članov družbenih organizacij in društev se uporabljajo pravila in običaji teh organizacij v skladu s tem odlokom. 3. člen Na pokopališčih na območju občine Kamnik se opravljajo: ' 1. zemeljski pokop, 2. žarni pokop. O načinu pogreba in pogrebnih svečanostih odloča volja pokojnika, ožjih svojdev ali naročnika pogreba v skladu z določili odloka. 4. člen Udeleženci. javne pogrebne svečanosti so osebe, ki se udeležijo pogreba v svojem imenu ali kot predstavniki drugih oseb, organizacij ali skupnosti. v Udeležencem javne pogrebne svečanosti se mora zagotoviti, da se lahko svobodno in nemoteno udeležuje javne pogrebne svečanosti. 5. člen Od vsakega umrlega občana se na javni pogrebni svečanosti opravi poslovitev z govorom predstavnika. družbene skupnosti ali na drug način, ki ga določi krajevna skupnost, v kateri je pokojnik prebival oziroma naročnik pogreba. 6. člen Fizična ali pravna oseba, ki je dolžna poskrbeti za pokop pokojnika, mora pogreb prijaviti upravljalen pokopališča najpozneje 24 ur od dneva smrti oziroma najdbe trupla. Pri tem mora navesti tudi .podatke, v kateri krajevni skupnosti je pokojnik prebival in v katerih organizacijah je delal ali bil njih član. • I 7. člen Javno pogrebno svečanost organizira upravljaloc pokopališča, pri čemer upošteva željo pokojnika, naj-bližjih svojcev ali naročnika pogreba. Pogrebna svečanost ne sme ogrožati javni red in mir, netiti sovraštvo ali nestrpnosti, žaliti javno moralo ali omejevati svoboščine in pravice drugih. Ce upravljalec pokopališča ob organizaciji javne pogrebne svečanosti ugotovi, da se s predlagano ali zahtevano obliko svečanosti kršijo načela iz prejšnjega odstavka, je ne dovoli in o svoji odločitvi takoj obvesti občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve. O javni pogrebni svečanosti obvesti upravljalec pokopališča krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebival, in organizacije, v katerih je delal ozi'roma bil njih član, in jih povabi, da sodelujejo pri javni pogrebni svečanosti. Pri tem upravljalec pokopališča opozori organizacije, da določijo predstavnike, ki se bodo v imenu družbene skupnosti poslovili od pokojnika. 8. člen Krajevna skupnost se lahko dogovori tudi z organizacijo, v kateri je pokojnik delal oziroma katere član je bil, da se njen predstavnik poslovi od pokojnika v imenu družbene skupnosti. Na željo pokojnika, najbližjih svojcev ali naročnika pogreba lahko javni pogrebni svečanosti prisostvuje tudi predstavnik verske skupnosti. Udeležbo predstavnika verske skupnosti zagotovi naročnik pogreba sam. 9. člen Javna pogrebna svečanost se začne z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra. Pred začetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra, zapoje ali predvaja žalostinka. Po uvodni žalostinki lahko sledi govor predstavnika družbene skupnosti. Za njim se razvrstijo morebitni ostali govorniki. Ce se opravlja tudi verski obred, sledi ta po končani svečanosti iz prvega odstavka tega člena. V 10. člen Pogrebni sprevod se oblikuje pri mrliški vežici, pri pokojnikovem domu ali na mestu, ki ga določi upravljalec pokopališča v skladu s krajevnimi običaji ter gre do groba na pokopališču. Če se na željo pokojnika, njegovih ožjih svojcev ali naročnika pogrebne svečanosti nadaljuje v prostoru ali na kraju, določenem za opravljanje verskega obreda ali pri verskem znamenju na pokopališču, vodja pogrebne svečanosti, zastavonoše in nosilci praporov (odlikovanj in drugih, priznanj pokojnika) zagotovijo, da zastave, prapori (odlikovanj?, priznanja) in uniformirano spremstvo počaka nd zaključek verskega obreda. 11. člen Pogrebni sprevod vodi vodja pogreba, ki je praviloma predstavnik upravljalca pokopališča, lahko pa tudi predstavnik družbene skupnosti ali pa odbora za organizacijo pogreba. Sprevod se razvrsti takole: na čelu gre zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom, če je pokojnik tuj državljan, je na čelu črna zastava; nato se razvrstijo nosilci drugih zastav in praporov z žalnimi trakovi, godba, pevci, nosilci vencev, odlikovanj in drugih priznanj pokojnika, krsta s pokojnikom ali žara pokojnika, najožji svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba. Če se javne pogrebne svečanosti udeležujejo enote oboroženih sil, milice ali organizirane uniformirane skupine, se te razporedijo na čelu po- grebnega sprevoda oziroma na način, kot ga predpisujejo njihova pravila. 12. člen Če so pri javni pogrebni svečanosti navzoči predstavniki verske skupnosti, gredo v sprevodu pred krsto ali žaro pokojnika. Verska obeležja in simboli so v tem primeru uvrščena neposredno pred predstavnike verske skupnosti. 13. člen Ob prihodu pogrebnega sprevoda obstopijo grob svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in drugih priznanj ter ndsilci vencev. Za njimi se razporedijo drugi udeleženci javne pogrebne svečanosti. Ob polaganju kr,ste ali žare -v grob se opravi pozdrav z zastavami, prapori in drugimi simboli ter z žalno glasbo. Ob grobu se od pokojnika poslovi predstavnik družbene skupnosti in drugi govorniki in nato sledi poslovitev s pesmijo. Ce je pri javni pogrebni svečanosti tudi verski obred, se ta opravi po ustaljeni krajevni navadi. 14. člen če sodeluje pri javnih pogrebnih svečanostih častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, izstrelijo častne salve pred zaključkom svečanosti. Pri tem mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. 15. člen Najkasneje pol ure po odhodu udeležencev pogreba mora upravljalec pokopališča grob zasuti in začasno primerno urediti. 16. člen V primeru upepelitve je lahko javna pogrebna svečanost ob upepelitvi pokojnika ali po njej. V drugem primeru se smiselno uporabljajo določbe tega odloka. KAZENSKE DOLOČBE 17. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba — upravljalec pokopališča; 1. če ne organizira javne pogrebne svečanosti, kot določa 7. člen tega odloka; 2. če javno pogrebno svečanost izvede drugače, * kot je to predvideno v 9., 10., 11., in 13. členu tega odloka; 3. če ne zasuje in uredi groba v določenem času (15. člen). Z denarno kaznijo od 200 do 2000 din se kaznuje tudi odgovorna pravna oseba, ki stori prekršek iz 1., 2. in 3. točke tega člena. 18. člen Z denarno kaznijo od 200 do. 5000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. ki odkloni sodelovanje pri javni pogrebni svečanosti (5. člen); 2. ki pravočasno ne prijavi upravljalen pokopališča pogreba pokojnika (6. člen). Z denarno kaznijo od 200 do 1000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. in 2. točke tega člena. 19. člen Z denarno kaznijo od 200 do 2000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba: 1. če se proti volji najbližjih svojcev udeleži pogreba ali moti pogreb, ki je organiziran v družinskem krogu (drugi odstavek 1. člena); 2. če koga ovira, da ne more svobodno in nemoteno prisostvovati javni pogrebni svečanosti (4. člen); 3. če pravočasno ne prijavi upravljalcu pokopališča pogreba pokojnika (6. člen); 4. če proti volji organizacije spremeni potek javne pogrebne svečanosti, ki je določen v 9., 10., 11., 12. in 13. členu tega odloka; 5. če pri izstrelitvi častne salve favna v nasprotju z določilom 14. člena tega odloka, 20. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojni občinski upravni organ. . ^ 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-29/80 Kamnik, dne 25. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž., 1. r. 530. Na podlagi 1. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) in 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 81. seji dne 12. februarja 1981 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik 1. člen S to odredbo se določa pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede iz 17., 21. in 1. in 2. odstavka 30. in 31. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 2. Sen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov, ob nakladanju, prekladanju in razkladanju, se plačujejo naslednje pristojbine. a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke: din — do 10 ton 250,00 — za vsako nadaljnjo tono . 25,00 b) za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih goveđi od kom. 50,00 — telet, prašičev in drobnice od kom. 30,00 — za čebele za vsakih začetih 10 panjev 40,00 c) za meso kopitarjev in parkljarjev od kg 0,11 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,11 — za divjačino od kg 0,11 — za perutninsko meso od kg 0,11 — za drobovino od kg 0,11 — za ribe, rake, polže (tudi žive) od kg 0,11 — za mast od kg 0,020 — za mleko od litra 0,020 — za mlečne izdelke od kg 0,11 — za jajca — cela od komada 0,020 — za jajčne izdelke od kg 0,11 — za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke, kamor spadajo: volna, dlaka, perje, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka, cepljenec, 'slatina, čebelji vosek, kožni odpadki itd. od kg 0,020 Poleg pristojbine mora tisti, ki je prevoz naročil, plačati tudi prevozne stroške. 3. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali na klavnici se plačujejo pristojbine: 1. za veterinarski sanitarni pregled klavnih živali in mesa: dln — za govedo 70 — za teleta 50 — za prašiče 50 , — za odojke 30 — za drobnico 50 Obvezne trihinoskopske preglede mesa zaklanih prašičev opravlja pod veterinarskim nadzorom zato usposobljen delavec klavnice. ' 4. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v objektih predelave živil in surovin živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine: dIn — za pregled mesnih izdelkov po kg 0,11 — za pregled kože po kom.: a) za odvzem vzorca 25,00 b) za stroške analize 30,00 5. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živali živalskih proizvodov in surovin, ob zakolu na domu, plača posestnik živali naslednje pristojbine: — za teleta, prašiče in odojke, drobnico, perutnino ter živalske proizvode in surovine po zamudi časa 250 din/h, — za trihinoskopijo 25 din. 6. člen Ob zakolu živali v sili, ki je opravljen izven klavnice, se plača za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled živali, živalskih proizvodov ter živalskih odpadkov po zamudi časa 250 din na uro. V predpisanih primerih, ko se živali odpremi j a v klavnico z veterinarsko napotnico, se plača za izstavitev veterinarske napotnice 50 din. 7. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarni pregled jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc: — od proizvedenega jajca 0,070 din. 8. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem in za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled mesa divjih, prašičev in medvedov, vključujoč trihinoskopijo, ne glede na to, ali je meso namenjeno za javno potrošnjo, za porabo v lovski organizaciji, za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali, se plačuje po zamudi časa 250 din na uro. 9. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo Oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina — za vsako molznico 100 din. Posestniku, ki ne oddaja mleko v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje ha drug način v javno potrošnjo, se zaračuna še odvzem mleka in stroški pregleda molznic na TBC. 10. člen Stroški analiz živil, surovin in odpadkov, zaradi sistematske kontrole, ter dokazovanje neoporečnosti živil, surovin in. odpadkov, odvzemov' in preiskav brisov, preiskav živalskih proizvodov na vsebnost rezi-duov, pesticidov, težkih kovin, zdravil in drugih toksičnih snovi, bremenijo organizacijo, združenega dela, pri kateri se opravlja kontrola. 11. člen Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določeni uri na dogovorjeno mesto, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino za vsako začeto uro 250 din. 12. člen Če se pregled opravlja izven delovnega časa, na nedeljo ali praznik ali v močnem času od 20. do 6. ure, se. pristojbina oziroma zamudnina poveča za 5Q°/o. 13. člen Pristojbine, določene s to ^odredbo, se ..plačujejo takoj po opravljenem pregledu, mesečno, lahko pa se obračunavajo na osnovi dogovorjenega letnega pavšala. , Višino letnega pavšala predlaga veterinarska orga-, nizacija, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede, potem ko si je pridobila soglasje OZD, kjer se ti pregledi opravljajo. Občinski upravni organ, pristojen za finance, poravna obveznosti pooblaščeni veterinarski organizaciji do 10. v mesecu'za pretekli mesec. 14. člen Sredstva, zbrana iz pristojbin, se odvajajo na zbirni račun št. 840-3182 — republiške takse za promet s parkljarji in kopitarji, 85 °/o zbranih pristojbin se odvede na poseben račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine. Iz tega računa se plačuje obveznosti za veterinarsko-sanitarne preglede pooblaščeni veterinarski orgamzaciji ter. preventivne akcije za zdravstveno varstvo živine. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko- sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik (Uradni list. SRS, št. 18/78). 16. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi t Uradnem listu SRS. St. 020-16/81 Kamnik, dne 12. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta .Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. LAŠKO 531. Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 242. člena statuta občine Laško- (Uradni list SRS, št. 18-1262/78), na. seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Laško za leto 1981 1. člen S tem odlokom šo določeni prihodki proračuna občine Laško za leto . 1981 in njihova razporeditev, pravice in dolžnosti izvršnega-sveta, Skupščine občine Laško ter upravnih organov občine Laško pri . izvrševanju proračuna, ukrepi za izvrševanje proračuna in ohranitev njegove bilance in drugo v zvezi z izvajanjem proračuna in proračunske politike. 2. člen Skladno z določili resolucije o družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1981 in družbenega plana občine Laško, je za leto 1981 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 47,645.000 din. 3. člen Izhajajoč iz doi/oljene Splošne porabe v letu 1981, ki je ugotovljena v 2. členu tega odloka so predvideni prihodki proračuna občine Laško za leto 1981 v znesku 47,645.000 din in sicer: 1. iz virov, določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakon) 2. dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen: 1. za proračunsko porabo po glavnih namenih 01, 02, 03, 04, 05, 07 in 09 2. za proračunsko rezervo v glavnem namenu 08 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Laško (v nadaljnjem besedilu,: izvršni svet) izvršuje proračun in ukrepe za ohranitev njegovega ravnovesja. din 37,542.300 10,102.700 46,730.350 914.650 Pravice in dolžnosti, izhajajoče iz prvega odstavka tega člena izvršuje izvršni svet s sklepi svojih sej, tako, da: — določa konkreten namen potrošnje sredstev, če namen ni konkretno opredeljen v posebnem delu proračuna; — odloča o začasni omejitvi proračunske potroš- nje vsem ali posameznim uporabnikom, če je to potrebno za ohranitev ravnovesja med prilivom in porabo »sredstev; ’ ' — odloča o spremembi namena porabe sredstev v okviru glavnega namena, če je to potrebno in koristno za izvajanje nalog, izhajajočih iz glavnega namena; ' — najmanj četrtletno ocenjuje, stanje^ proračuna z ozirom na realizacijo priliva in porabe sredstev po virih in namenih porabe; 1 — predlaga rebalans proračuna, če ugotovi, da so nastopile okćlnosti, zaradi katerih bi se stalno znatno sprejnenil predviden prihodek po viru ali obsegu ali če bi bilo potrebno znatno spremeniti glavni namen porabe. 5. člen • Izvršni svet je pooblaščen, da s svojim sklepom začasno omeji porabo ali spremeni namen porabe sredstev, namenjenih za dejavnost upravnih organov, če je zaradi znatne spremembe programa nalog upravnih organov ali kadrovske zasedbe v upravnih organih tak ukrep smotern, koristen ali nujen ali če upravni organi sredstva ne bi uporabljali' skladno s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in dogovorjeno proračunsko politiko. Omejitev porabe po prejšnjem odstavku lahko traja dokler trajajo okolnosti, zaradi katerih je- izvršni svet odredil omejitev. 6. člen Sredstva, ki so razporejena za upravne organe občine, izvršni svet s sklepom in v skladu z družbenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delu državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji,, razporedi po namenu na sredstva na osebne, dohodke delavcev, sredstva za materialne izdatke sredstva opreme, sredstva za posebne namene, sredstv:. za stanovanjsko izgradnjo in sredstva za skupno porabo. j 7. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo tako ,s sredstvi, ki so jim dodeljena, kakor s Sredstvi, ki jih sami ustvarjajo s svojo dejavnostjo. 8. člen Sredstva stalne proračunske rezerve občine se smejo uporabljati samo pod pogoji, določenimi z 39. členom zakona. Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev stalne proračunske rezerve zs namene iz 1. točke 39. člena .zakona do višine 50.000 dinarjev za vsak posamezen primer. Kadar odloča izvršni svet o uporabi sredstev rezerve po 1. točki 39. člena zakona, odloči tudi o tem, če je uporabnik obvezen sredstva vrniti. O uporabi sredstev stalne proračunske rezerve po 2. točki 39. člena zakona za zagotovitev sredstev proračuna, kadar proračunu neenakomerno pritekajo prihodki, odloča izvrš il svet. O uporabi edstev stalne proračunske rezerve po 3. točki 39, člena zakona za kritje proračunskega primanjkljaja po zaključnem računu pa odločajo enakopravno vsi zbori občinske skupščine. 9. člen O potrošnji sredstev tekoče proračunske rezerve, odloča izvršni svet. 10. člen Doseženi prihodki in njihova'razporeditev v obdobju začasnega financiranja se s preračunom uskladijo najkasneje do 31. marca 1981. 11. člen Sestavni del., dohodka je bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1981. 12. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1381. St. 400-1/81 Laško, dne 30. marca 1981. Predsednik . Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1981 prih* Prihodki Znesek din namen Splošni razpored prihodkov Znesek din 02 Davek iz osebnega dohodka 13,429.400 01 Dejavnost organov DPS 31,743.057 03 Davek od prometa proizvodov in od , 02 Financiranje ljudske obrambe 3,033.886 plačil za storitve 15,834.200 03 Negospodarske investicije 1,111.000 04 Davek-na dohodek od premoženja in 04 Intervencije v gospodarstvu 736.048 premoženjskih pravic 1,651.400 05 Dopolnilna sredstva drugim DPS 892.000 05 Takse 1,673.400 07 Druga namenska sredstva ,9,214.359 07 Prihodki' po posebnih predpisih pri- V 08 Proračunska rezerva 914.650 hodki upravnih organov in drugi prihodki 3,712.300 08 Prihodki od cjrugih DPS 10,102.700 10 Prenesena sredstva iz prejšnjega le- ta 1,241.600 Skupaj prihodki 47,645.000 Skupaj splošni razpored 47,645.000 532. Skupščina občine L'aško je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni lisj: SRS, št. 21/74) in po 252. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 8/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejele ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Pri priznavanju olajšav za nakup plemenske živine sta kmetijska organizacija oziroma občinski organ, pristojen za kmetijstvo, dolžna preiskusiti tudi dokumentacijo o plemenskem poreklu živine in te ugotovitve navesti v podanem mnenju. Olajšave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo, če zavezanec pred potekom treh let, od kar mu je bila priznana olajšava, kupljeno živino, kmetijski stroj ali opremo odtuji.« 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74 in 1/75 in 'Uradni list SRS, št. 6/76, 6/77, 24/77 in 11/78) se v 11. členu v III. skupini katastrskih občin črta k. o. »Svibno«. V -drugem odstavku se stopnja 5 “/o črta in nadomesti s »stopnjo 10 »/o«. 2. člen 16. člen se spremeni in glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki posedujejo kmetije,, za katere po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev in lemetij velja posebna ureditev dedovanja in vlaganja' sredstev v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava. Te olajšave se priznajo pod naslednjimi pogoji: — da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini; — da preusmerjajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva, oziroma za preusmeritev poslopij v turistične namene in ne glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne, in sicer: 1. dvakratna olajšava v .višini 75% letnega davka, če znaša investicija 50% od katastrskega dohodka, vendar najmanj 10.000 do 150.000 din. 2. trikratna olajšava v višini 75% letnega davka, če znaša investicija od 150.000 do 250.000. 3. trikrbtna olajšava v višini 100% letnega davka, če znaša investicija nad 250.000 din. Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku in se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se olajšava iz prejšnjega odstavka zniža za 40%. Pravico do olajšave po tem členu davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in pomembnost vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu, je mogoče uveljavljati najpozneje v 15 dneh po preteku koledarskega leta, v katerem je davek odmerjen. Mnenja o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma za preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, izda pristojna kmetijska organizacija oziroma območna turistična organizacija, za olajšave po 1. točki iz drugega odstavka tega člena pa občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. 3. člen V 17. členu se v prvem odstavku znesek 500 dinarjev spremeni na znesek »2.000 dinarjev«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki glasi: »Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se prizna olajšava za- otroke, ki se šolajo, za poklic kmetovalca ali gospodinje v višini plačane šolnine.« Dosedanji drugi odstavek postane tretji, dosedanji četrti postane'peti in dosedanji peti postane šesti odstavek. 4. člen 19. člen sc spremeni in glasi: »Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova din stopnja v •/« do 30.000 31 od 30.000 do 60,000 36 < ' od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 44 od 150.000 do 200.000 48 od 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 56« * 1 " 5. člen 23. člen se spremeni in glasi: »Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic plačujejo dav^k v višini skupne stopnje prispevkov in davkov, po kateri plačujejo prispevke SIS in davke od osebnega dohodka delavcev do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti 'glavni poklic. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo ne glede na pavšalno obdavčitev.« 6. člen 26. člen se spremeni in glasi: »Davek od gospodarskih dejavnosti po odbitku se plačuje od dohodkov od katerih se plačuje davek po odbitku, po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd. 10 2. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov. zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč 20 3. od provizij poslovnih agentov ter od žirira- nja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno oprav- ljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni- v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem dehi, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona - 40 Davka po odbitku ne plačujejo: a) zbiralci odpadnega materiala (papir, železo, steklo ipd.); b) za prevoz mleka na odkupna mesta; c) zavezanci, f ki- opravljajo storitve krajevnim skupnostim, turističnim društvom in planinskim društvom; d) zavezanci od dohodkov doseženih z amaterskim delom v kulturnih in telesno kulturnih društvih (Zborovodje, kapelniki, kinooperaterji, trenerji ipd.); e) zavezanci od dohodkov doseženih s popisom prebivalstva v letu 1981 7. člen 28. člen se spremeni in glasi: »Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih ^toritev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje 'od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja v •/• do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 36 od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.00*0 44 do 150.000 do 200.000 48 od 200.000 do 300.000 ' 52 nad 300.000 56« 8. člen 29. člen se spremeni in glasi: »Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavhi poklic, plačujejo davek v višini skupne stopnje prispevkov in davkov, po kateri plačujejo prispevke SIS in davek od osebnega dohodka delavcev do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo ne glede na pavšalho obdavčitev.« 9. člen 30. člen se špremeni in glasi: »Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega dohodka se plačuje po stopnji 4P %>. ' . 10. člen 31. člen se spremeni in glasi: »Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) znaša 20 °/o. Od dohodkov od avtorskih pravic: od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih, pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter reprodukcije takih del, od raznih skic in risb;( stripov, 'križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev jn podobnih poklicev, doseženih na zabavno .glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, ’ varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah se plačuje davek po stopnji 40%). 11. člen 32. člen se spremeni in glasi: »Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: * V Osnova din ' Stopnja v °/e do 30.000 1 36 od 30.000 do 60.000 40 od 60.000 do 100.000 44 \ od 100.000 do 150.000 48 od 150.000 do 200.000 52 \ od 200.000 do 300.000 56 nad 300.000 60« 12. člen V 34. členu se na kraju besedila črta besedilo »za vzdrževanje in upravljanje« in postavi pika za besedo * »stroškov«. 13. člen V 36. členu se v prvem odstavku znesek 3.000 dinarjev letno nadomesti z »znesek 6.000 dinarjev letno«. 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 422-7/81 Laško, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. r 553. Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov ih storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela i ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/72, 5/73, 8/73 in 5/75 ter Uradni, list SRS, št. 6/75, 10/76, 18/76, 27/76 in 24/77) se tarifna števjlka 2 spremeni in glasi: Tarifna številka 2 se glasi: »Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski davek: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 0/o iz domačih surovin, računano po vrednosti v določenem znesku od litra — od naravnega vina, vina tipa »Biser« din in vinsko sadnih pijač 4 — od penečega vina 6 2. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več, kot 50°/o iz domačih surovin računano po vrednosti v odstotku od davčne osnove: »/, — od medice — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 45 3. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50°/o iz domačih surovin, računano po vrednosti -— v odstotku od davčne osnove: 45°/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 422-8/81 Laško, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 534. Skupščina občine Laško je na podlagi I. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70' in 7/72) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 9/70) se 8. člen spremeni in glasi: »Komunalne takse so dohodek proračuna občine Laško, razen takse po tarifni št. 4 — turistične takse, ki je dohodek turističnih društev na območju občine.« 2. člen 11. člen se črta. 3. člen Spremeni se tarifa komunalnih taks, ki je sestavni del odloka o komunalnih taksah. Tar. št. 1 V tarifni št. 1 se prvi odstavek spremeni in glasi: »Za uporabo glasbenih avtomatov v jav- din nih lokalih se plača letno« 350 Tar. št. 2 V tarifni št. 2 se prvi odstavek spremeni in glasi: »Za uporabo javnega pločnika pred poslovnim prostorom se plača od vsakega m2 • dnevno 0,50 Tar. št. 3 V tarifni št. 3 se prvi odstavek spremeni in glasi: »Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letno: _ — za biljard (navaden ali avtomatski) 120 — za avtomatsko kegljišče od steze 600 — za druga igralna sredstva po 300 Tar. št. 4 V tarini št. 4 se prvi odstavek spremeni in glasi: »Za začasno prebivanje na območju občine Laško (turistična taksa) se plača za vsako osebo dnevno: — na območju občine Laško 6 — v kampingih 2,50« i Tar. št. 5. V tarifni št, 5. se prvi odstavek spremeni in glasi: »Za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih se plača: 1. Če so trajnega značaja letno glede na velikost: din do 0,50 m2 60 nad 0,50 do 1 m2 120 nad 1 do 2 m2 240 nad 2 do 3 m2 360 nad 3 do 4 m2 480 nad 4 m2 600 2. Za vse'vrste drugih reklamnih napisov, objav in oglasov, ki nimajo trajnega značaja glede na velikost: do 0,50 m2 3,60 nad 0,50 do 1 m2 6 nad 1 do 2 m2 , 12 nad 2 do 5 m2 18 nad 5 m2 24« Tar. št. 6 V tarifni št. 6 se prvi odstavek spremeni in glasi: / »Za sporočilo, objave in razglase po lokalnih ozvočevalnih postajah z Javnim oklicem in podobnimi sredstvi: 1. Za trajno uporabo ozvočevalnih sredstev za namene iz te tarifne št. se plača letno % 360 2. Za priložnostno uporabo ozvočevalnih sredstev za namene iz te tarifne št. za katere < se ne plača taksa po 1. točki te tarifne št., din se plača dnevno 120 3. Za trošenje letakov se plača na vsak začetek 1.000 raztresenih letakov po 24« Tar. št 7 V tarifni št. 7 se prvi odstavek spremeni in glasi: »Za uporabo vitrine, v kateri se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe, se plača letno 120« Tar. št. 8 V tarifni št. 8 se prvi odstavek spremeni in glasi: , »Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov na mestih, za katera to določi občinska skupščina in na katerih organizira čuvanje vozil, se plača za 8 ur dnevno: , 1. za osebne avtomobile 3 2. za tovorne avtomobile 9 3. za tovorne avtomobile s prikolicami 15 4. za avtobuse« 12 Tar. št. 9 V tarifni št. 9 se prvi odstavek spremeni in glasi: »Za uporabo javnega prostora za parkiranje, šotorenje ali druge začasne namene se plača: 1. od javnega prostora, ki je rezerviran za parkiranje določenega uporabnika od m2 .letno 24 2. od vsakega kioska, stojnice, točilnice ali druge začasne uporabe javnega prostora dnevno: — od 10 m2 zavzete površine 3 — za vsak nadaljnji m* po 0,50« Tar. št. 10 . V tarifni št. 10 se prvi odstavek spremeni in glasi: . \ ■ »Za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov za razstavljanje in prodajo predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene se plača dnevno: — od 20 m2 zavzete površine 6 — za vsak nadaljnji m2 po« 0,50 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 423-1/81 Laško, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. LENART 535. Na podlagi 3. člena. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lenart (Uradni list SRS, št. 30-1360/78) in 9- člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lenart za obdobje 1981—1985 je izvršilni odbor skupščine SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje Lenart na 34. seji dne 19. marca 1981 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP 1 Izvršilni odbor skupščine SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lenart ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lenart za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini, udeležen-sev sporazumevanja. 2 Udeleženci so sklenili, da bodo za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev združevali nepovratno sredstva po stopnji 1,7 odstotka iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov. 3 Sredstva in druge točke tega sklepa se izločijo pri vsakem izplačilu osebnih dohodkov ip sicer iz panoge 01-11 na žiro račun št. 51850-842-020-4218, iz panoge 12-14 pa na žiro račun št. 51850-842-020-4223 SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lenart. 4 Ta sklep prične veljati po objavi v Uradnem listu, SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Št. 168/81 Lenart, dne 19. marca 1981. ' Predsednik izvršilnega odbora SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost občine Lenart Edo Zorko 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 536. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 2. alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1981 1. člen Predviđeni prihodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad v letu 1981 znašajo od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za tekočo proračunsko rezervo din 287.100.000 175.692.000 496.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 73,239.008 — za intervencije v kmetijstvu in blagovne rezerve 37,673.000 2. člen Občina Ljubljana Bežigrad združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu s svojim proračunom. Občina Ljubljana Bežigrad pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznit-vi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 26,11 odstotka od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov. Odvaja se do zneska 73,239.000 din. 3. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidfenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100 odstotno na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. 4. člen Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turističnih dejavnosti. 5. člen V rezervni sklad občine se vlaga 1 odstotek vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v 3. členu, ki jih obračunava mesto. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. ' 7. člen Če prihodki ne pritekajo tako kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev,^ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 8. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, ražen sredstev za intervencije v gospodarstvu. 9. člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvršni svet. 10. člen — upravnim organom občine, mesta in regije, — pravsodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso našteta v 2. in 10. členu, se uporabljajo neposredno iz proračuna. 11. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva,* ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1981, razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 12. člen s Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim bila dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna.’ Temeljno sodišče v Ljubljani in Temeljno javno tožilstvo nakazuje lastne prihodke v proračun občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 13. člen Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in , izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravna pogodbe, ■ 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. . 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, — o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 1,000.000 din, — o uporabi sredstev rezerve za namene iz 2. toč- ke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb. ^ 16. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1981 (Uradni list SRS, št. ,33/80) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se preračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 17. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 18. člen Pregled in razpored prihodkov proračuna za Leto ' 1981 se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 19. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St 406-3/66-8 Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsednik , Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1981 Vrsta Prihodki Vsega Glavni namen Razpored prihodkov Vsega 1 Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka 137,700.000 2 Prometni davek, davek na premo- ženje in na dohodke od premoženja 131,800.000 3 Takse 8,300.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 4,700.000 6 Prihodki upravnih organov in dru-' gi prihodki 4,600.000 287,100.000 Skupaj prihodki 01 02 03 04 07 08 Q9 10 11 12 16 17 18 Dejavnost organov DPS Ljudska obramba Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije KulturnoprosVetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Odstopljeni prihodki drugim DPS Intervencije v gospodarstvu Nerazporejeni prihodki in obveznosti preteklih let — tekoča proračunska rezerva Krediti, vezana in izločena sredstva — rezervni sklad — intervencije v kmetijstvu in blagovne rezerve Skupaj odhodki 77.004.000 9.058.000 13.499.000 19.913.000 1.492.000 7.733.000 72.000 4.118.000 9.869.000 73.239.000 31.172.000 496.000 1,762.000 37,673.000 287,100.000 537. Na podlagi 44. člena in devete alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2-171/76), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) ter 1. in 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33-1607/80) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981 in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 20-990/76, 6-286/77, 4-272/78, 8-539/78, 8-439/79 in 38-1661/79) se 5. člen spremeni tako, da se glasi: »Območje občine Se razdeli v dve skupini katastrskih Občin in sicer spadajo: —-vi. skupino naslednje katastrske občine: Beričevo, Bežigrad, BrinjeI, Črnuče, Ježica, Nad-gorica, Podgorica in StOžice — v XI. skupino naslednje katastrske občine: Dol pri Ljubljani, Kleče in Podgora.« 2. člen 6. člen odloka še spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijstva se plačuje po naslednjih stopnjah: — za I. skupino katastrskih občin 19,00/« — za II. skppino katastrskih občin 16,0 °/o Zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek po stopnjah iz prvega odstavka tega člena, znižanih za 10 °/o.« 3. člen Za 6. členom se doda novi 6.a člen, ki se glasi: »Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem'dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar dosežejo: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel.« 4. člen Doda se novi 6.b člen, ki se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določil 75., 76., 77. in 78. člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.« 5. člen Doda se novi 6.c člen, ki se glasi: »Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, ki presegajo višino dohodka, ugotovljeno po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od.presežka davek po naslednjih stopnjah: Ce znaša presežek davčne osnove din nad do Stopnja •/. 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 ‘ 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi ?a zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmetje kooperantje.« 6. člen Doda se novi 6.d člen, ki se glasi: »Zavezanci davka iz 6.a člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov.« 7. člen Doda se novi 6.e člen, ki se glasi: »Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev 6,a člena tega odloka, se preuvrsti na obdavčenje po dejanskem dohodku. Pogoje za preuvrstitev na obdavčenje po dejanskem dohodku ugotovi občinska uprava za družbene prihodke in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.« 8. člen 10. člen odloka se, spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne oziroma druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljeno po 10. člend zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah: Ce znaša presežek davčne osnove din nad do Stopnja #/i 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.006 37 100.000 150.000 . • 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10, členu zakona'o davkih občanov posebni davek po stopnji 27 odstotkov.« 9. člen 12. člen' odloka se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja in zavezancev, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: a) za storitvene dejavnosti, navedene v 11. členu odloka, za prvd leto 75 odstotkov, za drugo leto 50 odstotkov in za tretje leto dejavnosti za 30 odstotkov odmerjenega davka, . b) za vse ostale dejavnosti za prvo leto 50 odstotkov, za drugo leto 30 odstotkov in za tretje leto dejavnosti za 20 odstotkov odmerjenega davka, c) ne glede na določbe a) točke tega člena se zavezancem, ki brez dopolnilnega dela drugih oseb opravljajo storitveno dejavnost steklarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, kovaštvo, dimnikarstvo, krojaštvo, živilstvo, čevljarstvo, urarstvo, moško frizerstvo in 'žensko frizerstvo, za prva tri leta dejavnosti davek ne odmeri, s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev Od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni preje opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali da ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke.« 10. člen V 4. točki - prvega odstavka 14. člena odloka se stopnja davka od dohodkov />seb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem dela po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz 1., 2. in 3. točke, od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občdnov, v višini »35 odstotkov« nadomesti s stopnjo »40 odstotkov«. Drugi in tretji odstavek 14. člena odloka se črtata ter nato doda novi v drugi odstavek, ki se glasi: »Davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje: a) od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona, b) od dohodkov, doseženih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala, c) od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženih s pluženjem snega.« 11. člen V 17. členu odloka se stopnja davka iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega dohodka v višini »35 odstotkov« nadomesti s stopnjo »40 odstotkov«. 12. člen , 19. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova din nad , do Stopnja °/o 30.000 30 30.000 60.000 . 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 300.000 ’ 51 300.000 55« 13. člen 23. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki oddajajo Opremljene sobe, se priznava davčna olajšava pod naslednjimi pogoji: — kadar oddajajo sobe preko ustreznih organizacij kot so zveza študentov, turistična društva in organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanji, znaša olajšava 50 odstotkov odmerjenega davka; — kadar oddajajo sobe turistom preko turističnih društev in organizacij- so do davčne osnove 60.000 din oproščeni plačila davka«. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1901 dalje, razen določb 10. in 11. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. St. 010-8/81-4 Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 538. \ • _ ■ Na podlagi 44. in 9. alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2-171/78), 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št, 27-256/72, 39-467/74 in 11-538/79) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74‘ in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o davka na promet nepremičnin 1. člen V občini Ljubljana Bežigrad se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. -člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davkov so različne za kmetijska zemljišča,' stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: Če znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča Nad din za m* Do din za m* Znaša davek din 4- •/• » do 5 5—10 10—15 15—20 20—25 nad 25 12 0,60 + 18 od presežka nad 5 din, 1,50 4- 24 od presežka nad 10 din 2,70 + 30 od presežka nad 15 din 4,20 + 36 od presežka nad 20 din 6,00 4- 42 od presežka nad 25 din b) za stavbna zemljišča: f e* ie « « O« £ N Q N * Znaša davek din + •/• do 50 50— 70 70— 90 90—120 120—150 150—200 nad 200 15 7,50 4- 21 od presežka nad 50 din 11,70 4- 27 od presežka nad 70 din 17,10 4- 34 od presežka nad 90 din 27,30 4- 41 od presežka nad 120 din 39.60 4- 48 od presežka nad 150 din 63.60 4- 55 od presežka nad 200 din c) za gradbene objekte: f s Is gs SS Znaša davek din + •/• do 6.000 6.000—12.000 12.000—18.000 18.000—24.000 nad 24.000 17 1.020 4- 23 od presežka nad 6.000 din 2.400 4- 29 od presežka nad 12.000 din 4.140 4- 35 od presežka nad 18.000 din 6.240 + 40 od presežka nad 24.000 din 3. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena pravna oseba, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki so po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno bivališče. Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dsrvku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 28-1411/75, 6-26'6/76 in 7-518/80). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 010-9/81-4' Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščind občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 539. Na podlagi 44. člena’ in devete alinee 193. člena Statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2-171/78), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 63/80) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb y družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je ‘Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ' ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačila za storitve 1 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 17-383/76, 20-991/76, 23-1495/77, 2-159/79 in 7-517/80) se 1. točka tarifne številke 3 — od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski davek — spremeni; tako da se glasi: »1. od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 odstotkov iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra: — od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač 4 din — od penečega vina 8 din 2. člen V tarifni številki 6 se 4. in 7. točka, ki določata 5 odstotni davek na popravila gospodinjskih strojev in naprav, črtata. V opombi te tarifne številke, ki določa, od katerih plačil za storitve se davek ne plačuje, se na koncu stavka 1. točke dodajo besede: »ter popravljanje gospodinjskih strojev in naprav«. 3. člen Statutarnopravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 010-7/81-4 Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. 540. Na podlagi 44. člena in devete alinee 193. člena občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2-171/ 78), 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65, 7-20/70 in 7-78/72) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, .št. 45-466/70, 18-401/71, 7-97/73, 31-900/74 in 7-519/80), ki ga je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad z odlokom o nadaljni uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 38-1110/74) sprejela kot svoj odlok, se prvi odstavek tarifne številke 2 spremeni tako, da se glasi: »Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine se plačuje: — od nočnine \ 15 din — od nočnine v campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah 8 din« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi o Uradnem listu SRS, in se Uporablja od 1, januarja 1982 dalje. St. 010-4/80-4 Ljubljana, dne 26. marca 1981. f Predsednik , Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 5tt. Na podlagi 11. v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, St. 16-119/67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 153. seji dne 10. marca 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 6/2 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka RS 6/2, ki ga je izdelal ZDRL TOZD Urbanizem pod št. 2133/79 v januarju 1979. 2 Zazidalni načrt je izdelan za del območja zazidalnega otoka BS 6/2 med Titovo vesto . na vzhodu, obstoječimi stanovanjskimi stolpnicami na zahodu, Sarhovo ulico na severu in Tolstojevo ulico na jugu. 3 Osnutek zazidalnega načrta iz 1'. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v pritličju Družbenega centra občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, in v prostorih Krajevne skupnosti KS Brinje, Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 10, v času od 6. aprila do 6. maja 1981 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7. do 14. ure,, v sredo pa do 16. ure. St,- 351-40/77-5 Ljubljana, dne 16. marca 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r. LJUBLJANA CENTER 542. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78), 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št 27/72, 39/74 in 11/79) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 35. seji zbora združenega dela dne 3. marca 1981 in na 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin Če znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča Nad din za m’ Do din za m’ Znaša davek din + •/• 5 • 12 5 •io 0,60 18 od presežka nad 5 din 10 15 v 1,50 24 od presežka nad 10 din 15 20 2,70 30 od presežka nad 15 din 20 25 4,20 36 od presežka nad 20 din 25 6,00 42 od presežka nad 25 din b) za stavbna zemljišča Nad din Do din za m’ za m' Znaša davek din + •/• 50 15 50 70 7,50 21 od presežka nad 50 din 70 90 11,70 27 od presežka nad 70 din 90 120 17,10 34 od presežka nad 90 din 120 150 27,30 <• 41 od presežka nad 120 din 150 200 39,60 48 od presežka nad 150 din 200 63,60 55 od presežka nad 200 din c) z gradbene objekte Nad din za m* Do din Zn&ša davek za m* din + #/0 6.000 6.000 12.000 1020 17 23 od presežka nad 6.000 din \ 12.000 18.000 2400 29 od presežka nad 12.000 din 18.000 24.000 4140 35 od presežka nad 18.000 din 24.000 6240 40 od presežka nad 24.000 din 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-02/75 ' Ljubljana, dne 3. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija L r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 543. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 29/75, 6/76 in 15/80) se 2. člen spremeni tako, da glasi: »Davek na promet nepremičnin se plačuje po. davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto im v 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo 218,169.000 in se razporedijo: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 160,212.000 — za razporeditev v tekočo proračun- ^ sko rezervo 1,486.000 — za skupne mestne potrebe, v Ljubljani 23,549.000 — za intervencije v gospodarstvu 32,922.000 Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna. 2. člen Občina Ljubljana Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, ki jih mesto na podlagi dogovora z ljubljanskimi občinami razporeja s svojim proračunom za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Moste-Polje pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljana 8,73 °/o od vseh tekočih prihodkov in jih nakazuje največ do zneska 18,464.000, dinarjev. . 3. člen * Od. prihodkov po 1. členu tega odloka, znižanih za odstopljene prihodke mesta Ljubljane, se vlaga l®/» prihodkov v rezervni sklad občine — izločena sredstva rezerv. 4. člen Iz razporejenih prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem delu proračuna, dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije — pravosodnim organom — družbenopolitičnim organizacijam — krajevnim skupnostim ' Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. \ . 5. člen Uporabniki morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena v proračunu občine, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegago zneske, določene za leto 1981, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine drugače določi. , 6. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna. 7. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, i da se med letom deli prihodke skladno z njihovim potokom. 8. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena, lahko izvršni svet skupščine prenese neuporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 9. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih prihodkov, odloča izvršni svet. 10. člen Izvršni svet je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 11. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posebne namene, če ugotovi, da realizacija ne doteka po planu, vendar največ do 10°/o ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 12. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 500.000 dinarjev. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb odloča izvršni svet skupščine občine. 13. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Moste-Polje v prvem trimesečju 1981 (Uradni list SRS, št. 1/81) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračuna v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 14. člen Odredbodajalec za občinski proračun je predsednik izvršnega syeta skupščine občine, pomožni odredbodajalec pa je član izvršnega sveta, ki ga- na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje izvršni svet. 15. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 16. (Sen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. teta dalje. St. 400-14/78-01 Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. Pregled in razpored proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 Vrsta Prihodki ej— Plan 1981 Glavni „ . namen Odhodki Plan 1981 1 Davek na dohodek in davek 01 Dejavnost organov DPS 67,405.000 iz osebnega dohodka 123,233.000 02 Ljudska obramba 7,027.000 2 Prometni davek, davek na dohodek 03 Dejavnost DPO 11,423.000 od premoženja in davek od 04 Negospodarske investicije 35,319.000 premoženja 79,262.000 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 637.000 3 Takse 8,386.000 08 Socialno skrbstvo 6,469.000 5 Prihodki po posebnih predpisih 3,248.000 09 Zdravstveno varstvo 216.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi 10 Komunalna dejavnost 4,103.000 prihodki 4,040.000 11 Krajevne skupnosti U,894A00 X. 12 Skupne mestne potrebe 23,549.000 16 Intervencije v gospodarstvu 13,026.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti 4z prejšnjih let 2,486.000 18 Krediti, vezana, izločena sredstva: — rezervni sklad 1,693.000 — izločena na pos. rač. omej. 32,922.000 Skupaj prihodki 218,169.000 Skupaj razporeditev 218,169.000 544. be v delovnem razmerju, se davek od osebnega do- Na podlagi 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), 6. in li. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v dnožbeno-političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK oospremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 6/76, 6/77, 4/78, 8/78, 10/79 in 38/79) se 6. člen spremeni in glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se plačuje po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: — prva skupina — druga skupina a) b) — četrta skupina •/. 19 18 16 11,5 Ne glede na določila 5. člena in prvega odstavka tega člena se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti predpisuje: — po stopnji 16°/» zavezancem iz naselij: Sadinja vas in Podlipoglav; — po stopnji 11,5% zavezancem iz naselij: Za-gradišče in^ Češnjice v katastrski občini Sostro ter Šentpavel v katastrski občini Podmolnik. Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, Id so zdravstveno zavarovani kot ose- hodka iz kmetijske dejavnosti odmerja po stopnjah, ki so za 10 nižje, kot so določene v prejšnjih dveh odstavkih. 2. člen Za 11. členom odloka o davkih občanov se dodajo 11.a, ll.b, ll.c, ll.d in ll.e člen, ki se glasijo: ll.a člen Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel. ll.b čien Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76., 77. in 78. člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. ll.c člen Zavezanči davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od presežka oseb- nega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: če znaša presežek osebnega dohodka dinarjev Nad Do Stopnja */. 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 * 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante. U.d člen Zavezanci davka iž ll.a člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov. ll.e člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz ll.a 'člena, se pre-uvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Davčna uprava ugotovi pogoje o preuvrstitvi na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 3. člen 12. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša presežek davčne osnove dinarjev Nad Do Stopnja 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic plačujejo do višine dohodka po 10. členu zakona o davkih občanov davek po stopnji 27 odstotkov, nad višino tega dohodka pa se za obdavčitev uporablja progresivna lestvica iz prejšnjega odstavka tega člena. 4. Sen »Davek iz bruto in drugih gospodarskih dejavno-sP-po odbitku se ne plačuje: a) od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona, b) od dohodkov, doseženih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala, c) od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih' s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženih s pluženjem snega.« 5. člen V 19. členu odloka b davkih občanov se stopnja »35 «/o« nadomesti s stopnjo »40 “/o«. 6. člen Prvi odstavek 20. člena odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev Nad DO Stopnja •/o 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 7. člen 22. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki < oddajajo opremljene sobe, prizna davčna olajšava pod naslednjimi pogoji: — kadar oddajajo sobe preko ustreznih organizacij, kot so zveza študentov, turistična društva in organizacije, organizacij za gospodarjenje s stanovanji, znaša olajšava 50 odstotkov odmerjenega davka; — kadar oddajajo sobe turistom preko turističnih društev in organizacij so do davčne osnove 60.000 dinarjev oproščeni plačila davkov. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 4. in 5. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. St. 422-1/78-zel-01 Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 545. Na podlagi 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72, 39-467/74,'in '11-538/79) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74. in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Ljubljana Moste-Polje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje,' dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno bivališče. Ce bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih , sredstev. , 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta.. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: Če znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča Nađ đin Do din Znaša davek za m! za m! din + »/o do 5 12 5 10 0,60 + 18 10 15 1,50 + 24 15 20 2,70 + 30 20 25 4,20 + 36 nad 25 6,00 + 42 od presežka nad 5 din od presežka nad 10 din od presežka nad 15 din od presežka nad 20 din od presežka nad 25 din b) stavbna zemljišča Nad din za m* Do din. • za m8 Znaša davek din -f «/o do 50 15' 50 70 7,50 + 21 od presežka nad 50 din 70 90 11,70 + 27 od presežka nad 70 din 90 120 17,10 + 34 od presežka nad 90 din 120 150 27,30 + 41 od presežka nad 120 din 150 200 39,60 +- 48 od presežka nad 150 din nad 200 63,60 + 55 od presežka nad 200 din c) za gradbene objekte Nad din Do din Znaša davek za m* za m2 din 4- •/• do 6.000 17 6.000 12.000 1.200 + 23 od presežka nad 6.000 din 12.000 18.000 2.400 + 29 od presežka nad 12.000 din 18.000 24.000 4.140 -1- 35 od presežka nad 18.000 din nad 24.000 6.240 + 40 od presežka nad 24.000 din 3. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona 0 davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, 'če proda družbena pravna oseba, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 29-1546/75, 6-274/76 in 7-530/80). St. 010-5/80-01 Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. , S46. Na podlagi 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in- 7/70) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list- SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni SRS, št. 45/75, 16/71, 7/73 in 31/74), ki ga je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane na območju občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 39/74) sprejela kot svoj odlok in spremembi odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/80) se 1. odstavek tar. št. 2 spremeni tako, da se glasi: Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine se plačuje: — od nočnine v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih 15 din — od nočnine v campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah 8 din. 2. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS in $e uporablja od 1. Januarja 1982 dalje. St. 010-4/80-01 Ljubljana, dne 26. marca 1981. t Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 547. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 2. člen Skupni prihodki proračuna znašajo: in se razporedijo: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo in obveznosti iz preteklih let — za združevanje sredstev v Ljubljani — za intervencije v gospodarstvu, za kompenzacije in blagovne rezerve din 360.885.000 260.410.000 2,580.000 54,163.oSo 43,732.000 Pregled prihodkov in njihove razporeditve je zajet v splošnem in posebnem delu proračuna in posebnih računov, kar je sestavni del občinskega proračuna. 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78 in 7/80) se v tarifni št. 3 — v točki 1 — od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50°/o domačih surovin, računano po vrednosti v določenem znesku od litra: — od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač znesek »2 dinarjev«, nadomesti z zneskom »4 dinarjev«, — od penečega vina znesek »5 dinarjev« nadomesti z zneskom »8 dinarjev«. 2. člen V tarifni št 6 se pod-1. kovinska stroka, črta točka 5 in pod II. elektro stroka, črta točka 7.. 3 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 010-3/80-01 Ljubljana, dne 26. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 3. člen Občina Ljubljana Šiška odstopa Skupščini mesta Ljubljana del proračunskih prihodkov. Odstopljene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu s svojim proračunom. Občina Ljubljana Šiška pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 15,60 °/o od vseh tekočih prihodkov, razen turističnih taks in taks na promet parklarjev in kopitarjev, ter prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska din 54,163.000. 4. člen Občina Ljubljana Šiška namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvu kot so: blagovne rezerve, kompenzacije in pospeševanje kmetijstva. Proračunski prihodki, ki presegajo dovoljeno raven splošne porabe, bodo izločeni na posebno partijo proračuna. 5. člen Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti. 6. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se odvajajo 100°/i> na posebni račun za zdravstveno varstvo živali. LJUBLJANA ŠIŠKA 548. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 41. seji zbora združenega dela in 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela, ODLOK o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1981 1 1. člen S proračunom Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Šiška. 7. člen Od prihodkov po 2. členu tega odloka, zmanjšanih za odstopljene prihodke mestu (3. člen tega odloka) se vlaga 1 odstotek v sredstva rezerv občinskega proračuna. 8. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcem delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. Osnova ža ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, dosežena v preteklem letu v organizacijah združenega dela v Ljubljani povečane za dovoljeno rast teh sredstev. 9. člen Sredstva za delo za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom in drugim uporabni- kom proračuna enakomerno kot mesečne akontacije v okviru doseženih prihodkov. .' 10. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča 'ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 11. člen Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vred- -notenje del in nalog, se bodo sredstva za osebne dohodke delavcem delovne skupnosti zagotavljala na podlagi bruto vrednosti točke din 37.286 obračunane na dan 1. 1. 1981. Ta vrednost točke se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom poveča za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov. 12. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uskladiti izvrševanje svojih nalog v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo z občinskim proračunom določena sredstva, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzamejo obveznost v breme svojih osebnih dohodkov, oziroma sredstev sklada skupne porabe. - 13. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organom (uporabniku) odobrena v občihskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa (uporabnika), oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. Če skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem področju ne zadovoljujejo, ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi (zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma drugih uporabnikov), bo sprejela ukrepe, s katerimi določi prerazporeditev oziroma uporabo teh sredstev, skladno z nameni, za'katere so bila sredstva dana. * 14. člen Vsi prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. Pravosodni organi, ki se financirajo iz tega proračuna nakazujejo lastne prihodke v proračunu občine Po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 15. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna, se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, — skladom in posebnim računom in SIS. Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov. Sredstva navedena v 3., 4. in 15. členu se uporabljajo neposredno iz proračuna. 16. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izplačila iz .sredstev za delo upravnih organov in strokovnih služb se opravi na podlagi naloga odredbodajalca. . 17. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, — o uporabi sredstev rezerv do višine 1,000.000 din za izdatke šz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), — o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« za namene, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvideno zadostnih sredstev, -— da začasno uporabi sredstva rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1981. 18. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška v prvem trimesečju leta 1981 (Uradni list SRS, št. 32/80) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posebne namene, se preračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1981. 19. člen ' Pregled in razpored prihodkov proračuna se objavi skupno in istočasno v Uradnem listu SRS. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 1-400-03/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak L r. Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1981 Vrsta prifcodka Prihodki Skupaj din St. glavnega namena Razpored prihodkov Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 207,400.000 Prometni davki, davek na premoženje in od premoženja 127,600.000 Takse 8,900.000 Prihodki po posebnih predpisih 5,800.000 Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki 10,100.000 Krediti in vezana sredstva 400.000. Prenesena sredstva iz preteklega leta 685.000 01 Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in draštev 04 Negospodarske investicije 07 Kulturno prosvetna dejavnost 08 Socialno varstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna de j a vnost 11 Krajevne skupnosti 12 Odstopljeni prihodki v mestu 16 Gospodarski posegi 17 Nerazporejeni prihodki a) tekoča proračunska rezerva b) sredstva nad dogovorjeno porabo 18 Izločena sredstva rezerv Skupaj razporejeni prihodki Skupaj din 110,452.100 8,755.900 14.776.000 20,793.800 600.000 10,068.300 40.000 17.063.000 16.482.000 54.163.900 58.748.900 2.580.000 43.732.000 2.630.000 360,885.000 549. Na podlagi 76. in 181. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2-77/78), 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72, 39-467/74 in 22-538/79) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih* potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela , ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Ljubljana Šiška se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabo površine gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: če znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča Nad din za m* Do din za m* Znaša davek din + »/o do 5 12 5 10 0,60 + 18 od presežka nad 5 10 • 15 1,50 + 24 od presežka nad 10 15 20 2,70 + 30 od presežka nad 15 20 25 4,20 + 36 od presežka nad 20 nad 25 6,00 -f 42 od presežka nad 25 b) za stavbna zemljišča: ' Nad din za m* Do din Znaša davek za m* din + »/« . do 50 15 50 70 7,50 + 21 od presežka nad 50 70 90 11,70 + 27 od presežka nad 70 90 120 17,10 + 34 od presežka nad 90 120 150 27,30 + 41 od presežka nad 120 150 200 39,60 + 48 od presežka nad 150 nad 200 63,60 + 55 od presežka nad 200 c) za gradbene objekte; Nad din Do din Znaša davek za m*' za m* din + »/o do 6.000 6.000 12.000 1.020 + 23 od presežka nad 6.000 12.000 18.000 2.400 + 29 od presežka nad 12.000 18.000 24.000 4.140 + 35 od presežka nad 18.000 nad 24.000 6.240 + 40 od presežka nad 24.000 3. člen Predlog oprostitev po 4. členu zakon o davku na promet nepremičnin se davek na promet.-nepremičnin ne plačuje, če proda družbena pravna oseba, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno bivališče. Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list - SRS, št. 29-1553/75, 5-215/76 in 25-1205/79). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. L-422-09/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc De jak 1. r. 550. Na podlagi 76. in 181. .člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2-77/78), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/l74, 5-180/76, 10-382/76, 31-1393/76 in 8-483/78), 2. člena'zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) ter 1. in 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33-1607/80) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 25., 3. 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25'. 3. 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št 12/77, 4/78, 8/78, 29/78, 10/79 in 38/79 se 5. člen spremeni tako, da se grasi: »Območje občine se razdeli na štiri skupine katastrskih občin, tako da imata 1. in 2. skupina še po dve podskupini: , 1. a) Dravlje, Medvode, Sp. in Zg. Šiška' Stanežiče, Šentvid; b) Glince, Hraše, Polje, Preska, Sp. in Zg. Pirniče, Vodice, Vižmarje, Zapoge in Zbilje. 2. a) Bukovica, Gameljne, Repnje, Senica, Skaručno, Smlednik, Šmartno, Tacen, Vesca; b) Moše in Sora. 3. — Rašica in Šinkov tum; 4. — Golo brdo, Studenčnica, Topol, Žlebe.« X člen 6. člen odloka se spremeni, tako da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijstva se plačuje po naslednjih stopnjah: Stopnja •/. 1. a) skupina 19 b) skupina 18 2. a) skupina 16 b) skupina 15 S. — skupina 14 4. — skupina 11,5 Zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek po stopnjah iz 1. odstavka tega člena znižanih za 10®/«.« 3. člen Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi: »Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem 4odstavku plačujejo po dejanskerp dohodku, kadar dosežejo: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov pra- šičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, , 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 din celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 kom. letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 din celotnega dohodka letno. ' Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel.« 4. člen Doda se novi 6. b člen, ki se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76., 77. in 78. člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 5. člen Doda se novi 6. c člen, ki se glasi: »Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, ki presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah: Ce znaša presežek davčne osnove din stopnja •/. nad do 30*000 U 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 ISOtOM 24 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmetje kooperanti.« 6. Sen Doda se novi 6. d člen, ki se glasi: . »Zavezanci davka iz 3. člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov.« 7. člen Doda se novi 6. a člen, ki se glasi: »Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oz. izpolnjujejo enega izmed pogojev 3. člena tega odloka oz. 6. a člena odloka, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Pogoje za preusmeritev na obdavčevanje po dejanskem dohodku ugotovi občinska uprava za družbene prihodke in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačevala davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.« 8. člen 12. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne oziroma druge gospodarske, dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah: če znaša presežek davčne osnove din * V Stopnja •/. nad do 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov posebni davek po stopnji 27 Vo.« 9. člen V 4. točki 1. odstavka 17. člena odloka se stopnja davka od dohodka oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih, v združenem delu, če ne gre za dohodke iz 1., 2. in 3. točke, od dohodkov, doseženi po 3. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov v višini ’35 %>’ nadomesti s stopnjo ’400/#’. Drugi odstavek 17. člena odloka se črta ter na to doda novi 2. odstavek, ki se glasi: »Davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje: — od priložnostnega dohodka doseženega' z zbiranjem in prodajo odpadnega materiala in dohodka od domače obrti, če se izdelek šteje po obrtnem zakonu za izdelek domače obrti.« 10. člen V 20. členu odloka se stopnja davka iz Intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega dohodka v višini ’35 nadomesti s stopnjo ’40 •/»’.« H. člen DavCna osnova Stopnja Ve nad 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.C00 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja stanovanjskih prostorov v najem ali podnajem, ter od oddajanja opremljenih sob, se priznava 60 0/o od doseženega dohodka. Za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše se priznava 40 %> od doseženega dohodka. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe v najem preko ustreznih organizacij kot so zveze študentov, turistična društva in drugih organizacij ter organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali oddajo opremljene sobe turistom v prenočevanje, se prizna posebna davčna olajšava v višini 50%> odmerjenega davka. Kadar pa oddajo sobe turistom preko turističnih društev in organizacij, so do davčne osnove 60.000 din oproščeni plačila davka.« 12. člen 36. člen se spremeni in glasi: »Občinski davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem pod pogojem, da so dohodki iz kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva.« 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 9. in 10. člena, ki se uporabljata od dneva veljavnosti dalje. Št. 1-422-09/81 . - Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 551. Na podlagi 1. In 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 41. seji zbora združenega dela dne 25. 3. 1981 in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. 3. 1981 sprejela ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 45/70, 16/71, 7/73 in 31/74), ki ga je Skupščina občine Ljubljana Šiška z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 1/75) sprejela kot svoj odlok, se prvi odstavek tarifne številke 2 spremeni tako, da se glasi: »Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine še plačuje: — od nočnine v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih — 15 din, — od nočnine v campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah — 8 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1982. St. 1-253/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška n Franc Dejak 1. r. 552. Na podlagi 76. in 181. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2-77/78), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 62/78, 26/79, 5/80 in 63/80) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 34-461/74), je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72, 7/73, 45/73, 8/75, 29/75, 5/76, 17/76, 1/78 4/78, 38/79) se 1. točka tarifne številke 2 — od alkoholnih pijač plačuje posebni občinski prometni davek — spremeni, tako da se glasi: »1. od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 °/o iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra: — od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač 4 din, — od penečega vina 8 din. 2. člen V tarifni številki 6 se 4. in 7. točka črta, v opombi te tarife pa se na koncu 1. točke doda za besedo »telesa« naslednje besedilo: »ter popravljanje gospodinjskih strojev in naprav.« 3. člen Normativna pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 1-421-02/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak L r. 553. Na podlagi 7., 189. in 254. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem' zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 25. marca 1931 sprejela ODLOK o priznanjih občine Ljubljana Šiška 1. člen Skupščina občine Ljubljana Šiška podeljuje občinska priznanja za posebne uspehe dosežene na področju gospodarstva, družbenega in političnega delovanja v občini. Priznanja se podeljujejo vsako leto ob občinskem prazniku — 22. juniju. 2. člen Priznanja lahko prejmejo: organizacije zoruzenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, upravni organi družbenopolitičnih skupnosti, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in posamezniki. 3. člen Priznanja se podeljujejo za posebne uspehe, ki so bili doseženi v daljšem časovnem razdobju na področju: / / — gospodarstva, — družbenih dejavnosti, — ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, — inventivne dejavnosti, — uveljavljanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja v družbenopolitični skupnosti občine. 4. člen f^jiznanja se podeljujejo v obliki denarnih nagrad oziroma predmetov umetniške vrednosti in plaket. V posameznem koledarskem letu se podeli največ sedem denarnih nagrad oziroma predmetov umetniške vrednosti in največ deset plaket. Nagrade se podeljujejo v vrednosti: ;— za posameznika do 15.000 din — za ostale do 20.000 din 5. člen Občinska skupščina imenuje vsako leto žirijo, ki ima predsednika in 10 članov. 6. člen 2irija objavi do 20. marca vsako leto v Javni tribuni ali drugih javnih občilih razpis občinskih priznanj. 7. člen Sklep o podelitvi občinskih priznanj sprejme žirija na svoji seji. 8. člen S pravilnikom, katerega sprejme občinska skupščina, se določijo kriteriji za podeljevanje občinskih priznanj ter postopek za izbiro kandidatov za občinska priznanja. 9. člen V proračunu občine Ljubljana Šiška se vsako leto zagotovijo sredstva za občinska priznanja. 10. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nagradah in priznanjih občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 6/76). Do sprejema novega pravilnika iz 8. člena tega odloka se primerno uporablja sedanji pravilnik sprejet na skupnem zasedanju vseh treh zborov 24. 2. 1976. leta. Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št 1-17-01/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981 PredsectniK. Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 554. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) ter 84. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14/74, 5/75, 29/75, 6/76, 5/77, 3/78, 9/78, 11/79 in 38/79) se 7. člen spremeni in glasi: »Območje občine se razdeli v štiri skupine katastrskih občin tako, da se te razvrstijo v skupine. Prva skupina obsega katastrske občine: Gradiško predmestje II, Krakovsko predmestje (del), Trnovsko predmestje (leva stran Ljubljanice), Podsmreka in Vič. Druga skupina obsega katastrske občine: ( ( Brdo, Grič, Karlovško predmestje (del) in Trnovsko predmestje (desna stran Ljubljanice). Tretja skupina obsega katastrske občine: Brezovica, Dobrova, Ig, Iška vas, Iška Loka, La- -nišče, Rudnik, Šujica, Tomišelj in Vrbljenje. Četrta skupina obsega katastrske občine: a) Babna gora, Dobravca, Horjul, Jezero, Kamnik, Pijava gorica, Polhov Gradec, Preserje, Turjak, Velike Lašče, Vrzdenec, Zaklanec, b) Butajnova, Črni vrh, Drenik,' Dvorska vas, Golo, Gradišče, Krvava peč, Lužarji,. Osolnik, Rakitna, Selo I, Selo II, Setnik, Šentjošt, Ulaka, Zapotok 2a-žar in Želimlje.« 2. člen se plačuje po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: — za prvo skupino 19,0 — za''drugo skupino 16,0 — za tretjo skupino 14,0 — za četrto a) skupino 12,5 — za četrto b) skupino 11,5 Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja: — po stopnji 19 %> davčnim zavezancem iz krajev Vrhovci in Kozarje, — po stopnji 14 Vo davčnim zavezancem iz krajev Črna vas, Lipe in Orle. Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdravstveno vazavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja po stopnjah, ki so za 10 nižje, kot so določene v prejšnjih dveh odstavkih«. 3. člen Za 12. členom odloka o davkih občanov se dodajo 12.a, 12.b, 12.c, 12.d in 12.e člen, ki se glasijo: »12.a člen Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti,' ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev š pogojem, da se li-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno' vzgojenih sadik, 5. specializirana ■ vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel. 12.b člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76., 77. in 78. člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 12.c člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od presežka osebnega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: če znaša presežek osebnega dohodka dinarjev Nad Do Stopnja •/« 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante, ki niso zdravstveno zavarovani na podlagi kmetijstva. 12.d člen Zavezanci davka iz 12.a člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov. 12.e člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 12.a člena, se pre-uvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje o preuvrstitvi na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.« 4. člen V 13. členu odloka o davkih občanov se stopnja »32%>« nadomesti s stopnjo »27%«. Za prvim odstavkom 13. člena se dodata nova odstavka, ki se glasita: »Občanom, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva ter poleg kmetijske dejavnosti opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost — izdelovanje izdelkov iz lesa — kot postranski poklic, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 50 % letno odmerjenega davka po določbah prejšnjega odstavka. Davčna olajšava se prizna, če letni osebni dohodek iz postranske obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ne presega osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, in da je tak občan sklenil s kmetijsko organizacijo dogovor o kmetijsko proizvodnem sodelovanju in se dogovoril o izdelovanju izdelkov iz lesa. V primeru, če občan preseže osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, do davčne olajšave ni upravičen.« 5. člen 14. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: če znaša presežek davčne osnove dinarjev Nad Do Stopnja •/. 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 6. člen V 4. točki prvega odstavka 15. člen odloka o davkih občanov se stopnja »35 °/o« nadomesti s stopnjo »40 %«. Drugi in tretji odstavek 15. člena odloka o davkih občanov se črtata ter nato doda novi odstavek, ki postane drugi in se glasi: »Občinski davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje: a) od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona, b) od dohodkov, doseženih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala, c) od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženih s pluženjem snega.« 7. člen V 20. členu odloka o davkih občanov se stopnja »32 %« nadomesti s stopnjo »27%» 8. člen V 22. členu odloka o davkih občanov se stopnja »35 %« nadomesti s stopnjo »40 %« 9. člen 26. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Občinski davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev * V Nad Do Stopnja »/. 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 10. člen V 28. členu odloka o davkih občanov se doda nov drugi odstavek ki se glasi: »Kadar zavezanci oddajajo sobe turistom preko turističnih društev ali turističnih organizacij so do davčne osnove 60.000 din oproščeni plačila davka.« 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 6. in 8. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. St. 422-109/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. c) za gradbene objekte Nad din Do din za m1 za m2 do 6.000 6.000 12.000 12.000 18.000 18.000 24.000 nad 24.000 Znaša davek din f 17 1.020 + 23 od presežka nad 6.000 din 2.400 + 29 od presežka nad 12.000 din 4.140 -f 35 od presežka nad 18.000 din 6.240 + 40 od presežka nad 24.000 din 555. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72, 39-467/74 in 11-538/79), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu in davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: Če znaša prometna vrednost: Nad din Do din Znaša davek za m* za m! din + •/# do 5 12 5 10 0,60 + 18 od presežka nad 5 din 10 15 1,50 + 24 od presežka nad 10 din 15 20 2,70 + 30 od presežka nad 15 din 20 25 4,20 + 36 od presežka nad 20 din nad 25 6,00 + 42 od presežka nad 25 din b) za stavbna zemljišča: Nad din Do din Znaša davek za ms za m2 din + •/• do 50 15 50 70 7,50 + 21 od presežka nad 50 din 70 90 11,70 + 27 od presežka nad 70 din 90 120 17,10 + 34 od presežka nad 90 din 120 150 27,30 + 41 od presežka nad 120 din 150 200 39,60 + 48 od presežka nad 150 din nad 200 63,60 + 55 od presežka nad 200 din 3. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena pravna oseba, Občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno bivališče. Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, občanu, ki bo v njem opravljal obrtno ali kako drugo gospodarsko dejavnost, kot glavni poklic. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-1372/75, 6-279/76 in 25-1303/80). St. 422-95/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 556. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, "55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79 in 5/80) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V odloku o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/78, 30/78 in 6/80) se v tarifni številki 3 tarife o posebnem občinskem prometnem davku: — vi. točki prve alinee znesek »2,00« nadomesti z zneskom »4,00«, — vi. točki druge alinee znesek »5,00« nadomesti z zneskom »8,00«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. St. 422-362/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 557. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in 7/70) ter 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V odloku o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 9/80) se 2. člen spremeni tako, da se znesek »10 din« nadomesti z zneskom »15 din«, ter znesek »5 din« nadomesti z zneskom »8 din«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St. 420-73/81 Ljubljana, dne 25. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. LOGATEC 558. Na podlagi 67. in 71. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 133. člena statuta Skupščine občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1981 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Logatec I. UVODNE DOLOČBE 1. člen V skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) in zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) so. s tem odlokom urejene pravice in dolžnosti organov občine Logatec na področju družbene kontrole cen ter organiziranje in pristojnosti skupnosti za cene občine Logatec. 2. člen Izvršni svet občine Logatec opravlja v primerih, ki jih določa zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da nastopi z ustreznimi družbenoekonomskimi ukrepi, ter predpisuje ukrepe neposredne kontrole cen. Skupnost za cene občine Logatec opravlja v primerih, ki jih določata zvezni in republiški zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da predlaga ustrezne ekonomske ukrepe, opravlja neposredno kontrolo cen in se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah. » 3. člen Konferenca potrošnikov občine Logatec sodeluje z izvršnim svetom ter Skupnostjo za cene občine Logatec pri opravljanju družbene kontrole cen proizvodov in storitev za neposredno porabo občanov. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Logatec (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občin. 5. člen Izvršni svet lahko sklepa z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in izvršnimi sveti ostalih občin dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 6. člen Izvršni svet nadzoruje delo skupnosti za cene, ki se nanaša na izvrševanje javnih pooblastil in drugih pravic. Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe Skupnosti za cene občine Logatec. 7. člen Izvršni svet lahko zaradi zagotavljanja .stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga Skupščini občine Logatec, da predpiše obveznost, da se začne postopek družbenega dogovarjanja oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine ter določi rok za začetek postopka. ' 8. člen Če izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene oziroma najvišje ravni cen teh proizvodov in storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacije v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih določenih z zveznim zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganja z rezultati dela. 9. člen Izvršni svet nastopa tako, da usklajuje tekoča razmerja med ponudbo in povpraševanjem in zagotavlja enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka, z ukrepi zlasti na področju delitve dohodka, kreditne politike, poUtike davkov in prispevkov, prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe. 10. člen Izjemoma, če z ukrepi iz prejšnjega člena in z ukrepi, določenimi v sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ni mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje politike cen, če pride ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na trgu in v gibanju cen ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenimi plani in drugimi planskimi akti oziroma da se prepreči monopolni vpliv na oblikovanje cen, lahko Izvršni svet predpiše ukrepe neposredne kontrole cen. 11. člen Če izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvestiti Skupščino občine Logatec. 12. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katero je z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. III. III. SKUPNOST ZA CENE OBČINE LOGATEC 13. člen Za izvajanje zadev družbene kontrole cen iz občinske pristojnosti se v občini Logatec ustanovi Skupnost za cene občine Logatec (v nadaljnjem besedilu: skupnost za cene). Skupnost ža cene ustanovijo s samoupravnim sporazumom samoupravne organizacije in skupnosti, ki na območju občine Logatec proizvajajo oziroma prodajajo ter opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo. Samoupravni sporazum iž prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom o skupnostih za cene v občini Logatec, ki ga sklenejo izvršni svet, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Občinska konferenca SZDL Logatec, Občinski sindikalni svet Logatec in konferenca potrošnikov. Naloge in dela, ki jih opravlja skupnost za cene, so naloge in dela posebnega družbenega pomena. Skupnost za cene ima javna pooblastila. V upravljanju skupnosti za cene sodelujejo poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo ustanovijo tudi drugi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka. 14. člen Z družbenim dogovorom iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določijo zlasti: 1. skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost za cene; 2. dela in naloge skupnosti za cene ter pogoji in način opravljanja teh del in nalog; 3. pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora; 4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti za cene; 5. temelji organiziranosti skupnosti za cene; 6. način upravljanja, vrsta organov, volitve organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti; 7. način spremljanja splošnih in posamičnih aktov; 8. način spremljanja delovnega programa; 9. način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo za cene; 10. predstavljanje in zastopanje skupnosti za cene. 15. člen Skupnost za cene opravlja zlasti naslednja dela m naloge: 1. skupaj z republiško skupnostjo za cene in drugimi občinskimi skupnostmi za cene sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji; 2. predlaga ukrepe za izvajanje politike cen; 3. opravlja z zveznim zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju; 4. se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen iz pristojnosti občine; 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon; 6. opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki Jih določa zvezni zakon; 7. predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov; 8. spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah za proizvode in storitve; 9. sodeluje z republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi skupnostmi za cene. 16. člen Skupnost za cene poroča najmanj enkrat na leto Skupščini občine Logatec in izvršnemu svetu o izvajanju določene politike cen. 17. člen Organa skupnosti za cene sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. ^ 18. člen Da se zagotovi uresničevanje posebnega 'družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma iž 13. in 14. člena tega odloka na delo skupnosti za cene, se ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet se ustanovi in dela v skladu- z načeli delegatskega sistema. 19. člen Svet ima enajst članov. Dva člana imenuje in razrešuje izvršni svet izmed svojih člaiiov. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja delegira v svet skupnosti šest članov iz vrst samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska konferenca SZDL Logatec, Občinski svet zveze sindikatov Logatec in konferenca potrošnikov delegirajo po enega člana. 20. člei Svet zlasti: 1. pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj z republiško skupnostjo in drugimi občinskimi skupnostmi za cene ukrepe za izvajanje .določene politike cen; • 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom; 3. obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice občin ljubljanske regije v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča; 4. obravnava izvajanje določene politike cen; 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen; 6. predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen; 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene; 8. sprejema statut skupnosti za cene; •9. sprejema letni delovni program skupnosti za cene; 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti za ceno; 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost za cene; 12. določa višino plačila in druge pogoje za opravljanje nalog in del, ki jih izvršuje skupnost za cene po pogodbi; 13. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno in drugo tajnost; 14. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti za cene in nastopa z ukrepi, da se opravijo; 15. voli in razrešuje predsednika skupnosti za cene v soglasju z izvršnim svetom; 16. voli in razrešuje predsednika sveta; 17. sprejme poslovnik o svojem delu. 21. člen ' O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen odloča svet soglasno. O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov. Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet in mu pošlje poročilo z mnenji svojih članov. V primeru iz prejšnjega odstavka odloči dokončno o spornem vprašanju izvršni svet. 22. člen Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec ali na zahtevo predsednika skupnosti za cene, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti za cene. 23. člen Predsednik skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost za cene in je odgovoren za zakonitost dela. Predsednik je lahko na to dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma. 24. člen Predsednik skrbi za izvajanje aktov sveta skupnosti za cene, za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene, s skupnostmi za cene drugih občin in z občinskimi organi in organizacijami, kot tudi z družbenopolitičnimi in drugimi brganizaci-jami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 25. člen Predsednik zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet 2. določa predlog poročila o delu skupnosti za cene 3. predlaga delovni program skupnosti za cene in spremlja njegovo izvrševanje; 4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za sejo sveta; 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo; 6. opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti in drugih aktih v njegovi pristojnosti 26. člen Če predsednik meni, da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom skupnosti za cene, opozori na to svet. Če svet kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem izvršni svet 27. člen Skupnost za cene ima statut, S statutom skupnosti za cene so urejeni notranja organizacija, razmerja med svetom in predsednikom ter določeni akti, ki jih izdaja svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembena za delo skupnosti. Statut skupnosti za cene potrdi Skupščina občine Logatec. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/80 Logatec, dne 2. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž., 1. r. 559. Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) je Izvršni svet SO Logatec na seji dne 12. marca 1981 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Logatec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni: Veterinarski zavod Krim Grosuplje, DE »Vrhnika, opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ Veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati pristojnemu organu na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen * Veterinarski zavod Krim Grosuplje, DE Vrhnika, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave mora voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskav. 5. člen Veterinarski zavod Krim Grosuplje, DE Vrhnika mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. IL PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse starejše od 4 mesecev. Pse je treba cepiti z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa. Na okuženem in ogroženem območju je treba cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. 7. člen Proti prašičji kugi je potrebno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah (10. plemenskih svinj oz. 50 pitancev) in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora. 8. člen Proti slinavki in parkljevki je treba zaščitno cepiti osnovno govejo čredo organizacij združenega dela s polivalentno vakcino OAC. 9. člen V letu 1981 mora biti opravljena turberkulinizacija goveda v naseljih: Hotedršica, Ravnik, Laze, Jakovica, Zaplana — del, Petkovec in Rovte. Prav tako je treba opraviti tuberkulinizacijo osnovne črede organizacij združenega dela. 10. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno-prstanasto preizkušnjo vse krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka in sicer enkrat letno, — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovno čredo organizacij združenega dela. 11. člen Zaščitno cepljenje proti vraničnemu prisadu se opravi v naseljih: Laze, Jakovica in Grčarevec. Cepljenje se opravi dvakrat letno (spomladi in jeseni). 12. člen Na varoatozo je treba preiskati vse čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah v letu 1980. Preiskave morajo biti opravljene do 30. 4. 1981. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 7/80) 14. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 010-2/81 Logatec, dne 12. marca 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Viktor Krmavnar L r. MOZIRJE 560. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 8/78) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/77, , 1/78, 5/78, 12/79 in 38/79) se spremeni ali se dodajo novi členi tako, da prečiščeno besedilo odloka glasi: ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki na območju občine Mozirje se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po tem odloku in predpisih, izdanih na podlagi tega zakona in tega odloka. 2. člen Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, morajo voditi evidenco o prejemkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določbe tretjega odstavka 23. člena zakona o davkih občanov. To evidenco je treba voditi v obliki knjige dohodkov in izdatkov. Zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let moški, oziroma 55 let ženske in ne zaposlujejo tuje delovne sile, pa lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja poslovnih knjig. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zavezanca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo. Izvršni svet lahko oprosti od vođenja poslovne knjige zavezanca iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni). 3. člen Za kritje družbenih potreb in izvrševanje nalog in opravljanja služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina Mozirje ter za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji davki: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek iz OD iz kmetijske dejavnosti, 3. davek iz OD iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek iz OD iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od premoženja, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo, 9. davek na promet nepremičnin, 10. davek od prometa proizvodov in plačil za storitve, 11. takse. \ !' II. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Stopnje občinskih davkov so lahko progresivne ali proporcionalne in se med letom ne morejo spreminjati. 5. člen Davek iz osebnega dohodka delavcev Se plačuje po 0,5 °/e od bruto osebnega dohodka. Ta davek se plačuje od 1. januarja 1978 po domicilnem principu. tn. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od obdelovalnih zemljišč po stopnji — 7 “/o. 7. člen Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od gozdnih dohodkov po stopnji — 25 ®/e. 8. člen Zavezanci, ki niso kmečko zdravstveno zavarovani, plačujejo poleg davka • od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po 5. in 6. členu še davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti od obdelovalnih zemljišč po stopnji 10 %> in gozdnih dohodkov po stopnji 24%. 9. člen Davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek od obdelovalnih zemljišč ne presega 470 din. Oprostitev velja tudi za zavezance iz višinskih krajev, katerim je kmetijstvo glavni poklic ter so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupni dohodek od obdelovalnih zemljišč ne presega 20.000 din. V višinske kraje spadajo naslednja naselja: Podolševa, Robanov kot, Solčava, Logarska dolina, Konjiški vrh, Strmec, Krnica, Pod veža, Podvolovljek, Raduha, Savina — višinski predel, Primož — višinski predel, Ter — višinski predel. Planina, Radmirje — višinski predel, Gornji grad — višinski predel, Lenart — višinski predel, Florjan — višinski predel, Tirosek, Smiklavž — višinski predel, Poljane — višinski predel, Rečica — višinski predel, Zavodice, Šmihel, Lepa njiva — višinski predel, Ljubija — višinski predel, Dobrovlje nad Mozirjem, Creta, Rovt, Radegunda — višinski predel. 10. člen Zavezanci davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so Oproščeni davka od kmetijske dejavnosti začasno za zemljišča: 1. a) ki so bila za kmetijo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 6 let, b) na katerih je bila izvršena skupna melioracija — 2 leti; 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 20 arov, a) srednje debelni nasad — 8 let, b) nizko debelni nasad — 5 let; 3. na katerih se zasadijo novi ribezovi nasadi nad 20 arov — 2 leti. Olajšava po L 2 in 3 se prizna na podlagi potrdila. 11. člen Zavezancem, ki uporabljajo les za domačo uporabo in sicer za preureditev prostorov za potrebe kmečkega turizma, ter za adaptacijo ali novogradnjo gospodarskih poslopij s ciljem preusmeritve, se jih oprosti plačila .občinskega davka od dohodkov iz gozda in to za les, katerega so uporabili za ta namen. Ta olajšava se prizna na podlagi potrdila, ki ga izda oddellfek za gospodarstvo in finance. Zavezanci so za les, ki ga darujejo za javne namene, oproščeni plačila tega davka. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki posedujejo kmetije, za katere po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 5/75) velja posebna ureditev dedovanja in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji: — da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini, — da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerimi soglaša območna turistična organizacija. Ne glede na prvi odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v stroje, pašne, mlekarske in druge kmetijske skupnosti. Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene, ter glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne in sicer: 1. dvakratna olajšava v višini 75 V« letnega davka, če znaša investicija več kot 50 Vo od katastrskega dohodka, vendar najmanj 10.000 do 150.000 din, 2. trikratna olajšava v višini 75 •/• letnega davka če znaša investicija od 150.000 do 250.000 din, 3. trikratna olajšava v višini 100 °/o letnega davka če znaša investicija nad 250.000 din. Zavezančem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku in se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se olajšava iz prejšnjega odstavka zniža za 40 •/«. Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni za-vezahec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek-odmerjen. * Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oziroma območna turistična organizacija. , se prekličejo v primeru, če je zavezanec pred pretekom treh let od priznane olajšave kupljeno živino, kmetijske stroje in opremo odtujil. Zavezancem, ki so lastniki konj, ki so sposobni za razporejanje v enote oboroženih sil, se prizna letna olajšava v znesku 500 din za vsakega konja. Za vsako vzrejeno žrebe do starosti enega leta se prizna olajšava v višini 2000 din. Zavezancem se prizna olajšava na podlagi seznama, ki ga do 15. 1. tekočega leta davčni upravi posreduje organ, pristojen za ljudsko obrambo. Olajšava za žrebeta ae prizna na podlagi potrdila veterinarske službe in izjave zavezanca, da bo žrebe vzredil ali prodal na območju občine Mozirje. Ge žrebe v treh letih po uveljavitvi olajšave odtuji v drugo občino je lastnik dolžan to javiti davčni upravi in se olajšava prekliče ter jo je zavezance dolžan poravnati v iž. dneh od odtujitve žrebeta. 13. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem' šolanju na poklicnih, srednjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 2000 din. Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega bivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava poveča za 100 °/o. Za otroke, ki prejemajo štipendijo in pomoči, se olajšava iz prvega in drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 Vo. Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov se prizna olajšava za otroke, ki se šolajo za poklic kmetovalca ali gospodinje, v višini plačane šolnine oziroma stroškov v zvezi s šolanjem. Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otrok. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole. 14. člen Zavezancem davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti' se predpiše davek po dejanskem dohodku, če se ukvarjajo z naslednjimi vrstami dejavnosti: 1. s farmsko rejo perutnine: — vzrejo brojlerjev nad 20.000 kg letno, — z vzrejo kokoši nesnic z jato nad 1.000 kom, — z vzrejo puranov nad 20.000 kg letno, — vzrejo jarkic nad 5.000 kom letno, — vzrejo enodnevnih piščancev (valilnice) s kapaciteto nad 50.000 kom letno, 2. s pitanjem govedi in prašičev v primerih, ko gre za industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelavo krme na kmetiji, 3. z interno proizvodnjo: — z drevesničarstvom s površino nad I ha, — z gojenjem cvetlic, okrasnih rastlin in sadik zelenjave na površini nad 20 arov. 15. člen Zavezanci davka po dejanskem dohodku iz kmetijske dejavnosti so dolžni voditi evidenco o prihodkih in odhodkih iz te dejavnosti. Potrebne evidence predstaivljajo: knjiga prejemkov, knjiga izdatkov in seznam osnovnih sredstev. 16. člen Stopnja' davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek nosilca dejavnosti, so naslednje: Osnova Stopnja v •/* do 30.000 18 od 30,000 do 60.000 21 od 60.000 do 100.000 24 od 100.000 do 150.000 28 od 150.000 do 200.000 32 nad 200.000 35 V primerih, ko zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti po 13. členu tega odloka niso zdravstveno in invalidsko pokojninsko zavarovani iz te dejavnosti, se jim davek obračuna po lestvici iz prvega odstavka tega člena od celotnega ostanka dohodka iz tovrstne dejavnosti. _ 17. člen / Za doseganje dohodkov pri naštetih vrstah proizvodnje se za priznavanje potrebnih stroškov uporabljajo določila zakona d davkih občanoy (75. do 78. člen) in normativi, ki veljajo za kooperantska razmerja pri določeni vrsti vzreje in pridelave. 18. člen Zavezancem za plačilo davka po dejanskem dohodku iz kmetijske dejavnosti se priznajo olajšave za vlaganje v razširitev dejavnosti, kot to določa 82. člen zakona o davkih-občanov. za obrtne dejavnosti. 19. člen Zavezanci za plačilo davka po dejanskem dohod-ku iz kmetijske dejavnosti so dolžni vložiti letne davčne napovedi do 31. januarja naslednjega leta, za katero se odmerja davek. IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 20. člen Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: OsnOva Stopnja v >/« do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 36 od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 44 od 150.000 do 200.000 48 od 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 . 56 21. člen Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plaču- jejo davek od osnov iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnji 30 °/o, nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov pa se uporablja progresivna lestvica iz 19. člena tega odloka. 22. člen Posebne olajšave po 82. členu zakona o davkih občanov za zavezance, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznajo v naslednjih dejavnostih: 1. predelovanje kovin 2. elektrotehnična obrt 3. predelovanje kamna in stekla 4. stavbne obrti 5. kolarska obrt in pohištveni mizarji 6. tekstilne stroke 7. živilske stroke 8. storitvene obrti 9/. predelovanje usnja 10. gostilne Olajšave po tem členu ne morejo koristiti zavezanci, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic. 23. člen Občinski davek od samostojnega opravljanja, obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki ga plačujejo zavezanci v pavšalnem letnem znesku, določi pristojni upravni organ, upoštevajoč naslednja merila: vrsta dejavnosti, kraj obratovanja oziroma prometni pogoji, opremljenost delavnice, pridobitvene sposobnosti zavezanca, način dela — fizični ali strojni, obseg zaposlovanja in napovedi predvidenega prometa. V pavšalnem letnem znesku se lahko obdavčuje tudi zavezance gostinske dejavnosti, ki opravljajo takšno dejavnost le v času letne sezone in njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 5.000 din. Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka upošteva tudi višina stopnje prispevkov in davkov, po katerih se plačujejo prispevki SIS in davek od osebnega dohodka iz obrtnih' dejavnbsti do višine, ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov. Zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic, se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka, poveča za enkrat. 24. člen Davčne olajšave v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka se priznajo v višini 30 »/o za naslednje stroke: krojaštvo, šiviljstvo, veziljstvo, čevljarstvo, izdelovanje copat, moško frizerstvo, krpanje perila, popravljanje nogavic, popravilo dežnikov, brušenje nožev in britev, sedlarstvo za vprežno opremo, podkovno kovaštvo, kovaško popravilo vozov in kmetijskega orodja, urarstvo, kolarstvo, popravilo dvokoles in mopedov, likanje oblek in perila, žaganje drv, sodar stvo,: pranje avtomobilov, vulkanizacija gum, TV ih radio mehaniki, optika in dimnikarstvo. Zavezancem, ki so prvič v občini ustanovili obrtno delavnico in pričeli z opravljanjem obrtne dejavnosti s tem, da se zavežejo, da bodo najmanj pet let opravljali to dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek od dejavnosti zniža za 60°/o, drugo leto 40 “/o in tretje leto 20°/o. Zavezaci lahko v enem koledarskem letu koristijo le eno izmed predpisanih olajšav po tem členu. Zavezancu se prizna olajšava, ki je za njega ugodnejša. ' Te olajšave ne morejo koristiti zavezanci, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic. Zavezanci, ki so stari nad 65 let moški in nad 60 let ženske — pa opravljajo storitvene dejavnosti in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni davka od take obrtne dejavnosti. 25. člen Davek od obrtne dejavnosti po odbitku se plačuje od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah: Vo 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno ter zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno 10 2. od prodaje srečk, vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč 20 3. od provizij poslovnih agentov in poverje- nikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno oprav- ljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge ali tretje točke, od dohodkov, doseženih po tretji točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 Organizator mora tri dni pred dnevom prireditve prijaviti zabavišče davčni upravi. Zbiralci odpadnega materiala (ždleza, papirja, stekla itd.), obiralci hmelja, prevozniki od prevozov mleka do zbirališč, zbiralci mleka, dohodki -od domače obrti, če gre za ročno delo, pluženje snega, storitve krajevnim skupnostim in drugim družbenim organizacijam, prevozi' šoloobveznih otrok v šolo in nazaj, dohodki povezani, s popisom prebivalstva v letu 1981 in kmetje pri vleki, spravilu lesa ter gojitvena dela v gozdu, so oproščeni plačila davka' po odbitku od obrtne dejavnosti. Davka po odbitku ne plačujejo zavezanci od pogodb po delu v zvezi z izdajanjem Savinjskih novic. V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 26. člen Davek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova Stopnja v B/» do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 36 od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 44 od 150,000 do 200.000 48 * od 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 56 . 27. člen • Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek iz 1 osebnega dohodka, do višine po 10. členu zakona o davkih občanov, po stopnji 30 “/o, nad to višino osebnega doohdka iz 10°/o člena citiranega zakona pa se uporablja progresivna lestvica iz - 25. člena tega odloka. 28. člen Zavezanci z^ davek od intelektualnih storitev določenih poklicev, ki ne dosegajo letnega dohodka po odbitku stroškov nad 50.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačajo davek v pavšalnem znesku v naslednjih dejavnostih: 1. učitelji tujih jezikov, glasbe in drugih šolskih predmetov; 2. duhovniki od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov. Pristojni upravni organ za davke upošteva pri določitvi davka v posameznem primeru naslednja merila: vrsto, obseg in kraj poslovanja, pi-idobitno sposobnost in možnost doseganja predvidenega dohodka. Pri odmeri davka od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje intelektualnih storitev ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davkov, po kateri plačujejo prispevke in davke od osebnega dohodka od intelektualnih storitev zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. 29. člen Odvetniki, ki prvič priglasijo odvetniško dejavnost, imajo posebno olajšavo v višini 30«/o znižanja odmerjenega davka za prvo leto poslovanja z zavezo, da bodo najmanj tri leta opravljali to dejavnost. 30. člen Davek v odstotku- od vsakega posameznega kosmatega ■ dohodka plačujejo zavezanci od tehle dohodkov in po naslednji stopnji: 1. od dohodkov od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek od intelektualnih storitev po odbitku, od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov — 40 Vo. VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 31. člen Občinski davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 20 Vo. Izjemoma od določila prvega odstavka tega člena, se ta davek plačuje po stopnji 40 °/o od osebnih dohodkov od avtorskih pravic: 1. doseženih od reklamnih skic, risb in plastik, reklamnih pisanih in govornih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor od reprodukcij takih del, 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. dohodkov artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, preko turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta in občinske konference ZSMS, se zniža dohodek za 50 Ve. 36. člen Zavezanci, ki'z oddajanjem opremljenih sob v najem ne dosežejo 6.000 din letnega dohodka, so oproščeni plačila davka na dohodke od premoženja. VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA 4. izvajalci glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igrah, kopališčih, razstaviščih in varietejih, gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz tretje in četrte točke tega člena, izplačujejo v organizacijo strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se za take dohodke plača davek po stopnji 25 °/o. Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 34. čjen Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 50°/o. « 35. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, za zavezance, ki opremljene sobe oddajajo Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 8. za kombije — glede na delovno prostornino motorja, in sicer: nad 900 ccm do 900 ccm 500 din nad 900 čcrti do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm ' j0 din nad 1800 ccm,do 2500 ccm 1400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1700 din nad 3100 ccm 2000 din II. Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem, osnova za davek je vrednost stavbe, t Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: a) po povprečni' gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo ■ opremljenosti; b) po gradbeni izvedbi stavbe; c) po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. Povprečna cena za m2 koristne stanovanjske površine ugotovljena za leto 1974 znaša 3.000 din. Po tej , gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1975. Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine uporabi količnik: ' a) pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 100 b) pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, strppl leseni, količnik 90 - * c) pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna,. stropi leseni, količnik 70 č) pri izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 60 d) pri izvedbi, pri kateri je stavba lesena ali iz brunaric, količnik 50 . Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine ugotovljene po prej navedenih količnikih se zmanjša: a) pri kletnih prostorih za 75 °/» b) pri ložah za 30 “/o c) pri balkonskih za 75 % č) pri mansardnih prostorih za 20 °/o d) pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50 °/o Vrednost 1 m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljene po prej navednih količnikih, se poveča za ŽS’Vo, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni' gradbeni Objekt. ' ' Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. Kletne površine v stanovanjski hiši, ki se uporabljajo izključno za kmetijsko blagovno proizvodnjo, se ne vrednotijo. Postopek za spremembo obstoječih odločb so dolžni zavezanci sprožiti sami. Od ugotovljene vrednosti stavbe se odštejejo obraba stavbe (amortizacija), ,ki se izračuna po Roosovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest od stavb ter se ista ne spreminja razen v primerih, ko se vrednost stavbe na podlagi gradbene vrednosti za im2 spremeni. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. Davčni zavezanec davka na posest je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med lefom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcijo ali dozidavo ali nadzidavo že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 3i. januarja v preteklem letu, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1974 oziroma kasneje poveča za več kot 20 °/o. V takem' j primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 3. januarja za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: a) od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12 b) od poslovnih prostorov 0,20 c) od počitniških hiš , 0,50 III. Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 38. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 “/o. X. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 39. člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če, zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke zaradi katerih je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev; 2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezru. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena. XI. POROŠTVO 40. člen Pristojni davčni organ sme od davčnega zavezanca davka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti zahtevati poroštvo, in sicer: V primerih, kadar obstaja utemeljena bojazen, da davčni zavezanec ni pripravljen plačati ali se izmika plačilu davka in bi se le-ta mogel poravnati iz njegovega premoženja, ali da ima oziroma ne poseduje nobenega premičnega ali nepremičnega premoženja, oziroma če tako premoženje ne zadostuje za kritje davčnega dolga. Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva ne glede na prvi odstavek tega - člena, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne predloži dokaza, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti. Občan, ki nima nepremičnega in premičnega premoženja, lahko dobi dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogo- je, poleg tega pa mora predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, s katero le-ta prevzame poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov, kolikor jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz zavezančevega premoženja. Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke do . tiste višine, kot to dovoljujejo predpisi. Občinska davčna uprava lahko glede na okoliščine primera zahteva, da se porokova obveznost'zavaruje' z vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi v korist občine Mozirje, dokler traja poroštvo. XII. DRUGE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Občani so dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja na javni poziv predložiti podatke o svojem premoženju ob pogojih in merilih, ki jih določa družbeni dogovor v okviru slovenskih občin. 42. člen Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa določi, da se ■ zavezancu davčni dolg v celoti oziroma, delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki , nepremičnega premoženja pa lahko izvršni svet predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. 43. člen Poziv k napovedi za odmero davka da davčni organ. Skrajni rok za vložitev davčnih napovedi se določa s tem odlokom za 31. januar. 44. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1877. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o- davkih občanov (Uradni list SRS, št. 3/76). St 010-13/81 Mozirje, dne 20. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko3 Cop L r. 561. Na podlagi 12. in 19. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje je izvršilni odbor skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje na svoji seji dne 18. marca 1981 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje za obdobje 1981—1985 sklenjen I. Izvršilni odbor skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja. II V skladu z *28. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi. St. 016-3/80-81/10 Mozirje, dne 18. marca 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje Desanka Kozic, inž. 1. r. 562. Na podlagi 12., 19. in 30. člena statuta Samouprav/-ne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje ter 28. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje na seji dne 18. marca 1981 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti na področju komunalnega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje za leto 1981 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum p temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni tomunslni interesni skupnosti občine Mesarje naslednja namenska sredstva za izvedbo programa za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav v skupni rabi v občini Mozirje za obdobje 1981— 1985: ' — po stopnji 1 °/o na BOD iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti ter iz sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim dekan s sredstvi v lastni občanov, — po stopnji 2 °/o iz katastrskega dohodka delovnih ljudi in občanov iz' kmetijske dejavnosti, — 10 din od prodanega ms lesa lastniki gozdov. II Prispevek iz dohodka TOZD in DS obračunavajo in odvajajo izplačevalci ob izplačilu osebnega dohodka, od kmetijskih proizvajalcev in obrtnikov pa davčna uprava Skupščine občine Mozirje na osnovi določenih osnov, ki so navedene v točki I tega sklepa. m Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981. % St. 016-3/80-81/10 Mozirje, dne 18. marca 1981. Predsednik izvršilnega odbora samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje Desanka Kozic, inž. 1. r. SEVNICA 563. Skupščina občine Sevnica je na podlagi 23. člena zakona o finaciranju splošnih družbenih. potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, številka 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 6/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1981 sprejela ODLOK o poračunu Skupščine občine Sevnica za leto 1981 1. člen din Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo: 55,208.000 od tega — za razporeditev po posebnem delu proračuna 54,658.000 — za razporedite v tekočo proračunsko rezervo 550.000 2. člen Sredstva rezerve se oblikujejo v višini 1 odstotka od vseh doseženih prihodkov v letu 1981. 3. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih se delijo uporabnikom praviloma po dvanajstinah za tekoči mesec oziroma v okviru doseženih prihodkov proračuna. 4. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih za redno dejavnost organov DPS se podrobneje razporedijo za posamezne namene 3 finančnimi načrti njihovih samoupravnih organov. Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1981 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah finančnih sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. Občinski organi ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske določene za leto 1981 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine • občine Sevnica oziroma aktom Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica. Obveznosti iz prejšnjega odstav- ka tega člena je dovoljeno prevzemati le če so zagotovljeni tudi viri prihodkov zanje. 5. ’člen Izvršni svet Skupščine občine Sevnica lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 6. člen Če se med letom ugotovi, da sredstva razporejena za posebne namene ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 7. člen Za proračun pristojni občinski upravni organ spremlja gibanje dotoka in porabe proračunskih sredstev in o tem obvešča predsednika Izvršnega sveta Skupščine Občine Sevnica. Za proračun pristojni organ izvršuje nadzor finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna pri čemer so mu uporabniki na njegovo zahtevo dolini pošiljati svoje finančne načrte, zaključne račune in druga poročila o uporabi proračunskih sredstev. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Sevnica odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva). 9. člen Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv (rezervni sklad) za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopoli-tičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) do višine 50J)00 din za vsak posamezni primer 10. člen Vsi prihodki, ki jih organi ustvarjajo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna. r ' 11. Hen Sestavni del tega odloka je bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Sevnica za leto 1981. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. Sevnica, dne 12. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Sevnica za leto 1981 Vrsta prihod. Prihodki Skupaj St glav. namena Razporeditev prihodka Skupaj 1 Davki iz OD 22,399.250 01 Dejavnost organov DPS 33,710.868 2. Davki 23,447.250 02 Narodna obramba 3,330.090 3 Takse 2,740.500 03 Dejavnost družbenopolitičnih 5 Prihodki po posebnih predpisih 1,500.000 organizacij 3,693.090 6 Prihodki organov in drugi prihodki 2,487.000 04 Negospodarske investicije 1,867.015 8 Prenesena sredstva 2,634.000 08 Socialno skrbstvo 5,447.514 N. 09 Zdravstveno varstvo 30.000 10 Komunalna dejavnost 2,177.646 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,158.000 16 Intervencije v gospodarstvu 2,383.971 17 Tekoča proračunska rezerva in v. obveznosti iz prejšnjih let 857.571 18 Krediti vezana in izločena sredstva 552.000 Skupaj prihodki 55,208.000 Skupaj odhodki 55,208.000 564. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1981 sprejela ODLOK o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki složi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen S tem odlokom se določa odstotek od poprečne gradbene cene, Jci se je oblikovala v preteklem letu za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Sevnica. 2. člen Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine in odstotek od poprečne gradbene cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno zemljišče: a) poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine (brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča) znaša 12.000 din, b) odstotek od poprečne gradbene cene znaša 0,7 odstotka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36/2-81/1 Sevnica, dne 12. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik L r. 565. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1981 sprejela ODLOK o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 198) r 1. člen Poprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine za leto 1981 znaša 12.000 din. Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča »d poprečne cene stanovanja iz prvega odstavka tega člena znašajo: i — za individualno komunalno potrošnjo 12 %> — za kolektivno komunalno potrošnjo 8% 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-2/81-1 Sevnica, dne 12. marca 198. Predsednik Skupščine občine . Sevnica Janko Rebernik 1. r, 566. Na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela dne 12. marca 1981 in- na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1981 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Sevnica I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določijo ukrepi za nemoten potek cestnega prometa in varnost udeležencev v cest- nem prometu na javnih prometnih površinah v naseljih na območju občine Sevnica. 2. člen Javne prometne površine v naseljih po določbah tega odloka so: — vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste, oziroma površine .k javnim stanovanjskim in poslovnim objektom. IL PROMETNI REŽIM 3. člen Komite za družbeni razvoj v soglasju z Oddelkom za notranje azdeve (v nadaljnjem besedilu upravni organ za ceste) ureja zadeve po določbah tega odloka in skrbi za zagotovitev in izvajanje ustreznega prometnega režima v naseljih na območju občine. V ta namen lahko odredi naslednje ukrepe: 1. določi organizacijo združenega dela, ki postavlja in vzdržuje prometne znake; 2. določi prednostne in stranske ceste; 3. določi enosmerne ceste; 4. omeji hitrost vožnje skozi naselja; 5. prepove promet na posamezni cesti ali drugi javni prometni površini ža vsa vozila ali posamezne vrste vozil; 6. določi parkirne prostore, avtobusne postaje in postajališča, način parkiranja in prepoved ustavljanja in parkiranja vseh ali posameznih vrst vozil na določeni cesti oziroma javni prometni površini; 7. uredi promet pešcev in promet vprežnih vozil, traktorjev in delovnih strojev; 8. odredi postavitev in vzdrževanje odbojnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu; 9. odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini šol; 10. uredi gonjenje in vodenje živine; 11. uredi posebne tehnične in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu; 12. ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih. Pred odreditvijo posameznih ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena se mora občinski upravni organ, pristojen za ceste, posvetovati z drugimi pristojnimi organi in organizacijami, krajevno skupnostjo in komisijami pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 4. člen Parkirni prostori v naseljih so splošni in posebni. Splošni parkirni prostori so na javnih prometnih površinah in so označeni s prometnim znakom. Posebni parkirni prostori so: — posebej rezervirani parkirni prostori za taksi vozila, * — posebej rezervirani parkirni prostori za avtobuse, — posebej rezervirani parkirni prostori pri objektih OZD in drugih organizacijah, — posebej rezervirani parkirni prostori za določena vozila. 5. člen Avtobusne postaje in postajališča so lahko samo na za to'določenih krajih ih morajo biti označena z ustreznim napisom, oziroma prometnim znakom. Avtobusno postajališče mora biti zgrajeno zunaj vozišča na cestah, kjer je promet gostejši. Taka postajališča določi občinski upravni organ iz 3. člena tega odloka v soglasju z upravljalcem cest 6. člen Parkirni prostori morajo biti označeni s prometnim znakom in označbo na vozišču. Prometni znak mora vsebovati obvestilo o vrsti vozil, ki smejo parkirati in čas dovoljenja parkiranja. Na prometnih površinah, na katerih je z označbami na vozišču določen prostor za vsako posamezno vozilo, sme voznik parkirati vozilo samo na takem prostoru in tako, kot določajo označbe. 7. člen Na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno, morajo vozniki na vidnem mestu na notranji strani vozila namestiti parkirno uro in jo naravnati na čas prihbda na parkirni prostor. Po izteku dovoljenega časa za parkiranje mora voznik vozilo odpeljati. 8. člen Ne glede na omejitve prometa, oziroma prepoved ustavljanja ali parkiranja po določbah tega odloka morajo na javnih prometnih površinah ustavljati ali parkirati vozilaV s prednostjo, ki sO na intervencijski vožnji ter vozila ža vzdrževanje cest komunalnih naprav električnih in telegrafsko telefonskih naprav. Vozila iz 1. odstavka tega člena morajo biti označena z najmanj eno rotacijsko in utripajočo lučjo. Določbe 1. odstavka tega člena veljajo tudi za vozila zdravstvenih delavcev, ki obiskujejo bolnike ali nudijo pomoč ponesrečencem in za vozila invalidnih voznikov, če tako ustavljeno ali parkirano vozilo ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu. Vozila iz 3. odstavka tega člena morajo imeti na vidnem mestu poseben znak. 9. člen Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov iri drugih organizacij ter občanov je treba opraviti, kjer je to možno, samo z dvorišča ali drugega podobnega prostota. Izjeme ođ določb iz prejšnjega odstavka tega člena so dovoljene samo v primerih ko je oskrba možna samo z javne prometne površine. Razkladanje in nakladanje v primerih iz tega odstavka je treba opraviti Aitro in brez odlašanja. Zaradi nakladanja ali razkladanja ne sme biti oviran promet. Po opravljenem nakladanju ali razkladanju oziroma odstranitvi blaga, mora naročnik oziroma uporabnik javne prometne površine temeljito očistiti. V času nakladanja, razkladanja in v vseh primerih razen v primeru zastoja prometa ali zaradi ravnanja po prometnem znaku, motor ustavljenega vozila ne sme obratovati več kot tri minute 10. člen Prepovedano je parkirati, čeprav ni posebnega znaka o prepovedi parkiranja na peš poteh, pločnikih. zelenicah, parkih, pred vhodom za vozila v stavbo, dvorišče ali garažo, v hišnem prehodu za pešce, na prostoru določenem za odlaganje posod za smeti, na stezah med stanovanjskimi zgradbami, če bi ostalo za druga vozila manj kot tri metre proste širine in nad komunalnimi napravami (hidranti, jaški itd.), kjer je to posebej označeno. 11. člen Stanovalci ne smejo puščati vozil na javnih prometnih površinah oziroma na parkirnih prostorih v naseljih, če imajo možnost parkiranja na dvorišču ali v garaži. 12. člen Prepovedano je voziti se s kolesi z motorjem in s kolesi po pločnikih in jih prislanjati ob pločnike. V naseljih je prepovedano prislanjanje koles z motorjem in koles ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo na javne prometne površine. Ob zgradbah in drugih objektih ali pločnikih prislonjena kolesa z motorjem ali kolesa, ki predstavljajo oviro za varno odvijanje prometa, se lahko odstranijo na zahtevo delavca organa javne varnosti na stroške lastnika. 13'. člen Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za ceste zlasti: — ureditev prometa pešcev in kolesarjev, — ureditev dostavnega prometa, — ureditev prometa pred šolami in vzgojno varstvenimi ustanovami, — določitev lokacij za avtobusna postajališča, — ureditev prometa pred izhodi iz objektov organizacij združenega dela in drugih organizacij ter organov, — ureditev parkirnih površin in parkiranja ter druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometne varnosti udeležencev v prometu. Krajevna skupnost v lastni pristojnosti ureja promet pešcev, kolesarski promet in parkiranje ter gara-žiranje izven javnih prometnih površin in določa na teh prometni režim (odprta, dvorišča, s katerimi upravljajo hišni sveti in druge površine). II. POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN 14. člen Za dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora izvajalec imeti dovoljenje. Zahtevek za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne prometne površine se vloži najmanj 15 dni pred nameravano uporabo ter mora vsebovati navedbo začetka in trajanja del, skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometne ceste, če dela terjajo občasno zaporo prometa. V primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti naprej, mora izvajalec v najkrajšem možnem času sporočiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve o posebni uporabi javne prometne površine. Dovoljenje za zaporo prometa na določeni cesti ali za zasedbo javne prometne površine izda občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, v so- glasju z občinskim upravnim organom pristojnim za notranje zadeve. V dovoljenju se določi rok za izvedbo del, način zavarovanja ter obvozne ceste. Ureditev obvoza z namestitvijo ustreznih prometnih znakov opravi izvajalec, če ni v dovoljenju pristojnega upravnega organa drugače določeno. O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost. Da se prepreči poškodovanje lokalne ceste pri prekomerni uporabi le-te mora uporabnik (koristnik) dobiti od upravljalca ceste dovoljenje za prekomerno uporabo. Prav tako si mora pridobiti dovoljenje za izredne prevoze na lokalni cesti. Pristojen upravni organ lahko odredi, da mora izvajalec del na prometnih površinah opraviti dela v nočnem času. 15. člen Delo na vozišču «11 pločniku mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki tako, da je zagotovljen varen promet. Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisanimi svetilkami. Kdor prekoplje vozišče, kolesarsko stezo ali pločnik ga mora v roku, določenem v dovoljenju spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redno vzdrževati. Kadar je potrebno zaradi gradnje zasesti pločnik, kolesarsko stezo la del vozišča tako, da se postavi oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode ter drugih predmetov, biti mora urejen za varno hojo in v nočnem času razsvetljen. Takoj ko preneha posebna uporaba javne prometne površine mora izvajale del odstraniti prometne znake, branike, ograje, odre in druge ovire, ki jih je postavil med izvajanjem del. 16. člen 4 Za izvedbo občasnih javnih prireditev lahko občinski upravni organ pristojen za ceste, na predlog organizatorja prireditve ob soglasju Oddelka za notranje zadeve dovoli začasno preusmeritev prometa, da se ne moti potek prireditve. Začasna preusmeritev prometa mora biti izvršena tako, da je zagotovljena varnost prometa. Stroške začasne preusmeritve prometa plača organizator prireditve. 17. člen Organizator športne ali druge javne prireditve z motornimi vozili mora imeti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, za izvedbo prireditev. Določila prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi za izvedbo javnih športnih prireditev z motornimi vozili na površinah, ki niso javne ceste ali javni prostori. IV. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI 18. člen ončinski'upravpi organ, pristojen za gradbene zadeve, lahko z odločbo odredi odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih objektov, če tak ukrep narekuje nepreglednost ceste (ulice), križišča ali varnost prometa. Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve po enakem postopku z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire na 70 cm višine, če ograja, živa meja ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča ali določenega dela ceste. Pristojni upravni organ lahko izvede ukrepe iz 1. in 2. odstavka tega člena na stroške lastnika, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo. 19. člfen Investitor za grad n j & javnih in drugih prometnih površin mora v strokovno komisijo, ki obravnava lokacije, rekonstrukcije cest in cestnih objektov ali ureja prometni režim, vabiti k sodelovanju občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve in občinski upravni organ, pristojen za ceste, da se pri rešitvah zagotovi varnost cestnega prometa. 20. člen Na javnih prometnih površinah v naseljih je prepovedano žaganje drv, pranje avtomobilov, izlivanje ali odmetavanje kakršnihkoli tekočin ali predmetov in praviloma tudi opravljanje trgovinskih obrti ali storitvenih dejavnosti. Izjemoma lahko upravljalec prometne površine v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve, dovoli opravljanje trgovske obrtne dejavnosti ali storitev na določenih javnih prometnih površinah. Na javnih prometnih površinah je prepovedano prekladanje tovora z vozila na vozilo, razen v primeru okvare vozila. 21. člen Na poslovnih in stanovanjskih zgradbah v družbeni in zasebni lastnini, ki so neposredno ob javnih prometnih površinah, je treba namestiti ustrezne sne-gobrane ali kako drugače preprečiti možnost nenadnega sesutja snega s strehe. Poslovne in stanovanjske zgradbe iz 1. odstavka tega člena določi občinski upravni organ, pristojen za ceste, na podlagi predlogov, ki jih po predhodnem ogledu na kraju samem soglasno posredujeta komisija za prometno varnost občanov v krajevni skupnosti, temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela ter svet pristojne krajevne skupnosti. V. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV 22. člen Za postavitev, vzdrževanje in odstranitev cestno prometne signalizacije, za vzdrževanje parkirnih prostorov, za opremo cest in ulic z drugimi napravami, ki zagotavljajo varnost prometa, skrbijo organizacije, ki so pooblaščene za urejanje, vzdrževanje in opremljanje javnih prometnih površin. 23. člen Postavitev nove ali nadomestitev cestno prometne signalizacije financirajo investitorji ali upravljalci prometnih površin. 24. člen Odločbo o postavitvi, spremembi ali nadomestitvi prometne signalizacije izda občinski upravni organ, pristojen za ceste. Splošni nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem cestno prometne signalizacije opravlja pristojna inšpekcijska služba. 25. člen O postavljenih prometnih znakih vodi pooblaščena organizacija register prometnih znakov. Register prometnih znakov mora vsebovati naslednje podatke: 1. tekočo številko prometnega znaka 2. uro in datum postavitve prometnega znaka 3. vrsto postavljenega cestno prometnega znaka 4. številko in datum odločbe in naziv organa, po kateri je bil cestno prometni znak postavljen 5. naziv organa, številko in datum odločbe, s katero je bil cestno prometni znak spremenjen ali odpravljen 6. rubriko za opombe. VI. KAZENSKE DOLOČBE 26. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če ravna v nasprotju s prometnimi znaki, oziroma ukrepi, ki jih odredi občinski upravni organ, pristojen za ceste, v skladu z določili 3. člena tega odloka 2. če ustavlja vozilo na kraju, ki ni določen kot avtobusno postajališče, če je avtobusno postajališče zgrajeno ali opremljeno brez soglasja pristojnega upravnega organa, ali če avtobusno postajališče ni ustrezno označeno (5. člen) 3. če njeno vozilo nima posebne označbe, ki predstavlja oviro, na cesti, ali če tako označeno vozilo stoji na javni prometni površini, kjer parkiranje ni dovoljeno in ne izvršuje namenskih opravil (8. člen) 4. če organizacije združenega dela, organe in druge organizacije ne oskrbuje z dvorišča, ali drugega podobnega prostora, kjer obstaja ta možnost (1. odstavek 9. člena) 5. če nakladanje ali razkladanje ne opravi hitro in brez odlašanja ali če po uporabi javne prometne površine temeljito ne očisti (7. odstavek 9. člena) 6. če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa opravlja dela na javnih prometnih površinah ali če se ne ravna po dovoljenju za zaporo ceste ali dela ceste, ali dela ne opravi v določenem roku (14. člen) 7. če dela na vozišču ali pločniku predpisano ne označi, razsvetli ali po prenehanju uporabe takoj ne odstrani prometnih znakov, branikov, odrov ali drugih ograj ali ovir (1., 2. in 5. odstavek 15. člena) 8. če v določenem roku ne vzpostavi vozišča, kolesarske steze ali pločnika v prejšnje stanje in ga do takrat redno ne vzdržuje (3. odstavek 15. člena) 9. če ob postavitvi gradbenega odra ne uredi prehoda za pešce tako, da je zavarovan pred padanjem materiala ali vode ali ga ne razsvetli v nočnem času, oziroma ne uredi za varno hojo pešcev (4. odstavek 15. člena) 10. če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa začasno preusmeri promet zaradi izvedbe javne prireditve (16. člen) 11. če brez dovoljenja izvede športno ali drugo javno prireditev z motornimi vozili na cestah ali drugih prostorih, ki niso javne ceste ali javni prostori (17. člen) 12. če opravlja trgovinsko ali obrtno dejavnost, oziroma storitye na javni prometni površini brez dovoljenja (1. odstavek 21. člena) 13. če na javni prometni površini preklada tovor iz vozila na vozilo (3. odstavek 21. člena) 14. če ne namesti na poslovni ali stanovanjski zgradbi ustrezni snegobran (1. odstavek 22. člena) 15. če redno ne vzdržuje cestno prometne signalizacije ali parkirne prostore (23. člen) 16. če ne postavi, spremeni ali' odpravi prometni znak po odločbi pristojnega upravnega organa, oziroma če prometni znak postavi, spremeni ali odstrani brez odločbe (1. odstavek 25. člena) 17. če o postavljenih prometnih znakih ne vodi tekoči register prometnih znakov (26. člen) 27. člen - denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori ali opusti katero izmed dejanj iz 26. člena tega odloka. 28. člen Z denarno kaznijo 200 din se kaznuje za prekršek laKoj na mestu samem: 1. kdor parkira vozilo v nasprotju z določbami 2. odstavka 6. člena tega odloka 2. kdor nima parkirne ure, je ne uporabi ali po izteku dovoljenega časa za parkiranje ne odpelje vozila (7. člen tega odloka) . , 3. kdor pri nakladanju ali razkladanju blaga ovira promet (2. odstavek 9. člena) 4. kdor pri ustavljenem motornem vozilu pusti motor v teku več kot tri minute (3. odstavek 9. člena) 5. kdor parkira vozilo v nasprotju z določbami 10. člena tega odloka 6. kdor Se vozi s kolesom z motorjem ali kolesom po pločniku ali kdor kolo z motorjem oziroma kolo prisloni ali pusti ob zgradbi ali drugem objektu, ki meji na javno cesto, oziroma prometno površino (1. odstavek in 2. odstavek 12. člena). Denarno kazen iz tega člena izterja na kraju samem pooblaščena uradna oseba organa javne varnosti (ali komunalni inšpektor). VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Obveznosti, določene, s tem odlokom, morajo ustrezni organi in organizacije ter občani izvršiti najkasneje v roku 6 mesecev od dneva, ko začne veljati ta odlok. Organizacija iz 26. člena tega odloka mora opraviti popis prometnih znakov na cestah, ulicah, trgih in na drugih javnih površinah ter nastaviti register prometnih znakov najkasneje v roku 3 mesecev od dneva, ko začne veljati ta odlok.1 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-7/81-1 Sevnica, dne 12. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik L r. 567. Na podlagi 67. in 71. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80 in št. 38-618/80), 17. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20-1136/80) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1981 sprejela ODLOK o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Sevnica I. UVODNE DOLOČBE 1. člen „ V skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list. SFRJ, št. 1/80 in št. 38/80) in zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) so s tem odlokom urejene pravice in dolžnosti organov občine Sevnica na področju družbene kontrole cen ter organiziranje in pristojnosti skupnosti za cene občine Sevnica. 2. člen Izvršni svet občine Sevnica opravlja, v primerih, ki jih določa zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da nastopi z ustreznimi ekonomskimi ukrepi ter prepisuje ukrepe neposredne kontrole cen. Skupnost za cene občine Sevnica opravlja v primerih, ki jih določata zvezni in republiški zakon, družbeno kontrolo cen s tem, da predlaga ustrezne ekonomske ukrepe, opravlja neposredno kontrolo cen in se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah. 3. člen Konferenca potrošnikov občine Sevnica sodeluje z Izvršnim svetom Skupščine občine Sevnica ter s skupnostjo za cene občine Sevnica pri opravljanju družbene kontrole cen proizvodov in storitev za neposredno porabo občanov. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE SEVNICA NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CEN 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Sevnica (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, za katere je z dogovorom republike in občin o določitvi njihovih pristojnosti na področju družbene kontrole cen določeno, da so v pristojnosti občin. 5. člen . Izvršni svet občine Sevnica lahko sklepa z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in izvršnimi sveti ostalih občin dogovore o izvajanju politike cen, ki je določena v aktu o uresničevanju družbenega plana v posameznem letu. 6. člen Izvršni svet nadzoruje delo skupnosti za cene, ki se nanaša na izvrševanje javnih pooblastil in dnrgih pravic. Izvršni svet odloča o pritožbah zoper odločbe skupnosti za cene občine Sevnica. 7. člen Izvršni svet lahko zaradi zagotavljanja stabilnosti trga in gibanja cen in uresničevanja družbenega plana predlaga Skupščini občine Sevnica, da predpiše obveznost, da začne postopek družbenega dogovarjanja, oziroma samoupravnega sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine ter določi rok za začetek postopka. 8. člen Če izvršni svet oceni, da cene posameznih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine ogrožajo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, določi najvišje cene, oziroma najvišje ravni cen proizvodov alf storitev ter uvede v skladu z zakonom kompenzacije. Izvršni svet zagotovi in določi kompenzacijo v skladu z zakonom tudi v drugih primerih, če z ukrepom neposredne kontrole cen predpiše ceno, ki je nižja od cene, ki bi se oblikovala po merilih, določenih z zveznim zakonom ter s tem prizadene enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela. 9. člen Izvršni svet nastopa zato, da vsklajuje tekoča razmerja med ponudbno in povpraševanjem in zagotavlja enotnost in stabilnost trga ter enakopravnost pri pridobivanju dohodka, z ukrepi zlasti na področju delitve dohodka, kreditne politike, politike davkov in prispevkov, prometa blaga in storitev, blagovnih in drugih rezerv ter splošne, skupne in osebne porabe. 10. člen Izjema, če z ukrepi iz prejšnjega člena ih z ukrepi, določenimi v sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ni mogoče zagotoviti stabilnih odnosov na trgu in drugih odnosov, ki so pomembni za uresničevanje določene politike cen, če pride ali se pričakuje, da bo prišlo do večjih motenj na trgu in v gibanju cen ali če postane vprašljivo uresničevanje ciljev in nalog, določenih z družbenimi plani in z drugimi planskimi akti, oziroma da se prepreči1' monopolni vpliv na oblikovanje cen, lahko Izvršni svet predpiše neposredne'kontrole cen. 11. člen Če izvršni svet predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ki velja za vse proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, mora o tem takoj obvesti Skupščino občine Sevnica. 12. člen Izvršni svet opravlja poleg zadev, posebej določenih s tem odlokom, tudi vse druge zadeve družbene kontrole cen, za katere je z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen določeno, da jih opravlja pristojni organ družbenopolitične skupnosti, če se nanašajo na proizvode in storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. III. SKUPNOST ZA CENE OBČINE SEVNICA 13. člen Za izvajanje zadev družbene kontrole cen iz občinske pristojnosti se v občini Sevnica ustanovi skupnost za cene občine Sevnica (v nadaljnjem besedilu: skupnost za cene). Skupnost za cene ustanovijo s samoupravnim sporazumom samoupravne organizacije in skupnosti, ki na območju občine Sevnica proizvajajo, oziroma prodajajo ter opravljajo storitve, katerih cene so v občinski pristojnosti. S samoupravnim sporazumom se natančneje določijo naloge in dela, pravice, dolžnosti in odgovornosti skupnosti in njenih ustanoviteljev ter razčlenijo druga vprašanja, ki se nanašajo na njeno delo. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene v skladu z družbenim dogovorom o skupnosti za cene v občini Sevnica, ki ga sklenejo izvršni svet, Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje, Občinska konferenca SZDL Sevnica, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Sevnica ter konferenca potrošnikov. Naloge in dela, ki jih opravlja skupnost za cene, so naloge in dela posebnega družbenega pomena. Skupnost za cene ima javna pooblastila. V upravljanju skupnosti za cene sodelujejo poleg samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih ustanovijo, tudi drugi udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka. 14. člen Z družbenim dogovorom iz 3. odstavka prejšnjega Člena se določijo zlasti: 1. skupni cilji, ki jih bo s svojim delom uresničevala skupnost za cene, 2. dela in naloge skupnosti za cene ter pogoji in način opravljanja teh del in nalog, 3. pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev dogovora, 4. pogoji in način določanja in razporejanja prihodkov za kritje stroškov poslovanja skupnosti za cene, 5. temelji organiziranosti skupnosti za cene, 6. način upravljanja, vrsta organov, volitve organov in njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti, 7. način sprejemanja splošnih in posamičnih aktov, 8. način sprejemanja delovnega programa, 9. način uresničevanja nadzorstva nad skupnostjo za cene, 10. predstavljanje in zastopanje skupnosti za cene. 15. člen Skupnost opravlja zlasti naslednja dela .in naloge: 1. skupaj z republiško skupnostjo za cene in drugimi občinskimi skupnostmi za cene sodeluje pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji, 2. predlaga ukrepe za izvajanje politike cen, 3. opravlja z zveznim zakonom določene naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah ter izkazuje po potrebi strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanja, 4. se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s katerimi se urejajo vprašanja na področju cen iz pristojnosti občin, 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon, 6. opravlja naloge in dela neposredne kontrole cen, ki jih določa zvezni zakon, 7. predlaga izvršnemu svetu izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in drugih ukrepov, 8. spremlja in analizira gibanje razmerij v cenah za proizvode in storitve, 9. sodeluje z republiško skupnostjo za cene in z drugimi občinskimi skupnostmi za cene. 16. člen Skupnost za cene poroča najmanj enkrat na leto izvršnemu svetu o izvajanju določene politike cen. 17. člen Organa skupnosti za cene sta svet skupnosti in predsednik Skupnosti. 18. člen Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanju vpliva udeležencev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma iz 13. in 14. člena tega odloka na delo skupnosti za cene, se ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet se ustanovi in dela v skladu z načeli delegatskega sistema. 19. člen Svet skupnosti ima 11 članov: Enega člana sveta imenuje in razrešuje izvršni svet izmed svojih članov. Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje delegira v svet skupnosti 4. člane. Občinsko združenje obrtnikov občine Sevnica delegira 1 člana. Občinska konferenca SZDL Sevnica, Občinski svet Zveze 'sindikatov Slovenije Sevnica in Občinska konferenca svetov potrošnikov občine Sevnica delegirajo po 1 člana. Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje skupaj delegirajo 1 člana. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti skupaj delegirajo 1 člana. 30. člen Svet zlasti: ’ 1. pripravlja osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj z republiško skupnostjo in drugimi občinskimi skupnosti za cene ukrepe za izvajanje določene politike cen, 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom, 3. obravnava predloge in mnenja medobčinske gospodarske zbornice za Posavje v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča, 4. obravnava izvajanje določene politike cen, 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, 6. predlaga ukrepe neposredne konhole cen ter druge ukrepe na področju cen, 7. oblikuje stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z republiško skupnostjo za cene, 8. sprejema statut skupnosti za cene, 9. sprejema letni1 delovni program skupnosti za cene, 10. sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema letno poročilo o delu skupnosti za cene, 11. določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost za cene, 12. določa višino plačila in druge pogoje za opravljanje nalog in del, ki jih izvršuje skupnost za cene po pogodbi, 13. določa kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost, 14. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti za cene in nastopa z ukrepi, da se opravijo, 15. voli in razrešuje predsednika skupnosti za cene v soglasju z izvršnim svetom, 16. voli in razrešuje predsednika sveta, 17. si predpiše poslovnik o svojem delu. 21. člen O vprašanjih, ki se nanašajo na neposredno kontrolo cen odloča svet soglasno. O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja odloča svet z večino glasov. Če se v svetu pri odločanju o vprašanjih iz 1. odstavka tega člena ne doseže soglasnost, obvesti svet o spornem vprašanju izvršni svet in mu pošlje poročila z mnenji svojih članov. V primeru’ iz prejšnjega odstavka odloča dokončno o spornem vprašanju izvršni svet. 22. člen Predsednik sveta skliče sejo sveta na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več članov sveta, na zahtevo Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica ali na zahtevo predsednika skupnosti za cene, predlaga dnevni red seje in predseduje sejam sveta skupnosti za cene. 23. člen Predsednik skupnosti (v nadaljnjem besedilu: predsednik) predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost za cene in je odgovoren za zakonitost njenega dela. Predsednik sme biti na svojo dolžnost izvoljen največ dvakrat zaporedoma. 24. člen Predsednik skrbi za izvajanje aktov sveta skupnosti za cene, za uresničevanje sodelovanja z republiško skupnostjo za cene, s skupnostjo za cene drugih občin in z občinskimi organi in organizacijami, kot tudi z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostim. 25. člen Predsednik zlasti: 1. predlaga akte, ki jih sprejema svet, 2. določa predlog poročila o delu skupnosti za cene, 3. predlaga delovni program skupnosti za cene in spremlja njegovo izvrševanje, 4. koordinira delo pri pripravljanju gradiva za sejo sveta. 5. organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo, 6. opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti in drugih aktih v njegovi pristojnosti. 26. člen Če predsednik meni, da akt sveta ni v skladu z ustavo, zakonom ali samoupravnim splošnim aktom skupnosti za cene, opozori na to svet. Če svet kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, obvesti predsednik v treh dneh od opozorila o tem izvršni svet. | 27. člen Skupnost za cene ima statut. S statutom skupnosti za cene so urejeni notranja organizacija, razmerja med svetom in predsednikom ter določenimi akti, ki jih izda Svet, kakor tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti. Statut skupnosti za cene potrdi Skupščina občine Sevnica. IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Sevnica, dne 12. marca 1981. t Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 568. Na podlagi 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) in 16. člena zakona o geodetski, službi (Uradni Slist SRS, št. 23/76) je Skupščina občina Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1981 sprejela ODLOK o cenah za geodetske storitve 1. člen S tem odlokom se določajo cene za geodetske storitve občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih upravlja občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne, dejavnosti. 2. člen Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti in ki ne podležejo plačilu geodetskih taks se štejejo: 1. parcelacija zemljišč, 2. prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba, 3. zakoličba stavb in objektov, 4. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, 5. izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. 6. povečave in pomanjšave načrtov in kart ter njihovo razmnoževanje, 7. druga geodetska dela. 3. člen Cene geodetskih storitev iz drugega člena tega odloka znašajo: din — za terensko uro geodetskega strokovnjaka 170 — za pisarniško uro geodetskoga strokovnjaka 150 — za hro figuranta 80 — za uro geodetskega risarja 110 Materialni stroški in upravni stroški se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Prihodki, ustvarjeni iz naslova geodetskih storitev po 2. členu tega odloka so prihodek proračuna občine Sevnica. 50 odstotkov teh sredstev se uporabi namensko za razvoj oziroma opremo geodetske službe v občini po programu, ki ga potrdi Izvršni svet Skupščine občine Sevnica. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve objavljen v Uradnem listu SRS, št. 21/72, 10/76 14/77 in 30/79. St. 38-3/81-1 Sevnica, dne 12. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 569. Na podlagi 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) ter 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1981 sprejela ODLOK o prekrških zoper javni red in mir v občini Sevnica I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Po tem odloku se kaznujejo kot prekrški zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku na nedovoljen način motijo red, delo in razvedrilo ali počitek občanov, krši družbeno disciplino in javno moralo, ogroža splošna varnost ljudi in premoženja, ovira vzgoja otrok in mladine, kvari zunanji izgled mesta in naselij na območju občine Sevnica. 2. člen , Starši in skrbniki ter tisti, ki so jim zaupani v varstvo, oskrbo in vzgojo mladoletniki ter osebe pod skrbništvom, odgovarjajo za njihova dejanja, če so zanemarili vzgojo in potrebno nadzorstvo. 3. člen Prepovedano je netenja ognja ob vetrovnem vremenu v bližini zgradb, ob gozdovih in pašnikih — la- zih, če obstaja nevarnost, da nastane požar in če netenje ognja ni ustrezno nadzorovano in zavarovano. 4. člen Za notranje zadeve pristojni upravni organ lahko odredi, da mora lastnik psa v določenem roku odstraniti, če ugotovi, da pes z lajanjem ali kako drugače moti bližnjo okolico. Lastnik psov mora imeti pse privezane, prijavljene in cepljene. Rok za odstranitev psa ne more biti krajši od 30 dni in ne daljši kot 6 mesecev. 5. člen Ce organizacija združenega dela ali občan s kakršnokoli dejavnostjo povzroča in razširja smrad, plin, prah in ropot, ki prekomerno moti in neprijetno vpliva v mestnem ali stanovanjskem okolju na občane, lahko za notranje zadeve pristojni organ odredi, da se v roku 30 dni do 2 let prepreči razširjanje smradu, plina, prahu in ropota. 6. člen Kartanje na javnem mestu in lokalu prepove za notranje zadeve pristojni upravni organ, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in mira v mestu in naseljih. Kartanje lahko prepove v svojem lokalu tudi lastnik gostilne in gostinska delovna organizacija. Opozorilo o prepovedi mora biti objavljeno na vidnem mestu. 7. člen Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa, morajo biti v zaprtih prostorih, da se ne moti nočni mir in počitek drugih ljudi. -v Izjeme iz prejšnjega odstavka dovoljuje za notranje zadeve pristojni upravni organ 8. člen Za vzdrževanje reda in miru v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah je odgovoren prireditelj, oziroma odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se ohrani red in mir ter odstranijo osebe, ki ogrožajo red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane in skrbeti, da prireditev ne traja preko dovoljenega časa. n. KAZENSKE DOLOČBE 9. člen Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek kdor: 1. moti javne shode, zborovanja, sestanke in druge dovoljene javne prireditve, 2. se zadržuje preko dovoljenega obratovalnega časa na prireditvenih prostorih, gostinskih in drugih podobnih lokalih, 3. kadi v kinematografih, javnih prostorih in na drugih mestih, kjer je to izrecno prepovedano, 4. vodi pse in druge živali v javne lokale in na otroška igrišča, izjeme so le službeni psi in psi, ki vodijo slepe, 5. prosto pušča psč v javnih nasadih in otroških igriščih, 6. hodi po zelenih površinah parkov in drugih zelenic, kjer to ni dovoljeno, 7. draži, plaši ali kako drugače preganja in muči živali 10. člen Z denarno kaznijo 200 din se kaznuje kdor: 1. izziva k pretepu, neredu in prepiru, smeči, nadleguje ali kako drugače moti ljudi, 2. na javnih shodih, prireditvah, v lokalih in na drugih javnih mestih nosi predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba. Kadar se taki predmeti nosijo na javnih shodih, prireditvah v javnih lokalih in na podobnih mestih se štejejo za hladno orožje, 3. strelja ali meče svetleče rakete ali petarde na javnem kraju in s tem ogroža občane ali premoženje, 4. če s pljuvanjem ali kako drugače onesnaži ljudi ali javni prostor, 5. v lokalu igra karte kljub izrecni prepovedi ali opozorilnemu napisu, da igranje ni dovoljeno, 6. prevaža mrhovino, kosti in podobno v odprtih vozovih ali pa pušča nezakopano ter odlaga predmete, ki povzročajo smrad na javnih prostorih. 11. člen Z denarno kaznijo od 100 do 3.000 din se kaznuje za prekršek, kdor: 1. povzroča prekomerne hrupe z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in drugih naprav preko dneva, posebno pa v času od 22. do 6. ure, 2. s preglasnim govorjenjem, kričanjem ali petjem moti nočni počitek med 22. in 6. uro, 3. povzroča kakršen koli hrup v bližini šol in javnih zavodov, 4. povzroča odvečen hrup z motornimi voziH, ki motijo občane, 5. ovira promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se to odstrani, oziroma pospravi, 6. deponira drva ali druge predmete ob fasadah stanovanjskih objektov tako, da ovira prehod ali kvari izgled kraja \ 7. pušča preutnino na prometne ceste ali na tuje zemljišče, 8. s kakršnim koli orožjem ali napravo strelja ptice in druge živali, oziroma jih na drug način uničuje, 9. pusti otroka ali mladoletnika do 15 leta starosti v zimskem času po 19. uri v poletnem času po 21. uri, la hodi po cestah, se brez spremstva zadržuje po lokalih, kinematografih, veselicah in podobnih prireditvah. Zimski čas se šteje od 1. novembra do 28. februarja, poletni čas pa od 1. marca do 31. oktobra. 10. trga ali pobira sadje in druge poljske pridelke brez dovoljenja lastnika ali poškoduje sadno drevje in druge rastline na tujem zemljišču, 11. po taborjenju ali pikniku ne počisti za seboj prostora, 12. prinaša in toči brez dovoljenja alkoholne pijače na športnih igriščih in drugih prireditvah, 13. prodaj^ trgovsko blago brez dovoljenja izven trga ali drugega za prodajo določenega prostora, 14. stepa preproge skozi okno ali iz balkona, razbija ali vrže kakršne koli predmete ali nesnago na ulico, 15. v strnjenih naseljih čisti greznice in prevaža fekalije v času od 1. maja do 30. septembra med 6. in 20. uro, 16. spi na klopeh ali drugih napravah, ki so namenjeni splošni uporabi. a Pravna oseba in posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, se kaznuje za prekršek iz 1., 3., 4., 5., 11., 12. in 13. točke tega člena z denarno kaznijo od 250 do 20.000 din. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 100 do 1.500 din. 12. člen Z denarno kaznijo od 200 do 2.500 din ae kaznuje kdor: 1. pušča predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih površinah in drugih nevarnih mestih, 2. sanka, smuča, drsa ali kotalka ter igra z žogo na javnih prometnih površinah, 3. kakorkoli ovira promet na prehodih za pešce in drugih javnih površinah, 4. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropi ali umaže ljudi in pročelja zgradb, 5. prislanja kolesa na steno, izložbo ali drugam, kjer bi .to lahko povzročilo škodo ali oviralo promet, 6. poškoduje, uniči, prestavi, zamenja ali odstrani napisne table, oglase, prometne znake, javne telefonske govorilnice, poštne nabiralnike in druga javna znamenja in naprave, 7. ugasne, poškoduje ali odstrani svetilke, postavljene za osvetlitev javnih prostorov in prometnih površin, 8. pušča živino na javnih prostorih ali prometnih površinah, 9. pere motorna vozila na studencih ali potokih, 10. onesnaži vodo, namenjeno ljudem in živini, 11. na javnih in privatnih površinah trga cvetje, seka in poškoduje drevje in okrasno grmičevje ali drugače poškoduje rastline, 12. poškoduje živo mejo ob javni poti ali drugo naprayo, ki je splošne družbene koristi ali okras okolja, 13. odlaga ali odmetava na zelene ali gozdne povr- šine smeti in druge odpadke ali jih poliva s snovmi, ki zavirajo rast, / 14. vozi ali parkira vozilo po stezah in poteh na javnih zelenih površinah, 15. poškoduje, uniči ali odstrani smetnjake in košare za odpadke, postavljene na javnih mestih, 16. odlaga smeti in drug odpadni material izven določenih mest za odlaganje smeti, oziroma odlagališč, 17. poškoduje, prevrača, prestavlja ali zamaže klopi in mize, ograje ter druge naprave na javnih mestih in otroških igriščih, 18. pušča ob javnih cestah ograje, živo mejo in drevje v takem stanju, da to ogroža varnost ljudi, ovira promet in kazi izgled kraja, 19. postavlja ali namešča na zgradbe, okna, balkone, ograje ali druge objekte predmete, ki lahko ogrožajo varnost ljudi, povzročajo škodo na premoženju in kvarijo zunanji izgled kraja, 20. zanemarja vzdrževanje in popravila zgradb ali naprav, če to ogroža varnost ljudi in kvari izgled kraja, 21. pri gradnji ali adaptaciji zgradb opušča nameščanje varnostnih naprav ali zanemarja njihovo vzdrževanje, 22. ne namesti ali slabo vzdržuje snegobrane, žlebove in odtočne cevi na strehah ob cestah ali ulicah, 23. opremi ograjo ob javnih poteh z bodečo žico, 24. odlaga, izliva, pušča ali postavlja na javne površine karkoli, kar ogroža varnost ljudi in premoženja, povzroča nesnago, širi smrad in kvari izgled kraja. 25. ne očisti snega na hodnika za pešce pred lastno zgradbo, 26. odmetava cigaretne ogorke, sežiga odpadke, oziroma kuri ogenj ob gozdovih, pašnikih — lazih, na odprtih prostorih v bližini zgradb ali drugih naprav tako, da to moti občane s smradom, dimom ali lahko povzroči požar, 27. goji domače živali — perutnino, zajce v večjem številu v mestnem ali stanovanjskem okolju, s čimer povzroča smrad, hrup ali kvari izgled kraja. Izreče se tudi ukrep po 5. členu tega odloka, 28. opušča namestitev opozorila >hud pes«, takega psa ne priveže, ne prijavi, ne cepi ali pa kadar pes z lajanjem moti bližnje stanovalce. Izreče se tudi ukrep po 4. členu tega odloka, 29. v stanovanjskem naselju opravlja takšno dejavnost, ki moti stanovalce z ropotom, hrupom, smradom, plini ali kako drugače. Izreče se tudi ukrep po 5. členu tega odloka, 30. ob pravem času ne poskrbi za odstranitev vinjenih oseb in oseb, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje iz gostinskih prostorov, 31. prenočuje v senikih, kozolcih ali gospodarskih poslopjih brez dovoljenja lastnika ali odgovorne osebe, 32. strelja z zračno puško, lokom, fračo ali drugo napravo na kraju, kjer to lahko ogroža varnost ljudi in premoženja, 33. meče kamenje ali druge predmete tako, da to ogroža varnost ljudi in premoženja, 34. toči ali proda'ja alkoholne pijače mladoletnim osebam, vihjenim osebam, ki so duševni bolniki, 35. ne zavaruje jama, jaška ali druge odprtine na javnih površinah tako, da preti ljudem nevarnost. Pravna oseba in posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost se dokazuje za prekrške iz 3., 4., 10., 13., 14., 16., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 29., 30., . 34. in 35. točke prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo od 100 do 50.000 din. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 20 do 5.000 din. 13. člen Za prekrške iz 2., 3. in 5. točke 10. člena, 1., 8., 10., 12. in 13. točke 11. člena in 6., 7., 11. in 32. točke 12. člena se lahko izreče poleg kazni tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek, pridobljeni s prekrškom, ali so nastali s prekrškom. Za te - prekrške, se lahko izreče tudi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je bila dosežena s prekrškom, če pa je s prekrškom storjena gospodarsko materialna škoda se izreče še povračilo storjene škode, oziroma vrnitev stroškov, ki bi nastali z vrnitvijo 'v prvotno stanje. Pooblaščena uradna oseba službe javne varnosti sme storilcu prekrška zaseči predmete na kraju storjenega prekrška. 14. člen Za prekrške iz 9. in 10. člena tega odloka lahko izterja kazen delavec milice ali delavec pooblaščenega upravnega organa takoj na kraju samem. O plačani denarni kazni se Izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog. 15. člen Prekrški po 9., 10., 11. in 12, členu so v pristojnosti sodnika za prekrške Skupščine občine Sevnica. Predloge za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku podajo komunalni inšpektor, Postaja milice Sevnica, upravni organi Skupščine občine Sevnica in prizadeti občani. III. KONČNE DOLOČBE 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru na območju občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/68, Uradni list SRS, št. 19/72 in 14/75). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Sevnica, dne 12. marca 1981. Predsednik Skupščine občine -Sevnica Janko Rebernik 1. r. 570. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 14. in 22. člena statuta krajevne skupnosti Boštanj je skupščina krajevne skupnosti Boštanj dne 24. marca 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Boštanj 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje cest, vodovoda in kanalizacije v krajevni skupnosti Boštanj. 2. člen Referendum bo v nedeljo 12. aprila 1981. 3. člen Sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, bodo namenjena izključno za komunalno ureditev, po sprejetem programu. Po cenah iz decembra 1980. leta bo po uvedbi samoprispevka zbranih na območju krajevne skupnosti Boštanj 5,990.000 din. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let, in sicer od 1. maja 1981 do 30. aprila 1986. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Boštanj po stopnji 1,5 odstotka od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma, če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine, 2. upokojenci od pokojnin, 3. delovni ljudje in občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic od osnov, od katerih se odmerjajo davki iji prispevki. 6. člen Poleg oprostitve iz prvega odstavka 10. člena za-Kona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevek tudi: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne dosega najnižjega osebnega dohodka v posameznem letu v SR Sloveniji, 2. kmetje, če njihov : letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, • 3. kmetje, za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša, 4. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost, oziroma intelektualno storitev za čas, ko ima pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. 7. člen Sredstva samoprispeyka se bodo zbirala na posebni žiro račtin pri krajevni skupnosti Boštanj. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samopri-ipevka pri izplačevalcih dohodka bo kontrolirala služ-oa družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava. 8. člen Referendum bo vodila in ugotavljaja izid volilna komisija krajevne skupnosti Boštanj. 9. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Boštanj glasovnica Na referendumu 12. aprila 1981 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. maja 1981 do 30. aprila 1986, za krajevno skupnost Boštanj, za komunalne ureditve po programu, ki ga je prejela Skupščina krajevne skupnosti Boštanj dne 24. marca 1981. glasujem »ZA« - »PROTI« (pečat) Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«; če se ne strinja z uvedbo samoprispevka pa obkroži »PROTI«. 10. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi 'krajevna skupnost Boštanj. 572. 11. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 25/81 Boštanj, dne 25. marca 1981. Predsednik sveta krajevne skupno&u Boštanj Franc Povše 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 571. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 10. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Občinske skupnosti za cene Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 21/80) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica v potrditev 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki morajo pred povišanjem cen pošiljati v potrditev Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica cenike naslednjih proizvodov in storitev: 01302 — osnovne in specialne vrste kruha 050100 — stanovanjska graditev 060601 — prevoz potnikov v mestnem prometu 1002 — stanarine — najemnine 1003 — komunalna dejavnost — proizvodnja in distribucija vode — prečiščevanje in odvajanje odplake — proizvodnja in distribucija plina — proizvodnja in distribucija toplote — vzdrževanje snage v mestih in naseljih . — čiščenje javnih površin v naselju — odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov. 2. člen / Samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene proizvodov in storitev iz 1. člena te odredbe, z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, katerih udeleženec je tudi Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica oziroma Občinska skupnost za cene Slovenska Bistrica ni potrebno pošiljati cenikov v potrditev. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v \ Uradnem listu SRS. St. 1/3-06-14/79 Slovenska Bistrica, dne 10. marca 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dijil. oec. 1. r. Na podlagi 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) predpisuje Občinska skupnost za cene Slovenska Bistrica NAVODILO o pošiljanju cenikov Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica v potrditev 1 Za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in. druge OZD, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) pred povišanjem cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenilfe Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica. 2 Cenik mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime proizvoda, oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti, 2. mersko enoto, 3. prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, za katerega se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska, cena v prometu na debelo, drpbnoprodajna cena, ipd.), 4. prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo), 5. staro prodajno ceno proizvoda oziroma storitve in z njo povezane prodajne pogoje ter odstotek povišanja cene, 6. datum sprejema in naziv samoupravnega splošnega akta o oblikovanju cen proizvodov in storitev. Občanska skupnost za cene Slovenska Bistrica lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti še dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob upoštevanju in razdelavi kriterijev iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Ce cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo Občinska skupnost za cene Slovenska Bistrica opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Stelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost cenika ne bo ustrezno dopolnila v določenem roku. 3 To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi r Uradnem listu SRS. St. 06-14/79 ' j ' Slovenska Bistrica, dne 6. marca 1981. Namestnik predsednika sveta Občinske skupnosti za cene Slovenska Bistrica Franc Kovačič 1. r. 573. Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) je Občinska skupnost za cene Slovenska Bistrica na seji dne 6. februarja 1981 sprejela 3 Obvestilo o cenah mora vsebovati: 1. ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično tehnoloških in komercialnih značilnosti, NAVODILO o določitvi proizvodov in storitev, za katere morajo organizacije združenega dela in samostojni obrtniki pošiljati obvestila o cenah Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica zaradi spremljanja 1 Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki, morajo Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica pošiljati obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen iz pristojnosti občine v dveh izvodih najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma storitve zaradi spremljanja za naslednje proizvode oziroma storitve: 011113 — kremenov pesek 0120 — kamen, gramoz, pesek — vsi proizvodi 060502 — prevoz blaga v cestnem prometu, ki g*, opravljajo zasebni avtoprevozniki 060602 — prevoz potnikov s taksi avtomobili 060609 — prevoz potnikov z vzpenjačo, žičnicami in vprežnimi vozili 100390 — dimnikarske storitve, pokopališke storitve, pogrebne storitve 110301 — storitve tržnic na debelo in drobno 0801 — gostinske storitve, nastanitve, prehrane in druge gostinske storitve 09 — obrt in obrtne storitve: — izdelava predmetov iz nekovin — izdelava in popravilo kovinskih izdelkov — izdelava in popravilo elektrotehničnih izdel- kov gume riala izdelava in popravilo lesenih predmetov izdelava in popravilo tekstilnih predmetov izdelava in popravilo predmetov iz usnja in izdelava živilskih proizvodov izdelava in popravilo raznovrstnih proizvodov stavbna obrt in izdelovanje gradbenega mate- — osebne storitve in storitve gospodinjstvom 110909 — razmnoževanje in fotokopiranje 12019 — drugo izobraževanje (razni tečaji, posebna znanja jezikov, vožnje z vozili itd.) Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok (vrtci). 2. mersko enoto, 3. prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, za katerega se pošilja cenik zaradi spremljanja, skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena), 4. prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo), 5. staro prodajno ceno proizvoda oziroma storitve in z njo povezane prodajne pogoje ter odstotek povišanja cene, 6. datum sprejema in naziv samoupravnega splošnega akta o oblikovanju cen proizvodov in storitev. Občinska skupnost za cene lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti ter samostojnih obrtnikov dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno ali so pri oblikovanju cen proizvodov in storitev upoštevani kriteriji in merila iz zveznega zakona. 4 Tistim samostojnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene s samoupravnim sporazumom, v skladu s 13. in 14, členom zveznega zakona, ni treba pošiljati Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica obvestil o cenah zaradi spremljanja, razen če gre za cene proizvodov oziroma storitev za končno porabo. 5 Obvestil o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter samostojnim obrtnikom, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi oziroma z družbenim dogovorom, katerih udeleženec je tudi Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica ah občinska skupnost za cene. « To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 06-14/79 Slovenska Bistrica, dne 6. marca 1981. Namestnik predsednika sVeta Občinske skupnosti za cene • Sfbvenska Bistrica Franc Kovačič 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 2 Določilo iz 1. točke tega navodila ne velja za organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom tistih proizvodov, za katere oblikujejo cene na podlagi 2. odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) — v nadaljnjem besedilu — zvezni zakon. 574. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 213. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen ^ V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/80) se 5. člen v celoti spremeni in se glasi: »Zavezancem se odmerja davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, če dosegajo osebni dohodek: 1. s farmsko rejo'perutnine, a) brojlerjev nad 20.000 kg letno, b) kokoši nesnic z jato nad 1.000 kom, c) puranov nad 20.000 kg letno. d) jarkic nad 5.000 kom letno, e) enodnevnih piščancev (valilnice) s kapaciteto nad 50.000 kom letno; 2. spitan jem govedi in prašičev v primerih, ko gre za industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelavo krme na kmetiji; 3. z intenzivno proizvodnjo, a) z drevesničarstvom s površino nad 1 ha, b) s trsničarstvom s površino nad 1 ha, c) z gojenjem cvetic, okrasnih rastlin in sadik zelenjave na površini nad 20 arov.« 2. člen 7. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje po naslednjih Stopnjah: Osnova din Stopnja v “/• do 30.000 18 od 30.000 do 60.000 21 od 60.000 do 100.000 24 od\ 100.000 do 150.000 28 od 150.000 do 200.000 32 nad 200.000 35 Davek po teh stopnjah plačujejo zavezanci, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov. Zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic, plačujejo-davek po teh stopnjah tudi od dohodkov, do višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov.« 3. člen Za 7. členom se dodajo novi 7.a, 7.b in 7.c členi, ki se glasijo: »7.a člen Zavezanci, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku morajo voditi evidenco o. prihodkih in odhodkih v obliki knjige »prejemkov in izdatkov« ter knjigo »seznam osnovnih sredstev«. 7.b člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku se po določbah 82. člena zakona o davkih občanov prizna posebna olajšava, če vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo <1 ' 7.c člen Zavezanci za plačilo davka po dejanskem dohodku iz lanetijske dejavnosti so dolžni vložiti letno davčno napoved do 31. januarja po preteku leta, za katero se odmerja davek.« 4. člen r V 9. členu se v zadnjem odstavku stopnja »6°/»« nadomesti s stopnjo »100/o«. 5. člen 4. odstavek 12. člena se spremeni in se glasi: »1. dvakratna olajšava v višini 75 odstotkov letnega davka, če znaša investicija več kot 50 odstotkov od katastrskega dohodka, vendar najmanj 10.000 do 150.000 dinarjev, 2. trikratna olajšava v višini 75 odstotkov letnega davka, če znaša investicija od 150.000 do 250.000 dinarjev, 3. trikratna olajšava v višini 100 odstotkov letnega davka, če znaša investicija nad 250.000 dinarjev.« 5. odstavek 12. člena se spremeni in se glasi: »Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijske dejavnosti po katastrskem dohodku in se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se olajšava iz prejšnjega odstavka zniža za 40 odstotkov.« 6. člen V 13. členu se v 1. odstavku znesek »500« nadomesti z zneskom »2.000« in v drugem odstavku »100 odstotkov« z »50 odstokov«. K .1. odstavku se doda naslednje besedilo: »Za otroke, ki se šolajo za poklic kmetovalca ali gospodinje se prizna olajšava v višini plačane šolnine.« 7. člen V 14. členu se znesek »2.000« nadomesti z zneskom »2.500«. Doda se nov 2. odstavek, ki se glasi: »Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci, ki imajo zemljišča v katastrskih občinah Trlično, Veternik in Križe II., če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev ne presega 20.000 din in če' se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.« 8. člen 16. člen se spremeni in se glasi: v »Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, znašajo: Osnova din * Stopnja v •/• do 30.000 31 Od 30.000 do 60.000 36 od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 44 od 150.000 do 200.000 48 od 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 56« 9. člen V 20. členu se 2. odstavek črta. 10. člen V 21. členu se drugi in tretji odstavek spremenita ' v nov drugi odstavek, ki se glasi: »Dohodki od zbiranja odpadnega materiala (železo, papir, steklo in podobno), dohodki od domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za ptedmete domače obrti, dohodki doseženi z zbiranjem iri prevozom mleka do zbiralnic in pluženjem snega ter dohodki v zvezi s popisom prebivalstva so, oproščeni plačila davka iz obrtnih dejavnosti po odbitku«. 11. člen 22. člen se spremeni in se glasi: - s »Stopnja davka iz osebnega dohodka iz samostojnega'opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov znašajo: Osnova din Stopnja v •/, do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 36 od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 44 od 150.000 do 200.000 48 od 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 56« 12. člen T7. Sen se spremeni in se glasi: »Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din Stopnja v f. do 30.000 34 od 30.000 do 60.000 38 od 60.000 do 100.000 42 od 100.000 do 150.000 46 od 150.000 do 200.000 50 od 200.000 do 300.000 54 nad 300.000 60 13. člen V prvem odstavku 31. člena se znesek »L500« nadomesti z zneskom »6.000«. 14. člen ra odlok 'začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. Št. 422-2/81-1 Šmarje pri Jelšah, dne 3. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 575. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 18. marca 1981 sprejela " SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene do vključno 31. 12. 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 29,8 °/o in to od 1. 3. 1981 dalje. 2 Preživnine določene v letu 1980, se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer če so bile določene: •/. do konca januarja 1980 za 29,8 do konca februarja 1980 za 27,5 do konca marca 1980 za 25 do konca aprila 1980 za 22,5 do konca maja 1980 za 20 do konca junija 1980 za 17,5 do konca julija 1980 za is' do konca avgusta 1980 za 12,5 do konca septembra 1980 za 10 do konca oktobra 1980 za 7,5 do konca novembra 1980 za 5 do konca riacambra 1988 za 2y5 3 Sklep velja z dnem objavi Št. 56-31/81 Šmarje pri Jelšah, dne 18. marca 1981. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah Vekoslav Škrabi 1. r. 576. Na podlagi 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah in na podlagi sklepa IX. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah, z dne 17. decembra 1980, je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah na 28. seji dne 24. decembra 1980 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 za leto 1981 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah, bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šmarje pri Jelšah naslednja namenska sredstva: 1. Za potrebe solidarnoti v stanovanjskem gospodarstvu: — po stopnji 1,00 %> na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti v občini; — po stopnji 0,295 fl/o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 0/0 na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 °/o na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA). Skupaj 1,295 % na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti. 2. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni 0,975 na BOD iz čistega dohodka povratno. 3. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike 0,025 % na BOD iz čistega dohodka nepovratno za financiranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj - razvitih območ- "'jih v SR Sloveniji. Skupaj za potrebe vzajemnosti 1,00 °/o na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike. Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), je Skupščina občine Vrhnika na 28. seji zbora združenega dela, dne 19. 3. 1981, na 26. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 19. 3. 1981 in na 33. seji družbenopolitičnega zbora, dne 18. marca 1981, sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1980 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1980 katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1980 so naslednji I. Proračun — prihodki skupaj — odhodki — presežek prihodkov nad odhodki Presežek je sestavljen iz: — presežka do dovoljene porabe — presežka izločenega na posebni partiji žiro računa II. Sredstva rezerv: — prihodki, skupaj s prenešenimi sredstvi iz preteklega leta — vračilo oz. vnovčenje obveznic Skupaj prihodki odhodki — skupaj presežek din 55,922.517,50 50,345.506,15 5,577.011,35 1,476.843,50 4,100.167,85 1.793.958.95 28.424,00 1.822.382.95 1,822.382,95 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 1,476.843,50 din se po zaključnem računu razporedi na SKIS — TE za ceste za obveznosti v letu 1981. Presežek prihodkov izločenih na posebni partiji žiro računa proračuna v višini 4.100.167,85. din pa se po zaključnem računu razporedi za naslednje namene: II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St 138/81 Šmarje pri Jelšah, dne 29. januarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti Šmarje Igor Božiček L r. VRHNIKA 577, Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 193. člena statuta občine din 1. za program občinskih blagovnih rezerv / 4,100.167,85 2. Presežek prihodkov nad odhodki pa zaključnem računu sredstev rezerv v višini 1,822.382,95 dinarjev se prenese v sredstva rezerv proračuna za leto 198L 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/11-400-1/80 Vrhnika, dne 28. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov po zaključnem računu proračuna za leto 1980 Vrsta prihodka Prihodki Doseženo v St. glavnega letu 1980 namena Razporeditev prihodkov 1 Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 27,080.562 2 Prometni davki, davek na premoženje in od premoženja 23,681.726 3 Takse 2,509.541 4 Prihodki po posebnih predpisih — odstopljene denarne kazni 877.264 5 Lastni prihodki upravnih organov in drugi prihodki 1,555.205 6 Sproščena vezana sredstva 218.220 in drugi prihodki 1,555.205 6 Sproščena vezana sredstva 218.220 Skupaj prihodki 55,922.518 01 Dejavnosti organov družbenopolitič- ne skupnosti 24,838.110 02 Ljudska obramba 1,012.792 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- nizacij in društev 2,825.500 04 Negospodarske investicije 4,718.465 08 Socialno skrbstvo 1,347.888 09 Zdravstveno varstvo 12.307 10 Komunalna dejavnost 9,368.760 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 2,240.000 16 Intervencije v gospodarstvu 3,123.603 17 Nerazporejeni prihodki: — za kompenzacije 318.835 18 Izločena sredstva rezerv 539.247 Skupaj razporejeni prihodki 50,345.507 Presežek prihodkov nad odhodki 5,577,011 578. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), je Skupščina občine Vrhnika na 28. seji zbora združenega dela, dne 19. marca 1981, na 26. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 19. marca 1981 in na 33. seji družbenopolitičnega zbora, dne 18. marca 1981 sprejela ODLOK , o proračunu občine Vrhnika za leto 1981 1. člen Lastni prihodki proračuna občine Vrhnika za leto 1981 znašajo — razporejeni prihodki za splošno porabo — razporejeni prihodki za posebne namene po dogovoru o omejevanju splošne porabe 2. člen V sredstva rezerv se v letu 1981 izloča 1 % skupnih tekočih proračunskih prihodkov občine Vrhnika, vplačujejo pa se mesečno na poseben žiro račun sredstev rezerv pri Skupščini občine Vrhnika. 3. člen Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati opravljanje del in nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo dogovorjene zneske, razen, če se s posebnim aktom ne določi drugače. 4. člen Upravni organi in drugi uporabniki v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po pogodbah, so dohodek proračuna občine Vrhnika za leto 1981. 5. člen Za smotrno in zakonito uporabo sredstev proračuna Skupščine občine Vrhnika sta odgovorna predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, kot odredbodajalec ali drug član izvršnega sveta, ki ga za to pooblasti in vodja proračuna kot računodajalec. Za smotrno in zakonito uporabo sredstev, ki so v proračunu odobrena upravnim organom, pa predstojnik upravnega organa ali druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec in vodja proračuna kot računodajalec. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 250.000 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin (I. točka 39. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih). 7. člen Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja upravnih organov občinskega proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu skupščine občine sprejem morebitnih ukrepov. Organ iz 1. točke tega člena tudi ugotavlja, kako upravni in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna, izvršujejo dogovorjena merila o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter s tem seznanja izvršni svet občine. 8. člen V primeru neenakomernega pritoka prihodkov med letom, lahko izvršni svet‘omeji porabo, za izplačilo osebnih dohodkov pa začasno uporablja sredstva rezerv. din 62,991.000 61,043.303 1,947.697 9. člen Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 3/11-400-1/80 Vrhnika, dne 28. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1981 Vrsta prihodkov Prihodki Po proračunu za leto 1980 St. glavnega namena Razporeditev prihodkov Po proračunu za leto 1980 1 Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 30,270.000 2 Prometni davki, davek od premoženja in na premoženje 26,806.000 3 Takse 2,920.000 4 Prihodki po posebnih predpisih — odstopanje denarne kazni 1,015.000 5 Lastni prihodki upravnih organov in drugi prihodki 1,900.000 6 Sproščena vezana sredstva 80.000 01 Dejavnost organov družbenopolitič-* nih skupnosti 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih . skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvo 17 Tekoča proračunska rezerva 18 Izločena sredstva — obvezna proračunska rezerva Skupaj razporejeni prihodki do dovoljene porabe — Sredstva za izločanje na posebno partijo žiro računa Izločena sredstva na posebni partiji se razporedijo: — za občinske blagovne rezerve — za kompenzacije za sveže meso — za pospeševanje kmetijstva (za tržne rezerve) 31.515.000 1,116.000 3,329.770 1,396.510 1.590.000 14.500 10.930.000 2.600.000 7,291.703 629.910 629.910 61,043.303 1,947.697 1,300.000 250.000 397.697 62,991.000 Skupaj razporejeni prihodki 62,991.000 579. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) ter 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 10. marca 1981, zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1981, sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/77, 4/78, 6/78, 28/78, 10/79, 38/79 in 31/80) se v 2. odstavku 8. člena stopnja »6*/#« nadomesti s stopnjo »10%«. 2. člen Za 12. členom odloka o davkih občanov se dodajo 12.a, 12.b, 12.c, 12.d in 12.e člen, ki se glasijo: »12.a člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi s pogojem, da se le-ta v celoti krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel. 12.b člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76., 77. in 78. člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 12.C člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od presežka oseb- nega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov), po naslednjih stopnjah: če znaša presežek osebnega dohodka dinarjev — Nad DO Stopnja 0/» 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje oziroma niso kmetje kooperanti. 12.d člen Zavezanci davka iz 12.d člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov. 12. e člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 12.a člena, se pre-uvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku.« v 3. člen 14. člen odloka o davkih občanov se spremeni in se glasi: »Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša presežek davčne osnove dinarjev — Nad DO Stopnja •/• 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 4. člen V 15. členu odloka o davkih občanov se stopnja »22°/o« nadomesti s stopnjo »27 Vo«. 5. člen 20. člen odloka o davkih občanov se spremeni in se glasi: »DaVek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani po naslednjih stopnjah in sicer: ' 1. od dohodkov, raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno in zbiranja naročil za časopise, */• knjige in revije ipd. 10 2. od dohodkov prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkdv zava- rovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov **• ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov potujočih zabavišč in od dohodkov od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino 20 3. od provizij poslovnih agentov in poverje- nikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti , 30 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; — od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke tega člena; — od dohodkov doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 Davek po stopnjah iz 2., 3. in 4. točke tega člena se ne plačuje in sicer: — od dohodkov zbiranja in prevoza mleka, kopanja jarkov z jarkačem ter pluženja snega; — od dohodkov doseženih z zbiranjem odpadnega materiala; — od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona«. 6. člen V 23. členu odloka o davkih občanov se stopnja »22 Vo« nadomesti s stopnjo »27 “/o«. 7. člen 27. člen odloka o davkih občanov se spremeni in se glasi: »Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: \ če znaša davčna osnova dinarjev — Nad DO Stopnja */• 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 -50.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 8. člen 55 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 5. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. St. 4/1-010-04/77 Vrhnika, dne 19. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. ŽALEC 580. Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in, 4/78) in 174. cena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o proračunu občine Žalec za leto 1981 1. člen S proračunom občine Žalec za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu občinski proračun) se zagotavlja financiranje spošnih družbenih potreb v občini Žalec v letu 1981. 2. člen din Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 120,300.000 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 119,352.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 948.000 Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 "/o izloča v sredstva rezerve občine Žalec. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Žalec ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Žalec in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prvega odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 6. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in za posebne namene občinskih organov v skladu z nalogami posameznih občinskih organov. Ce se med letom ugotovi, da sredstva razporejena za posebne, namene ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 7. člen Če se med letom ustanovi nov občinski upravni organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz te- koče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet. Če se med letom odpravi občinski upravni organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 8. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje , naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka. Upravni organi in drugi organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe. 9. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o uporabi sredstev rezervnega sklada občine do višine 500.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 ih 4/78); — o zagotovitvi sredstev razporejenih v proračunu za nove namestitve med letom; —- o uporabi redne proračunske rezerve za premalo predvidene oziroma nepredvidene izdatke proračuna; — o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov in njihovih delovnih skupnosti ter drugih uporabnikov občinskega proračuna v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu. 10. člen Nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem uporabnikov sredstev občinskega proračuna opravlja služba občinske skupščine pristojna za računovodske zadeve. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 400-3/81-3 Žalec, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 581. Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76, 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/76, 11/78, 6/77, 5/78, 8/78, 1/79, 12/79 in 30/80) se 9. člen spremeni tako, da se glasi: »Stopnje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti za zavezanca, ki se mu ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov so: */« v I. skupini 20 v II. skupini 17 v III. skupini 14 v IV. skupini 12 2. člen Člen 10 se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancu davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se odmerja davelj po dejanskem dohodku, če se ukvarja predvsem: 1. s farmsko rejo perutnine in sicer: — z rejo brojlerjev nad 20.000 kg letno — z rejo kokoši nesnic z jato nad 1000 komadov — z rejo puranov nad 20.000 kg letno — z vzrejo jarkic nad 5000 komadov letno — z vzrejo enodnevnih piščancev (valilnice), s kapaciteto nad 50.000 komadov, 2. s pitanjem govedi in prašičev v primeru, ko gre za industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelavo krme na kmetiji, 3. intenzivno proizvodnjo: — z drevesničarstvom s površino nad 1 ha — s trsničarstvom s površino nad 1 ha — z gojenjem cvetlic, okrasnih rastlin in sadik zelenjave na površini nad 20 arov. , • 3, člen Spremeni se 12. člen odloka tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona po naslednjih stopnjah: o davkih občanov, Osnova din Stopnja v •/* do 30.000 18 od 30.000 do 60.000 21 od 60.000 do 100.000 24 od 100.000 do 150.000 28 od 150.000 do 200.000 32 nad 200.000 35 Zavezancu davka iz kmetijstva, ki ni zdravstveno in pokojninsko zavarovan v tej dejavnosti, se davek obračunava po osnovah in stopnjah iz 1. odstavka tega člena od celotnega ostanka dohodka iz tovrstne dejavnosti.« 4. člen Za 12. členom se doda nov 12:a člen, ki glasi: »Zavezancu. davka iz kmetijske dejavnosti, ki je preuvrščen na obdavčitev po dejanskem dohodku, se upoštevajo stroški poslovanja po določilih zakona o davkih občanov ob smiselni uporabi normativov, ki veljajo za kooperantska razmerja pri določeni vrsti vzreje in pridelave«. 5. člen Za 12.a členom se doda nov 12.b člen, ki se glasi: »Za zavezance davka iz 2. člena tega odloka se uporabljajo določbe o olajšavah za vlaganje v razširjeno reprodukcijo, kot za zavezance davka iz obrtne dejavnosti (82. člen zakona o davkih občanov)«. 6. člen Za 12.b členom se doda nov 12.c člen, ki glasi: »Zavezanci, ki se jim odmerja davek od kmetij-stva po dejanskem dohodku so dolžni vložiti napoved za odmero davka do 31. januarja naslednjega leta za preteklo leto. V istem roku vložijo tudi zahtevek za priznanje olajšave iz 12.b člena tega odloka«. 7. člen Celoten 14. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in ki vlagajo sredstva v Iružbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene se prizna posebna olajšava iz 3. in 4. odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, pod naslednjimi pogoji: — da preusmerjajo svoje gospodarstvo po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska skupnost in občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini; — da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore v turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija in občinski organ pristojen za turizem ih ki je v skladu z razvojem turizma v občini. Ne glede na prvi odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne skupnosti in za združevanje sredstev in dela — kooperacija. Posebna olajšava se prizna glede na vložena sredstva za preusmeritev gospodarstva oziroma preureditev poslopij v turistične namene ter vlaganje sredstev v strojne skupnosti, po naslednjih merilih: — dvakratna olajšava v višini 75 */• letnega davka, če znaša investicija več kot 50 Vo od katastrskega dohodka, vendar najmanj 10.000 do 150.000 din; — trikratna olajšava v višini 75 °/e letnega davka, če znaša investicija od 150.000 do 250.000 din; ■— trikratna olajšava v višini 100 “/o letnega davka, če znaša investicija nad 250.000 din. Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku in se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se olajšava iz prejšnjega odstavka zniža za 40 V«. Priznanje olajšave po tem členu lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri- priloži program preusmeritve, račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namembnost vloženih sredstev Olajšavo za sredstva, vložena v koledarskem letu, je .mogoče uveljaviti do 31. januarja po preteku leta. Za vlaganja v izgradnjo, rekonstrukcijo in adaptacijo stavb je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je bilo izdano uporabno dovoljenje oziroma v katerem so bila gradbena dela zaključena. Mnenje o tem ali gre za preusmeritev gospodarstva oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija primerna in -v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oziroma območna turistična organizacija ter upravni organ občine pristojen za turizem. Pri priznanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine. Olajšave, ki se priznajo po tem členu, zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se odpravijo v primeru, če zavezanec pred potekom treh let od priznane olajšave, kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtuji. ' 8. člen V prvem odstavku 15. člena se številka 700 nadomesti s številko 2.000. Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki glasi: »Zavezancem iz prvega odstavka tega člena, ki preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju za poklic kmetovalca ali gospodinje, se odmerjeni davek zniža za višino plačanih stroškov šolanja.« 9. člen V prvem odstavku 16. člena se številka 14.000 nadomesti s številko 20.000. 10. člen Spremeni se 19. člen tako, da se glasi: »Stopnje davka od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, znašajo: Osnova din Stopnja v % do 30.000 31 od 30.000 do 60.000 36 od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 44 od 150.000 do 200.000 48 od, 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 56 11. člen V zadnjem odstavku 22. člena se za besedami »če gre za ročno delo« črta pika in doda besedilo: »ter od nagrad izplačanih v zvezi s popisom prebivalstva«. 12. člen Spremeni se 26. člen tako, da se glasi: »Stopnje davka iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov znašajo: Osnova din Stopnja v "/• dp 30.000 31 od 30.000 do 60.000 36 od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 44 od 150.000 do 200.000 48 od 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 13. člen 56 Spremeni se 31. člen tako, da se glasi: Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova din' Stopnja v */• do 30.000 34 od 30.000 do 60.000 38 od 60.000 do 100.000 42 od 100.000 do 150.000 46 od 150.000 do 200.000 50 od 200.000 do 300.000 54 nad 300.000 60 14. člen V 35. členu odloka se številka 3.000 nadomesti s številko 6.000. 15. člen V 36. členu se pod II. spremeni besedilo tako, da glasi: »davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini 0,60 kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč«. 16. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-7/81-4 Žalec, dne 30. marca 1981. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 582. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. februarja 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene do vključno 31. decembra 1979 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 29,8% in to od 1. marca 1981 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1980, se od 1. marca 1981 dalje povišajo za sorazmerji del prej navedenih odstotkov glede na čas, kdaj so bile določene, tako da odpade za vsak mesec 2,5 °/o. 3 Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 56-28/79-3/1 Žalec, dne 24. februarja 1981. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec Jože Zajc, dipl. pravnik 1. r. POPRAVEK V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalna, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 32-1566/80 z dne 24. XII. 1980, se na koncu 6. člena doda nov odstavek: »Lastniki oziroma posestniki Stanovanjskih hiš ali vikendov, ki nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Žalna, imajo pa na tem območju stanovanjske hiše ali počitniške hišice — vikende, plačajo letno 2.000 din 'samoprispevka v dveh obrokih. Ta sredstva se porabijo izključno za sofinanciranje komunalne dejavnosti na območju krajevne skup- nosti 2alna na podlagi programa, ki ga bo sprejel svet krajevne skupnosti Žalna.« Št. 183/80 Žalna, dne 18. marca 1981. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Žalna Franc Čebašek 1. r. POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Drenov grič (Uradni list SRS, št. 29/80) se v 3. členu v točki B vpiše za pare. št. 190 še pomotoma izpuščena parcela št. 1908/3 — vi. št. 766 — stavbišče v izmeri 304 m2 k. o. Velika Ligojna dosedanjega uporabnika Ivana Jesenovca iz Drenovega griča 28. SO Vrhnika VSEBINA IZVKŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran 494. Odlok o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju od leta 1981 do leta 1985 701 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 493. Odredba o obrazcu za predračun prihodkov in 0\* hodkov upravnega organa in o obrazcu za finančni načrt delovne skupnosti upravnega organa 702 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 496. Sklep o zaključnem računu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1980 705 497. Sklep o uskladitvi pokojnin / 705 498. Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov 705 499. Sklep o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske osnove 706 500. Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo 706 501. Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka 706 502. Sklep o višini invalidnin za telesno okvaro 707 502. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1980 707 504. Sklep o določitvi enkratnega letnega prispevka za rekreacijo v letu 1981 707 505. Sklep o razporeditvi sredstev za dejavnosti in pospeševanje rekreacije upokojencev v letu 1981 708 506. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o natanč- nejših pogojih kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane 708 ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 507. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Ljubljana) 708 508. Sklep o določitvi pavšalnega zneska prispevka za zdravstveno varstvo za tujce zaposlene v Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju za 1981. leto (Ljubljana Bežigrad) 71« Stran 509. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno vairstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1981 (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska So* bota) 7io ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 510. Samoupravni sporazum o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju ljubljanskih občin za obdobje 1981—1985 711 511. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničitev programa razširjene reprodukcije individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1981 717 512. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1981 718 513. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvo- de in storitve Skupnosti za cene mesta Ljubljane v potrditev (Ljubljana) 72« 514. Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Brežice 720 515. Odlok o spremembi odloka o urbanističnem progra- mu občine Brežice za območje industrijske cone v Dobovi (Brežice) 722 516. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice za leto 1981 723 517. Odlok o ustanovitvi družbenih svetov v občini Celje 723 518. Odlok .0 spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje 724 519. Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanj- sko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju zazidalnega načrta Zgornja Hudinja — dopolnitev (Celje) 730 520. Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanj- sko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ljubečna (Celje) 732 521. Sklep o javni razgrnitvi predloga realizacije reambu- lacije zazidalnega načrta Otok I (Celje) 739 522. Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veteri- narsko-higienske službe v občini Cerknica 739 523. Sklep o višini družbeno materialne pomoči za leto 1981 (Cerknica) 740 524. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Cerknica) 741 525. Sklep o višini minimalne denarne pomoči otrokom in dohodkovnih pogojih v letu 1981 (Cerknica) 741 526. Pravilnik o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Cerknica 742 527. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti za cene občine Grosuplje 749 528. Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Kamnik 752 529. Odlok o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Kamnik 759 530. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik 757 531. Odlok o proračunu občine Laško za leto 1981 758 532. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Laško) 760 533. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Laško) 761 534. Odlok o spremembah in dopolnitvah. odloka o komunalnih taksah (Laško) 762 535. Ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lanart za obdobje 1981—1985 sklenjen • 763 536. Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1981 763 Stran 537. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 765 538. Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana Bežigrad) 767 53S. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Bežigrad) 768 540. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah (Ljubljana Bežigrad) 768 541. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 6/2 (Ljubljana Bežigrad) 769 542. Odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin (Ljubljana Center) 769 543. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 769 544. Odlok o spremembah odloka e davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) 771 545. Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana Moste-Polje) 772 546. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah (Ljubljana Moste-Polje) 773 547. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Moste-Polje) 774 548. Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1981 774 549. Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana šiška) 776 550. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška) 777 551. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah (Ljubljana Šiška) 778 552. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana šiška) 779 553. Odlok o priznanjih občine Ljubljana Šiška 779 554. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik) 780 555. Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana Vič-Rudnik) 782 556. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik 782 557. Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 783 558. Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Logatec 783 559. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Logatec 786 560. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Mozirje) 787 561. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje za obdobje 1981—1985 sklenjen 793 562. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti na področju komunal- Stran nega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Mozirje za leto 1981 793 563. Odlok o proračunu Skupščine občine Sevnica za leto 1981 794 564. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene ce- ne, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Sevnica) 795 565. Odlok o določitvi posameznih elementov izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1981 (Sevnica) 795 566. Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Sevnica 795 567. Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Sevnica 799 588. Odlok o cenah za geodetske storitve (Sevnica) *802 569. Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Sevnica 802 570. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Boštanj 805 571. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz- vode in storitve občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica v potrditev 806 572. Navodilo o pošiljanju cenikov Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica v potrditev 8C6 573. Navodilo o določitvi proizvodov in storitev, za ka- tere morajo organizacije združenega dela in samostojni obrtniki pošiljati obvestila o cenah Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica zaradi spremljanja 807 574. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah) 807 575. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Šmarje pri Jelšah) 809 576. Ugotovitveni sllep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah na podlagi sprejetega samonprav-noga sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981 do 1985 za leto 1981 810 577. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1980 810 578. Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1981 811 579. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika) 812 580. Odlok o proračunu občine Žalec za leto 1981 814 581. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Žalec) 814 582. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Žalec) 816 — Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalna (Grosuplje) 816 — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Drenov grič (Vrhnika) 817 izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone TomSič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/VII - Telefon* direktor, uredništvoi uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnege davka po mnenju Republiškega komiteje za Informiranje št. «21-1/78