IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik XIV. 1904. Sešitek 3. in 4.
~ ~   ~   ~ ~
Frančišek Mihael Paglovec,
župnik v Spodnjem Tuhinju in slovenski pisatelj (1679—1759). Spisal Viktor Steska.
(Dalje.)
VI.
Paglovec spada med najzaslužnejše pisatelje slovenske v prvi polovici 18. veka. Kdo pa je spodbudil moža, daje vstopil v kolo slovenskih pisateljev? Na to vprašanje je pač težko odgovoriti. Brezdvomno je, da je Paglovec že pred svojim nastopom v javnosti pridno prebiral slovenske knjige zlasti Kastelčeve poleg evangelijev in listov, ki jih je moral itak vsako nedeljo in vsak praznik prebirati v cerkvi vernikom pri božji službi. Čudno se pa mora vendar zdeti vsakomu, da je prva doslej znana Paglovčcva knjiga izšla, ko je bil pisatelj že v 54. letu. To je pač zagonetka. Toda poskusimo jo rešiti.
Paglovec je bil iz srca pobožen in veren sin katoliške cerkve. Leta 1725. je bil sklican v Rim pokrajinski zbor, ki je zlasti priporočil rabo Bellarminovega katekizma pri pouku otrok. Ker je zanimivo, kaj so škofje tu sklenili, naj sledi tu nekoliko točk iz tretje seje 29. aprila I. 1725'").
I. O praznikih opoldne naj se da znamenje z zvonom, in eden ali dva moža, marljiva in pobožna, naj gresta po vsej
'») Glej vvod k slovenski izdaji llcllarminovega katekizma.
župniji in zvončkljaje kličeta: Očetje in matere, pošljite svoje sinove in hčere h krščanskemu nauku, sicer boste dajali Bogu odgovor!
2. Dve starejši, goreči in ljubezni polni osebi naj se izbereta, ki naj hodita s pridevkom »ribič« s paličico okrog in zbirata dečke in deklice za nauk. Za vsako pot dobi vsak po i CK) dnij odpustka. Tudi v cerkvi naj nadzirata otroke.
3. Otroci naj se razdele v več oddelkov. V vsakem oddelku naj jih bo po 8 — IO in ne več. Uči naj jih duhovnik ali klerik ali kak drug sposoben človek ali tudi učenec iz višjega oddelka.
4. Oddelki naj bodo vsaj 4 za dečke in deklice. V vsakem . oddelku naj se uče otroci po en odstavek Bellarminovega katekizma.   Dečki naj uk obiskujejo od 7.—14., deklice od 7.—12. leta. Pol ure naj se poučuje, pol ure izprašuje, naposled naj se glavne molitve glasno molijo z litanijami vred.
Belarminov katekizem z določili rimskega zbora iz I. 1725. je kmalu potem izšel. Slovenci so ga z veseljem sprejeli in 1. 1728.") je že romal slovenski prevod po deželi. Najprej je bil natisnjen latinski del z naslovom »Instructioncs tres etc.« potem pa slovenski del:
Kratki SAPOPADEK CHRISTIANSKIGA NAVUKA OD ROBERTA BELLARMINA ctc. Is Latinskiga nu I^shkiga na Slovinski ali Krainski iefik fveftu prellavlen inu pogmeran. 12°. III str.
Po mojem domnevanju je vprav ta knjižica vplivala na Paglovca, da je pričel s svojo šolo. Najprej je seveda po zborovem navodu učil na izust katekizem. Kmalu se je pa prepričal, kako mučno je mladino tako poučevati. Otroci niso vselej vsi prišli k pouku, hitro so pozabili, težko jih je bilo nadzirati v raznih oddelkih. Paglovec si je torej mislil : Olaj-šajmo si trud s tem, da naučimo otroke najprej brati, potem
") Glej Izvi'Htja muzuJKkcga ilruslva 190a, 95.
bo lažje šlo s poukom. In res je osnoval nekako šolo. O tej šoli je pisal že Jos. Benkovič"*):
»Učil je otroke ne le krščanskega nauka, temveč tudi pisanja in branja in zmožricjše celo latinščine, da so se mogli dalje šolati. Da je pa bila šola redna, je sprejel po šest dečkov k sebi na hrano in stanovanje, nekaj jih je imel kapelan, nekaj jih je pa stanovalo doma ali pa po zasebnih hišah. Prihajali so namreč tja tudi od daljših stranij. Kadar ni utegnil sam poučevati, je poslal svoje gojence po selih, da so učili druge brati in pisati. Vzgojil je več takih potovalnih učiteljev, ki so se razkropili daleč na okoli, nekateri tudi na Štajersko v savinjsko dolino. Zadnji njegov učenec je bil zasebni učitelj Povh, ki je umrl 1. 1820. v visoki starosti.«
To, kar je Benkovič izvedel po ustnem izročilu, se kaj dobro vjema z delovanjem, določenem po želji rimskega zbora.
Paglovec je pa storil še korak dalje. Otroci naj bi se učili katekizma, potem naj bi pa napredovali sčasoma tudi v ascetiki. Zato je jel prevajati druge znamenite knjige, ki so se urno širile med Slovenci. Zato torej je Paglovec prijel za pero v dobi, ko mislijo drugi, da tiče že globoko v jeseni svojega življenja.
Med Paglovčcvc učenec se prišteva tudi Jurij Japclj, toda, v katerem smislu, še ni dognano. Da je bil Paglovec za učitelja Japlju v »kranjščini«, bi bilo mogoče na dvoji način. Ni izključeno, da bi se bil Japelj kot rojen Kamničan učil pri Paglovcu samem"1), saj do Tuhinja ni bilo daleč, in Japelj (roj. 1744) je Štel ob Paglovčevi smrti že 15 let (1759). Mogoče je pa tudi, da mu Japelj prideva naslov učitelja, ker se je učil slovenščine po njegovih spisih, ki so bili zlasti v Kamniku znani
'•) Dom in Svot 1899, 395.
*») Te misli je Jos. Benkovič pišoč (Dom in Svet, 189*, 33.), tla ' jo I nI Paglovec mlademu Japlju »pravi dušni in krušni oče« in da je »potisnil svojemu goJCDOU v spretno roko pisateljsko pero.«
in priljubljeni. Japelj je Paglovca tako čislal, da ga je imel za največjega jezikoslovca tistih dnij20).
Med znanimi slovenskimi pisatelji je živel v Paglovčevi bližini le Ahacij Steržinar, župnik in škofovski komisar v Gornjem Gradu, ki je znan po svoji pesmarici, katero je izdal 1 1729. Ker ta natanko pove, kdaj je izšel prevod Bellarminovega katekizma, bi bilo misliti, da je morda tudi Paglovec kaj sodeloval pri prevodu. Drugih dokazov ni.
Paglovec je izdal več slovenskih knjig, pa na nobeni se ni podpisal. Zato mu različni slovstveniki več ali manj spisov pripisujejo.
Kopitars1) mu pripisuje: »Evangelia inu Branie«, izdaji iz 1. 1741. in 1764., in Scupuli: »Sveta Voiska 1747.' Pri tej sodbi se opira na Japlja in na jezik.
Mam mu pripisuje več knjig, in sicer iste, kakor Kopitar, pötem pa še: Tobiove bukve iz 1. 1733 in 1742, zvesti Tovarš enga sledniga Christiana 1767, Tomaža Kempensaria Bukve 1745. in Sv. I .uiH' Andoht v' gorenski Kraynski strani v' Dražgošah 1750. Zadnjo mu pripisujeta tudi Čop in Šafafik.
,0) Kopitar: Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark. 1808. pise na str, 147: »Bohoritsch selbst war ein gelernter Grammatiker, was — - selbst Pagloviz nicht war, wiewohl ihn sein Schüler Japel den größten Philologen seiner Zeit nennt.«
") Grammatik etc. str. 124. Der Besorger dieser vierten Ausgabe der Evangelien — war, der allgemeinen Tradition zufolge der Pfarrer Pagloviz. — — Ks mögen noch mehrere Krainischc Uebersetzungen ihn zum Urheber haben: aber er nannte sich nirgends; in jener von P. Scu-puli's christlichem Streit (Sveta Voiska, Laibach 1747), die nach Japel's Aussage gewiß von Pagloviz ist, heißt es bloß »skusi enga Malhniku is Gorenske Crainskc Itrani. (Und eben durch die Identität der Orthographie in dieser Sveta Voiska und der 4 ten Auflage der Evangelien wird obgenannte Tradition hinlänglich bestätigt.) A. 1764 erschien die 2te Aullage der Paglovizischen Rccension, vermutlich noch von ihm selbst besorgt, mit, in einzelnen Wörtern, etwas veränderter, in Rücksicht des s und /, s/t und /// aber wirklich sorgfaltig verbesserter Orthographie.
Jos. Benkovič -») domneva tudi, da je Paglovec v zvezi s prvo slovensko pratiko, ki je izšla 1. 1725. Mislim, da ta misel ne bo prava, že radi kraja, kjer je bila natisnjena, namreč v Avgsburgu.
Glede spisov torej še do danes nismo na jasnem, koliko je Paglovčevih in kateri so.
Knjige same res ne dokazujejo, jeli so Paglovčeve ali ne. Jezik je sicer dober dokaz, a vendar nas lahko vara, saj bi bilo mogoče, da je kdo Paglovca v jeziku in pravopisu po-polnc:ma posnemal. Tudi ustno izročilo samo še ni jasen dokaz, čeprav je pri knjigah težja zmota, da bi se prilaščevale tujemu pisatelju. Najbolj čudno pa je, da celo P. Marko Pohlin ni vedel, kdo je poslovenil »Sveto vojsko« in »Kempenzarja--, čeprav obe knjigi navaja po naslovu as).
Bržkone je res Paglovec prevel vse one knjige, ki jih navaja Mam, le zadnjo moramo izvzeti: Sv. Lucie Andoht.
1'. Marko Pohlin navaja ta spis na str. 38. svoje Bibliothcc, in sicer doslovno: P. (I. L.) edidit; S. Lucie Andoht v' gorenski Kraynski strani v' Drashgoshah 1750, in 8. Totus libellus aeri minus: sed plurimis mcndis scatet.
.Črka P. in besede »v' gorenski kraynski strani« so zapeljale naše slovstvenike, da so sklepali, da je knjižica Paglovčeva.
Knjižice bržkone ni nikjer več zaslediti, vsaj po ljubljanskih knjižnicah sem jo zastonj iskal, zato tudi glede jezika ne moremo nič gotovega vedeti in tudi nič sklepati.
*•) Dom in Svet. 1895, 59: Kdo neki jo je jel sloveniti ? Najbržc kateri tedanjih pisateljev slovenskih. Skoro verjetno je, da je to delo sprožil K. M. Paglovec, ki je sicer mnogo pisal, a spise izdajal brc/, podpisa ali pa z brezimnim podpisom: »masnik z gorenjske kranjske strani«. - To je tem dozdevnejse, ker je znano, daje bil župnik Paglovec prav za pfav prvi kranjski socijolog, ustanovitelj prve kranjske (kmečke) hranilnice, pospeševalec kmetijstva ter sploh velik človekoljub.
••) Bibliotheca Camiolica, str. 50, 55.
Pač pa je jasno, da knjižici ni bil izdajatelj Paglovec, ker njegove začetne črke so F. M. P. ne pa I. L. P.1*). Drugič si težko mislimo, kako bi Paglovec, ki moida v vsem svojem življenju ni prišel v Dražgoše, izdal tako knjigo, in sicer v starosti nad 70 let.
Vprašali bi torej, kdo pa je I. P. L.? V tem oziru bo brczdvomno prava trditev dražgoškega župnika Fr. Iionclja, da pomenjajo imenovane črke selškega župnika Luko Pušarja, ki je res tedaj (I. 1750.) živel in so Dražgoše kot podružnica pripadale tačas k Selcem. Bakrorezne podobice sv. Lucije z istimi črkami se še nahajajo v Dražgošah. Napis se glasi:
MIRFKEL PELD S: LUCIE DIV1ZE IN V MARTER-NIZE, V GORENSKI CRANSKI STRANI VSEVSHKI FAR I, V DRASMGOSIIA1I IMENOVANA. I L P.
Že ta naslov potrjuje, da je P. Marko Pohlin resnico zapisal pišoč »plurimis mendis scatet.«
Za »Sv. Vojsko« in za »Kempenzarja« imamo pa še drug dokaz, da sta res Paglovčeva prevoda.
V ljubljanski bogoslovski knjižnici je zapisnik, kamor je knjižničar napravil nekoliko zapiskov, ki se tičejo teh dveh knjig. Piše namreč: Dne 10. julija 1749. je dobil knjižničar Frančišek Josip Tolmajnar v shranjenjc po č. g. Jerneju Cincala (Zinzala) 179 izvodov Paglovčevega prevoda »Sveta voiska;« drugi dan 11. julija pa 603 popolnih izvodov Tomaža Kempčana z nekaterimi dodatnimi polarni, le pole W je manjkalo. — 6. oktobra 1755. je Paglovec sam razodel svoje mnenje, kako naj se ravna s temi knjigami. Ko bi umrl nagloma, ali ko bi v njegovi oporoki ne bilo omenjeno, kaj naj se zgodi z njegovimi deli, naj se te knjige razprodajo in razdele, izkupilo naj se pa porabi v dobre namene, zlasti za podporo ubožnih dijakov in sramežljivih siromakov.
•») Zato jc napačno, da jc dr. Kr. Simonič v »Slovenski bibliografiji, str. 10. izpustil prave začetnice I. L. P. in zapisal naravnost, da je knjigo izdal Kr. M. Paglovic.
Iz zapisnika je torej jasno, da je oba prevoda preskrbel Paglovec. Hkrati pa spoznamo iz njega, kako so se tedaj knjige prodajale.
»Sveta voiska« je bila po IO krajcarjev. Knjigovezova vdova Marijana Volusi je kupila 23. oktobra 1749. 6 izvodov, knjigar Straus 6. marca 17 5 1. 12 izvodov, tiskar Adam Reichhardt 7. marca 1752. 4 izvode, knjigar Anton Voller je vzel za neki dolg 24 izvodov 14. marca 1750., potem 21. septembra 1750. 12, 19. junija 1752. 25, 8. januvarja 1753. in 6. avgusta 1753. po 6 in 12, 22. oktobra 1755. 12, 16. decembra 1755. 6, IO. aprila 1756. 9, 25. julija 1756. 6, 18. febr. 1757. 13 izvodov.
»Kempenzar« je stal 12 krajcarjev. Voller ga je vzel I. 1750. 18 izvodov, Marijana Volusi 9, knjigar Straus 1. 1751. 12, tiskar Adam Reichhardt 1. 1752. 4; 1. 1760. jih je poslal ta tiskar 28 v Celovec; tiskar Hepner jih je vzel 1. 1765. 6, duhovnik Redeschini 1. 1767. 2 izvoda, Eovro Pernbacher isto leto 6 itd. Kempenzarja se je torej prodalo potem, ko je prišel v bogoslovsko knjižnico, po 20 izvodov na leto, I. 1760 celo 41, 1. 1766 29, 1. 1767 26.
Do I. 1755. je Paglovec sam jemal izkupilo, odslej je šlo v dobre namene, kakor Je sam določil 6. oktobra 1755.
Oglejmo si sedaj posamezne Paglovčeve spise:
i. EVANGELIA I INU BRANJE | NA NEDELE INU | Piasnike zhes zelu leitu, is Eatinfkiga na Crainski jesik fveftu, inu I fkerbnu preloshene, popravlene, | inu pogmerane. || Is perpufheniam Gnadliviga, inu viffoku uredniga | Firshta | INU | GOSPUDA, GOSPUDA | SIGMUNDA | FELIXA | sedem-nailliga | LUBLANSKIGA SKOFFA, etc. j Na Svetlobo dane. | I.abaci Typis, Adami Friderici Reichhardt, Incl. Prov. Cam. Typ. I Sumpt. Joann. Bapt. Volusy et Joann. | Bapt. Blanck, «74«. «2°. Str. 16 -f- 456 -f- 78.
Generalni vikar Janez Jakob Schilling je odobril ta natisk 3. marca 1741. in pripomnil, da je ta izdaja »nunc per viros peritos ad nune finem a nobis deputatos accurate revisa«.
Iz teh besed se da sklepati, da je bil Paglovec le glavni urednik, če. ne misli Schilling tu na škofijske revizorje. Ta izdaja ima na strani 2 a posvetitev škofu Sigismundu Feliksu, na str. 2 b pa zanimivo opazko: Sub (Chrönio) hoc — novum prodiit Evangelii opus ad puritatem Romanae fidei in slavo-nicum idioma traductum, quo circumjacentes vicini etiam populi erudiuntur, quod post longa tempora Joscphi Antistitis jussu recussum: Nune demum — novam lucem conspicere anhelat, et ut acceptius compareat, ad normam idiomatis, uti in meditulio Carnioliae in usu est, emendatiorem formam induit, adjeetis ad calcem rudimentis fidei pro erudiendis tam tenerae aetatis, quam adultis rudibus.
Na listu 3 b je predgovor. Tu pravi, da je nekdo dobro opomnil o slovenščiniir'): Linguae huius ignaris nulla praecepta sufficiunt, peritis vix ulla sunt necessaria. Zato naj vsakdo bere po svoji krajevni navadi. Ločil se je f od s, čeprav ne dosledno, ker take malenkosti zgreši tiskar in korektor. Besede se rabijo, kakor jih govore v Ljubljani in v okolici. Naglaskov ni dosti, ker so različni po raznih krajih. Piše se al, el, il pri glagolih »ex jussu Maiorum«, in po pravici, da se femi-ninum in plural takoj spozna, in ker ni kazalo delati razlik od stare navade (novitatem contra receptum antiquorum morem introducere), saj tudi Nemci in Francozi drugače pišejo, kakor govore. Pišimo torej, kakor je nekdo dejal, »more linguae, loquamur more regionis et patriae«.
Knjiga je razdeljena tako, da obsegajo evangeliji in listi str. I—422, molitev po pridigi, to je ista, ki jo molimo sedaj pri litanijah : Vsemogočni večni Bog itd., 423—426, izpovedna molitev (kesanjc) 426—8, katoliške pesmi 429—456, potem I—78. katekizem, da se po pridigi poučuje ali mesto pridige razlaga; na str. 13. je nauk o izpovedi in sv. obhajilu iz Bellar-minovega katekizma, str. 22. pouk o krščanski pravičnosti iz
">) Schönlchcn v izdaji evangelijev in listov I. 1672. Cf. Jezičnik XXI, 29. in XXII, 14.
Petra Kanizija, 33—59 litanije, 60 — 71 kratko razloženje krščanske vere in 72—78 o zakonskih zadržkih.
Leta 1764. je izšla ista knjiga zopet. Kakor je že Kopitar omenil, je ta izdaja glede >pravopisa boljša, čeprav se sicer ne razlikuje dosti od prve. Mam dvomi, da bi bil tudi to izdajo oskrbel Paglovec, ker je že 1. 1759. umrl. Mogoče bi to vendarle bilo, če se pomisli, da je popravljen izvod čakal na tiskarja, ki je s tiskom pričel, ko se je prejšnja izdaja že skoro razprodala.
2. Mam navaja drugo knjigo takole: Tobiove bukve, tu je suetiga pisma stariga testamenta historia svetih navukou polna od tiga stariga Tobia, inu niegoviga synu, na crainski jezik sucstu preložena. H' timu so se perdiale ene lepe viže nu manjcrc bogu služiti, nu sueti ray si saguišat sa gmain ali kmetiske inu deloune ludy, vsete nu posnete z' enih nembških bukvic skuzi mujo cniga Mašnika z' gorenske Crainske strani. U Lublani skuzi A. F. Rcichhardta 1733. 120. 307. — Mam navaja dalje tudi izdajo iz 1. 1742. in »Zvesti Tovarš« itd. kot tretjo izdajo iz 1. 1767. Pri drugi izdaji je letnica pogrešna, mesto 1742 bi se moralo citati 1745; pač pa je bil natisk dovoljen I. 1742. Mam gotovo knjige sam ni videl, zato jc tudi naslov napačen.  Glasi se namreč kakor pri tretji izdaji:
SUESTI TOV ARS! 1 | Enga sledniga Chrifliana, kajteri fkusi ta C ATECH ISMUS, ali | potrebni kerfhanski Navuk njemu | kashc to pravo pot pruti Ne|befham, inu fkusi te | Tobiove BUKVE | Ali Iliftorio od Tobia inu | fkusi duanaill Rcgelzc ga vuzhy po | taifti prou hoditi, inu fkusi ene, inu | druge Molitve sa Boshjo pomuzh | profsiti k' nuzu mladim, inu delounim | Ludem.
Ukup sloshcnu, inu sdei drugu v' druk | danu. | Skusi cniga Mafhnika is gorenske | Crainske ftrani.
Na pervolenic vikfhi Duhoune Gofposkc. | Labaci, | Typis, Adami Frid. Reichhardt, Incl. | Prov. Cam. Typogr. 1745. 12°. IV -f- 212 -f- 4 str- kazala. Imprimatur 17. jan. 1742.
Na str. II. je »Tabla teh pushtabou, inu visha fe navuzhiti Crainsku, ali Slovensku brati.
Od str. I—32. je Catechismus. Do 31. strani je prav isti natisk, kakor v knjigi »Evangelia inu Branie«. Tu pa ima rožni venec, dočim imajo »Evangelia« evangelij sv. Barnaba in sv. Marka. Na str. 51. je razlike za eno vrsto, ki se zopet poravna na str. 52. Enakost je do str. 78. Na str. 79. in 80. ima pouk o sorodstvu: Viža ali Regelca koku se ima ta žlahta raitat itd.
Na str. 80. se prično Tobiove Bukve. Str. 81. pravi v predgovoru, da se celo sv. pismo ne sme brati, ker bi le škodovalo; zakaj pišejo se v njem skrivnosti. Tobijeve bukve pa sme vsakdo brati, ker popisujejo »življenje mož in žena in so umljive.« Prve izdaje ni več dobiti, zato je izšla druga, ki ima jezik : »koker se v gorenski erainski strani govory« (str. 82). Str. 83—127 popisujeTobijevo življenje. Str. 128—212: Regelce ali viže Bogu služiti. Molitve, maša, izpoved, obhajilo itd.
Tretja izdaja je izšla 1. 1767. v Ljubljani pri tiskarju Jan. Erid. Egerju. Imprimatur je bil dan že 30. marca 1760 (Karol Peer). Mogoče je torej še, daje Paglovec natisk oskrbel. V tej izdaji ni več »table teh pushtabou«. Jezik je nekoliko izpremenjen glede pravopisja; piše namreč: flushu, resodeu, osnanu, mesto služil, razodel, oznanil (str. I.), za Boshy piše Boshji, za nizh nezh (str. 71), pač pa se včasih zmoti in pusti prejšnjo obliko na pr. umeri (str. 2), vsel (str. 71). Oblika knjige je nekoliko večja, str. 198 -j-4 kazala"").
Mam po pravici sodi, da so knjigo med tiskom drugi popravljali. Najbrže so ti spreminjali / v u, česar se Paglovec ni predrzni!, kakor smo že prej omenili.
3. TMOMASA I KEMPENSARIA | BUKVE | v' katerih je sapopadenu | to podvuzhenic, koku en fledni, | bodi kaker-
") P. Marko Pohlin (Hibi. Carn.) knjigo pripisuje Schillingu in navaja tudi pogresuo letnico 1742. mesto 1745. za 2. izdajo ter pristavlja: 1 lic libellus pro non modico spiritualis plebis fruetu ab illo editus, posthoc sacpe sacpius in 8. reiinpressus est, to je v osmerki, nc pa »osem natiskov«, kakor se bere v »Zborniku SI. Matice« 1903 str. 64.
sliniga ftanu ozhe, ima, | inu samore po Chrifiufovim navu|ku, inu shiuleniu fvoje shiulenie | pelati, vishat, inu rounati, sa ] Chriflufam v' pravi brumjnofti hoditi.
V to dansko okuli Lublane na|vadno Spralio fkerbnu, inu I fueftu preftaulenc Skufi dva Mafhnika Petrinarja, inu Faimafhtra is gorenske Crainske | ftrani k' duhounimu nuzu tim I Slovenzam v' druk dane.
Na pervolenie vikfhi Duhoune Gofposke.
Labaci, | Typis, Adami Frid. Reichhardt, | Incl. Prov. Carn. Typ. 1745. 12°. 496 -f- 14 (kazalo) -f- 6 str.
Revizor rokopisa je bil frančiškanski lektor in ekspro-vincial Anton Kalan, ki se je podpisal v Kamniku 27. decembra 1744. Generalni vikar Karol Peer je natisk dovolil 20. januvarja 1745.
Te knjige torej ni prevel Paglovec sam, ampak v družbi z nekim župnikom. Kdo je ta njegov drug, nam je ostalo, žal, neznano, moral pa je biti kak njegov sosed. Prevajavca sta rabila poleg latinskega izvirnika še laški in nemški prevod. Čudne so morale biti tedajne razmere, da nista nič vedela o slovenskem prevodu o. Ilipolita iz I. 1719.*7)- Paglovec je ostal tudi v tej knjigi zvest svojemu načrtu, naj se ljudje nauče najprej dobro brati, potem bodo radi brali. Zato jc sprejel tudi v to knjigo, in sicer na konec, zopet svojo »tablo teh pushtabou« toda v bolj razširjeni obliki. Po pravici pravi Vrhovnik, da je Paglovčev »Kempensar« eden prvih razširjevavcev slovenskega branja.
Ta knjiga je doživela več ponatiskov, ki so jih seveda oskrbeli drugi pisatelji. Drugo izdajo je oskrbel I. 1778. beneficijat stolne cerkve ljubljanske Anton Conti. Tretja izdaja je izšla 1- 1788. in četrta 1807 «").
•') Glej tudi Ivan Vrhovnik: »Tomaž Kcmpčan v slovenski obleki« v »knjižnici družbe sv. Cirila in Metoda«. XIV. str. 55. *•) Vrhovnik I. c. 56.
4. SVETA j VOISKA | TO JE | SVETU PODVUZHENJE| KOKU IMA TA ZHLOVEK | ZHES SOURASNIKE | TE DUSHE I SE SHTRITAT, INU USSE | HUDE SHELLE PREMOISTRITI I fkusi to | fe h' pravi brumnofti pousignit, | po nauku | P. LORENZ A SCUPULI | ORDNA S. CAJETANA |. Is lashke v' to Kraynfko fpraho | fkerbnu, inu sveftu preftavlenu fkusi en|ga Mashneka Petrinarja is gorenfke Krayn|fke strani, inu k' duhovnemu nuzu tem Krayn|zam na dan dane v' leitu 1747. sdej pak | pobulfhane, inu k' drugemu malu | vtifnene. | Na pervolenje vikfhe Gofpolke. | v' LUBLANI, | se naidejo per ü. Andrejo Clemens, | Bukvavesizu 1783.
Navedli smo naslov druge izdaje, ki se pa vjema z naslovom prve izdaje. V prvi izdaji je seveda zapisano »zdei na pcrvu v' druk danu«. Prvo izdajo je potrdil generalni vikar Peer 6. maja 1747. Prva izdaja je imela 250 str. in kazalo. Na str. 250 stoji opomba, da je prelagatelj rabil za prevod laško, latinsko in nemško knjigo. Prevajal je I. 1743. in prevod dovršil 23. maja, na praznik vnebohoda Gospodovega.
Druga izdaja, ki so jo oskrbeli že drugi, ima XIII. in 246 str. Predgovor obsega V—XIII. Tiskana je bila »v' Lub-lani lliskane per Ignatiu Aloysiu Kleinmayerju 1783«. Strinja se dobesedno s prvo izdajo, le strani niso povsem enake in predgovor je spremenjen nekoliko. Glede pravopisa stoji mesto prejšnjega i večinoma /.
Kdor bi Paglovčcv jezik sodil po današnjem merilu, bi moral seveda izreči precej trpko sodbo. Kdor pa pomisli, da je Paglovec pisal svoje knjige, ko ni bilo skoro nobenega sodelavca na slovstvenem polju, ko ni bilo prilike temeljiteje proučavati slovenski jezik, in da se je Paglovec skoro moral ravnati glede jezika po Schoenlebnovem načelu, ta gotovo ne bo kratil zaslug Paglovčevemu trudu. Schoenleben»») je pisal 1. 1672., da je nemogoče izdati knjigo, ki bi vsem ljudem raznih narečij ugajala. O Hrenovi izdaji »evangelijev in listov«
»") Cf. Mani: Jezicnik: XXI, a9.
gre tožba, da je v nji mnogo besed hrovaških in dalmatinskih (— srbskih), o njegovi izdaji se bodo pritoževali o nemških. Ali — kadar manjka lastnih, sprejmimo rajši že udomačene. Malokatcri Ljubljančan ve, kaj je jezer, dedič nam. tavžent, erbič. — Kdor je na hrovaški ali laški meji, naj pa mesto takih besed vpiše ondi navadne.
Schoenlebnovo načelo je sprejel Paglovec za sveto, kar ni čudno, če pomislimo, da je Schoenleben veljal za prvega domačega učenjaka svoje dobe. Ljubljansko narečje torej z vsemi tujkami je bilo uzorno narečje Paglovcu in tega se je poprijel v svojih spisih, seveda le toliko, v kolikor ga niso za seboj zvodili prejšnji pisatelji; zato pa tudi njegov jezik ni pristno -ljubljansko ali kamniško narečje, ampak mešanica raznih narečij. V Paglovčevih spisih se nahajajo napake proti slovnici in pravopisu, najbolj pa nas motijo številne, popolnoma nepotrebne nemške besede poleg nemških stavkov v slovenski obleki in nepotrebnega člena.
Kljub vsem tem hibam je pa zasluga Paglovčeva vendar velika za slovenski jezik. S svojimi spisi je budil veselje do branja, s svojimi navodi za črkovanje je učil brati, vodil je ljudi do večje omike in globlje pobožnosti in spodbudil nedvomno mlajše moči k pisateljskemu delovanju. Japelj sam je dosti znamenit dokaz.
Čudno je, da se v Tuhinjski dolini ne zasledi dandanes nobena Paglovčeva knjiga več, pa tudi,, da se ne nahaja nič slovenskega izpod Paglovčevcga peresa v župnijskih knjigah. Le semintja se bere kaka slovenska beseda na pr. umurena ( - umrlina) v pomenu Sterbrecht. V zapisnik duhovnih opravil je zapisal Paglovec začetke treh pesmic, ki so jih peli ob največjih praznikih namreč: »Eno dete je rojenu«, »Ta dan je vsega veselja« in »Jezus jc od smrti ustal«.
VII.
Župni arhiv v Spodnjem Tuhinju hrani tako imenovano Paglovčevo kroniko.   Naslov tej knjigi je »Undterschidliche
Schafften, so die Kirche St. Martini betreffen etc.« Ta knjiga ima zelo različno vsebino: najprej ima prepise kupnih, pravdnih, ustanovnih listin str. I—202; o sinodi v Loki 13. avg. 1753 str. 202; okrožnico goriškega nadškofa o tridnevnici pred pustom z dne 24. januvarja 1754 str. 203; vabilo k sinodi v Loki 13. avgusta 1754 str. 204; vabilo k sinodi v Loki 26. junija 1755. z zanimivimi vprašanji o dušnem pastirstvu str. 208; določbo o popoldanskem krščanskem pouku za mladino 29. nov. 1755 str. 217; okrožnico arhidiakona Karola Sigismunda 8. nov. 1756., da je cesarica dovolila eno tretjino cerkvenih preostankov porabiti za duhovsko hišo (domus prcsbyterorum); (tu slede poznejši dostavki na pr. kronika od 1. 1801 —1851 str. 231 do 267 od 1. 1852 —1860 str. 308 — 333); Paglovčevo. kroniko str. 268—309; vrsto župnikov in kapelanov v Tuhinju str. 318 dalje; popis zidave in prenove cerkvenih zgradb 354 dalje; konec 369, potem kazalo.
Poleg te važne knjige pa se nahaja v ondotnem arhivu še zapisnik duhovnih opravil (matricula), kjer je dan za dnevom popisano, kje in kako se v župniji vrši služba božja ali kaka posebna cerkvena pobožnost, in seznam cerkvenih dohodkov, izdatkov in stavbnih stroškov. Paglovčeva kronika v tesnejšem pomenu ima dva dela. V prvem ima podatke o raznih zanimivih dogodkih kranjske dežele n. pr. o turških vpadih, o potresih (26. marca 1509, 6. marca 1511., 3. in 4. dec. 1690), o požarih v Ljubljani 1361, 1371, 1386, 1493, 1583,) v Kamniku (1690), o hudih boleznih, draginjah itd. Vse to je žc znano iz Valvasorja in iz spisa L. Dolinarja v »Slovenskem romarju« I. 1857. str. 42— 45., torej lahko preskočimo ta oddelek.
Važnejši je drugi oddelek, kjer Paglovec leto za letom zaznamuje spomina vredne dogodke. Tudi ta del je bil deloma že objavljen v »Slovenskem romarju« I. 1858. str. 115 —123, toda nc celotno Ker jc dotična knjižica redka, in ker so zgodovinski drobci vendarle vredni, da se otmö pozabljivosti, naj •lede' tU, Izpuščeni so lc nekateri dogodki, ki so splošno znani, in pa
beležke o popravah raznih cerkva, ki so-omenjene v oddelku, kako je Paglovec deloval v svoji župniji.
S svojim prihodom v Šmartno v Tuhinjski dolini 1. 1705. pričenja Paglovec svoje zapiske.
1705. je bila letina srednja,
1706. je bila dobra,
1707. zelo dobra.
1708. Letina dobra, vino izvrstno. To leto so za vedno prenesli semenj v Kamniku od 8. decembra na 4. december, radi praznika Brezmadežnega Spočetja.
1709. Zima je bila od IO. januvarja dalje zelo ostra. Ozi-mina je bila končana. Vino slabo in tudi malo ga je bilo.
1710. Zelo rodovitno leto.
1711. Dosti dobra letina.
1712. Manj dobra letina. 29. junija je imel tu novo mašo Peter Grošelj (Groschele), rojen v Kostanju.
1713. Slaba letina, deževno leto.
1714. Zelo slaba letina in deževno vreme. Pogorela vas (prav za prav le 2 hiši) Cirkuse. Zopet 1. 1731. — 2. oktobra je umrl Frančišek pl. Ilohenvvarth, grajščak v Špitaliču. V tej župniji je bilo pokopanih 148, sicer le po 40.
1715. Dosti dobra letina. Do žetve pa je bila strašna lakota radi nerodovitnosti prejšnjih let. Mnogo 1 j Lidij jc umrlo na Kranjskem, Koroškem in Štajarskcm radi lakote in vslcd boleznij, ki so jih nalezli od slabe hrane. V Kamniku jc umrl kapelan Janez Pereč (Pcrez), ki je ustanovil beneficij Pracsent B. M. V. v Kamniku z glavnico 2500 gld. Beneficij uživa župnik kamniški. Pereč je bil v Kamniku za kaprlana blizu 23 let.
1716. Srednja letina in zelo pozna. Proso so želi šele o sv. Mihaelu in grozdje obirali šele konec oktobra. Vino jc bilo zelo kislo, zato so le vipavca pili po vsem Kranjskem.
To leto je umrl 17. julija g. Matej Kovač, vikar v Ncvljah, goreč mož. Več let je bil kapelan v Kamniku, potem blizu
20 let vikar v Nevljah. 5. avgusta zmaga nad Turki pri Petro-varadinu. V oktobru so cesarski vzeli Temešvar.
1717. Dosti dobra letina in zgodnja. 16. avgusta zmaga nad Turki pri Belem Gradu. 22. avgusta so si naši osvojili Beli Grad.
1718. Zelo suho in zgodnje leto. Konec avgusta so že vsi poželi proso, ki je dobro obrodilo. Vino izborno, kakor že od pamtiveka ne. Trgatev je bila sredi septembra. Premirje sklenjeno s Turki na 24 let v Požarevcu.
1719. Dosti dobro in suho leto. Vino slabše od lanskega.
1720. Zelo rodovitno leto. Vina je bilo toliko, da se ga je prodajala mera (mensura — Scheffel) po 8 do 6 soldov. Lanu pa je primanjkovalo, tako da je vreča več stala ko mernik soršice.
To leto so pričeli popravljati ceste na Gorenjskem pa tudi po drugih delih Kranjske, zlasti cesarske ceste po ukazu cesarja samega in graške komore, ki je plačevala zidarje, tesarje itd., kmetje so pa morali tlačaniti, kar jim je bilo v hudo breme.
17 21. Dobra letina. Vina dosti iz prejšnjega leta. Pšenice in vina ni bilo malo, a oboje slabe kakovosti.
28. maja je pogorel Motnik z župniščem vred. Goreti je pričelo v hiši Janeza Ribiča. Vikar je bil Fortunat Keber.
1722. Dobra letina, dosti vina, žita in prosa. Jeseni je bilo toliko sluk (ficedula), da sta bili dve po grošu, in tudi drugih tic je bilo neznansko mnogo.
1723. Letina je bila dosti dobra, le proso je bilo pozno zrelo in slabo. Sadja že od pamtiveka ni bilo toliko (češenj, češpelj, hrušk, jabolk). Sveže češplje so se dobivale še v novembru. Vina jc bilo precej in dobrega. Tic pa ni bilo. To leto je 16. avgusta pogorel Celovec, samo uršulinska cerkev jc ostala. O veliki noči je pogorela Buda.
7. novembra je bila nova maša Štefana Rezarja, ki je bil rojen tu v Srednji Vasi. Umrl jc 2. septembra 1730. doma in jc bil pokopan pri sv. Martinu.
1724. Zima jc bila brez snega v januvarju pa jc bilo večinoma jasno in mrzlo. — Sveto leto radi izvolitve papeža
Benedikta XIII. od 29. oktobra do 12. novembra. Zadnja maša v stari cerkvi na Lokah je bila 26. julija. Blagoslovljena je bila na praznik sv. Mateja. Obred je izvršil kamniški župnik Rasp, pooblaščen od oglejskega patriarha. Maševalo je ta dan v cerkvi na Lokah pet duhovnikov, pridigal pa je Andrej Skerpin, kanonik Lambergove ustanove in vikar v Nevljah.
To leto je bilo tu pet duhovnikov: vikar in kapelan, vikar v Zgornjem Tuhinju, Gregor Krivec in Štefan Rezar.
To leto so naredili most čez Savo pri Črnučah. Tesarski mojster je bil Jakob Skok, doma pri Kranju. Delalo je od spomladi do novembra 15 tesarjev. Kmetje so morali tlačaniti in hraste voziti. Hraste so jim sicer plačevali, a po zelo nizki ceni.
Tudi most čez Bistrico pri Dobu so letos naredili. Isto-tako most čez Bistrico pri Podbrezju. Dežela pa je določila mostnino, ker so se na njene stroške napravili mostovi.
23. junija je strahovita toča uničila setev in drevje v Tuhinjski dolini, zlasti v Praprečah, Stanoviku, v Hruševki, na Loki in na pol v Srednji Vasi.
1725. 7. aprila po noči je pogorelo v ljubljanskem predmestju sv. Petra 60 hiš.
To leto jc bilo sv. leto v Rimu. Za umrle so se pa odpustki vsled dovoljenja Benedikta XIII. dobivali. 24. junija do 15. julija so imeli štirje jezuiti misijon v novi cerkvi svetega Frančiška Ksaverija v Straži. Udeležila se ga je silna množica iz Štajerske, Koroške in Kranjske.
Isti patri so ga pozneje obhajali v Kamniku in sicer na Žalah v cerkvi sv. Jožefa od 18. julija do 26. julija. Ljudstva se je zbralo od vseh stranij. Na praznik sv. Jakoba se je popoldanske pridige udeležilo do 20.000 ljudij. Tiste dni so jih obhajali v Kamniku nad 20 tisoč. Misijon je močno vplival na nravno zboljšanje ljudstva. Jezuiti so odšli iz Kamnika 28. julija na Vransko, kjer so imeli tridnevni misijon, potem v Celje, na Dobrovo, v Konjice itd. Letina je bila dobra do začetka avgusta. V avgustu in septembru je pa toča pokončala
7
— 8fi —
njive in vinograde, slana pa je končala ajdo. Tic ni bilo. 16. avg. je bila toča v Tuhinjski dolini. Zima je bila huda, sneg visok.
To leto je bil sklenjen mir med cesarjem Karolom VI. in španjskim kraljem Filipom V. Vojska je trajala od 1. 1700. Za težko zaželeni mir so se Bogu zahvalili na Dunaju 24 junija, v Ljubljani 22. julija s Te Deum.
1726. Hud mraz skoro do sv. Jurija, takö da je poginila ozimina. Prosa in ajde pa je bilo dosti. Začetek novembra je stal mernik ajde le Šest petič.
Vina je bilo mnogo in je bilo prav dobro, ker je bilo lepo vreme od avgusta do oktobra Vino se je prodajalo v gostiščih navadno po 8 soldov, kakor 1. 1720. in 1721., koga jc bilo toliko, a vino 1. 1726. je bilo znatno boljše.
To leto si je privzel vikar v Zgornjem Tuhinju Malija Dimec (Dimiz) duhovnega pomočnika. 30. avgusta jc pogorela vas v komendski fari, 9. septembra pa Ljubno pri Podbrezju.
1727. Zima je bila mila, snega malo. — 4. aprila je umrl v Ljubljani knezoškof grof Leslie, škotske rodbine, učen in pobožen mož. Nasledoval mu je Feliks Schrottcnbach, dekan solnograškega kapitula.
To leto so imeli trije jezuiti misijone na Holmcu od 8. do 15. avgusta. Stroške je pokril župnik Kasp s svojimi duhovniki. Potem je bil misijon v Kranju, v Lescah, v Tržiču, v Železnikih, v Loki, na Igu, na Vrhniki in v Idriji, kjer se jc končal 27. oktobra.
1728. Zima jc bila mila, snega malo. V maju je bila huda suša. Pred sv. Primožem (9. junija) so na mnogih krajih £e želi ozimni ječmen, pred sv. Petrom in Pavlom pšenico in oves, potem so sejali ajdo.
Cesar Karol VI. je prišel preko Gradca in Celovca 25. avgusta v Kranj, kjer jc prenočil. 26. je prišel v Ljubljano, 28. sprejel poklonstvo in se 30. odpeljal na Vrhniko na lepi ladji. Ko jc obiskal Gorico, Reko, Trst in si ogledal morske luke, sc jc vrnil v Ljubljano 20. septembra.
23. septembra se je odpeljal na Štajersko.
1. decembra je bil velik sneg.
4. decembra je bil radi vedrega neba hud mraz. Kmetje so vjeli toliko manjših tic, da so jih prav poceni prodajali. Čez dva dni je topla sapa stajala sneg, da so I o. decembra kmetje že zopet orali.
1729. Zima je bila huda in je trajala do srede aprila. Pomanjkovalo je krme za živino, na Štajerskem še bolj kot na Kranjskem.
Letina je bila dobra; pridelali smo mnogo pšenice, prosa, ajde, sadja, posebno jabolk, hrušk in češpelj. Vina je bilo mnogo, a ne posebne dobrine.
Leto je bilo zelo pozno. Ozimino so želi šele po sv. Jakobu in potem sejali ajdo, ki je pa dobro uspela, ker ni bilo slane do vseh svetov.
V marcu so frančiškani slavili sv. Marjeto Kortonsko, ki jc bila proglašena za svetnico. Njen god se obhaja 23. februvarja.
Od novembra dalje je deževalo. Malo tic, morda zato, ker so jih lani toliko ujeli. Jeseni se jc pšenica prodajala po 40 krajcarjev, česar že 50 let ni bilo.
Vino jc bilo ceno. Mera je stala 5 ali 6 soldov.
V Kamniku jc bil ustanovljen zgodnjikov beneficij. Ustanovil ga jc f Luka Vodnik, ki je bil prej 18 let kapelan v Kamniku. Umrl je v Loki 7. novembra 1728. Podeljen je bil Bernardu Ciötzl-u, rojenemu Kamničanu, dobremu glasbeniku.
1730. Zima mila. Malo snega. Ozimina ni bila uničena.
2. februvarja je umrl Matija Dimec, rojen Kamničan, ki jc bil od I. novembra 1711. vikar v Zgornjem Tuhinju.
Njegov naslednik jc bil Anton Žirovnik iz Železnikov, ki je bil v Sp. Tuhinju kapelan od 6. novembra 1723., do 25. aprila 1725., potem 4 leta kapelan v Cerkljah in od 25. aprila 1729. kapelan v Kamniku.
Ker so nastale razne težkoče, da bi se priklopil Špitalič vikarjatu Zgornjemu Tuhinju, se je za kapelanijo v Zg. Tuhinju določena glavnica dala vikarju v zboljšanje njegovih dohodkov.
Sveto leto radi izvolitve papeža Klementa XII. se je obhajalo v naši deželi od 4. do 18. marca 1731. 21. decembra je bila nova maša na Lokah. Maševal je Gregor Terbolj, sin prejšnjega cerkvenca v Spodnjem Tuhinju. Umrl je 23. aprila 1751. kot kapelan na Vačah.
1731. Zima je bila huda radi mrzlih vetrov. Mnogo ozimine je pozeblo, čeprav je sneg že v začetku marca skopnel. Mrzli vetrovi so pa vztrajali do sv. Jurija in drevje tačas še ni zelenelo. Tudi maj in junij sta bila hladna in deževna.
Letina je bila srednja. Jesen je bila vedra. Od 17. septembra do 28. oktobra ni bilo skoro nič dežja Vino je bilo dobro, pa drago z ozirom na 1. 1728.
1732. Letina je bila srednja. V juniju in juliju jc bilo deževno in zato proso slabo.
To leto so pričeli zidati župno cerkev v Kamniku. Mojster je bil Gregor Maček iz Ljubljane.
Tudi velesovskc nune so pričele z zidanjem. Nameravajo namreč v desetih ali več letih nov samostan in novo cerkev sezidati. Zida Gregor Maček.
To leto v maju se je pričela huda in nevarna bolezen rogate živine, pa je je le malo počepalo.
V Spitaliču so sezidali popolnoma novo mežnijo.
Na Lokah smo sezidali nad mežnijo stanovanje in žitnico (kaščo) duhovniku in srenji na korist.
3. junija je bila v Spitaliču nova maša Mateja Brojca (Broiz) iz Škofje Loke, domačega učitelja pri Ludoviku pl. Hohenwarthu.
28. oktobra je obhajal tam novo mašo Mihael Baly iz Ljubljane, tudi domači učitelj pri Hohenvvartu.
1733. Letina je bila srednja, vino lahko. Slana je popadla ajdo okoli 20. septembra, tako, da so le malo želi tisti, ki so jo pozno sejali.
Konec februvarja je umrl Bajkart grof Gallenberg, kranjski deželni glavar.
Ker je umrl Avgust II., poljski kralj, je nastala vojska med cesarjem Karolom VI. in francoskim kraljem LudovikomXV. in trajala do 1. 1735.
1734. Ljubljanski stavbenik Gregor Maček je pričel zidati novo /11)um cerkev v Šmartnem.
1736 Vlahi so 29. julija oplenili kostanjeviški samostan in umorili tri menihe.
1737. Pričela se je vojska s Turki, pa je bila za nas nesrečna. Turki so si osvojili Beli Grad (1738).
1739. Letina je bila dobra.
1740. Letina je bila slaba. 15. avgusta je toča pobila polje od Porebra do Motnika. Nastala je lakota in draginja. Mernik pšenice je stal v novembru 2 gld.
20. oktobra je umrl cesar Karol VI. brez moških potomcev. Nasledovala mu je starejša hči Marija Terezija, rojena 13. maja 1717  Klement XII. je umrl; izvoljen je bil Benedikt XIV.
1741. Slaba letina in draginja. Vojske z Marijo Terezijo so se pričele.  13. marca je bil rojen Jožef, sin Marije Terezije.
1742. Avstrija je izgubila Šlezijo. V Kamniku je umrl župnik Maksimilijan Leopold Rasp 12. decembra, ki je bil ondi od I. 1700. Naslednik mu je bil Janez Karol grof Waxenstein. Instaliral ga je 2. julija 1743. generalni vikar Jakob Schilling. Umrl je konec marca 1755.
1744. — piše samo o vojski.
1745. I. avgusta, nedeljo po sv. Jakobu, je toča napravila mnogo škode v Smartnem, v Buču, v Selišču. Slana je sredi septembra popadla ajdo. Vino je bilo drago. Mera (alla grossaj je stala 11 do 12 soldov.
1746. Letina srednja. Vojska se nadaljuje. Letos je bil misijon od predbinkoštne sobote dalje en teden. Vodila sta ga dva ljubljanska jezuita. Uspeval je dobro, pa ne tako kakor 1. 1725.
1747. Letina zelo dobra; toče ni bilo; slana je padla še le 19. oktobra.
1748- Letina je bila dobra. Naželi smo mnogo prosa in ajde. Do sv. Lukeža ni bilo slane.
1749. 23. marca, na tiho nedeljo, je strela ob 4. popoldne porušila zvonik v Komendi in ubila tri osebe, več ljudij pa vrgla in ranila. 20. avgusta je pogorel Kranj s cerkvami vred. Pogorelo je tudi 20 oseb ali se pa zadušilo po cerkvah, kamor so zbežale80). Čudno je bilo, da ni pogorela slika M. B sv. Rožnega venca, čeprav je okvir pogorel. Vsi zvonovi so se stopili. Strehi na zvoniku in župni cerkvi, šele pred 6. leti z bakrom kriti, sta pogoreli. — Leto je bilo rodovitno.
1750. Letina je bila dobra. Ozimina je dobro uspela. 15. julija je toča pobila od Št. Vida pri Ljubljani do Črnuč in dalje do Svibnega. Vihar je prebrnil mnogo kozolcev od Križa do Kamnika
Letos je bil postavljen apostolski vikar za avstrijski del oglejske škofije.
1751. Sveto leto se je praznovalo v kamniški župniji od 30. maja dalje šest mesecev. — Sneg je bil visok in je ležal do konca marcija.
1752. Letina je bila slaba do julija. Pšenica je bila draga; mernik je stal 1 gld. 30 kr. Domače vino je bilo po 15 soldov ali po 3 petice.
Nadškof goriški je obiskal to leto mnogo župnij na Gorenjskem. V Kamniku je bil 15., 16. in 17. septembra. V Tuhinju ni bil.
■753- To leto je obiskal goriški nadškof Ihan, Moravče, Vače ok. binkoštij, potem je odšel na Dolenjsko.
13. avgusta je vodil sinodo v Loki arhidiakon in ljubljanski prost Karol Petazzi.
Letina je bila dobra.
au) V mrliški knjigi kranjske župnije se bere: >Anno 1749 die 30. Augusti m ni'hi'mi ac trcmendum circa horam 4 tam pomeridianam hic exortum inccndium, quäle 290 domos et 20 villas in cineres egit, in quo etiam (infra scriptae) 20 pcrsonae consumptae«.
17 54. Leto je bilo dobro.
24. julija je bila zopet sinoda v Loki pod vodstvom Karola grofa Petatzija.
19. septembra je napravila slana veliko škodo.
1755. 31. marca je umrl kamniški župnik Karol Barbo pl Waxenstein. Nasledoval mu je Ferdinand baron Apfaltrer, ki je bil umeščen 2. julija.
26. junija je bila sinoda v Loki. Načeloval ji je sam nadškof goriški
4. julija je pogorel špitališki grad s hlevom in podom vred. Ogenj je nastal v kuhinji po nepaznosti dekle.
13. julija je posvetil ljubljanski škof cerkev M. B. na Brdu. 16. julija je birmoval v Krašnji. 17. je posvetil cerkev sv. Leonarda na Peščanovici, 18. sv. Ožbalda, 19. sv. Petra v Blagovici, 20 julija, nedeljo po karmelski M. B., cerkev M. B. na Cešnjicah.
1756. Letos je dala naša dežela vojake. 62 zemljišč (gruntov) je dalo enega moža.
9. junija po noči je toča padala od Dobrove do Porebra in je uničila po nekaterih krajih vse, po nekaterih le pol. Mengeška, kamniška in neveljska župnija so mnogo trpele, Tuhinj je bil obvarovan.
21. junija je bila nevihta.  Zvonilo je neprenehoma od I.—7. ure. Tedaj je počil večji zvon. Imel je letnico («479).
1757. Zelo nerodovitno leto. Maj in junij sta bila deževna. Od 12. julija do 12 avgusta ni bilo dežja, zato skoro
niso mogli sejati ajde.
29. septembra je slana popadla ajdo. Po zimi je mraz in sneg, ki je trajal do srede aprila, uničil pol ozimine.
Leios je bila huda vojska s Prusi.
1758 V januvarju je stal mernik pšenice 2 gld., pirjevice skoro 5 petič (quinariis) »') ajde 4 in ovsa 2, pa ga ni bilo
Cjuinarius — 17 krajcarjev nemške veljave.
dovolj za seme. V Trst so pripeljali veliko zalogo turščice mernik po 5 petič (quinariis).
V februvarju je umrl ljubljanski škof Amadej grof Attemš na Dunaju. Prepeljali so ga v Gornji Grad.
Slovenski akti iz mestnega arhiva ljubljanskega. (Francoska doba.)
Objavlja A. Aškerc.
V fascikeljnih ljubljanskega mestnega arhiva, ki se nanašajo izključno na dobo Napoleonove vlade v kraljestvu ilirskem, katerega glavno mesto je bila naša Ljubljana, sem našel tudi več slovenskih aktov. Ti akti so vsi tiskani, a še nikjer objavljeni, čeprav so zanimivi v marsikaterem oziru. Zanimati morajo zgodovinarja in jezikoslovca. Kdo jih je prevajal na slovenski jezik, to sicer ne stoji nikjer zapisano, skoro gotovo pa je bil ta prevoditelj Vodnik, ki je bil vešč tudi francoskega jezika. Samo akta 19. iz fasc. 15. ni prevedel Vodnik, ker je jezik tukaj izvenredno slab. Ti akti so natanko prepisani, samo bohoričico sem premenil v današnjo gajico.
Iz fasc. 17. objavljam kot nameček tri akte, pisane sicer v nemškem jeziku, a podpisane od Vodnika. Saj nas zanima vse, kjer stoji Vodnikov podpis.
a) Na cesarsko kralevo opaldo').
Na povelje vikši cesarske Francoske Gosposke ima u' vsih naših skuz Francoske armade noter uzetih Deželah Stempel-papir toku, koker je bilu skuz poprešne postave naprej pissanu, tudi za naprej obstati. Per temo vender popolnama novi Stcm-pelni naprej pridejo.
Stempelpapir ussih stirnajst sort bode od I. viga Septembra tam na prodej, kir je dozdej na prodej biu.
Novi Stempel je okrogu, inu ussaki bode že iz novim Stempelnam zaznamuvan, inu se imenuje Kontrolstempel. Stempel bo duoje sorte: > eden je za zamirkati to, kar kdu ozhe zamirkanu imeti inu leta je okrogu; ta drugi je za zamirkat to, kar kdu imä plačati, inu leta je na stir vogle.
Ta okrogli Stempel je zaznamuvan iz čerko V ta, k' je na štiri vogle, iz Čerko E, inu ussaki, kateri imä dvojno Stempel-taxa plačati, more obdua Stempelna, to je, Stempel iz čerko E, inu Kontrol - Stempel utissnen imeti.
Taisti Stempelni, katere nucajo kupci, inu Stacunarji, de zamirkajo, kar so prodali, katerih eni še ne so, drugi pa so že Stemplani, velajo toko dougo, dokler bodo usi ponucani, kar jeh je.
Od perviga Septembra, morejo usse per gosposkah sturjene pisma, wexelni, kokcr tudi nove bukve, katere nucajo Stacunarji, Eabrikanti, inu antverharji, iz tim novim Stempelnam Stemplani biti.
Kuarte, pratike, inu Kalendri, kateri še ne so stemplani, če očejo na prodej dani biti, morejo od perviga Septembra ta novi Stempel imeti; brez noviga Stempelna, al če so že stemplani, brez ta stariga, ne smejo pod Strafengo prodajani biti; raunu letö je Zastopiti od novic, al Caiteng, de pod Strafengo ne smejo brez Stempelna utisnene, inu vun dajane biti.
Kavnu toko od perviga Septembra ne smej obeden moka za glavo stupati, Sterka, al lepotičanje prodajat, če al stariga al noviga Stempelna nima.
Scer ostane Patent od petnajstiga Oktobra 1802 kar vsse lete reči zadene, per soji celi moči, inu bo usaki opominan : de se ima zuestu vižati, kar Stempel zadene, po poprešnih, že zadosti znanih postavah, če noče sam rad strafan biti, inu za volo nepokoršine škodo terpeti.
Na Dunaju la 15-dan Augusta i8oy.
b) Oznanilo a).
Kir se je zvedilu, de en dober del tega folka nerodnu misli, koker deb' Opalda zdej, kir se Francoske armade u' deželi znajdejo, bla zgubila soje poprešne pravice, tok bode na povelje Cesarske Francoske vikši Gospodske usim na znanje danu, de Patent, kateri je že daunej popreit vun dan, kar Taback, inu Opalda amtiče, tudi zdej per soje poprešni moči popolnama ostane; de se tedej vssaki ima varvati, de skuz pregrešenje čez Patente, kateri so že zadosti znani, v' škodo ne pride, scer bo škodo le sam sebi perpisati inogu.
c) Naznanje 8).
Prihodno saboto 23. Kimovca ob devetih zjutraj bodo na Lontovžu licitirali, kdo hoče konje perpräviti, kar jih Francozi še imčti hote.
Treba je 484 voznih, 124 za lahke kojnike, inu IOO Konji za teške kojnike z' oklepam.
Vozni Konji morejo visoki biti okol 48 do 5° pavcov ali col; za lahke Kojnike ravno tolki. Ti dvoji Konji bodo plačani po 350 fl. Oklepški Konji morejo mčriti od 50 inu pol pavca do pet čevlov, ti bodo plačani po 500 fl, Vsi ti Konji morejo biti od 5 do 7 lejt stari, inu brez tadla.
Po tih cenah bo vsak prejel, kdor takiga Konja perpela, al pa mu bode na vojsknimu davku tolko odpisano, če list perkaže, da je Konj poterjen inu vzet bil.
Od deželnega Poglavarstva
V Lublani 19. Kimovca 1809.
ČJ Glavni povelivni General na Krajnskim inu Koroškim &c. *)•
Na pisma, de po noči od pretečenc nedčlc do ponedelka so se ncktiri v' orožjam obdani kmetje po Gočevskim inu '•) Kasc. u, akt 19. — ») Fasc. 12, akt 39. - «) Fasc. 13, akt 59«.
Metliškim zbrali, inu s' vojaki cesarske francoske vojske, ktiri so tam na viši povelje stali, gerdo delali; sklene tako:
Pervo. Vsaka soseska na Krajnskim bo odgovor dajala za vse al očito, al na samim po svoji okrajni sturjene hude dela.
Drugo. Sledni prebivävic je nasproti porok s' svojim telesam inu premoženjam za celo sosesko zavol vsiga hudiga, krivice al škode, ktira bi se čez vojaške ludi cesarske francoske vojske al čez njih lastno blago* po okrajni njegove soseske zgodila.
Tretje. Vsaka soseska, ktira ne pove, inu ludi s' orožjam, ktiri niso soldatje, inu niso od francoske cesarske vojske, med se prejme, bo že zavol samo tiga za punta deležno inu krivo šteta, inu obsojena.
Četerto. Ta naredba bo tudi zadela ose očite služabnike, ktiri vedo za puntanje, zberalša, namene inu hude djanja čez ludski red, inu čez cesarske francoske vojake, inu ktiri naznanje ne dajo po vsili njim mogočih potih poglavarjam francoske vojske, ktiri povelje imajo, punte zatreti, inu odverniti.
Peto. Poglavarstvo Kranjske dežele je dolžno to povelje nemško inu slovensko dati prestavit, natisnit, očito nabit, inu po vsili duhovnih vsake soseske v' celi deželi oznanit. V Lublani I2. dan Kozaperska 1809.
Poglavm povelivni General na Krajnskim inu Koroškim
Graf Paraguay d' 11 i 11 i e r s.
d) Glavni povelivni General na Krajnskim inu Koroškim &c.")
Ker je več sosčsk po Metliški inu Gočevski okrajni čez laške vojake cesarske francoske voiske se sovražno obnašalo; de se nove nerodnosti odvernejo, zapove tako:
Pcrvo. Okrajne Metlika inu Gočevje denejo orožje iz rok. Kantonski inu  podkantonski Komisarji so na svoj odgovor
dolžni v' treh dnevih po oznanenju tiga povelja vsečihrino orožje inu vso vojskno inu lovsko perpravo, kar se je znajde, povelivcu v' Novim Mestu v' roke poslati. Po timu odlogu bodo hiše preiskane, inu vsak prebivavic, ktirga spola si bodi, kir bi orožje na domu hranil, bo za puntarja štet, kakor puntar vojskni oblasti izročen, inu per ti oblasti v' štir in dvajset urah obsojen.
Drugo. Gospodarji bodo odgovor dajali za vse njih slu-žabne, inu Gospodje za svoje kmete inu podložne. Sami gojzdni varhi ali borštnarji, ktiri so od gospojsk s' pismam za to postavleni, so od te zapovdf von vzeti, ktiri vonder ne smejo nič več orožja imeti kakor vsak eno pušo, inu dvajset strelov basila.
Tretje. Kantonski Komisarji imenovanih okrajn bodo v štir in dvajset urah imena, popis, inu prebivalše tih borštnarjov inu varhov vojsknimu povelivcu v' Novim Mestu poslali.
Ceterto.  Krajnsko poglavarstvo je dolžno to povelje po nemško inu po slovensko dati prestavit, natisnit, očito nabit, inu po vsih duhovnih vsake Soseske v' celi deželj oznanit. V Lublani 12. dan Kozaperska 1809.
Glavni povelivni General na Krajnskim inu Koroškim.
Graf Baraguay d' H i 11 i e r s.
e) Pastirski list škofa Antona Kavčiča").
S perserčno žalostjo sim zaslišal, de se je med kmetmi nektirih okrajn moje škofic punt čez cesarske kraleve francoske vojake začel; deslih so sami njih Svetlost Esterajski Cesar po svojimu dvornimu Komisarju ob času prestanika od boja ludi k' mirnimu ponašanju proti francoski oblasti v' natisnenimu oznanilu zlo naležno opominjali.
Za to hitim vsim inu slednim fajmaštram, vikariam, po-družnikam, inu kaplanam njih dolžnost per ti reči na vest
perporočit inu zapovedati, de naj brez zamude svoje Soseske, kakor je narbol mogoče, k' pokoju spravio; inu kakor se oznanvavcam miru spodobi, jih od naznovanja al naprej gnanja takih zberalšov, šuntanjov, inu puntarskih djanjov odvernejo; de naj jim živo pokažejo nesrečo, ktiro si s' sovražnim obnašanjem sebi, svojim domačim inu celi deželi nakopävajo; inu naj jih per pokoju ohranit po vsi moči perpomörejo.
Zavol naglice jim ne govorim, kako in s' kakšnimi vterdiki bi to dčlali, kar jim že pamet, sveto pismo inu pastirski razum obilno na roko dajejo.
Imam terdno zaupanje do njih pokoršine inu gordčnosti v' dopolnenju tiga mojiga povelja, ktiro so bogalubni, pametni inu zvesti duhovni pastirji, kakor terdno menim, že prehiteli, inu že dopolnili.
V Lublani 13. dan Kozaperska, 1809.
ANTON
škof.
/J MIR
med Svetlim Cesarjam francoskim,  kralam Italic, varham rajnske zveze, inu med svetlim Cesarjam, estrajskim, kralam Vogriskim inu Češkim.
Svetli Cesar francoski, kral Italie, varih rajnske zveze, spravnik zveze švajcarske; inu svetli Cesar estrajski kral Vogriski inu Češki, oba enako nadähnena s želami dokončati vojsko med njima vnčto, sta sklenila, med soboj brez zamude ravnati stanovitni mir inu pospravo, za to sta imenovala vsak svojiga pooblasteniga ravnavca za mir, to je:
Svetli Cesar francoski, kral Italie, varih rajnske zveze, je postavil gospoda Janeza kerstnika Nompere Grafa Sampanji, vojvoda Kadotskiga z' velkim orlam častniga legiona, križanika rčda železne Krone, kojnika rčda svetiga Andrea v Rossii,
velkiga vrčdnika reda oboje Sicilie, velkiga knžanika redov černiga orla inu rudečiga orla na Prajsovim, redov svetiga Jožefa v' Vircburgu, zvestobe v Badnu, inu reda Hassie Darmstat, svojiga ministra vunajnih opravkov;
Inu svetli Cesar estrajski, kral Vogriski inu Češki je postavil gospoda Kneza Janeza Lichtenštajna, kojnika zlatiga runa, velkiga križanika vojskniga reda Marie Terezie, Kamrarja, Maršala vojsk svetliga estrajskiga Cesarja, lastnika eniga regimenta Husarjov v cesarski službi;
Ta dva sta si svoje pooblastne pisma eden dragima dala, inu naredila te sklepe:
Pcivi Sklep. Od dneva zmenanja inu potetjenja te sprave bo mir inu priaznost na vselej med svetlim Cesarjam francoskim, kralam Italie, varham rajnske zveze, inu med svetlim Cesarjam esterajskim, kralam Vogriskim inu Češkim, med njih nasledniki inu nastopniki, inu med njih kralestvami inu podložnimi.
Drugi Sklep. Tiga miru so tudi deležni svetli kral španski, svetli kral holandski, svetli kral neapolski, svetli kral parski, svetli kral Vitemberski, svetli kral Saxonski, svetli kral Vestfalski, preimenitni knčz Primas, kraleve visokosti velki vojvod Badna, velki vojvod Berga, velki vojvod Hessie Darmstat, inu velki vojvod Vircburga, inu vsi knezi inu vudje rajnske zveze, ktiri so v' ti vojski skleneni s' svetlim francoskim Cesarjam kralam Italie varham rajnske zveze.
Tretji Sklep. Svetli Cesar estrajski kral Vogriski inu Čcski se odpove za se, svoje naslednike inu zastopnike tudi za vse Prince svojiga roda inu žlahte, za njih naslednike inu nastopnikc vsim zdol imenvanim deželam, gospostvam, oblastniam inu zemlam, tudi za vse Prince svojiga roda inu žlahte, za njih naslednike inu nastopnike vsim zdol imenovanim deželam, gospostvam, oblastniam inu zemlam, tudi se odpove vsim pravicam, ktire bi iz njih posestva /.virale, inu njih lastinam al gospodnjim, al takim, ktire posi'dejo z posebno pravico inu so v' tih deželah ležeoče.
1. Prepusti inu da svetlimu Cesarju francoskimu, de bodo en dejl rajnske zveze, inu de bodo razdelene med samoblastnike te zveze:
Deželo Salcbursko inu Bertolsgadeni en dejl gorniga Estrajha uni kraj ene meje, ktira gre od Donave per vasi Strass, inu ktira v' sebi sapopade Veicenkirch, Vidersdorf, Mihelbach, Greif, Mukenhoffen, Helf, Geding, od tod cesto do Švanstata, mesto Švanstat na potoku Alter, inu ktira seže naprej za tim potokam inu jezeram tiga imena do konca, kjer to jezero salcbursko zemlo dotika.
Svetli Cesar estrajski ohrani samo last tistih gozdov, ktiri so grajšinske per gradu Salz-Kammergat, inu ktiri delajo en dejl zemle Mondsee, ohrani pravico posčkan les inu drcva vun tarnat, brez vse druge gospodnje ali kraleve pravice do tih krajov.
2. Dalje da svetlimu Cesarju francoskimu, kralu Italie, kiužio Gorico, zemlo Montefalkone, poglavarstvo inu mesto Tcrst, Krajnsko deželo s' svojim primorjam, krassio Blasko na Koratänu, inu vse druge zemle na desni strani Save, od tistiga kraja, kjer ta voda iz Kranjskiga vun teče, inu za njo do turške meje v' Bošnii, to je en kos deželske Hrovatie, šest soldaških okrajn na Hrovaškim, Reko inu Vogrisko pumorje, estrajsko Istrio ali okrajno mesta Kastue, otoke tim deželam podložne, inu vse druge zemle kakoršniga kol imena na desnim kraju Save, tako de bode velki curik te vode mejil med občma kratastvama.
Zadnič gospojšino Radzans okleneno v' sredi švajcarskih Grizonov.
3. Prepusti inu od sebe da svetlimu Kralu Saxonie vse kraje Ccskimu podložne, ki so okleneni v' zemli Saxonskiga kralestva, to je, fare inu vasi Guntersdorf, Taubentranke, Gerlakseim, I.enckersdorf, Sirgisvald, Vinkel, inu druge.
4. Prepusti inu da svetlimu Kralu Saxonie, de bo s' vojvodstvam Varšavo združena, celo večerno Galicio, ali novo
Galicio, en krog okoli mesta Krakovo na Desnim bregu Visle, ktir je tuki zdol popisan, inu okrajno Zamosc v' jutrini Galicii.
Krog okoli Kräkoviga na desnim bregu Visle vuni kraj Podgorze bo za svojo mejo imel tako daljo, kokor je daleč od Podgorze do Bieličke; mejna čerta pojde skozi Bieličko inu se naslone proti sončnimu zahodu na Skävino, inu proti jutru na potok, kir teče v' Vislo per Berždeji.
Bielička inu vse ozemlje per solinah bodo lastne na spo-lovino Cesarju estrajskimu inu Kralu Saxonie obema vkip Pravice bo sodila inu opravlala mestna oblast. Tam ne bode soldatov za nič drugiga ko za mestni mir, inu jih bo enako število od obojih kralestvov. Estrajska sol iz Bieličke bo smela vožena biti po vodi Visli skozi vojvödstvo Varšavsko brez vsiga cöla. Žito v' estrajski Galicii perdelano bo smelo vun vdženo biti po Visli.
Svetli Cesar estrajski inu svetli kral Saxonie bodeta znala mejo narediti tako, de bo med obema kralestvama mejila Sana od tam, kjer perteče do Zamoške okrajne, do nje iztoka v' Vislo.
5. Prepusti inu da svetlimu Cesarju Rossie v narbol jutrovim delu stare Galicie tolko zemle, kar v' sebi zapopade štirsto tavžent duš, med to ne more biti šteto mesto Brodi. To ozemlje bodo Komisarji obojiga cesarstva po priatelsko odmejili.
Ceterti Sklep. Ker je nemški križanski red po rajnski zvezi dolidjan, se svetli Cesar estrajski namest visokiga cesarskiga velkiga vojvoda Antona odpove velki Križana tiga reda v' tih deželah, inu dovoli v' naredbo sturjeno s' posestvam tiga reda zvunaj esterajskih zčmel.
Služniki tiga reda bodo pensione dobili.
Peti Sklep. Dolgovi zastavleni na zemle perpušenih dcžčl, jnu dovoleni od stanov tih dcžčl, al sturjeni za potrebe tih dežel, bodo na njih ostali, inu same te dolgove bodo prepušenc dežele nosile.
Sesti Sklep. Svetlimu Cesarju estrajskimu nazaj dane dežele bodo njemu davkale od dneva, kader bo poterjenjc tiga miru
zmenjano, inu cesarske grajšine kjerkol bodi, bodo davkale njemu od vsih Svetih naprej. Vuner se zastopi, de francoska vojska bo jemala od dežel, kar nje magacini nimajo zadosti za hrano svojih soldatov, inu za potrebe svojih špitalov, inu tudi kar je treba za naprej spravit svoje bolnike inu magacine.
Visoka miru delavca se bodeta med seboj poravnala zavolo vsih inu vsakih vojsknih davkov, ktiri so poprej est-rajskim deželam naloženi, v' ktirih so soldati al francoski al z' njimi zvezanih dežel. Po tim poravnanju bo nehalo vse tirjanje inu prejčmanje vojskniga davka od dneva zmenitve pismov tiga miru.
Sedmi Sklep. Svetli Cesar francoski, kral Italie se zaveže, nobeniga napotja delati estrajski kupčii vun inu notri čez Reko, vuner ne za anglejsko blago, al kar ga po anglejski kupčii pride. Dacie za skozihojo po ti poti od notri inu vun gredočiga blaga bodo manjši, ko od blaga vsakiga drugiga kralestva, razun Italie.
Bomo pomislili, če bo kazalo dovoliti kaj pobolšika za estrajsko kupčio čez druge primorske mesta, ktire so v' timu miru prepuščne.
Osmi Sklep. Pisane pravice, stare inu nove pisma, podobe inu obrazi prepušenih dežčl, mest inu terdnäv bodo iz rok dane v' dveh mescih po zmenjanju poterjenja tiga miru.
Deveti Sklep. Svetli Cesar estrajski, kral Vogriski inu Češki se zaveže opraviti letne interesse tekoče inu na dolg ostale od Kapitalov naloženih al na kralestva, al na stanove, na banko, lotterio, al na druge očite narčdbe, ktire Kapitale so naložili al podložni al cele tovarstva francoskiga cesarstva, italskiga kralestva, inu velkiga vojvodstva Bergskiga.
Ravno tako bode gledal opraviti dolgove v' majlandsko zastavlišc svete Terezic, ki se zdaj imenuje Napoleonovo zastavliše.
Deseti Sklep. Svetli Cesar francoski se zaveze zadobiti popolnim odpušanje za Tirolce, inu Forarlberce, ktiri so se spcrli al bojvali, de jim za to nihče ne bo nič žaliga sturil ne na telesu, ne na premoženju,
Svetli Cesar estrajski se tudi zaveže popolnim odpustiti tistim prebivavcam v' Galicii, ktire spet nazaj dobi pod svojo oblast, naj si bodo soldatji, al dežclski, al v' očitih službah, al osebejni. Ako lih so deležni bili per napravlenju soldatov inu deželne brambe, al novih sodnih stolov inu oblastnikov, al so kaj drugiga sturili ob času te vojske; se jim vuner ne bode nič žaliga zgodilo zavol tiga ne na telesu, ne na premoženju.
Skozi šest let jim bo odperta pot pušena, de smejo oberniti po svoji volji s' svojim premoženjam, kakoršno kol bodi; de smejo prodati svoje zemle inu lastine, tudi take, ktire so sicer neprodavne, kakor so postavim fidekomissi; de smejo iz dežele iti, inu seboj nesti perhodik svojiga prodanja ali druge naredbe al v' gotovim dnarju al v' drugim blagu, brez vse dacie ali dauka za odhodino, inu brez vse teže al nadlege.
Ravno te pravice so dovolcne nasproti ludem tistih dežel, ktire so od estrajskiga cesarstva v' timu miru drugim prcpušene; inu tudi skozi šest let.
Prebivavci Varsovskiga vojvodstva, ktjri imajo posestva v estrajski Galicii naj so v' deželnih službah al za se osebejni, bodo smeli svoje prihodke od tam jemati brez vsiga cola, inu brez vse nadlege.
Enajsti Sklep. Med pervimi šesti tedni po zmenjanju pism tiga miru bodo kole postavili, ktiri bodo mejo kazali, kolko jc Krakovskiga na desnim kraju Visle. K' timu delu bodo poslani Komissarji estrajski, francoski inu saxonski.
Ravno med tim časam bodo tudi Kole stavah na meji goi niga Estrajha, na meji Salcburga, Plaka inu Kranskc dežele, do Save. Otoke v Savi bo delil velki curik, na ktiri strani curka so otoki, tistiga Kralestva bodo. Za to delo bodo poslani Francoski inu Estrajski Komissarii.
Dvanajsti Sklep. Zdaj precej bodo vojskni možje postavleni, de se zastopio, kako inu kdaj bodo spraznenc dežele, ktire so svetlimu Cesarju estrajskimu nazaj dane. Ti možje bodo tako ravnali, de Moravsko bode sprazneno v' dveh tednih; Vogrisko
inu Gaücia, kar je Estrajhu ostane, mesto Dunej inu njega okrajna v enim mescu; dolni Estrajh v' dveh mescih; druge dežele inu okrajne, kar jih ni v timu miru prepušenih, bodo spraznene v' poltretjimu mescu, inu že prej, ako bo mogoče, od dneva, kar bodo pisma tiga miru izmenjane, tako de vun pojdejo francoske inu z' njimi zvezane trume.
Ti možje bodo tudi poravnali vse, kar je treba za spraznit špitale inu magacine francoske; za notri pritje estrajskih trum v dežele, ktire bodo Francozi inu njih zvezani spraznili; inu kar je treba za sprazniti tisti del Hrovaškiga, ktir je v' timu miru dan svetlimu Cesarju francoskimu.
Trinajsti Sklep. Vojskni jetniki, ktire so Francozi inu njih zvezanki I^strajcam vjeli, inu ktire so Estrajhi Francozam inu njih zvezanikam vjeli, inu ki še niso nazaj dani, bodo nazaj poslani v' štir deset dnevih po zmenjanju tiga miru.
Stirnajsti Sklep. Svetli Cesar francoski, Kral Italie, Varih rajnske zveze je porok za celo posestvo svetliga Cesarja est-rajskiga, Krala Vogriskiga inu Čcskiga, de mu celo ostane v' timu stanu kakor je po timu miru.
Petnajsti Sklep. Svetli Cesar estrajski poterdi vse prena-redbe, kar jih je sturjenih, al jih bode narejenih v Španii, Portugalu inu v' Italii.
Šestnajsti Sklep. Svetli Cesar hoče perstopit inu pomagati k morskimu miru, inu se hoče ravnati po prepovdih na morju, ktire sta sturilc Francia inu Kossin, dokler bo zdanja vojska na morju čez Inglczc.
Svetli Cesar estrajski nčha od vsiga pčanja s' Anglio, inu bo s' ingleskim Kralovanjam tako ravnal, kakor je delal pred to vojsko.
Sedemnajsti Sklep. Svetli Cesar Francoski, Kral Italie, inu svetli Cesar estrajski, Kral Vogriski inu Češki ohranita med seboj ravno tako stopno, šege inu ceremonic kakor so bile pred to vojsko navadne.
Osemnajsti Sklep.  Pisma tega miru bodo poterjene inu nasproti zmenjane v' šest dnevih, al še prej, ako bo mogoče. Zdelali inu podpisali na Duneju 14. dan Kozaperska 1809.
J. K. Nompere Šampanji. (L. S.) Jos. Knez Lih t en stein. (L. S.)
De je prepis prav,
Dunej 20. Kozaperska 1809.
Podpišem Šampanji.
Pisma so bile nasproti dane na Duneju 20. dan Kozaperska 1809. med gospodam Šampanji pooblastcnim svetliga Cesarja francoskiga, inu med Gospodam Grafam Verbna, Komi-sarjam za to imenovanim od svetliga Cesarja estiajskiga.
EUGENI NAPOLEON.
De jc prepis inu tolmačenje prav, podpišem skrivni kra-levski svetnek L. Vaccari.
g) SVARJHNJi£ «). Lubl Kmetje I
Oboji ministri, to je cesarski francoski, inu cesarski estrajski delajo mir, ktirga želimo mi inu oni. Ravno ob tim času pak nektire soseske naše dežele tako daleč gredo, de nam to lepo upanje miru mötio s' svojim samoblastnim djanjam, sebe inu celo deželo clo dozdevno v' pogubo spravlajo, inu clo v' pravice svojga narbolšiga, za srečo vsakiga svojih podložnih goreče skerbniga Cesarja s' tim sčgajo, de sovražno delajo ravno zdaj, kader oboje vojske po sklčncnimu prestanku od boja mirujejo.
Kaj bodo take miru zaptdtnc gibanja posebnih sosesk čez obilne vajene množice premogle f kaj bo li takim ludem njih neprcmišleno početje prida perneslo?
Prepustite vodenje ludskih reči, inu razločenje kralevskih del Bogu vsiga mogočnimu inu vse vedočimu, inu za Bogam tudi tim samooblastnikam, ktiri sami so vstani previdit inu presoditi, kaj je prav za vse.
Spremisliti se, lubi kmetje! poslušajte glas inu svarjenje ds'.e deželne oblasti, ktira s' vami red vojskne nadloge prenaša, inu ktiri pač verjamete, de goreče žele ima, težave celi deželi polahkäti.
Vernite se tedaj na svoj dorn, inu bodite dobri gospodarji za naprej, kakor ste bili do zdaj. Ako bi še kdo gluh bil na ta glas svarjenja inu odpušanja, ktiro se za zdaj ponudi, taki bodo sami sebi perpisat imelli, de bo butara vsih nadlog nje zadclla, ktiro so hotli celi deželi na glavo nakopati.
Deželno poglavarstvo sebi šteje sama za svojo dolžnost, vas posvariti, inu tudi na lastno povelje njih Exellenz višiga Generala Grafa Baraguaja d' Hilliers vas opomni, de se varvajte strašnih reči, ktire so vam sicer žugane.
Poglavarstvo je dolžno vas opomniti, inu vam na serce položiti, kakšine nesreče bi vi s' vašim nevarnim djanjam vaši materi deželi navlekli.
V Lublani 13. dan Kozaperska 18CX).
Timčasno deželno Poglavarstvo.
//) Ludje not rini-a listerrajha7).
Preneh od boja je sklenen, vojska je vstavlena. Previdnost božja je hotla, de francoske cesarske trume spet notrini Esterrajh obsedejo.
Per tim takim imam jes povelje od svetliga Cesarja, našiga samooblastnika gospodarstvo tih dežel spet na se vzeti, inu moja dolžnost me kliče, vam vse to k' sercu govorit, kar ob timu času vsim prebivavcam notriniga I-lsterrajha nar bol vede.
') Fasc. 13, akt 160 b.
Do zdaj ste za sploh dobro mnoge inu velike ofre per-nesli, inu sebi nove pravice na lubezen našiga dobriga Cesarja perdobili.
Hrana ptujih trum hoče imeti nove darove, inu moško poterplenje v' kolnih dnevih.
Obnašajte se proti francoskim cesarskim trumam mirno, volno inu strežlivo; ne dajte njim nobene perložnosti k' pravičnim tožbam. Li tako si boste polahkali navadne vojskine težave, ktire bi vas sicer še hujši tezale. Bodite vašim oblastam volno pokorni i one so dolžne meni odgovor dajati za sploh varnost, inu jes bom po vsi ojstrosti take pokoril, ktiri bi se prederznili, v' nar manjši reči pokoj žalit inu zdrahe delat. Proti timu je meni gospod Maršal 'Graf Macdonald terdno oblubil, de bo skerbe' za lepo zaderžanje per svojih trumah, inu varvati vas inu vaše premoženje.
Jez ostanem vedno med vami, delim vse nadloge s' vami, inu bom vse perzadel, vašo butaro polahkati, vašim pravičnim tožbam pomoč dobiti, inu teže po vsi moči enako razdeliti.
S' takim po navukih prave pameti obravnanim obnašanjam böte vi našimu dobrimu Cesarju vašo zvestobo na novo spričali, inu sebi ne li njegovo hvaležnost, temoč tudi dobro ime per francoskih cesarskih trumah inu per vaših rojakih dobili, inu po preterpleni skušni plačilo vaše stanovitnosti v' dobri vest' našli, de ste dolžnost proti oblastniku inu domovini dopolnili.
Imejte zaupanje proti meni! jez si bom perzadel ga zaslužit s' gorečo skerbjo za vaše dobro, inu vam bom per vsaki perložnosti v' djanju skazal, kako visoko žlahtne prebivavce tih dežel čislam.
Graz 24. maliserpana 1809.
Franz Graf Sau ran,
pooblastim dvorni Komissar po notrinim Estcrrajhu.
Nro. 1290.
i) OKLICANJE Cesarskiga kralevlga timčasnega General Gubernia estrajskiga v' Ilirii*).
Za poveličati božjo službo in za ovescliti vse? ludi po ilirskih, nekaj časa lesem francoski oblasti oddanih, zdaj pa spet vdoblenih deželah, smo za prav spoznali spet vpelati cesarski estrajski Kalender in cirkvene opravila tako, kakor so jih obhajali v' letu 1809. To začne od dneva tiga oklicanja po vsih škofiah in njim poddruženih cirkvah, ter naj nabiejo očitno, povsod razdele, tudi na prižnicah vsim vernim oznanio.
Lublana 26. dan Listagnoja 1813.
(L. S.)
Cesarke Kraljeve Svetlosti, skrivni in vojskni dvorni Svetvalic, Maric Terezie reda Konjik, General 1'eldcajgmajster, Lastnik eniga Regimenta pešeov, deželni in vojskni Guberneur v' Ilirii.
Baron Lattermann.
j) Oznanilo").
Pcfhodno Soboto koker ta 26te dan tega pričeočiga mesca bodo v temo ces. krail. Magacino tukai u Lublane ob 9te Ure zjutiai 300 centou erženeh otrobi inu več centou cuin od znucaneh žaklou preke koi gotoumo plačillo v cegelceh očitno v licilireogo predan.
Tedai bodo usse, katere kai takega kupite žele zraven pouablene iz tem perstaukam, de nobeden mlinar zraven perpušen nabode.
Skuz ces. krail. Sold. Magacinsko Känzlio u Lublan ta i8tc dan Svičana 1814.
•) 1'asc. 13, akt 40. ") Kasc. 15, akt 19.
k) Dodatek. Trije nemški akti slovenskega pesnika Vodnika.
Loebliche Mairie! I0)
.//. In der Nebenlage legt der U. Z. zwey Quittungen
vor, die die Kosten der Decoration des Lyceal-Saales und der abgehaltenen Musik, bei Gelegenheit der am 28. Nov. Stattgehabten feyerlichen Vertheilung der Prämien an die verdientesten Primärschueler dieser Hauptstadt enthalten, und zwar
eine mit Francs..........20.16 c
die andere mit..........34.90
Zusammen   .   .    55.06 c. Diese Summe bittet er bey der Mairiekassa (luessig anzuweisen, damit er die betreffenden Partheien befriedigen koenne.
Laybach den 6. Dezember 1813.
Valentin Vodnik m. p. Director der Primair-Schulen.
Besondere Bemerkungen11).
Die Organisirung und Wiedererhebung dieser seit 1811 gewesenen Primair-Schulenanstalt zu einer Normalschule in Krain ist bereits im laufenden Monathe von Seite des k. k. provis. General Gubemiums ganz nach dem vormahligen oesterreichischen Fusse eingefuehrt worden, so dass nebst den obgenannten Lehrpersonale auch die Ordinariats-Oberaufsicht ein Katechet und ein provisorischer Lehrer der vierten Klasse nun wie vor bestehen.
">) Fasc. 17, akt so. ") Fasc. 17, akt 15.
In dem Kloster der , Ehrvvuerd. Ursuliner Frauenstiftes befindet sich allhier eine Mädchenschule, wofuer der Schule 1600 Francs jährlich bewilliget wurden.
Da die zwey Trivialschulen eine bey St. Peter, die andere in der Tyrnau in Folge des Aufhoerens ihrer Dotirungszufluesse aufhocren mussten, so wurden alle Vorstadtkinder zum Besuche dieser allhier einzigen Schulanstalt angewiesen.
Zur Dotirung der Schule bey St. Peter trugen die betreffenden Ortsobrigkeiten bey.
Der Tyrnauer Lehrer bezog vormahls aus dem Normal-schulfonde 78 Flor, und von der deutschen Commenda zu Laibach 30 Fl.
Uebrigens bestand noch eine Mädchenschule bey St. Peter, welche ebenfalls aus Mangel der vorher ueblichen Zufluesse in's Stocken gerieth.
Laibach den 26. Hornung 1814.
Val. Vodnik m. p. pr. Norm. Sch. Dircctor.
Löbliche k. & k Mairie! .//. In der Nebenlage überreicht der Unterzeichnete
zwey Quittungen, deren eine auf 150 Francs fuer Be-heitzung der hierortigen Primarschule p. 1814 aus den hiezu büdjetirten jahrl.: 300 Fr. lautet; die andere auf 13 Fr. 57 c für Glaset arbeiten in dem Lycealgebäude allhier aus den 500 Fr. jährlicher Reparationen des Lyceums Bezug hat — mit der gehorsamsten Bitte, die zwey Partheien mit der Zahlung guetig befriedigen zu wollen.
Laybach den 8. ten April 1814.
Valentin Vodnik mp.
Noimalhauptschuldircktor und Lyccalökonom.
") Fasc. 17, akt 9.
Doneski k zgodovini Bleda in okolice.
Spisal Franc Pokorn.
(Dalje.)
u. Matija Roban je bil grajski župnik na Bledu in objednem proŠt na Otoku. Njegovo življenje pa ni bilo vzgledno, zato ga je ljubljanski škof Janez Tavčar odstavil od župniko-vanja. Dne 6. aprila 1585. mu pa tudi briksenski škof Janez Tomaž piše v zadevi njegovega verskega življenja, da mora do sv. Jurija župnijo zapustiti, ker ni za to službo, kakor mu sporoča ljubljanski škof, pod čigar jurisdikcijo spada blejska župnija. Ako je res kriv, mu tudi proštijo odvzame Zato naj urbar cerkve in župnije izroči oskrbniku Luki Lambergtisclui v oskrbo ter plača, kar je dolžan, ker je odstavljen, kakor je naznanil to tudi udovi Lenkovičevi.
Matija Roban se je škofu opravičil glede svojega življenja. Zato mu pa 9. dne maja 1585. piše škof, da ga kot prosta še hoče obdržati, a le s to pogojo, da se do sv. Jerneja opere tudi pred ljubljanskim škofom, se poboljša in pohujšanje popravi, ako ne, nima več službe na Bledu; zapadli denar, 24 renskih, naj izroči oskrbniku. O tem obvesti istega dne škcf tudi Lenkovičevo udovo, kateri pa še posebej naroči, da naj svoje dajatve odslej plačuje v nemški veljavi in ne več v beneški ali laški, katera je odpravljena, ter da naj s plačilom ne zaostaja.
Brost Roban na otoku je po komisiji, ki je prišla na Bled glede odprave luteranstva, poslal svojemu škofu neko opravičbo glede svojega življenja. A videti je, da upravičenje ni bilo zadostno, kajti dne 21. novembra I. 1585. mu odgovori briksenski škof, da mu ne more ustreči, ker je ljubljanski škof zoper njega pričel proces, da mora biti odstavljen radi nenrav-nega življenja kot župnik blejski, naj torej gleda, da se opere pred njim, sicer izgubi tudi proštijo.
Istega leta, dne 7. decembra, škof zopet piše proštu Robanu na Bled, da mu je ljubljanski prost naznanil njegovo odstavljenje, da naj torej oni denar, 241 renskih 15 kr., ki ga
je kot zaostanek za olje pri cerkvi M. Bi na blejskem Otoku sodnijskim potom prejel, o čemer je škof istega dne obvestil tudi deželnega oskrbnika Krištofa Auersperga, odda z računi vred ondotnemu oskrbniku Volbanku Mägerlu 7), da ga cerkvi na korist naloži in oskrbuje, dokler on kaj druzega ne določi. Sam naj pa skrbi, da v kratkem času pošlje škofu tehtno opravičbo glede svojega življenja, sicer ostane škof pri svojem prvem sklepu. Zato je škof takrat tudi blejskemu oskrbniku Volbanku naročil, da naj na tihem poizve o proštovi zadevi ter njemu poroča, kakor tudi, da naj skrbi za prej omenjeni denar, ki se je prejel prj »Zwickhlischenovih« za cerkveno olje. Prost se menda za to ni mnogo brigal, ker ga je škof dne 20. februvarja 1 586 moral zopet strogo opozoriti, da naj denar obrestonosno naloži in vso stvar oskrbniku izroči.
Matija Roban je župnikoval na Bledu od 1. 1571. do 1. 1586., ko je izgubil župnijo. Poprej je bil vikar na Jesenicah. Proštijo blejsko je sicer še obdržal, do svoje smrti, t. j. meseca aprila 1592., zato ker ljubljanski škof briksenskemu ni uradno naznanil njegovega odstavljenja ter župnije razpisal. A tudi za proštijo mu jc trdo šlo, kakor je posneti iz poročila škofovega avstrijskemu nadvojvodi Karolu z dne 26. junija 1586, v katerem pravi, da je prejel njegovo sporočilo z dne 28. aprila, da prosi doktor Janez Wagnerings za blejsko proštijo, katero bi lahko oskrboval kak duhovnik v njegovem imenu, ker ni v zvezi z dušnim pastirstvom. Škof pravi nadvojvodi, da mu rad ustreže v tej zadevi, samo, ako hoče doktor Jan. Wagnerings prevzeti na Bledu dušno pastirstvo ter ondi v Gradu tudi bivati. Matija Roban jc že star in ni vzglednega življenja, a njemu je na tem ležeče, da so na Bledu vzgledni duhovniki. Ako bode župnija izpraznjena, kar mu ljubljanski škof še ni naznanil, mu hoče on, ako župnijo dobi, ki nima mnogo dohodkov, tudi proštijo podeliti.
') Nastop njegove službe je skof Lenkovičcvi udovi naznanil dne 14. junija 1585, ko je Latnbcrglitfch odstopil.
Po smrti Robanovi so njegovo zapuščino inventirali, račune uredili in našli ostanek 31 renskih 30 kr. in 75 renskih, torej skupaj 106 renskih 30 kr., kar je dolžan ostal in se ima iztirjati iz njegove zapuščine. Po oporoki je zapuščina pripadla njegovima nezakonskima sinovoma Petru in Valentinu. Valentin je dne 24. maja 157 8.s) postal akolit. Zaukazal je škof po svojem namestniku dne 14. jul. 1592 blejskemu glavarju, da naj se zapuščina pravično razdeli, naj se odbije le prej imenovani dolg in da se ne sme pozabiti na ono plačilo, ki se ima naložiti na dolg Matije Robana pri Lenartu Klinarju.
Kljub temu škofovemu odloku se je pa vendar Peter Roban moral pritoževati radi imenovane dedščine, da se mu izplačitev zavlačuje ter da se mu krivica godi, zlasti da se od njega zahteva desetina in najemščina od neke kmetije na Kupljenku, katere on ni nikdar ne kupil, ne prodal, ne užival, pač pa jo je gospostvo prodalo Blažu Rupčtu in je služna proštiji. Radi tega piše škof blejskemu glavarju 11. januvarja 1594, da naj Petra Robana zasliši, da se mu ne bode godila krivica. Novi blejski prost Sebastijan Konstantin Seepacher,") ljubljanski kanonik, ga je dal 2 dni zapreti in je sploh ž njim grdo ravnal, kar se strogo prepove. Tudi je prejel od njega 150 renskih, a jih zahteva še 27, kar ne gre, marveč naj mu glavar pravico prisodi, kakor tudi iztirja zanj 50 renskih od Nikolaja Bohinca, ki mu jih dolguje
Zadeva je bila menda s tem uravnana, ker se pozneje ne omenja več.
12. Posebno zanimiva pa je neka pravda, ki jo je imel škof Janez Tomaž z nasledniki-dediči ranjkega barona Jakoba Lamberga, deželnega glavarja,  radi nekega
») Knezoškuf. arhiv: Protok. Pontif. I. — Ondi je podpisan »Kadovljičan«.
") Nastop njegove službe je Škof naznanil glavarju že 22. avgusta 1592. ter da naj mu izroči vodstvo prostije in naroči podložnim udanost novemu proštijskemu oskrbniku. Več o Seepacherju beri v »Izv.« XII. str. 89—91.
rovta v Radovni. Stvar je sledeča. Neki Peter Plass je 1. 1562. napravil na blejskega gospostva zemlji v Radovni nov rovt. Takrat je bil blejski glavar in imetelj blejskega gospostva baron Herbart pl. Auersperg H), kateri je imenovani rovt potem imel, za njim pa deželni glavar kranjski baron Jakob pl. Lamberg, češ, da je Peter Plass (Plaz) njegov desetinar na Dovjem. Ker je torej blejsko gospostvo zahtevalo desetino zase od imenovanega rovta, Lamberg pa zäse, vnela se je vsled tega huda pravda, ki je nad 30 let trajala. Pa zakaj to? Kriva temu je bila deloma Lambergova trmoglavost, deloma pa nevednost.
L. 1563. je namreč kardinal in briksenski škof Krištof pl. Madruziški1') citiral Lamberga radi desetine nekega na blejskega gospostva zemlji se nahajajočega rovta. To desetino je pa škof podaril stričniku svojega naslednika Tomaža, baronu Janezu Gašperju pl. Spauerju, in sicer z dovoljenjem briksen-skega stolnega kapiteljna. S tem dejstvom pride Lamberg pred sodišče, vsled česar se vname prepir in tožba. L. 1565. se je sodba izrekla Lambergu na korist, kakor se je poročalo tedanjemu blejskemu oskrbniku Petru Lubanoviču.
Ker pa se je škof držal tega stališča, da se je situvacija prej izvršila, kakor pa donacija, zato je menil, da je on v pravu, in tako se je pravdalo dalje. Po svojem pravniku dr. Juriju Viktorju Wagneringu je škof apeliral na više sodišče v Gradec. Apelacija se ni takoj rešila, marveč se je več let odkladala na poznejšo dobo, vmes pa stvar preiskavala na vse strani, da bi bila jasnejša, a bolj ko se je odkladala, bolj je zastarela vsa stvar, zlasti še zato, ker so tudi verske zadeve takrat začele vznemirjati vso okolico. Zato je škof Tomaž 30. decembra 1583. pisal o teh zadevali tudi posvečenemu krškemu škofu Antonu Manicordi in ga spodbujal, da naj se tudi on potrudi, da bode duhovščina učila čisti katoliški nauk, podložne spodbujala k vrednemu prejemanju sv. zakramentov, h krščanskemu življenju
'") blejski glavar v I. 1555. dö 1574-, k<> jc o sv. Juriju odstopil. ") Vladikov.d je od I. 1543. do svoje smrti, t. j. do 7. julija I. 1578.
ter k skrbi za zveličanje; nepokorneže pa naj kaznuje. L. 1585., 27. julija, pa mu pojasni o napominani pravdi, da je bila donacija desetine pred apelacijo izvršena, da se je odlok radi informacij odložil itd.; dne 16. avgusta 1586. pa, da zadeva o Lambergovi pravdi še ni rešena. V tem času je pa tudi baron Janez Jakob pl. Spauer pisal avstrijskemu nadvojvodi Karolu, da se je prošnja Lambergovih naslednikov' ) odposlala, ter da čaka hitre rešitve, ker je odlok določen za mesec september, kajti škof je tudi nadvojvodo prosil za intervencijo v tej zadevi.
Dne 22. januvarja 1587 piše škof baronu Janezu Jakobu pl. Spauer, da je prejel opravičbo Lambergov ter izvedel iz nje, da je njegov prednik škol Krištof, njegovemu stricu Janezu Gašperju podaril omenjeno desetino, o koji se pravda, ter da ista preide nanj kot dedŠčina, katera se mu je po kranjski deželni pravici odrekala, zoper kar je apeliral. Zadeva še ni rešena, äpelacija je brez veljave, ker je izven termina, torej hoče on (škof) odjenjati od tega. Zato piše škof 12. februvarja Istega leta iz Briksena v Gradec doktorju Juriju Viktorju Wagneringu, da umakne apelacijo, da bodo Lambergovi zadovoljni, da prizna omenjeno desetino Janezu Jakobu pl. Spauer in da naj o tem obvesti vse prizadete. Omenjeno podedovanje pa je tudi nadvojvoda dne 4. marcija istega leta odobril, kar je dne 11. marcija onega leta sporočil škofu pravnik Wagnering. Nato pa jc škof dne 30. aprila istega leta njemu dal nekatera pojasnila o Lambergovi apclaciji z naročilom, da naj skrbi, da ne bode stvar zamujena na škodo škofije.
Skof sporoča dne 9. novembra istega leta nadvojvodi Karolu, da jc dne 2. novembra prejel od Janeza Jakoba pl. Lamberga poziv k obravnavi radi napominanc desetine od rovta v Radovni. Priložil je prepis poziva. Ako je rovt Lam-
'») BarOtl Jakob pl. LWnberg je bil deželni glavar od 1. 1558. do I. 15I)».; ko jc umrl jc bil pokopan v ljubljanski stolnici v rodbinski rakvi.
bergov, ga ne bode kratil, rfko pa ne, bode ukrenil potrebno. Ker pa se je imenovani prepir pričel že pod njegovim prednikom, je njemu vsa zadeva premalo jasna, zato se hoče informirati o stvari. Nadvojvodo prosi, ker je že star in bolchen, popotovanje torej zanj preobteživno, naj on določi, da se citacija odloži za 18 tednov. To se je tudi zgodilo. Zato se pa škof dne 5. marcija 1588 nadvojvodi zahvali. Objednem mu pa tudi sporoča, da je zdaj zvedel, da oni rovt, od kojega hoče on desetino, ni v loškem gospostvu, ampak v blejskem, četudi ga je Peter Blaž z Dovjega napravil, kakor je to znano bilo tudi bivšemu glavarju na Bledu, baronu Herbartu pl. Auer-spergu, s čigar dovoljenjem se je to zgodilo. Zadevo hoče dobrohotno poravnati. Možje izvedenci naj stvar ogledajo, potem pa razsodijo po pravici; a Lamberg noče o tem ničesar slišati, marveč le svojo trdi, da je rovt njegov. Ker pa je bolehen in prestar, zato prosi dovoljenja, da bi se glede te zadeve njegov prokurator smel obravnave vdeležiti, ki naj se preloži na dan 23. maja 1588. Ravnotako je pisal škof tudi istega dne dvornemu kancelarju Volbanku Schranzenu v Gradec in svojemu posebnemu prijatelju, nadvojvodovemu namestniku in ljubljanskemu škofu Janezu istotam, ter dvornemu tajniku Mihaelu Lyku, da bi posredovali zanj pri nadvojvodi v imenovani zadevi. Ravnotako se dne 5. aprila istega leta priporoči škof tudi deželnemu oskrbniku in vicedomu kranjskemu za pomoč, zlasti pa, da bi se mu ne bilo treba obravnave osebno vdeležiti iz navedenih vzrokov. To se mu je tudi dovolilo z nadvoj-vodovim odlokom z rine 6. maja istega leta.
Nato pa škof piše takoj dne 7. maja svetniku in namestniku brižinskega škofa Erncsta o zadevi glede prepira o mejah med blejskim in loškim gospostvom na Dovjem, proseč, da naj se stvar mirnim potom brez prepira poravna na ta način, da se stvar po izvedencih pregleda na licu mesta ter uredi nepristransko.
Nadvojvoda Karol je za to obravnavo pooblastil kot svoja zastopnika deželnega oskrbnika barona Krištofa pl. Auer-
sperga in vicedoma Nikolaja Bonhoma dne 19. marcija istega leta. Ta dva sta mu dne 1. maja sporočila, da sta osebno govorila z Lambergom ter ga prigovarjala k prijateljski poravnavi. On je pa potem o tej zadevi pismeno obrazložbo vložil in rekel, da le pod gotovimi pogoji more odstopiti od svojih pravic, ker so že stariši njegovi in on imeli mnogo škode radi omenjene desetine. Dne 27. maja istega leta pa na to izjavo piše škof nadvojvodi, da se je zadeva hotela že mirnim potom poravnati, a Lamberg ni hotel, torej naj zdaj zadevo reši nepristranska komisija, katera naj stvar natanko pregleda.
Deželni stanovi pa so hoteli to zadevo zavleči. Zato je nadvojvoda Karol dne 17. julija 1588 naročil deželnemu glavarju, da naj obravnava nadalje o Lambergovi zadevi s svojimi zaprisegami, da naj komisija s škofom zadevo mirnim potom uravna, ker on tako hoče, torej naj se stvar nikar ne zavlačuje.
Ni še bila poravnana ta pravda popolnoma, že je nastal nov prepir z Lambergom. Dne 5. septembra 1588 naznani udova Ana Marija Lenkovičeva škofu, da je brez njene vednosti prišlo v zamero z Lambergom več kmetov, katere je zaprl, kakor- Andrej Avsenek, Blaž Dolžan, Jurij Mabert, Jurij Apparnik, Lambert Finsinger, Ambrož Jurgelle, Jakob Khossar, Rupert Dermastia, Andrej Pogačar, Matevž Dermastia, Peter Finsinger in Andrej Čuber, vsi »zu Hoffdorf«, nadalje: Luka Apparnik, Primož Vašič, Matija Kralj, Leonhart Wallandt, Jakob Rozman, Pavel Vašič, Pankrac Vrhunec, Leonhart Rozman, Martin Silanec, ter »Hoffwicsen zu Neudorf« s 4 luteianci: Wastian Finsinger; Jakob Legat, Krištof Krcvlič in Miha Massallu (Mazalo) na Bledu, nekako pred 6. tedni radi Lambergovcga opravičevanja v zadevi žitne desetine (»Traid-zehend«) v Radovni. Povedalo se jim je na podlagi odloka deželnih stanov, da so le še 18 tednov podložni blejskemu gospostvu, potem pa zapadejo z dvornim travnikom v Novi Vasi vred Janezu Jakobu pl. Lambergu. Vso to zadevo sporoči škof nadvojvodi Karolu 24. septembra istega leta ter ga prosi pomoči zoper tako nasilstvo, ker cerkev in škoftjstvo vsled
tega trpi mnogo škode, Tudi brižinskemu škofijstvu je naznanil škof ta čin dne 4. maja 1589.
Vkljub temu, da je meseca aprila 1589 prišla škofova komisija na Bled z nalogom, da poleg drugih zadev poravna mirnim potom tudi prepir z Lambergom po zaslišanju obeh strank, Lamberg vendar ni nehal nagajati, tako da se je škof 12. avgusta istega leta moral zopet pritožiti pri nadvojvodi, da mu Lamberg dela krivico radi desetine 3. ali 4. kopic ajde, da mu jemlje kmete, ker jih je 25 zaprl, škode noče poravnati itd. Nadvojvoda mu dne 3. novembra obljubi pomoč po kan-cclarju dr. Volb. Schranzenu v Gradcu, kateremu se je bil škof tudi priporočil za posredovanje. In res je nadvojvoda Karol 27. septembra istega leta pisal deželnemu oskrbniku, glavarju in prisedniku prava na Kranjskem, da naj mu vso to razprtijo natanko razjasni, da bode on odločil in stvar uredil, med tem pa naj vlada premirje med njima.
Nadvojvoda bi bil rad vso stvar hitro rešil, a Lamberg jo je le zavlačeval, kakor se razvidi iz nadaljnih aktov, ni hotel škode povrniti ter se mirnim potom pobotati. Zato jc nadvojvoda 14. aprila 1. 1590. naročil svojemu namestniku baronu Krištofu, potem svetniku dr. Juriju Vikt. Wagncringu, kot svojima zastopnikoma v tej zadevi, da naj posredujeta. Wagnering je 14. maja istega leta naznanil nadvojvodi, da se je Lamberg dal pregovoriti k mirni poravnavi in restituciji.
Skof bi bil moral osebno biti navzoč pri obravnavi. Ker jc bil pa star in bolehen, jc prosil za oproslitev osebne navzočnosti. Vzroke je navel te, da mora tudi doma svoje posle izvrševati le po sufraganu, da zdravnik lahko spriča o bolezni, da ga je tudi Rim oprostil enakih potov itd., in tako se mu je naposled vendar ugodilo.
Dne 17. maja istega leta piše škof nadvojvodi pismo, v katerem se mu prisrčno zahvali za vspeh ter mu naznanja ob jednem, da zahteva restitucijo »in integrum«, zato ker je cerkev oškodovana, kar se ne more drugače poravnati, ter o
9
izpustitvi 25. zapitih podložnikov, in slednjič, da še ni prejel oproščenja glede osebne navzočnosti pri obravnavi.
Škof Janez Tomaž pl. Spauer je 25. februvarja 1591 v Gospodu zaspal •*) in za njim je Andrej Avstrijski 22. dne aprila i. 1. prevzel vladikovanje, v Briksen prišel 1. 1594., umrl pa v Rimu 12. dne novembra 1600. Omenjena pravda pa je tudi pod škofom Andrejem še čakala stalne rešitve. Škofov namestnik torej piše dr. Jeronimu Manicor-u dne 5. marcija 1594., naj on posreduje v tej zadevi, da se stvar poravna na lep način. 25. februvarja i. 1. pa je bil tudi škof Andrej sam pojasnil nadvojvodi Maksimilijanu vso to zadevo ter ga prosil pomoči in posredovanja, kar jc nadvojvoda tudi storil. Zato je nadvojvoda 13. aprila i. I. pisal kranjskemu deželnemu glavarju baronu Juriju Kysslu, da naj 011 vso to zadevo z Lambergom uredi tako, kakor želi kardinal in briksenski škof Andrej in kakor je zahteval že njegov prednik. Pravnik dr. Manicor je o tem obvestil škofa ter ob jednem tudi naznanil svoj račun za delo dveh let, ki znaša skupaj 38 renskih 4 kr.
Dne IO. maja 1596. zopet piše škofov namestnik o tej pravdi komisarju svetniku Volbanku Hnlsenu na Bled, da so škofa zopet osebno citirali pred deželni zbor. Kakor se je za vlade Maksimilijana dobila preložitev glede obravnave, tako naj se zgodi tudi zdaj za vlade Ferdinandove. Zato naj on gre sam osebno k deželnemu glavarju Khisslu in naj 20. maja i. I. poroča ondi o stvari. Ako bi ne bilo vse v redu, naj takoj protestira ter »ad cautclam« sam potrebno apelacijo napravi, naposled pa vso stvar Ferdinandu sporoči, da jo on uravna. Zato ga je istega dne tudi prosil pismeno pomoči v tej zadevi. Tudi deželnemu glavarju je pojasnil vso pravdo glede desetine od rovta v Radovni, v fari dovski, ki ga je Peter Plass Primožu prodal, ter ga prosi za preložitev obravnave za 18 tednov, ako bi se ne moglo poravnati z Lambergom, ki je imel Jakoba Kur al ta sa prokuratotja.
Ia) V tem smislu naj blagovoli čitatclj popraviti napako v 1. sesitku letošnjega letnika na str. 2. pod črto, opazko 4.
Pravde 1. 1597. še "ni bilo'konec. Škof je zahteval resti-tucijo »in integrum« pa oprostitev od prisotnosti pri obravnavi. Zato je 22. marcija istega leta pisal dr. Schwarzmeierju, da naj grofa k temu pregovori, da ne bode delal sitnosti, marveč prostovoljno odstopil, 12. aprila istega leta pa prosi tudi Ferdinanda pomoči v tej zadevi. Tudi svojemu novemu glavarju na Bledu Antonu pl. Albiziju je I. julija dal navodila, kako naj se obnaša nasproti gospej Lambergovi glede imenovane pravde radi rovta v Radovni.
Ali je bilo odslej pravde konec potom mirnega pobotanja, ali ne, nam akti nadalje ne povedo, le račun blejskega glavarja grofa Žige pl. Thurna, ki je bil o sv. Juriju 1. 1597. odstavljen, nam z dne 20. marcija 1599 kaže, da se je loškemu oskrbniku Filipu pl. Sigersdorfu plačalo radi te pravde 123 renskih 15 kr. Elizabeti pl. Lambergovi pa 63 renskih 47 kr.
13. Glede fevdnine gospostev Schvvamberg na Štirskem, Waissenstein in Stcrchberg na Koroškem ter Guetten-berg na Kranjskem piše škof Tomaž 30. decembra 1. 1583. krškemu škofu, da jih ima zdaj avstrijska hiša od njega in njegovih prednjikov v fevdu. Odslej, pravi, pa hoče, da to neha, in da jih on sam prosto uživa. Prosi ga, naj mu odgovori, kaj bi se v tej zadevi moglo ukreniti, ter mu ob jednem vošči tudi srečno novo leto.
Najbrže je opustil škof Tomaž svojo namero, kajti 12. februvarja 1. 1587. prejme nadvojvoda Karol od škofa omenjena gospostva po stari navadi zopet v fevd, za kar se mu nadvojvoda 21. marcija istega leta zahvali ter izrazi svoje dopadajenje glede tega čina in mu odgovori, da bode pozneje poslal rešitve o tem, ker mu zdaj razna opravila z deželnimi zbori ne dopuščajo.
14. Največ opravila je pa škofu dalo krivoverstvo na Bledu. Dne 24. januvarja 1586 je pisal škof blejskemu oskrbniku Volbanku Magerlu glede luteranstva, da naj poizve, kako se je v Loki 1. 1585. izvršila protireformacija, kateri so tudi deželni stanovi nasprotovali.  Oskrbnik mu je o tem natanko poročal.
9*
Dne 29. marcija istega leta pa poroča škof o tem nadvojvodi Karolu obširneje. Pravi, da je bil do 1. 1572. Krištof Faschang katoliški duhovnik in župnik na Bledu, da je pa odpadel in da mu je sledilo tudi nekaj ljudstva v krivoverstvo. Zato je takrat odposlal kardinal in škof briksenski Krištof v tej zadevi na Bled posebno komisijo, ki je luterance razgnala, katoliško vero zopet vpeljala, župnika Faschanga odstavila ter novega katoliškega župnika nastavila v osebi Matije Robana. Takrat je bil glavar na Bledu škofov svak Ilerbart pl. Auersperg, ki je bil tudi udan krivoverstvu, in zato ga je škof odstavil ter nastavil Janeza Jožefa Lcnkoviča. Tema dvema je bilo torej naročeno, da naj se luteranci ne shajajo ondi. JFaschang se je držal nekaj časa pri Juriju Grimšiču ter učil svojo novo vero v neki koči. Leta 1 583. je bila zopet komisija na Bledu, katero sta se udeležila tudi ljubljanski škof in prost. Krivoverce so klicali v grad, a jih niso mogli prepričati o napačnosti njih krive vere; ostali so trdovratni. Ko mu je škof razložil, kaj je že vse storil v varstvo sv. vere, prosi ga pomoči zoper deželno gosposko, ki podpira luteranstvo. Ravno takrat jc razložil pismeno tudi krškemu škofu, kako je brižinska komisija v Loki postopala nasproti luterancem, katerim je prepovedala shode ter nepokomeže kaznovala. Prosil ga je tudi, da naj posreduje pri nadvojvodi v tej zadevi v blagor sv. vere.
Nadvojvoda Karol je pisal 23. aprila 1586 iz Gradca na Bled ter naročil zlasti glede krivovercev, ki so hoteli v obeh ^ podobah zavživati presv. Rešuje Telo, da naj se resno skrbi z vsemi mogočimi dopuščenimi sredstvi, da se kriva vera odpravi, ter je obljubil, da bode tudi on skrbel, da bode deželna vlada storila vse na blagor sv. vere.
Istega leta, 17. maja, pa jc pisal škof župljanom na Bled pastirsko pismo, ki naj se z lcce prebere. V pismu škof svari podložne pred krivo vero, pred shajališči itd., ter opominja k zvestobi do katoliške vere. Kdor ne bode pokoren, naj se spravi iz blejskega gospostva, kakor je komisija I. 1583. napovedala.   Trdovratneži se bodo kaznovali in s silo izbrali iz
gospostva, posestvo pa 'konfiskovalo. Posebej pa piše škof jednako pismo tudi oskrbniku blejskemu Volbanku Mägerlu.
Najhujši kolovodje krivoverstva, katere je komisija na Bledu skupaj sklicala o sv. Jerneju 1. 1586., kakor sporoča škof 12. febr. 1587. nadvojvodi Karolu, so bili: Boštjan Finsinger, Jeronim Legat, Krištof Krevljič, vsi z Bleda, in Janez Marko z Mlina. Opominjali so jih z lepa, posvarili ljubeznjivo pri njih dušnem izveličanju, da naj se odpovedo krivoverstvu, da naj ubogajo, a vse zaman. Zagrozilo se jim je s kaznijo in z izgonom, dalo nekaj odloka za prevdarek, a trdovratno so odgovorili, da nočejo zapustiti ne kraja, ne zemlje, če tudi bi se jim šlo za glavo. V verskih rečeh hočejo biti svobodni, zato ne potrebujejo nobenega termina več, ampak hočejo ostati sami svoji. Ker torej noben nauk, noben opomin ni nič izdal, so jih vrgli v ječo kot uporneže proti svetni in cerkveni oblasti. Pritožili so se glede tega na deželnega glavarja grofa Volb. pl. Thurna, ki je zahteval, da naj se izpuste in denarna kazen spregleda. Komisarji mu pa odgovore, da ravnajo po svoji dolžnosti zoper uporneže in krivoverec, ker so dolžni skrbeti za dušni blagor svojih podložnih ravno tako in še bolj, kakor za telesni, da se jim torej ne godi krivica, ker tudi nadvojvoda tako zahteva.
Potem so bili zaslišani tudi drugi, izmed katerih je bilo mnogo trmastih, pet pa se jih je vrnilo h katoliški veri. Uporneže so kaznovali z denarno globo. Prej omenjene štiri krivoverce so izpustili iz ječe. Kot nepoboljšljive krivoverce in najhujše kolovodje, h katerim so prišteli še: Andreja Pretnarja z Rečice, Lenarta Bulovica in Janeza Cundriča z bratom Jurijem z Bohinjske Bele, so izgnali z blejskega gospostva, njihova posestva pa so konfiskovali. Izvršila se je ta eksekucija po veliki noči, ko je komisija zopet prišla na Bled z ljubljanskim proštom in zastopnikom nadvojvode. Da bi se zabranilo zapeljavanje, se je sklenilo, da se nastavi tudi katoliški dacar. V to svrho predlaga škof nadvojvodi svojega oskrbnika na Bledu: Volbanka Mägerla, ki je stanoval takrat na Bobnu (zu Auriz) in prosil pomoči zoper nakane deželnega odbora za varstvo sv. vere.
Nadvojvoda Karol je nato odgovoril 7. marcija istega leta, da odobrava delo komisije na Bledu v verskih zadevah. Glavni kolovodje naj se kaznujejo, izženo, posestvo, kar je ravno njih last, odškoduje. To bode ljudstvu v svarilo. Komisija naj se poslužuje vseh dopuščenih sredstev in naj se ljudstvo z lepo spodbuja k spreobrnitvi, da ne nastane splošen upor. Kar se tiče dacarja v Bohinju: Gregorja Stüedlerja, ako ostane trdovraten, naj se kar popolnoma odstavi in naj se namesti katoliški dacar. Tudi naj skrbi komisija, h kateri naj se privzame tudi ljubljanski stolni dekan Sebastijan Samujen, ako prost ne more biti navzoč iz gotovih vzrokov, da se Kacijanerjeva cerkev in predikanti spreobrnejo, o čemer naj se sporoča o svojem času.
V istem času piše nadvojvoda o teh zadevali tudi deželni vladi kranjski, da je zvedel, da ona krivoverce podpira in neguje, da zavira protireformacijsko delo škofov na Bledu in v Loki, ki se trudijo za blagor svojih podložnih na svoji zemlji, da naj tega ne dela več, ker njegova volja je, da se krivo-verstvo odpravi v deželi, zato odobrava delo loškega in blejskega gospostva.
Istega dne je nadvojvoda izvolil ljubljanskega stolnega dekana Samujena v komisijo glede verskih zadev na Bledu in mu naročil, da naj krepko deluje v tem oziru za čast božjo in blagor ljudstva. Dacarju v Bohinju pa je zagrozil, da zgubi takoj službo, ako se ne vrne nazaj h katoliški veri.
14 avgusta 1587 je pisal škof svojima odposlancema na Bledu, doktorju Janezu Aleksandru pl. Ncustainu, kanoniku, in svetniku Volbanku Hulsenu, da je izvedel, kaj so v verskih zadevah že dosegli. Hvaležen je ljubljanskemu stolnemu dekanu za pomoč, veseli ga, da tudi brata grofa Kajko in Žiga pl. Thum podpirata Lenkovičevko pri tem delu, da se zatre krivoverstvo na Bledu. Žigo kot junaškega in zmožnega moža imenuje potem naslednikom svojega oskrbnika na Bledu. Dne IO. septembra istega leta zopet odgovarja škof komisarjema, da je /. veseljem bral, da se je že 52 oseb odpovedalo krivi veri ter skesano prejelo sv. zakramente, boli ga pa, da to delo ovira deželna
oblast, ko je vender v čast božjo in blagor sv. cerkve. Tudi mu ni všeč, da Lenkovičevka in sin Gerhab premalo storita na blagor podložnikov v verskih stvareh. Spodbuja komisarja, naj vstrajata pri delu za dobro stvar vkljub premnogim zopcr-nostim, ki jih morata pretrpeti, zlasti od deželne oblasti.
Istega leta, 9. dne novembra, sporoča škof nadvojvodi o uspehih reformacije zahvaljujoč se mu za pomoč. Blejski protestanti so jako trdovratni, pravi, ker imajo zaslombo pri deželni vladi, a kakih 20 so jih venderle pregnali iz gospostva blejskega vkljub temu, da so se upirali deželni stanovi. Tudi mu naznani, da so deželni stanovi 24 blejskih kmetov, ki niso za 8000 renskih na prodaj, zaprli zaradi leta 1586. zastalih 800 renskih davkov, ko jih je vendar imejiteljica blejskega gospostva Ana Marija Lcnkovič pripravljena plačati. Kmete so izročili deželnemu glavarju grofu Volbanku pl. Thurnu, zato prosi, da naj on posreduje v tej zadevi. Nadvojvoda je to tudi storil ter je sredi novembra istega leta poslal komisarje na Kranjsko, da bi kmete oprostili, a žal, da so komisarji že v Celju zboleli, vsled česar se je vsa stvar zakesnela.
Leta 1588., dne 18. junija, je škof zopet poslal svoja komisarja Volbanka Hulsena ter Hieronima Manicorja, J. U. D., oba škofijska svčtnika, na Bled s sledečo instrukcijo: 1.) Ko se je grofoma Rajkotu in Žigi pl. Thurnu odpovedalo blejsko gospostvo, naj ona dva uravnata ondi verske zadeve ter rudarske in gozdne stvari nasproti radovljiškemu gospostvu, in drugo, kar treba, potem pa naj sprejmeta gospostvo z urbarji vred v svojo oblast tako, kakor je škofijstvo to Ivanu Jožefu Lenkoviču prepustilo. Ako bi se pa branila, češ, da se je prepozno odpovedalo, da bi ostala še eno leto, naj vesta, da s tem njima ni nič pomagano, ker znano jima mora biti, da je v teh žalostnih verskih in drugih razmerah škofijstvu to le na veliko zapreko, kajti kdor si hoče njegovo naklonjenost ohraniti, mora blagor Škofijstva na vse strani podpirati. Tudi stric Juiij Lcnkovič je prosil, da bi se gospostvo izročilo v oskrbništvo grofoma, a škof pravi, da mora, ker ima važne,
nujne zadeve uravnati na Bledu, gospostvo oskrbovati sposobnejša oseba, da se bo pa pozneje na to oziral. 2.) Leta 1587. je bilo 12 Ribnjanov in 12 bohinjskih Beljanov radi neplačanih dolgov zvezanih in pri deželnih stanovih zaprtih. Komisarja naj grofa nato opozorita, da se potrudita za njih oprostitev, ako se to še ni zgodilo. 3.) Ako pri inventarju kaj manjka, morata grofa povrniti. 4.) Zastalo najemnino od 1. 1586. do sv. Jurija 1588. naj poravnajo, skupaj 2156 renskih 11 kr. Tudi to naj se vpošteva, kar je Lenkovičevka prejela od kmetij, s katerih so spodili luterance. 5.) Volbank Hülsen je odslej glavar, dr. Jeroi.im Manicor pa naj mu izroči grad in gospostvo ter naj ga predstavi ljudstvu, ki naj ga pripozna in mu pokorščino izkazuje kot vrhovnemu gospodu. 6.) Komisija ima tudi posredovati pri deželni gosposki, da odstrani luterane in kmetije izroči katoličanom, da pride enkrat verska stvar v red. 7.) Komisija ima oblast, na Bledu to tako urediti, kakor je školijstvu na korist. Tudi je izročila grofoma še posebej odslovilno škofovo pismo, ko je okrog binkošti z napominanim navodilom prišla na Bled.
Da bi pa verske zadeve na Bledu in v okolici hitreje prišle v red, zato je tudi nadvojvoda Karol 20. februvarja istega leta dal strog ukaz deželnemu glavarju, da je že skrajni čas, da se luteranci brez odloga izženo z Bleda, kajti termin je bil dovolj dolg in čakati se ne da več. Drugi dan je sporočil tudi Volbanku Hulsenu na Bled, da je njegovi prošnji v imenovani zadevi vstreženo, in 27. aprila je naznanil, kaj je zapovedal deželnemu glavarju. Na ta strog ukaz so pa blejski luteranci: Boštjan Finsinger, Balant in Miha Pretnar, Jeronim in Miha Legat, Balant Terpinec, Jakob Rogač, Andrej in Matevž Pretnar, Vrban Krištofič, Tomo Walther, Gašper Mazalo, Gregor Setshe, Gregor Verhunec, Martin Weinzierl, Gregor Kosmač, Jakob Drabučič, Jurij Heller in Jera Kršnevic napravili prošnjo do nadvojvode, da bi jim dovolil, da se njihova posestva cenijo ne po briksen-skega gospostva cenilnih možeh, ampak po deželnih, in sicer po stari navadi tako, da lahko sami prodajo svoja posestva z
vednostjo svoje gosposke, katera itak prejme vsak I o. in 20. vinar, kakor je bilo običajno do zdaj na Bledu, v Beli Peči, v Radovljici, Loki, Logatcu, v Polhovem Gradcu in po vsem Gorenjskem, ne pa, da bi odslovljeni kar brez usmiljenja morali iti s trebuhom za kruhom po svetu.
To zadevo škof 24. septembra istega leta natanko pojasni nadvojvodi ter pove, da so napominani kmetje od deželne gosposke imeli določen čas za prodajo svojih posestev, a se zato niso nič zmenili. Tudi razloži, da se jim ne godi nobena krivica, ker se je cenilo po zapriseženih možeh, in da komisija zdaj le izvršuje nadvojvodova povelja in določbe.
Štiri dni poprej naznani škof pa tudi gospej Lenkovičevi, da se vsled povelja nadvojvode krivoverski kajžarji do sv. Mihaela še trpe v svojih kočah, potem pa se naj odpode, kakor je od deželne gosposke določen obrok. Tako se je tedaj resno začelo postopati nasproti luterancem, da so morali oditi, kakor je razvidno iz škofovega pisma z dne 27. januvarja I 589, poslanega blejskemu proštu Rabanu. V pismu škof pove, kaj je naročil deželni vladi glede poravnanja z onimi kmeti, ki so Bled ostavili, ter praša tudi, če so kajžarji luteranski že odšli, da ve potem nadalje potrebno ukrepati, in čc je vjetim kmetom v Ribnem in na Bohinjski Beli že ustreženo. (Dalje sledi.)
Prazgodovinska najdišča na Kranjskem.
Opisal Jernej Pecnik.
(Dalje).
II. Radovljica. (Z. 20. C. X.)
I. Start 1'ušittc, ž. Srednja Vas. Tu so železno rudo topili že v prazgodovinski in rimski dobi, kakor tudi pozneje do naših dnij. Dobi se mnogo slabo žgane žlindre. Nad vasjo je bilo prazgodovinsko stanovanje. Naleteli so kmetje že na prazgodovinske in rimske grobe z lepimi priložki.  Priložki i/.
hallstattske dobe se ločijo od dolenjskih najdb, so lepši in bolj podobni onim, ki so jih našli na Tolminskem. V Bohinju so žgani grobovi. Igle imajo okraske konjskih glav, kozlov in drugih živalij.
2. Brod. Pri vasi prazgodovinsko stanovanje. Kmetje so našli grobove iz prazgodovinske dobe.
3. Čebijice. Pri vasi na njivah prazgodovinsko grobišče; v grobovih so se našle cenjene najdbe.
4. Rečevnica. Na hribu je bilo veliko prazgodovinsko stanovanje; v grobovih lepe fibule z živalskimi okraski. Ta kraj bi bilo treba natančneje preiskati.
5. Bitnje. Pri vasi je veliko grobišče iz hallstattske dobe. Tu je dal kopati knez Ernst Windischgrätz po učitelju Mencingerju in je našel znamenite stvari.
6. Leptnjce. Na njivah in pašnikih so grobovi.
7. Ajdovski Gradec, zahodno od Bohinjske Bistrice. Na višini je bilo lepo prazgodovinsko stanovanje. V bližini kje mora biti bogato grobišče.
8. Nomen. Na senožetih pri cesti na desno od Bohinja proti Bledu so našli kmetje grobove z zelo lepimi in dobro ohranjenimi priložki, znamenite sulice, sekire in igle iz hallstattske dobe. Tudi ta kraj je prav važen in preiskanja vreden.
8. Bled. Na Gradu je bilo prazgodovinsko stanovanje. Blizu grajskega pokopališča je bilo na nekem vrtu znamenito grobišče iz časa preseljevanja narodov in naseljenja Slovencev. Odprl sem že več grobov z dobro ohranjenimi, v pesku ležečimi kostnjaki. Tudi so gomile iz hallstattske dobe. Kraj je silno važen. Blizu Bleda na levo stran ceste proti Bohinju na višini je bilo lepo in veliko prazgodovinsko stanovanje.
9. Usce. Ob cesti z Bleda v Lesce so grobi; tudi pri Lescah na njivah so se že našli rimski grobovi.
i o. Radmdjica. Na senožetih blizu mesta so gomile.
11. Begunje. Na hribu nad Begunjami je bilo prazgodovinsko stanovanje.
12. Brezje pri Mošnjah. Našli so se pri zidanju prazgodovinski in rimski grobovi.  Na senožetih in v hosti od Brezij
proti Mošnjam sem prekopal več bolj revnih, a čudnih gomil iz rimske dobe.
Škof ja Loka — Idrija. (Z 21. C. X.)
1. Pri Sv Križu, v selški župniji, je bilo lepo prazgodovinsko stanovanje.
2. Kališe. Prazgodovinsko stanovanje. Tu so se našli grobovi iz hallstattske in rimske dobe. Pod vasjo se dobi cele kupe žlindre od topljenja rude.
3. Ččinjica. Pri vasi na njivah so se našli rimski grobovi.
4. Skofja Loka. V okolici mesta več prazgodovinskih in rimskih grobov. Na hribu nad gradom prazgodovinsko stanovanje in grobišča. Ob cesti na Poljane, na desno stran, nekaj velikih gomil na travnikih.
5. Poljane. Zahodno od vasi prazgodovinsko stanovanje in grobovi.
6. Sv. Lovrenc, podružnica župnije Polhov Gradec. Na vrhu hriba je bilo zelo znamenito, trdnjavi podobno prazgodovinsko stanovanje. Vsled strmine je bil dohod mogoč le od vzhoda. Tu so se izkopale že krasne posode in lepo orožje. Po njivah okoli se bo gotovo našlo še veliko starin. Za pre-iskavanja je ta kraj med najvažnejšimi na Kranjskem.
7. Črni Vrh, pri Polhovem Gradcu, prazgodovinsko stanovanje.
8. Sv. Urh pri Horjulu. Na hribu prazgodovinsko stanovanje.
9. Žačar. Pri vasi lepo prazgodovinsko stanovanje, gomile in grobovi. Na hribih nad Horjulom prazgodovinski in rimski grobovi.
Ljubljana. (Z. 21. C. XI.)
1. Smarjetina Gora pri Kranju. Prazgodovinsko stanovanje.
2. Kranj. V Pungcrtu je bilo prazgodovinsko stanovanje. Pri pokopališču, kjer je Mayrjeva klet za pivo, je grobišče iz hallstattske dobe.  Našli so lepe bronaste okraske, orožje 111
krasne fibule. Tudi jaz sem ondi nakopal nekaj rečij za deželni muzej. Precej zraven so rimski grobovi. Sledovi kažejo, da je bil Kranj obljuden v vseh časih
V Lajhu pod mestom je bilo precej obširno pokopališče iz dobe preseljevanja narodov. Leta 1901, sem prekopal za dvorni muzej 62 grobov. Večino grobišča je prekopal gospod T. Pavšlar v Kranju, ki si je nabral tu prav lepo zbirko igel, zaponk z okraski (tudi zlatih rečij), orožja in korald.
3. Straiišče. Pri tej vasi in pri Bitnu sem odkril že nekoliko revnih, žganih grobov iz hallstattske dobe. Ko so zidali v Šmartinu novo šolsko poslopje, so našli ondi več grobov.
4. Ldhoviče, ž. Cerklje. Tu so delali že Rimljani lončeno posodo. Našlo se je rimsko zidovje in peči za izdelavanje posode. Po njivah okoli je veliko rimskih grobov.
5. Komenda. V vasi so pri kopanju temeljev našli več grobov iz časa preseljevanja narodov.
6. Smlednik. Na smlejskem gradu in na hribovju proti severu prazgodovinska stanovanja; po hostah so grobišča in na ravnem žgani grobi iz hallstattske dobe, pri Smledniku na njivah rimski grobi.
7. Sora. Na njivah proti vzhodu je bilo rimsko zidovje in rimski grobi.
8. Lddija. Na ravnici proti severu so zadeli pri delanju železnice na rimsko grobišče.
9. Šmarna Gora. Na vrhu jc bilo prazgodovinsko stanovanje.
10. Šmartin pod Šmarno Goro. Našlo se je že več rimskih grobov, kakor tudi v Gameljnih.
11. Mengei. V trgu in na Drnovem se jc našlo več rimskih ostankov.   V trgu tudi grobovi iz časa preseljevanja narodov.
12. Dobrova. V hosti proti severu je bilo veliko prazgodovinsko stanovanje.
13. Kočnik pri Ljubljani. Na vrhu prazgodovinsko stanovanje.   V hosti proti severu več gomil, ki še niso prekopane.
14. Brezovec. Ob cesti proti Vrhniki je bila velika rimska opekarna. Vidijo se od nje še velikanski zidovi, ostanki pečij in raznovrstnih opek. Pri cerkvi sv. Janeza Krstnika je bilo prazgodovinsko stanovanje.
15. Ljubljana. Tu je stalo veliko rimsko mesto Emona. Na vseh krajih se najdejo v zemlji rimski ostanki. Ob Dunajski cesti do Sv. Krištofa (na Ajdovščini) velikansko rimsko grobišče iz 2. in 3. stoletja. Todi je šla rimska cesta iz Emone v Celejo. Ko so zidali hotel »Europo«, so našli več rimskih sarkofagov, kakor tudi na zahodni strani pri tobačni tovarni, kjer je šla cesta iz Emone v Nauportum. V Gradišču je bilo središče rimskega mesta. Na raznih krajih so tu izkopali kamene z napisi, kipe, sarkofage, velike plošče, tlak, slikane sobe itd. Po razdejanju Emone so prebivalci napravili trdnjavo ter po-mašili v zid, ki se še dandanes vidi, ostanke rimskih kamenov; najbiže leže zadelane v tem zidovju še jako znamenite reči. Sezidana je bila Emona, ko si je cesar Avgust prisvojil deželo. Iz prejšnjega časa še nisem zasledil na Kranjskem nobenega zidu. Pač pa so imeli prazgodovina svoje stanovanje na Gradu. Pri Sv. Florijanu se sledi njih grobišče. Na vrhu griča jc bila ograja stanovanja narejena iz kolov in protja in ometana z ilovico. Tako stanovanje je bilo tudi na Golovcu, na griču nad dolenjsko cesto.
16. Ajdovščina, v dolski župniji. Na hribu je znamenito prazgodovinsko stanovanje z dobro ohranjenim nasipom. Spodaj je več lepih velikih gomil, še neprekopanih. Na severno stran proti Ihanu je pa polno rimskih grobov. Jako važen kraj.
17. Sv. Helena. Na hribu nad cerkvijo prazgodovinsko stanovanje. Na desni strani ceste, ki drži iz Dola proti Sv. Heleni, kjer delajo opeko, so našli rimske grobove.
18. 'Aadvor pri Dobrunjah. Tudi prazgodovinsko stanovanje.
19. Javor nad Hcsnico. Proti vzhodu so njive in košenice in na višini Je veliko peščeno grobišče   Čudno je, da so tu
pomešani grobovi iz hallstattske in rimske dobe. Prekopal sem tu že 50 grobov. Proti jugu na griču je bilo stanovanje.
20. Laze. Blizu hiše župana Hribarja na košenicah jc grobišče iz dobe preseljevanja narodov.
21. Malo Trebelevo, ž. Prežganje. Pod vasjo na njivah rimsko zidovje in rimski grobovi. Trebalo bi natančneje preiskave, ker se kaže prav znamenit kraj.
22. Janče. Proti Strugi na precej visokem hribu (Side) prazgodovinsko stanovanje z nasipom; grobišča še nisem zasledil.
23. Kampelj. Pri vasi nad Malo Štango na hribu prazgodovinsko stanovanje.
24. Ravni Osredek. Nad vasjo prazgodovinsko stanovanje. Na njivah so našli kmetje grobove iz hallstattske dobe.
25. Gradišče pri Lnkovici. Na hribu pri cerkvi sv. Marjete prazgodovinsko stanovanje z lepim nasipom. Pod hribom proti Brdu na njivah več gomil. Tu so našli prvo bronasto čelado; grobišče bo precej bogato.
26. Blagovica. Gori na hribu v hosti prazgodovinsko stanovanje z velikimi nasipi. Tu jc moralo bivati veliko ljudstva, ker leži okoli dovolj črepinj in kostij. Grobišče nepreiskano in gotovo važno. Na levo stran ceste od Blagovice proti Trojanam so odkrili kmetje že več rimskih grobov.
Celje — Radeče. (Z. 21. C. XII.)
1. i>t, OŠbalt pri Trojanah. Mimo jc šla rimska cesta čez Adrante na Celejo. V neki hiši je vzidan rimski napisni kamen. Na njivah so se našli rimski grobovi.
2. Trojane. Tu jc bila rimska čolna postaja in meja Italije in Panonije. Imenovala se je Adrante. Nahajajo se razvaline hiš z lepo slikanimi sobami, gorke kopeli, za katere so vodo greli; našlo se je ondi več rimskih napisnih kamenov in novcev na tisoče, med njimi tudi srebrnih. Mnogo starin in zidovja je podsutega. Mesto je bilo jako bogato. V vasi je vzidanih več rimskih kamenov. Na njivah proti St Ožbaltu so
našli že mnogo lepih rimskih grobov. Posebna znamenitost je bil vlit bronast kip nekega rimskega cesarja, na konju jahajočega, s sulico v rokah. Stal je na višini, kjer so najprej zagledali od Emone idoči mesto Adrante. Spomenik so razbili sovražniki in kose v vodo zmetali; več kosov so kmetje našli v vodi. Jaz sem 1. 1886. tudi jeden tak kos našel ter ga oddal deželnemu muzeju. V vasi proti St. Gothartu je vzidanih več rimskih napisnih kamenov. Leta 1886. sem izkopal sobo, slikano rudeče, črno in zeleno; naslikane so bile tudi rože.
4. Vače. Pri trgu proti severu in zahodu mnogo prazgodovinskih gomil na njivah, v gozdih in na hribu pri cerkvi sv. Križa na Slemškem na ravnem polno gomil in grobov iz hallstattske dobe.
5. KUnik pri Vačah. Severno od vasi proti Slomšku je na višini zemlja 3 do 4 metre visoko, pa več sto metrov na dolgo in široko nasuta, večinoma z kameneno šuto. Pod tem nasipom so znameniti grobovi, najbogatejši na Kranjskem. Izkopalo se je že na tisoče grobov. Kopala sta tu osobito umrli nadučitelj Franc Pcruci z Vač in Franc Grilce iz Klenika, ki je našel ono imenitno situlo v deželnem muzeju, in eno bronasto čelado, katero sem jaz prodal na Dunaj v zbirko najvišje cesarske rodbine po dr. Kennerju. Kopal jc tu tudi knez Ernst Windisch-gr.'ltz Jaz sem prekopal I. 1889. več grobov, med njimi jc bil posebno znamenit grob, v katerem sem izkopal bronasto čelado z dvema grebenoma, izvanredno lep pas z vzbočnimi podobami, orožje in fibule za deželni muzej. To grobišče so našli pred 25. leti, ko so delali cesto od Vač na Sveto Goro. Na višini nad Klenikom je bilo znamenito prazgodovinsko stanovanje, kjer so stanovali ljudje samo v hallstattski dobi. Iz latenske dobe se ni našel niti jeden grob.
6. Klenih. Od Klenika proti Sv. Gori, precej po kleniških njivah, pašnikih in senožetih so velikanski, od vode, deroče s hribov, nanešeni peščeni nasipi. Pod temi nasipi je četrt ure daleč od Klenika polno grobov zasutih; nasipi pa so tri do
pet. metrov visoki, ali pa še več. Za to izkopavanje bi pa bilo treba tisoče kron. Sploh je ta kraj izvanredno znamenit.
7. Sveta Gora. Na tem strmem hribu je bilo prazgodovinsko stanovanje z velikim nasipom, ondi pa je bil pozneje tudi tabor proti Turkom. Precej pod cerkvijo na župniških njivah je bilo lepo grobišče; kostnjaki z lepimi priložki: zapestnicami, fibulami, sulicami, sekirami in noži. Tu sem prekopal več grobov za ljubljanski muzej 1. 1887.
8. Rovih. Zahodno pod Sv. Goro četrt ure daleč je ta vas. Pri njej je bilo lepo prazgodovinsko stanovanje in grobovi.
9. Strahulje (vas od Sv. Gore proti Zagorju). Od vasi proti vzhodu je na njivah znamenito grobišče. Kostnjaki z jako znamenitimi priložki so v peščeni zemlji. Leta 1887. sem ondi prekopal več grobov ter našel znamenite predmete; zapestnice so hallstattske, igle, fibule pa so kaj čudne. Jedna je bila zelo velika in lepo okrašena s koraldami, popolno nove vrste, kakršna se ni še nikjer našla. Našel sem pa tudi še več dobro ohranjenih sekir, sulic, korald in fibul. Jednakih grobov se še ni nikjer na Kranjskem izkopalo. Od Strah ulj na njivah in pašnikih proti Zagorju jc bilo silno lepo prazgodovinsko stanovanje in blizu so grobovi.
I o. Zagorje ob Savi. Na špičastein griču nad vasjo jc bilo znamenito prazgodovinsko stanovanje.
11. Zagorje ob Savi. Ko so tu nove hiše zidali, so našli silno lepe grobe iz hallstattske dobe: kostnjakc, ženske z lepo-tičjem, moške pa z orožjem in lepimi pasovi s podobami. Ker so le toliko kopali, kolikor jc bilo treba za temelj, se sicer ni več našlo, a najdbe so tako lepe, kakor pri Vačah.
12. Zagorje ob Savi. Na višini na levo roko od Zagorja proti kolodvoru so se našli znameniti predmeti iz bronaste dobe.
13. Trbovlje. Blizu jc prazgodovinsko stanovanje. Najdenih je bilo v vasi več srebrnih predrimskih novcev, na jedni strani človeška glava, na drugi konj, pa brez črk. Kmetje so jih razmetali.
14- Bukova gora. 'Na hribu Bukova gora v gozdu prazgodovinsko stanovanje in blizu ondi, tudi v hosti, gomile.
15. Retje. Pri vasi so kmetje našli rimske grobe.
16. Retje. Blizu vasi tudi prazgodovinsko stanovanje.
17. Hrastnik (Štajersko). Pri vasi prazgodovinsko stanovanje.
18. Dol. Pri vasi so kmetje že večkrat našli rimske grobe pri obdelovanju njiv.
19. Tur je (Sv. Štefan). Lepo prazgodovinsko stanovanje.
20. Koprivnik (z. Polšnik). Pri vasi na hribu so na njivah znameniti grobovi iz hallstattske dobe: skeleti z dobro ohranjenimi priložki, sulicami, zapestnicami, sekirami in fibulami.
21. Polšnik. V župniji Polšnik je podružnica sv. Jurija. Pri njej prav lepo prazgodovinsko stanovanje z obsipom.
22. Padec. Pri vasi prazgodovinske gomile.
23. Podpeč. Prazgodovinsko stanovanje.
24. Suhodol (ž. Dole). Pri vasi je bilo najdenih že več prazgodovinskih grobov.
25. Gradišče. Na tem hribu jc bilo lepo prazgodovinsko stanovanje.
26. Strmec. Pri vasi prazgodovinsko stanovanje.
27. Kal pri Št. Rupertu. Jcdna neprekopana gomila.
28. Gabrje (ž. Sv. Trojica). Pri vasi v gozdu gomile.
29. Radeče. Pri trgu na hribu lepo prazgodovinsko stanovanje.
30. Hotemei. Pri vasi v hostah več gomil.
31. Brunik. Pri vasi v gozdu še več neprekopanih gomil.
32. Gomile (grad Krkenstein). Pri vasi mnogo grobov iz hallstattske dobe, pa bolj revni mrliči.
33. Lisec, hrib (Štajersko). Na hribu prazgodovinsko stanovanje.
34. Boštanj (Sauenstein) ob Savi. Nad gradom v hosti gomile in pri vasi Boštanj je bilo najdenih že več prazgodovinskih grobov.
35- Sv. Rok pri Sevnici (Štajersko). Na hribu lepo prazgodovinsko stanovanje.
36. Radna. Od vasi Radne proti Krškemu nad cesto na desno na njivah je bilo izkopanih že več prazgodovinskih grobov. — Nad Radno pri vasi Mali Lukovec sem našel 1. 1904. v hosti lepe grobe.
37 Šemnik. Pri vasi se je našlo že več prazgodovinskih in rimskih grobov.
38. Svibno. Pri župni cerkvi lepo prazgodovinsko stanovanje, tam blizo velika gomila.
39. Kum. Na vrhu hriba je bilo prazgodovinsko veliko stanovanje iz hallstattske dobe.
40. Orle, Spodnje in Gornje. V hosti boštanjske grajščine sem prekopal veliko gomilo.
41. Preska, ž. Boštanj. Tu sem našel 1. 1904. v hosti velikansko gomilo, v njej čudne piskre s podstavki, zapestnice in zlato peno.
42. Gracarjcv hrib. Znamenito prazgodovinsko stanovanje ob gorskem grebenu. To je naravna trdnjava, po njivah so kmetje našli grobove.
43. Gradišče. Na hribu pri vasi Giadiščc, ž. Šmartin pri Litiji, proti vzhodu od Šmartina lepo prazgodovinsko stanovanje.
44. Javorje. Pod vasjo proti vzhodu na visočinah lepo prazgodovinsko stanovanje. Kmetje so našli tudi grobove pri obdelovanju njiv.
Višnja Gora — Cirknica. (Z. 22. C. XI.)
1. Notranja Gorica pri Igu.  Prazgodovinsko stanovanje.
2. Žalostna Gora pri Vreserju. Na njej prazgodovinsko stanovanje.
3. Sv. Ana pri Preserjit. V cerkev jc vzidan rimski napisni kamen.
4. Črna Vas. Vzidan rimski napisni kamen.
5. Bftst pri Igu. Vzidan rimski napisni kamen.
6. Stmhomer. V cerkvi vzidanih več rimskih napisnih kamenov.
7. Staje pri Igu. Rimski nagrobni napis, vsekan v naravno skalo.
8. Studenec pri Igu. V župni cerkvi več rimskih kamenov z napisi in skulptiirami. Pri cerkvi je bilo rimsko zidovje.
9 Studenec pri Igu. Pri Studencu so na senožetih, njivah in pašnikih izkopali že več rimskih grobov. Ondi se je našlo tudi več rimskih kamenov z napisi.
10. Pri Igu ob cesti na Ljubljano prazgodovinsko mostišče (stavbe na koleh). Veliko stanovanje iz poznokamnene dobe. Našlo se je mnogo orodja iz kamna in živalskih rogov in okrašene lončene posode iz dobe, ko niso poznali ne brona, ne železa. Par bronastih sulic je bilo gotovo prinesenih od drugod. Takrat je bilo ljubljansko barje še jezero, v vodo so zabili kole, na te postavili pode in na nje hiše. Da so bili varni pred divjimi zvermi in sovražniki, so se na vodi naselili. Drugje na Kranjskem takrat še ni bilo stanovalcev.
11. Golo. Na hribu pri župni cerkvi je bilo lepo prazgodovinsko stanovanje. Našli so že več grobov iz hallstattske dobe.
12. GradiSie nad Želimljem. Na hribu lepo prazgodovinsko stanovanje z dobro ohranjenim nasipom, kakršnih je malo na Kranjskem.
13. Gradišče. Od vasi Gradišče proti severu je več lepih gomil. Izkopal sem nekatere že pred več leti ter našel lepe predmete iz hallstattske dobe.
14. Šmarija. Na vitih v vasi na obeh straneh državne ceste je bilo najdenih že več rimskih grobov, tako pri zidanju hiše št. 31, pri stavljenju kozolcev št. 25 in 26, pri kopanju jarkov za vodovod, pri uravnavi vrta gostilne Skrjanec št. 21 IO žganih grobov s svetilkami, dvema steklenicama in nekaterimi rimskimi denarji. Pri Razdrtem so našli pri zidanju mosta čez železnico rimski grob, pepel v amfori. Rimska cesta se sledi poleg državne ceste.
15. Podgorica pri Šmariji. Ob poti iz Šmarije na Pod-gorico se je našlo na pašnikih pod »Farovškim hribom« več rimskih žganih grobov, veliko grobišče. Na omenjenem hribu je bilo lepo prazgodovinsko stanovanje.
16. Slivnica Gorenja, ž. Smarija. Pri vasi na njivah in senožetih sem našel že mnogo prazgodovinskih grobov I. 1892. in 1893. z lepimi starinami. Celi in žgani mrliči. Sicer pa so jih kmetje prej in pozneje že mnogo našli pri oranju.
17. Slivnica Gorenja. Na njivah in pašnikih in v gozdu od vasi proti Magdalenski gori samo grobišče, gomile in grobi na ravnini. Izkopal sem tam 1. 1892. in 1893. na stotine grobov z jako znamenitimi priložki, tako je n pr. imela neka ženska na vsaki nogi po 18 bronastih obročcv, lepe zapestnice, fibule, bronasto ovratnico in več korald.
18. Magdalemka gora pri Šmariji. Okolo cerkve znamenito prazgodovinsko stanovanje, nižje proti jugovzhodu na istem hribu pa še dve stanovanji. Tu so stanovali bogati ljudje. Ker se v gozdu najde mnogo železne žlindre, ki pa ima še precej železa v sebi, je dokaz, da so tu topili rudo, odtod menda toliko bogastvo prebivalcev.
19. Magdalcnska gora. V gozdu proti Podgorici in Pa-radišču mnogo gomil. Tukaj in pri številkah 17. in 20 (I I rastje) je bilo pokopanih morebiti na tisoče prebivalcev z gradišča na tej gori. Več teh gomil sem prekopal. Jedna je bila 30 m dolga, 15 m Široka in do 7 m visoka. V njej jc bilo nad 400 mrličcv, deloma z jako bogatimi priložki, med njimi tudi več glavarjev te naselbine, katere je bilo spoznati po izvanredno bogatih priložkih. Vsak glavar je imel bronasto čelado, lepše orožje in celo konja v grobu. Izvcstno so oni prebivalci imeli vero na posmrtno življenje, in sicer so si mislili, da je na onem svetu ravno tako, kakor je tu, zato so dali mrliču vsega, kar bi utegnil ondi rabiti: orožje in konja za boj, okrasje, da sc jc ondi stanu primerno predstavil. Ženskam so dali v grob najlepšo obleko in lišp, pa tudi prcdilno vretence, otrokom pa igrač' punčk in ropotulj.  Dodali so tudi lepo posodo, brž ko
no I jedjo. Posoda leži navadno konec nog. Ako je bil kdo premožen, so mu dali več posod, revež je pa moral biti zadovoljen z jedno. Tudi sežganim mrličem so dajali take priložke, posebno pogosto pa nože in osle. Sploh pa je v moških grobeh orožje, v ženskih pa okrasje. Čuditi se je množini korald iz jaiH.ua, ki so jim služile kot ovratni okrasek. Jantar je bil takrat jako drag in je reprezentoval to, kar v jutrovih deželah slonova kost. Dobivali so ga menda od severnega morja. Da so železno orožje doma izdelovali, ni dvomiti, menda so izdelovali tudi bronaste okraske, vsaj priprostejše, bronaste posode, posebno one s podobami, so pa menda prišle od drugod, bodisi iz Fenicije ali od Etruščanov. Znamenito je, da se je našla na Magdalenski gori situla, jednaka oni z Vač, pa celo s petimi pasovi, ona pa ima samo tri. Posebno so bile okrašene ženske. Imela je neka ženska vso obleko z zlato peno okrašeno, po obleki od vrha do tal je bilo do osem tisoč raznih korald našitih, na rokah in nogah je imela lepe obročke, okolo vratu lepo okrašen votel obroč, na prsih več fibul, konec nog dve bronasti sinili s podobami. Res sta bili natrti, a manjkalo ni nič. Sedaj sta v muzeju Rudolfinu, a slabo sestavljeni. Konji so bili obrzdani z zelo okrašeno opravo. Pokopani so bili vrh mrliča. Našlo se je v eni gomili pet konj. Oprava je bila okrašena z bronastimi glavicami raznih živalij. V napominani gomili se jc našlo pet bronastih čelad z jednim ali dvema grebenoma in nad 200 korald iz jantara, debelih kakor orehi. Jantar je skoraj krvavo rudeč. V drugi gomili je bilo 173 grobov z istotako znamenitimi priložki Sicer se je pa prekopalo še nekaj gomil. Kopal sem I. 1892. za kranjski deželni muzej, 1 1893. in 1894. pa za c. kr. dvorni muzej na Dunaju. Jednako bogatih in tako umetnostno izvršenih predmetov se sploh ni izkopalo na Kranjskem.
20. Paradišče pod Magdalemka goro. Na ravnini od vasi proti veliki cesti je polno rimskih grobov z lepimi priložki. Rimljani so pozneje, menda začetkom II. 'Stoletja po Kristu, prebivalec s hribov v doline spodili,  njih  prvotna bivališča
požgali, ter jih navadili živeti po rimskih običajih. Pravih Rimljanov je bilo malo, uradniki in vojaki so oskrbovali upravo, le večji kraji, kakor Emona, Neviodunum itd, so bili naseljeni z veterani. Ljudstvo je živelo po svoje, vendar je obubožalo. V grobe so devali po rimski šegi poleg žar še novce, fibule in svetilke. Blizu Paradišča se je našel sarkofag. Ti so samo v Ljubljani navadni, po deželi se jih je pa še malo našlo.
21. Magdalenska gora. Na njivah in na pašniku sem našel več znamenitih prazgodovinskih grobov z lepimi starinami.
22. P/rastje, vas jugovzhodno od Magdalenske gore. V gozdu so bile lepe peščene gomile, katere sem prekopal 1. 1893. Jedna je bila zelo velika z dobro ohranjenimi in lepimi priložki, okrasjem in orožjem, vmes jako lepa in zelo okrašena bronasta čelada. Tu so bili tudi ljudje z Magdalenske gore pokopani.
23. Grosuplje. Pri zgradbi železniške postaje se je našlo več rimskih grobov z revnimi mrliči.
24. Panee, ž. Lipoglav. Pri vasi v gozdu proti zahodu na hribu lepo prazgodovinsko stanovanje. Kmetje imenujejo ta kraj »Krokarjev grad«.
25. Panee. Na vrtih, posebno na onem posestnika Skubica, je grobišče. I m globoko v zemlji so skeleti iz hallstattske dobe. Tu sem že več grobov izkopal.
26. Polica. Pri župni vasi je na višini lepo prazgodovinsko stanovanje.
27. Polica. Od vasi proti vzhodu so našli že mnogo rimskih grobov.
28. Beleč Vrh pri Polici. Na njivah so našli kmetje že mnogo rimskih grobov.
29. Brezovo Gornje, ž. Višnja Gora. Kmetje so našli na vitih prazgodovinske grobove.
30. GradiUe, hrib nad vasjo Vrh pri Višnji Gori. Lepo prazgodovinsko stanovanje. Jako lep nasip. V vasi Vrh so našli na vrtih hallstattske grobove.
31. Slivnica Spodnja. Nad vasjo v gozdu lepo prazgodovinsko stanovanje. Grobov se do sedaj še ni našlo.
32. Boštanj, grad. Pod njim nekaj gomil na grajskih njivah iz prazgodovinske dobe. Kmetje so našli tam okoli že več rimskih grobov.
33. Boštanj, grad. Na griču, kjer stoji grad, je bilo prazgodovinsko stanovanje.
34. Žalina Mala. V župni cerkvi je nad južnim vhodom vzidan rimski napisni kamen s tremi doprsnimi podobami v reliefu.
35. Žalina Velika. Od vasi proti jugu na peščenem prostoru so izkopali rimske grobe z okostji.
36. Tabor pri St. Jurju. Na hribu dve prazgodovinski stanovanji, jedno ondi, kjer je še ohranjen tabor iz turških časov, drugo malo stran.
37. Račna Velika. Nad vasjo je župna cerkev na Kopanju. Na tem strmem griču pri cerkvi jc bilo lepo prazgodovinsko stanovanje. Pri vasi Velika Račna so kmetje izkopali na njivah tudi rimske grobe.
38. Sloka Gora, ž. Skocijan pri Turjaku. Na hribu znamenito prazgodovinsko stanovanje z 10 m visokim nasipom, kakršnih jc malo na Kranjskem.
39. Staro Apno, župna cerkev v Škocijanu pri Turjaku. Pri vasi na košenicah več gomil iz hallstattske dobe.
40 Čušperk, grad. Na šilastem hribu, Limberg imenovanem, je znamenito prazgodovinsko stanovanje, z visokimi skalami silno utrjeno, iz hallstattske dobe. Grobov še niso našli.
41. Vodice. V hribih pri vasi je več gomil, pa tudi na senožetih so nekatere.
42 Čušperk, rasvalina. Prazgodovinsko stanovanje.
43 Ilova gora, Velika. Pod vasjo na njivah so našli kmetje že več rimskih grobov. Dalje proti Krki je nekaj gomil.
44, llova gora, Velika. Na strmem hribu nad vasjo jc bilo zelo utrjeno prazgodovinsko stanovanje z lepim razgledom na vse strani. Jako znamenit kraj.
45- Gradišče. Pri cerkvi sv. Nikolaja je bilo lepo prazgodovinsko selišče.
46. Stičina. Jugovzhodno gori v gozdu velikansko prazgodovinsko stanovanje z visokim nasipom.
47. Griže pri Si/čini. V gozdu veliko prazgodovinsko stanovanje.
48. Griže. Pri vasi na njivah velike, še ncprckopane gomile.
49. Griže. Od vasi proti Št. Vidu več gomil.
50. Studenec pri Stičini. Na njivah več gomil.
51. Gomile pri Stičini. Pri hiši Gomilar na njivah in travnikih mnogo lepih gomil, nekatere izredne velikosti. Eno sem prekopal 1. 1897. ter našel v njej 56 žganih grobov.
52. Stdica pri Krki. V gozdu več gomil, na njivah pa so našli kmetje pri oranju že več rimskih grobov.
53. GabrovŠica pri Krki. Pri vasi veliko rimsko grobišče; kmetje so našli na njivah mnogo rimskih grobov.
54. Veliki Korčn, vas južno od vasi Krke. Visok koničast hrib nad vasjo. Na njem prirodno utrjeno prazgodovinsko stanovanje, tako da se pride nanj le od zahodne strani. Grobov se še ni našlo. Pod hribom je bil najden in vzidan v cerkev rimski napisni kamen, grobni spomenik nekemu padlemu vojaku II. legije. Leta 1885. sem ga poslal deželnemu muzeju. V gozdu pri vasi so našli kup znamenitih bronastih predmetov iz bronsove dobe: sekir, sulic, zapestnic itd., žal, da so ljudje te stvari razmetali. Jaz sem dobil leta 1885. na nekih hišnih vratih velikansko bronasto ovratnico pribito, da so ž njo vrata odpirali. Kupil sem jo ter jo dal deželnemu muzeju. Čudno je tudi, da se v zemlji pozna, da je bilo ondi več okroglih trdnjavic, zidov pa ni več. Pod vasjo v hosti je daleč pod zemljo segajoča velika jama; gotovo so ljudje tudi v njej stanovali ali vsaj v njo bežali pred sovražnikom.
55. Videm Mali pri Dobrepoljak. Pri vasi se je našlo že več rimskih grobov; na njivah in na ravnici »Ratike« imenovani.
56. PodpcČ. Velika podzemeljska jama pri vasi. Nad vasjo že nekaj rimskih grobov najdenih.
57. Gradiški Vrh pri Robu, V gozdu znamenito prazgodovinsko stanovanje, a tudi v rimski dobi je bilo ondi zidovje. Imenitna je do gradu Nadliška, eno uro daleč, segajoča zidana utrdba, na drugo stran gre ista pa do cerkve sv. Primoža. Pri vasi Gradišče je na senožetih tudi še več gomil.
58. Se/o, vas blizu Luža rje v. Na hribih lepo prazgodovinsko sclišče. Tudi rimski ostanki se najdejo tam. Mimo je šla za Rimljanov pot od Emone v Loško dolino do »Terpo«. V tej dolini je bilo več rimskih bivališč.
59. Sv. Urh, podružnica bloška pri gradu N a d 1 i š e k. Obzidano rimsko stanovanje Kmetje so našli že večkrat rimske grobe. Jako znamenit kraj.
60. Grahovo pri Cirknici. Od Grahovega proti Cirknici na hribu lepo prazgodovinsko stanovanje.
61. Dolenja Vas pri Cirknici. Od vasi zahodno na višini zelo veliko in lepo prazgodovinsko stanovanje blizu jezera. Na njem in pod njim veliko grobov iz hallstattske dobe, sami sežgani mrliči z lepimi starinami, osobito z velikimi fibulami. Ondi je še mnogo grobov.
62. Lipljene Velike, ž. Skocijan pri Turjaku. Pri delanju nove ceste od tu proti St. Jurju so našli rimske grobe z bogatimi priložki. Eibulc iz I. stoletja po Kristu.
63. Nova Vas pri Blokah. Pri vasi na hribu je bilo lepo stanovanje iz hallstattske dobe.
64. Sv. Rok, cerkev pri Vel. Laščah. Prazgodovinsko stanovanje.
65 Lašče Velike. Na nekem hribu pri Vel. Laščah lepo prazgodovinsko stanovanje.
66. Podbukovje pri Krki. Prazgodovinski in rimski grobi pri vasi.
67. Krka (Izvirek reke Krke.) Nad izvirom velika podzemeljska jama; v njej so se našle prazgodovinske starine in nad jamo na hribu je bilo prazgodovinsko stanovanje.
*
68. Muljava pri Krki. Pri cerkvi je bilo lepo prazgodovinsko stanovanje.
69. Krvava Peč, ž. Rob. Na višini prirodno utrjeno lepo prazgodovinsko stanovanje.
70. Višnja Gora (razvalina »Stari grad«). Malo prazgodovinsko stanovanje.
71. Gatina pri Grosupljem. V cerkev vzidan lep rimski nagrobni napisni kamen.
72. Stari Trg pri Višnji Gori. Našla sta se pod župno cerkvijo pred 50. leti dva okrogla stebra, baje z napisi. Oklesali so ju in zdaj nosita svod hleva (pri »Mihetu«). Skoro gotovo sta bila rimska miljnika.
Rimska cesta.  (Emona — Neviodunum.  Od Ljubljane do Lanišča glej Z. 21. C. XI.) •
Od Ljubljane do Škofljice in nove ceste pod Tlakami je bila rimska cesta po sedanji državni cesti ali poleg nje. Pod Malim Vrhom pri Šmariji je šla po stari cesti mimo Treh Križcv (Tlake) na Razdrto, proti Šmariji malo pod sedanjo cesto (kjer se še dobro pozna), skozi Šmarijo do Cikave, potem mimo Hrastja, Perovega pod Malo Staro Vasjo proti Polici, potem mimo Spodnjega Brezovega čez Golo Gorico mimo »baronove« pristave in železniške postaje v Višnji Gori, mimo Marijinega znamenja pod župno cerkvijo, kjer sta se blizu našla pred 50. leti dva miljnika, potem na ovinek ceste pri Starem Trgu, kjer je stal pred 1. 1478. trg Višnja Gora, po veliki cesti dalje do Hudega, oziroma Ivančje Gorice pri Stičini, južno od te postaje čez Rogovilo, južno od vasi Studenec med veliko cesto in Glogovico mimo postajališča Št. Vid južno od Radohove Vasi mimo postaje Radohova Vas čez Cesto ali Breg mimo Žiibine po temeniški dolini. (Od Št. Vida dalje glej karto Z. 22. C. XII. Pri Ivančji Gorici sta bila najdena dva miljnika, jeden je v Rudolfinu (|a Njeviodun o. m. p. XXXXIIII, t. j. 44 rimskih milj ä 15 km). Drugi miljnik je dal opat Lavrencij
Rainer iz Stičine postaviti na križišču ceste pri IvanČji Gorici 1. 1583. Dal je napis odklesati in ga je nadomestil z drugim napisom verske vsebine, napravil nastavek iz drugačnega kamena. (Müllncr ga je spoznal za rimski miljnik, K. Crnologar ga je opisal v »Mitth. d. k. k. Centr. Commission N. F. XVIII pag. 204 in v istem zborniku XXV, pag. 150. (Konec pride.)
-»Ml-
Mali zapiski.
Quaglicve freske v stolnici in setueniščni knji&nici. — Znano je, da je slikal QoagtiO v ljubljanski stolnici od 1. 1703. do 1706. in da jc okrasil s svojim mojstrskim čopičem svetišče, nekdanjo kupolo, obe prečni ladiji in strop v podolžni ladiji. Nerešeno je ostalo vprašanje, kdo jc preslikal stranske kapelice v stolnici in semeniščno knjižnico. Ustno izročilo je sicer govorilo za Julija (Juaglia, toda pomislekov je bilo vendarle precej. O/.irajc se na vse te razmere je pisal poročevalec teh vrstic v Ouaglicvcm življenjepisu (Dom in Svet, 1903. str. 527.) tako: »Hržkone je res Quaglio slikal stranske kapele, a moralo se je to zgoditi pozneje, česar nam pa zgodovina ne pove. Kapiteljski arhiv bi nam pojasnil to vprašanje, ko bi bil natančneje preiskan. Isto velja o semeniščni knjižnici. Ako je torej Quaglio slikal knjižnico, jc moral pač več let po dovršeni stolnici priti v Ljubljano, in le s to razdaljo let bi sc utegnila razložiti precejšnja razlika v barvah in v risanju.« In tako je tudi bilo. Mil. g. stolni prost dr. Janez Kulavic je našel v kapitelskem arhivu beležko, ki spričuje, da je Julij (Juaglio s svojim sinom Rafaelom za 500 gld. in prosto hrano preslikal semeniščno knjižnico meseca avgusta 1721. Na stroške g. Codellija je preslikal potem kapelico presv. Trojice v stolnici. Kapitlu je to tako ugajalo, da se je pogodil s slikarjem, naj še ostalih pet kapel preslika. Za to delo mu je obljubil 2000 gld. hrano in stanovanje zanj in za sina Rafaela. To pogodbo je zabeležil kapitel v svoj zapisnik 27. novembra 1721. (Juaglio je odšel s pogodbo domov in obljubil, da se spomladi povrne na delo. Delo je dovršil v splošno zadovoljnost I. 1722. in 1723. Ker se je vse srečno izteklo, in ker je tudi prazne stene rud ZJikristijama okrasil, mu jc kapitel poklonil v trajen spomin na Ljubljano srebrno kupo s podložkom, oboje bogato pozlačeno. Kupa s podložkom jc stala v Avgsburgu 150 gld.
Dotični odstavek v kapitelskem zapisniku (Protocollum Capituli l.abaccnsis III1 p. 445) se glasi dobesedno: »Die .7. Novembra Anm i;.-!.
cum Dno Julio (jualaco, Pictorc cximio, quem Layno evoeavit Capitulum praetcrito vere ad depingendam Nostram Bihliothccam, cum quo con-venimus pretio quingentorum florenorum una cum victu cidem et eius filio Raphaeli subministrando gratis, qui etiam opus eleganter perfeeit praetcrito Mense Augusti, et intcrim hueusque alia opera peregit; ultimo Capcllam St. Trinitatis in Nostra Ecclcsia Sumptibus Dni Codeiii depinxit. ("um codem inquam convenit Capitulum, ut etiam depingeret rcliquas quinque Capcllas uniformiter cum Capella Ss. Trinitatis, pro quibus quinque Capcllis ita apte depingendis promisimus ei duo millia florenorum, victum et Cubiculum pro co et eius filio, quosque in hoc opere perliciendo persistet. Hic contractus stipulatus est sub die 27. Novcmbris, quo facto disecssit in Patriam prominens sc adfuturum proximo primo vere ad effectum ut quantoeyus opus destinatum perticiat.« — Dalje str. 494: Postquam Julius yuala« 11. Comcnsis hoc anno (zapisnik seje 13. dec 1723.) ulliin.un manum posuit in depingendo Nostram Ecclcsiam et supra Sacristias omavit illa spatia vacua praeter conventionem Rcve-rendissimum Capitulum intuitu eius diligentiae et adhibita egregia arte cum univcrsali satisfactionc, gratitudinis ergo, destinavit cidem aliquod gratuitum regalc et donum alferre pro memoria in su.i domo perpetuo conservanda. Nempc unum argenleum Scyphum cum sua patella vulgo sottocoppa totum probato argento per tot um fortitcr dcauratum, quod studio Augustae Vindclicorutn laboratum et allatum fuit, valoris circiter centum Impcrialium seu 150 II. cum sequenti inscriptionc: llanc patcllam cum suo eyatho, Dno Julio Qualaeo Comensi de I.ayno, Capitulum l.abacense in gratitudinis tesseram ob cathcdralcm Kcclesiam Lahuccnscm I). Nicoiao Sacram, per totum egregio penicillo decorat.un, grato animo, et in perennis memoriac argumentum defert Anno M. D. C. C. XXIII.
V. Steska.
Praagodovinska izkopavanja pri lioitanju. Letos sem kopal okoli Bostanja. Meseca aprila sem odprl v hosti M. Lisca nad Radno 12 m dolgo in 4 m Široko gomilo. V Šestih grobeh sem našel posode, sulico, 11,111.1/im c , fibule, uhane in koralde. Nad Vel. Lukovcem v hosti sem odkril 10 m dolgo in 4 m visoko gomilo s petimi grobovi in lepimi prilotki. V Bučnem Vrhu sem prekopal 20 m dolgo in 5 m visoko gomilo in naScl v njej le 8 grobov iz hallstattske dobe. Odkril sem dalje v Ivostanjski hosti se drugo velikansko gomilo z 32. mrliči. V nekem grobu sem naJel tri rclo znamenite posode. J. Peč ni k.
Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo ta Kranjsko.«
V.l.- ml. J Hlwiiiko«! » Ljubljani