0 f0(olm\
Poštnina plačana pri PTT enoti Celje
Deset let delovanja prvega računalniškega sistema v DO
Februarja letos je minilo 10 let od namestitve prvega računalniškega sistema v naši delovni organizaciji. Takrat je bilo v Celju vsega šest računalniških sistemov in to v Emu, Razvojnem centru, Aeru, Merxu, Kovinotehni in Cinkarni.
Medtem je šel razvoj tehnologije, sistemske in uporabniške programske opreme v nepričakovane razsežnosti. Računalniške naprave so postale bolj izpopolnjene, povečale so se pomnilniške zmogljivosti, programska oprema pa je poenostavila delo in približala računalnik neposrednemu uporabniku.
Cinkarna je zadnja leta pokazala veliko razumevanja za uvajanje sodobne računalniške tehnologije. Tako smo septembra 1983 namestili prvi in oktobra lani drugi računalniški sistem Ei-Honey-well, ki omogočata neposreden dialog človek-raču-nalnik preko terminalske mreže.
takole: v računovodski službi, štirje, posebni finančni službi trije, kadrovski službi eden, marketingu trije, KPO eden in upravi titanovega dioksida eden. V službi za AOP je za razvoj uporabniške programske opreme, uvajanje in delo uporabnikov aktivnih dvanajst
pokrivali marsikatero potrebo po informacijah. Izogniti pa se bomo morali podvajanju podatkov in težiti po izmenjavi podatkov, ki nastajajo pri delu na mikroračunalnikih sistemih in v centralni bazi podatkov na vseh področjih, kjer je to le mogoče.
Cinkarna je vključena v izgradnjo jugoslovanske javne mreže za prenos podatkov. To omrežje bo omogočilo izmenjavo podatkov in prostih računalniških zmogljivosti med uporabniki-
Razpoložljiva računalniška oprema daje solidno osnovo za razvoj računalniško podprtih informacijskih sistemov, ki bodo temeljili na interaktivnem dialogu- Pri prehodu iz klasičnih paketnih obdelav na novo tehnologijo, se uvajajo potrebne spremembe in izboljšave. Glavni
cilj je zajeti podatke na mestu nastanka in zagotoviti takojšnje kakovostne informacije za vse uporabnike v računalniški mreži.
Nova računalniška oprema je bila nabavljena za izboljšanje in podporo proizvodnega informacijskega sistema- Široka zasnova le tega je že na začetku nakazovala dolgoročno
uvajanje.
Podsistemi zalog, spremljanje naročil, več nivojske sestavnice, planske kalkulacije, letno načrtovanje materialnih in finančnih sredstev so že računalniško podprti. Operativno načrtovanje, dejanske razvojne kalkulacije, pokalkulacije, in razpis proizvodnje so v fazi organizacijskih priprav, transportno informacijski podsistemi in vodenje re-(Nadaljevanje na 2. str.)
Na razstavnem prostoru
Koto: Kolenko
ki je bila zgrajena s precejšnimi napori zaradi razdrobljenosti in oddaljenosti posameznih obratov oziroma proizvodenj. V prvi fazi so bili instalirani terminali v pripravah proizvodnje metalurgije, kemije Celje, kemije Mozirje, v grafiki, vzdrževanju, titanovem dioksidu in veflonu ter v skladiščih surovin grafike, centralnem skladišču, skladišču vzdrževanja in titanovega dioksida-
V DSSS so razporejeni terminali
terminalov.
V drugi fazi izgradnje bodo terminali nameščeni povsod tam, kjer se bo za to pokazala dodatna potreba in je že na razpolago programska oprema-
Proizvodne temeljne organizacije in službe so za svoje specifične tehnološke potrebe opremljene z mikroračunalniškimi sistemi. Delovali bodo kot samostojni sistemi in nekateri v sklopu računalniške mreže. Mikroračunalniki sistemi bodo
Plačilne težave delovne organizacije
Zagotavljanje likvidnega poslovanja, kar pomeni, imeti ravno toliko ali več denarja na razpolago kot dospelih obveznosti za plačilo v danem trenutku, je v naši DO še vedno zelo težavno.
Vzrokov za obstoječe težave je več, največji pa je seveda inflacija oz. ogromno in nenehno povečevanje cen surovin, materiala in energije.
Ob dani možnosti, da lahko uporabljamo za premoščanje likvidnostnih težav sredstva, kijih izločamo za skupno porabo in rezervni sklad, jo že nekaj let v celoti izkoriščamo.
To pa pomeni, da porabimo 646 milijonov din lastnih denarnih sredstev več-
Pregled koriščenja sredstev rezervnega in sklada skupne porabe za zagotavljanje likvidnosti DO po posameznih TOZD na dan 15. 4. 1986:
TOZD/DSSS Rezervni sklad Sklad skupne porabe
Stanovanjski del Redni del
DSSS 13,000.000 6,500.000
TOZD METALURGIJA 83,115.000 36,900.000 56,012.550
TOZD KEMIJA CELJE 30,435.000 8,240.000 42,415.600
TOZD .KEMIJA MOZIRJE 14,400.000 1,630.000 9,531.000
TOZD GRAFIKA 39,879.000 820.000 24,334.350
TOZD VZDRŽEVANJE 63,192.000 7,170.000 11,107.500
TOZD TRANSPORT IN SKL. 23,960.000 5,950.000 9,521.800
TOZD ENERGETIKA 6,414.000 8,720.000 17,237.700
TOZD TITAN DIOKSID 59,949.000 13,300.000 28,681.450
TOZD VEFLON 13,500.000 1,665.000 8,571.100
SKUPAJ D 0 334,844.000 97,395.000 213,913.050
Zagotavljanje stalne plačilne sposobnosti, kot drugače imenujemo likvidnost', pa ni le težavno, temveč tudi drago.
V ilustracijo podajamo pregled višine obrestnih mer, veljavnih v letu 1985 in sedaj, za kratkoročne in dolgoročne kredite, ter pregled obrestne mere za zamudne obresti.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Deset let računalnika
(Nadaljevanje s 1. strani)
galnega skladišča pa v fazi programiranja.
Kadrovski informacijski sistem smo izpopolnili z novimi družbenimi in lastnimi potrebami glede na novo organiziranost delovne organizacije- Le ta danes obsega informacijske podsisteme od členitve poslovnega sistema, razvida del in nalog, analitične ocenitve, dejanskega prispevka, kadrovske evidence, do osebnih dohodkov, ki so integrirani v glavno knjigo in obratni obračunski list.
Finančni informacijski sistem poteka prav tako s sprotnim dialogom in obsega saldakonto kupcev in dobaviteljev, glavno knjigo, zamudne in menične obresti, opomine, predloge za tožbo in številne sprotne poglede v stanje saldov naših kupcev in dobaviteljev. Prav z neposrednim dialogom je ta obdelava pridobila na svojem pomenu pri poslovnih odločitvah. V razvoju je mandatna tožba, izvršni nalog, računi dobaviteljev in spremljanje rezultatov poslovnaja TOZD ob periodičnih in zaključnih računih.
Fakturiranja osnovnih sredstev, drobnega inventarja, si brez računalniške podpore zaradi številnih podatkov danes ne moremo več predstavljati. Te obdelave so prav tako povezane z ostalimi informacijskimi sistemi in zadovoljujejo zahtevo po enkratnem nastajanju in uporabo v vseh možnih informacijah.
Upravljalni informacijski si-
stem bo obogaten z elektronsko pošto. Dnevni in mesečni podatki in informacije bodo dostopne vodstvenim delavcem za kvalitetnejše informiranje in poslovno odločanje.
V službi kakovosti nastaja projekt kontrole kakovosti, kije že delno računalniško podprt z mikroračunalnikom Apple. V pripravi je povezava s centralnim računalnikom. Razvojna služba razpolaga z raziskovalnim mikroračunalniškim sistemom, ki jim je osnovno orodje za pripravo računalniško vodenje proizvodnih procesov. Na mikroračunalnikuPC-IBM poteka v TOZD kemija Celje projektiranje kemijskih tehnoloških linij.
Iz prikazanega lahko zaključimo, daje sodobna računalniška oprema prodrla v vsa delovna okolja naše delovne organizacije in da lahko upravičeno pričakujemo večjo uspešnost v našem poslovanju.
Naše programske produkte uporabljajo v sedmih delovnih organizacijah na naših ali lastnih napravah. Cilj sodelovanja je zmanjšati razvojne in obratovalne stroške. V bodoče bo potrebno še v večji meri kot doslej združiti razvojne zmogljivosti delovnih organizacij, ki imajo enako opremo.
Pri svojem delu se soočamo tudi s številnimi ovirami, od kadrovskih in organizacijskih, do težav z opremo- Naše šolstvo šele zadnja leta daje strokovni kader računalniške usmeritve. Zato smo bili primorani pretežni del kadrov sami izpopolniti in
Po poti projekta STP
omogočiti študij ob delu. Kvalifikacijska struktura se izboljšuje in se bo izboljševala na račun zmanjšanja del na vnosu podatkov.
Vsebinske zasnove so le redko dokončno dorečene in ob uvajanju v prakso utrpijo številne spremembe. Posledica tega so večkratne reorganizacije in dodatno delo- Izvajalski kader ni vedno ustrezno izbran.
Proizvajalci računalniških naprav še vedno niso uspeli organizirati zadovoljivo vzdrževanje naprav in priskrbeti zadostnega števila rezervnih delov. Zaradi tega prihaja do izpadov posameznih naprav in vsega sistema. Najbolj kritično je stanje siste-
ma FACOM, ki bo v letošnjem letu izločen iz obratovanja.
Nenehen razvoj aparaturne in sistemske programske opreme narekuje večje vlaganje v izobraževanje kadrov na specializiranih seminarjih, kajti znanje je osnova za optimalno izkoriščanje razpoložljive opreme.
Delo, ki je bilo opravljeno v zadnjih letih, je bilo obsežno in zahtevno. Vsem delavcem, ki so sodelovali pri razvoju in obdelavi se zahvaljujemo, posebej še tistim, ki so bdeli nad obdelavami in žrtvovali marsikatero neprespano noč, prosto soboto in nedeljo-
Franc Sendelbach
Plačilne težave DO
(Nadaljevanje s prve strani)
Pregled veljavnosti in višine obrestnih mer za kratkoročne in dolgoročne kredite v letu 1985 in 1986 pri naši poslovni banki Jugobanki, TB Ljubljana
Veljavnost od - do Obrestna za kratkoročne kredite mera za dolgoročne kredite
1.1.1985 31.3.1985 58 % 53 %
1.4.1985 - 31.5.1985 62 % 56 %
1.6.1985 - 30.6.1985 71 % 61 %
1.7.1985 - 30.9.1985 76 % 66 %
1 . 10.1985 - 30.11.1985 74 % 64 %
1 . 12.1985 - 13.2.1986 72 % 64 %
14.2.1986 - 31.3.1986 77 % 68 %
1.4.1986 82 % 75 %
Pregled veljavnosti in višine obrestne mere za zamudne obresti
Veljavnost od - do Obrestna mera Objava odloka IS v Uradnem l»istu SFRJ
1.1.1985 29.3.1985 62 % št.69/31.12.84.
30.3.1985 30.6.1985 71 % St.15/29.3.85.
1.7.1985 22.11.1985 84 % St.32/29.6.85.
23.11.1985 - 21.3.1986 73 % št.62/22.11.85.
22.3.1986 80 % 80 % St.14/21.3.86.
Pridobitev novih skladiščnih prostorov, ki smo jih dobili z nakupom objekta od Kovinotehne in želja, da dosežemo kvalitetnejšo raven skladiščno transportnega poslovanja, sta povzročila, da smo se odločili za projekt »Skladiščno transportno poslovanje« ali na kratko »STP«. V januarju leta 1984 je bil izdelan program kompleksne ureditve skladiščno transportne dejavnosti v Cinkarni, na osnovi katerega smo zastavili projekt. Za vodjo projekta je bil imenovan Anton Benčina. Zaradi kompleksnosti smo projekt razčlenili na:
- podprojekt ureditve central- ga skladišča in potrebnega števi
nega skladišča,
- podprojekt racionalizacije in
posodobitve internega
transporta,
- podprojekt ureditve skladiščenja nevarnih snovi in
- podprojekt uvajanja ustrezne embalaže in paletizacije. Trenutno največ delamo na
ureditvi centralnega skladišča- Za vodjo tega podprojekta je imenovan direktor tozd transport Franc, Zalokar- Namen in cilj tega je, da v Cinkarni uredimo ustrezen sistem skladiščenja, ki bo temeljil na ureditvi centralne-
la pomožnih in priročnih skladišč. Centralno skladišče in pomožna skladišča bodo delovala v okviru tozd Transport in skladišča, medtem ko bodo priročna skladišča v pristojnosti posameznih temeljnih organizacij. Zaradi spremenjenega načina dela in nastanka novih potreb je predvidena tudi reorganizacija v tozd Transport in skaldišča, kije trenutno v fazi priprave. Več o tem pa v prihodnji številki- (Pripis uredništva)!
Branko Semolič
Za razmere v gospodarstvu nasploh lahko trdimo, da predstavljajo obremenitve za obresti, predvsem za kratkoročne kredite, porabo velikega dela celotnega prihodka, katerega ostanek bi. brez teh obremenitev lahko namenjali za izboljšanje materialne osnove dela in življenjskega standarda delavcev.
Za naše razmere pa to velja tem bolj, saj zagotavljamo likvidno poslovanje tudi s precejšnim deležem kratkoročnih kreditov.
Na zadolževanje pri nas je zelo vplivala sprememba oz. nova devizna zakonodaja. Zagotavljanje in ugotavljanje deviznih pravic za uvoz surovin je povezano z realizacijo izvoza, ki pa je s temi spremembami otežkočen. Naša DO pa je dokaj velik uvoznik in izvoznik in tako občutljiva na vsako negativno spremembo v devizni zakonodaji.
Predvideni pogoji gospodarjenja za letošnje leto bodo povzročali tudi v prihodnjih mesecih težave pri zagotavljanju likvidnega poslovanja.
Težave so odraz problemov pri izvrševanju in pospeševanju izvoza, izvrševanju uvoza, tečajnih razlikah ob drsenju dinarja, visokih obrestih, nezadostni akumulaciji, ki ni v stanju spremljati vira stalnih obratnih sredstev, zaprtosti tržišča in padca povpraševanja ob visoki inflaciji.
Prepričani smo, da bomo vse težave premostili le s skupnimi prizadevanji vseh strokovnih služb v okviru DSSS, kakor tudi posameznih TOZD in z gospodarnejšim obnašanjem celotnega kolektiva. Marija KOLARIČ
25. seja sveta za ekonomsko in ekološko sanacijo
Že nekaj časa poteka v različnih organih in organizacijah razprava o delni spremembi programa ekološke sanacije Cinkarne iz 1978. leta ter o predlogu programa dolgoročnega razvoja DO.
Oba predloga, ki jih je Cinkarna že pred meseci posredovala družbenopolitični skupnosti, so obravnavali tudi člani Sveta za ekonomsko in ekološko sanacijo na svoji 25. seji 16. aprila 1986.
Svet je predlog sprememb ekološkega programa obravnaval že na 24. seji, zato je v bistvu samo potrdil že prej sprejeta stališča, s katerimi podpira predložene spremembe- Člani sveta so bili seznanjeni s stališčem IS skupščine občine Celje, iz katerega je razvidno, da le-ta podpira predlog sprememb programa, ob tem pa je postavil tudi določene zahteve, ki jih mora Cinkarna realizirati.
Kar zadeva predlog programa dolgoročnega razvoja, so bili člani enotni, da so razvojne usmeritve dobre in da program zasluži polno podporo. Svet se strinja tudi s sklepi, ki jih je sprejel IS SO Celje, ko je 19. februarja 1986 obravnaval predlog dolgoročnega načrta Cinkarne.
Ker sta oba dokumenta v javni razpravi in se bodo z njima seznanili delavci v združenem delu, občini v KS, zainteresirana društva in drugi, je svet predlagal, da naj vodstvo DO skupaj s sestavljalci predloga temeljito spremlja javno razpravo in upošteva sugestije in predloge, ki bi
Varstvo okolja
Vir sredstev za
Vlade držav članic OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) in Jugoslavije, ki ima v tej organizaciji poseben status, so junija 1985 v Parizu, na ministrski ravni sprejele v naslovu zapisano geslo, za nadalnje vlaganje v razreševanje neodložljivih problemov varstva okolja in za prihodnje pospeševanje ekonomskega razvoja. Nadalje so se vlade tudi strinjale, da naj se odgovornost za varstvo okolja ne konča na državni meji, ampak je potrebno globalne probleme varstva okolja reševati v duhi mednarodnega sodelovanja.
V deklaraciji z omenjenega sestanka so zajete še ostale naloge kot: zmanjševanje vseh vrst onesnaževanj, pri čemer onesnaževanje ne sme prehajati iz zraka v vode ali tla in obratno; uvajanje bencina brez svinca; kontrola obstoječih in novih kemikalij; popolna uvedba principa, da
lahko še obogatile predlog načrta razvoja.
Na seji so bile izvršene tudi nekatere kadrovske spremembe, ker je dosedanjemu predsedniku potekel mandat predsednika IS SO Celje. Skupščina je za predsednika IS že izvolila Miloša Pešca, ki je prevzel funkcijo predsednika sveta za ekonomsko in ekološko sanacijo Cinkarne. kar je v skladu s Poslovnikom o delu sveta.
Sprejet je bil tudi predlog, da se v svet imenuje tov. Uroš Goričan, predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj v občini.
Predsednik KPO Marjan Prelec, je s krajšo informacijo orisal gospodarski položaj Cinkarne ter predstavil poslovne rezultate v letošnjem letu, s posebnim poudarkom na izvozu in problematiki zagotavljanja deviz za uvoz surovin.
Zahvalil se je dosedanjemu predsedniku sveta Zvonetu Hu-deju za dobro vodenje in čestital v imenu kolektiva novemu predsedniku.
Leopold Slapnik
prihodnost
onesnaževalec pokriva stroške čiščenja; znosno gospodarjenje z naravnimi viri z vidika varstva okolja in ekonomike; zagotavljanje nadzora proizvodenj; razvoj, izmenjava in objavljanje podatkov za boljše informiranje raziskava možnosti sprememb podnebja zaradi človekovih aktivnosti; strožja kontrola nastanka in odstranjevanja nevarnih odpadkov ter njihov promet preko državnih meja, posebno preko meja nečlanic OECD, itd.
Z zadnjo nalogo ravnanje z odpadki, se v okviru komiteja za varstvo okolja pri OECD ukvarja posebna delovna skupina za gospodarjenje z odpadki, ki se sestane dvakrat letno. Kot delegat SFRJ se njenih sestankov udeležuje naš sodelavec Dani PODPEČAN, dipl. ing., pomočnik KPO in to od 19. sestanka v letu 1984 naprej. Pred njim Jugoslavija ni imela svojega predstavnika v tem delovnem telesu OECD.
Stroške za udeležbo pokrivata po dogovoru Cinkarna in Raziskovalna skupnost Slovenije, vsaka polovico. Letošnji 24. sestanek, je bil že dolgo načrtovan in je potekal v VVashingtonu, glavnem mestu Združenih držav Amerike.
Vsebina rednega sestanka je bila nadaljevanje obravnave prometa nevarnih podatkov preko meja, ki jih pri nas zaradi dosedanje zakonodaje imenujemo posebne odpadke.Največ časa je zavzelo usklajevanje sklepov in priporočil glede izvoza nevarnih odpadkov in usklajevanje definicij in seznamov nevarnih odpadkov z namenom, da bi izdelali enoten sistem za države, članice OECD.
Mesto Vkashington DC je zelo prijetno, saj nobena zgradba ni in ne sme biti višja od Capitola.
Zanimiva je bila razprava o PCB (poliklorirani - bifenili) odpadkih, s katerimi smo se srečali tudi v Cinkarni, pri koristnem uničevanju kislega gudrona, ostanka raftnacije izrabljenih motornih olj. Večina držav članic OECD ima enake probleme. Pri zbiranju izrabljenih olj so namreč pomešali PCB iz transformatorjev in kondenzatorjev ali hidravličnih naprav, ker so podobni motornim oljem. Zaradi strupenosti PCB, so regenerirana olja tudi kontaminirana in bi morali z njimi ustrezno ravnati. Države članice OECD bodo za preprečevanje uhajanja PCB v okolje do 1. januarja 1989 popolnoma opustile proizvodnjo, uvoz, izvoz in prodajo PCB v vseh tržnih kvalitetah, kakor tudi proizvode, opremo in predmete, ki vsebujejo PCB ali so z njimi kontaminirani nad dopustno koncentracijo 50
ppm.
Dodatno bodo članice skrbele za primerno kontrolo PCB pri uporabi, skladiščenju in transportu ter za varno odstranjevanje, ki ne bo škodovalo okolju
ali zdravju človeka.
Kaj pa mi? Bomo zopet zaostajali in še naprej uporabljali PCB, ki so ga članice že leta 1976 začele omejevati?
V nadaljevanju so ameriški kolegi iz US EPA (agencije za varstvo okolja ZDA) pripravili simpozij o kontroli nevarnih odpadkov v ZDA. Iz vseh predstavitev je bila razvidna skrajna racionalnost in velika strokovnost. Predvsem so se lotili težke problematike varstva okolja in posebej razreševanja nevarnih odpadkov centralno, preko zvezne zakonodaje in zvezne agencije za varstvo okolja s svojimi centri, laboratoriji itd. Popolnoma jasno je, da onesnažena voda ne priznava političnih mej občin, mest ali držav, še manj pa onesnažen zrak.
Zato imajo lahko države ali pokrajine samo strožje predpise od zveznih.
Nobene proizvodnje ne zapirajo, ampak vsako skušajo sanirati s pomočjo modernizacij, rekonstrukcij ali s tehnološko-ekološko-ekonomskimi zaokrožitvami.
Tudi dolgoročni program razvoja Cinkarne je podoben programskim usmeritvam razvitih držav OECD, s ciljem v uvodu napisanega gesla na področju bazne kemije. Za razreševanje odpadkov imajo zakon o racionalni rabi in ponovni uporabi resursov. Financiranje poteka iz dodatnega sklada, ki ga imenujejo »super fond«, v katerem se zbirajo sredstva onesnaževalcev. Posebno pozornost pa posvečajo ekološki osveščenosti prebivalcev skozi »public relations«.
Dani PODPEČAN
Nujno je širše vključevanje v javno razpravo
Svet za varstvo okolja pri predsedstvu OK SZDL je 8. aprila razpravljal o načinu izvedbe javne razprave o predlogu sprememb programa ekološke sanacije in dolgoročnem načrtu Cinkarne- Na podlagi razprave je sprejel stališče, da je v javno razpravo o teh vprašanjih treba vključiti vse krajevne skupnosti in vsa tista društva, ki se neposredno ali posredno zanimajo za izboljšanje ekoloških razmer v Celju- Glede na nujnost širšega vključevanja družbenih subjektov v to razpravo je predlagal, da se vanjo vključita tudi sosednji občini Žalec in Šentjur.
Povzeto iz IN DO K Celje
Vzdrževanje v novih prostorih
Po uspešnem tehničnem pregledu objekta konec lanskega leta, smo organizirali postopno preselitev posameznih vzdrževalnih delavnic v nove prostore. Preselitev smo organizirali tako, da v ničemer ni bila motena naša osnovna dejavnost in da naročniki naših storitev niso bili v ničemer prikrajšani. Preselitev strojev strojne obdelave je bila tudi tehnično izredno zahtevna naloga in je terjala izredno previdnost in natančnost pri de-montaži, prevozu in ponovni montaži posameznih strojev.
V novih prostorih že delajo naslednje organizacijske enote vzdrževanja:
- strojna obdelava
- brusilnica
- izdelava opreme in rekonstrukcije
- kleparska delavnica
- vodovodna delavnica
- enota za popravilo žerjavov in dvigal
- priprava dela CSD
- vodstvo TOZD.
Pripravljamo pa preselitev še naslednjih delov vzdrževanja:
- elektro delavnice
- strojne remontne delavnice
- ARM delavnice.
Hkrati poteka tudi izgradnja aneksa k objektu »B« z rokom dokončanja 15/9-1986. V njem bodo skupni sanitarni in garderobni prostori, prostori za vodstvo TOZD in DPO ter konstrukcija. Načrtujemo torej, da bo do septembra usposobljen celoten objekt in funkcionalno združene vse delavnice TOZD VZDRŽEVANJE razen operativnih enot, ki so locirane v bližini proizvodnih temeljnih organizacij.
Obdelovalnica
Obnova elektro filtra
Prilagajanje novim pogojem dela poteka v večjimi in manjšimi težavami. V začetni fazi je nezadovoljstvo delavcev povzročala večja oddaljenost ob prihodu in odhodu z dela. Še do danes se nismo sprijaznili z registracijo prisotnosti na delovnem mestu in pri vratarju, moti nas odprt prostor, ker smo bili navajeni delati v manjših prostorih, skriti od pogledov drugih in odveč se nam zdi zahteva po urejenosti delovnega okolja.
V delavnici za izdelavo opreme pa se pojavlja še dodaten problem zaradi občasnega prevelikega ropota, ki ga povzroča samo delo v verjetno, konstrukcijsko ne najbolje rešenem objektu- Problem bomo skušali rešiti z angažiranjem primernega strokovnjaka in z institucijo, ki
bo opravila potrebne meritve preko polnega delovnega časa, da bomo z gotovostjo vedeli ali presegamo meje, ki jih dopušča JUS standard. Delno pa problem lahko ublažimo že s samo organizacijo dela v delavnici.
Poleg naštetih začetnih težav
pa se na drugi strani že kažejo pozitivni rezultati, ki jih nudi novo delovno okolje z vidika manjše razdrobljenosti, boljše organizacije dela, boljše izrabe materiala, manjših transportnih stroškov in bolj industrijskega načina izdelave opreme in re-
Bodoča elektro mehanična delavnica
Gradbišče III. faze Vzdrževanja
zervnih delov.
Čimbolj se moramo zavzemati, da bomo odpravili vse tehnične pomanjkljivosti objekta ter s tem ustvarili zadovoljstvo v ko-
lektivu, s svojim delom pa dokazati, daje bila naložba celotnega kolektiva Cinkarne upravičena.
Ivan RUČIGAJ
Pred dvema letoma smo objavili izjavo Bogomirja Orterja, ključavničarja kleparske delavnice. Povedal je, da veliko pričakuje od gradnje nove hale Vzdrževa-
nja- Pričakoval je boljše pogoje dela, nove stroje in večje prostore. Kleparska in ključavničarska delavnica se je preselila novembra lani. Kaj meni o novih delovnih prostorih?
»S preselitvijo v novo halo smo pridobili le streho nad glavo in večji prostor. Tudi lokacija je boljša, zaradi bližine objektov, ki jih vzdržujemo. Novih strojev nismo dobili. Delovni pogoji pa še niso zadovoljivi.Nimamo še urejenih garderob, sanitarij in jedilnice. Ventilacija v hali je zelo slaba, najbolj pa nas moti ropot, ki dosega včasih tudi do 120 decibelov. V takih okoliščinah je težko delati«.
Popravilo kalcinirne peči v proizvodnji Ti02
V mesecu aprilu je bilo v proizvodnji Ti02 izvedeno popravilo »B« kalcinirne peči, v žargonu rečeno »remont kalcinirke«.
Namen ustavitve same peči je bila sanacija kislinoodporne samotne obloge na »kislem« delu rotacijske peči. V mesecu februarju, marcu in v začetku aprila smo opravili več termo-grafskih in ultrazvočnih meritev obloge in debeline plašča peči. Rezultati meritev so pokazali, da je odpadlo na kislem delu peči okoli 8 m2 obloge ter da je debelina plašča odstopala na najbolj kritičnih mestih tudi 11 mm od vgrajene. Zato smo se odločili, da se peč po znanem postopku ustavi in ohladi. Ko je bila 14. aprila zjutraj peč toliko hladna, da smo na »repu« vstopili vanjo, smo se na licu mesta prepričali o stanju obzidave. Na delu peči, kjer je odpadla obloga, smo takoj opazili, da je med oblogo in plaščem nastala plast rje od 10-15 mm. Odločili smo se da začnemo z ustaljeno sanacijo obloge v dolžini 21 m. Dela smo se lotili po vnaprej izdelanem načrtu, od rušenja stare obloge, peskanja notranjosti plašča, do začetka obzidave.
Ker se je osnovna proizvodnja titanovega dioksida zaradi popravila peči količinsko zmanjšala samo za 35%, je bilo z vodstvom proizvodnje potrebno še dodatno časovno uskladiti delo v črnem delu, da ne bi prihajalo zaradi neusklajenosti še do dodatnih zastojev. V črnem mletju je skupina vzdrževalcev v šestih dneh generalno popravila ter obnovila »A« linijo in pri tem med drugim zamenjala tudi drsne ležaje na krogličnem mlinu- Tako zahtevno in obsežno delo, lahko v tako kratkem roku opravi le zares dobro izurjena skupina.
Posebno časovno zahtevna (pet dni) je bila zamenjava zbiralca hlapov na tehnološki liniji razklopa. Ker je v nekaj besedah nemogoče opisati dela, ki jih je pri tem potrebno opraviti, lahko povem le to, da je skupina vz-
drževalcev centralnih strojnih delavnic in gradbenega obrata ob pomoči izkušenih monterjev »METALNE«, delo opravila zares zelo hitro in kvalitetno.
Prav tako je bilo v tem času delno popravljena ena linija površinske obdelave Ti02, kjer časovno sicer niso bili tako zelo vezani, vendar je obseg del narekoval pospešeno izvedbo na posameznih napravah.
Manjša popravila smo izvedli tudi na ostalih tehnoloških linijah. Nismo pa izvedli generalnega popravila gumirnih oblog na treh moore bazenih, zaradi neiz-dobavljene vodno vulkanizirane gume iz DDR.
Izvajalec del pri zamenjavi obloge peči je bil »KIP« Ljubljana pod strokovnim nadzorom vzdrževalcev gradbenega obrata. Delo je potekalo dvoizmensko po 12 ur in je bilo opravljeno tri dni pred rokom. Takoj, ko so se nehala gradbena dela se je začel postopek zagona peči, ki normalno traja dva dni. Zagon peči so ob manjših težavah uspešno izvedli ARM in elektro vzdrževalci v sodelovanju s proizvodnjo.
Za vzdrževalce titanovega dioksida pa z zagonom peči »remonta kalcinirke« še ni konec. Potegniti je potrebno črto, analizirati potek remonta, spremljati kvaliteto opravljenih del. Poseben pomen je pri nadaljnjem delu treba posvetiti kalcinirki. Navezali smo že stike s francoskim proizvajalcem peči ter »METALNO«, da se preveri statika peči glede na stanjšano debelino plašča ter skupaj s proizvodnjo ugotovi vzrok rjavenja plašča pod oblogo.
Boris ARCAN
VSAK ZAČETEK TE TETAk'
Vprašujete - odgovarjamo
V razpravi na 3. redni seji uredniškega odbora, ki je bila 5. marca, je bila zaradi velikega interesa delavcev dana pobuda, da se v glasilu Cinkarnar ali Informator objavi pojasnilo o stroških prevoza na delo in iz dela.
Slišati je kritiko, da so delavci prikrajšani pri izplačilih stroškov, ker jim ni povrnjena realna vrednost, ki jih dejansko bremeni. Pojavljajo se tudi vprašanja prestopanja na avtobusni postaji, ker dolgo čakanje prisili delavce, da izkoristijo prevoz z lastnim prevoznim sredstvom. Pobuda izvira iz DE Marketing, kjer bi bilo morda smiselno, da bi uredili dodatno postajališče pri vzhodnem vratarju tozd Transport za avtobuse, ki pripeljejo iz Šentjurja oziroma Štor.
Ali so delavci res prikrajšani?
Po sklepu DS DO z dne 28. 6-1985 se je spremenilo določilo 49. člena Pravilnika o povračilih oz. nadomestilih osebnih izdatkov, ki jih imajo delavci v zvezi z opravljanjem določenih del in nalog ter se glasi:
Vsem delavcem, ki so oddaljeni od DO nad 2 km, se za redni prihod na delo in iz dela povrnejo stroški prevoza v višini cene mesečne vozovnice z vlakom ali avtobusom. Za druge obveznosti v zvezi z delom ali za sestanke, pa se povrnejo stroški prevoza v višini najnižje cene javnega prevoza.
Lastna udeležba znaša 800,-din. Socialno ogroženi delavci so oproščeni plačila participacije-
Določilo se uporablja od 1. 7. 1985 dalje. V tem času v strokovni službi nismo zabeležili kritike »da so delavci prikrajšani pri izplačilih stroškov, ker jim ni povrnjena realna vrednost, kijih dejansko bremeni«. Prav tako pa do sedaj nismo bili seznanjeni s tako imenovanim »velikim interesom delavcev« v zvezi z pojasnili stroškov prevoza na delo in iz dela-
Delavci, ki se občasno vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi sicer ugotavljajo, da je dnevna cena prevoza višja, kot pa je višina nadomestila za prevoze na delo, vendar pa morajo pri tem upoštevati, da je cena mesečne vozovnice 10 % nižja kot pa je normalna cena za dnevni prevoz.
Trditev, »dolgo čakanje na avtobusni postaji prisili delavce, da izkoristijo prevoz z lastnim prevoznim sredstvom« ni točna. Kadrovska služba si že več let prizadeva, da bi vsem zaposlenim delavcem, predvsem iz Celja, omogočila boljše pogoje za prevoz na delo. Zato so bili z Izletnikom pripravljeni konkretni sporazumi za ureditev prevoza, vendar so bile do sedaj vse akcije neuspešne, ker se je prijavilo premajhno število zainteresiranih vozačev.
TOZD Potniški promet pri Izletniku Celje pa iz ekonomskih razlogov ni pripravljen prevažati prazne avtobuse na mestnih linijah. V času letne sezone pa ugotavljamo, da se izredno povečuje prevoz z lastnimi prevoznimi sredstvi. Po drugi strani pa se na delo z mesečnimi vozovnicami vozi okoli 250 delavcev. 750 delavcev, ki so doma iz občine Celje, pa prejema nadomestilo za prevoze na delo. Delavci, ki imajo za prevoz na delo mesečne vozovnice, si lahko nabavijo tako imenovane prestopne vozovnice, s katerimi prestopajo na posameznih postajališčih. Tudi za te karte znaša participacija 800,- dinarjev.
Zelja delavcev iz DE Marketinga za ureditev posebnega postajališča ni uresničljiva. Postajališče za vse avtobuse iz smeri vzhod je v Slancah, kar je okoli 500 m od Marketinga. Postajališča zaradi interesa krajanov KS Teharje ne moremo prestaviti. Prevoznik pa po drugi strani ni zainteresiran, da bi z medkrajevnimi avtobusi ustavljal na kratkih razdaljah. V primeru, da bi zgradili posebno izogibališče za avtobuse, bi potrebovali po cenah iz leta 1985 okoli 40 milijonov din.
Ocenjujemo, da vseh želja posameznikov ali posameznih služb ne moremo realizirati, ker ugotavljamo, da se »velik interes delavcev« pri konkretnih akcijah za izboljšanje stanja zreducira na 20 do 30 delavcev.
Takšne realizacije pa niso ekonomsko upravičene niti za DO, niti za Izletnik Celje.
V zvezi z prevozi na delo pa bi v naši DO verjetno morali več razmišljati o vseh ostalih vozačih, predvsem pa o vseh 320 delavcih, ki se dnevno vozijo na delo s pogodbenimi avtobusi in pri tem dnevno izgubijo po 12 ur zaradi prevoza na delo in iz dela.
Kadrovska služba
Alojz Bombač
Deseti kongres ZKS je bil delaven. Kongresna gradiva, ki so bila predlagana za delo, so nastajala s sodelovanjem številnega članstva. Spremembe in dopolnitve so izhajale iz prepričanja, da mora biti resolucija akcijski dokument, ki mora vsebovati usmeritve za enotno in usklajeno idejnopolitično akcijo Zveze komunistov.
Deseti kongres ZKS je potekal 17., 18., in 19. aprila 1986 v Cankarjevem domu- Po uvodnih formalnostih je spregovoril predsednik CK ZKS Andrej Marinc, čigar referat so delegati večkrat prekinili z burnim ploskanjem.
Po plenarni seji se je razprava nadaljevala v štirih komisijah. Po predlogu občinskega komiteja Zveze komunistov Celja sem še z dvema delegatoma iz Celja sodeloval v komisiji za naloge pri idejnoteoretskem. organizacijskem in akcijskem usposabljanju in razvoju Zveze komunistov.
Pripravili smo referat na temo »Učinkovito delo ZK pogoj za uresničevanje zastavljenih nalog«. Naj navedem nekaj bistvenih poudarkov iz tega referata:
Že po 8. kongresu ZKS in 11. kongresu ZKJ v Zvezi komunistov opozarjamo na negativne težnje v gospodarskem življenju. Opozarjamo na nujnost stabilnejših in skladnejših gospodarskih gibanj, na nujnost povečanja produktivnosti dela in posledično znižanje inflacije-
Zakaj je to zadnje tako pomembno? Zato, ker se v naših temeljnih okoljih, to je v osnovnih organizacijah pri članih kažejo znamenja preutrujenosti ali bolje rečeno, nezadovoljstva z doseženim- Občutek nemoči se kaže z naraščajočo pasivnostjo članstva, v povečanem številu izstopov, ki mu vedno ne moremo reči diferenciacija ter v minimalni pripravljenosti nečlanov za vstop v zvezo komunistov. Kaže se v tem, da smo se vedno manj pripravljeni izpostavljati in konfrontirati ter daje v vedno
Sporočilo delegata desetega kongresa ZKS
Učinkovito delo ZK pogoj za uresničevanje nalog
večjem številu osnovnih organizacij aktivnost odvisna od prizadevanj posameznikov.
Nevarnost je torej, da takšni, kakršni smo sedaj, zastavljenih nalog ne bomo mogli uresničiti, temveč se bomo izgubljali v dnevnem reševanju nastalih problemov, ne da bi pri tem zastopali partijsko dogovorjena, k dolgoročnim ciljem usmerjena stališča.
Prepočasno in ne dovolj učinkovito reševanje gospodarskih zagat je eden izmed vzrokov stanja v zvezi komunistov, s katerim ne moremo biti zadovoljni.
K temu moramo prišteti še nezadovoljstvo članstva zaradi:
- premajhne informiranosti oz. opustitve velikega dela notranjega partijskega informiranja
- organiziranosti, ki je otežila akcijsko prodornost in enotnost zveze komunistov na nivoju delovne organizacije, saj smo se prevečkrat tudi komunisti toz-dovsko obnašali,
- premajhne idejnopolitične usposobljenosti,
- naraščajočih socialnih razlik tudi med člani zveze komunistov, ki vplivajo na mišljenje in nezadovoljstvo, s tem pa na zmanjšano enotnost in intenzivnost akcije ter
- dejstvo, da del članov daje prednost osebnim interesom pred interesi organizacije, ki ji pripadamo, ker smo del revolucionarnosti, tako značilne za komunista, izgubili:
Kako iz tega? Nedvoumno je osnovno omogočiti osnovni organizaciji vpliv na politiko zveze komunistov, vpliv na sprejeta stališča, ki bodo tako stališča vsakega člana. Izvajanje teh mora biti osnova diferenciacije in ugotavljanja odgovornosti na vseh ravneh - tudi na najvišjih. Takšen način dela bo po mojem mnenju tudi onemogočil množico ponavljajočih zaključkov, sprejetih na različnih ravneh, iz katerih se v osnovnih organizacijah več ne vidimo, ker jih enostavno več ne moremo slediti-
Vključitev v predhodne razprave (to demokratično v demokratičnem centralizmu) in brezkompromisno izvajanje sprejetega mora biti obveza organov in osnovnih organizacij. Sankcioniranje neizvršenega mora biti dosledno - saj je povečanje
discipline tudi ena naših velikih nalog.
Takšno delo bo zahtevalo bolj informiranega člana. V preteklih letih smo opustili velik del notranjega partijskega informiranja. Namesto da bi oboroženi s kvalitetno informacijo pravočasno ukrepali, nemočno poslušamo vse tiste, ki le-te dobijo prek tujih medijev oz. raznih neformalnih virov obveščanja. List »Komunist« nam teh informacij ne daje. Zato ga ne bere večina članov. V bodoče mora postati osnovni informator in usmerjevale aktivnosti Zveze komunistov. Nam članom mora odgovoriti na vprašanja in dileme, ki jih pred nas postavljajo različni viri informiranja ter dileme gospodarskega in političnega trenutka. V razmerah, ko zaradi tedenskega koncepta lista to ne bo mogoče, je nujno ponovno uvesti notranji partijski sistem informiranja. V informaciji je moč- Tega se, ko zastavljamo informacijski sistem v zvezi komunistov, moramo zavedati. Predlagam, da v tem smislu dopolnimo resolucijo ZKS-
Idejnopolitična usposobljenost za delo je še nezadovoljiva. Sprememba programov in uvajanje novosti, ki jih pripravlja politična šola Centralnega komiteja ter naše spoznanje, da je idejnopolitična usposobljenost nujno potrebna, sta osnovi za nadaljnje delo.
Zato moramo v zvezi komunistov zaostriti odgovornost članov do neprestanega izobraževanja, pri tem pa tudi tem članom zagotoviti normalne materialne pogoje v času izobraževanja.
Organiziranost v predlogu statuta dobro opredeljujemo- S tem, ko smo opredelili možnost obvezujočih sklepov akcijske konference, smo napovedali odločilen boj tozdovskemu obnašanju v lastnih vrstah, ki ga danes poznamo v obliki neizpolnjevanja zastavljenih in dogovorjenih nalog v širših asociacijah, kot so npr. delovne organizacije. V Celju pozdravljamo takšno usmeritev.
Z volitvami v organe ZKS in plenarno sejo je bil deseti kongres zaključen.
Z vidika temeljnih opredelitev je bil to kongres enotnosti, dokaz stalnosti ideje socialističnega sa-
moupravljanja ter njenega ponovnega ovrednotenja, saj so o tem pričale številne razprave v kongresnih komisijah. Najpomembnejše napotilo desetega kongresa je:
Čimprej moramo poiskati najboljše rešitve, s katerimi bomo prebrodili gospodarsko in družbeno krizo-
Kdo je novi predsednik celjske občinske skupščine
To je Tone ZIMŠEK, rojen 14- julija 1940. leta. Je diplomirani gozdarski inženir, razen tega pa tudi magister poslovnih znanosti s področja inovatorstva. Sicer pa je v zadnjih letih kot predsednik poslovnih koordinacij vodil celjski Razvojni center-V zadnjih dvajsetih letih je opravljal nekatere pomembne družbene funkcije. Tako je bil predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov visokošolskih organizacij Jugoslavije v Ljubljani, vodja finalne proizvodnje in nabavnega sektorja v LIK Savinja, namestnik sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov Celje. Izredno odgovorne naloge pa je opravljal tudi v krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacijah, bilje predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije, predsednik sveta za tehnično kulturo in član sveta za znanost pri RK SZDL Slovenije, predsednik skupščine Splošnega združenja za inženiring Slovenije in član skupščine Gospodarske zbornice Slovenije in podobno.
Povzeto iz INDOK Celje
Priznanje kolektivu Kemije Mozirje
Savinjsko šaleška gospodarska zbornica vsako leto podeljuje na področju svojega gospodarstva zlato in srebrno plaketo. Letos je srebrno plaketo dobila tudi naša temeljna organizacija kemija Mozirje. Osnovni razlog za podelitev tega priznanja je prispevek k napredku gospodarstva v občini.
Kolektiv tozda Kemije je od leta 1980 dalje veliko naredil pri izboljšanju pogojev dela, vseskozi dobro posluje in s tem prispeva k napredku gospodarstva v občini Mozirje.
Za dobljeno priznanje jim iskreno čestitamo!
Uredništvo
Neutemeljene kritike na račun
Gradisa in Cinkarne
Na oba članka, objavljena v DE 14. 3. z naslovom »Sporočila kongresu« ter v Delu 27. 3. z naslovom »V okviru boja proti uravnilovki«, sta v DE 4. aprila na str- 11 objavljena odgovora organov prizadetih kolektivov Cinkarne in Gradisa - TOZD gradbena enota Celje.
Oba članka sta namreč polna neresnic in sta prav gotovo v negativnem smislu odjeknila v prenekaterem kolektivu (podobno kot številni člani npr. o mariborskem Intesu). Tudi v občinskem svetu ZSS smo takoj terjali od obeh prizadetih kolektivov pojasnilo, s ciljem, da ga objavimo v naših Informacijah. To sedaj ni več potrebno, ker ga lahko vsak sindikalni aktivist prebere v svojem izvodu DE. Pouk, ki se sam po sebi ponuja, je:
Anonimneži naj stopijo hrabro na plan in izkoristijo znane poti preko svoje sindikalne organizacije ali samouprave (vključno delavske kontrole). Razčistijo naj predvsem po tej poti nejasnosti, pojave, probleme. To jim svetujemo tudi zaradi tega, ker moramo zaščititi pred neosno-vanimi dezinformacijami, kriti-zerstvom ipd. vse delavce, še zlasti tiste, ki na organiziran način izgrajujejo ali vsaj pomagajo izgrajevati sistem delitve po delu in rezultatih dela v svojem kolektivu.
Od uredništva našega glasila Delavska enotnost pričakujemo, da se kolikor največ mogoče izogiba objavljanju nepreverjenih člankov, še zlasti kadar jih pošiljajo anonimne osebe ali skupine. V takih primerih je namreč takojšnja objava vse prej kot koristna, zlasti pa spodbuja vznemirjenost delavcev v ožjem, prizadetem kolektivu in
(Povzeto iz informacij OSZS Celje)
Obisk sosednjih sindikatov
24. aprila so nas obiskali predstavnik koroških in avstrijskih sindikatov kemije in si ogledali del proizvodnje tozda Grafike in Metalurgije ter se pogovarjali s predstavniki sindikata in vodstva naše delovne organizacije- Predvsem jih je zanimal socialni položaj naših delavcev, prekvalifikacije ob začasnih zaustavitvah proizvodnje, vzroki nastanka invalidnosti in reševanje le-teh.
Sporočilo delegata kongresa ZSS
Preiti moramo od besed k dejanjem
Kongres slovenskih sindikatov je za nami. Že same priprave na XI. kongres so temeljile in izvenele v oceni, da je že skrajni čas, da sindikat kot organizacija delavskega razreda naredi prelomnico od želja in hotenj - do konkretnih akcij, ki bodo temeljile na delu in znanju. Drugače povedano - preiti moramo od besed k dejanjem.
Enajsti kongres ZSS je potekal 21. in 22. marca 1986 v Ljubljani v Cankarjevem domu. Uvodna beseda, ki jo je imel predsednik Marjan Orožen, je dala slutiti, da to ne bo kongres besedičenj in formalizma, temveč kongres, kjer se odkrito govori, pokaže na dosedanje napake in pomanjkljivosti, hkrati pa predlagajo in sprejmejo konkretni napotki za množično akcijo, ki jo zahteva in pričakuje preko 800.000 delavcev, članov sindikata.
Vsak kongres je obračun dela, uspehov in neuspehov. Pri tem, ko kažemo na druge, na neučinkovitost gospodarjenja, preveliko administriranje, na neučinkovitost državnega aparata, čedalje večjo inflacijo in strahovit padec življenjskega standarda, ne smemo pozabiti pogledati tudi v lastne vrste, kaj smo naredili, da ne bi do vsega tega prišlo in kako se sedaj izkopati iz težav. Položaj je resen, zato so naloge sindikata toliko večje in zahtevnejše. Vsi vemo, daje samoupravljanje izgubilo na svojem pomenu, da slabo deluje delegatski sistem, da delavci čedalje manj odločajo o delitvi dohodka, ki ga vedno manj ustvarjamo z delom, kot je rekel eden od delegatov na kongresu, ker povprečno delamo le od 3,5 do 5,2 ure na dan, namesto osem ur. Veliko so govorili tudi o razraščanju tehnokracije in birokracije, zato so naloge sindikata in vseh subjektivnih sil še toliko večje. Potrebno je povnovno utrditi vlogo samoupravljanja in izvajanje ZZD in drugih samoupravnih določil, ki so pogoj za boljše, naprednejše, gospodarnejše delo in življenje-
Glavno delo kongresa se je odvijalo v treh komisijah. Sam sem sodeloval v komisiji, ki je obravnavala nalogo sindikata pti uveljavljanju ustvarjalnosti delavcev, razvoju proizvajalnih sil in njihovega učinkovitega izkoriščanja za bolj učinkovito življenje in delo.
Stališča iz številnih razprav lahko strnem v nekaj konkretnih misli:
1. Naše delo mora izhajati od človeka in mora biti usmerjeno k
človeku, zato moramo doseči, da bo vsa naša aktivnost usmerjena k potrebam po ohranjanju in krepitvi človeka-delavca-
2. Uresničevanje stabilizacijskega programa in nadalnjega razvoja naše družbe si ni mogoče predstavljati brez razvijanja in uporabe znanosti in tehnike, kot temeljne pozicijske sile in kakovostnega dejavnika razvoja. Zagotoviti je potrebno višjo izobrazbo vseh zaposlenih, dvigniti delovno zavest in človekovo ustvarjalnost, ki jo je potrebno nenehno dvigovati in bogatiti.
3. Pri prestruktuiranju proizvodnje, gospodarstva in uveljavljanju novih tehnologij se moramo opirati na znanje in lastno ustvarjalnost. Prednost naj imajo programi z največjim deležem znanja, ki temeljijo na čim večjem izkoriščanju lastnih surovin in energetskih virov, hkrati pa so ekološko sprejemljivi.
4. Poudarjene so bile potrebe po hitrejšem družbenem odzivu za razvoj informacijskega sistema v vsaki delovni organizaciji in celotni družbi, da ujamemo korak s tehnološkim razvojem razvitih držav. Poudarjeno je bilo, da samo domača raziskovalna dognanja ne morejo biti osnova našega razvoja. Temelj mora biti organiziran, racionalen pretok znanja in dognanj iz vsega sveta in inventivna uporaba v združenem delu-
5. Komisija je največ pozornosti namenila množični ustvarjalnosti in inventivni dejavnosti, ki ji je potrebno dati večjo veljavo, inventivno delo pa bolj družbeno in materialno vrednotiti in bistveno povečati delež posebnih nadomestil avtorjem. Sindikalne organizacije pa morajo s svojim delovanjem med delavci doseči popolno uveljavitev odgovornosti poslovodnih delavcev za razvoj inventivne dejavnosti-
6. Pri zagotavljanju možnosti zaposlovanja mladih dosedanja politika ni bila dovolj učinkovita- Nesposobni naj prepustijo svoje mesto sposobnejšim, ustvarjalnim mladim kadrom.
Zadnji dan na plenarnem zasedanju je kongres sprejel resolucijo z manjšimi dopolnili, kije
Maks PEČNIK
skupaj s stališči napotek in naloga sindikata, oziroma nas delavcev za nadaljnja štiri leta. Resu-lucija je konkretna in obvezujoča za vsakega člana Zveze sindikatov, za vse osnovne organizacije in vodstva do republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije- Sprejet je tudi nekoliko spremenjen statut ZSS, kjer so največ novih nalog in pooblastil dobile konference OOZS v DO in koordinacijski odbori v SOZD. Interna pravila v DO bo potrebno dopolniti s temi spremembami.
V sklepni besedi ob koncu kongresa, ki jo je imel novi predsednik Miha RAVNIK, je bilo ponovno poudarjeno geslo tega kongresa HOČEMO - ZNAMO -ZMOREMO. To geslo moramo uresničiti in z našimi skupnimi akcijami in delom spremeniti v: HOTELI SMO - ZNALI SMO - ZMOGLI SMO.
Kljub težavam dosegamo uspehe
Investicije gradimo od strehe nato demokratično delimo si grehe...
Zasedanje sindikata
18. aprila je bila seja občinskega odbora kemijske in nekovinske industrije v Cinkarni. Predstavniki Cinkarne, Aera in Etola so se seznanili z dolgoročnim načrtom razvoja Cinkarne in predlogom sprememb programa ekonomske in ekološke sanacije ter se dogovorili za javno razpravo o teh dveh dokumentih v teh delovnih organizacijah. Na seji so obravnavali tudi poslovne rezultate v vseh treh delovnih organizacijah, ki vse poslujejo zadovoljivo-
Naši sodelavci v občinskih organih
Več naših delavcev je bilo izvoljenih na pomembne funkcije v občinskih organih ZK, ZS in delegacijah SIS in ZZD.
Kdo so in kje nas bodo zastopali?
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINE CELJE
VIKTOR VER VEG A, podpredsednik skupščine zbora združenega dela
MARJAN DREV, član družbenopolitičnega zbora občinske skupščine
SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE CELJE
ZLATKO ŠENTJURC, predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti
MLADEN JAZBEC, član odbora za statutarna in kadrovska vprašanja pri skupščini telesnokulturne skupnosti JUDITA ZEVART, predsednica skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva
JERNEJ OZIS, član odbora za razvojne, splošne in skupne naloge ter svobodno menjavo dela pri občinski skupnosti socialnega skrbstva
DANIEL PERČIČ, predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti
JERNEJ OZIS, predsednik odbora za planiranje in usklajevanje zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja pri skupnosti za zaposlovanje
MAKS PEČNIK, član odbora za samoupravne, kadrovske in organizacijske zadeve pri občinski raziskovalni skupnosti MAKS PEČNIK, predsednik odbora za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti MARKO TUKARIČ, (izvajalec) član odbora za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela pri raziskovalni skupnosti DANI PODPEČAN, član projektnega sveta za raziskovalne naloge občinskega in regijskega značaja pri občinski raziskovalni skupnosti MAKS PEČNIK, delegat za skupščino republiške raziskovalne skupnosti Slovenije
ORGANI OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV
JOŽICA FARČNIK, predsednica občinskega komiteja ZKS MARJAN DREV, član občinskega komiteja ZKS JOŽICA KOŠAK, član nadzorne komisije pri občinskem komiteju ZKS
MARJAN DREV, član komisije za idejno in teoretično delo v ZK pri občinskem komiteju ZKS
NEVENKA LAŠČAK, članica centralnega komiteja ZK Slovenije
ORGANI OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV
BORIS BLAŽIČ, član občinskega sveta ZSS DRAGAN MUROVIČ, član občinskega sveta ZSS DRAGAN MUROVIČ, član predsedstva občinskega sveta ZSS BORIS BLAŽIČ, član sveta za vprašanja delitve po delu in rezultatih dela pri občinskem svetu ZSS
LENART HROVATIČ, član sveta za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture pri občinskem svetu ZSS DRAGAN MUROVIČ, član sveta za vprašanja uresničevanja vloge sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja pri OS ZSS
MIRA GORENŠEK, članica odbora za obveščanje in politično propagando pri OS ZSS
MAKS PEČNIK, predsednik odbora za inventivno dejavnost pri OO ZSS
MARJAN LEBAN, član komisije za šport in rekreacijo pri OS ZSS
Obdelovalnica
Kako je z mnenjem sindikata
v disciplinskem postopku
Sindikalna organizacija mora biti obveščena o vsakem disciplinskem postopku in v vsakem postopku je treba slišati njeno morebitno mnenje. Po zakonu o združenem delu ima sindikat v disciplinskem postopku naslednja pooblastila:
- lahko vloži zahtevo za začetek disciplinskega postopka,
- poda mnenje o delavcu,
- zastopa delavca pred disciplinsko komisijo, če delavec to zahteva ali če v to privoli.
Sindikat je lahko v disciplinskem postopku aktivni udeleženec, vendar njegov pasivni odnos ne pomeni ovire za izvedbo postopka. Njegovo mnenje za disciplinsko komisijo ni obvezno, prav tako ne za delavski svet, če odloča o ugovoru, saj zakon izrecno govori o morebitnem mnenju sindikata. Razumljivo je, da sindikat delavca ne more zastopati, če je hkrati tudi organ, ki je začel postopek, prav tako ne, če je v konkretnem disciplinskem postopku podal negativno mnenje o delavcu.
Sindikalna organizacija ima pravico pregledati zbrano disciplinsko gradivo v vsaki fazi disciplinskega postopka, še zlasti v primeru, če predstavnik sindikata zastopa delavca pred disciplinsko komisijo-Pri nas je pri delu skupne disciplinske komisije pridobitev mnenja sindikata nenehen problem. Zastavlja se vprašanje, kako zagotoviti objektivno mnenje, če ne poznamo in ne vemo, zakaj je bil zoper delavca zahtevan disci-
plinski postopek. Sindikat mora biti seznanjem z disciplinskim gradivom samo v primeru, če nastopa v vlogi zagovornika delavca. Če pa podaja samo mnenje, naj bi le-to obsegalo zlasti kakšen je obdolženi kršitelj kot sodelavec, človek, njgovo prejšnje vedenje, socialni položaj in podobno- Razumljivo pa je, da ima tudi v tem primeru sindikalna organizacija pravico pregledati disciplinsko gradivo v vsaki fazi postopka. Gradivcj-je vedno na razpolago v pravni samoupravni službi, nikakor pa se ne more pošiljati z vabili članom IO OO ZS po tozdih oz. DSSS-Vabila pošiljamo vsem udeležencem v postopku, torej tudi članom sindikata, osem dni pred disciplinsko obravnavo- Takšen je z zakonom določen rok in se ne bo spreminjal-Izvršni odbor OO ZS je dolžan oblikovati čimbolj objektivno mnenje, ki naj ne temelji samo na domnevah, ampak na konkretnih podatkih, kajti le tako mnenje je lahko samoupravnemu organu v oporo pri odločanju in samo na tak način se lahko izognemo nevarnemu subjektivizmu.
Darja Horvat
IZLET UPOKOJENCEV
Izvršni odbor konference Zveze sindikatov pripravlja izlet upokojencev Cinkarne 4. in 5. junija 1986 na Gorenjsko. Vsi upokojenci bodo dobili vabila, na podlagi katerih se bodo lahko prijavljali do 23- maja.
S 8 S S 3 <Ž S S « S ? P
ilimm
ES^SS^o"*5
?I-l|glas
£°>>i<- §z
šlil*ilis|il||
n
o.Sz S?1- o
oi=z
go>
s.
(0
(D
a
"Sf|l|P|I,
N-
O
388S333333S3383333333
NC/)(/)(/>NNNNNN(/)NN(/)NNNNNNN
0(/)(/)(/)000000C/)000000000
m
JjJ
S m ^ H m »
sSsliš
»E Mo 5 S
< X < 5 O o
nun
m ^ m o m z
to
|
o
to
>
m 2
gnj
C >
>E
o a m o
IS
o.
s
JO
*
E
Z
>
P“
š
g
N
I
MIO—kau—iuaaaau
■iOlBpoSOlJflftUMJOOOSOJjnftCJlOJ
SfifSSS!?i33SSgSggo5g833
5Mj s>||
3 > Z > °
tu m
(D
S
o
o
>
z
0
1
co
3
O
< 2 O m O H <
šsiliil
liisisg
II * II
to
SM'Š|Sf?52ii|Sg|ggS??S§
t||IISIli|lp|:il|;l! l|ii|Ig|||Sl||§spSi5*
!»° F8 S i I
ii5|*
gE«g2s
S'§Ei-l . > > > •o z z
•
(A
(D
a.
833333338333333383388
NNNNNNN(/>NNNNNNN(/)NNCO(/>
C/>OOOOODaC/)ODOODODt/)OD(/>a)
SS3g3Sfi
- sgislšs
ihhU
o m m m m >
O • a
E
o
S
8 >
s s
II
a a
O O
> >
-‘Opasoiui^uFo^oioasoifnftuio^
NH0)ww>aaaann^^^7;oooaoo
!sl|MSP!*«|g2iž|s§i
S*8£9B52i^iEm2ez.oBsfir>
|!il!ili!!s|pl§l|
5 Sip S»1S e5S ■ £
I"
2 z ■o
s.
l>
'^sgs
; z > ° o
hip
Z i 3 > o
issš*
gP g
o m >
n
Is
23
»2
W
E
O
(/>
roro—i —i —i —* —* —* -^
-iOacnsuiaiftUfOJOioojsooiAUMJ
3gHjgSS2SiSgSg|<2?S?|S
SSSfcSSsiSilSSSSgSSlpS 5ss§i*2lMs??ft?3KS2:?
'Pb , > ■o •
3 (A
o> n
3 3
I
Ig
O o
um
C Z m > =
oi>li
CS |i
mo > m
gSsii|5| 5c |is 1
m > m o m
>
2
z
i
m
?Sp I
z * - o
S £
833333833888333333333
(/>NNNNN(/)NNC/)(/)(/)NNNNNNNNN
a)OOOOOCOODW)WWOODOODDDO
£3
Sfi55S=SS3
oomo>H02>
aaaa-n>a?-z
HMhlSI
E E > E =ECffi
mm m > m m o
p
S
N
a
5
i
"S g
o
ssssssssssissssssssis
oooooo(/>ooooooooo
DELEGATI ZA SKUPNE POSEBNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
DELEGATI ZA SKUPNE POSEBNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
<
N O (/) 2 -J 'N >N
< CC CC Z ^ < CC CC
“522
OJ o < LD O
il«. |II
ii§š32£i
sggfE SsSS Sp5S£s2p
U)QQQQWQQQQW«WQQQ O O O O O NNNNC/)NNNNC/>>>.i35
T^Nri^i/iioscooidr^oiri^uiifl scooidr r— r t— r ^ t- r- N CN
<
o
(/>
z Q m Ul
£112
o o g O < cc
lisi
ššsgis^i iggi
OOQQ(/>OOQOQQQO(/)(/)(/)QQQQ(/)
gggg8gggggggg888gggg8
LU
■N
<
o
N
N
d)
□
O
O
h
ill.iliiJlIlIpJsli
3§ŠSŽ«2 = 53-o^ =
lsl|5S«8SSl|5ls5i5Šil
lSSss?IIsl§sls;lsislg
T^oinnifldjscoaioT^NpjninidNcooidr-'
<
<0
■gssilM
lllUiil
SSgSgSS?
< O o < o LU H
EESs>p5Ss
O
z
<
o
s
§
cc
O
Si
z
š
o
3
H
° < <
< * *
2EE
5 < <
Ul cc cc
* o o
ooo(/)(/)QQ aoaooooao N N NNNNNN
« =
1 1
< si«
S ? =!_S« Q I
3Sg5^““°3lIs222g2iKK.N
r- n n ^ ui id s oodd^NrivuiiDscooi^^
0 < ui < ui ui < ui 0
!IJ<1 IbIIs! Hilli lillii
H LU CC N CC UJ
P 5 O > C5 5
Ul UJ
11
ui S
olSČ:
N Uj Z g !
a. z uj lu
zSStt
< U Q Q CC UJ NN H > > >
(/)C/}OQQQQO(/)OOOOQO(/)(/)OQQO
C/)CONNNNNNC/)NNNNNN(/)C/)NNNN
V)V>000000V>000000U)U)0000
QQh-l-l-l-l-KQH-l-l-l-l-h-QQh-l-l-H
šsšsiiE
i
o
N
N
1
■o
0)
a
■■i
5s ju
«
a>
E
c z
-1 D O O ?2o
Z°J
UJ L
r~ oicd^inuir^oooio^cucd^uitbr^odoipr^
rrrT-r^rrrrNN
<<'Zo
2 2 = 5
^a;
a
X
nu aheOlhu
UASTAVMl
BEL
PEVKA t> AEZ
TEŽKO DELO * VlVJO&llAbO
OLIMPIJSKE IG.R.E
STARE ŠIMA M VOJSKI
SPOSOBEv),
MARED,
DOMAČE Ž.EUSKO »ME
komam
DOSTO-
JEVSKEGA
Ott-16,
OČfl-T
ŠPlLJAR
SMOV ,
tvar
LtČJE
PALME
KAPUEVCA
KElZMO JAdRo mA jadkvuci
ŽIVEL “I P1AJ
sredozeh
IastlimA
IGRALKA
EKBERG
GGŠRA
0ft6Av)|Z
ŽIVEL 1 MAJ
sk^m:
HOŠKI
OBLIKA VAJET JA K-OŽE
aOŽMO A«l
RtPUBUtcA
SKOPIMA
TQQSQVR
ea&tlimsli
KfiOZ.K)\
SPLET
gATOlMlO.
CL MESTO KITAJSKE. POKOJU UJE
še»3si
ČRTA
DOTHLAL-
MICA
ZVEZA
DRŽAV
TUJE
ŽEMSKO
IME
JEZEČO V ZSSft.
MLlGUA
BOLA
106 Riža
V ŠlIJTO-IZKUJ
<
z:
DEŽELA V g,SS(L
T
kdor
feAOA
ŠPAMSKI
KJOVEC
VULKAMELO
Žfi-ELO
JUDOVSKI JELI K. ^ NEMČUI
OSTALEL TO DELITVI KART
VT15MJEG
HCi-
ni
ŽEL
.oe>R
.MSKOi IME
HUMSKI
POGLAVAR
SOL
OCETKJE
Kisli ut
ZAPOKA PRl POKOKl
ODPADEK, iZHECCR
zdruLeua
ARABSKA
UPOBLIKA
VIDO. ZEJJ ČLOVEK.
ČEŠKA PlnRDlLMlCA
EMIL
MAVluŠEK
EMC IM TRE feOSLE SLiKJAVKt
LOVI
SAD
KOvjjskA
SILA
>
SMETA MA DRUŽBE
ZOLAJEV
Komam
živel T . MAJ
Dragi planinci -CINKARNARJI
Na občnem zboru spet zbrani ste vi,
da bi se pomenili,
kako letni plan ste izpolnili.
Če radi zahajali ste v gore, če po stenah brusili vi ste pete, če srajco zmočil vam je pot, če znali ste gledati po gorah naokrog, če v stiski ste tovarišu pomagali, če po turi ste v koči poklepetali, če so se nova prijateljstva skovala, če se je družba tudi iz vas ponorčevala, če znali ste šalo razumeti, če mogli ste kdaj še zapeti, če zaradi žuljev niste preveč jadikovali če ste se v gorah tudi kdaj nasmejali, če ste s ture utrujeni prišli in drugi dan spočiti - delali za tri; potem je že prav,
da ste bili v planinsko druščino sprejeti, kajti v gorah se da res veliko lepega doživeti.
Ob občnem zboru svetujemo vam, da preveč na široko ne zastavite plan! Stabilizacija tudi vam je stisnila pas, saj veste, tako povsod je pri nas.
Glejte, da ne boste samo po hribih hodili tudi v službi se boste lahko napotili!
Če pa kdo v hribe rad pohiti, moža - ženo s sabo vzame naj si, da skupaj v gorah bosta kaj lepega doživela
in da se s planin -oba vrnila bosta vesela.
Vsem otrokom pa najbolj bo prav, če planinski izlet -družinski praznik bo postal.
Saj v službi in šoli res delamo vsi. zalo tudi sprostitve potrebni smo vsi. Zaukali bomo, zapeli na glas. da se nas slišalo bo čez goro v vas.
S to pesmijo so učenci osnovne šole Veljko Vlahovič iz Celja pozdravili planince Cinkarnar-je, ki so se 14. marca 1986 zbrali na svojem letnem občnem zboru na Gričku pri Celju- Zatem pa je iz otroških ust privrela prelepa Gregorčičeva pesem - Veseli pastir. Pritegnili so še planinci, ki so tako polnoštevilno napolnili zgornje prostore gostišča. Učenci so nato še pripovedovali o planinstvu na našem območju od ustanovitve savinjske podružnice Slov. planinskega društva 20. avgusta 1893 v Mozirju, kjer so se zbrali savinjski in celjski rodoljubi, o njihovem pomembnem poslanstvu in delu skozi desetletja- S plesom, igranjem na frulice, na harmoniko in deklamacijami so želeli popestriti občni zbor. Na koncu pa so se zahvalili požrtvovalnemu mentorju planinskega krožka Adiju Vrečerju takole:
Preden pa povsem zaključili bi, tovarišu Vrečerju zahvalili se bi za vsa leta nazaj,
ko vodil je mlade v planine -v prirodo nazaj.
Nikoli težko mu ni bilo kaj narediti, planincu vsakemu je hotel ugoditi. Razdajal za druge se je vsa leta nazaj,
je nase pozabljat, za njim je že maj!
Privoščimo mu zdaj vsi od srca, da v miru se še sam kdaj v gore poda,
Povsod, kamorkoli pa bo v goro zavil, planinca bo srečat.
ki kdaj ga je učil.
Takrat se zavedal on bo, da življenje njegovo prazno ni bilo!
Njemu in vsem planincem Cinkarne Celje so nato še zapeli Kekčevo pasem,Praznikov Aleš pa jih je spremljal na harmoniko- Aleševi prsti so nato izvabili iz harmonike še prelepo spremno glasbo iz TV nadaljevanke Pesem ptic trnovk. Spet smo
dokazali, kako se združeno delo in šola lahko dopolnjujeta.
Majda Klarer
Gore so vedno lepe
V njih uživamo, kadar smo v samoti ali v družbi, kadar je srce veselo ali žalostno. V minulem letu se je planinskih izletov udeležilo okrog 80 ljudi, med katerimi so se nekateri udeležili več vzponov. Največjo udeležbo smo doselgi s pohodom na Triglav. Osvojili pa smo tudi tri visoke vrhove v kaninskem pogorju, Jalovec, Solunske glave v Makedoniji in Olimp v Grčiji.
Široko planinsko dejavnost Vfl&še planinske sekcije so planinci razgrnili na občnem zboru 14. marca na Gričku- Dejavnost preteklega leta obsega tudi prijateljske vezi s planinskim društvom iz Titovega Velesa, s katerimi izmenjujemo obiske, z društvi Aero, Ruše, Železar in Metka, s katerimi smo se pobratili in kolesarski maraton, ki je že osmo leto tradicionalen, da ne omenjamo razvejane dejavnosti v vzgoji cicibanov, pionirjev in starejših planincev.
V razpravi je bilo pogrešati člane KPO, planince pa so pozdravili predstavniki povabljenih društev. Pozdravila jih je tudi cinkarniška upokojenka Marjeta Žele in dejala, da ji je toplo in prijetno, ker so se spomnili in jo povabili medse. Planinci so izrazili skrb zaradi preureditve planinskega doma v počitniški dom v Logarski dolini, katerega so postavili za svoje potrebe z udarniškim delom. Izrekli so tudi kritiko na račun nerazumevanja do prizadevanih delavcev, ki aktivno delajo v športni dejavnosti. Ni prav, so rekli, da za družbeno koristno delo dobijo nekateri pri svojem delu v DO neupravičene slabe ocene- Kritično so ocenili tudi krnjenje denarja, namenjenega športni dejavnosti. Samo planinska sekcija je v letu 1985 porabila 331 tisoč din sredstev zaradi dragih prevozov do vznožja gora. Bojijo se namreč, da ne bi zaradi pomanjkanja sredstev mogli izpeljati letošnji program 12 izletov, maratona in planinskega tabora. Letos se nameravajo planinci povzpeti na Eiger, Grossglockner in Triglav.
Za predsednika Planinske sekcije so na občnem zboru ponovno izvolili Adija Vrečerja.
Občni zbor so popestrili pionirji OŠ V eljko Vlahovič
Na prapor pribije zlati žebljiček zaslužni član
Fotograf je zajel le del članov od skupaj 130 prisotnih
»CINKARNAR« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorenšck, odgovorni urednik leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 333, tisk Tiskarna C inkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.