KATOLJSK CERKVEN LJST.
nDanicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. (»0 kr.. za pol leta t gl. 40 kr.. za četert leta 1 si. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celu leto 4 gl., za pol leta 2gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide _I>anica dan poprej
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 9. sušca 1888.
List 10.
JAKOB,
po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža
milosti
knezoškof I^nbljanski,
vsem vernim stoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Zveličar ja našega Jezusa Kristusa!
(Konec.)
Če pa me konečno vprašate, kako naj najlože in najkoristnejše samega sebe spoznavamo, vam odgovorim: z vsakdanjim izpraševanjem vesti. Res, to vam priporočam najpriserčnejše, in vas prosim, da se nikdar ne vležete k počitKu, ne da bi se bili poprej o minolega dne dejanju in nehanju vestno izprašali ter obudili resnično kesanje nad avojimi pregreški. Mnogi opuščajo izpraševanje vesti, nekateri z izgovorom, da baje nimajo časa za to, drugi pa, ker ne vedo, kako naj bi se lotili. In vendar to ni niti zamudno, niti težavno. Tako-le delajte. Najpervo prosite svetega Duha pomoči, da vas razsvetli in vam pomaga samega sebe prav spoznati, in grehe obžalovati s terdnim sklepom, poboljšati se. Na to pa si stavite tale tri vprašauja: Kje? s kom? kaj? Namreč: kje povsod bil sem danes? s kom sem bil? in kaj vse sem ondu govoril, delal, mislil? Če vas vežejo posebne dolžnosti stanu ali poklica, kot n. pr. stariše in predstojnike nasproti otrokom in podložniKom, izprašajte se še, kako ste te dopolnili. Konečno se tudi še povprašajte, če niste kaj opustili, kar bi bili morali storiti. S temi kratkimi vprašanji bode navadno mogoče, poklicati si v spomin vse bistveno, kar se je čez dan v nas in z nami godilo. Zatem obudimo kesanje, in sicer, če le mogoče, popolno kesanje; to je ono, s katerim greh zavoljo Boga obžalujemo, ker smo bolj ljubili prepovedane reči, zaradi katerih smo grešili, kakor Boga, ki je najpopolnejši in vse ljubezni vreden. Vzlasti ne smemo pozabiti, obuditi popolnega kesanja, če smo bili morda tako nesrečni, da smo smertno grešili. — To je vse, kar zadeva vsakdanje izpraševanje vesti: pač malo in lahko. Zato smem pa tudi upati, da mi izrečene prošnje ne bodete odbili.
Vendar imam v tem obziru še jedno prošnjo, in sicer do starišev in njih namestnikov pri vzgoji otrok.
Ta prošnja je: vadite tudi svoje otroke, da si bodo — vže v zgoduji mladosti začenši — vsak dan vest izpraševali Res je sicer, da se s početka pri njih še ne bodo uahajali pravi grehi; nahajale se bodo grehov kali. Čem preje se toraj opozori otrok na nevarnosti, ki mu prete iz grešnih kalij, in čem preje se privadi, boriti se ž njimi, tolikanj boliše za njegovo prihodnjost. O kako koristno, kako zaslužljivo je, če mati Ijubez-nj'.o pa vendar resuo opomui otroka zvečer, preden ga spat spravi, vseh napak in nespodobnostij, katere je čez dau pri njem zapazila. (Če treba, naj se to na tihem zgodi, iu seveda previdno, da otroka kaj ne nauči, kar k sreči še ne zna.) Kako koristno, če mu potem pravi in razloži, da to ali ono žali ljubega Boga; če mu veli in še sama pomaga, odpuščenja prositi razžaljenega Očeta v nebesih; če jej mora otrok na to obljubiti, da bode v prihodnje pridnejši, in da Boga ne bode več žalil; če mati na to gleda, da prosi otrok odpuščenja tudi lastnega očeta in lastno mater, katerima je bridkost napravljal. in sicer zato, ker je žalil nebeškega Očeia; če konečno drugi dan pri jutranji molitvi otroka zopet opomui, kar jej je bil obljubil ter ga v storjeni obl|ubi poterdi! Kako ganljivo in vspod-budljivo je takt) ravnanje kerščanske matere! Kako je pa tudi koristno! Po pregovoru: „kar se kdo mlad nauči, star zuaa, bode človek, ki se je vadil že v svojih otroških letih obračati pozornost na svoje notranjo in opazovati svoje napake in nepopoluosti. gotovo toliko lože tudi v poznejšem življenju enako ravnal in tako skerbel za potrebno čednost spozuanja samega sebe. Poživljal bode pa s tem tudi neko drugo čednost, ki iz poprej imenovane izvira, ki pa se dandanašnje, žal, jako pogreša: menim namreč vestnost. Spolnite toraj, kerščanski stariši, mojo prošnjo, in vadite svoje otroke po vsakdanjem izpraševanju vesti vže zgodaj kerščanske vestnosti. Pravim: „kerščanske vesti"4; po njej namreč delamo dobro in se varujemo hudega ne samo iz strahu pred ljudmi in iz svetnih obzirov. ampak iz spoštovanja in ljubezni do Boga. Taka vestnost je najboljše blago, katero morete dati svojim otrokom na pot v življenje. Ž njo obvarovali bodete marsikterih prevar in nevarnostij nje, sebe pa mnogotere žalosti in sramote. Tako bodete pa tudi najvspešnejše sodelovali za občni blagor.
Ljubi moji! Kar sem vam v povedanem na sere položil, zapopadeoo je v sicer kratkih, pa temeljiti*
besedah sv. pisma: „lnitium sapientiae timor Domini": „začetek modrosti je strah božji"; ') t. j.: spoštovanje njegove svete volje, izpolnovanje njegovih zapovedij; toraj tudi — krotenje vsega tega, kar v spoznanji samega sebe vidimo, da nasprotuje njegovi sv. volji in njegovim zakouom. V tem strahu božjem, ki naj se izraža v spoznavanju in krotenju samega sebe, hočemo vsi živeti, odraščeni in neodraščeni, predstojniki in pod-ložniki. Gospoda Boga in njegovo sv. voljo zvesto pred očmi, hočemo po opominu sv. Pavla sami sebe razsojati, da ne bomo sojeni.
Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta, Sina in sv. Duba, naj pride nad vas in naj je vsegdar z vami. Amen.
V Ljubljani, na sveenico, 2. februvarija 1888. f JACOB,
kn»'Zoskof.
Kako naj pomagamo svet popravljati?
I iz S«-kov>k'*<ra pastirskega lista.)
Nastopili smo novo leto s petdesetletnico sv. Očeta, pa tudi s premnogimi skerbmi zavoljo preteče vojske. In če nas tudi vojska ne zadene, se vendar od leta do leta manjša splošno blagostanje. Kolikim družinam v mestih in na deželi je njih stoletno blagostanje zginilo, ali pa jim preti v kratkem zginiti? Koliko drugih je že popolnoma propadlo in se razgubilo? Koliko občin je zelo zadolženih in z vedno večimi bremeni obteženih V Od kod je upati, da se razmere na boljše obernejo?
Moramo torej vzroke vsega zlega poiskati, in če je mogoče, jih tudi odstraniti; če pa to ni mogoče, jih vsaj zmanjšati. In ker zlo preti ne le posameznim, ampak vsem, morajo tudi vsi k temu pomoči, vsak v svojem okrožji iu po svoji moči.
Kteri so tedaj vzroki splošnega zlega? Našteva se jih veliko: slabe letine, zlasti v vinorodnih deželah; silno pritiskanje z blagom iz druzih dežel; slaba prodaja lastnih pridelkov; velika množina tovaren, zaradi katerih je ročno delo skoraj vso veljavo zgubilo: brezvestno odiranje celote in posameznih velepodjetuikov; oderuško predkupovanje in prekupovanje, ktero kupcu blago podraži in izdelovavca ob ves dobiček spravi; ponarejanje premnozih reči, ker kupec dobrega blaga išče in drago plača, pa vendar slabo dobi; splošna negotovost deržav in uarodov. kar vedno večje davke in vojne bremena zahteva.
Če tedaj iz teh in mnogih druzih vzrokov hudo vsem preti, moramo se tudi vsi proti temu zlu boriti. Vsak začni pri sebi in giedi. kako bi nektere vzroke mogel odstraniti: pri samem sebi. v svoji družini, občini, deželi, deržavi. Vsi naj skupaj delujejo, postavo-dajalstva. vlada in vprava, različne gosposke in predstojniki v malem ali velikem področji, volivci raznih zastopstev od naj manjšega občiuskega svetovalstva do deržavDega zbora: občinski predstojniki, očetje in posamezni udje družbe.
Po tacem skupnem delovanji se bo dalo mnogo doseči, pa vendar ne še vse. Vsi vzroki zlega se ne dajo odstraniti, da, nekteri se utegnejo še celo vekšati. Zakaj? Zato ker so še globočji vzroki zlega, ker je blagoslov Božji zginil ali pa se vsaj zlo zmanjšal, netek pa se zlo zvekšal. — Kako to? Saj vender Bog tako ne^ad pošilja prekletstvo in neblagor, ter nas mnogo
') Eccli. 1. 16. -) Cf. I. Cor. 11. 31.
rajši blagoslavlja, kot naj boljši oče svoje otroke! S čim smo si tedaj nakopali neblagor in prekletstvo Božje? — Vzrok je greh, iz katerega sploh izvira vse hudo, časno in večno!
Božji blagoslov moramo tedaj zopet dobiti, s spo-kornim povračaojem k Bogu io ga potem ohraniti in varovati s stanovitnim in kerščanskim življenjem! Potem bodo tudi druga naša prizadevanja za naš časni blagor in občno korist rodila dober sad in imela dober vspeh pred Bogom. 1 i mi se bodemo tako poprijemali časnega blaga, da ne bodemo zgubili večnega, temveč si ga še zagotovili.
Toda te resnice si moramo še bolj pojasniti. Po grehu se sploh blagoslov Božji zmanjša ali popolnoma odžene. Saj je že pervi Adamov greh prokletstvo Božje priklical na zemljo: „Ker si prestopil mojo zapoved," pravi Bog Adamu, rbodi zemlja zavoljo tvojega greha prekleta; z velikim trudom boš iz nje svoj kruh dobival: tem je i o osat ti bo rodila, v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh." ') Če se pa ljudje ne spreobernejo, ter še celo svoje grehe nadaljujejo in vekšajo, tedaj povekša tudi Bog svojo kazen in nevspeh pri človeškem delu. Ce se je tedaj že pri Adamu velelo: Le po težkem delu io v potu svojega obraza boš jedel Kruh, tedaj se zdaj veli: Niti po težkem delu in v potu svojega obraza ue boš jedel kruha, temuč stradal boš. „Če nočete slišati in si k sercu vzeti poveličevanja mojega imena, pravi Gospod vojnih trum, tedaj bodem poslal veliko uboštvo med vas in preklel to, kar vi blagoslavljate." *) In če se to blagohotno žuganje ne spoštuje in se še vedno ostane v grehu, zgine polagoma blagoslov Božji in prekletstvo pokriva zemljo: „Res so sejali pšenico, pravi Gospod; pa kar so želi, bilo je ternje; res podedujejo bogastvo, pa ne koristi jim čisto nič ne.' 3)
Ako mora toraj Bog že navaden greh kaznovati, so vendar še posebni grehi, katere tepe še z neblagrom časne sreče. Sem se šteje pred vsem nepoštenost v pridobivanji časnega blaga. Ako si hočeš premoženje pridobiti, ohraniti iu pomnožiti ga v kerščanskem zmislu s poštenimi sredstvi, katera tebi koristijo io drugim ne škodujejo, rad ti bo Bog podelil svoj blagoslov za te in tvoje otroke. Če pa se poslužuješ pregrešnih in nepoštenih sredstev, skušaš svojega bližnjega oslepariti, mu z zvijačo škodovati, ga goljufati ali mu kaj utergati; tedaj škoduješ samemu sebi, ker Božji blagoslov od sebe odganjaš in prekletstvo nase kličeš. Največjo škodo pa ima tvoja duša, po besedi Kristusovi: „Kaj pomaga človeku, če celi svet pridobi, oa duši pa škodo terpi?" 4) Pa tudi njegovemu telesu in njegovim pozemeljskim razmeram se zamore po nepoštenem dobičku škoda goditi. rEq krivičen vinar deset pravičnih uje, pravi star pregovor, to se pravi: Kdor na krivičen način kaj pridobi, nima le nobene koristi od tega, temveč s storjeno krivico odžene blagoslov Božji tudi od onega, kar je pošteoo pridobil. To je Bog pokazal z jako podučljivim zgledom v sv. pismu. Prerok Caharija je slišal šumenje v zraku. Ko se je ozerl, videl je velikansko, dvajset vatlov dolgo in deset vatlov široko knjigo po zraku leteti. In kam je letela ta knjiga? V hišo krivičnika, kateri si je z nepoštenimi sredstvi, s tatvino, z goljufijo, z lažjo in krivo prisego svoje premoženje, v škodo svojemu bližnjemu in v nečast Boga, pomnožiti skušal. In kaj je bilo v knjigi zapisauo? Vse krivice, katere je oni storil in vse obsodbe Božje, katere si je s tem zaslužil. In kaj je delala knjiga v hiši krivičneža? Ostala je v njej in jo razjedla do lesa iu kamenja,
') Genes. 3, 17. 19. *) Malab. 2,2. *) Jerera. 12, 13.
4) Mat. 16, 26.
pravi sv. Duh. ') Iu to pravi tudi naš pregovor: „Eo krivičen vinar deset pravičnih uje."
(Konec n&sl.)
Ali versko ali brezversko šolo?
Leta 1808 in 1869 so bili liberalci priravnali brezversko šolo, ktera pa je po vsem cesarstvu napravila veliko škodo in še večo nesrečo žuga, ako se ne popravi. Zato so poslednjič modri možje pričeli, česar so vsi dobromisleči in previdni želeli že dolgo časa. 25. januvarija t. 1. je knez Lichtenstein v deržavnem zboru Htavil predlog, da naj se brezverska šola spremeni v versko, kakor je poprej zmeraj bilo in se je torej mladina bolje odgojevala in ni se slišalo toliko razuzdanosti in hudobij, kakor se zdaj.
Toda prostomišljaki, judje in frajmavrarji ali prostozidarji so zsgnali strašen hrup in krič. Z njimi derže vsi, kterim se ne kerščanstvo in nobena vera ne prileže. Temu se ni čuditi, kajti ljudje, ki gledajo le nase in ne na korist mladine, cenijo brezversko šolo za kdo vč kako veliko srečo in pridobitev, in pravi vodniki tega vriša pač vedo, zakaj, — tako piše obravnava o tej reči v Solnogradu.
Meni pa tudi, da je moralo do tega priti. Zdaj namreč se bodo serca morala razodeti, očitno pokazati, vsak bode moral stopiti ali na desno ali na levico. — „ K a r b e bekenuen!" Tukaj posebno velja beseda Kristusova: »Kdor ni z menoj, je zoper mene." Nič tedaj ne bo pomagal izgovor: Sej sem tudi jest katoličan! Kako si katoličan, če zoper katoliško šolo rogoviliš?
Da vsak sam lahko resnico razvidi in jasno spozna, hočemo to reč nekoliko pretresti, kaj da so verske in kaj brezverske šole.
Verske šole so tiste, kjer se nauk in učenik ravnata po verstvu šolske mladine, koder tedaj se v šolah s katoliškimi učenci poduk v vsih tvarinah godi primerno katoliški naši veri in učijo le samo katoliški učeniki. Tako tudi za drugoverce.
Brezverske šole so pa take, v kterih se na vero učencev, razun pri verskem poduku, nič ne gleda, učijo jih lahko učeniki kakoršne koli vere; utegnejo biti zgoli katoliški otroci, pa jud, protestant, mohamedan njih učitelj itd.
Omenjena knjižica daje potem nektera splošna načela ali ravnila o izreji, odgoji in praša se:
1.	Kdo ima pravico določiti, kako se ima ker-ščanski otrok odgojevati?
Po kerščan8kem verskem nauku ima to pravico le samo ljubi Bog, ker le samo Oo je po stvarjenji, odrešenji in posvečenji resnični in pravi Gospod človekov. Človek je od Boga vstvarjen in pri sv. kerstu postane otrok Božji, zato zamore tudi le samo Gospod Bog določiti, čemu je človek na zemlji, in kako da se mora odgojati.
Kdor tega ne prizna, on taji eno temeljnih ker-ščanskih resnic in zato ni več kristjan.
Se ve, da kaj tacega slišati, je framasonu in brezvercu neprenesljivo, ker Boga taje — in od tod tolik hrup.
2.	Koga je dobrotljivi Bog postavil na zemlji za odgojevanje ?
Bog je za odgojiteljico na zemlji odločil in postavil sv. Cerkev in starše, oziroma tiste, ki so namestniki staršev, to se pravi: sv. Cerkvi je Bog in Zveličar
») Cah. 5, 1—4.
dal zapoved: „Pojdiie in učite vse narode. Kerščujte jih in učite jih vse spolnovati, kar sem vam Jaz zapo-vedal." S kerstom postane kerščenec ud sv. Cerkve, Ceraev mu postane mati in on njen otrok, med obema tedaj je vsled božje zapovedi naj tesnejša razmera in zveza. — Starši imajo od Boga zapoved: »Zredite svoje otroke v nauku in v strahu Gospodovem."
Otroke odgojati tedaj imajo pravico sv. Cerkev i o starši. In ker je ta zapoved od Boga izročena, zato se Cerkev in starši morajo čisto tega deržati, kar Bog zahteva, to je, sv. vere, zakaj v nji spoznamo voljo Božjo.
Ne starši in ne Cerkev se ne morejo tej od Boga njim izročeni dolžnosti umakniti, iu nihče nima pravice jim v tej tako tehtni dolžnosti ovir ali zaderžkov staviti. — Zato je silo lepo in prijazno videti, kako dobre katoliške matere svoje otročiče začno na vse zgodaj učiti perve molitve in nauke od Boga.
3. Ktero sverho in namen morajo kerščauski starši imeti pri otročji odgoji pred očmi?
Kot glavni namen iu cilj jim mora veljati: Človek je stvarjen od Boga zato, da bi se učil Boga spoznati, Njega častiti, Njega ljubiti. Njemu služiti, Njemu pokoren biti, ter da bi se večno zveličal.
Izgled mora kerščanskim staršem in rednikom biti Bog in Zveličar; Jezusu podoben prihajati, to je sploh naloga vsakemu kristjanu. Tega sicer prevzetneži današnjega časa ne slišijo radi, pa ne pomaga nič, to mora biti, od mladih nog se mora Človek tega učiti, temu glavnemu namenu mora vse drugo biti podverženo. Tukaj smo danes do jutri; tamkaj bode vekomaj, kar si bomo tukaj prislužili. Brani se kakor drago, veruj ali ne veruj: tako bode in ne drugač! Sam svoj sovražnik si, ako resnico pobijaš in laž podpiraš.
Kakošna ravnila pa morajo torej za otroke veljati oziroma na šolo pri kristjanih?
1.	Šola mora biti naprava za odrejo. za odgojo otrokom.
Na to kaže tudi 1. §. postave za ljudsko šolo od 1. 1869, ki pravi:
»Ljudska šola ima nalogo otroke nravno-versko odgojati.- Prav za prav se mora reči: »»versKo-nravno,"" — vera mora biti podlaga, korenina za nravnost: »Pravični iz vere živi.'*
V tem pomenu velja omenjeno ravnilo io načelo, mora se pa pristaviti:
2.	Za kerščanske otroke je dopustljiva le samo verska šola.
Vprašanje pa je: Ali imajo v novi šoli vsestransko veljavo kerščanska načela?
Odgovor na to je: V marsikterih bistvenih rečeh ne; nekteri paragrali šolske postave so nasprotni kerščanskim načelom. Taki paragrafi so:
§. 2. postave od 1. 1868, ki se glasi: liazun verskega nauka Je poduk v druzih učnih tvarinah neodvisen od vpljiva vsake cerkve ali verske družbe."
Kakošen pomen ima ta paragraf? Taki pomen, da v novi šoli učitelj v zgodovino, naravoslovje itd. utegne vpletati kake uke in misli, ki so nasprotni ker-ščanskemu nauku, ne da bi se imel zato od šolskih vradnij kaj bati, kajti sklicuje se lahko ua ta paragraf.
Ravno taka nasprotja so morebiti posebno dala povod, d^ se je treba poganjati za versko šolo. V učiteljskem shodu v Mistelbach-u na spod. Avstrijanskem n. pr. je 5. okt. 1885 meščanski šolski učitelj Huber med drugim očitno terdil, da je »neprestopno brezno-med verskim in novošolskim ukom. Znano je namreč, kakošne brezboštva učijo in pišejo brezverski učenjaki
in kako radi se jih mnogi poprijemajo, če so še tako neumne, n. pr., da človek izvira od opic in brez števila druzih slamarij in sleparij. In večkrat v teh letih se je slišalo, da ta ali ta učitelj je otroke v šoli begal s tacimi brezbožnostmi. S tacimi zmotami se lahko na en mah vera umori v otroku in sploh mladem človeku, ter potem živi po živinsko in zverinsko, kar se tolikokrat skuša dandanes pri mladini. Kdo tedaj bo tako nespameten, da bi želel brezversko šolo!
So pa še drugi paragrafi v šolski postavi, ki so enako škodljivi dobri odgoji. o čemur prihodnjič dalje.
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. ( Verska ali brezrersLa?) Med tem ko se iz vse dežele mnogi pripravljajo za mesec april v Rim k velikemu proslavljanju Očeta vsega kerščan-stva. se pa tu iu tam vziiguje antikristov uporni duh zoper Cerkev. To pot zlasti zoper versko šolo.
V Kerškein, kakor zopet „S1. Narod" naznanja, se 1. marca pedagogiški shod z nekacimi »razumniki" vred »nikakor ne more strinjati z Lichtensteinovim predlogom" (za versko šolo) in nadja ne, „da vlada in poslanci bodo preprečili vsako nevarnost, ki preti s tem predlogom šoli in samostojnosti slovenskih učiteljev.4* (Kum se podira. Sava usiha!!) Shod se vrača ua dnevni red, „pač pa iako obžaluje s pedagogičnega stališča provzročeno agitacijo (od Boga provzročeno?) proti slovenskemu učiteljstvu in sedanji domači šoli, ktera je pri nas vseskozi katoliška, a žalibog premalo narodna."
Tej „kerški razumnosti" iu bojazljivosti za učiteljsko samostojuost in za rprosveto" nasproti so pa gornje-avstrijanski srenjski odbori in učiteljska konferenca v Pians-u na Tirolskem 28. sveč. vse druzih misel. Prosijo namreč za versko šolo: rker katoliška vera ni le noben ovir za vednostno iu nravno oliko in prosveto ljudstva, temveč taisto še pospešuje; ondotni gg. učitelji so prepričani. da pod vpljivom katoliške vere, je naša ljuba domovina Avstrija postala velika in mogočna."
Če je Avstrija pod vpljivom katoliške vere j)ostala velika in mogočna, menda se IveršKo mesto iu njegovo učiteljstvo pod ravno tem vpljivom ne bosta zmanjšala in vtesnila in ne posušila bistra Sava.
Kterim pedagogom in »razumnikom" to ni jasno, kar jim je skušeui gosp. učitelj in bivši nadzornik M. Močnik v treh številkah Slovenčevih tako dobro pojasnil, tisti bodo javaljne kdaj pregledali. Sapienti sat.
Iz Dravelj uad Ljubljano se naznanja, da je pet tednov preteklo, odkar so ondod koze popolnoma prenehale. Farani št. Viški so se obernili do Boga v hudi stiski, napravili procesije v Dravlje k sv. Roku in k sv. Boštjanu (katera oba svetnika sta v velikem oltarji, velika pomočnika v kužnih boleznih). Morebiti bi tudi Ljubljaučauje. pri katerih bolezen še ni čisto zginila, prav storili, ako bi se k sv. Roku obernili za priprošnjo in pomoč.
Pru esija meščanov k sv. Roku v Dravlje vsako leto je bila silno stara navada; žali pa, da se je pretekli dve leti tu lepa in morda z obljubo vstanovljena procesija opustila. Govori se tudi, da tisto leto, ko se je bila opustila procesija k sv. Roku, je jela kolera strašiti Ljubljančane in okolico. Primerne svetne na-redbe zoj»er kužljivosti so hvale vredue; ali verni krist-
jani se moramo pa zlasti in posebej oberniti do Boga in prijateljev Božjih, svetnikov, da bomo stisk rešeni in potelaženi.
Iz Tersta. 4. sušca. (Ali vera, ali brezvera?) Slišimo, da je tukajšnji slovenski list dal »parolo," da naj v okolici ne podpisujejo »peticije" (za katoliško šolo), češ, ker je predlog postave storjen od Nemca Lichten-Hteina!! Čudna motivacija. Ako je stvar dobra in koristna, mi je všeč, naj pride od koder drago, da pride le po poštenem potu in i;- pravih namenov. Da bi bila „Lex Lichtensiein" potrebna posebno za Terst, to je gotovo, ker tukajšne šole imajo med učitelji in učiteljicami čez 20 oseb rodu Abrahamovega. (Čujte, čujte, učitelji, tergo\ci, ki pobijate versko šolo!), nekaj protestantov in gerkov — med protestanti dva učitelja zgodoviue, — predsednik šolskega odseka je že blizo dvajset let Žid (jud) dr. Moise Luzzato; — ravno ta predseduje tudi odseku za bogočastje, je tedaj mestni Cultus i Unterichtsminister. (Do tega pripravi mlačnost katoličanov in meržnja do lastne vere.) V čem da stvar napreduje, se lahko misli. Takih anomalnih položajev ni nikjer, kakor pri nas, in to v mestu, kjer se pa, kakor se govori, Slovencem, Hervatom in duhovnikom nasproti, že zna na perste stopati. (No, občudujemo »bistroumnost (V)" tistih teržaških Sloveucev, kteri so morda tudi »v štiri- za brezversko šolo in s tem ob enem zoper Slovence!)
Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim.
(Dalje.) Iz Portogruare greva skozi Šestino; tri ure od tod prenočila sva pri prav vljudnih kmetih, ki so zvečer prav lepo sv. rožui venec molili iu lavretanske litanije popevali.
Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi.
7. septembra ob 9 obiskala sva lepo župnijsko cerkvo sv. Vitala mart. Sredi cerkve stoji lep velik križ s podobo križanega Jezusa; tako je večinoma v vsaki cerkvi na Beneškem, kar je prav ginljivo in spodbudno. V mnogih cerkvah je pa tudi pri sredini cerkve na jedni strani lep tron s kipom bi. Device Marije, na drugi strani pa velika britkamartra. Istioito je, da vsako cerkvo naj bolj kinča in milo vzvišuje. ter ginljivo k pobožnosti vabi lepa velika podoba Jezusa, na križu razpetega, in pa mili kip bi. Device Marije; toda biti mora v i Rti d i spodbudna, častita iu dostojna, nikakor pa ne kakova rezbarska ali slikarska spakarija, kakor tudi ue uovošegna izrazba in oprava.
Spodobilo bi se, da v vsaki cerkvi, osobito župnijski, na Slovenskem bi stal velik križ z dostojno podobo razpetega Zveličarja. Kjer imajo kipe bi. Dev. Marije, naj bi bile v pravo obleko oblečene, kakor se spodobi, ter častita, čeduostna in spodbudna, brez posvetnega lišpa in novošegnega kroja. Barva v obleki D. Marije je naj spodobnejši belo krilo, sinji, višnjevi plašč.
Malo pred poldnem došla sva v lepi terg St. Dona. Obiskala sva veliko in umetno cerkev romanskega sloga; ta je župnijska cerkev, ali v lepoti in velikosti preseže vse škofijske cerkve na Slovenskem; v ličnosti in veličastvu pa mnoge nadvišuje. Čudno se mi dozdeva to, da tu v Italiji so tako pogoste velike cerkve; vedno se čiste ohranijo, vedno se ponavljajo in prenavljajo; obilo krasnega marmorja, vse umetno, zlatenje naj čisteje in bogato; mnogoverstne, lepe in častitljive liturgične obleke, tolike svilne preproge, s kakoršnimi se večje praznike tako rekoč vsa cerkev obleče; toliki in tako velelepi svečniki, viseči svetil-njaki in svetilke, toliko svečave in druge dragoceoe cerkvene lepotije. Čudim se vsemu temu še tem bolj,
ko vidim i o spoznam, da je narod verni še mnogo siromašneji, kot pri nas. Kajti pri nas gre premnogo grošev za nepotrebni lišp, gizdavost, šopirnost. Tam pa tega ni; sicer vsaki dan med sv. mašo v pušico darujejo. Napravljajo se pa v cerkev reči iz blaga, ki terpi mnogo časa, da, na stoletja, in lepo ostaja. Svečeniki so vneti in skerbni za slavo Božjo in lepoto Njegove hiše in po laški šegi skromno živijo.
»Gospod, ljubim lepoto Tvoje hiše in kraj, kjer prebiva Tvoje veličastvo."
V gostilni, blizo cerkve, vino dobro in nizke cene. Bili so notri gostje, gospodje s terga in drugi. Kmalo začneio izpraševati, od kod sva, kterega naroda, kamo ideva? Povedal sem, da sva iz Sloveoiie v Avstriji doma, da sva slovenskega naroda, in ideva v Rim. Dalje vprašajo: kako se pri oa» živi, ako smo zadovoljni s cesarjem in vlado, kako ee kaj zlagamo z drugimi narodi v Avstriji. Odgovoril sem kratko sledeče: Živi se še bolje, kakor tu pri vas vidim živeti proste seljake in težake; vsaj zuate, da ravno tu od vas na biljade vaših k nam dohaja na delo in lepe solde zaslužijo in v Italijo znosijo; ipak ni več tako dobro kot je bilo pred kaj leti, davki se množijo, narod pa dosti razkošen v obleki, stanovanju, zlasti v pijači; tako ide v siromaštvo, pojedini pa na veliko bogastvo, z oderuštvom in drugimi prekanjenostmi.
Svojega cesarja Slovenci serčno ljubimo in spoštujemo; pa je tudi spoštovanja in ljubezni vreden. On sam več narodom podari in vbogajme razdeli, kakor skoraj vsi evropejski vladarji skupaj. Vlada je enaka, kakor so deržavni poslanci v večini. Ako le narodi volijo dobre, verne in za pravi blagor naroda vnete poslance, se tudi vlada vedno boljša. Da so marsikteri veljakov taki, ki jim za prave koristi in blagostanje naroda ni dosti mar, temveč za lastni žep, se lahko umeva; lepo narodu govorijo in dobro obetajo, da le svoj osebni namen dosežejo......
Častiti gospodje, presodite, kaj se je godilo v vaši lepi Italiji: Vaš slavljeoi Garibaldi, tako tudi Mancini, kaj vse so narodu obetali? — Slavno se vozili od mesta do mesta, ua očitnih tergih so se jima ovenčani odri stavili. Lepo sta prodikovala narodu prostost, srečo, blagostanje in boljše življenje. Narod je verjel. Klical navdušeno: „Evviva liberatore nostro." Ona dva in drugi njima jednaki niso več med živimi na svetu. Njihovi nasledniki še po njunih pravilih deljujejo. Italija je zjedinjena. Narod je tu in čaka. Ali kje je obetana prostost narodova? Kje je sreča, blagostanje in bolje življenje? Oni so 8e navlekli polno soldov...; sebi so govorili dobro, sebe so osrečevali na tej zemlji. Ali narod čaka še sedaj. Čaka lačen, truden, vedno bolj siromašen, vedno v večji stiski in pomanjkanju.
Vsi so me osupnjeno poslušali in prav iz serca priterdili, da spoznajo istino, ki se vidi in z roko otiplje. Tako io jednako, sem pa v mnogih mestih v društvu povedal radovednim pa prav prijaznim Itali-jaDom. Šibal 9em v pogovorih Garibalda in druge jednake. Čudil sem se, da nisem nikjer v nasprotje, ali še v kaj hujšega zašel. Pozna se, da se je narod malo streznil, ker vsega obetanega le ni, temveč nasprotno.
Kmalo so nektere italijanske novine prinesle stavke podobne tej moji izjavi. Bog daj, da bi vsi in vse do kraja spoznali.
Od sv. Dona pelje pot proti beneškim lagunam (jezerca). Ide se med močvarinami. Ob 4 popoldne došla sva v Mašile; tu je malih parobrodov postaja pri reki Piave (Plava), atera tu prav pri morskih lagunah ^eče; po tej reki plovijo mali parobrodi, pri velikih
Vratih, Porta Grande, po pervem toka reke, ki se tu deli, prihaja v morje. Ker na večer ne plovi parobrod v Benetke, nisva hotela tu jutra čakati. Šla sva jedno postajo (5 ital. milj, 2'/« ure) dalje. Pervo sva se prepeljala preko reke Piave, potem šla po vzvišeni poti med laguuami in močvarinami vmes, po ravni otoci suhe zemlje.
Razgled je tod veličasten. Vse na okolo razprostira se velikanska ravan; mnogobrojno jezer, prelivov in tokov se iskra v večernem solncu, sreberno-zlato in belo-sinje-rudeče preminja; vmes pa so otoci zeleni, večji in manji, vsakoverstne olike. Vsakoverstne manje ladije in čolniči plavajo simo tamo. Tje na sever v nebo kupijo veličastne tirolske gore, pod njimi se razprostirajo krasne beneške ravnine z belimi poslopji in visokimi zvoniki. — Proti jugu vidiš oglavje jadranskega morja in njegove lagune, otoke z belimi hišami, sela. terge in mesta 8 cerkvami in mogočnimi stolpi. Proti jugozahodu se dviga morska kraljica nad morjem, to so Benedke z velekrasnimi visokimi zvoniki, cerkvami, kupoljami in marmornimi palačami.
Pri vsih onih velekrasnih naravskih prizorih mi je pred duh se predstavila evangeljska dogoaba, ko je Jezus došel k galilejskemu morju, v kraje deseto-mestja i. t. d., ko je izgovoril vseg&mogočno besedo: „EfetaM
—	odpri se, nad gluho-mutastim. „Efetau, rečem duši svoji; odprite se, usta moje, in hvalite Gospoda!
Začela sva s tovarišem na tej vzvišeni iu Hamutni poti med »lagunami" moliti sv. rožni venec; popevala sva lavret. litanije, pesem: Zdrava morska Zvezda, in od rojstva blažene Device Marije; potem „Magnificatw
—	moja duša poveličuje G-spoda, in Zdrava Kraljica, salve Regina; za večernice k slavnemu rojstv«' brezmadežne Device, Božje Matere in nebes Kraljice.
Morebiti so kedaj tu v slavonskem jeziku Boga molili in bi. D. Marijo slavili; znabiti takrat, ao so še naši slovenski vojaki v teh lagunah stražili; ako so kaj bolj radi molili, kakor sedanji? —
V mraku prideva k wPorta-grande," velika vrata, k prelivu iz reke Piave v morje. Mučili so me obilni komarji ua telesu, zopet duhovni komarci pa na duši; vseverstne sitne misli in napasti. Perve sem odganjal z vejo, druge z naukom Kristusovim.
„Čuite iu molite, da v sknšnjavo ne padete.tf —
8 septembra. Slavni in sveti dan rojstva Božje in naše Matere Marije Device. Zornice sem slavonski popeval, »Ofticium B. V. M./ hodeč za vodovodom reke Piave, tam, kjer sem pred dvema letoma ploveč v čol-niču, gondoli, iz Benedek na suho zemljo stopil. Tu se večkrat omenjena reka deli na tri raztoke; bistra je, čista in dobra za pitje. Tu je perva poataja od Beuedek sem za male lagunske parobrode. V vodovodu so dvoje velike vrata, s kterimi se zapira voda, da preveč v morje ne odteka in jo imajo še drugi voduvodi zadosti. Obiskal sem malo molitvenico sv. Družine, v kteri se bere sv. maša. Ob 8 odplovili smo na malem parobrodu po vodovodu v morje iu Benedke.
Rodila nam se ie Božja Mati; veselimo se! —
KeJo je ta, ki vzhaja, kakor juternja zarija, iz-verstua kakor dobro vredjena vojskina truma? Zdrava Marija! —	(Dalje nasl.)
Velum Ciborii. Velum, seu parvurn conopeum quo Pixis coopentur, deuotat praesentiam Jesu Christi in Eucharistiae Sacramento, Corporis Mvsterio. Quare tunc tantum Ciborium hoc Velo cooperiendum est, cum species cousecratae adsunt; non prius, nec postea.
Quando exinde Ciborium cum particulis consecrandis adsuut; non prius, nec postea. Quando exinde Ciborium cum particulis consecraudis super altare ponitur, Velum prope sit paratum, ac coperculo applicetur immediate ante consecratiouem, cum Ciborium aperitur. Ita Linz, Quart. Schrift, a. 1888, p. 228.
Benedictio Rosarioram. Sacerdotes illi qui facultate poilent beneduenni coronas, rosaria, cruces, crucitixo8 (etiam cum indulgeutiis Viae Crucis), parvas statuas ac numismata eisque applicandi indulgentias S. Birgittae nuncupatas. nulla formula speciali uti habent, sed sufficit ut in singulis casibus intentione efformata crucis signum super coronis, etc. forment. (S. Congreg. Indulg. 11. Aprili« 1840.)
Sveta dežela in red svetega Frančiška Asiskega.
Rimski mesečnik reda frančiškanskega (Acta Ord. Min.) v Rimu. II zvezčič, je prinesel papeževo pečat-nico, podpisano od kardinala Ledohovskega, ki ob kratkem popisuje stan tega reda, kteri je v Palestini obranil kerščansko-katoliško vero. Naj torej posnamemo jedro tega pisma. Sv. Oče pravijo:
Kakor namestnik, če tudi nevreden, Zveličarja in Gospoda Jezusa Kristusa, ki je sam sebe dal v smert, imamo dan na dan mnoge in naj tebtniše skerbi tega vzvišenega apostoljstva. Vender pa je Naša posebna pastirska skerb in čujočnost obernjena ua to, da se svetišča tolike in tolikošoe Skrivnosti, kar jih je še v mestu Jeruzalemu in njegovih sosestvih, kar je mogoče, z naj večo in naj zvestejšo čujočnostjo ohranijo, in da se spolnujejo opomini in povelja rimskih papežev, Naših prednikov, v tej reči.
Papeži namreč so se od naj davniših časov ozirali na te kraje, ki so pokropljeni s Kervjo včlovečene Besede; spodbujali so katoliške narode, da so bili grob Kristusov zopet pridobili; in ko je pa v novo prišel v roke nevernikov in je bilo le samo bratom sv. Frančiška Asiskega dopuščeno one svetišča obderžati, niso papeži nikoli opustili skerbeti za njih varstvo. Delili so vselej pomoč, kar so dopustili časi in okoliščine, bratom redovnikom, kterih ne draženje, ne trinoško mučenje ni ostrašilo od začetega djanja.
Papeži torej so z živo besedo in z apostoljskimi pismi goreče in večkrat zapovedovali patrijarhom, nadškofom in škofom vesoljnega sveta, da naj svoji skerbi izročene vernike priganjajo, da darujejo in zbirajo milo-ščenj za brambo in varstvo svetišč v sveti zemlji. Tudi so v ta namen z raznimi apostoljskimi pečatnicami in pismi vstanovili gotova pravila, da naj škofje po vsem svetu odločijo en dan vsako leto, da se zbira za svetišča svete dežele. Poslednjič je papež Pij VI blaženega spomina s pismom »Inter cetera divinorum indiciorum abdita arcana" 31. julija 1778 določil, da naj vsi škofje po štirikrat na leto priporoče pobožnim vernikom potrebe svete dežele.
Zdaj pa. pravijo papež Leon XIII, je ljubljeni sin Bernardin Portu - Romatinski, redovni general manjših bratov sv. Frančiška Asiskega, Nam naznanil, da se potrebe na teh svetiščih od leta do leta zvišujejo ter da prihodki od miloščinj vernikov več ne zadostujejo, posebno iz tega vzroka, ker je preteklo že stoletje, odkar je bila dana vredba papeža Pija VI in torej nekterim škofom velja kakor zastarana in ne priporočajo milo-loščinj s potrebno skerbljivostjo. Prosi torej redovni general sv. Očeta, da bi s svojo apostoljsko polnomočno oblastjo za to reč kaj poskerbeli.
Sv. Oče tedaj, kteremu je tehtno varstvo (Božjega groba in druzih svetišč) tako močno na sercu, žele tem prošojam zadostiti i o torej pod pokorščino zapovedujejo patrijarhom, nadškofom, škofom in drugim ordinarijem vesoljnega sveta, da naj skerbe, naj se saj enkrat v letu, namreč veliki petek, ali pa po škofovi določbi en drugi dan v letu vernikom priporoče potrebe svete dežele. Naravnost in terdo pa prepovedujejo, da naj se nihče ne prederzne miloščinj za sveto deželo kakor koli v drugo rabo obračati in spreminjati. Zapovedo pa torej, da naj zbrane miloščine izročujejo: župnik škofom, škof bližnjemu komisarju reda sv. Frančiška za sveto deželo. Le-ta pa naj prej ko moč miloščine pošlje v Jeruzalem, kakor je navada.
Misli pred Najsvetejšim.
Duša moja Tebe išče, Sladki, mili Jezus moj; Tje podaja se v svetišče, Kjer si tron postavil svoj.
Tukaj Ženin moj prebiva, Pod podobo kruha skrit; Tu skrivnostno se prikriva On, ki angeljev je svit.
Truma angeljev mu služi, In ga moli noč in dan; Njih češčenju se pridruži, Moli tu ga, kristijan!
Jezus, tu v podobi kruha Duša moja Te časti; Radost mojega si duha, Serce k Tebi hrepeni!
Jezus. Ti ljubezen moja, Moj Gospod si in Pastir; Vpričnost sladka tukaj Tvoja Vsake blagosti je vir.
Tukaj noč in dan prebivaš Pod podobo kruha skrit; Milost meni v serce vlivaš, Bramba moja si in škit.
Da ne peša duša moja, Jezus, Ti jo poživiš; Sredi skušnje, sredi boja, Ti Gospod mi v bran stojiš.
Ti napajaš dušo z gcado, Čednostim ti daješ rast; Ti deliš mi sladko nado — V večno da kdaj dojdem čast.
Ivan Zamik.
Razgled po svetu.
V Pragi je 4. t. m. katoliško-politiška družba za kraljestvo Češko imela polni zbor pod predsedstvom grofa Karola Schonborna v prid verske šole. Predsednik je izrekel, da zopetno vstanovljenje verske šole je ne. ogibljiva potreba, nasvetoval zahvalno pismo Lichten*
flteioovem klubu iu prošnjo do deržavnega zbora v tem pomenu kar je bilo tudi sklenjeno.
Rim. V Vatikanu so 3. t. m. obhajali obletnico kronanja sv. Očeta Leona XIII. Papež v spremstvu kardinalov in dvornikov so se podali v Sikstinsko kapelo in so bili ondi pri sv. maši. Vdeležili so se mnogi prijatelji, rimsko plemstvo in diplomatiški zbor. Na potu, koder so šli sv. Oče, je bila velika množica ljudstva, med njimi tudi nemški romarji, ki so bili 4 sušča sprejeti za slovo; naslednji dan so odrinili.
Pozneje so sv. Oče sprejeli marokanskega poslanca, ki je papežu čestital k obletnici kronanja in se je potem poslovil.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
V bratovski namen je za mesec sušeč (marcij) priporočeno v molitev:
a) Vesoljni namen:
Moški, da bi bolj goreče prejemali ss. zakramente.
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
„Današnja družba," je rekel nedavno neki katoličan na katoliškem shodu, „umira na pomanjkanji kervi; zatecimo se toraj k velikemu, edinemu oz d ra v 1 j a j o č e m u sredstvu, ki je priteklo iz Jezusovega Serca." t. j. h kervi, k studencu mil osti, k zakramentom, ki so pritekli iz ranjenega Jezusovega Serca!
Ali to zdravilo zametujejo ravno bolni deli človeške družbe. Bolni so naj plemeniteji deli druž-binstva, bolan je moški spol. Vendar pa moški večinoma, kakor vero, tako tud prejemanje ss. zakramentov zavračajo na ženske in otroke. Kje toraj je pomoi.. če bolnik ue mara za zdraviia? Žal, ti nesrečneži so večkrat že skoraj kakor mertvi, ker so dušno hrano zametovali. Toda ne obupajmo! V kraljestvu milosti se še celo dušno mertvi vzbujajo; tedaj tudi ne bo nemogoče, bolnika vkljub njegovemu upiranju in nasprotovanju pregovoriti, da se poprime rešilnega sredstva.
V to ime ga moramo naj prej rešiti predsodka, 4eš, da moškemu ni potreba večkrat prejemati ss. zakramentov. Morda te izvanredne pomoči in podpore zarad svoje naravne moči in terdnosti res ne potrebuje v toliki meri kakor nežna starost, slabi spol. Toda brez njih ne more biti, marveč, če jih ne prejema, večkrat ne prejema, se prav gotovo žalostno pogubi. Ravno odpad moških nas le preveč tega prepričuje. Verhu tega nihče ne dospe do kerščanske popolnosti brez pogostega prejemanja ss. zakramentov. In vendar so tudi moški poklicani k popoluosti, še celo v pervi versti in k naj večji popolnosti. Koliko zgledov nam pač tudi za to podaja skušnja! Mnogokrat se sliši: „Saj oni, ki pogosto pristopajo k mizi Gospodovi, niso nič boljši." Odgovor je nekoliko oster, a resničen: „Včasih je morda tako; je pa tudi vedno res, da so oni, ki redko k sv. Obhajilu prihajajo, slabeji kakor mnogi, ki hodijo pogo-stoma." Koliko nravne slabosti in revščine se pač ne nahaja, če tudi skrite pod plaščem deržavljanske (zunanje) poštenosti, kjerkoli je nehalo življenje po veri! To pa je nehalo povsod, kjer se ne prejemajo 88. zakramenti.	(Konec nasl.)
b) Posebni nameni:
10. S. Heribcrt. Z molitvenim apostoljstvom posebno združene redovoiške družbe. Lotringija in Porenje. Prav veliko nujnih zadev v dušnem pastirstvu.
17.	S. Janez Sarkander. Vzgojenje in poklic dobrih spovednikov. Moravska. Od svojih zaveržen spreober-njenec.
18.	V. postna. S. Ciril Jeruzal. Prospeh kat. društvom. Izpeljava sklepov shoda nemških katoličauov. Kat. društva severne Češke.
19.	S. Jožef. Pospeševatelii molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine. Važne družinske zadeve. Delavci. Več ženinov in nevest.
20.	S. Hipolit. Popolna prostost Cerkvi po ljudskih šolah. Več učiteljic. Nekteri dobrotniki ubogih poganskih otrok.
21.	S. Benedikt. Duhovni sinovi in hčere tega svetnika. Več zadev zarad zidanja šol in cerkva. Dobrotniki cerkva Serca Jezusovega.
22.	S. Nikolaj Huenski. Spreobernjenje krivovercev. Švica. Pravnik, kterega služoa je v nevarnosti zbog njegovega keršč. spoznavanja.
23 Marija 7 žalosti. Poterpljenje v terpljenji. Več na duhu bolnih. Nekaj skoraj popolno norih oseb. Osiroteni otroci.
24. S. GaJttriel. Zbujeuje verlih misijonarjev in pridigarjev. Vresničenje več ljudskih misijonov. Dobre župnike nekterim župnijam.
(Konec nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospl presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Terdovraten mož priporof.cn N. lj. Gospej in sv. Jožefu za spreobernjenje. — Bolna oseba za pomoč. — Hudo bolan družinski oče za ljubo zdravje, če je Božja volja. — Sestra priporoča svojo sestro i a poboljšanje; zahvala se bode v „Dan." naznanila. — Že dolgo bolaua oseba priporočena v bratovsko molitev. — Bolau duhoven za pomoč. — Sreča pri domači živiuici. — Neka terg. družiua v veliki zadregi.
Zahvale.
Naj priserčnišo zahvalo izrekam za neko veliko milost, ktero sem prejela po Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca in Marije-Pomagaj na Brezjah! Tisu-čera hvala in zahvala vsim, kteri so se me v svojih molitvah spominjali. Čast iu hvala Mariji Brezmadežni!
V	Ljubljani 1888.	Frančiška Hribar.
Listek za raznoterosti.
Knez in škof Ljubljanski so se pretekli ponedeljek odpeljali na Dunaj, kjer so se naslednji dau pričela posvetovanja.
V	nedeljo napravi katoliška družba svojim udom Tombolo. Začetek je o poli šestih. Čisti dohodek za uboge Vincenciieve družbe.
Ciril-Metodova podružnica St. Jakobsko-Teruovska v Ljubljani je pod predseuništvom dr. Fr. Papeža 2. marca sklenila poslati prošujo do slavu. deržavnega zbora: 1) da naj na;pre| ko moč vzame v pretres šolsko vprašanje in naj izposluje po postavodajnem potu ver-
s ko, torej Slovencem katoliško šolo; 2) da naj se privzame v dotično postavo določba (zveršujoča 19. člen derž. osnovnega zakona od 21. dec. 1867), ki zagotavlja vsem avstr. narodom v šolah materni učni jezik, torej Slovencem slovenski jezik. »Slovenec* objavlja to s pristavkom, da naj bi tako storile vse Ciril-Metodo ve družbr. kraj n i šolski sveti in vse občine po Sloveuskem.
f G. Luka Sušnik, 86letni poštenjak, bivši učitelj na ljudskih šolah, je 7. t. m., previden s ss. zakramenti, umeri v Ternovskem farovžu. K. I. P.
Naši dijaki v srednjih šolah so pervo polletje po večem zveršili dobro in njih oddelek tudi prav dobro. Več prih.
V katoliški družbi je 7. t. m. gosp. A. Keržič imel prav zanimiv govor, s kterim je posljavljal gosp. Silvestra Rad osla v a, ki že 25 let razveseljuje Sloveme s svojim blagim in poljudnim pesništvom. Slava mu!
+ ('. g. Jurij Steurer, župnik v pokoju, je 2. t. m. umeri v Gotenici na Kočevskem pri svojem stričniku č. g. župniku J. Jakliču. R. I. P.
Prečast. Košata, dekan v Ločeniku, imenovan je kanonik v Gorici.
Slovenski romar pri zlati maši v Rimu. Dragi Slovenci! Po milosti Božji in svoii slabi zmožnosti sem Vam v ljubi »Zgodnji Danici" naznanil iz Rima o veleslavni zlati maši naj višjega mašnika, na mestnika Jezusa Kristusa na zemlji.
Istina je. da naj bolj izverstni, spretni in vele-učeni pisatelj in sporočevalec ne more dostojno opisati in sporočiti vsega, kar je verno-katoliško serce čutilo, um spoznaval, oko vidilo in uho slišalo v Rimu; osobito pri zlati sv. maši in druzih blaženih prilikah slovesnosti petdesetletnega mašništva občega glavarja sv. Cerkve.
—	Koliko manj dostojno morem jaz priprosti o tej reči pisati iu naznanjati. Kar sem pisal, je le kapljica z velicega morja.
Dobri otroci se vedno spominjajo svojega Ijubi-jočega Očeta in srečnih dni, ktere so pri njem preživeli; — spominjajo se radi in priserčno najmanjših dogodkov svojega verlega Očeta, — še bolj živo pa onih izvanrednih veselih in mnogopomenljivih dogodb, ktere so obhajali s svojimi ljubečimi otroci.
Naš pervi duhovni oče so rimski biskup, — poglavar svete katoliške Cerkve; nevidna glava pa je Kristus Jezus, Gospod iu Odrešenik naš. Sv. Oče so namestnik Kristusov in naslednik Petrov. V sv. Očetu dejansko živi in ohrauuje, brani in vlada sv. Cerkev, našo duhovno mater. Jezus, in pervi njegov naslednik sv. ipostol Peter. Toraj ključe kraljestva nebeškega in vsih zakladov milosti in zasluženja Kristusovega, Marije Device in S-etih Božjih imajo v rokah sv. Oče.
—	Sv. Očetu je dana verhovua oblast, katero je včlo-večeni Jezus Kristus prejel od svojega Očeta nebeškega, kakor Odrešenik človeškega rodu in Zveličar naših duš, ktero pa je čeloma podelil in izročil sv. ap. Petru in njegovim pravnim naslednikom.
Sveti Oče rimski biskop so nam več kot telesni oče; toliko več. kolikor več in znamenitiša je duša od strohljivega telesa.
Ako pa nam četerta zapoved Božja zapoveduje spoštovati telesnega očeta in mater, koliko bolj smo dolžni spoštovati višjega duhovnega očeta našega rimskega papeža, ter duhovno mater, našo sv. katoliško Cerkev. Brez sv. Očeta ne moremo v nebesa, kajti sv. Oče imajo kjuče od kraljestva nebeškega; — kar od-
vežejo tukaj, odvezano je v nebesih, — kar pa zavežejv, zavezano je v nebesih. Sam Kristus Jezus ni več vidno na zemlji, On je svojo oblast izročil papežu in si ga je namestnika postavil na zemlji. — Z zemlje pa vodi pot do vrat nebeških — Z vojskujočega kraljestva Božjega na zemlji, in to je sv. kat. Cerkev, — se dojde v zmagovito, slavno in večno kraljestvo Bižje — v sv. nebesih. Ali pravega kraljestva Božjega, vojskujočega se na zemlji, so pravni, vidni poglavar in kralj, sveti Oče rimski papež.
Božja Mati, vselej devica Marija, ki vse premore s svojimi prošnjami pri Kralju večne slave, svojem Sinu Jezusu, Bogu človeku, nas more v nebesa spraviti le če smo v zvezi z rimskim papežem. Pervo moramo z namestnikom Kristusovim v terdni zvezi biti ~ pokorni, poslušni, vdani, verni in spoštljivo ljubeči njega, pervega duhovnega Očeta našega na zemlji, in z njo duhovno materjo našo ua zemlji, s sveto katoliško Cerkvijo. — Potem še le bosta: Bog — naš Oče, iu Marija mati naša v nebesih.	(Dalje nasl.)
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Čast. gosp. župnik Mih. Horvat 3 gld.— Neka dobrotnica 40 kr. — Neimenovana gospa 1 gld. — Čast. gosp. župnik Ign. Šalehar 10 gld. (zlasti v prid enega dijakov). — Visokorod. gr. Sofija Auer-spergova in kontesi 4 gld. — Neimenovan 4 gld. 20 kr.
—	Čast. g. vikar Fidel Okorn 5 gld. — Čast. g. kapi. Fr. Mekinec 2 gld. — Čast. g. župnik Al. Rožič 2 gld.
—	Neimenovan dobrotnik, kteremu tisučkrat Bog plačaj! po kn. škcfijski pisarni 25 gld. — Neimenovan 1 gld.
—	Nektere dobrotnice 1 gld. — Neimenovana 50 kr.
Za sv. Detinstvo: Iz Trebanjske okolice 13 gld. — Iz Sore po č. g. župniku 5 gld. 24 Kr. — Čast. gosp. vikar Fidel Okorn 5 gld. — Čast. gosp. M. Malenšek, duh. pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani, 40 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Neimenovan 1 gld.
Za odkupovanje zamurcev Dahomejcev: G. Fr. Omejic 1 gld.
Za srednje-afrikanski misijon: Iz Ljubljane N. N. 1 gld.
Za dr. Jegličeve naprave: »Ad majorem Dei glodam" 10 gld.
Za cerkev v Solunu: »Ad majorem Dei gloriam" 20 gld.
Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu: »Ad majorem Dei gloriam* 20 gld.
Za bratovšino X. lj. G. presv. Serca: Neimenovana
50 kr.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Iz Krašinje po č. g. župniku 10 gld. — Sotija grofinja Auersperg
7	gld. — Gabrijela grofinja Auersperg 3 gld. — Marijana grofinja Auersperg 3 gld. — Gospodičina pl. Gandini 5 gld. — Iz Šent-Jerneja 62 gld. — Uršula Fabjan 50 kr. — S Rove 13 gld. 50 kr. — Iz Tersta 1 gld. — Marija Zidan 20 kr. — S Polšoika 17 gld. — Iz Dola
8	gld. 20 kr. — S Starega terga pri Poljanah 11 gld. 20 kr. — Po čč. gg. Uršulinaricah 27 gld. 64 kr. — Iz Blagovice 11 gld. 20 kr. — Iz Moravč po čast. g. fr. Petrovčiču 81 gld. 45 kr. — Iz Mengša po čast. g. župniku 38 gld. 38 kr. — Po čast. g. stolnem vikarji J. Erkerju 8 gld. 60 kr. — Z Blok po č. g. župniku 40 gli. — Iz Velesovega 7 gld. — Iz Starega Loga pri Kočevji 50 gld. — S Reteč pri Škofji Loki 5 gld. 50 kr
Odgovorni vrednik: Luka Jerao. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.