Kdor drugemu jamo koplje...
Hjako živega dečka ni bilo v celi vasi. kakor jc bil 0fiy Ščitarjev Matevžek.   Nikjer  ga ni manjkalo,  kjer   _ ^*' ga je bilo trcba in kjer ga ni bilo treba. Povsod   fl je  moral   biti zraven.   Če so kje dečki napravili kako   f neumnost, je bil gotovo tudi Ščitarjev poleg, pa bodi v šoli  ali  pa doma.   Poleli ga je bila polna vsa vas ; kadar  je bil   na   paši, so   pa  tudi odmevali bližnji in daljni  logi od njcgovega krika.  Pozimi pa je seveda fl moral   potzkustti   na vsaki luži,   če je led dosti trden,  ^m in   če   so  podplati   že  dosti   giadki.  Toliko kep niso vsi   drugi   dečki zmetali v celi vasi,   kakor jih je pre-metal Ščitarjev Matevžek.   Pred njegovimi očmi ni bil   _. i         varen noben vrabec v grmu, nobena sinica na drevju, fl^
l         noben tnaCck pred hišo. Vse je prepodil.                      ¦
Vendar ne moremo reči,  da bi bil počenjal vse H to iz samc hudobije in izprijenosti. Bil je drugače do-   ¦ brega srca. Nekoč je izgubil Oodničev Lipek štiri vi-narje, ki so mu jih dali mati, da prinese iz šole grede sukanca.   Po   poti  jih je pa nekje izgubil in se jokal, češ,   sedaj mi pa mati ne bodo mogli zašiti hlač, ker sem izgubil dcnar za sukanec. To je videl tudi Ščitarjcv Malevžek. Pristopil je k Lipku in mu je dal štiri vinarje, da si je kupil sukanca. On ni bil kriv, da je Oodničev izgubil denar in ga tudi ni bil našel. Tiste štiri vinarje jc bil dobil^od očeta, da si kupi opoldne žemljo, ker je bilo pri Ščitarjevih ravno zmanjkalo kruha.   A rajši je bil učenček brez kruha opoldne, samo da je utolažil   b lovariša.                                                                              fl
Tudi v  šoli  je  Matevžek   dobro izhajal.   Bil je 1 precej dobre glave in si je lahko zapomnil vsak nauk, da je le enkrat slišal. Seveda mir, ta mu je prizadejal največjo   sitnost.   Kolikorkrat  je   bil v šoli   kaznovan, skdro   vselej   se  je   zgodilo vsled nemira.   Kri mu ni dala, da bi malo dalj Lasa sedel mirno. Vedno je mencal na   svojem   prostoru   in   moiil   soscda,   Oodničevega   . Lipka,   ki   je   bil   sicer   manj nadarjen,   pa toliko bolj priden kakor Ščitarjev.                                                      :^m
J
—   43   —
Doma je razposajeni Matevžek marsikatero pobraf od očeta. Pa tudi ni dosti izdalo. Otresel se je, ko jih je dobil dobro mero precej živih, kakor se otrese kura, le pride iz vode. Tako je bi) kmalu zopet stari Matevžek. Njegov oče so večkrat rekli, da mu bodo dali puščati kri, prej ne bo miru. Sicer si jo je dosti-krat puščal ludi sam. ko je kje kaj malega izkupil pri svojih norčijah, pa tisto je bilo Se vse premalo. Toliko sreče je pa še pri vsem tem imel, da je ni nikdar pobral, ki bi mu bila za celo življenje zadosti.
A nekoč ga je izplačalo, da je imel vsaj za nekaj dni mir. To se je pa zgodiio (ako-le:
BiJo je v šoli prvo uro dopoldne pri računstvu. Pri tabli je izdeloval Oodničev Lipek precej zamotan račun, v katerem je bilo treba uporabiti vse štiri načine računslva: sešlevanje. odšlevanje, množenje in deijenje. VeCina učenccv je pri dolgem računu pazila, in vsak je sproti računal v zvezek. Ščitarjevemu je pa šlo še posebno računslvo. Zalo je že končal, ko so bili drugi 5cle v sredi računa. Da bi mu ne bilo dolgčas, seje igral z buciko V šolo grede jo je bil tisli dan našel na cesti in si jo zataknil v suknjo. Sedaj si jo je hotet še enkrat o^ledati, četud) ]e bjla čisto navadna in še tnalo zakrivljena.
Lipek je nekaj časa še dobro računil pri tabli. Proti koncu j;a je bilo pa zmešalo in se jenaenkrat ustavil.
oNo, pa mn pojdi ti pomagfat, Ščitar; se vsaj ne bodeš igral v klopi!"  se oglasi gospod učitelj.
Matevžek hitro vstane, precej zardelih lic. menda od truda, ki ga je imel z buciko, in gre k labli. Dasi ni prav nič pazil, je vendar hilro izvohal napako in ]o popravil. Holel je račun dokončali, a gospod učitelj mu reče, naj gre v klop. Lipek naj pa račun dovrši. Ščitarjev Matevžtik uboga in gre po svoji navadi hitro v klop ter trdno sede, da bi zaškripala pod njim že precej stara klop.                                                                       1
Joj!" zaknči nenadno s tako močnim in pretres-          I
Ijivim  giasom.   da se prestraši vsa šola.  Vsi se začu-          I
deno   ozro v Matevžka,   ki   je stal v klopi,   cepctal z          I
nogami in kričal,   kakor da bi ga kdo deval tz kožer       J !er z obema rokama nekaj tipal zadaj po hlačah.          JjjH
—   44   —
»Kaj  pa je  vcndar,  Ščitar,  kaj  se je zgodilo?"           J
vpraša s skrbnim glasom gospod učitelj in pnstopi k          I
Malevžku, ki je vedno kričal nerazločno.                                I
»Bucika, jej, jej, bucika!" je preslrašeno vpil Ma- I tevžek in se tipal zadaj z rokami. Končno se mu je I le posrečilo, da jo je prijel in potegnil vun.                         I
Vsi so začudeno gledaii, kako pride bucika v klop 'I in potem skozi hlače Malevžku v meso. No, pa kmalu I se je rešila zagonetka. Ko se je Ščilar nckoliko po- 1 miril, je povedal vse sam po pravici in resnici.              ___1
V klopi je bila ravno tam, kjer je sedel Oodničev ^^M Lipek neznatna Spranjica. Matevžku \e prišlo nekaj ^^H posebnegfa na misel, ko se je preje igral z buc'ko in ^^^B opazil tisto špranjico na Lipkovern prostoru. V plitvo          I
razpoklino je vtaknil buciko z giavico navzdol, da jo I je molelo črez polovico nad desko. Mislil si je, da bo Lipck prišel naglo od table in sedel nanjo. — No, pa se je zgodilo drugače. Komaj je bil dobro zataknil buciko, je bil že sam poklican k tabli. Prišel je pa pred Lipkom v klop. Med tem časom je bil pri tabli čisto pozabil na buciko in je v naglici nevede sedel na Lipkov prostor in seveda tudi na buciko, ki se mu je zasadila globoko v meso.
Ihteč je vse to pripovedoval. Gospod učitelj pa jc pristavil samo to-le: ,,Prav se ti je zgodilo! Zdaj vsaj veš: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade."
Kompoljski   .