„DER STEirSCEtf IANBWIRT" Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.20 einschl 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 2 - V.Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 13. Jänner 1945 Einzelpreis 10 Rpf Nemški narod je v smislu Fuhrerjevih dognanj spoznal, da ni druge poti kot boj in delo do končne zmage — Svetovna plutokracija in svetovni boljševizem ne bosta premagala zdravega socializma evropskih narodov V svoji novoletni poslanici nemškemu narodu je Führer s' povzdignjenim glasom prikazal vse tisto, kar bi se zgodilo z Reichom in nemškim narodom, ako bi narod omagal tik pred zmago. Prikazal je usodo, ki je zadela vse tiste evropske narode, ki so iz strahopetnosti 6vojih voditeljev ali iz drugih vzrokov položili orožje, s tem pa svojo lastno usodo v roke nemilosrčnih sovražnikov. Potek vojne je dokazal, da je nacional-socialistična stianka zvarila nemško narodno skupnost tako trdno, da se Führer lahko zanese na svoje sonarodnjake tudi ob najtežjih preizkušnjah te narodne skupnosti. Ce je Führer torej ponovil, kar je bilo že neštetokrat povdarje-no v nemškem tisku, je storil to zgolj radi tega, da ne bi bilo nikogar, ki bi zamogel trditi, da tega ni vedel. Sovražni tabor je napačno računal, ko je v stremljenju, »omehčati« ves nemški narod, prehitro ali nepremišljeno izblebetal svoje uničevalne načrte. Anglo-Amerikanci in boljše-viki so pač mislili, da imajo opravka morda z Nemci iz leta 1918, toda tu so se strašno zmotili. Ameriški Žid Kaufmann je zahteval sterilizacijo nemških mož in žena, da ne bi bilo več zaroda, ameriški finančni minister Morgenthau pa je izdelal načrte za uničenje nemške industrije. V načrtovanju glede uničenja Nemčije pa niti najmanj niso zaostajali boljševiki, ki »želijo« stoti-soče nemških prisilnih delavcev za svoje sibirske in uralske rudnike. Zlasti lansko leto, ko se je tehtnica vojne sreče dozdevno nagibala na stran sovražnega tabora, so mnogi židovski publicisti in javni delavci v Zedinjenih državah, v Angliji in v Sovjetiji kar tekmovali v objavljanju svojih namenov glede razkosanja in uničenja Nemčije. Sovražna agiiacia je bila že prepričana, da gie za zadnje kosanje Nemčije in da itak ni treba imeti nikakega obzira glede občutljivosti nemškega naroda. Tu so se silno zmotili. S svojimi objavami so podprli uradno nemško propagando tako sijajno, kakor da bi bilo vse naročeno. Sedaj ve ves nemški narod, kar je itak že vedelo njegovo vodstvo, da od sedanje sovražne koalicije ni pričakovati nikakega pardona. Ce ji bil tu in tam kak redki Nemec, ki je morda verjel mikavim vabam sovražne agitacije, ga je takoj poučil položaj, ki so ga ustvarili »zavezniki« povsod, kjerkoli so izvedli svojo okupacijo. Kjerkoli so prišli Anglo-Amerikanci na naš kon tinent, je nastal za dotično okupirano prebivalstvo pravi pekel. To so občutili ne samo Italijani, nego tudi Francozi, Belgijci in Holandci, ki jih je smatrati kot nekake bivše zaveznike Anglo-Amerikancev. Ne samo, da so jim s krivično zamenjavo denarja odvzeli večji del premoženja, so jim prinesli z okupacijo še pomanjkanje, bedo, zmešnjavo in politično preganjanje nedolžnih ljudi. Vsak Nemec si je tedaj lahko izračunal na peterih prstih, kako bi izgledal tak sramotni položaj šele v Nemčiji, kateri strežejo v pravem pomenu besede po življenju. Ce v svojem besnem sovraštvu do Evrope in evropske kulture in civilizacije niso prizanašali svojim bivšim zaveznikom, kako neki bi zgledalo njih paševanje šele v Nemčji! Fuhrerju niti ne bi bilo treba povdar- ka, kajti nemški narod ga je razumel tudi v tednih njegovega molka. Nemški narod je po zaslugi nacionalsocialistične stranke politično tako izšolan, da razume sleherno, tudi neizrečeno Fiihrerjevo željo ali zapoved. Nemško vodstvo je po polomu vseh njegovih mirovnih prizadevanj z največjim čutom odgovornosti prevzelo zgodovinsko breme vsiljene mu vojne in to vod stvo s pomočjo celokupnega nemškega naroda ne bo mirovalo vse dotlej, dokler na bojišču ne bo izvojevana poslednja zmagovita bitka. Sovražniki so pokazali že s svojim prvim nastopom na evropski celini, da nimajo za rešitev naših sodobnih vprašanj sploh nikakih političnih receptov. Zmešnjava, ki so jo ustvarili vsepovsod, je Opametila še zadnjega zakrknjenca, ki je kjerkoli izven Nemčije verjel agitaciji »zaveznikov«. Niti AngloAmerikanci, niti boljševiki nimajo, ključa za rešitev evropskega vprašanja. Cim so stopili na evropska tla, so zabredli še globlje v vrtinec lastne krize, iz katere 6e ne morejo več izmotati. Podtalno se že pripravlja tretja svetovna vojna, čim globlje bi se sovražnik zaril v Evropo tako iz zapada kakor tudi iz vzhoda. Bodoči razvoj se je na površini pokazat že v Belgiji, Franciji, Italiji in zlasti v Grčiji. Značilno obiležje našega razdobja tvqji dejstvo, da sta se svetovna plutokracija in svetovni bolj- ševizem združila v boju proti zdravemu socializmu evropskih narodov. Kakor je pravilno ugotovil neki ugledni nemški publicist, nosi to zavezništvo v sebi klico razpada. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da se bo to zavezništvo, nenaravno in nemoralno od vsega početka, zrušilo samo brez vnanjega učinka. Moč nemškega meča šele bo zdrobila, kar se je združilo v svrho zanikanja nemškega vodstva v Evropi. Potek nemške ofenzive na zapadu in obrambe na vzhodu je pokazal, da sovražnik tudi v šestem letu vojne Nemčije nikjer ne more spraviti na kolena, v kolikor se to tiče vpostave orožja in moštva. Nemško vodstvo si zopet pridobiva ini-cijativo, obenem pa je ves nemški narod v fanatični veri v dokončo zmago vrgel vse svoje razpoložljive sile v ogromno retoito totalne vojne. Nemški vojak se bori lažje kot njegov nasprotnik, ker poseduje silnejšo vero v poslanstvo svojega naroda. Boljševiške čete se boriio uspešno le dotlej, dokler učinkujejo ideološke injekcije, katere jim dajejo njihovi politkom:-sarji. Nemškemu vojaku tega ni treba. Nem';ki vojak se zaveda, da gre za obstanek nemškega naroda, Reicha in vsega, kar daje Evropi obraz njene kulture in civilizacije. Nemški narod pa nikakor ne misli, da spričo raznih kritičnh pojavov v sovražnem taboiu ni treba še bolj zbrati Von den Kämpfen am Plattensee Wie der Wehrmachtbericht meldet, nahm in Ungarn die Schlacht zwischen Plattensee und Südgrenze der Slowakei an Umfang und Ha te noch zu. — Hinter dem hohen Schilf am Ufer des Plattensees werden deutsche Sturmboote zu einer Aufklärungsfahrt bereitgemacht. PK-Kiiegsberichter Beissel (Sch) / Nemške čete so osvobodile več kot sto naselbin - Napadalni uspehi vzhodno od Bastogne-a V področju jugozapadno in južno od Basiogne-a )e imela 3. ameriška armada, ki je napadala z močnimi silami, po poročiiu z dne 3. januarja, ▼elike izgube, ne da bi se ji bil posrečil prodor t smeri na Houffalize. Sovražnik je izgubil v bitki med rekama Maas in Mosel v času med 16. decembrom in 2. januarjem nad tisoč tankov. Ob •aarski fronti in ob severovzhodni lotrinški meji so nemške čete poglobile svoj terenski uspeh, izvojevan v novoletni noči, obenem pa so prekoračile odsek Blies severovzhodno od Saar-gemünda. Severno od Forbach-a in v spodnjih Vogezih so nemške čete vrgle sovražnika iz njegovih postojank. V nato sledečem 6unku so na-ie divizije iztrgale sovražniku številne vasi, nahajajoče se južno od Maginotove črte. — V «rednji Italiji so po gornjem poročilu beležili xqolj nadaljevanje odmora Samo severno od Faenze je z Novim letom zopet osivelo bojevanje — Anglo-ameriški terorni bombniki so bombardirali zapadno in 6everozapadno Nemčijo, zlasti Kassel in zapadno obalo reke Rhein Angleži pa »o bombardirali ponoči Rheinland ter Westfalen. Nad Reich-om je bilo 1. januarja zbitih 25 sovražnih bombnikov. — Veliki London je bil nadaljevano obstreljevan z nemškim dalekometnim orožjem. Iz poročila, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 3. januarja, sledi, da je valovala ▼ velikem prostoru Bastogne velika bitka sem ter tja, in sicer v težkih bojih Amerikanci so «kušali vedno znova vbočiti nemško fronto zapadno od me6ta Bastogne, da bi tako obkolili lok naših postojank s treh strani. To se jim nikakor ni posrečilo, obenem pa so izgubili več kot 6to tankov. V zimski bitki je izgubil sovražnik po dotedanjih poročilih skupno nad 400 topov, 1230 tankov in oklopnih vozil ter 24 tisoč mož, ki so romali v nemško ujetništvo. Mrtvih je sovražnik izgubil nad 50.000 Ob reki Saar in v vzhodni Lotrinški so se medtem razvili uspešni boji. Pri Forbach-u 60 Nemci razširili in utrdili svoje mostišče, severovzhodno od Saargemünd-a pa je bilo obmejno ozemlje očiščeno sovražnika. Nemški napad je napredoval tudi v spodnjih Vogezih. — Lieges in Anvere sta ležala pod nemškim ognjem. — Deli 8. angleške armade so pričeli v Romagni ln ob jadranski obali z napadi in sunki, ki so pa bili brez uspeha Sovražne sile, ki so pri Ravenni mimogrede vdrle v nemške postojanke, so bile zavrnjene v protisunku. — Sovražnik je nadaljeval bombardiranje raznih delov Nemčije, pri čemer je bil prizadet zlasti Nürnberg Bombe so padale tudi na Berlin. Zbitik je bilo 2. januarja 22 sovražnih letal. Decembra 60 izgubili Anglo-Amerikanci nad Äeich-om in nad zapadno fronto ■kupno 1379 letal, med njimi najmanj 410 štiri-motomih bombnikov. Da bi razbremenil 6voje težko se bojujoče sile pri Bastogne-u, je začel sovražnik po poročilu i dne 4. januarja dne 3. januarja svoj velenapad «vojih sil in moči. Najgloblji smisel totalne mobilizacije vseh sil je zapopaden v dnevnem črpanja iz polne zavesti nacionalsocialističnega svetovnega nazora. Ker posedujejo tudi boljševiki ■voj svetovni nazor in svoj fanatizem, so nem-ikemu narodu bolj nevarni kot Anglo-Amen-kanci, ki sploh ne morejo natančno obeležiti, čemu se sploh borijo Dočim so boljševiki zmogli totalno vojskovanje, ga Anglo-Amerikanci nikdar ne premorejo. Ako bi Anglo-Amerikanci do-iiveli v Evropi dokončni poraz, ne bi več mogli organizirati novih milijonskih armad za obnovo poskusa. Nikdo ne bo tajil, da čakajo Nemčijo še težke preizkušnje. Tu gre zlasti za težkoče, ki jil. povzroča sovražni letalski teror. Toda protiukrepi so že v polnem teku in to bo podžgalo nemško zavest, da je pridobljeno vse, ako zmagamo, in da je izgubljeno vse, ako omagamo. Nemški vojak bo očistil Evropo na zapadu, nato pa bo ustvaril ha vzhodu branik, ki bo zaščitil Evropo pred viharjem iz stepe. Vroče še bo v prihodnjih bitkah. V teh bojih bodo duhovi padlih podžigali nemške divizije k najslavnejšim udarcem. Zmaga, ki jo bo na osnovi sovražnih napačnih računov izsillil nemški junak, pa bo kronala vse napore nemške narodne skunnns'i med Stavelotom in Marche-om. Nemške divizije pa 6o vrgle sovražnika v položaj defenzive, pov-zročujoč mu istočasno težke izgube. Na obeh straneh me6ta Bitsch so nadaljevale nemške čete svoj napad. Čeprav je sovražnik vrgel v boj vse razpoložljive sile iz soseščine k protinapadom, ni mogel zaustaviti naših napadalnih kolon vzhodno od Saargemiind-a ter v spodnjih Vogezih. Zapadno od WeiBenburg-a je bilo ozemlje očiščeno sovražnih sil. — V 6vrho motnje sovražnega dovoza sta bila obstreljevana Lieges in An-vers, i6totako pa se je nadalieval povračilni ogenj na London — V srednji Italiji je izvedla 8. angleška armada v Romagni več 6unkov v 6vrho fiksiranja nemških čet, obenem pa je začela severozapadno od Ravenne s svojim velena-padom. Razvili so se težki boji s sovražnikom, ki je mestoma vdrl v naše postojanke. Anglo-ameriške teroqje bombe so padale na zapadno Nemčijo in zlasti na mesto Fulda, ki je imelo veliko škode. — Nemška vojna mornarica je v mesecu decembru potopila 163 600 brt sovražne tonaže. povrh pa še 16 rušilcev in spremljevalnih ladij. Bitka v'severnih Ardenin se je po poročilu z dne 5. januarja dan poprej še stopnjevala. Po začetnih manjših terenskih uspehih 6o obležale ameriške divizije, ki so nameravale izvesti prodor, v koncentričnem nemšktm ognju. V področju Bastogne so vzdrževale nemške aklopniške sile svoj močan pritisk. Sovražni napadi so se izjalovili. Medtem se je razgibalo fronta med Ssar-gemiind-om in Rhein-om. V spodnjih Vogezih 60 nemške čete prodirale kl)ub protinapadom svežih sovražnih rezerv. V Lothringen-u je bilo poleg mnogih drugih naselbin osvobojeno tudi mesto WeiCenburg v Elsass-u. Nemške čete so obenem prekoračile rt ko Lauter, in sicer v snv:ri proti jugu. -r- V srednji Italiji 60 se medtem nadaljevali težki obrambni boji. Severno od Faenze so naše čete obdržale svoje pozicije proti vsem sovražnem poskusom prodora — Nadaljeval se je sovražni ogenj na London. — V večernih urah in ob polnoči so napadli angleški hitri bombniki Berlin. Po poročilu z dne 6 t. m. je obležala 1 ameriška armada, ki je napadala nemški frontni lok med rekama Maas in Mosel, ob težkih izgubah v našem obrambnem ognju. Nemški oklopiiški odredi so napadli pri Bastogne-u sovražnika z dveh strani ter ga zavrnili v smeri na imenovano mesti. Pri tem je bilo ujetih 400 Ameriktn-cev. Nemške čete so prodirale tako v Elsass-u kakor tudi v Lothringen-u. Pri zasledovanju sovražnika je bilo vse ozemlje med WeiBenburg-om in Selz-om očiščeno Amerikancev, istočasno pa 60 nemške čete osvobodile celo vsto vasi. Severno od Strafiburg-a so nemške čete iznenada izsilile na več mestih prehod čez reko Rhein. — V srednji Italiji so nemške čete zavrnile severno od Faenze vse sovražne napade Na južni obali jezera Comacchio so se zaustavili angleški odredi pred novo nemško obrambno fronto. — Bombardirani so bili kraji v zapadni Nemčiji, zlasti Hannover. Angleška hitra letala so vrgla bombe na Berlin. Zbitih je bilo 28 sovražnih letal. Pri Wan6sum-u v Vzhodni Holandiji so nemške čete po poročilu z dne 7. januarja ustvarile mostišče ob reki Maas, istočasno odbijajoč vse napade 3. angleške divizije ob velikih izgubah za sovražnika. V področju Bastogne so nemške čete zlomile več oporišč Iz sovražnega frontnega loka, ki se je nahajal okrog mesta. Nove uspehe so beležile nemške čete v Lothringen-u in v Elsass-u. Tako pri Rohrbach-u kakor v spodnjih Vogezih so se izjalovili sovražni napadi.' Pri Philipps-burg-u je kapituliral neki fort Maginotove črte z vso ameriško posadko Severno od Hagenauer-Forst-a je bilo osvobojenih več vasi, obenem pa 60 nemške čete ojačile svoje mostišče severno od StraBburg-a. — Lieges in Anvers sta bila ponovno obstreljevana z dalekometnim orožjem. — V srednji Italiji so beležili več brezuspešnih angleških sunkov v Romagni. Med jezerom Com-macchio in med jadransko obalo so se medtem nadaljevali težki boji. — Amerikanci so nadaljevali bombardiranje zapadne Nemčije, pri čemer 6ta bila prizadeta zlasti Mannheim in Worms. Annleži so v vp^prnih iirsh banhardirali Hanau vm.r' gaa* "münster | »A. XtrMd „tam _ SolirHjen Q 'ANTWERPEN t.Si.'?*^ 81 ^ ,"¿¿1»11 /t» BRÜSSEL O*-«"" J.UTTICH &3S?rV% Haseln. JMStJVH OMpntf MgnfdbtM.r~ HOcheml Vn^er* J? Bethe* ^■».Xi;'!'' dun S L * 1 'K t inn v ANK t,t.T, iO?« I^r ojTa^». _ "j; ~ » 5 VWno/)» j^r Ur t k. '¡Sf "«yN.^fhnhtiK L lih I lil k $¿37* Karte zur deutschen Offensive im Westen in Neuß. Zbitih je bilo 6kupno 25 sovražnih letal. — Veliki London je ležal v nemškem povračilnem ognju. — Nemške podmornice so v boju s sovražnim dovozom potopile v prvih dneh januarja pet ladij s skupno 36.400 brt ter pet rušilcev in manjših ladij. Torpediran je bil tudi prevozni parnik z 11.000 brt, ki 6e je potopil pred Cherbourg-om. 8. januarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške čete vzdržale svoje postojanke med rekama Maas in Mosel proti novim poskusom prodora 1. ameriške armade s pomočjo angleških divizij. Vzhodno od Ba6togne-a sovražnik ni imel več nikakih uspehov ter je bil vsled nemških napadov še bolj zavrnjen. Večji obseg so zavzeli boji na južnem odseku zapadne fronte. Južno od Weißenburg-a so vdrle naše čete v Maginotovo črto. — Lieges in Anvers sta bila nadalje obstreljevana z nemškim dalekometnim orožjem. — Ameriški terorni bombniški odredi so 7. t. m. napadli zapadno in jugozapadno Nemčijo. V dveh zaporedoma izvedenih nočnih terornih napadih Angležev na München, je bilo povzročene veliko škode. Pri tem je bilo zbitih 27 šti-rimotomikov. — Nadaljeval se je povračilni ogenj na London. O »V 2« Je uničil ameriški armadni tiskovni stan. List »Daily Express« poroča, da je nemški »V 2« zadel nedavno tiskovni stan 1. ameriške armade. Mrtvih je bilo več tiskovnih atašejev in dopisnikov ter večje število ranjenih. □ Bivši bolgarski regenti pred sodiščem. Bivši bolgarski regenti princ Ciril, profesor Filov in general Mihov ter bivši ministri Božilov, Mura-vijev, Šišmanov, Vasilijev, Draganov in Grahov-ski so bili od sedanje bolgarske vlade, ki jih je imela že dalje časa pod ključem, izročeni Sov-jetiji ter odvedeni v Moskvo, kjer bodo stavljeni pred sodišče. Druck und Verlaq; Marburqer Verlags- und Druckerel-Ges. m b. H. — Verlagsleitung- Egon Baumgartner Hauptschriftleiter Friedrich Golob: a lle in Marburq'Drau. Badgasse 6 Zur Zeit für Anzeigen die Prcislis!" Nr 3 vom 10 April 1943 gültig. Ausfall der Lielerung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung aibt keinen Ansprjch auf Rückzahlung des Bezuqsqeldes. Presseregisternummer RPK 1,1017, ovjetske Nemške čete so pridobile 40 kilometrov terena v globini Novi nemški uspehi v Kurlandu - Operacije na vzhodni fronti p°vrn<*> mir in r<± move. Samo v Kreisu Triiail se jih je vrnilo 750, in to večinoma rudarjev. Napovedan uničevalni boj proti bo'jševiškim morilcem, roparjem in delomržnežem se bo nadaljeval do popolnega uničenja in tako do totalne pomiritve Spodnje Štajerske. Vsi domovini zvesti Spodnještaejrci pa se 5« enkrat pozivija, da pomagajo s samoporaočjo in takojšnjimi prijavami glede pojava posameznih tolovajskih skupin pri pobijanju, dokler ta kuga ne bo iztrebljena in dokler se v našo domovino Na Madžarskem so nemške čete po poročilu z dne 2. januarja odbile jačje sovražne napade: v področju jugozapadno od mesta Felsogalla. Budim-peštanska posadka je odbila tako na vzhodni kakor tudi na zapadni fronti več sovjetskih napadov v protisunku ter je očistila več vdorov v protisunku. Severno od reke Eipel so se razvili boji z boljševiki, ki prodirajo proti severu. Na vsej ostali vzhodni fronti ni bilo nikalcih večjih bojev. Nemški letalci so v področju Budimpešte dan in noč pobijali sovražni dovoz. Meseca decembra so izgubili boljševiki 588 letal. Bitka za Budimpešto se je po poročilu z dne 3. januarja stopnjevala glede srditosti. Deloma v protisunkih in s pomočjo letalstva je nemško-madžarska posadka Budimpešte zavrnila opeto-vane boljševiške napade. Ob južni meji Slovaške, med reko Gran in med izvirkom reke Sajo, so nemške čete odbijale sovražnika v težkih, toda uspešnih obrambnih boiih Od vzhodne Slovaške do Kurland-a je bilo le malo spopadov. Boljševiki so po poročilu z dne 4. januarja napadali Budimpešto noč in dan zlasti iz vzhodne strani. Vsi ti napadi so bili zavrnjeni. Nemško letalstvo je z močnimi silami posegalo v boje na zemlji. Nemški letalci so uničili 34 sovražnih tankov in nad 500 vozil. Nad fronto je bilo zbitih 37 sovjetskih letal. Na južnem Slovaškem so boljševiki poskušali na široki fronti prodreti nemške postojanke, toda zaman. Na fronti med Vzhodno Slovaško in Kurland-om se je nadaljeval odmor v bojevanju Bitka zu Budimpešto se je po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 5. januarja nadaljevala. Nemški in madžarski branilci mesta so 4. januaria odbili na vzhodni periferiji mesta vse boljševiške napade. Med Gran-om in GroB-Steffelsdorf-om je bila neka sovražna skupina, ki je mimogrede vdrla v naše postojanke, s strani nemških oklopnikov odrezana in nato uničena. svoje orožje, med drugim 96 strojnic in 22 protitankovskih topov. Na nemški strani je v teh bojih padlo samo deset mož. Nemško-madžarska posadka Budimpešte je odbila vse sovjetske napade. Med Gran-om in GroB-Steffelsdorf-om so boli-ševiki vzdrževali svoj pritisk. Večina sovjetskih napadov se je izjalovila v obrambnem ognju pred nemškimi postojankami. Pri Filipovem v vzhodni Prusiji, so nemške čete iznenada -vdile v g'obok sovjetski sistem postojank Uničile so 15 sovražnih tankov in 29 topov ter se vrnile s številnim plenom in ujetniki. Sovražnik je imel pri tem izredno krvave izgube. Budimpeštanska hrabra posadka je po poročilu z dne 7. t. m. odbila več srditih boljševiških napadov. Severno od Donave je sovražnik pričel na fronti Gran-a napadati z močnimi silami. Večina teh napadov je obležala v našem ognju V južnem delu obmejnega področja Slovaške so nadaljevali boljševiki svoje napade zlasti pri Pu-kacu, Blauenstein-u in Lucencu. Uspehov pri tem niso imeli. V Kurland-u so vdrle nemške čete globoko v sovražno fronto severno od Doblena. Razvili so se hudi boji. 8. januarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so odredi vojske in V/sffen-ff v večdnevnih trdih napadaln:h bojih prebiii mod Bli>.tn;m jezerom in med Donavo sovražna postojanke. Obenem so pridobile severno od gorovja Vertes 40 kilometrov terena proti izhodu. POLHI ČNl -DROBIŽ □ Kako bi radi razkosali Nemčijo? Ameriški novinar Robert L. Frey je objavil potom ameriške agencije »United Press« načrt o razkosanju Nemčije po porazu v sedanji vojni. Njegova zamisel je sledeča: »Nemški življenjski p.ostor ii leta 1938 obsega kakih 473.000 kvadratnih kilometrov. Od tega je odstopiti sosedom Nemčijo ter napraviti nekaj samostojnih nemških državic* da bo obsegala Nemčija kakih 234.000 kvadratnih kilometrov. Poljakom je odstopiti Vzhodno Prusijo v velikosti okrog 78.000 kvadratnih kilometrov, nadalje pokrajino Pommern do reke Oder z mestom Stettin in velik del Slezije z mestom Breslau. 44.000 nadaljnih kvadratnih kilometrov je prepustiti Poljski in Sovjetiji, medtem ko je odstopiti bodoči Cehoslovaški dele južne Šiezija. Berlin mora ležati kakih 73 km oddaljen od poljske meje. Francoska meja naj teče ob reki Rhein, iz rheinskega področja je pa ustanoviti samostalno državico, ki ji je priključiti tudi področje Ruhrgebiet. Velik del dežele Westfalen in Oldenburg je priključiti Hoiandiji. Od Reicha ločiti se pa mora tudi deželo Bayern z glavnim mestom Münchenom vred« Tako prodajajo ameriški novinarji medvedovo kožo, ki je nimajo. □ Atlantska izjava v švicarski luči. Švicarski list »Schweizer Bund - je zapisal v nekem svojem uvodniku med drugifll sledeče: »Sovjetska unija V dotedanjem poteku te uspešne operacije je b lo je pristopila Atlantski izjavi, toda politika, ki jo . i • j o c i_____ .... ; x___; ~ ^ ™ _____i: — n.. n M t. nkmUnik iiVi nacnrrttu ia 159 tankov in 425 topov uničenih oziroma zaplenjenih. Sovražnik je imel velike in kfvave izgube. Hrabra budimpeštanska posadka je medtem vzdrževala sovjetski naval iz vzhodne strani. V jugovzhodnem predmestiu Kispest so se razvneli srditi poulični boji V sovražnem vdornem prostoru severno od Donave je bilo v dveh dneh uničenih nad sto tankov, in sicer večinoma z vodi v svojih obrobnih področjih, nasprotuje svobodi, objavljeni z dotično demokratsko p o-klamacijo. Ako se šteje Sovjetija sama mad demokracije, ima zato pravico v svoji ustavi iz leta 1936, če bi ta ustava bila kedarkoli stopila v veljavo. Stvarno ni z vojnimi cilji Anglo-Ameri-kancev nič bolje, kakor s sovjetsko ustavo. Za doku- -____ — _____ _________ B — Atlantsko izjavo nimajo niti pravilnega Močni "odredi ^ nemškeg*a fetalstva so "s svojimi orožjem Panzerfaust. V obmejnem ozemlju južne menta, ki naj bi spominjal na nekdanjo angleško nnleti na Madžarskem Dodoirali operacije na zem- Slovaške so nemške čete izboljšale svoie pozicije Magna karto, kakor je nedavno priznal sam Roo- s pomočjo lastnih protinapadov. V Kurland-u je ¡bil sovražnik kljub ojačeni obrambi zavrnjen severno od Doblen-a še bolj nazaj Ujetih ie bilo v teh bojih nad 500 boljševikov Uničenih ali zaplenjenih je bilo v teh bojih 58 tankov in 128 topov. poleti na Madžarskem podpirali operacije 1 ji. V Kurland-u se je blizu Frauenburg-a zrušilo več sovjetskih lokalnih napadov. Na Balkanu je izgubil sovražnik po poročilu z dne 6. t. m. južno od Vukovara ob Donavi v bojih, ki so se odigravali zadnje dni, nad 850 mrtvih. Sovražnik je pustil na licu mesta vse nmiranj Gornji Sanntal osvobojen — Rezultat: 2340 naštetih mrtvih in 176*4 ujetnikov Marburg, 10. januarja 1945 Iid. Aktivno pobijanje komunističnih tolp se nadaljuje tudi v zimskih mesecih v vseh predelih Spodnje Štajerske. Po očiščenju področja Wachberg začetkom decembra 1944 po jačjih silah policije, vojske in Wehrmannschafta so bili v zadnjih tednih doseženi zopet veliki uspehi. Večjim tolovajskim skupinam je uspelo v poletju 1944 zasesti nekatere naselbine v Gornji Savinjski dolini. Nato je stopila v drugI polovici decembra 1944 do 7. januarja 1945 v veliko akcijo nemška eksekutiva z močnimi silami policije, vojske in domačih odredov pod osebnim vodstvom des höheren ff- und Polizeiführers im Wehrkreis XVIII und Chef des Führungsstabes Pri tej akciji se je našlo 2340 naštetih mrtvih tolovajev. Razen tega je padlo v tem področju med gornjo savinjsko dolino, Morautschem, Savo ln mejo Reicha v nemške roke 1764 tolovajev, veliko plena, orožja, municije, hrane, propagandnega materij ala itd. Lastne izgube so znašale v teh trdih bojih 66 mrtvih in 274 ranjenih. S to veleakcijo je uspelo popolno uničenje tolovajske republike »Gornja Savinjska dolina«, pri čemer so bili kraji Laufen, Leutsch, Oberburg, Frattmannsdorf, Rietz, Nazareth, Prallberg itd. osvobojeni ter zopet zasedeni od naših ekseku-tivnih sil. ___________Pod vtisom teti silnih udarcev je opažati pri iiir Bandenbekampfung ff-Obergruppenftihrer und tolovajih popolni razkroj. Na stotine prisilno re- General der Waffen-« Rdsener, da bi očistila in krutiranih in vsled sovražne agitacije zapeljanih kanci vsak angleški predlog zopet zasedla to ozemlje. ljudi se je v zadnjih tednih vrnilo na svoje do- Eisenhowerja. Magna sevelt.« □ Švicarski glas o položaju sovjetskih državljanov. List »Schweizei Mittelpiesse« je objavil članek o notranjepolitičnih razmerah Sovjetija ter piše med drugim sledeče: »Sovjetski državljan, ki je prisiljen v sovjetski državi k političnemu prepričanju in slepi pokorščini, ni nikak-šen državljan, še veliko manj pa svoboden. Kdor govori o »svobodi« in »demokraciji«, nima niti pojma o človeku dostojnem obstoju ali je pa ve-doma ponarejevalec kovanega denarja.« □ Ameriški general o nemškem letalstvu. General Spaatz, šef ameriškega vojnega letalstva, je izjavil, da se borijo ameriška letala proti močnemu nemškemu letalstvu, izpostavljena so pa tudi hudi nemški protiletalski obrambi. V vojno važnih nemških središnjicah so postavljene težke protiletalske baterije v doslej neznanih količinah. □ Švica ima nepolitičnega zunanjega min stra. Na drugem mestu objavljamo sestavo nove švicarske vlade, v kateri zayzema položaj zunanjega ministra Dr, ■Petitpierre, ki je bil izvoljen v zvezni svet namesto Pilet Golaz-a Dr. Petitpierre je pristaš liberalne stranke, mož, ki se doslej politično še ni veliko eksponiral. Švicarski tisk razlaga izbiro Petitpierra za položaj zunanjega ministra v tem smislu, da hoče švicarska zunanja politika podčrtati svojo popolnp nevtralnost in pasivnost napram vojskujočim se državam □ Amerikanci ne pustijo napadati Eisenhowerja. Odkar je nemška protiofenziva iznena-dila zapadno fronto, so se v Angliji slišali zakulisni glasovi, da general Eisenhower, ki poveljuje kot vrhovni poveljnik zavezniškim četam na zahodu, ni najbolj pripraven vojskovodja za svoj položaj. V odgovor na to je pa objavil list »New York Times« vest, da je neka »visoko stoječa osebnost« izjavila, da odklanjajo Ameri- o kaki zamenjavi Jaš Beograd te kot mrtvo mesto" Štiri tedne pod Titovo „svobodo" — Dnevnik pobeglega Srba Srbski inženjer Jovan B., ki je ostal v Beogradu ter je pričakal sovjetske »osvoboditelje«, je obelodanil v »Tagespost«-dnevniku, opisujoč tiste dni. Ker bo dnevnik brez dvoma zanimal tudi naše čitatelje, ga prinašamo v celoti: »13. oktober: Sveto je pravkar priletel k meni. Pripoveduje mi, da so sovjetski oklepniki že prispeli do Avale. V mestu je veliko vznemirjenje. Vsakdo čuti, da Nemci ne bodo držali Beograda *a vsako ceno. Marsikateri znanec se priključuje koloni, ki zapušča mesto čez Savo. Tudi Sveto želi oditi. Zaradi tega sva 6e pri »Ruskem čaru« precej prepirala. Svobodna Jugoslavija bo vsem slovanskim narodom in tudi človeštvu podarila nov mir. 15. okt.: Sovjeti so vdrli v mesto pri Topčide-ru. Še v sivini dneva lahko spoznaš velike oblake dima nad vojašnicami kralj, garde. Sovjeti baje streljajo s topovi iz hiš. Od časa do časa se pojavljajo strmoglavci, ki se pa ne spuščajo nižje. Od popoldneva čepimo v kleteh in pijemo žganje. Ali bomo postali svobodni? Mislim, da je 6edaj ves Beograd v kleteh in pričakuje prihoda Sovjetov. 17. okt.: Težke dni- preživljamo. Po ulici Miloša Velikega še vedno leže mrliči. Naši prvi novi stanovalci: neki 6totnik in komisar. Oba sta vljudna, toda molčeča. V mesto so vkorakale na Slaviji tudi prve komunistične enote. Kaj so vse morali doživeti ti ljudje Vsi so sestradani in razcapani. Človek bi 6e jih bal, če bi ne vedel, da so sorojaki. 21. okt.: Nemci so včeraj zarana zapustili zadnjo postojanko na Kalimegdanu" Tišina in mir po silnih borbah vplivata zelo prijetno. Nameravam iti k Dragi in pri njej poizvedeti, kako so preživeli vse to. Na Aleksandrovi cesti nobene žive duše. Pri cerkvi «v. Wlarka me je ustavila komunistična straža. Pozvala me je, naj se vrnem domov in sporočim tudi vsem ostalim sostanovalcem, da se morajo staviti v6i na razpolago. Hvala Bogu, da je imela moja žena doma živil še za nekaj dni. Mir in red se bosta kmalu povrnila. 22. okt.: Prebivalstvo se mora javljati pri policijskih revirjih, ki jih sedaj imenujejo ljudska zbirališča. Tam čaka že velika množica ljudi. Nasproti so stale skupine sovjetskih vojakov. Povedali so mi, da so to NKVD. Z njimi so komunisti. Ko smo čakali nekaj ur, so nas obšli in vsakega uvrstili v gotovo skupino. Približno tretjino vseh, ki smo bili tam zbrani, so zastražene odpeljali v neznano smer. Pozneje so nam sporočili samo toliko, da so jih začasno evakuirali. Hrano jim je bilo mogoče pošiljati v poštno ministrstvo. Majhen del, večinoma stare ljudi, so nas pustili» domov. Jaz sem bil med tistimi, ki so ostali in od katerih so »prejeli osebne podatke. Dejali so nam, da smo »osebno zanesljivi« in da moramo kot delovno poveljstvo pomagati pri obnovi mesta. Vsako jutro ob 8 uri se je treba javiti na policijskem revirju. Na poti domov sem opazil prve velikanske lepake s slikami Stalina in Tita. Oklepnikov ne vidimo več skoraj nobenih. 24. okt.: Zena mi pripoveduje, da so pričeli na Banjici streljati ljudi. Se vedno ne morem verjeti. Govore pa, da sc na Banjici postrelili nekaj tisoč mož in žena, ki so bili uradniki in uslužbenci v upravi in pri policiji. Sedaj sem se pričel bati tudi za Djordja. Še zvečer je bil v mestnem sanitetnem uradu. Njegova žena joka. Ko jo vprašam, če ima kake podrobnosti z Banjice, sk-omizgne samo z rameni. Vsak obup me vznemirja. 25. okt.: Tega dne ne bom pozabil. Djordja so ustrelili in tudi inž. Milana P., 6 katerim sem leta 1940. delal v Vojvodini. Ta je imel službo v gospodarskem ministrstvu. Ustreljena je tudi moja tovarišica Vera S., s katero sem skupno študiral. Bila je državna uradnica ter je vzdrževala svojo bolno mater. Vse je preplavljeno z lističi in letaki. Hrane imamo Je za en dan. Izjavljajo pa, da bo v bodoče razdeljevala živila glavna in-tendantura narodne osvobodilne vojske. Vodim delovni urad. Več sto nas je ter. imamo nalogo popraviti pančevski most. Zvečer mi pripoveduje žena, da smo dobili novega stapovalca. Zjutraj ob treh se zbudimo. Odjeknili so streli. Zena je-pričela vsa preplašena vpiti. Ko sem stopil v sosedno sobo, da bi pozvedel za vzroke vpitja, sem opazil, da sta sedela dva vojaka za našo mizo iz mahagonija. Bila sta popolnoma pijana in sta vrezavala črke v les. Gardino sta strgala ter stajo uporabljala za brisačo. 30. okt.: Zena je stala pred pekarno osem ur in čakala na kruh. Član komunistične stranke je bil navzoč kot nadzorni organ Zaradi dolgega čakanja 60 ljudje godrnjali. Nenadoma je nek ci vilist poklical dve osebi iz vrste ter ju aretiral. Nihče ni spregovoril besedice. Končno je dobila Mira za nas polovico hlebčka koruznega kruha. Z naše delavske kolone sta danes pobegnila dva moža. Zahtevali so me na policijski revir. Mesto je preplavljeno z letaki, tiskovinami in stenskimi časopisi. Še nepoškodovane tiskarne delajo noč in dan. Grafično delavstvo dobiva stanovanja na Dedinju. Tudi hrano jim dostavljajo na domove. Cisto nič drugega kot komunistična propaganda. Kam nas vse to vodi? 2. nov. 1944: Naš Beograd je kot mrtvo, neprijazno ter neprijetno mesto. Sedaj so odšla zadnja sovjetska vozila. Samo še nekaj avtomobilov od AVNOJ in Vrh. štaba. V mestu ni od prta nobena gostilna in nobena kavarna. Pročelja hiš so nema. Sovjeti, ki so, v mestu, spadajo v drugo garnituro ter so vsi zapuščeni in brez pomena. Moj sosed misli, da streljajo ljudi v zaporih še dalje. Tudi podnevi čujemo salve in regij anje strojnic. O treh možeh, ki eo jih zaprli, nimam več nobenih sporočil. Zene še nosijo hrano v ministrstvo. 5. november: Šele sedaj, po nekaj tednih vidimo in zvemo, koliko jih je pobegnilo. Mojih znancev je tu samo še nekaj. Tudi glad goni ljudi iz mesta. Toda nas nekaj držimo skupaj. Tudi pri delu doživljam vedno znova primere prej neznane solidarnosti. Mladino organizirajo. Mitingi, konference, zborovanja in predavanja. Kongres jugoslovanske mladine. Vse je postavljeno na glavo, kakor da bi morali pozabiti na mladino. Tudi mali Mirko je komaj še kako minuto doma. 6. november: Mira je odpotovala. Stanovanje sem našel prazno. Sosed mi je pripovedoval, da sta jo odvedli dve osebi v posebno delavsko enoto. Zapustila mi ni nobenega sporočila. Kako apatičen je postal človek. Sedim za mizo. Prostor moje žene je prazen. Zadnji petrolej gori v svetilki. V sosedni sobi so zopet živahni. Na kaj še le čakam? 7. november: Mira se še vedno ni vrnila. Ljuba moja žena, da je moralo pač do tega priti. Kam so te le odvlekli? Ah, saj nima nobenega pomena spraševati. Na policiji mi niso dali nobenega pojasnila. Stanovanje je obupno prazno. Vsi prijatelji našega 6kupnega življenja so pobegnili. Vse tvoje in svoje sorodnike sem še snoči obiskal. Bilo je že pozno in ulična straža me je hotela zapreti. Niti besedice ne morem zvedeti o tebi. Kakšen zid molka se vendar dviga med nama? Mira, kje si? Kako naj brez tebe vee to prenesem? 10. november: Nihče več ne govori o nemškem okupatorju. Ce danes smatramo koga za nacionalista, štejemo k njemu — Nemce. 12. november: Ne, Ur~ni več obraz onega Sov-jeta, ki sem se ga naučil ceniti v letih svojega ujetništva. Ali je to sploh še obraz? Človek se zgrozi pred sivo anonimiteto, ki koga pogleda. Razžive se sile ponoči. Kriki pijanih vojakov, tuljenje in divjanje odmeva po praznih ulicah. Mi pa sedimo doma in čakamo. Na kaj le čakamo? Ali naj še čakamo? Uvidevam, da smo vsi tu izročeni rutini zverinskega stroja. »Golub, na to mo računali,« je pred dnevi izjavil mladi Savo Z. On dela v moji enoti. Ima prav. Vsi smo podlegli strahotni zmoti. 18. november: Hočemo pobegniti iz te grobnice. Savo mi je priznal, da bo pobegnil 6 skupino nekaterih mož. To noč sem se odločil. Tudi jaz bom to storil. Kaj me še drži tu? Kaj pa še lahko zgubim? Mire ne bo več nazaj. Prijatelji in znanci so ali mrtvi. aH so izginili ali pobegnili ali pa umolknili. Mrzlo in neprijazno je v sobi. Življenje gre dalje kot razblinjen sen. * Inž. Jova B. je naslednjo noč preplaval Donavo. S seboj je vzel samo to, kar je imel na 6ebi in voljo pobegniti pred nevzdržnim 6tanjem.< Krvavo sodišče v rrattmannsdorfo V Frattmannsdorf-u pri Laufen-u je bil nedavno sedež zloglasnega OF-arskega krvniškega sodišča. Predsedovala je tribunalu divja tolovajka s tem-nočrnimi, do pleč segajočimi kodri. Oblečena je bila v živo rdečo srajco in črne hlače. »Sodni svetnik« je bil znani bivši 6odnik v Cilli-ju in drugih spodnještajerskih krajih »tovariš« Lesjak. Okrog razpravne mize je sedelo 15 težko. oboroženih politkomisarjev. Na smrt obsojeni in »likvidirani so bili 6 strelom v tilnik: Ortsgruppenführer in Bürgermeister Franz Regger, Spodnještajerca Franz in Magdalena Kotzbeck, gostilničarka Löschnigg in trafikant Scher iz Praßberg-a. »Likvidirani« so bili nadalje: Aioisia Bogatai, neki Lokan, župan Pg. Haudeck iz Oberburg-a, Ortsgruppenführer in župan Pg. Peter Schiindwein in še mnogo drugih 6podnj£Štajerskih mož in žena. Komunistični tolovaji so zapustili Laufen v vsej naglici. Ko je »častna straža« zakoncev Herberta in Malvine Woschnagg iz Schönstein-a vprašala svojega šefa, tolovajskega majorja Poglajena, kaj naj se zgodi s tem priveskom v tej splošni zmedi, je odgovoril ta plemeniti človekoljub cinično: »To plutokratsko sodrgo ne bomo vlačili seboj. Naj 6i sami pomagajo, kakor pač znajo«. Tovariš »mestni poglavar« je pač zelo hitro pozabil lepih uric, ki jih je doživel pri gospej Malvini, ko mu je šlo za lastno kožo. In tako je čedna zakonska dvojica padla v roke nemški pravici. Tovarišu Poglajenu prisrčna hvala za to. * Politkomisar Zmago je lastnoročno ustrelil in pokopal 401etnega • uglednega kmeta Rudolfa Krainz-a, po domače Štiftarja iz Sulzbach-a. Več dni so iskali obupani sinovi pogrešanega očeta. Slučajno so našli luknjo, v kateri je ležal pod tanko plastjo zemlje na trebuhu s strelom v tilnik »likvidiran« kmet Krainz. Zakaj je moral umreti ta pošteni in čvrsti savinjski kmet na tako okrutni način? Politkomisar Zmago je namreč zapeljal komaj 151elno Štiftarjevo hčerko. Oče, ki se je nad tem dejanjem razburjal, je po- zval zapeljivca na odgovor. Med drugim mu je dejal: »Vaša dejanja 6o drugačna kot vaše pridige! Kdo naj vam še kaj verjame!« To je zadostovalo, da so ga likvidirali. V nedeljo, dne 9. decembra 1944, 6o se t Rietz-u (Sanntal) že na vse zgodaj pripravljali na sprejem Angležev. Prebivalcem so pripovedovali, da bodo prišli angleški padalci na pomoč tolovajem in da bodo pristali na novem letališču v Rietz-u. Ze na predvečer so okrasili kraj z zastavami. PraBberški »mestni komandant«, ki 6e je iz previdnosti utaboril v Unter-Rietz-u, )e prikorakal z vsemi poglavarji in tolovajkami. Spredaj je korakala godba. Letališče je bilo polno tolovajev in ljudstva. Kmetje 60 sicer malo kislo gledali, ker so jim tolovaji v letališke «vrhe prekopali in uničili najboljša polja; vseeno pa so bili radovedni na tolikokrat obljubljeno in nikdar dospelo pomoč. Gledali so z iztegnjenimi vratovi v zrak, ure so potekale, Angležev pa ni bilo. Godba je sicer igrala živahne koračnice, medtem pa so jo voditelji tolovajev neopaženo popihali 6 svojimi ženskami. Ljudje pa so imeli nazadnje zopet dolge obraze in mrzle noge. Par dni pozneje so tolovaji v velikem diru zapustili Rietz, preklinjajoč svoje »plutokratske tovariše«, ki eo jih zopet enkrat pustili na cedilu in osramotili pred vsem prebivalstvom. * V Oberburg-u 60 imeli »na predvečer zmage« prve dni decembra »miting« z izročitvijo zastave »Zidanškovi brigadi«. Ena izmed oberburških, od ljubezni prevzetih deklet je izročila zastavo « sledečimi besedami: »Gornjegraj6ka mladina izroča vam, našim zmagovalnim 06voboditelj«m to ponosno zastavo, da jo ponesete v Celovec, na Gosposveto, v Gorico in Tret ter v naš Maribor«. Tri tedne pozneje je zapustila ta »zmagoslavna brigada« z zastavo in s tolovajem naklonjenimi dekleti v velikem begu »prvo osvobojeno mesto Spodnje Štajerske«. Tovarniška godba ia Triiail-a pa je igrala žalostno koračnico. * V vrstah OF je mnogo izdajalcev. Mrtvaški 6trup razkroja deluje že v najvišjih krogih OP. in kradli. Par tednov po »osvoboditvi« je bila gornja Savinjska dolina takorekoč izropana. Pod silnimi udarci nemške eksekutive so qos'o-besedni in »nepremagljivi« osvoboditelji streho-petno pobegnili, Savinjčane p-. 6o puf-tili na cedilu. V Savinjski dolini pa so bsiežil. žalost, bedo in pomanjkanje, ostale so j-m porušene hiše, razrušeni mostovi in spolno bolne ženske, obenem pa spomin na »likvidirane« prebivalce, čijih tiu-pla trohnijo nekje v samoti. or j€ razstrelila Jchllško H€Š£il§M@ šol0 Sedem deklet {e bilo ubitih, dvanajst jih je dobilo težke, enajst pa lahke poškodbe — Mrtva je tudi učiteljica Kakor smo že poiočali v 50. številki našega li- nobenih pomislekov, nobeneqa sočutja do bliž-sta v lanskem letu, je komunistična OF izvršila nega in ki so zmožni vsakega, tudi najbolj kru-dne 29. novembra v Aßling-u na Gorenjskem aten- tega zločina. Koliko nesreče in boli bodo te tat na tamkajšnjo dekliško meščansko šolo. 30 male pošasti še prinesle svojemu narodu, se ne deklet je sedelo v šolski sobi med predavanjem da pregledati. Z gotovostjo pa se lahko trdi, da učiteljice, ko se je v par sekundah odigrala stra- bo kmalu zapečatena usoda gorenjskega prebival- šna tragedija. Med strašno eksplozijo se je zrušil stva, če bo še naprej brezdelno gledalo komu- __________..... del poslopja ter je pokopal pod ruševinami ves nistično razkrajajoče delovanje in se spogle- Stalina, ki je bil doslej'neviden in vsem dobro razred. Ves Aßling je obnemel od strahu in gro- dovalo z banditi. So nemarnosti, ki so hujše in znan važen činitelj v vsej politiki svojega zeta, ze. Nikdo ni verjel, da bi bil možen atentat na usodnejše od zločinov. Vsak Gorenjec naj to 0dkar ¿gra slednji prvo boljševiško vijolino so-nedolžno deco, in vendar je komunistična OF preudari.« zmožna tudi takih nasilstev. Takoj so prihiteli ljudje od vseh strani, da bi rešili,v kar se rešiti da. Iz ruševin so potegnili sedem deklet povprečno v starosti devet in deset let. Eksplozija je ubila tudi učiteljico. Dvanajst deklet je bilo težko, enajst pa lahko ranjenih. Ves Aßling se je upravičeno zgražal nad ofar-6kim tolovajstvom, ki je uničilo in pohabilo nedolžno deco Komunisti 6o grozili, da bo ustreljen, kdor bi se udeležil pogreba nedolžnih žrtev^ T.--:..L ,________«»nU onnn Tin.l. L. ' r- ^ rlali vi^- Podoba Stalinovega imia v prawi luči Lazar Kaganovič, tast in politični svetovalec Matio j€ bilo w jrconbllkl §mnm SaiiitlsUa dolina? Ali se je res cedilo mleko in med? - Razočaranje je sledilo za petami dobne Sovjetije, se )e pustil nedavno imenovati prvim nadomestnim predsednikom sveta ljudskih komisarjev Sovjetske Unije. To pomeni, da je svojo politično maršalsko palico, ki jo je sedaj držal bolj prikrito, odnesel v ospredje, kjer je ne bo mogel več neopaženo vihteti, kakor jo je doslej. Pri tej priložnosti bo zanimalo, nekoliko pogledati v preteklost "tega moža, ki je s kre-mljskim mogočnežem v vsakem pogledu najbolj zaraščen in povezan. Lazar Kaganovič izvira iz tiste židovske klike, Kijub temu je prišlo 8000 ljud\ ki so dali vid- Komunistična agitacija v okviru OF je zelo ki je v zadnjem stadiju carske dobe vzdrževali nega izraza svojemu gnjevu nad zločinom OF. spretna širokogrudna, zlasti v dajanju praznih tajne zveze z mednarodnimi velekapitalističnim Prišlo je celo do ostrih medklicev proti OF. Ker obijub y tem so tolovaii pravi mojstri Toda ve- krogi, kjer je dobivala denarna sredstva zi p.i je šlo za delavsko deco, ki je našla nezasluženo dnQ Š0 najdej0 zaslepljence, ki jim gredo na li- pravljanje boljševiške revoluciie ;n pi ob Ta. smrt med razvalinami šole, se je pogrebcem vri- manice. v to vrsto spadöjo tudi Savinjčani. Ka- Znano je, da je židovska bančna tvrdko - 4-i3-nilo vprašanje: »Ali so bila morda tudi ta de- kor Dolenjcem, tako so tudi Savinjčanom ob- riki, Kuhn, Loeb & Co v kateri so s j ' ¿i-kletca »izdajalke slovenstva«? To pač ni možno, izbijali, da 6e bo po »osvoboditvi« v gornji Sa- dovski ravnatelji Jakob Schiff Felix Warou g, zato pa so prebivalci Aßling-a bliskoma spoznali vinjski dolini cediIo mleko in med Pripovedovali Otto Kahn, Mortimer Schi't in Jerome-H muer, zavratne ubijateke namene OF, ki qre tudi čez so j,m >>da bo vsega v izobilju« imela najbolj darežljivo roko, k^.te o so samo v trupla nedolžnih otrok, ako ji gre to v njene Dejstva so bila povsem drugačna Kakor pov- nekoliko manjšem obsegu pridno posnemale ban-zločinske račune. socl kjer siedi »osvoboditev«! je prišlo tudi v ke židovske lastnine Speyer & Co v Londonu, »Karawanken-Bote« poroča sedaj o preiskavi Savinjsko dolino pretakanje solza, prišla je beda Gunzburq v Petersburg-u »Nyc Banken« v Stock-glede omenjenega zločina sledeče: 6 krut:m pomanjkanjem vseh življenjskih po- holmu in banka Lazare v Parizu Leta 1917 je »Preiskava qiede atentata v meščanski šoli v trebščin. Takoj po »osvobejenju« je še nekako izjavil židovski bankar Jakob Schiff da sloni Aßl.ng-u z dne 29 ^novembra 1. 1. je zdaj konča- Š|Q vsak dan je bil kak »miting«. Sledil je ples uspešen razvoj ruske revolucije na njeqovih fina. Preiskava je neizpodbitno ugotovila, da so ta in za piesom se je razvijala »svobodna ljubezen«, nančnih podporah. Zato se ni židovsko-sovjetska zverinski zločin izvršili, nahujskani po banditu z imlz-iCOi mitingi, vinom in svobodno ljubez- Rusija potegovala -nikdar za nič drugega kakor »Vinku« — Vincancu Hvastji iz Male visi, 12 do nij0 so hoteli omamiti Savinjčane, da ne bi videli, za mednarodne židovske interese, nikdar pa za 131etni člani zveze komunistične m'adine v Slo- ka| sfe godi Dkrog „jih Tako nekako so mislili in interese ruskega naroda. Sedania vojna, ki jo vodi veniji (SKOJ). Hvastja je na večer pred atenta- rafunai'j komunistični oblastniki. Sovjetija proti antižidovski Veliki Nemčiji, je tom izročil eksplozivni materija! »EVstic« angleš- Pa tudj to je sjasonn postalo Savinjčanom za to najboljši dokaz. Eksponent svetovnega ži- achlterg ©čilčci® partizanov nekaj diugih članov »SKOJ«, in sicer 121e>nega BOSVOb0ditelji« pa niso nič imeli-o Tako se je v tem, da po izkoreninjenju narodov Rusije iz- V =lent'na Slomika, 131etnega V'adimarja Wal- prieelo »rekviriranje« na kmetih. Kmet ali kočar vede socialen preobrat po vsej Evropi ter da za- terja, 121etnega Borisa Licova, 13Ietnega Vinka fi|g moraia dajati in zopet dajati. Po dveh mesecih duši na ta način vsako zdravo nacionalno giba- Pauleca, vse iz Jauerburg-a, in 13'etno deklico »0Svnboditve« je ostala kmetu na mizi samo še nje. Kjer koli je imel Lazar Kaqanovic svoje prste Nado Barutovo iz Aßling a, kako je treba naviti nezabeliena repa. Navdušenje se je hitro poleglo, vmes, so tekli potoki človeške krvi Tam. kjer peklenski «troj in kako ž njim ravnati Okrož- v s!avn} republiki OF je vsega zmanjkalo. Glad so se pojavili težave, si je dal sam sebi odrediti nik je nato prinesel peklenski stroj v aktovki v je romai 0d hiše do hiše. Savinjčani pa 60 se naloge »iskanja nove poti«. V Sovjetiji je na ta meščansko šolo in ga s pomočjo svojih drunov fip0m:niaii lepih in sladkih govoric o mleku in način izvedel tudi kolektivizacijo vasi, kjer je postavil v omaro v sobi «voieqa razreda. Pek'en- „,<„}„_ ki ¿a 8e bosta cedila po vsej dolini. Z izgubilo svoje življenje na milijone malih ta» c*i stroj je bil tako navi», da bi moral eksplo- qr070 so misliH na pnhajaj.očo zimo. Prazni že- tovalcev. Leta 1935. ]e bila v njegovih rokah ure- dirati 29. novembra kmaHi po 16 uri med no- i0d'ec je krulil in željno so se spominjali lepih ditev transportnega problema Sovjetije. Rešil ga uVom 4. dekliškega ^azreda. Ko so bil mladi £asoVr ko so »kruti zatiralci« pošiljali živež, sol je z likvidacijo velikanskih ljudskih množic, ki zločinci tako pripravili mnogoštevilni umor svo- in tobak skoraj v vsako vas Nemški tovorni so iih označili kot sovjetom sovražne elemente, jih nedolžnih tovarišic, so čisto mirno, kakor avtomob;ii so prevažali takrat vse to do Sulz- Dve leti pozneje se ie ukvarja z leorqanizaci ¡0 da se ni nič zgodilo, ostali ves predpoldan v bach-a in Neustift-a. Temu nasproti pa so ofar- sovjetske premogovne in petrolejske industrije, urah pouka svojega razreda. Pri preiskavi so ski »osvoboditelji« nemilosrčno rekvirirali, ropali GPU je tedaj plavala v potokih krvi vse popolnoma priznali in pripovedovali vse po- ______ drobnosti, kako so dovršili gnusen zločin. Dozdevno so nameravali komunistični banditje izkoristiti ta množenstveni umor otrok za to, da bi pozneje raznašali vest, da so Nemci shra- nievali municijo v šolskem poslopju ki je na vajev^ Ujeli smo 53 mož ter zagrabili 17 podpor- Tabkö uspelo modnim tolpam ¿dreti v področje Wach- nikov tolp in funkcijonarjev OF. Osvobodiii smo oovoricc^ 'wieder in schweren Abwehrkämpfen stehende kurländische sorgung sind schon oft die Einheiten der deutschen Dona« flottille erfolgreich eingesetzt worden. — Boote der deutsche Donauflottille auf Feindfahrt. PK-Kriegsberichter Spitzner (S e werden eingebracht in an Nordteii Luxembu.g sind Dezember 1944 in Angriff »damerikaner überrannt. — n unsere Truppen Tausenda ich auf deutschen Boden in ;t antreten Sch) pKKi ichter Scheck (ToEp- Verstiirkung iür die kurländische Kampiiront Front in einen Hafen ein Scherl-Bilderdienst-M. Von den Kämpfen am Duklapaß Wochenlange Regeufälle scheinen jede Bewegung unmöglich machen zu wollen. Unsere Grenadiere aber, die in den Steppen des Ostens an diese Herbsterscheinung gewöhnt wurden, werden auch hier im Duklapaß mit Schlamm und Morast ferüg fj -PK-Kriegsberichter Hagen (Sch) // SIEG ODER SIBIRIEN" Kriegsberichter Helmut Crous PK... In den Tagen, a!6 für die ungarischen Truppen im Karpatenbecken das Absetzen auf die Theiß befohlen war, ergab sieft für die Division eine kritische Situation. Schnelle bolschewistische Verbände versuchten sich den Marschbe-wegungen der Ungarn vorzulegen und womöglich die einzige Rückzugstraße zu sperren. Es ging um Stunden. In diesem Augenblick, da, sich in manchem Gesicht schon die Ratlosigkeit zu spiegeln begann, stand auf der Straße ein ungarischer Hauptmann mit den charakteristischen rotschwarzen Kragenspiegeln des Generalstabes und gab Befehle. Klar und eindeutig lautete der Kampfauftrag: eine Linie, die im großen Halbkreis vor der Straße verlief, war zu besetzen und zu halten. Das Dorf aber, das den Angelpunkt der Riegelsteilung bildete und in das der Feind schon eingedrungen war, war zu nehmen. So befahl Hauptmann Brinzey, dann setzte er sich an die Spitze einer Kompanie und stürmte das Dorf. Die Bolschewisten, die sich des Gelingens ihrer Pläne schon sicher wähnten, erlitten eine böse Überraschung, an der auch wütende Gegenstöße nichts mehr zu ändern vermochten. Die Front stand! In ihrem Schutz marschierten die. Masse zweier ungarischer Divisionen und die Trosse einer deutschen Division über den Fluß. An der kritischen Stelle der Abwehrfront stand der Generalstabshauptmann. Er hielt, bis der letzte Wagen in Sicherheit war. »Keine besonderen Vorkommnisse« — meldete die Division nach den dramatischen Stunden. Der Mann, der diese Meldung schrieb, war jener Hauptmann, war der Generalstabschef der Division. Als junger Generalstabshauptmann mußte er, der glühende Nationalsozialist, den Dienst quit-tieren. Damit nicht genug, verfolgte ihm der Haß eines judenhörigen Systems, bis sich endlich die Kerkerpfo iten hinter ihm, der sich der Politik zugewandt hatte, für lange Zeit schlössen. Die lange Haft hatte sein Haar bleichen können; seinen Willen brechen oder seine Entschlossenheit lähmen, das konnte sie nicht. Mit der aufgespeicherten Energie eines Menschen, der seine Pläne lange überlegt hat, aber an ihrer Verwirklichung gewaltsam gehindert wurde, ging er mit dem Tage der Wiedergewonnen Freiheit wieder an die Arbeit. Sein Unternehmen blühte, der Gutshof in der Tiefebene brachte schönen Ertrag, und auch in der Politik gewann seine zähe Zielstrebigkeit langsam an Boden. Es ist wie eine Ironie des Schicksals, daß, während er das eine verlor, das andere zum Erfolg führte. Etwa zur g!e;chen Zeit, wo mit der Berufung Franz Szalasis seine politische Arbeit ihren Lohn fand, besetzten bolschewistische Horden und rumänische Verräter sein Besitztum in der ungarischen Tiefebene . »Sieg oder Sibirien!« — steht in ungarischer Sprache auf jedem Fahrzeug der Division. Die Kompromißlosigkeit dieses Satzes ist das ungeschriebene Gesetz im Kampf Jeder einzelne Hon-wed weiß aber auch: wenn es irgendwo so richtig rundgeht und es mitunter so aussieht, a!s wollte die bolschewistische Übermacht das Häuflein der Verteidiger überrennen, dann ßind der Kommandeur und der Generalstabschef da! Der Hauptmann kennt jeden Graben und jedfri Unterstand, er kennt seine Männer und weiß um ihre Bedürfnisse und Wünsche. Gibt es überhaupt etwas, was er nicht weiß? Die Kunst der Improvisation, aus dem Nichts etwas zu machen, beherrscht er meisterhaft Troßfahrer, Ordonnanzen, Stabswachen und andere, irgendwie entbehrliche Soldaten ersetzt er durch Freiwillige der Levente- Vcm Kamp! in den Beskiden .Kettenfahrzeuge versorgen eine Schijägerdiv.ision in den Berg-Stellungen der Beskiden mit Nachschub PK-Kriegsberichter Paul (Sch) Jugend. Mit den dadurch gewonnenen Reserven füllt er die Lücken der Grabenkompamen und stellt neue Stoßbattaillone auf. Er hat immer noch eine letzte Reserve, wenn man meinen sollte, jetzt sei wirklich niemand mehr da. POUHCNE "BELEŽKE _| □ »Za enkrat ni v deželah, ki jih zasedejo An-glo-Amerikanci pričakovati nič drugega kakor revščino in spore.« Tako je dejal v svojem letošnjem novoletnem oklicu med drugimi svojimi izvajanji emigrant dr Edvard Beneš ter zadel s tem stavkom žrebelj na qiavo, ako ravno se čuje to iz ust tega ekspredsednika nekdanje Ctško-slovaške, ki živi in politizira na račun Anglo-Amerikancev, nekoliko čudno. V protektoratu živeči Cehi, katerim je bil namenjen njegov novoletni oklic pa s tem niso slišali nič novega, ker jim je znano, da pojejo isto pesem že dalje časa Francozi, Belgijci, Holandci, Italijani, Grki in Aibanci s severnimi Afrikanci vred, ne da bi 6e jim želeli pridružiti □ Zedinjene dižave ne morejo -pomagati Franciji. Vlada De Gaulle-a je poslala enega svojih najbolj pripravnih in primernih mož v osebi Jean-a' Mornet-a v Washington kjer se je pri vladi Zedinjenih držav tedne in tedne potegoval za dobavo živil in surovin, ki jih potrebuje nedavno »osvobojena« in po Anglo-Amerikancih zasedena Francija. Sedaj je pa temu možu uspelo, da bodo Zedinjene države Severne Amerike dobavile Franciji do julija 1945 kakih 13 tisoč ton živil in 15 tisoč ton surovin za oboroževalno produkcijo. Vsega reči in piši 28 tisoč ton kar se bo dobavilo tekom prihodnjih šestih mesecev. Ce pomislimo, da potrebuje Francija, ki je radi vojne in njenih posledic gosDodarsko na tleh in je radi tega od svojih zaveznikov zahtevala v svrho ozdravitve svojega gospodarstva kot začetno dobavo najmanj 600 tisoč ton živeža in surovin in bo šele v šestih mesecih dobila komaj 0.4 odst. zaprošene količine, pove to vse. Zedinjene države deloma ne morejo, deloma pa nočejo pomagati Franciji, Francija se bo pa vsled svojih nad 600 tisoč parov brezposelnih delovnih rok pogrezala vedno globlje v revščino in bedo. Tako torej izgleda zavezništvo z Zedinjenimi državami O Nova vlada v Grčiji. V Ateni je sestavil general Plastiras novo vlado. Zunanji urad je prevzel Sofiandopulis. Značilno je, da vodi vsak član vlade po več ministrskih uradov, ker primanjkuje kandidatov za ministrske položaje. Pravijo, da bo nova vlada libeialna ter bo vzpostavila državno avtoriteto, akoravno se doslej o tem še prav ničesar ne opaža. Boj za oblast traja slej kakor prej dalje. Gre pač za sestavo vlado meščanske vojne. □ Terorni napad na glavno mesto Norveške. Kakor znano, Anglo-Amerikanci ne bombardirajo samo Nemči)e in po n|ei zasedene pokrajine ob vzhodnem in zahodnem bojišču, temveč tudi Norveško. Tako so na Siivestrovo bombardirali glavno mesto Norveške, Oslo, ter zmetali brez cilja večje število bomb v sredino mesta, kjer so pobili in pomorili 53 civilnih oseb norveškega prebivalstva, ki ga hočejo »osvoboditi« □ Prekinitev diplomatskih odnošaiev med Turčijo in Japonsko. Turški parlament je nedavno na predlog vlade sklenil prekiniti dipiomatična odnošaje ž Japonsko. Kakor znano, je bil ta korak Turčije izsiljen od strani angleške in ameriške vlade, ki se po vseh znakih sodeč ne čutita dovolj močni v boju zoper Japonsko ter iščeta na ta način svoje posredne in neposredne zaveznike. □ Angleška delavska stranka plava « moskovskih vodah. Koncem februarja t. 1. odpotuje odposlanstvo angleške delavske stranke v Moskvo, kjer bo stopilo v stik s sovjetskimi državnimi uradniki ter razpravljalo tudi z Stalinom o nekaterih svojih strankarskih zadevah povojne dobe. Iz tega poročila angleške poročevalnice Reu-ter je razvidno, kako globoko je zabredla angleška delavska stranka. O Ustanovitev francoskega osvobodilnega odbora. Znani trancoski poliuk Doriot je po radiu objavil ustanovitev »Francoskega osvobodilnega odbora«, ki zbira vse zastopnike nacionalnega in revolucijonainega gibanja Francozov v Nemčiji in nacionalno Francijo proti režim De Gaulle-a in boljševikom. □ Nova ziuetiua švicarskih ministrstev. V eni zadnjih 6ej švicarskega zveznega sveta so razdelili ministrstva kaKor sledi. Zunanji urad: zvezni svetnik Petitpierre; notranje zadeve Etier; narodno gospodarstvo Stampni; sodne zadeve von Steiger; policija Nobs; pošte in železnice CetiG). Delegacija za zunanje zadeve: zvezni predsednik von Sleige. ter zvezna svetnika Petitpierre in Etter. Delegacija za finance in narodno gospodarstvo: zvezni svetniki Stampfli, Nobs in petitpierre. O »Anglija je že tako aaieč, kakor da je izgubila vojno.« Bivši ameriški državni pod tajnik Sumner VVelles je nedavno izjavil, da usoda Velike Britanije v bodoče ne bo več v njenih lastnih rokah. Pozicija Anglije ob koncu vojne ne bo imela več miiogo slicnosti s položajem iz leta 1939, ker bo morala Anglija podvojiti svoj izvoz ali pa znižati svoj življenjski standard. Problem, ki stoji pred Veliko Britanijo, je izredno velik. Razen tega bodo v Londonu blokirana dobro-imetja tujih dežel komplicirala angieike težave. Angleški imperij si ne bo mogel določati svoje bodočnosti niti na področju denarne veljave, niti na trgovskem področju in seveda tudi ne na poor-ročju zavarovanja gospodarstva. Ravnotežje sil, ki je bijo vodilno načelo Anglije od leta 1688, ne bo več jamčilo varnost in velikost Anglije. S tem je Sumrner VVelles potrdil, da je Anglija že tako daleč kakor da je že končnoveljavno izgubila sedanjo vojno □ Jan Masaryk v službi Moskve. Položaj, ki ga je namenil Beneš bodoči »državi Cehoslova-ški«, je prišel najboije do iziaza v novoletni poslanici, ki jo je prečital takozvam »zunanji minister« te države brez naroda in brez ozemlja, Jan Masaryk, &.n pokojnega predsednika Masa-ryka. Po angleškem radiu prečitana poslanica, namenjena »Cehoslovakom«, je govorila o zunanji politiki bodoče državne tvorbe, ki da bo stala na solidnih, nespremenljivih in masivnih temeljih, opirajoč se na dogovore in dobro soseščino s Sovjetsko Unijo. Vse, kar se bo porodilo iz ten temeljev, bomo brezpogojno izpolnili. — S tem je tudi Masaryk jasno povedal, da bi bila morebitna bodoča Cehoslovaška, ki bi jo rad ustanovil Beneš s svojimi tovariši-emigranti, v popolni odvisnosti Sovjetske Unije. Besedilo novoletnega oklica je šlo 6eveda še dalje tet navaja, da bodo razmere do ostalih sosednih dižav, kakor Poljske, Madžarske, Jugoslavije in Romunije, slonele na predpostavki, da bodo tudi te države v najboljših prijateljskih razmeiah z Sovjetijo ter sodelovale z isto. Držo bodoče Cehoslovaške napram zapadnim velesilam prorokuje Masaryk za nespremenjeno in nespremenljivo ter računa na njih kulturno in gospodarsko pomoč. UMNI KMETOVALEC KOMPOST — NAJCENEJŠE GNOJILO Arbeitsmann Kiebitz meint: Die Stimme aus dem Äther sagt zuweilen, was dir nicht behagt — das ist kein Grund zum Grollen. Mit Meckerei und liummerblick besiegt man nicht das Mißgeschick, das wir besiegen wollen. Zeichnung Erik — Scherl-Bilderdienst-M. Ker se v vseh strokovnih razpravah povdarja zlasti sedaj^ v vojnem času, važnost domačih gnojil spričo pomanjkanja umetnih gnojil, se hočemo danes nekoliko baviti s kompostom torej s tistim gnojilom, ki se ga je v mirnih časih cesto preveč podcenjevalo. Poleg hlevskega gnoja je kompost kot tvorec humusa (sprstenine) brez dvoma naše najvažnejše temeljno gnojilo. Kjer je kompostiranje udomačeno, se komposta v primeri s hlevskim gnojem pripravi letno v enaki množini in# čestokrat še več. Na ta način 6e da pognojiti znatni del celokupne kulturne površine. Gospodarska korist komposta je izven dvoma, če pomislimo, da s kompostiranjem koristno uporabimo razne rastlinske in živalske odpadke, ki bi sicer strohneli brez vsake vrednosti. Kompost je pri gnojenju tako velike koristi, da bi si ga moral oskrbeti ne samo sleherni velik kmet, temveč tudi vsak mali posestnik Neprecenljive vrednosti je kompost za razne posamične kulture kakor 60 travništvo, sadjadstvo vinogradništvo in zlasti vrtnarstvo Kompost tvori osnovno gnojilo pri enovrstnih kulturah alf pa v gospodarstvih, ki posedujejo manj živine ter je tako hlev-skeqa gnoja premalo na razpolago. S kompostom, ki vsebuje visok odstotek humusa ali spretenine, hranimo piedV6em zemeljske bakterije, ki smo jih že opisali v eni izmed zadnjih številk našega li6ta. Bakterije razkrajajo in razstavljajo hranilne snovi in jih tako dovajajo rastlinam v raztopljivi in sprejemljivi obliki. Pri tem razkrajanju se izloča ogljikova kislina, katero vsrkava listje pri asimilaciji v 6vrho tvorbe ogljikovih hidratov. Močno humozna zemlja se da lahko obdelovati, ostane rahla in zračna, poleg tega pa je dovolj topla in vlažna Humozna zemlja vsrkava vlago kot goba m jo dobro ohranjuje. Vsled svoje temne barve istotako vpija sončne žarke in se vsled tega hitreje segreje. Humozna zemlja poseduje vsa svojstva za brezhibno in dobro uspevanje rastlin Mesto za kompost naj bo senčno, najbolje pod kakimi večjimi drevesi v bližini gozda ali celo v gozdu, ako 6icer odgovaijafo poleg mesta tudi druge okoliščine. Po možnosti naj bo mesto za pripravljanje komposta ravno ali vsaj izravnano. Tla morajo biti po možnosti nepropustna. Mesto samo bodi po možnosti dostopno z vozom od dveh strani. Zelo ugodno mesto nam nudi kaka dolinica poleg potoka, kjer je zrak že sam dovolj vlažen in imamo na razpolago tudi vodo. Kompostišče je razdeliti tako, da se dozoreli kompost lahko vsak čas odvaža, obenem pa se lahko dovaža materijal za sveži kompost. Kupi komposta morajo ležati tako, da lahko V6ak čas pridemo z vozom do njih radi odvažanja. Kompost nakladamo ali »plastimo« največ do meterske višine, ker bi se sicer njegove sestavine na dnu 6labo razkrajale vsled pomanjkanja kisika. Tak kompost, na čegar dnu ne bi bilo opažati zorenja, bi nam nudil dokaz nepravilnega postopanja. V takem kompostu bakterije nikakor ne morejo opravljati svojega blagotvornega posla glede razkrajanja rastlinskega in živalskih odpadkov. Najprimernejša širina komposta je štiri metre, dolžina pa je poljubna in se ravna po prostoru in po množini materijala. Kompost riapravljamo ob času, ko ni važnih sezonskih opravkov in ko je na razpolago dovolj materijala. To velja zlasti za zimo, ko imamo za taka dela še največ časa. Za kompost uporabljamo ' vse odpadke, ki jih daje kmetijsko gospodarstvo: pleve, smeti, razne poljske odpadke, sadne in grozdne tropine, drač-je„ listje, vejevje, žagovino, smeti iz drvarnice, delavnic, shramb, skladišč, slamo, papir itd. Uporabno je skratka vse, kar je podvrženo trohnenju. Izločili pa bomo glaževino, razbit porcelan, lončene črepinje, pločevino, žico, železje, opeko, kamenje ter slični materijal, ki se nikakor ne razkraja. Pepela ne bomo spravljali na kompost, ker pepel po svoji sestavi često še celo ovira razkrajanje kompostnega materijala. Radi tega bomo gnojili s pepelom posebej. S kompostom ga bomo pomešali kvečjemu tedaj, ko je kompost že dozorel in je sposoben za uporabo. V ostalem je smatrati pepel kot dodatno gnojilo, ki vsebuje predvsem apno, kalij in tudi fosfor v mali množini. Uporabiti to^»; ts.ru. jo°r teh «nrwi -nrÏTTiprtiVi.''- Poprej naštete snovi in odpadki naj torej tvorijo v kompostu humus ali sprstenino Kompost pa potrebuje tudi »telo«, in sicer v obliki zemlje, ki te snovi veže in jih prisvaja ter tako tvori gmoto. Zemlja obtežuje in spaja te snovi, obenem pa vzdržuje vlago in pospešuje razkrajanje. Zemlja kot sestavni del komposta je za surovine neke vrste »cepivo«, potom katerega dajemo kompostu bakterije in tako omogočamo razkroj V primeri z drugimi 6novmi je pri kompostiranja dodajati le malo zemlje. Na pe* delov odpadkov pride en del zemlje. Več zemlje dodajati ne kaže, ker bi sicer sami zmanjšali vrednost komposta. Za kompostiranje vzamemo vedno le dobro črno humozno zemljo, ki ima že po svoji sestavi največji odstotek bakter.j Uporabimo pa lahko tudi travniško rušo, cestno blato, zemljo iz obcestnih jarkov ter blato, k ga pridobivanjo pri čiščenju potokov ribnikov in mlak. Mani vredna je mrtva, peščena ali celo gramozne; zemlja, kec ji primanjkuje potrebnih bakterij Kompost nakladamo plastoma Najprej naložimo ali nadevamo odpadke do 20 centimetrov na debelo. To plast pokrijemo s tanko pla6tjo zemlje, nato sledijo zopet odpadki in zopet zemlja, in 6icer do metra višine. Vrh kompr-sta pokrijemo z nekoliko debelejšo plastjo zemlje, ki naj obvaruje kompost pred izsuševanjem. Če so odpadki suhi (listje, slama, pleve itd.), jih plast za plastjo sproti polivamo z gnojnico, straniščnikom ali z vodo tako temeljito, da ne o6tane nič suhega. To je velike važnosti, kei bi kompost sicer neenakomerno zorel Pri nakladanju je tudi dobro premešati 6uhe in vlažne snovi, ker dosežemo na ta način lepo enakomeren kompost. Lahke ali rahle snovi je treba nekoliko potlačiti da se lepše sprimejo. V ostalem pa je tlačenje opustiti, ker bi s tem iztisnili zrak in povz"OČili počasno razkrajanje, segrevanje in vnemanje tva-rin. Dogotovljeni kup komposta naj ima na sredini jamo, da tako lažje vpije deževnico in da ga po potrebi tudi lažje polivamo Taka jama ima tudi to prednost, da gnojnica ne odteka drugam, Čezmerno polivanje komposta pa ni umestno, ker se premoker kompost vsled pomanjkanj« zraka slabo razkraja. Dobro je nadalje, ako kup komposta pokrijemo, s smrekovimi vejami v svr-ho zasenčenja ter zavarovanja pred kokošjim brskanjem. Sveže napravljen kompost je prvič prekopati po šestih mesecih, pozneje pa se ga lahko pre-koplje tudi češče, kar pospeši zorenje. Pri prekopavanju komposta je gledati na to, da se ves kup del za delom do al lepo preseka in premeša tako, da pride spodnja plast na površino. Pri prvem prekapanju ga po potrebi polivamo Ko je kompost že dozovel, je opuščati polivanje z gnojnico. Pri prekapanju bomo izločili vsak, slučajno, se v kompostu nahajojoči kamen, črepinjo itd. Kompost dozori, ako ga prekopljemo vsai dvakrat na leto, v treh letih, v ugodnejših okoliščinah pa tudi že poprej. Pred uporabo je vreči kompost skozi žičnato mrežo da tako odstranimo vse, kar ni strohnelo Kompostu ne smemo dodajati nikakih drugih gnoiil. Nikakor pa za napravo komposta ne bomo uporabljali hlevskega gnoja, ki izgubi preveč dušika. To je tudi razlog, da uporabljamo hlevski gnoj za sebe, kompost pa tudi za sebe. V mirnem času se je dodajalo kompostu apneni dušik, aa se je pospešil razkroj. GOSPODARSKE VESTI_| X O dviganju cen na Švedskem. Švedski tisk diskutira o vprašanju, če bo ostalo pri zvišanju cen, ki ga je za 20 do 30% povzročila sedanja vojna, ali pa je računati še z, nadaljniim dvigom. Gospodarskim krogom blizu stoječ list »Dagens Nyheter« vidi v sedanji gospodarski politiki vlade, ki skrbi za cenene zadostne kredite, vzrok dviganja cen, kar je znak, da se gospodarstvo giba v prevzetih izročilih narodno gospodarskega nazora. X Petrolejske kupčije med Sovjetijo in Pei-zijo. Med Sovjetijo in Perzijo je prišlo do začasnega sporazuma glede petroleja. Perzija želi prodati Sovjetiji ves v severnem delu svoje zemlje pridobivan petrolej. Sovjeti bi pa naj poslali " "ptroleiska področja svoje tehnike in strojne VINOGRADNIŠKI IN SADJARSKI KOTIČEK PRAVILNO PRETAKANJE VINA Dejstvo je, da so vina letos precej nagnjena k rjavenju, zato je itak bilo pričakovati, da bo umni kletar napravil preizkušnjo vina glede stanovitnosti. Kakor znano, vzamemo iz vsakega soda z novim vinom po en kozarec in ga postavimo na sod, prepuščajoč ga vplivu zraka. Ako se to vino v kozarcu tekom petih dni ne «premeni in ostane popolnoma enako kot je bilo v sodu, imamo dokaz da je stanovitno in da ga lahko brez nadaljnjega takoj pretočimo. Ce je pa postalo vino vsled vpliva zraka* visoke barve, motno ali pa, da je pokazalo kakršno koli izpremembo, je treba napako popraviti še pred pretakanjem. V tem slučaju se pač nahajajo v vinu kvarne glivice, ki jih je treba potom žveplanja udušiti ali uničiti. Ker pa vina v sodu ne moremo žveplati t-ako kot prazen sod 6 sežiganjem žvepla, 6e v to svrho poslužujemo žveplo vsebujočih tablet odnosro praška, ki ga raztopimo in pomešamo v vino. Gre za kalijev me-tabisulfit ali kalijev pirusolfit. Tak enološko čisti preparat dobimo seveda le v specijalni trgovini ali drogeriji. Normalno dodamo vinu, če kaže le nekoliko izpremembe s tem, da postane nekoliko motno ali nekoliko temnejše barve, samo pet gramov na hektoliter. V težjem slučaju vzamemo des^et gramov, ako pa je vino nagnjeno močnemu por j a ven ju ali izpremembi, vzamemo tudi do 15 gramov na hektoliter. Tablete ali prašek je treba raztopiti v malenkosti tople vode in pomešati v nekaj vina. Nato vlijemo to mešanico v sod ter vino dobro pomešamo z nalašč mešanju namenjeno pripravno in či6to palico. Tekom enega dneva vzamemo ponovno po- naprave, ki jih je vključiti v tehniško-gospodar-sko vodstvo petrolej pridobivajočih podjetij. S to pogodbo sta se oba pogodbenika izognila sklepanju formelne koncesijske pogodbe, dejstvo pa je, da so si Sovjeti pridobili z isto velik praktičen uspeh napram anglo-ameriškim petrolejskim družbam. X Težave francoskega gospodarstva. Pariško prebivalstvo si prizadeva zamenjati svoje velike bankovce za drobiž, ker se boji, da bo prišlo do prisilne zamenjave papirnatega denarja, kakor je to bil primer v Belgiji. Ker so pri takih zamenjavah mali bankovci izvzeti, ponujajo ljudje bankovce po 5000 frankov za male bankovce v vrednosti 4500 frankov. X Podržavljenje belgijske oboroževalne industrije. Belgijski parlament je sklenil z ogromno večino svojih glasov podržavljenje belgijske oboroževalne industrije. sku6no količino kakor prvič. Ako se vino po preteku par dni še vedno spreminja, ie ponoviti dodatek kalijumpirosulfita; dodajanje se ponavlja tako dolgo, dokler vino ne pokaže stanovitnosti in ostane popolnoma neizpremenjeno. Napačno je mnenje, da 6e'vino, ki ga pred pretakanjem nismo fiksirali ali utrdili na opisani način, in ki je pri pretakanju porjavelo, pozneje popravi in da ne^trpi glede kakovosti. Res je, da se popravi le v toliko, kolikor je bilo pri pretakanju dovoljno žveplano na običajni način, da 6e sčasoma zopet očisti in dobi naravno barvo. Kljub temu se kakovost vina s tem znatno poslabša, ker 60 šli pri rjavenju v izgubo važni sestavni deli vina, ki mu pozneje primanjkujejo. Brez predhodne preizkušnje tedaj ne smemo pretakati nobenega vina. Za pretakanje vina je izbrati po možnosti lep, miren in sončni dan. Predhodno je klet dobro prezračiti, nato pa 6ežgati nekaj žvepla, da 6e zrak na ta način razkuži. Vino bomo seveda pretakala le v predhodno dobro očiščeno posodo, pa tudi drugo orodje, ki ga potrebujemo pri pretakanju, bomo temeljito očistili. Pretakati je le dobro pokipela čista vina, ki 60 brez vsake napake. Kislejša, 6icer pa zdrava vina je bolje pretakati pozneje. Dobio je, da leži kislejše vino dalje časa na drožih; tudi je priporočljivo, tako vino večkrat mešati, da 6e dvignejo droži. Tako vino znatno izgubi kislino, postane milejše in tudi drugače popolnejše ter dobro pitno S pretakanjem pa ne smemo čakati predolgo. Čim postane toplejše vreme, nastane nevarnost, da začne vino krožiti in da se dvigajo droži. Vino se tedaj skali in se lahko začne kvariti. Pri prvem pretakanju bomo vino močno zračili. Na ta način pospešimo izhlapevanje žvepla, vino pa se na-vzame kisika, ki povzroča njegovo zorenje. Ako se je vino izkazalo pri preizkušnji brez V6ake napake in je popolnoma zdravo, ga pri prvem pretakanju ne žveplamo, kar tudi znatno vpliva na zorenje in na poznejšo kakovost vina. Žveplali pa bomo 6od pred pretakanjem več ali manj, čim je vino pokazalo tudi najmanjšo izpremembo. Žveplali pa bomo tudi vsa šibkejša, sicer pa zdrava vina normalno (en žvepleni azbestni, trak na polovnjak), ker so taka vina navadno bolj izpostavljena kvarjenju. Nekatera vina so vsled hladnih kleti ali pozne trgatve še motna in še kipijo. Pri takih vinih je kipenje pospešiti. Včasih je tako vino že tudi lepo čisto, vendar še sladko, torej nepo-kipelo vsled slabih ali nečistih droži ali nizke toplote v kleti. Tako vino je dobro pretočiti v čist in malo žveplan sod. Kipenje pa bomo pospešili s tem, da dodamo vino čistih vinskih kvasnic (Gärhefe). Predvsem pa bomo preskrbeli za zadostno toploto. V ta namen je vino segreti na 18 do 20 stopinj Celzija. S takim nepokipe-lim vinom je ravnati slieno kakor z moštom, in je gledati na to, da kipenje lepo poteče. Čim pa je pokipelo, ga je treba pretočiti in postopati z njim tako, Kakor z o6talim vinom. Specijalna vina, katerih mošt je tehtal nad 20 odstotkov sladkorja, pa navadno nikoli popolnoma ne poki-pijo, so sicer še sladka, vendar lepa, čista. Smatrati jih je kot godna ter jih je pretakati povsem normalno. Sen. GOSPODARS1V O_| posestorjenje nemškega denarnega kapitala V zadnjem času se je v javnih debatah mnogo govorilo o pomenu tvoritve denarnega kapital. Pri tem se pa mnogokrat pozabi, da ne gre toliko za narodno-gospodarski, kakor za statistični reu. Tvoritev denarnega kapitala naj pove, v kakšnem obsegu je naraslo stanje celotnega gospodarstva na denarnih nazivih raznih vret. kakor so na primer bankovci, dobroimetja, vrednostni papirji itd., in sicer v gotovi perijodi. Tega pojma se ne sme zamenjati 6 tvorbo kapitala celotnega gospodarstva, s kvoto štedljivosti. Pri skupni vsoti tvoritve denarnega kapitala manjka de) tvoritve kapitala, ki se izpolnjuje kot investicija iz lastnih obratnih sredstev. Nahaja se pa v tem na drugi 6trani denarno-gospodarski navzdolni po-mah likvidacij predmetnih vrednosti kakor so na primer znižanja zalog, opuščena popravila itd., ki nimajo s štedenjem in tvorbo kapitala nobene skupnosti. Tvoritve kapitala pa vsebujejo tudi plačila vojne škode, ki se zbirajo na bančnih računih. Kljub vsemu temu je postal pojm o tvo-ritvi kapitala v vojni zanimiv, ker pride do izraza v denarno kapitalnih zahte'vnih postavkah tista preveša kupne moči, ki predstavlja centralni problem povojnega gospodarstva. Denarni kapital v svojih različnih pojavnih oblikah služi kreditu primernemu financiranju Novo tvorjena dobroimetja se uporabljajo za kredite ali pa za nakupe vrednostnih papirjev, v kolikor obstoja dalekosežen sporazum med tvorbo kapitala in porastom količin kreditov. Nedavno je podal Dr Kaiser v listu »Bankwirtschaft« cenitev notranje tvorbe denarnega kapitala, v katerega je vštel lastna sredstva kreditnih zavodov ter odkup gotovine hišno najemninskih davkov. Leta 1940 je znašal 29 milijard, leta 1941 40 milijard, leta 1942 52 milijard in leta 1943 po ocenitvi 63 milijard Reichsmark. Tvorba denarnega kapitala se je torej v navedenih treh letih dvignila v čudovito enakomernem ritmu za 11,5 milijard RM. Napram stanju z zadnjim pred- Komtesa, lep t/ačon in čarovnica Spodnještajerska ljudska pravljica. Ko so predstavljale v davni preteklosti čarovnice na eni strani strah in trepet ljudstva, na drugi strani pa mu prinašale srečo in veselje, je živela v prijazni spodnještajerski vasi podeželska družina z otrokom edincem, ki je bil daleč naokrog vzor vsem drugim otrokom. Obdarovan po naravi z izredno nadarjenpstjo, je kazal ie kot dojenček toliko brihtnosti, da so ga ogledovali in občudovali ljudje od blizu in daleč. Mali Boliš ni bil izrednost samo v duhovnih in duševnih, temveč tudi v telesnih vrlinah. Star komaj devet mesecev, je že tekal ter izgovarjal skoraj vse besede. Njegova zunanjost je bila primerljiva samo s podobo angelja, njegove lastnosti in značaj-ne poteze so bile brez primera lepe in prikupne. Stel je komaj dve leti; ko je znal na pamet ponoviti vsako pravljico, ki jo je slišal od svoje zlate mamice in ljubljenega ateka. Naravno je, da so bili 6tarši tega čudežnega otroka 6rečni in ponosni. Akoravno otrok ni užival posebne izobrazbe, ker za to ni bilo niti priložnosti, niti sredstev, je tičalo kljub- temu v njegovih možganih in v njegovem vedenju toliko prirojenih lepih in dobrih lastnosti, da je s petnajstim letom svoje mladosti veljal za vsestransko doraslega in zrelega mladeniča. Nadkrilje-val je po svojih vrlinah najboljše ljudi. Ker je razen vsega povedanega bil tudi res lep, mlad mož, je naravno, da je bil prav posebno čislan, spoštovan in priljubljen tudi pri dekletih. Boris je štel sedemnajst let, ko 6e je zagledala v njega mea drugimi dekleti iz domače in sosednjih vasi, tudi hčerka samega grofa, ki je vladal takrat v dotičnem okraju. Akoravno je bil Boris, kakor vsi ljudje dotične dobe, grofov tla-čan ter kot tak izročen na milost in nemilost grofu in njegovim upraviteljem, nikakor ni prikrival nevolje, da je obračala svoje zapeljive in grešne oči za njim tudi grofova hčerka, znana zapeljivka 6vojih lepih moških služabnikov, ki jih je po izkoriščanju navadno uničila in spravila v smrt. Srce mladega moža je namreč gojilo tiho ljubezen do nekega drugega dekleta, hčerke tlačana iz sosednje v?6i. Grajski upravitelji so poskušali napraviti po navodilih komtese iz Borisa grajskega služabnika, ki bi naj imel opravka v grajskih sobanah ter t'l njen osebni sluga. Ko je bila zadeva tudi z grofove strani tako daleč urejena, da" bi Boris moral nastopiti pri komtesi 6lužbo, čemur 6e kot tlačan ni mogel ln ni smel izogniti, ga je neke noči v spanju prebudila čarovnica, ki mu je rekla sledeče: »Dobro znam, da ne želiš v službovanje h koretesi, ker 6e zavedaš, kaj te tam čaka. Ona bi te res zapeljala v smrtni greh ter onemogočila, da bi kedaj koli lahko mislil na ljubezen s tvojo tiho izvoljenko. Kakor hitro bi si zaželela drugega 6obarja, bi te pahnila v ječo in smrt, kar je storila kljub svoji mladosti že z mnogimi mladeniči. Ker si ti nad vse dober mladenič, vreden več kakor V6i grofje s svojimi pokvarjenimi hčerkami ▼red, te bom jaz kot čarovnica rešila vsake ne- varnosti. Z mojimi čarovnijami plačujem vsa dobra in kaznujem V6a zlobna dela. Nikdar ti ne bo treba v grad v službo h komtesi in tudi komtesa te ne bo nikdar spravila v greh prepad ali 6mrt«. Po teh besedah je čarovnica izginila kakor zrak, nevidno in neslišno. Mladenič je nato nestrpno čakal na uro, ki je bila določena za nastop službe pri komtesi. Upal in računal je na pomoč čarovnice, ne da bi bil o tem komurkoli kaj omenil. V noči pred namenjenim odhodom v svrho nastopa 6lužbe, ko je Boris že mislil, da mu čarovnica noče ali pa ne more pomagati, 6e je nenadoma zatemnilo nebo. Zapihal je hud veter in izbruhnila je strašna nevihta, ki je niso pomnili niti najstarejši ljudje. Strašil in preiresal je blisk in grom V60 okolico. Veter je podiial drevje, rušil hiše, v grofov grad j6 pa udarila strela, da se je stresla vsa okolica Končno se je burja polegla in ljudje 60 si oddahn li Ko se je naslednjega jutra javil naš mladenič ves žalosten in obupan pri grajskem upravitelju, ki je bil hkrati grofov prvi 6vetovaiec in dvorjan, ga je ta odslovil, rekoč, da je komteso ubila strela, ki je udarila ponoči v grad in da ne potrebuje več nobenega služabnika. Čarovnica je s svojimi čarovnijami napravila nevihto ter usmrtila komteso. S tem jo je kaznovala za že storjene pregrehe in zločine, ki jih je izvix;la ter preprečila zlo usodo mladeniča. Slednjega ie prav posebno osrečila s tem, da mu je omogočila dosmrtno srečo in zadovoljivo združitev z deP.ef^m, ki ga je nosil v svojem srcu. O. Seite 10 »Štajerski gospodar 13 Januar 1945. Ok ic nemsKemu naro za prispevanje oblači! in opreme za oboroženo silo in Volkssturm du V času med 7 in 28 januarjem 1945 bodo priredili zbirko oblačil in opremnih predmetov za oboroženo šilo in Volkssturm. K temu so izdali vodja stranke NSDAP, M. Bormann, Rsichswirt-6chaftsminister W Funk, Reichsminister fiir Volks-aufklarung und Propaganda, Reichspropagandalei-ter stranke NSDAP Dr. Goebbels in Reichsfiih-rer-ff H. Hiinmler sledeči oklic: Nemški narod! Leto 1944. nam je naložilo težke preizkušnje. Sovražniku ni uspelo s st snjeno močjo treh svetovnih držav v množinstvenem naskoku nas prisiliti na kolena. V herojskem boju. kakor ga ne pozna svetovna zgodovina, je nemški vojak odbil napade naših sovražnikov na vseli iionlah. Domovina se je izkazala vredna svojih vojakov. Kljub sovražnemu letalskemu terorju je pr prav-ljena, bojevati se, verujoča v zmago in je neomajna, kakor nikdar poprej. Nemški narod je enodušno in odločno sledil klicu k brezkompiomisnemu totalnemu vojnemu vodstvu. Zene in dekleta so v tovarnah in pisarnah zamenjale na stotisoče mož tei omoqočile s tem postavitev mnogoštevilnih novih ijudsko-grenadirskih divizij. Delavci in delavke oboroževalne industrije dajejo tem vojakom v roke najboljše orožje. Ravnokar začno dozorevati prvi sadovi totalnega vojnega vodstva. Postavljati se pa mora nove ljudsko-grenadirske divizije in odhodne enote ter jih dovajati fronti. Tudi možje Volkssturm-a se nahajajo v tisočih bataljonov na vežbanju in deloma tudi že v vpostavi. Za postavitev ieh no-Vih odredov potrebujemo nujno oblačila in opremo. Po nalogu Fiihrer-ja pozivamo radi tega vse Nemce, može, žene in našo mladino k »ljudski žrtvi«. Nosilka akcije bo Nacionalsocialistična nemška delavska stranka s svojo uveljavljeno dejansko silo V času med 7. in 28. januaijem se bo zbiralo za oboroženo silo in Volkssturm sledeče: Uniforme stranke in dele takih uniform, isto od njenih odredov in enot, nadalje od oborožene sile, policije, ietalsko-zaščitne policije, železnic, pošte itd., uporabljiva obuvala ter opremne predmete za bojujoče čete, kakor šatore in šatorski pribor, volnene in kožnate odeje, krušne torbe, nahrbtnike, posodo za kuhanje, jermenje, lopate, čelade in vse drugo, kar potrebuje vojak. Razen tega se bo zbiralo obleke, perilo n tekstilije vseh vrst v svrho izdelave novih oblačil in nove opreme. Vsak sonarodnjak mora od tega oddati vse, kar mu ni neobhodno potrebno. Oddajte bojujoči fronti vse kar lahko pogrešate Naši vojaki se morajo tudi tokrat zanesti na domovino. M. Bormann, Leiter der Parteikanzlei. — W. Ftm k, Reichswirtschaftsminister. — Dr. Goebbels, Reichspropagandaleitei der NSDAP und Reichsminister iur Volksniifklarung und Propaganda. — H. H i m m I e r-fi und Befehlshaber des Ersatzheeres. MALE VESTI_j * Bundesfuhrer je pozdravil povratek ozdravelega Bundesjugendfiihrerja. Dne 5. januarja je Bundesfuhrer Steindl v okvira primerne proslave pozdravil Bundesjugendfiihrerja Rudolf-a Schil-cher-ja, ki se je po skoraj leto dni trajajočem zdravljenju ran, ki jih je dobil v boju zoper tolpe, vrnil na svoj položaj. Bundesfuhrer je dal izraza veselju in zadovoljstvu, da je okreval Schilcher, v imenu vseh tovarišev) Hkrati se je Bunde*sfiihrer zahvalil k vojakom odhajajočemu zastopniku Bundesjugendfuhrerja Dr. Julius-u Zet-ter-ju, ker je v času Schilcher-jeve bolezni tako uspešno vodil spodnještajersko mladino, združeno v odredih organizacije Deutsche Jugend, da se je izvršila predaja poslov v popolnem redu. Končno je Bundesfuhrer nanizal zahteve, ki nam jih stavija leto 1945. ^Sigurnost zmage nam mora biti geslo v prihajajočem letu. V našem frontnem odseku, to je Spodnja Štajerska, moramo vpostaviti vse naše moči, ker nam je dodeljena ta naloga Potruditi se mora vsak, da bo 6toril več, kakor zahtevajo dolžnosti. To nam bo jamstvo za zmago!« Spregovoril je še Bundesjn-gendfiihrer o svojem povratku, nakar so s petjem in godbo zaključili lepo prireditev. * Novi naslovi uradov Kreisa Marinrg-Stadt in Kreisa Marburg-Land. Ker je Kreisfiihrer Strobt, ki vodi Kreis Marinirg-Stadt, prevzel tudi vodstvo Kreisa Marburg-Land, so nastopile spremembe v naslovih in telefonskih številkah raznih uradov obeh Kreisfiih-ung. Za oba Kreisa se naha- vojnim letom z 10,5 milijard, se je več kakor po-šestorila ter prekoračila vse normalne oblike višine. Kot hrbtenica tvorbi kapitala se je v vojni razvijala vedno bolj jasno hranilna vloga. Porast hranilnih vlog je znašal leta 1940 8,8 milijard, leta 1941 13,9 milijard, leta 1942 20,8 milijard in leta 1943, po cenitvi, 24 milijard RM. Delež na porastu hranilnih vlog na celotni tvorbi kapitala dosega skoraj 40%. Najbolj primitivna oblika tvorbe denarnega kapitala je porast denarnega obtoka, ki je igral v mirnem času bolj podrejeno vlogo. To se je sedaj bistveno srpemenilo, ker sega del po asta denarnega obtoka na pojave zakladnic, na skrito štednjo. Leta 1941 je odpadlo kakih 14% domače denarne kapitalne tvorbe na porast denarnega obtoka, leta 1942 je to znašalo že izpod 10%, leta 1943 pa komaj 15% (9,3 milijarde Reichsmark). jajo skupni uradi kakor sledi: ParkstraBe 1, telefonske številke 2968% 2883, 2589. 2985 in 2970 (Landrat Marburg); Kieisfiihrer: Pg. Strobl, I. nadstropje, soba 30, stranski urad 12. Pisarna Kreis-fiihrerja: I. nadstropje, soba 29. Sachbearbeiter in osebni referent I. nadstropje, soba 31, stranski urad 36 in I. nadstropje, soba 29, stranski urad 36 Fuhrungsamt I: Kreisamtsleiter I. nadstropje, soba 27, stranski urad 13,- HAG Personal: II. naa stropje, sobi 88 in 89. Fiihfungsamt II: Kreisamtsleiter, I. nadstropje, sobe 32, 33 in 34, stranski urad 27. Kreisinspekteure: I. nadstropje, soba 37. stranski urad 8; Pg. Egger (hkrati National-politischer Referent) I. nadstropje, soba 35, stranski urad 6. Steltungsbau: Kreisinspekteur, I. nadstropje, soba 37, stranski urad 8: Na trgu Domplatz št. 20, pod telefonsko številko 2917. Verwa'tungsamt: soba 18; Verwaltungsamt Stel-lungsbau in Deutsrher Volkssturm: soba 13, stranski urad 1. Urad Volkswohlfahrt: soba 10. II, 12, stranski urad 5 in 6. Urad Frauen: Soba 7 in 8. Deutsche Jugend: Bannftihrung soba 16, telefon 2917, Bannfiihrung, soba 17, stranski urad 3; Bannmadelfuhrerin, soba. 15; Sozialstellenlei-terin, soba 14; Jungmadelbeaufiragte, soba 14. * Vojno-poštne pošiljke ranjenih vojakov. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je odredilo postopek z vojno poštnimi pošiljkami in^lastnino padlih ranjenih, obolelih in izgubljenih vojakov. Predpis določa, da se pošljejo pri enotah ostale zapuščine njegovim svojcem kot službene pošiljke, če je znan naslov. Tovariška dolžnost zahteva, da se take stvari paketira in pošilja zelo obzirno, pravilno in dobro, da se jih ohrani ter obvaruje pred morebitnimi poškodbami. Morebitni vojno-poštni paketi, naslovljeni na medtem že padle, ranjene, ujete ali izgubljene člane oborožene sile, se vrnejo naslovnikom, medtem ko se pošiljke lahkoranjenih, obolelih ali pa premeščenih vojakov, pošljejo na njihove nove ni-slove, v kolikor so znani. Paketiči, ki prihajajo za ranjene,.- obolele, umrle in izgubljene v operacijske področje, se pošljejo nazaj, če so naslovljeni na neznane vojake in ako nosijo oznako, da jih je vrniti pošiljatelju, če se jih ne more dostaviti. V drugih primerjh se taki paketi odp ejo od poveljnika enote, pokvarjenju izpostavljena vsebina se razdeli tovarišem, medtem ko se vrnejo čisto privatni predmeti z morebitnim priloženim pismom z oznako o razdeljeni vsebini pošiljatelju. * Bilanca ljudskega gibanja 1944. V minulem letu je bilo v Marburgu pri Standesamtu prijav- HRABRI SPODNJESTAJERCI Za hrabro zadržanje pred sovražnikom so d&-bili odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse: Soldat Johann Piaschitsch, Ortsgruppe Windischfeistritz, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Anton Rodl, Ortsgruppe Kunigund, Kreis Marburg-Land; Soidat Max Bronndola, Ortsgruppe Brunndorf, Kreis Marburg-Stadt; Grenadier Franz Kolednik, Orte-guppe Ankenstein, Kreis Pettau; Fahienjunker-Ünteroffizier Günther Gobetz, Ortsgruppe Brunndorf, Kreis Marburg-Stadt; Gefreiter Anton Re-pina, Ortsgruppe Rotwein, Kreis Marburg-Stadt; Obergefreiter Stanislaus Kokol; Gefreiter Franz Sidaritsch, Puschendorf, Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettau; Gefreiter Rupert Kurbus, Ortsgruppe I, Kreis Marburg-Stadt; Franz Sitter, Ortsgruppe Kranichsfeld, Kreis Pettau; Gefreiter Johann Zin-tauer, Ortsgruppe Weitenstein, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Oskar Schostar iz Teichwiesena, Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettau; Pionier Hermann Leschitz, Leonhard bei Rann; Gefreiter Oskar Schostar iz Teichwiesena; Gefreiter Hans Schunko, Ortsgruppe Marburg IV. Eisernes Kreuz I. Klasse je dobil Soldat Max Bronndola iz Ortsgruppe Brunndorf, Kreis Marburg-Stadt. Kriegsverdienstkreuz 2. Klasse mit Schwertern je dobil Gefreiter Emil Dobnig, Ortsgruppe Thesen, Kreis Marburg-Stadt. ljenih rojstev: 1389 (1. 1943 pa 224?), od teh 726 dečkov (1. 1943 1164) in 663 deklic (1. 1943 1079). -Smrtnih slučajev 1383 (1. 1943 1266), od teh 802 moških (1. 1943 708) in 581 žensk (1. 1943 558). — Zanimivo je, da je bilo v obeh letih skoro enako število rojenih kakor umrlih. Pri Standesamtu sklenjenih porok 1. 1944 je bilo 515 (1. 1943 pa 806)-. F * Ljudsko gibanje v Marburgu. V drugi polovici decembra 1944 je bilo Standesamtu prijavljenih: 45 rojstev (prej 34) od teh 20 dečkov (prej 20 in 25 deklic (prej 14). Smrtnih slučajev je bilo 82 (prej 94), od teh 52 moških (prej 45) in 30 žensk (prej 49). Pri Standesamtu sklenjenih porok je bilo 10 (prej 14). * 17 žrtev terornega napada na mesto Marburg. Končno število pri letalskem napadu anglo-amb-riških terornih bombnikov dne 27. decembra 1944 znaša 17 mrtvih. * Vžigalica sveti tisoč metrov daleč. Prižgana vžigalica se vidi kilometer daleč, če jo prižgemo po noči. Svetloba nezatemnjene hlevske svetilke se'vidi sedem kilometrov daleč, in sicer tako, da jo letalec lahko opazi sedem km daleč ali pa iz 7000-meterske višine. Nezatemnjena soba nudi letalcu 20 km daleč dobro viden cilj. To velja seveda tudi za slabo zatemnjena okna. * Bilanca zdravstvenih razmer nemškega naroda. Zastopnikom tiska je Reichsgesundheits-fiihrer Dr. Conti podal izjavo o zdravstvenem stanju nemškega naroda v šestem vojnem letu. Kljub močni zaposlenosti zdravnikov, ki jo povzroča vojno stanje, se je izboljševalo zdravniško skrb za civilno prebivalstvo V tem gre v precejšni meri zahvala zdravnicam in starejšim zdravnikom, ki so priskočili v pomoč. Omeniti je, da v nasprotstvu s prvo svetovno vojno, danes ne poznamo epidemij in kužnih vojnih bolezni. Prizanešen nam je tudi bil val hripe, ki je v prvi svetovni vojni zahtevala ogromne človeške žrtve. V kolikor se je tu in tam pojavil pegasti legar, smo ga hitro premagali, škrlatinko in difterijo smo pa pohijali s cepljenjem. Tifus;», griže, hrbtenične ohromelosti otrok in nalezljive otrplosti tilnika nismo imeli nikdar tako malo, kakor leta 1944. Dr. Cont je ocenil tudi storitve ^-Rontgen-Sturmbanna in njegovega komander-ja, ki je padel nedavno za domovino. Zaščita žen in mater je kljub totalni vojni vpostavi v ospredju. Število smrtnih slučajev stvarno ni naraslo. Umrljivo*st dojenčkov je za malenkost naraslu napram neznatnemu padanju umrljivosti žen med materinstvom. Podčrtati je, da je število rojstev v letu 1944 naraslo za 5%. * Prispevajte za Volkssturm! Ves nemški narod je pozvan, da daruje oblačila ln opremne predmete za bojujočo se fronto in Volkssturm. Oklic je našel širom Reicha navdušen sprejem ter tudi Spodnje Štajerska ne bo zaostajala za drugimi pokrajinami. Kakor znano, začnejo z zbirko dne 20. januarja in traja do kraja meseca. Spodnještajercil Pripravite in poiščite stvari, ki jih lahko pogrešate, nakar jih bo treba odnesti na zbirališča. r * Tobak za pipo. ali pa fino rezan tobak. V tvrho boljšega izkoriščanja surovega tobaka bodo nemške tovarne tobačnih izdelkov odslej izdelovale samo fino rezan tobak in tobak za pipo, ln sicer vsakega po eno vrsto. Ceno so določili enotno deset Reichsmark za en kg tobaka za pipo ki štirinajst Reichsmark za fino rezan tobak. Morebitni višji dobiček ostane liki višjemu dobičku pri cigaretah Reichu v prid vojnega vod-»tva. Ker vsebujejo novi enotni tipi vrst tobaka tudi tobak dosedanjih višjih cenovnih razredov, ne bodo sedanje mešanice zaostajale v kakovosti za dosedanjimi povprečnimi vrstami. Začasno bodo prihajale na trg še v dosedanjih paketih, kar je v interesu štednje s papirjem, da se izrabi obstoječe zaloge ovitkov Potrošniki dobivajo torej odslej v vseh paketih nove mešanice po enotnih cenah. Na paketih tu in tam natisnjena omemba o uporabljanju čistega prekomor-skega in onjentskega tobaka seveda ne velja. * Krompirjeva škrobova moka za otroke do 6 let. Na odrezke Grundkart, ki so označeni s križem in ne veljajo za samooskrbovanske skupnosti, se za otroke do 6 let (KLst in KLK) in na Grundkarte za delne samooskrbovance do 6 let (odrezki TSV Klst in TSV Klk), lahko kupi takoj razen doslej nakazane škrobove moke za otroke na izbiro tudi krompirjevo šk^obovo moko. Radi Itedenja s papirnatimi vrečicami se bo imenovano moko prodajalo v odprtem stanju. * Milo in pralna sredstva v 71. in 72. dodelilnl perijodi. S tretjim razglasom urade »Reichsstelle industrielle Fette und Waschmittel« se določa veljavnost na Grundkartah 70. dodelilne perijode za otroke od 3. do dovršenega 6 leta predvidene in nedodeljene odrezke glaseče na po en normalni paket pralnega praška, za 71. in 72. dode-Hlno periiodo, torej za čas od 8 januarja do 4. marca 1945. * Oddaja sira v 71. dodelilni perijodi. V 71. dodelilni perijodi se bo izdalo po navodilu pre-hranievalnerra ministrstva drugo polovico sira na odrezke ZL na Grundkartah in na odrezke W 1 na AZ-kartah. Oba imenovana odrezka opravičujeta do nakupa 62,5 g sira. * Častno glasilo nemškega > vojnega letalstva. Reichsmarschall je odredil, da se imenuje odslej imenoma vse tiste vojake nemškega letalstva, ki »e pred sovražnikom izredno odlikujejo v tako-rvanem častnem glasilu nemškega letalstva, ki se mu pravi »Ehrenblatt der deutschen Luftwaffe«. Objava v tem glasilu predstavlja priznanje xa posamezna junaška dela po podelitvi odlikovanja Eisernes Kreuz I. Klasse, v kolikor se jih ne nagradi s kakim še višjim odlikovanjem. V imenovanem glasilu objavljeni letalci dobijo o tem znak »Ehrenblattspange«. Gre za zlato značko, ki se nosi na traku odlikovanja Eisernes Kreuz II. Klasse iz leta 1939. * Stavke v Ameriki. Ministrstvo dela Zedinje-nih držav Severne Amerike je objavilo, da je meseca novembra 1944 stavkalo delavstvo v 375 primerih. Da se stavke delavstva ne izražajo po-voljno na vojno produkcijo in da prikazujejo nezadovoljive razmere ameriškega delavstva, ni treba posebej omenjati. * Amerikana nadaljujejo s plenjenjem Italije. Medtem ko čaka Bonomi-jeva vlada na izpolnilo »gitatorično podanih obljub o pomoči italijanskemu prebivalstvu in ko istočasno gladuje narod, »o zasedbene oblasti pridno na tem, da dokončno Izropajo že itaJc nad vse revno Italijo. Glasom washingtonskih vest', so v zadnjih treh tednih Izvozile Zedinjene države z Italije blaga v vrednosti 1,2 milijonov dolarjev. List »Journal de Commerce« izjavlja, da so bile to največje po-Siljke, odkar so zasedli Anglo-Amerikanci južni del Italije Vse take posle organizira zavezniška kontrolna komisija. k; pokupi vse dosegljive vrste blaga. * Amerikanci izgubljajo tudi podmornice. Gla- lom poročila mornariškega ministrstva so med 6voje izgubljene podmornice zabeležili/ tudi nedavno pogrešano podmornico »Morski volk«, ki je izpodrivala 1475 ton in se ni vrnila iz svoje vožnje. * Smrt generalnega majorja v pok. Anton-a Lesiča. V Fiauenbergu pri Marburgu je dne 3. januarja preminul vpokojeni generalni major Anton Lesič, star 82 let Pokojnik je bil rodom iz kraja Bošnjaci pri Vinkovcih, kjer je obiskoval srednjo šolo, nakar se je posvetil oficirskemu poklicu. V bivši avstro-ogrski monarhiji je služil v raznih garnizijah. V prvi svetovni vojni si je kot generalštabni oficir zaslužil mnoga odli- kovanja, med drugim tudi nemški red Eisernes Kreuz I. Klasse. Nazadnje je bil poveljnik trdnjave Kotor, nakar je 6topil v zasluženi pokoj ter se leta 1919 naselil v Marburgu. Od leta 1915» o 1923 je bil Lesič glavni urednik dnevnik »Marburger Zeitung«, kjer je z svojim novinarskim delovanjem kot Hrvat pokazal, da je znal dobro voditi pero za interese Nemčije in njeno evropsko poslanstvo kot vodilno velesilo. * Pet let težke ječe za zločin zoper nenravnost. Šestdesetletni Johann Schinnerl iz Ternberg-a je dobil pred sodiščem Steyr pet let težke ječe, ker se je spozabil na dveh mladih fantkih. * Smrt zaslužnega Spodnještajerca. V Egidi-u so položili k večnemu miru 82-letnega nekdanjega župana Karl-a Flucher-ja. Pokojnik je bil do leta 1918 župan občine Zirknitz ter je na tem svojem položaju storil mnogo koristnega za svoje občane, bil je pa vedno tudi s srcem in dušo ob strani nemštva in Nemčije. * Važno pri sestavljanju brzojavov. Brzojavi vojakom o bombnem poškodovanju hiš morajo biti potrjeni od strani -krajevnega urada stranke, ker jih brzojavni uradi drugače ne smejo sprejemati. Pri tem pa na naslovu ni navajati številke Postleitzahl, ker povzročajo na brzojavih samo pomoto in nejasnosti. V vsebini brzojavov je navedba številke Postleitzahl pri novih poštnih naslovih dovoljena podvržena je pa normalnemu štetju besed. * »Madžarski pozdrav« v madžarski oboroženi sili. Po vzgledu nemške, je sedaj tudi poveljstvo madžarske oborožene sile uvedlo madžarski pozdrav, kot obvezen in predpisan vojaški pozdrav v oboroženi sili. * Albanija in povratek kralja Ahmed Zoga. Medtem ko se doslej iz zavezniškega tabora ni slišalo mnogo o Albaniji in povratku kralja Ahmed Zoga, je nedavno objavil list »New Statesman« izjavo nekega albanskega politika, ki govori o načrtu, da se mora v Albaniji razdeliti veleposestva, odpraviti naslove raznih agov in begov in urediti socialne razmere. Ta zaupnik imenovanega angleškega lista je zavzel hkrati glede povratka kralja stališče, da bi za povratek bil potreben predhoden plebiscit naroda, ki pa ne sme računati na pozitiven izid. Kakor znano, je angleška vlada že pred nekaj tedni izjavila, da ekskralj Zogu ne more dobiti potniške vize za potovanje v Albanijo. Kakor izgleda, iVna tudi tu Moskva svoje kremplje vmes, ki se kakor pri jugoslovanskem in grškem kralju protivi tudi povratku albanskega kralja. * Smrt Dr. Erich Rothel-a. Na božični večer je padel v Gurkfeldu kot žrtev sovražnega letalskega napada glavni urednik v Zagrebu izhajajočega dnevnika »Deutsche Zeitung in Kroatien« Dr. Erich Rothel. Nahajal se je v krogu svojih staršev. Pokojnik je bil Nemec iz Gottschee-a, boritelj za nemštvo ter publicist. Z njim vred so našli smrt njegovi starši ter edini brat Gerhard, ki se je nahajal ravno na dopustu. * 16. otroka je rodila. V Hamburgu je gospa Paula Volner nedavno porodila svojega 16. otroka. Vsi otroci izvirajo iz istega zakona; oče je elektrotehnik. Najstarejši sin je bil že na fronti in ga pogrešajo. * Nemški zdravnik je odkril povzročitelja »Pap-pataci-mrzlice«. Ob Sredozemskem morju poznajo že dalje časa mrzlico, ki je nekakšen dvojnik znane malarije. Veda je potrebovala dalje časa za ugotovitev, da gre za mrzlico, ki nima nič skupnega z malarijo ter jo je krstila z imenom »Pappataci-mrzlica«, n« da bi poznala njeneaa povzročitelja. Nedavno je pa uspelo nemškim znanstvenikom, predvsem zdravniku Veit-u, odkriti takozvani Virus, ki povzroča mrzlico Gre za na pesku živečo muho, ki okuži ljudi To je sedaj predpogoj za nadaljnje korake, ki bodo omogočili pobijati in zdraviti imenovano bolezen. * Rožno olje — zdravilo tuberkuloze. Evropski zdravniki so v zadnjem času delali uspešne poskuse z uporabljanjem rožnega olja pri zdravljenju bronhijalne astme in pljučnih abcesov. S tfem se je takorekoč po navodilih Paracelzusa prvič v modernem zdravilstvu uporabljalo sredstvo, ki je zraslo na domačih evropskih tleh. Zdravniki so nudili pomoč ter ozdravili tudi več ranih primerov pljučne tuberkuloze z vbrizganjem rožnega olja. Zdravniška veda trenutno preizkuša zdravilnost rožnega olja tudi Dri drugih boleznih. * Centrala za boljševizacijo v Londonu. Po vojni nameravajo urediti v Londonu »Hiše bntan-sko-6ovjetskega prijateljstva«, ki bodo razpolagale 6 knjižnico, čitalnico, koncertnimi in predaval-nimi dvoranami, čakalnicami in restavracijo. * Strel v tilnik za nasprotnike Židov. Sovjetsko poslaništvo v Washinglonu je objavilo sKiep Moskve, da kaznujejo v Sovjetiji vsako proti-židovsko udejstvovanje s smrtjo. Moskva se pa s tem ne bo zadovoljila,' da bi izvroevaia take kazni samo v notranjosti svoje dežele, temveč izvrševati jih hoče tudi izven njenih meja, dokier ne bo iztrebila vsega antisemitizma (protižidov-stva). * 125.000 krat proti sovražniku. Schlachtge-schwader Immeimann (odred bojevniških letal), ki ga vodi znani nositelj najvišjega nem.ikega odlikovanja za hrab.ost, Oberst Rudel, je izvršil dne 3. januarja t. 1. svoj 125.000 polet proti sovražniku. » * Vozne knjige za avtomobile. Prometni minister je izdal predpis o uvedbi avtomobilskih knjig (Fahrtenbuch), ki bodo edino dovoljevale uporabo privatnih avtomobilov. Podrobnosti so objavljene v uradnih listih. * Uspela sodobna ka ikatura V nekem rimskem listu je izšla karikatura ali zasmehovahia slika, ki predstavlja »Tri kralje«, jahajoče na vei-blodih. Na prvem velblodu sedi Roosevelt, na drugem Churchill. Tretji je brez jezdeca z napisom: »Veselo Novo leto želi Jožef Stalin.« * Jadralno in motorno letalo ob enem. Tovarna letal v Farnu (Švica) je izdelala raotomo jadrnico, ki se lahko uporablja koi jadralno in kot motorno letalo. Nova konstrukcija ima namen, izogniti se odvisnosti jadralnega letala od pomoči pri vzletu, s pomočjo montaže pomožnega motorja. Oblika stroja omogoča jadranje po en meter v sekundi. Stroj goni Pobjoj-Motor 75 PS. Konstrukter tega novega aparata, ki meri v širini 17,5 m in tehta 550 kg, je docent na tehniški visoki šoli v Ziirichu, prof. Gsell * Zamenjava poveljnikov na zahodni fronti. .Reuter je poročal, da so na zapadni fronti poverili vrhovno poveljstvo zavezniških čet severno od Ardenov maršalu Montgomery-ju, tako da sb mu podrejene tudi ameriške čete, medtem ko so dodelili ameriškemu generalu Omar Brand-ley-ju frontni odsek južno od tam. S tem sta prišli ameriška 1. in 9 armada pod poveljstvo maršala Montgoinery-ja. Do spremembe je prišlo na podlagi Churchillovega obiska v glavnem stanu generala Eisenhower-ja, ozadje pa leži v zavezniških porazih, ki jih doživljajo vsled nemške ofenzive. * Brezposelnost Francije narašča. Francoska delavska strokovna zveza objavlja, da imajo v Franciji kakih 600.000 registriranih brezposelnih delavcev. K temu je šteti še 750.000 parov delovnih rok, ki so samo delno zaposlene. Tako izgleda stanje delavcev tam, kjer zasedejo Anglo-Amerikanci evropske dežele, medtem ko je pod nemško upravo Franciji primanjkovalo delovnih sil. ANZEIGEN Im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich! af Schmerzerfülli geben wir die traurige Nachricht, daa unser innigstgetiebter, herzensguter Sohn. Btudei. Schwager und Onkei Jakob Plochl Grenadiei im Alter vor 24 Jahren, an der Ostfront den Heldentod fand. Steindorf, Neudorf (Kreis Pet-tau) im janua 1945 In tielei Trauer: Maria Plochl, Mutter; Franz, Peter und Martin Plochl. Brüder; Maria Jantschitsch und Marqa-rete Ranfl. Schwägerinnen und alle übrigen Verwandten. 10 In tietstem Leid und Schm.rz geben wir be kannt, daß unsere Hoffnung, Stütze und Freude unseres Lebens unsu, Uber alles geliebter Sohn. Brudei und Neffe Anton Krumn Soldat einer Luttwaffeneinheit am 29. November 1944, im Alter von 22 Jahrec. an der Südfront gefatien ist Kranichsfeld, Cilli. Wien Agram, am 10 Januai 1945 goß In tiefe. Trauer, Anton und Marlü, Eltern: Philipp, Bruder, dzt. im Felde, und alte übrigen Verwandten. macht vieles leichter: - auch die Qualitätsarbeit Sehleistung unserer Augen und damit die Leistungsfähigkeit des gonzen Menschen erfordern gutes licfil. Deshalb OSRAM-tampen nidit „nackt" verwenden, die leuchten blendungsfrei und arbeilsgerechl anordnen und sauber halten. OSRAM: viel ^¿icht ¡¡ih wenig Strom: Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß mein lieber Gatte unser Vater, Groß-u. Schwiegervatei Onkel. Herr Anton Ingolitsch Bau- und Möbeltischler, Hausbesitzer nach langei schwerer Krankheit, im 63. Lebensjahre, am 30. Dezember 1944, verschieden ist. Die Beerdigung fand am 2. |a-nuar 1945 in Unterpulsgau statt. Unterpulsgau, «m 4. 1. 1945. In tiefstem Leid: Anna Ingolitsch, geb. Ker-schltsch, Gattin: Anton Ingolitsch, Professor, Josef, Karl, dzt. im Felde, Söhne; Mathilde Wcrtnik, Angela Kanfer, Töchter; Wilhelm Werinl* und Vin-zenz Käufer, Schwiegersöhne; Adele Ingolitsch, geb. Obrausch, Schwiegertochter, und Enkelkinder, sowie alle übrigen Verwandten. 793 Erfolgreich« Russen- und Schwabenbekämpfung Übernimmt ichüdllngsbekämpfungsanstalt A. STREIT Wien II.. Tandelmarktgasse " Tel A 47 0-811. 860 Achtung1 Gute Belohnung erhält derjenige, welcher meinen Sohn Supanz Karl, geb. am 29. Oktober 1933 in Cilli, Oberalting 17, findet. Von 18. Dezember 1944 ist er verreist. Angezogen in braune Mütze braune lacke, schwarze Hitler Jugend-Hose und schwarze Lederschuhe. Am rechten Auge ein Kennzeichen. Supanz — Cilli, Oberkötting. 3-13 KICi ICQ ruiver lür Wucns und MEUC3 Mästung der Schweine REDIN, mit garantiertem Erlolg Zentraldrogerle Emil Illiir Marburg (Drau). Herren!}. 33 FUt die überaus herzliche Anteilnahme am schweren Verluste unseres teuren Gatten. Vaters usw., Herrn ANTON INGOLITSCH, sagen wir allen innigsten Dank. Insbesondere danken wir allen Kranz- und Blumenspendern, sowie für das letzte Geleit. 794 Familien Ingolitsch, Wertnik und Käufer. Tief erschüttert geben wir den Verwandter und Bekannten lie traurige Nachricht, daß unsere liebe Mutter bzw. GroB-und Urgroßmutter Frau Karoline Habith geb. DESCHMANN gewesen. Grundbesitzerin in Tresternitz Nr 90, im 93. Lebensjahre ihre Augen für immer geschlossen hat. Sie wurde am 3 lanuar 1945 am Ortslriedhofe in Garns der Mutter Eide zur ewigen Ruhe übergeben. Herzlichst bedanken wir itn*-für die Teilnahme, das Mitleid und die Kranzspenden. Gams b Marburg 4. 1 1945. Die tieftrauernden Hinterbliebenen: Jon Habith, Simon Habith, Joseline Pichleritsch. geh Hsbith, Alolsia Androsa, geb. Habith. Kinder; Jakob Pichleritsch, Matthlas Antfro*a. Schwiegersöhne: Josef Pichleritsch, Alma Aridrosa u Anton Habith. Enkeln. 798 Von tiefstem Schmerz ge beugt, gehen wir allen die traurige Nachricht daß unser in-nigstgeliebter Vater. Groß' und Schwiegervater und Onkel. Herr Friedrich Roth Besitzer am 4. lanuar 1945, im Alter von 88 jähren, nach langem schwerem Leiden von uns geschieden ist. Wir betten unseren lieben Toten am Sonntag, den 7 lanua' '945, um 15 Uhr vom Trauerhause in Roßwein Nr 71 aus auf den Orts-friedhof Roßwein Drachenburg, Mar-burg-Drau am 4 lan 1945. In tiefer Trauer: Juliane, GaUin: Fritz, Franz u. Mltzi, Kinder: Franz Pauko, Schwiegersohn: Stefanie Roth, Schwiegertochter. Franz Roth, Mltzi. Franz und Niko Pauko, Enkelkinder. un<< alle übrigen Verwandten. 796 Wir erhie.ten die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn. Bruder und Onkel Plochl Rudolf Gefreiter nie mehr zu uns zurückkehren wird. Er fiel im Aller von 19 Jahren am 8. November 1944 in Ungarn. Deutschbere-Wurmberg. im lanuat 1945. In tiefer Trauer: Theresia Plochl, Mutter; Peter, Bruder; Maria Tkaltschetz, Schwester; Inge Tkaltschetz, • Nichtt und alle übrigen Verwandten. 11 Statt eines glücklichen Wiedel schcns. traf uns die unermeßlich harte und bittere Nachricht, daß unser unvergeßlicher, lebensfrohe'' Sohn Alexander Pöschl Gefr., Träyei de« Verwundeten abzeichens am 18. August 1944 im Alter von 20 Jahren, bei den schweren Kämpfen an der Südfront sein junges Leben ließ. Er starb den Heldentod für Großdeutschlands Freiheit Marburg-Dr.. Wien. Agram, am 9. lanuar 1945 803 In tiefste' Trauer: Franz und Maria Pöschl, Fitem; Franz, dzt. im Felde Josef, dzt. im Lazarett, und Vinzenz, Brüder; Maria, Hilde, Mathilde. Julie u. Annl, Schwestern. Philipp und Lulsi Plnitsch. Onkel und Taute; Franz Premer, Pate, und alle übrigen Verwandten. Schmerzertüllt geben wir die tiautige Nachricht, daß mein innigstgeliebter Gatte., unser Vater. Herr Franz Snoj Angestellter im 50. Lebensjahr einem Luftangriff zum Opfe' fiel. Das Leichenbegängnis fand am 31. Dezember 1944 in St. Martin bei Wöllan statt. Wölian. Cilli. Agram. 28. Dezember 1944 In tiefer Trauer: Maria Snoj, Gattin; Ella MI-lena, Jus'ina, Töchter: Franz Pehar. Schwiegersohn: Boris. Enkel. 8 Vom tiefsten Schmerz gebeugt geben wir allen die traurige Nachricht vom Ableben unseres innigst-geliebten Sohnes. Bruders und Schwagers Anton Bobonetz Kriegsversehrter welcher Freitag, den 29. Dezember 1944. im Alter von 21 Jahren, nach langem schwerem im Felde zugezogenem Leiden für ewig von uns geschieden ist. Die Seelenmesse W'rd am 7. Januai 1945 um 8 Uhr, in der Pfarrkirche in Kölsch gelesen Roßwein, am 3. lanuar 1945. in tiefei Trauer: Franz und Maria Bobonetz, Eltern; Fr.