TURIZEM Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije Št. 9 • Letnik II Junij 1997 Slovenija TEMA MESECA: ZAVIDLJIVI REZULTATI SLOVENSKEGA TURIZMA V PRVEM ČETRTLETJU. Skrbi vzbujata padec prodaje blaga in storitev tujcem ter slabši obisk v igralnicah .:.stran 2 ZAKON O POSPEŠEVANJU POSPEŠEVANJU TURIZMA ZELO POZITIVNO SPREJET V DRŽAVNEM ZBORU . .stran 3 AGENCIJE IN POSLOVNI TURIZEM: Ustanavljanje ljubljanskega kongresnega urada. Britanski tour operatorji se vračajo v velikem slogu. .stran 4 HOTELI: NOVA KLASIFIKACIJA HOTELSKIH OBJEKTOV JE IZŠLA V URADNEM LISTU .... stran 5 MEDNARODNI TURISTIČNI MARKETING: Poročilo iz Švice, ponovno obujena kandidatura treh dežel za ZOI2006. Sbvenske Konjice pripravile svoj turistični proizvod.... stran 6 SEJMI IN BORZE: Uspela predstavitev slovenske kongresne ponudbe na borzi EIBTM. Na RDA bomo ponudili “deželo Avsenikov ” ...stran 7 AIESEC IN SmarT ZA VEČ IN BOUŠE ZNANJE V TURIZMU. Prva predstavitev slovenskega gospodarstva v Grčiji, Kje je kdo, Podčrtano..... .....stran 8 Novičke: PRESTIŽNA NAGRADA ZA “IMEJMO SE FAJN” Konec aprila so v Londonu na letnem srečanju evropsko - afriške regije Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev (IABC) slovenskim strokovnjakom za odnose z javnostmi podelili kar štirinajst Zlatih peres, nagrad za odličnost v poslovnem komuniciranju. Največ nagrad v mednarodnem merilu je dobila agencija Pristop, in to kar sedem! Med drugimi je priznanje za odličnost v komunikacijskem managementu za akcijo “Imejmo sefajn”za promocijo sbvenskega turizma domači javnosti prejel direktor Pristopa Franci Zavrl. Mednarodna žirija je pri ocenjevanju upoštevala tako kakovost izvedbe, kreativnost in tehnično dovršenost del, kot tudi doseganje zastavljenih ciljev. Priznanje tako dokazuje,da je bnska akcija promocije turizma v Sbveniji, ki jo je za Center m promocijo turizma Slovenije izvajala agencija Pristop skupaj s Snovalnico Ma, pripomogla, da število slovenskih turistov lani v Sbveniji ni upadlo tako drastično, kot so vsi napovedovali. Letošnja akcija, ki naj bi jo pod sloganom “Dobrodošli doma” izvajal konzorcij Trigbv (Mayer&Company, Imago in PR&RM), pa bo, žal preložena m boljše čase, ko bo naposled urejeno financiranje promocije in trženja turizma. Akcija sicer ni bila zamišljena kot poletna kampanja, temveč naj bi potekala do konca leta, ker pa CPTS od države še vedno ni prejel obljubljenih sredstev, jo bo treba preložiti. Ob tem velja opozoriti, da bi moral državni zbor čimprej sprejeti proračun za letošnje leto, saj je promocija slovenskega turizma, pa tudi delo dntgih nacionalnih ustanov, ponovno zelo otežena. 44. GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE... ...bo potekal 22. in 23. oktobra 1997 v Termah Čatež pod geslom: SOŽITJE POSLOVNE USPEŠNOSTI, ZNANJ, SPRETNOSTI IN IDEJ. Tako je sklenil Upravni odbor Združenja za turizem in gostinstvo na svoji 13. seji dne 7. maja 1997. Datuma si vpišite v svoj letni koledar! IABC Europe/Africa Region ANNUAL AVIARDS 1997 Certificate of Merit Catcpn/ Community & Gooamnent Reirlteu Slovenian Timrisrn: Let's Ilavtfun Pristop Comrmnkstkm Gmip REPANŠEK PODPREDSEDNIK ETC Na redni generalni skupščini Evropske turistične komisije (ETC) 23.maja letos v Glasgowu je bil predstavnik Sbvenije Janez Repanšek (predstavnik CPTS v Mimchnu) izvoljen za podpredsednika te pomembne evropske organizacije, novi predsednik pa je postal predstavnik Nemčije Hans Jakob Kmse, ki je tudi poslanec v deželnem parlamenta Hamburga. ETC je bila ustanovljena že leta 1948 in ima danes 27 čla¬ nic. Na zadnji skupščini je bila sprejeta Uidi Hrnška, Slovenija pa je poštah članica že leta 1992, kar je pomenilo eno prvih integracij nove države v evropski prostor. Sedež ETC je v Bruslju, kjerje generalni direktor Walter Leu. Gkvna nabga ETC je promocija in marketing evropske turistične ponudbe, raziskava tržišč in shb za razvoj turizma v Evropi ki je še vedno glavna turistična destinacija na svent. Pri svojem delu ETC sodeluje z WTO, Evropsko komisijo - DGXIII, OECD in drugimi organizacijami in asociacijami v Evropi in po svetu. EVROPSKI MESEC KULTURE V POLNEM TEKU EMK je vsekakor najpomemb¬ nejša sbvenska kulturna prireditev v letošnjem letu, nemara pa tudi vse od razglasitve neodvisnosti. Kot taka bi lahko veljak tudi kot izvrstna prilož¬ nosti slovenski “incoming”, torej animacijo tujih trgov, za kar sta si prizadevali tako projektna skupina EMK, kot tudi CPTS. Žal je bilo za tako zahteven projekt izjemno težko pripraviti koledar prireditev, kar pa bi bil predpogoj, da bi lahko tuji tour operatorji EMK vključili v svoje pro¬ dajne programe za poletje 1997. Otvoritvena slovesnost EMK, 15. maja v Ljubljani. (Foto: Igor Modic) Komentar _ KULTURA MORA POSTATI DEL NOVE PODOBE SLOVENSKEGA TURIZMA Dr. Bogomir Kovač Ni posebna modrost, če razglašamo turizem za vodilno postindustrijsko panogo enaindvajsetega stoletja. Turistični prihodki so leta 1996 na svetovni ravni presegli impresivnih 423 milijard ameriških dokijev (7,6-odstotna letna rast), 592 milijonov mednarodnih turističnih nočitev in leta 2020 WTO napoveduje 1,6 milijarde turističnih obiskovalcev. Pri kolaču turističnih prihodkov dobijo industrijske dežele 63,8 odstotka, dežele v razvoju 31 odstotka (Kitajska je deveta na lestvici) in države srednje in vzhodne Evrope 5,2 odstotka. Med posocialističnimi državami so velik napredek pokazale Madžarska (20,6 milijona obiskovalcev), Poljska (19,4 milijona) in češka (17,2 milijona), kar jih po številu turističnih prihodov uvršča pred Avstrijo na dvanajstem mestu. Toda razlika med njimi in m primer našo severno sosedo, ki še vedno velja za turistično velesilo, je kajpada v kakovosti turistične ponudbe in njeni dodani vrednosti, saj je glede turističnega prihodka Avstrija na šestem mestu, medtem ko omenjenih treh dežel ne bomo našli med prvimi tridesetimi državami. Ekoiutmisti vemo za blagodejni multiplikativen učinek turizma, toda pri tem pogosto pozabljamo, da je turizem s svojimi vrednotami (svoboda, individualnost, dinamičnost, komunikativnost, globalnost, podjetništvo ...) dejansko način Življenja sodobnega človeka. Nemški kancler Helmut Kohl je na letošnji Berlinski turistični borzi poudarij kako pomembno je, da turisti in gostitelji spoštujejo medsebojno kulturno dediščino, medčloveško dostojanstvo in zdravo okolje. Turizem je torej pomembna gospodarska panoga in hkrati nosilec nove kulture enaindvajsetega stoletja. Od tod lahko za imše razmere izpeljemo pomemben sklep. Turizem je v Sloveniji nesporna središčnica gospodarskega razvoja in hkrati merilo naše civilizacijske kulture. Kaj torej storiti, da bo turizem že r bližnji prihodnosti prinesel 1,5 milijarde dolarjev in da bo hkrati najboljša pot k evropski multikulturalnosti in kozmopolitizmu nasproti nacionalizmu in provincializmu mlade slovenske države? V tej dvojnosti tiči veliko več, kot zgolj pogrošno priseganje na letošnje leto kulture v slovenskem turizmu. Nekateri so v njem videli predvsem obujanje kulturne pomulbe v okviru turističnih društev, drugi so prisegali na vključevanje kulturne in naravne dediščine v turistične proizvode, tretji so poudarjali predvsem kulturo poletnih festivalov, četrti so prisegali na enkratnost EMK v Ljubljani in podobno. Le redki so v tem videli priložnost za sistematično povezovanje kulture, podjetništva in turistične ponudbe (projekt IMAGO Slovenije) ali pa način oblikovanja nove kakovosti turistične ponudbe in njene promocije. Kultura je kajpada širok pojem in vanjo lahko uvrstimo tako prizadevanje za kulturno ponudbo (celovito obvladovanje kakovosti turističnih storitev), kot tudi ponujanje integralne slovenske in mednarodne kulture kot spleta turistične ponudbe. Leto osorej mora Sbvenija med svojimi turističnimi proizvodi tržiti nove kidturne poti (dediščina), kulturne festivalske grozde (poletni festivali) ter raznolikost mestne kulture in kulturnih otokov na slovetiskem podeželju. Slovenija premore slovenski Salzburg ali Benetke samo kot integralni kulturni proizvod in prav v tem je lahko naša prednost in posebnost, ki jo moramo proizvodno, tržno in promocijsko nadgraditi v naslednjem obdobju. Se več, kulturna turistična ponudba mora postati del nove korporativne identitete slovenskega turizma, če smo promotivno Slovenijo predstavili kot šopek miru, zelenja in ljubezni (“sLOVEnija”), potem velja k temu dodati pomembnost naše kulturne identitete. To je naloga, ki pomeni pravo nadgradnjo dosedanjega informacijsko promotivnega kroga CPTS. To je hkrati projekt, kjer morajo najti skupen imenovalec vsi potencialni nosilci slovenske promocije v tujini, ki prepogosto nastopajo nepovezano in z zmedenimi predstavami o turizmu kot kulturni vrednoti slovenskega gospodarstva. Podobno je na drugi strani za hdhtmo podjetništvo to poslovna priložnost, ki mora spodbuditi ponudbo pravih, tržno zanimivih kulturnih proizvodov. Slovenija je v obeh primerih nepopisan list, ki zahteva domiselne trgovce s kulturnimi storitvami in kreativni miting nove Mhirne promocije in njenih nosilcev. To spoznanje je enako pomembno za državne uradnike, turistična podjetja in kulturne delavce. Vsi se nahajamo na istem čolnu in bilo bi nesmiselno, če si še naprej prizadevamo za premikanje kulturnih stolov na turističnem Titanihi. » Slovenija Zavidljivi rezultati slovenskega turizma v prvem četrtletju mag. Danica Zorko V primerjavi s tromesečnimi rezultati leta 1996 je dosegla Slovenija v letošnjih prvih treh mesecih, zlasti na področju inozemskega turističnega prometa, zavid¬ ljive rezultate; število tujih gostov se je povečalo za 18 odstotkov in število tujih prenočitev za 23 odstotkov, povpečna do¬ ba bivanja se je podaljšala s 3,1 dneva na 3,2 dneva; domači in tuji gostje so bili v razmerju 51:49, domače in tuje preno¬ čitve pa v razmerju 56:44. Domači turistični promet merjen s šte¬ vilom prenočitev je ostal na ravni rezul¬ tatov doseženih v lanskem prvem četrt¬ letju (indeks 100), domačih gostov pa je letovalo v Sloveniji 3 odstotke manj. V primerjavi z enakim obdobjem v le¬ tu 1990 (s katerim se, zaradi večje objek¬ tivnosti “na skrivaj” še vedno spogleduje¬ mo) je bil skupni četrtletni turistični pro¬ met v letu 1997 po številu vseh gostov še vedno za 27 odstotkov in po številu vseh prenočitev za 15 odstotkov skromnejši. Še skromnejši je bil inozemski turistični pro¬ met, saj je bilo tujih gostov 46 odstotkov manj in tujih prenčitev 36 odstotkov manj kot v prvem četrtletju leta 1990. Domačih gostov je bilo, kljub nazadovanju v zadnjih dveh letih, še vedno 11 odstotkov več kot v prvem četrtletju leta 1990 in domačih prenočitev za 16 odstotkov več. ZGOVORNEJEO ČETRTLETNIH REZULTATIH V TABELI. Med tujim trgi beležimo vzpodbudne tromesečne indekse števila prenočitev zlasti pri turistih iz Izraela (198), iz Švedske (180), iz Nizozemske (161), iz Madžarske (156), iz Nemčije (145), iz Ita¬ lije in Ruske federacije (144), iz češke (140), iz Velike Britanije (135), iz ZDA (119), iz Švice (114), iz Avstrije (113), iz Japonske (111), iz Francije (109), iz Hr¬ vaške (102) itd. K oceni turističnega prometa sodijo tudi podatki o izkoriščenosti turističnih zmogljivosti. V prvih treh mesecih leta 1997 so bile turistične postelje v Sloveniji zasedene takole: Vse posteljne kapacitete, ki so bile v posameznih mesecih na voljo turistom, so bile slabo zasedene, oziroma nič bistveno seden 21,3 odstotno, februar 29,3 odstot¬ no in marec 25,6 odstotno. ČETRTLETNO GIBANJE CEN GOSTINSKIH STORITEV V letošnjem prvem tromesečju so se gibale cene gostinskih soritev dokaj sklad¬ no s cenami na drobno in s cenami živ- ljenskih potrebščin. Povprečni indeks cen na drobno je v prvih treh mesecih leta 1997 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1996 dosegel 108,2. Med svežimi vrtninami, sadjem, jaj¬ ci in ribami so dosegle navečjo stopnjo rasti cene svežim ribam (indeks:131,5) in med industrijskimi živilskimi izdelki mle¬ ko (indeks:115,4). Nadpovprečno stopnjo rasti cen beležijo tudi pijače (indeks: 113,2). Visok tromesečni drobnoprodajni indeks cen beležimo tudi pri kurjavi (indeks:119,7) in pri stanovanjskih storitvah (indeks: 129,2). Skupni indeks cen življenskih potrebš¬ čin je v primerjavi s prvimi tremi meseci leta 1996 pristal na številki 108,1 (v okviru tega je znašal indeks za hrano in brezal¬ koholne pijače 109; za alkoholne pijače in tobak 112,8; za obleko in obutev 106,7; za najemnino, gorivo in energijo 112,9; za transport 104,8; za poštne in telefonske storitve 105,6; za rekreacijo in kulturo 108; za izobraževanje 126,6; itd.) Cene gostinskim storitvam so v prvih treh mesecih leta 1997 v primerjavi s prvi¬ mi tremi meseci leta 1996 pristale na in¬ deksu 108,6 (v okviru tega je dosegel in¬ deks cen za jedi 108,5; indeks cen za alko¬ holne pijače 113,2; indeks cen za brezal¬ koholne pijače 113,5 in indeks cen za pre¬ nočevanje 105,2). DEVIZNI PRILIV UPOČASNIL TEMPO Pravkar nam je Banka Slovenije posla¬ la razčlenjene in (rahlo v plus) korigirane podatke o turističnem deviznem izku¬ pičku v prvih treh mesecih letošnjega leta. Po posameznih virih kažejo podatki takole: “Vroči” kumulativni podatki o turis¬ tičnem deviznem prilivu so se nekoliko povečali, medtem ko se znesek deviz, ki so jih v prvem četrtletju v tujino odnesli državljani Slovenije, ni spremenil. Zaskr¬ bljuje nazadovanje deviznega priliva za storitve turističnih agencij, hotelov in dru¬ gih nastanitvenih objektov za skoraj 10 odstotkov (indeks 90,5), za prodano blago tujcem v konsignacijah in prostocarinskih prodajalnah za tujo gotovino za 21 odstotkov in zmanjšanje priliva v igral¬ nicah za 7 odstotkov, čeprav sta se deviz¬ na menjava (za +8%) in prodaja doma¬ čega blaga in storitev (za +16%) pove¬ čala, bi bilo nazadovanje pri prej omenje¬ nih virih turističnega deviznega priliva vredno posebne obravnave in razmišlja¬ nja (ali so del v Slovenijo usmerjenih ig- ralnihških gostov prevzele igralnice v so¬ seščini, ali so na zmanjšanje priliva vpliva¬ le peripetije okrog lastninjenja, ali je zmanjšanje nakupov posledica bencinske politike v sosednji Italiji itd.). Ob 18 od¬ stotkih večjem številu tujih turistov in 23 odstotkih večjem številu tujih prenočitev v prvem četrtletju leta 1997 v primerjavi z enakim obdobjem leto prej bi pričakovali sorazmernejši tudi devizni priliv. Zaradi občutno manjšega zneska na¬ kazil turističnim podjetjem, manjše pro¬ daje tujega blaga tujcem in upočasnjene¬ ga priliva deviz v slovenske igralnice, seje, v primerjavi z letom prej, zmanjšal tudi njihov delež v strukturi tromesečnega de¬ viznega priliva, pri igralnicah s 14,6 na 13,3 odstotke, pri prodaji blaga v prosto¬ carinskih prodajalnah in konsignacijah s 13,7 na 10,6 odstotkov in pri nakazilih tu¬ rističnim podjetjem s 7,1 na 6,2 odstotka. ZA ZDAJ VODI CLUSTER GORA IN JEZER V absolutnem merilu vodijo, tako po številu vseh gostov (100.092), kot po števi¬ lu vseh prenočitev (422.437) v letošnjem prvem četrtletju gorski turistični kraji, saj so ustvarili 38 odstotkov celotnega turističnega prometa. V primerjavi z le¬ tom prej seje število gostov povečalo za 6 odstotkov in število prenočitev za 12 od¬ stotkov. Relativno največje povečanje turistič¬ nega prometa so zabeležili turistični kraji ob slovenski obali (+43% vseh gostov in +47% vseh prenočitev), čeprav so po de¬ ležu ustvarjenih turističnih prenočitev še¬ le na 3. mestu. Drugo mesto držijo trdno v rokah slovenska zdravilišča (70.671 vseh gostov in 371.315 vseh prenočitev), pa čeprav je bilo gostov za en odstotek manj kot v prvih treh mesecih leta 1996 in vseh prenočitev natanko za odstotek več. Slabo se je v prvem četrtletju odrezala Ljubljana, kjer je bivalo 7 odstotkov manj gostov, prenočitev pa je bilo kar 9 od¬ stotkov manj. Na domačem turističnem trgu imajo po številu realiziranih prenočitev, kljub 3 odstotnemu nazadovanju, primat še ved¬ no zdravilišča (253.597 domačih prenoči¬ tev) pred gorskimi (252.150 domačih pre¬ nočitev; +1%) in obmorskimi turističnimi kraji (67.928 domačih prenočitev;. +18%); v Ljubljani (-6%), v drugih turis¬ tičnih krajih (-3%) in v neturističnih kra¬ jih (-13%), ki so ustvarili skupaj komaj 7,6 odstotkov četrtletnega turističnega pro¬ meta v Sloveniji, je domač turistični pro¬ met občutno nazadoval. Na tujih trgih so se odrezali dobro vsi slovenski kraji razen Ljubljane, kjer je v primerjavi s prvim četrtletjem leta 1996 število tujih prenočitev nazadovalo za 10 odstotkov. Tudi na tujih trgih vodijo po številu ustvarjenih prenočitev pred zdravi¬ lišči (117.718 tujih prenočitev; 24 odstotni delež; +13% več kot lani) gorski turistični kraji (170.287 tujih prenočitev; 34,7 odstotni delež; +32% več). Obmorski turistični kraji z največjim indeksom rasti (+92%) so po številu tujih prenočitev (74.672; 15,2 odstotni delež) šele na če¬ trtem mestu; več tujih prenočitev so na¬ mreč zabeležili kraji v kategoriji “drugi tu¬ ristični kraji” (77.803 tujih prenočitev; 15,8 odstotni delež; +8% v primerjavi s prvimi tremi meseci leta 1996). TUJE GOSTE ZANIMAJO HOTELI Osnovne prenočitvene zmogljivosti beležijo v prvih treh mesecih za 10 odstot¬ kov boljši obisk izključno na račun tujih gostov (domači so v osnovnih zmogljivos¬ tih ustvarili en odstotek manj prenočitev in tuji 22 odstotkov več). Več domačih prenočitev je bilo med osnovnimi zmogljivostmi samo v penzio¬ nih (+19) in v gostilnah s prenočišči, po¬ vsod drugod jih je bilo manj kot v enakem obdobju leta 1996. Za 4 odstotke več domačih prenočitev v dopolnilnih zmo¬ gljivostih gre izključno na račun boljšega obiska planinskih domov (za +166%) in zasebnih turističnih sob (+100%). Tujci šo se med osnovnimi prenočitvenimi zmogljivostmi v manjši meri odločili edino za prenočišča (-58%) ter med dopolnilnimi za počitniške domove (- 39%) in za začasne prenočitvene objekte (-63%); kar 83 odstotkov vseh tujcev (ali 20% več kot v enakem obdobju lani) je namreč prenočilo v hotelih, medtem ko je domačih gostov prenočilo v hotelih samo 57 odstotkov. V 8. informaciji medijem smo zapisali, daje letošnji četrtletni turistični promet v Sloveniji boljši od lanskoletnega pred¬ vsem zaradi povečanega obiska tujih gos¬ tov (domačih je letovalo v Sloveniji 3 od¬ stotke manj, število prenočitev pa je os¬ talo na ravni leta prej.). Kot kažejo trime- Skrbi vzbujata padec prodaje blaga in storitev tujcem ter slabši obisk v igralnicah sečne stopnje rasti tujih prenočitev, ki smo jih nanizali po državah, je vzpodbud¬ no predvsem to, da se gostje iz klasične tujine vračajo in da se Slovenija v vse več¬ ji meri uveljavlja tudi na novih turističnih trgih kot so: Japonska (+27% gostov in +11% prenočitev), Belorusija (+90% gostov in +77% prenočitev), Finska +78% gostov in +36% prenočitev), Grčija (+92% gostov in +123% pre¬ nočitev), Irska (+117% gostov in +62 % prenočitev), Norveška (+37% gostov in +46% prenočitev), Portugalska (+85% gostov in +14% prenočitev), Ruska federacija (+21% gostov in +44% prenočitev, Izrael (+25% gostov in +98% prenočitev) itd. ŠE PRIMERJAVA S SOSEDI Preden se dokončno poslovimo od ocen prvega četrtletja, še pogled k sose¬ dom, kako jim kaže uvod v turistično leto in koliko smo k trimesečnim rezultatom prispevali državljani Slovenije. Hrvaška beleži v prvem četrtletju dobre turistične rezultate, gostili so 20 odstotkov več tu¬ ristov, od tega 31 odstotkov več tujih in 13 odstotkov več domačih. Se višje stopnje rasti beležijo pri prenočitvah, vseh tujih prenočitev je bilo 33 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1996 in domačih celo 34 odstotkov več. Ko smo povprašali, kako to, da se je število domačih pre¬ nočitev povečalo bistveno bolj kot število domačih gostov, so nam povedali, da je Vlada do konca letošnjega marca na poseben način stimulirala sedemdnevne počitnice hrvaškim upokojencem. (Vredno posnemanja!) Slovencev je letovalo na Hrvaškem v prvih treh mesecih leta 1997 10.780 ali 10 odstotkov več kot leto prej, prenočitev pa so ustvarli 37.362 ali 16 odstotkov več. Avstrija v letošnjem prvem četrtletju ni dosegla ta¬ ko vzpodbudnih rezultatov, zato avstrijski turistični delavci, kot pravijo, z zimsko turistično sezono niso zadovoljni. Število vseh gostov se je zmanjšalo za 1,9 od¬ stotka in število vseh prenočitev za 2,9 od¬ stotka. Manj kot leto prej je bilo tako tu¬ jih gostov (-1,4%), kot njihovih prenoči¬ tev (-2,4%). Še bolj od tujih je nazadova¬ lo število domačih gostov (-3,4%) in nji¬ hovih prenočitev (-4,7%). Relativni ka¬ zalci na videz niti ne kažejo tako slabo, za¬ to pa pomenijo absolutni podatki toliko večji osip. V prvih treh mesecih je v Av¬ striji, kljub nazadovanju, letovalo 6,3 mi¬ lijona turistov, od tega 73,6 odstotkov tu¬ jih. Vsi turisti so ustvarili 34,4 milijone pr¬ enočitev, od teaa tuji skoraj 79 odstotkov (78,8%). Slovenci smo k inozemskemu turistič¬ nemu prometu v Avstriji prispevali 115.205 prenočitev ali 6,6 odstotkov več kot v prvem četrtletju lani; 22.822 sloven¬ skih gostov, kar pomeni 4 odstotke več kot leto prej, je letovalo v Avstriji v pov¬ prečju nekaj več kot 5 dni. bolje kot leta 1996, ko je bil januar za- 2 2i *Slovenijo Zakon o pospeševanju pospeševanju turizma zelo pozitivno sprejet v Državnem zboru Na majski seji državnega zbora so poslanci obravnavali prvo branje Zakona o pospeševanju turizma in ga tudi pozitivno sprejeli. Pomembno je namreč poudariti, da so navzoči poslanci soglasno podprli zakonski osnutek. V stališčih j ki jih je sprejel Državni zbor v prvi obravnavi na predlog Odbora za gospodarstvo in posameznih poslanskih skupin Je poudarjeno, da je zakon zelo dobra osnova za pripravo drugega branja in da gaje treba tudi čimprej dokončno sprejeti ter izpeljati. Peter Vesenjak Džavni sekretar za turizem Iz stališč Državnega zbora velja tudi poudariti, da se predlaga zdru¬ žitev druge in tretje obravnave za¬ kona, kar bi pomenilo, da bi bil za¬ kon lahko sprejet do letošnje jeseni. Ministrstvo za gospodarske dejav¬ nosti oziroma vlada RS bo namreč predlagala uvrstitev druge obrav¬ nave že na julijsko sejo Državnega zbora. Zelo pozitivno stališče poslancev in poslanskih skupin, ki so v veliki meri sodelovali pri raz¬ pravi ob obravnavi zakona, kaže na velik interes po uveljavitvi načel, ki jih predvideva zakon in aktivnejše¬ mu odnosu države do te gospodar¬ ske dejavnosti. Kot je poznavalcem turistične dejavnosti v Sloveniji znano, je Sek¬ tor za turizem na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti z aktivno pripravo za oblikovanje zakona pri¬ čel sredi leta 1995, vlada RS pa je predlog zakona poslala v Državni zbor natanko pred letom dni. Pou¬ dariti je treba, da je tudi zaradi na¬ klonjenosti predsednika Državnega zbora dr. med. Janeza Podobnika in vodij poslanskih skupin do turis¬ tične dejavnosti, Ministrstvu za gos¬ podarske dejavnosti uspelo, da je kljub obilici dela v Državnem zboru zakon obravnavan še pred poletjem 1997. V skladu z zakonom bo Ministrst¬ vo, pristojno za turizem, s posebnim pravilnikom tudi natančno določilo pogoje in kriterije za sofinanciranje investicij na področju turizma. Zelo jasno pa bo tudi določena vloga in pomen turistične društvene organi¬ zacije v slovenskem turističnem siste-mu, kot partnerja javnemu sektorju in turističnemu gospo¬ darstvu. V svojem drugem delu zakon tudi predpisuje natančnejše pogoje za opravljanje nekaterih, s turizmom povezanih dejavnosti. Predvsem določa l prostorske in izobrazbene pogoje za opravljanje dejavnosti turističnih agencij v primerih neso- lventnosti. Določajo se tudi pogoji za opravljanje dejavnosti turističnih vo¬ dnikov, spremljevalcev in lokalnih turističnih vodnikov. Z uveljavitvijo zakona o pospeševanju turizma se ukinja zaokn o turistični taksi, ker je z ustreznimi spremembami v celoti vključen v posebno poglavje tega za¬ kona. Razlika pri razdelitvi turistične takse je, da bo po novem letu ta v ce¬ loti ostajala za potrebe razvoja in promocije turizma na lokalni oziroma občinski ravni. Med dodat¬ nimi stališči in smernicami, ki jih je Državni zbor sprejel v prvi obravna¬ vi, je bistven poudarek, da naj se v zakonu predvidijo posebne lokalne turistične takse, ki bi jih za namene, o katerih govori zakon, plačevali vsi gospodarski subjekti na turističnih območjih. Prav tako je med spre¬ jetimi stališči, da naj se do operacio¬ nalizacije namenskih virov za razvoj in promocijo turizma, ki so predvi¬ dene z zakonom o igrah na srečo, Zakon bo po uveljavitvi rešil vprašanje učinkovite organiziranosti turizma na nacionalni in lokalni ravni, zagotovil namenska sredstva za pospeševanje turizma m področju razvoja in promocije, predvsem pa končno tudi posebna sredstva v proračunu za sofinanciranje oziroma spodbujanje investicij v obnovo in razvoj turistične infrastrukture in objektov. sredstva za ta namen predvidijo v proračunu Republike Slovenije. Ocena tako poznavalcev turizma v Sloveniji, turističnih delavcev, kot tudi ostale zainteresirane javnosti je, da je zadnji čas, da v Sloveniji sprejmemo zakon na področju turizma po načelih, ki jih mnoge države v naši soseščini in Evropi že dolgo uveljavljajo. Že po¬ zitivna obravnava zakona in končno tudi njegov sprejem, pa bodo imeli bistvene posledice tudi na oblikovanje in sprejemanje proračuna RS za leti 1997 in 1998. Sprejem tega zakona, skupaj z ostalimi zakonodajnimi in si¬ stemskimi ukrepi na področju turizma tvori bistveni del uresničevanja strate¬ gije razvoja turizma v Sloveniji, ki jo iz¬ vaja Ministrstvo za gospodarske dejav¬ nosti. Z zakonom se bo spodbudib nastanek lokalnih turističnih organizacij, ki bodo združevale interese in aktivnosti občin, gospodarskih subjektov in turističnih društev na zaokroženih turističnih območjih, te pa bodo skupaj z vlado RS, obema zbornicama in Turistično zvezo Slovenije postale soustanovitelj naciomlne turistične organizacije, v katero se bo preoblikoval Center za promocijo turizma Slovenije CENTRU ZA PROMOCIJO TURIZMA SLOVENIJE JE NAPOSLED USPELO IZDATI NOV SPLOŠNI KATALOG SLOVENIJE. Njeno izdajo so ovirali predvsem finančni razlogi, za uspeh projekta pa se gre zahvaliti predvsem prizadevnosti vodje projekta Lučki Letič. Za pokušino prikazujemo ovitek kataloga (glej spodaj). Osmvna barva brošure je zelena, temni pas na levi pa je v izvirniku v rdeči barvi. Bel napis “Welcome to Slovenia”je na temno modri podlagi. Zainteresirani lahko naročijo brošuro pri CPTS,fax 189-18-41, prosimo pa, da v kratkem mvedete namen uporabe tega prospekta. F r o m vvherejlf you atrjve, Slovenia {s only an arm'f length away. it is oniy 230 kiiometers to the Slovene border from Vienna, 2/40 kiiometers from Budapi and 460 kiiometers from Milan. Even from Prague, you can reacb Slovenia by car in eight hours. Slovenia is well linked to the world by road, by rail, by air, and by sea. Once you are in Slovenia, ali its diverse attractions are in the paimof your hand. From the Capital Ljubljana you can be in the heart of the Slovene Alps in an hour. A trip by car to the remarkabie karst cave • at Postojna iakes oniy half an hour. In two hours you can be on the Adriatic coast, and to reach the lovely Pannonian plain takes no more that three. hours' driving. The primeval forests in the south are oniy an hour away. Cities and viliages, coastat sum- ; . mer resorts and health spas, wfnogrowing hills and friendly goštilnas.vvith horrte cooking, casinos and speciai events, šport, recreation, culture, castles and churches, museums and gallenes, past and pre- sent at the crossroads of time ... In few other coun- tries vviil you find such diverse landscapes and nat¬ ura! habitats with so many endemic and autochtho- nous anima! and plant species. Where is there another country so etose,tbat offers you the vvhole spectrum of Europe? Cotne, tvefie very cbse, andwe'rc lookmgfonmrd to meetingyou. General Information; SlovenianTourist Board Dunajske 156, :neoljubl|ana,S'ovtni3 . te!. -1*386 (nj)tSsii ft* +*3K6 f$i) :89J e nutl: Iutkj.ici«.«cpts.iratfepomt.: internet-. Ww.tourist;bo 3 ict.! VVelcome to Slovenia 3 i Slovenija Agencije in poslovni turizem Naposled se ustanavlja Ljubljanski kongresni urad Polno ime nove ustanove bo “Urad za kongresno in sejemsko dejavnost ter organizirani poslovni turizem”, predstavili pa so jo 4. junija na ljubljanskem sejmišču. Oddelek za gospodarske dejavnosti in tu¬ rizem pri mestni občini Ljubljana si je med pomembne projekte v svojem programu za¬ stavil ustanovitev Urada za kongresno in se¬ jemsko dejavnost ter organizirani poslovni tu¬ rizem (Ljubljanski kongresni urad). S sodelo¬ vanjem svojih predstavnikov v iniciativnem odboru za ustanovitev Kongresnega urada so svojo podporo omenjeni pobudi že izrazili Cankarjev dom, Kompas turizem, Ljubljanski sejem d.d., World Trade Center ter Center za promocijo turizma Slovenije. Organizatorji želijo z ustanovitvijo Ljubljanskega kongres¬ nega urada doseči povezano in načrtno pro¬ mocijo in trženje Ljubljane kot zanimive kon¬ gresne destinacije. Ta definicija zajema pred¬ vsem znanstvena in strokovna srečanja, prire¬ ditve medvladnih in političnih organizacij, prireditve gospodarsko - podjetniškega značaja ter incentive potovanja). Ljubljanski kongresni urad v ustanavlja¬ nju deluje v okviru MOL - Oddelka za gos¬ podarske dejavnosti in turizem oz. njegove¬ ga Promocijskega centra. KAJ JE KONGRESNI URAD (CONVENTION BUREAU)? “Koalicija (zveza) poslovno zaintereseranih partnerjev (nacionalne in lokalne vlade, gospodarstva, trgovine, logistike, turizma, gostinstva, znanosti in kulture), ki zagotavlja predstavitev in kompleksno ponudbo mesta in dežele na mednarodnem kongresnem tržišču.” (definicija Johna Burta ■ London Convention Bureau) OSNOVNI CILJI IN NALOGE LKU • trženje in promocija Ljubljane kot desti¬ nacije za kongresne, sejemske in poslov¬ ne prireditve ter “incentives” • Kandidiranje in pridobivanje mednarod¬ nih srečanj in srečanj tujih naročnikov • Pridobivanje nacionalnih in lokalnih sre¬ čanj • Identificiranje in ovrednotenje tržišča ter potencialnih uporabnikov (klientov) • Zagotavljanje objektivnih in podrobnih informacij, pomoč in svetovanje poten¬ cialnim klientom • Objektivno in pravično posredovanje med potencialnimi klienti in ponudniki kongresnih kapacitet in storitev (usklaje¬ vanje interesov) • Identificiranje kongresnih in sejemskih možnosti in storitev Ljubljane ter Slove¬ nije • Zagotavljanje in vzpodbujanje kakovost¬ nega razvoja in kontrole kakovosti ČLANI LJUBLJANSKEGA KONGRESNEGA URADA Poleg sodelovanja ustanov oziroma or¬ ganizacij, ki so že zastopane v iniciativnem odboru za ustanovitev Ljubljanskega kon¬ gresnega urada (Cankarjev dom, Kompas Turizem, Ljubljanski sejem d.d., World Tra¬ de Center, CPTS), želijo skozi članstvo pri¬ dobiti podporo in sodelovanje turističnega gospodarstva ter drugih, s kongresno dejav¬ nostjo povezanih dejavnikov, ki bi v ome¬ njenem združenju prepoznali skupni po¬ slovni interes in razvojno priložnost. KDO SO POTENCIALNI PARTNERJI-ČLANI LJUBLJANSKEGA KONGRESNEGA URADA? • Hoteli, hotelske verige • Prireditvene dvorane (Univerza, Klinič¬ ni center, Inštitut Jožef Stefan, kulturne ustanove, kino dvorane...) • Profesionalni kongresni organizatorji • Profesionalni sejemski organizatorji (Infos, BTC...) • Organizatorji prireditev (Auditorij, Me¬ ridiana, GV, Center Brdo, Gea College, CISEF...) • Potovalne in turistične agencije • Letalski prevozniki • Avtobusna podjetja, rent-a-car agencije in drugi prevozniki • Gostinsko-preskrbovalna (catering) po¬ djetja • Ponudniki servisnih storitev • Združenja prevajalcev, prevajalske agencije • Banke • Trgovska podjetja, trgovine, restavracije PRIDRUŽENI ČLANI • Klinični center • Inštitut Jožef Stefan in drugi znanstveno -raziskovalni inštituti, strokovna društva in zveze • Univerza v Ljubljani • Slovenska akademija znanosti in umet¬ nosti • NUK,CTK • Mediji • Gospodarska zbornica Slovenije • Mestna občina Ljubljana: Urad župana, oddelki Mestne uprave • Državne ustanove: Ministrstva za zuna¬ nje zadeve, gospodarske dejavnosti, zna¬ nost in tehnologijo, zdravstvo in socialno varstvo, ekonomske odnose in razvoj, Urad Vlade za informiranje, Center za promocijo turizma Slovenije SMELTAir. obogatitev turističnega neba, toda ne brez težav Kot je povedal Gregor Simoniti, generalni sekretar World Trade Centra Ljubljana in di¬ rektor SMELTAir-a, so tri letala, ki sodijo v flo¬ to Smelta, priložnost več, ko gre za nove in za¬ nimive produkte na slovenskem turističnem trgu. Letalska tradicija Smelta se začenja s prvim poslovnim letalom v letu 1985 in pred¬ stavlja danes, s tremi letali, izziv tistim, ki znajo svoje tradicionalno turistično znanje, prakso in vedenje nadgraditi. Letala imajo prvenstveno poslovni značaj, kar je razvidno iz vse večjega interesa po najemanju le teh. V zadnjem času se odpirajo nove proge v bivših republikah Ju¬ goslavije, čeprav je nedorečeno ostalo prav so¬ delovanje s Srbijo. Ta je v navezavo letalskih stikov sprva privolila, potem pa brez razloga odpovedala sodelovanje, ko 14. maja letos ni bila pripravljena sprejeti letala iz serije šestih tari poletov, za katere so se bili že dogovorili. Namesto tega so 14. maja ob 1.36 uri zjutraj, po faksu preklicali najavo letala in brez navede¬ nega razloga prekinili sodelovanje. SMELTAir sestavljajo tri letala ameriške izdelave in visokega standarda, ki jih redno servisira družba Jet Aviation iz Ztiricha. Poleg direktorja zaposluje devetčlanski kolektiv in sicer šest pilotov, ki se stalno izpopolnjujejo doma in na šolanju pri dražbi Flight Safety v Švici, letalskega mehanika, ki je hkrati kopilot, dispečerja in komercialista. Odlike Smeltove flote, ki poleg poslovnih linij ostaja odprta in dovzetna predvsem za turistične destinacije, so v voznem redu, ki zavisi od že¬ lja posameznikov, možnosti najave leta do tri ure pred odhodom (razen v države bivše So¬ vjetske zveze, kjer je treba let najaviti 48 ur prej), možnosti pristanka na lokalnih letališ¬ čih in dejstvu, da je možno v enem dnevu po¬ leteti v več krajev. Hkrati gre pri tovrstnih letih za krajši čas formalnih postopkov na le¬ tališčih, identiteta potnikov pa predstavlja po¬ slovno skrivnost. Dve reaktivni letali, Citation II. S s potovalno hitrostjo 750 km/h in Cita¬ tion II., s potovalno hitrostjo 680 km/h ter turbopropelersko letalo Conquest II, s poto¬ valno hitrostjo 550 km/h, omogočajo dolet na razdalji okoli 3.500 kilometrov brez vmes¬ nega pristanka. Britanski gostje se vračajo v Slovenijo v velikem slogu Eden največjih britanskih organiza¬ torjev potovanj Thomson je za letošnjo poletno sezono zabeležil kar 54-odstotno povečanje rezervacij v Sloveniji. Thomson v Sloveniji zastopa blejska turistična agencija M Tours. Thomson je bil do leta 1991 eden najpo¬ membnejših predstavnikov britanskega trga pri nas, saj so imeli leta 1989 v Sloveniji kar 7000 gostov. Letovali so na Obali, Bledu, v Kranjski gori in drugih slovenskih krajih, servisiral pa jih je Putnik. Po slovenski osa¬ mosvojitvi je močno upadlo tudi število “Thomsonov”, tako so leta 1992 zabeležili 250 rezervacij, pozimi istega leta 200, poleti 93 pa 300 rezervacij. Pozimi 1993/94 je Thomson Slovenijo črtal iz prodaje, leta 1995 so na raziskovalni obisk prišli Thomso- novi predstavniki, ki so pripravljali program za leto 1996. Za lani so pričakovali med 1000 in 1500 turistov, realizacija pa je bila 134-odstotna. Za letošnje leto M Tours napoveduje kar 54 odstotkov več gostov iz Velike Britanije, torej približno tri tisoč. Za zimo 1997/98 M Tours pripravlja posebej za Thomson nov proizvbd pod imenom “Bled - winter wonderland” (Bled - zimska prav¬ ljična dežela). Prodajni katalog z novim pro¬ duktom bo na voljo konec junija. Thomson je največji tour operator v Ve¬ liki Britaniji na področju programov “gora in jezer”, potovanj v mesta in smučarskih počitnic. Predstavništvo Centra za promocijo tu¬ rizma Slovenije v Londonu ocenjuje, da bo Slovenijo letos obiskalo do 30 tisoč britan¬ skih gostov, kar bi bilo še enkrat več kot lani. Podobno kot Thomson sta namreč uspešna tudi druga večja tour operatorja, londonska Inghams in Crystal. Kot je bilo objavljeno v angleškem časniku The Times, je Inghams letos že dosegel raven prodaje leta 1990, torej pred upadom slovenskega turizma. Emona Globtour, ki servisira Crystal, pa je sporočila, da je trenutno stanje rezervacij približno 3500, vendar pa bo končna številka zagotovo presegla mejo 4000. Napovedi največjih nemških tour operatoijev za leto 1997: • TUI: Načrtujejo med šest in sedem odstotki več prodanih aranžmajev. • Artours: Predvidoma pet odstotkov več priliva in 2,5 odstotka več prodanih aranžmajev. • LTU: Velik padec pri rezervacijah v prvih petih mesecih letošnjega leta, najverjetneje zaradi začetka uporabe novega sistema rezervacij z imenom Provit. • Neckermann: Kljub oklevanju trga si želijo doseči zastavljen cilj povečanja prometa za sedem odstotkov. • DER Tour: Pričakovali so enak položaj kot lani, vendar so doslej zabeležili dvo-odstotno povečanje prometa, zlasti v oddaljene cilje. • Alltours: Predvidevajo osem odstotno-povečanje zimske in 5,5 odstotno povečanje rezervacij za poletno sezono. Opažajo vse več rezervacij “tik pred zdajci”. • ITS: Rezervacije so že presegle lanske napovedi, vendar gre tudi tu predvsem za “last minute booking”, kar otežuje delo. • ger Tours: Zabeležili so 4,5 odstotno povečanje glede na lansko pomlad. Trend: zgodnje rezervacije, iskanje poceni aranžmajev in zlasti “all-inclusive” paketi. ^ ^ ^ Internet stran meseca: http:llwww.ntz-nta.si Domača stran Nacionalnega turističnega združenja Zakaj v Sbvenijo ni naturistov? Naturisti slovijo kot izvrstni gostje. Njihova izobrazbena raven in osebna kultura naj bi bi¬ li nadpovprečni, veljajo pa tudi kot dobri po¬ trošniki. Gre seveda za ljudi, kijih zanima zla¬ sti stacionarni, počitniški turizem, ki pa ni nu¬ jno vezan na morsko obalo. Na nekdanji ju¬ goslovanski (hrvaški) obali je imelo skoraj vsa¬ ko turistično središče svoj naturistični kamp, danes pa v Sloveniji praktično ni kotička, ki bi bil namenjen samo njim. Naturizem v Sloveniji Za ureditev naturističnih kampov v naj¬ večji meri skrbe domača naturistična društva, ki s svojimi dobrimi mednarodnimi stiki zago- V tem trenutku v Sloveniji delujejo štiri na¬ turistična društva: • K naravi, Ljubljana, ' Lotos, Ljubljana, • Venera, Celje, • Mariborski otok, Maribor tovijo tudi obisk iz tujine. Naturistična sekcija, ki deluje v okvira Turistične zveze Slovenije, je že pred trinajstimi leti vlagala prošnje pri ustreznih institucijah v Ljubljani, vendar so pobudniki povsod naleteli na gluha ušesa. Hotel Metropol Portorož jim je pred leti obljubil, da bodo dobili svoj prostor na koncu klasičnega kampa v Luciji, tam kjer seje nava- žal material, ko so gradili portoroško marino. Kasneje pa so prostor oddali ACI - ju. Spo¬ mladi 1994 so od turističnega društva Sinji vrh v Beli Krajini vzeli v najem za deset let lep prostor ob Kolpi, ki je oddaljen od Ljubljane 100 kilometrov. Razen članarine nimajo no¬ benih dohodkov, urejanje kampa pa počasi napreduje. Urejen je del ob obali, kjer so po¬ stavili skakalnico, stopnice za dostop v vodo, gugalnico, veliko mizo in klopi, kamin “Lipa” ter seveda WC. Do samega prostora še ni do¬ stopa z osebnimi vozili. Deset minut je treba od parkirnega prostora peš, po prijetni gozdni poti, ali pa naložiti v čoln in se popeljati do kampa. Konec maja bo v Monseni pri Rovinju potekalo že 25. srečanje naturistov Alpe Ad¬ ria. Iz prvotnih srečanj Alpe Adria je z leti pri¬ šlo do svetovnih srečanj. Lani so bili na sre¬ čanju tudi predstavniki Brazilije in Mehike in vseh Evropskih zvez in društev, ki so združeni v INF (International Naturist Federation). Žal naši predstavniki gostom ne bodo mogli ponu¬ diti nobenega informativnega propagandnega materiala o naturizmu v Sloveniji, ker ga pre¬ prosto ni. Dokler se tudi na tem področju ne bo nekaj spremenilo, bo ta segment turistov še vedno samo potoval skozi Slovenijo. Breda BardutzJcj n !''•■**?** 4 Hoteli 3f Slovenca V začetku junija je začela veljati nova klasijikacija hotelskih objektov v Sloveniji 23. maja je v Uradnem listu RS (št. 29,23.5.1997) izšel Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin, ki bo -preprosto povedano - staromodne črke na hotelskih objektih zamenjal za zvezdice. Nova klasifikacija je pričela veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu. O njej smo v TURIZMU že pisali, zato zdaj na kratko povzemamo uvodna določila Pravilnika. ljivo, 2 = dobro, 3 = zelo dobro). L SPLOŠNE DOLOČBE Pravilnik določa merila in način kategorizacije nastanitvenih obratov in se uporablja za: nastanitvene gostinske obrate: ho¬ tel, motel, apartma, penzion, kamp, gostilna s sobami (gostišče) in prenočišče; kmetije in stanovanjske prostore sobodajalcev in marine Kategorizacija je razvrščanje na¬ stanitvenih obratov po vrsti in kako¬ vosti opremljenosti in storitev v raz¬ lične kakovostne skupine - kategorije. Kategorija nastanitvenih obratov se označuje z zvezdicami. Kategorizacija nastanitvenega obrata se izvaja v skla¬ du s standardi in opremljenosti in sto¬ ritev, ki so določeni v prilogi A tega pravilnika. Priloga A je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim. Nastanitveni obrat se lahko v skla¬ du z določbami tega pravilnika pote¬ guje tudi za podelitev znaka kakovos¬ ti in specializacije kot neobveznih simbolov za označevanje kakovosti obrata. Ocenjevanje kakovosti obrata za pridobitev znaka kakovosti in specia¬ lizacije poprejšnjem odstavku se izve¬ de na podlagi predhodne kategoriza¬ cije obrata. Znak kakovosti in specializacije je možno pridobiti: na podlagi izpolnjenih zahtev, ki, se nanašajo na opremljenost in storitve; na podlagi doseženega najnižjega potrebnega števila točk ocenjene ravni kakovosti opremljenosti in storitev. Kakovostne norme za znak kako¬ vosti so določene v prilogi B tega pra¬ vilnika. Priloga B je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim. Zahteve glede opremljenosti in storitev za pridobitev znaka speciali¬ zacije so določene v prilogi C tega pravilnika. Priloga C je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim. n. OBVEZNI DEL KATEGORIZACIJE NASTANITVENEGA OBRATA Kategorija nastanitvenega obrata se določi po postopku, ki ga določa ta pravilnik. Kategorije, ki se nanaša na ime določenega nastanitvenega obra¬ ta, znotraj iste firme ni mogoče pre¬ našati ali jo uporabljati za druge podobne obrate. Minimalne tehnične pogoje opre¬ mljenosti in minimalne storitve za po¬ samezno vrsto in kategorijo nastanit¬ venega obrata je treba izpolniti v ce¬ loti. Minimalni pogoji opremljenosti in minimalne storitve so opredeljeni po posameznih vrstah in kategorijah na¬ stanitvenih obratov različno, in sicer za: nastanitvene gostinske obrate: hotel, motel, penzion, prenočišče, gostišče; • apartma • kamp • kmetijo z nastanitvijo • sobo, stanovanje in hišo sobodajalca in marino. Na podlagi ocene o minimalnih pogojih opremjenosti in minimalnih storitvah po posameznih kategorijah se nastanitveni obrat razvrsti v kate¬ gorijo z eno, dvema, tremi, štirimi ali petimi zvezdicami. Obrat, ki zagotovi najvišjo zahte¬ vano opremljenost in največji obseg storitev, se označi s petimi zvezdicami (hotel, motel, penzion, gostišče). Obrat, ki najvišje ravni zahtavane opremljenosti in največjega obsega storitev ne doseže, se označi z eno, dvema, tremi, ali štirimi zvezdicami (gami hotel ali motel, apartma, kme¬ tija z nastanitvijo, prenočišče). Kamp oziroma stanovanjski prost¬ or sobodajalca se označi z eno, dvema ali tremi zvezdicami. Marina mora izpolniti minimalne tehnične pogoje in minimalne storit¬ ve, ki so predpisani s tem pravilni¬ kom. Nastanitveni obrat, ki ima posebno ponudbo (kmetija z nastanitvijo, so¬ ba, počitniško stanovanje in počitniš¬ ka hiša, ipd.), se lahko označi z dru¬ gačnimi kategorizacijskimi simboli. Število teh simbolov označuje stopnjo dosežene kakovosti. Nastanitveni obrat mora imeti na zunanji strani objekta ali v prostoru za sprejemanje gostov vidno označe¬ no kategorijo oziroma pridobljeno število zvezdic ali drug kategorizacijs- ki simbol. Nastanitveni obrat mora bi¬ ti označen s kategorijo tudi v cenikih in drugih poslovnih tržnih publikaci¬ jah. Nastanitvenemu obratu, ki opravlja gostinsko dejavnost v spomeniško zašči¬ tenih objektih, pogojev, ki so predpisani za pridobitev določenega števila zvezdic v okviru kategorije, ni potrebno v celoti izpolnjevati. Odstopanje se nanaša na: klimatizacijo, dvigala, minimalne povr¬ šine in višine sob in dmgih prostorov (kopalnica, predprostor, balkon, itd.), kopalno kad v kopalnici. Nastanitveni obrat iz prvega od¬ stavka tega člena, ki ostalih minimal¬ nih tehničnih pogojev ne izpolnjuje, ne more biti razvrščen v kategorijo s petimi zvezdicami. III. POSTOPEK KATEGORIZACIJE Postopek za izdajo odločbe o kate¬ goriji nastanitvenega obrata vodi v skladu z 11. členom zakona o gostins¬ tvu za gostinstvo pristojna enota upravne enote. Postopek se prične na zahtevo stranke. Vloga stranke mora vsebo¬ vati prijavni list s podatki o nasta¬ nitvenem obratu ter kategorizacijs- ki list. V prijavnem listu stranka oz¬ nači podatke glede opremljenosti in storitev, kijih nastanitveni obrat izpolnjuje oziroma zagotavlja, in označi kategorijo, s katero želi po¬ slovati. Upravni organ iz 12. člena tega pravilnika z odločbo ugotovi ali so iz¬ polnjeni pogoji za poslovanje nasta¬ nitvenega obrata s predlagano kate¬ gorijo. Ocenjevanje glede izpolnjeva¬ nja zahtev opremljenosti in storitev izvedejo s strokovnjaki, izvedenci. Za gostinstvo pristojna enota up¬ ravne enote vodi register vseh katego¬ riziranih nastanitvenih obratov z vse¬ mi potrebnimi podatki. Register se vodi po posameznih skupinah nasta¬ nitvenih obratov, določenih v dragem odstavku 6. člena tega pravilnika. Kategorija obrata velja tri leta. Ocenitev kategorizacije, izvedena pred vložitvijo vloge za kategorizacijo upravnemu organu, ne sme biti sta¬ rejša od šest mesecev. I\: NEOBVEZNI DEL KATEGORIZACIJE NASTANITVENEGA OBRATA Znak kakovosti se dodeli kategori¬ ziranemu nastanitvenemu obratu, ki ima tri, štiri ali pet zvezdic (standard¬ ni, udobni ali zelo udobni nastanitve¬ ni obrat) ali kak drug kategorizacijski simbol. 1. Kakovost se oceni na podlagi norm, ki se uporabljajo za kategoriza¬ cijo nastanitvenih obratov in norm, ki veljajo za dopolnilne opremne ele¬ mente in storitve. 2. Podlaga za ocenjevanje oprem- nih elementov in storitev so: • nematerialne prvine kakovosti opremnih elementov in storitev (čistoča, učinkovitost, prijaznost, vonj, prijetno okolje ipd.) • materialne prvine kakovosti (tudi količine) zahtevanih opremnih elementov in storitev, ki so ob¬ vezni za kategorizacijo nastanitvenega obrata (soba, postelja, klimatizacija, telefon, TV, razsvetljava, pranje, likanje ipd.) • materialne prvine kakovosti (tudi količine) dodatne opreme, naprav in storitev, ki za kategorizacijo določenega nastanitvenega obrata niso zahtevane (lep razgled, več opreme in storitev, kot se zahteva, večje velikosti in udobje ipd.) Ocenjevanje kakovosti poteka s pomočjo ocenjevalnega lista in pri¬ ročnika za ocenjevanje kakovosti. V ocenjevalnem listu se za posa¬ mezno kategorijo nastanitvenega ob¬ rata ugotavlja raven pomembnosti ele¬ mentov, označena od 1 do 5, in dose¬ ženo raven elementov, označena od -1 do 3 (-1 = pomanjkljivo, 1 = sprejem- Zmnožek vrednosti elementov iz ravni pomembnosti in dosežene ravni ele¬ mentov predstavlja vrednost posamez¬ nega elementa in je izražena v točkah. Najnižje potrebno število točk za pridobitev znaka kakovosti je : za nastanitveni obrat s 3 zvezdicami (standardni) 600 točk za natanitveni obrat s 4 zvezdicami (udobni) 750 točk za nastanitveni obrat s 5 zvezdicami (zelo udobni) 900 točk Točke iz prejšnjega odstavka se pridobi na podlagi: povprečne ocene dosežene ravni kakovosti vseh opremnih elementov in storitev, ki so obvezni za določeno kategorijo nastanitvenega obrata in dodatnih točk, ki jih nastanitveni obrat pridobi z dodatno opremo, napravami in storitvami, ki niso obvezne za njegovo kategorijo. Pri ocenjevanju ne sme biti nobena postavka ocenjena negativno. ZNAK SPECIALIZACIJE Znak specializacije se dodeli kate¬ goriziranemu nastanitvenemu obra¬ tu, ki ima najmanj dve zvezdici ali kak drug kategorizacijski simbol. Zahtevano opremljenost in storit¬ ve za specializirani nastanitveni obrat se ugotovi na podlagi predpisanih ko¬ ličin in tehničnih lastnosti opremnih elementov in storitev. \. POSTOPEK OCENJEVANJA Znak kakovosti in znak specializa¬ cije se podeli na zahtevo stranke. Stranka predlaga z vlogo tudi lastno ocenitev. Postopek za izdajo odločbe o podelitvi znaka kakovosti in znaka specializacije vodi za gostinstvo pri¬ stojni organ upravne enote. Ocenje¬ vanje glede izpolnjevanja zahtev za znak kakovosti in specializacije (pri¬ loga B in C) izvedejo strokovnjaki, iz¬ vedenci. Znak kakovosti velja dve leti, znak specializacije pa tri leta. Ocenitev za znak kakovosti, izve¬ dena pred vložitvijo vloge pristojne¬ mu organu, ne sme biti starejša od šest mesecev. Levji delež pri sestavi nove hotelske klasifikacije ima Stane Bizjak, svetovalec ministra na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Nastanitveni obrat, ki se kategorizira, mora predhodno izpolniti tudi splošne in posebne pogoje, predpisane s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah (Uradni list RS, št. 23/96). Kategorija obrata (hotela, marine, kampa...) in znak specializacije veljata tri leta, ocenitev kategorizacije, iz¬ vedena pred vložitvijo vloge za kategorizacijo upravnemu organu, ne sme biti starejša od šest mesecev. Najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je bila vloga stranke vložena, izda pristojni organ odločbo z navedbo vseh ocen posameznih opremnih elementov in storitev. Vlogo za pridobitev znaka kakovosti ali znaka specializacije je možno ponovno vložiti po preteku enega leta od dokončne ocene. 5 PROJEKT PO POTEH DEDIŠČINE... SE NADALJUJE Mednarodni projekt revitalizacije podeželja Dolenjske in Bele Krajine, ki ga je sofinancirala Evropska komisija DG XXIII, se bo formalno zaključil junija letos. Vendar se že v tem trenutku nakazujejo aktivnosti, ki se bodo znotraj projektnega območja odvijale v naslednjem obdobju. Naj omenimo samo nekaj najpomembnejših od njih: Angleški Know-How Fund je odobril enkratno pomoč za izobraževanje tako na območju Dolenjske in Bele Krajine, kot tudi v ostalih delih Slovenije. Gre predvsem za aktivnosti na področju marketinga, presoje sprejemljivosti okolja in standardov ponudbe podeželjskega območja. Kateri deli Slovenije bodo vključeni v ta proces, bo odločalo mnenje, ki ga bo podal Center za promocijo turizma Slovenije, tudi z ozirom na njegovo razvojno strategijo. Drug pomemben segment je področje investiranja in sicer v izbrane objekte kulturne dediščine. V pripravi je presoja upravičenosti vlaganja v nekatere izmed njih. V kolikor bo ocena pozitivna, lahko pričakujemo pogovore o uresničitvi oziroma revitalizaciji posameznih lokacij na Dolenjskem in v Beli Krajini. Fes čas potekajo aktivnosti trženja in promocije regijskega turističnega proizvoda, ki je bil oblikovan v projektni fazi, in sicer predvsem na angleškem trgu. Dosedanji pogovori so pokazali, da je proizvod zanimiv za ta trg, seveda pa bo dokončna realizacija tega dela projekta zahtevala še veliko dela in predvsem časa. Upamo, da se bodo aktivnosti nadaljevale z enakim zagonom, kakor so potekale v času formalnega dela projekta in da bo podeželje Dolenjske in Bele Krajine postalo prepoznavno tudi znotraj slovenske turistične ponudbe. Po ocenah domačih in tujih strokovnjakov za to obstajajo realne možnosti. Predvsem pa je v tem trenutku pomembno dobro sodelovanje vseh partnerjev projekta, ki svoje želje in potrebe uresničujejo preko turistično- interesnega združenja, ustanovljenega prav i' ta namen. Marko Koščak £&* Slovenija Mednarodni turistični marketing v ŠVICA: “Popustov kot peska v morju ” Znano je, da so Švicarji svetovni re¬ korderji po številu turističnih potovanj v tujino. Letos bodo po ocenah strokovnja¬ kov opravili več kot 11 milijonov poto¬ vanj na tuje (1,5 potovanj na prebivalca). V zadnjih dvajsetih letih se je število po¬ tovanj v tujino več kot podvojilo, izdatki zanje pa rastejo počasneje, saj so turistič¬ ni aranžmaji vse cenejši. 1997. bodo Šv¬ icarji porabili za počitnice v tujini dobrih 10 milijard frankov. Počitnice so poceni kot še nikoli. Vodilni organizatorji po¬ tovanj KUONI, HOTELPLAN, IM- HOLZ in VOEGELE, v igro pa se je vmešal tudi nemški TUI, se z vsemi sila¬ mi borijo za tržne deleže, znižujejo cene in tiskajo nove cenike, ko se stari še prav ohladili niso. S slogani kot VEČ POČIT¬ NIC ZA MANJ FRANKOV (Kuoni), POPUSTOV KOT PESKA V MORJU (Imholz), SANJSKE POČITNICE ZA SANJSKE CENE (Voegele) napadajo razvajeno in dobro informirano publiko, ki bukira vse bolj kratkoročno in išče zlasti najcenejše “last minute” - ponudbe. Hud konkurenčni boj je v zadnjih dveh letih uničil srednje velike tourope- ratorje (Airtou Suisse, Check-In, Coro- na) ki cenovnega pritiska niso zdržali in so šli bodisi v stečaj, ali pa v naročje veli¬ kih (Danzas, Travac). Od zniževanja cen imajo seveda največ koristi potrošniki. Teden počitnic na Djerbi (let, polpenzion v hotelu s tremi zvezdicami, transfer) se da kupiti že za 595 frankov, teden kopa¬ nja na Kosu je po 495 frankov, če pa se zadovoljite s skromnejšim hotelom/ zaj¬ trk ter knjižite nočni čarterski let, lahko s Kuonijem preživite 1 teden na Kosu že za 399 frankov - za primerjavo, povratna železniška karta Zuerich - Ženeva stane več kot 100 frankov, 1 nočitev v zueriš- kem hotelu pa 334 frankov! Pa ne samo Sredozemlje, tudi oddal¬ jenejše destinacije so poceni kot še nikoli: 1 teden Maldivov za 1500, Karibi za 1100, Bali za 1000, Florida (let, fly& drive) pa že za 750 frankov. Kompas iz Luzerna ponuja C1TY TRIP v Ljubljano (let, dve nočitvi v Levu) kot PREISHIT! za 678 frankov, teden počitnic v porto¬ roškem Palace-u pa za 880 frankov (z Adria Airways) oziroma za 970 frankov (s Swissairom)! En teden Balija za en te¬ den Portoroža! Nič čudnega, da vedno več Švicarjev obrača hrbet Sredozemlju in se odloča za počitnice na drugih ocea¬ nih. Iskanje LAST MINUTE- ponudb pa je postal že skoraj nacionalni šport. Vseeno kam - važno, daje poceni! Lest¬ vica najpriljubljenejših destinacij: JUŽNA EVROPA : 1.Francija 1.9 mio, stagnira, 2. Španija 1.6 mio, v pora¬ stu, 3. Italija 1.3 mio, stagnira, 4. Grčija 260.000, stagnira, 5. Ciper 110.000 pada, (Slovenija 11.500, raste, Hrvaška 15.000, pada, Madžarska 130.000, češka 50.000). Seveda so pred Grčijo še neka¬ tere severnoevropske dežele - GB (0,5 mio), Nemčija (800.000), Avstrija (700.000), vendar gre v glavnem za indi¬ vidualne turiste. AFRIKA: 1. Tunizija 75.000, stagnira, 2. Egipt 74.000, raste, 3. Južna Afrika 33.000, raste,... AZIJA: 1. Tajska 105.000, stagnira, 2. Hongkong 68.000 raste, 3. Singapur 55.000 AMERIKA: 1. ZDA 400.000, raste, 2. Kanada 105.000 raste, Karibi 36.000, raste. KAJ PA SLOVENIJA? Slovenija se na švicarskem tržišču še vedno močno otepa z dvema problemo¬ ma, ki sta med seboj povezana. Naša po¬ nudba je na tržišču komajda prisotna in zato nerazpoznavna, saj naše destinacije nima v programu nobeden od kolikor to¬ liko pomemebnih organizatoijev poto¬ vanj. Nekaj avtobuseijev (manj kot prej¬ šnja leta, najvažnejša sta Froelich, Walli- ser), dva mala specialista, ki pa ponujata tudi druge destinacije (Kompas, Argyru- nthum) in peščica produktnih speciali¬ stov (Eurotrek, Fly Fishing Adventure) je premalo, da bi slovenska ponudba prodrla do razvajenega in z informacija¬ mi preplavljenega potrošnika. Ostajajo nam v glavnem individualisti in povratni¬ ki, ki vse pogosteje iščejo informacije pri našem informativnem uradu v Zuerichu. Toda letos bo najbrž še ostalo tako kot je bilo, namreč, da je Slovenija za Švico marginalna destinacija, tako kot je Švica za naše ponudnike marginalno tržišče. Iz Ziiricha za TURIZEM: Zvone Petek Ponovno obujena skupna kandidatura treh dežel za Olimpijske igre leta 2006 V zadnjih nekaj mesecih se je zahvaljujoč obnovljenem sodelovanju italijanske Furlanije Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije, pokazalo povečano zanimanje za združeno kandidaturo teh območij za 20. zimske olimpijske igre leta 2006. Te bodo sledile olimpijskim igram v Naganu (Japonska) leta 1998 in igram v SaltLake Cityju (ZDA) leta 2002. Skupna kandidatura krajev Trbiž, Be¬ ljak in Kranjska gora bo potekala pod ge¬ slom “Brez meja, za šport, okolje in mir”. Organizatorji poudarjajo, da že kandida¬ tura sama promovira idejo združevanja, sodelovanja in varovanja okolja na stičiš¬ ču treh velikih evropskih etnij (romans¬ kih, germanskih in slovanskih narodov) Kandidaturo podpirajo številna zdru¬ ženja in podjetja v vseh treh regijah, med drugim Kiimtner Pool, ki ga vodi nekdaj znameniti avstrijski smukač Franz Klam- mer. Strokovnjaki iz treh dežel so zato pred kratkim ponovno odprli originalni dosje olimpijskih iger, ki je bil pripravljen za kandidaturo za OI “Trbiž 2000 “. Do¬ govorili so se, da bodo dosje še izboljšali in približali zahtevam, ki jih postavlja “Evaluating Commission of the Interna¬ tional 01ympic Committe”, ki ga vodi Thomas Bach, član Mednarodnega olim¬ pijskega komiteja. Organizatorji kandidature zdaj razis¬ kujejo obstoječe pogoje za pripravo iger v vsem območju med severovzhodnim delom Furlanije - Julijske krajine, ob¬ močja med Kranjsko Goro in Jesenicami ter Koroško med Amoldsteinom, Šmo¬ horjem, Mokrinami, Bad Kleinkirchhei- mom in Celovcem. Trije nacionalni olim¬ pijski komiteji Italije, Avstrije in Sloveni¬ je predvsem raziskujejo vse morebitne te¬ žave, ki bi se pokazale pri organizaciji na¬ tančne in pravočasne izpeljave projekta. Kandidatura je bila predstavljena aprila letos Evropskemu parlamentu v Strasbo¬ urgu in njegovemu predsedniku Jilu Ro- biesu. Pomembno v tej trojni kandidaturi Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slo¬ venije je to, da kar dve tretjini infrastruk¬ ture, potrebne za gostitev Olimpijskega dogodka, že obstajajo. Zmogljivosti bi morale biti obnovljene, skupaj s popolno dostopnostjo do okolice, večinoma pa ne tudi na novo zgrajene. Mreža modeme avtoceste zagotavlja dostop do mnogih olimpijskih prizorišč, do preostalih pa bo izgrajena do pivih mesecev leta 2000. Območje je s svetom dobro povezano tudi s tremi mednarod¬ nimi letališči v Trstu, Celovcu in Ljublja¬ ni, od katerih so prizorišča oddaljena naj¬ več uro vožnje. Odločitev o gostitelju Zi¬ mskih olimpijskih iger leta 2006 bo znana šele leta 1999, toda IOC bo uradne kan¬ didature potrdil v prvi polovici leta 1998. Prva kandidatura treh dežel je bila vlo¬ žena že pred nekaj leti, in sicer za ZOI leta 2002. čeprav je bila pripravljena v samo 53 dneh, je vzbudila veliko zanima¬ nja in podpore. Zdaj organizatorji trdijo, da so njene možnosti zelo velike, zlasti zaradi mednarodnega značaja orga¬ nizacije in povezovalne funkcije. Uspeh kandidature bi bil uspeh vseh treh dežel, ki imajo izvrstno ponudbo, zlasti za zimske športe, uveljavil pa bi tudi novo, “evropsko” in mednarodno razsežnost olimpizma. Danes pravila dopuščajo or¬ ganizacijo olimpijade samo v eni državi, tri dežele pa vztrajajo na tem, da je olim¬ pijska ideja univerzalna in ne pozna me¬ ja. In ker se bodo prihodnje igre godile najprej v Aziji, nato v Ameriki, je resnič¬ no že čas, da se zopet vrnejo v Evropo... (RVK) Slovenske Konjice pripravile svoj turistični proizvod Povsem po pravilih sodobnega turističnega marketinga so tudi Slovenske Konjice pred nedavnim pripravile vizijo svojega turističnega proizvoda. Snovalci projekta vidijo kot največje atrakcije kraja (Konjice s turističnim centrom Trebnik) ter celotne Dravinjske doline nekdanjo Attemsovo graščino Trebnik, Žičko kartuzijo in vinorodno območje, v sre¬ dišču katerega se že gradi golf z devetimi luknjami. Kar velja posebej poudariti, je redno usklajevanje projekta in tesno sodelovanje med najpomembnejšimi subjekti konjiškega tu¬ rizma: občino Slovenske Konjice, Hotelom Dravinja in vinarskim podjetjem Zlati grič. PRODAJNI PROIZVODI TURISTIČNEGA CENTRA TREBNIK THr*’?!*** s ■ Sejmi in borze Slovenija USPELA PREDSTAVITEV SLOVENSKE KONGRESNE PONUDBE NA BORZI EIBTM RDA: Nemškim avtobuserjem ponujamo deželo Avsenikov Wir stellen aus Slovenska ponudba kongresnega in poslovnega turizma se je sredi maja v Ženevi predstavila na najpomembnejši borzi te veje turizma. EIBTM (European Incentive and Business Travel and Meetings Exhibition) letos praznuje desetletnico obstoja, kar je proslavila z novimi rekordi v številu razstav- Ijalcev in površini razstavnega prostora. Rok V. Klančnik Na slovenski stojnici so se predstavi¬ li Cankarjev dom, Promocijski center MO Ljubljane, Avditorij in Hoteli Ber¬ nardin iz Portoroža, blejski hoteli G&P in hotel Ribno ter agencija, specializi¬ rana za poslovni turizem, Albatros Bled. Organizator slovenskega nastopa na tej prestižni prireditvi je bila Gospo¬ darska zbornica Slovenije - Združenje za gostinstvo in turizem, v tesnem sode¬ lovanju s Centrom za promocijo turiz¬ ma Slovenije, ki je zagotovil stojnico in prevzel polovico stroškov. EIBTM slovi tudi kot najdražja borza v turizmu - ce¬ na kvadratnega metra razstavnega pro¬ stora je skoraj tisoč mark - zato je bil do pred kratkim slovenski nastop vprašljiv, saj je povzročil zelo visoke stroške. Slo¬ venski razstavljalci so bili s stojnico in obiskom zadovoljni in poudarjajo, da bi odsotnost Slovenije na EIBTM povzro¬ čila izgubo velike priložnosti za skleni¬ tev poslov na področju kongresnega in poslovnega turizma. Slovenija se je na borzi predstavlja kot “na novo odkriti eden prvih kongresnih središč Evrope”, saj je prvi kongres v Ljubljani potekal že leta 1821 (kongres Svete Alianse). Obiskovalci stojnice so se zlasti zani¬ mali za možnosti organizacije poslov¬ nih srečanj, kongresov in konferenc v slovenskih turističnih središčih v pri¬ hodnjih treh do petih letih. Organizator borze, britanska kor¬ poracija EIBTM, je letos predvideval približno 7000 obiskovalcev, v veliki večini direktorjev velikih družb in spe¬ cializiranih potovalnih uradov. Poleg individualnih obiskov stojnic potekajo tudi skupinski obiski, katerim po se¬ znanitvi z določenimi ponudbami sle¬ dijo konkretni pogovori in - praviloma po zaključku borze - sklenitve pogodb. Borza je potekala na 13.000 kvadrat¬ nih metrih površine, razstavljalo je 2250 razstavljalcev iz natančno stotih držav. Slovenska stojnica je bila na najbolj prometni točki dvorane, v bli¬ žini prav tako odlično obiskanih stoj¬ nic Izraela in Južnoafriške republike. Kongresni in poslovni turizem slovi kot elitna veja turizma, saj tovrstni gostje in potniki veljajo za najboljše kupce oziroma potrošnike, če bo na voljo dovolj sredstev, bo organizacijo predstavitve Slovenije na EIBTM 1998 (potekala bo med 12. in 14. ma¬ jem) v celoti prevzel Center za pro¬ mocijo turizma Slovenije, ki si bo pri¬ zadeval predvsem za to, da bodo sku¬ pine kupcev vabljene vsaj mesec dni pred borzo. TRMA: Kateri je najpomembnejši dogodek na področju poslovnega turizma v Sloveniji? Nedvomno portoroški Zlati boben, festival oglaševalskih in marketinških agencij “Nove Evrope”. Ta dogodek pritegne v Slovenijo, natančneje na Obalo, več kot tisoč “poslovnih turistov” iz območja med Trstom in Vladivostokom”. Izkušnje z letošnje EIBTM kažejo, da si kupci (organizatorji kongresov, konferenc, poslovnih srečanj) želijo manj prestiža v kongresnih središčih, toda več akcije in športa. Neradi se odločajo za izoliran, čeprav kakovosten hotel, temveč za cilj, iz katerega je mogoče organizirati kratke ali enodnevne izlete, zlasti pa možnosti za tenis, golf, večerno zabavo (nastop folklorne skupine, srednjeveških glumačev, čarovnika, diskoteke...), obisk kulturnih prireditev... Nenazadnje: kupci imajo raje hotele, v katerih dela mlajše osebje. Letos je bilo v Ženevi posebej poudarjeno, da je med managerji v poslovnem turizmu vse več mlajših ljudi, ki zahtevajo tako možnosti za individualno delo in zabavo, kot tudi za neformalna srečanja s soudeleženci prireditev. Trend kaže tudi na krajša poslovna potovanja. Udeleženci si bolj želijo dvo- do štiridnevnih prireditev (kongresov ; poslovnih srečanj...), v katerih pa bi bil tudi čas za aktivnosti, kot pa celotedenskih poslovnih potovanj. Mladi si tudi ne želijo višjih stroškov prireditev kar je dokaj logično, saj mnogi še nimajo dokončno rešenih eksistenčnih vprašanj. Ustanovitelj in do nedavnega lastnik EIBTM Ray Bloom je ob desetletnici bom na gala sprejemu za razstavljalce s sijočim obrazom razrezal velikansko torto. (Foto: RVK) Anketa med letošnjimi kupci (profesionalne organizatorje tovrshiih prireditev poslovnih srečanj, kongresov, konferenc) na EIBTM: 1. vprašanje: Pričakujete, da bo število vaših dogodkov še naraščalo? Vir: EIBTM, 1997 3. vprašanje: Pričakujete daljše konference, srečanja, kongrese? 2. vprašanje: Pričakujete višje stroške na udeleženca? 24 .- 26 . 6.1997 KolnMesse le večkrat smo v Nemčiji slišali, da še ve¬ dno zelo malo ljudi pozna Slovenijo in jo vse prevečkrat mečejo v isti koš z dmgimi dr¬ žavami, naslednicami nekdanje Jugoslavije. Mnogo Nemcev pa dobro pozna ansambel bratov Avsenik, ki je pred šestimi leti prenehal delovati, po več kot tridesetletni uspešni kari¬ eri in več kot 30 milijonov prodanih plošč. Center za promocijo turizma Slovenije bo ne¬ mški trg, zlasti anobusne prevoznike, ki velja¬ jo kot dokaj konzervativno naravnan tržni segment, letos na RDA ponovno spomnil na to, da je Slovenija, zlasti njen gorati del, do¬ movina Avsenikov. “Original Oberkrainer ” bodo kajpak samo rdeča nit natančne pred¬ stavitve zaokrožene turistične ponudbe (clust- ra) slovenskih gora in jezer, poudarek pa bo zlasti na hotelski in izvenpenzionski ponudbi ter dogajanju v tem območju. Podobno smo lani - z velikim uspehom ■ predstavili vinske ceste in vrhunsko slovensko vino, kot rdečo nit ponudbe slovenskega podeželja. RDA ■ Ring Deutscher Autobusuntemeh- mer oziroma borza nemških avtobusnih pre¬ voznikov - bo letos potekala med 24. in 26. ju¬ nijem, kot vedno v Kolnu, kjer je sedež te naj¬ pomembnejše strokovne zveze avtobusnih pre¬ voznikov v Evropi. Lani se je med 19 in 21. avgustom na RDA predstavilo več kot 1350razstavljalcev iz 34 držav. Slovenija je nastopila izjemno us¬ pešno, II podjetij in pet Uiristično zaokrože¬ nih območij se je predstavilo na SO badrat- nih metrih za oko prijetne in predvsem fun¬ kcionalne stojnice. Velikost letošnje stojnice bo 104 badrahie metre, številka dvorane 10.1, stojnice pa: A 04. Po lanski raziskavi javnega mnenja med nemškimi avtobusnimi prevozniki jih je kar 12 odstotkov odgovorilo, da jih kot turistična destinacija zanima prav Slovenija. RDA ■ Ring Deutscher Avtobusuntemeh- mer ■ je največje strokovna zveza združenj av¬ tobusnih prevoznikov v svehi. Ima približno 3500 članov, ki sestavljajo okrog 60 združenj, v katere so včlanjene nacionalne turistične organizacije, hoteli, zdravilišča, različne skupine prevoznikov in drugi. Nečlani RDA ne morejo razstavljati na kblnski boni, ki jo bodo letos pripravili že triindvajseta. SEJMI DO KONCA LETA 1997: Sorazstavljalce opozarjamo, da bodo zadnji trije sejmi - WTM, T&C in BTF - potekali sočasno. Slovenija Zadnja stran PODČRTANO GCB VABI V SRCE NEMČIJE Nemški kongresni urad (GCB) je eden rednih razstavljalcev na ženevski EIBTM. Vsako leto nastopijo z drugačnim sloganom in logotipom , tokrat pa so se odločili da svoje poslovne partnerje povabijo nikamor drugam, kot v “srce Nemčije Vsak obis kovalecje ob registraciji na stojnici prejel zgoščenko z ljubezensko glasbo, na ovitku pa vabi srce v mavričnih barvah (rdeča pomeni j kraje in destinacije, rumena hotele, zelena PCO- je ali profesionalne organizatorje kongresov, mo¬ dra pa kongresna središča). Draga in zelo pre¬ mišljena, toda neverjetno kičasta in osladna pro¬ mocija. Torej se lahko zalomi tudi tako izkuše¬ nim organizacijam, kot je GCB... Podobno so le¬ tos razočarali Grki in Italijani, medtem ko je za .as?-.— S GCB v , . . . 1J.-IS.05.t89/ £-• najlepso veljala irska stojnica. AIESEC in SmarT: ZA BOLJŠE ZNANJE O TURIZMU fet to tis* ieartj ' of 6erg KJE JE KDO? ZVONE PETEK JE POSTAL PODPREDSEDNIK AONTES-A Na redni letni skupščini AONTES -a (Združenje tujih turističnih predstavništev v Švici) 10. aprila v Ziiriclm je bil vodja Turističnega urada Slovenije v Ziirichu Zvone Petek izvoljen za enega od podpredsednikov “Coips touristique”, ki ga sestavljajo turistični predstavniki 28 držav in več kot 20 pridruženih članov (predstavniki turističnih sejmov, večjih švicarskih potovalnih uradov...) Slovenskemu predstavniku, ki je v letih 1988190 že bil predsednik AONTES-a, so kolegi iz drugih držav vnovič ponudili predsedniško mesto, vendar je mo¬ ral ponudbo zavrniti zaradi zelo okrnjene ktulrovske sestave (turistični predstavnik Slovenijeje hkrati predstavnik ADRIA AIRWAYS za Švico), pa tudi zaradi (pre)skronme pozicije, ki jo ima Slovenija na švicarskem outgoing tržišču. Za predsednico je bila izvoljena direktorica Maison de la France (12 zaposlenih v turiškem uradu, ki je nasproti slovenskega), Jacqueline Dillmann-Faure. Francija je z 1,9 milijona vodilna destinaci- ja na švicarskem tržišču. Slovenski predstavnik je bil na skupščini ime¬ novan tudi za tiskovnega predstavnika združenja, njegove interese bo predstavljal v sejemskem odboru FERIENMESSE St. Gallen, zadolžen pa bo tudi zn stike s častnimi člani združenja. Slovenski informativni urad je včlanjen tudi v ziiriški klub SKAL, na katerem se srečujejo vodilni turistični delavci (direktorji velikih organi¬ zatorjev potovanj, letalskih družb, agencij...) ter v Slovensko ■ švicarsko gospodarsko zbornico. Na redni letni skupščini zbornice, 24. aprila v Zii- richu, je predstavništvo pripravilo manjšo turistično predstavitev Slo¬ venije. Na sliki desno: Zvone Petek (levo) in veleposlanik stalne misije Republike Slovenije pri Združenih narodih v Ženevi dr. Anton Bebler. (Foto: Rok V. Klančnik) SmarT je kratica za projekt o mar¬ ketingu v turizmu, ki ga je za letošnjo leto pripravilo mednarodno študent¬ sko društvo Aiesec. Sestavljal ga je se¬ minar in študijsko potovanje, odvijal pa se je med 19. in 23. majem v hotelu Alpina v Kranjski gori. Udeležilo se ga je več kot 30 mladih iz Slovenije in tujine, projekt pa je obravnaval različ¬ na področja v turizmu. Aktualna in uporabna znanja so dobivali na okrog¬ lih mizah, pri reševanju študije prime¬ rov in pri študijskem potovanju ter ta¬ ko nabirali znanja iz različnih segmen¬ tov turizma, ki bolj kot kdajkoli prej predstavljajo pomembno gospodars¬ ko panogo, ki zahteva za doseganje boljših rezultatov strokoven pristop. Govorniki na seminaiju so predstav¬ niki uspešnih domačih in tujih turistič¬ nih podjetij, združenj in institucij ter izobraževalnih ustanov. Tematika pa je zajemala izobraževanje v turizmu, KARIN KEBER OSVOJILA NAGRADO EIBTM &ICCA Mlada predstavnica kulturnega in kongresnega centra Cankarjev dom iz Ljubljane je na borzi kongresnega turizma EIBTM v enevi, kjer je Center za promocijo turizma Slovenije pripravil predstavitev slovenske turistične ponudbe na področju kongresnega in poslovnega turizma, osvojila prvo nagrado v tekmovanju “Mladi v poslovnem svetu". Tekmovanje je sledilo tridnevnemu forumu mladih poslovnežev iz Švice, Velike Britanije, Nizozemske, Švedske, Avstrije, Slovenije in drugih držav, na katerem so se posvetovali o možnostih vplivanja mladih na razvoj kongresnega in poslovnega turizma. Forum mladih poslovnežev je potekal v okviru EIBTM (European lncentive, Business Travel and Meeting Eshibition), prestižne poslovne borze na področju kongresnega turizma, v tesnem sodelovanju z ICCA (International Congress and Conventions Association). Karin Keber, marketinški vodja oddelka Cankarje\’ega doma, je prvo nagrado osvojila z esejem o viziji razvoja kongresne dejavnosti v Ljubljani in Sloveniji v težavnih okoliščinah prizadevanja za osvajanje novih tržišč. Poudarila je, daje Slovenija na tem področju kot nov cilj evropskega in svetovnega poslovnega sveta v dokaj nehvaležnem položaju, kar pa lahko premaga z visoko mero ustvarjalnosti in kakovostnim produktom. Za primer je navedla Cankarja’ dom, ki je po izgubi vseh kongresov in mednarodnih prireditev po letu 1991 kmalu znova dosegel pomembno mesto med srednjeevropskimi organizatorji kongresov in poslovnih srečanj. Slika desno: Karin Keber sijočega obraza s svojim priznanjem. (Foto: RVK) trende, informacijsko tehnologijo, še posebno pozornost pa so namenih tr¬ ženju v turizmu. Zgodovina turistične industrije še nikoli v svoji več kot dvestoletni tradi¬ ciji ni posvečala marketinškim prije¬ mom in tehnikam toliko pozornosti kot danes. Trženje pa je bolj kot v dru¬ gih gospodarskih panogah povezano s stroko odnosov z javnostmi, saj se do¬ polnjujeta in prepletata do skorajda nerazpoznavne ločnice. Udeleženci seminarja so svoje zadnje posvetova¬ nje razdelili na dva dela, in sicer tren¬ de v turizmu (moderatorka je bila Cveta Potočnik) in komuniciranje v turizmu (moderator Mitja Meršol). Med razpravljati so bili med drugim dr. Tanja Mihalič (EF), Rudi Rumbak (Skupnost slovenskih naravnih zdravi¬ lišč), Marijan Stele (Skupnost Alpskih cest), s strani CPTS pa sta se posveto¬ vanja udeležila Janez Repanšek (slo- Aiesec je neodvisno, nepolitično in neprofitno mednarodno združenje študentov, ki ob podpori OZN in pod okriljem UNESCO-a obstaja že od leta 1948. V85državah ima več kot 12 000 članov, njegov cilj pa se nanaša na pomoč pri razvoju dežel in izboljšavo mednarodnega sodelovanja in razumevanja med narodi sveta. Pot do boljšega sveta pa po njihovi filozofiji vodi preko izobraževanja ljudi in vzpodbujanja njihovega aktivnega delovanja, zato je tudi njihov projekt “SmarT” razumeti kot prispevek mladih za kakovostejši slovenski turistični produkt. venski turistični predstavnik v Munchnu) in Rok N. Klančnik (vodja odnosov z javnostmi na CPTS). Renata Picej NTZ: Izobraževanje o marketingu v turizmu Nacionalno turistično združenje bo letos že tretje leto v sodelovanju s Tou- rism Brain Trust Austria organiziralo izobraževalne programe. Tema tokrat¬ nega seminaija, ki bo potekal v Lipici, med 5. in 7. junijem, bo turistični marketing - oblikovanje in trženje tu¬ rističnega produkta, Vodil ga bo pri¬ znani avstrijski strokovnjak, dolgoletni generalni direktor avstrijske nacional¬ ne turistične promocijske organizacije in sedanji direktor marketinga v Au- strian Airlines dr. Helmut Zolles. Workshopa naj bi se udeležilo 15 do 20 oblikovalcev in ponudnikov turi¬ stičnih storitev. Metode dela avstrijskih predavate¬ ljev temeljijo na modernih vizualnih tehnikah predstavitve, primerih iz hotel¬ ske in turistične prakse, aktivnem vklju¬ čevanju udeležencev v potek seminaija, analizi konkretnih primerov iz prakse, sistematičnih vajah in diskusijah, sku¬ pinskem delu in analizi dobljenih rezul¬ tatov. Cena: seminar poteka v nemškem jeziku s konsekutivnim prevajanjem v slovenščino, stane pa 25.000 SIT na dan (+5-odstotni davek) za člane in part¬ nerje NTZ, Slovenskega hotelskega združenja in Združenja turističnih agencij Slovenije in 30.000 SIT na dan (+ davek) za nečlane teh združenj. Prva predstavitev slovenskega gospodarstva v Grčiji Od 27. do 29. maja je v Atenah pote¬ kala prva organizirana predstavitev slo¬ venskega gospodarstva. V okviru nacio¬ nalne predstavitve, ki ima predvsem gos¬ podarsko ozadje, se je predstavilo osem podjetij, ki s svojim nastopom izražajo povečano zanimanje za gospodarsko so¬ delovanje z Grčijo. Poleg poslovne slo- venske-grške konference je bil najpome¬ mbnejši dogodek podpis Sporazuma o promociji in zaščiti investicij. Predstavit¬ ve seje posredno udeležil tudi Center za promocijo turizma Slovenije, ki je grš¬ kim partnerjem posredoval informacije o gibanjih slovenskega turizma in turis- tično-informativno gradivo. Zastopanje CPTS so zaupali predstavnikom Urada vlade za informiranje, kar sodi v okvir dogovorjenega sodelovanja in koordina¬ cije ustanov javne promocije. Poleg omenjenih CPTS in Urada vla¬ de za informiranje v “štiriperesno de¬ teljico” ustanov javne promocije sodijo še Gospodarska zbornica Slovenije - Urad za gospodarsko promocijo in “TIPO” . (j ra( | za promocijo investira¬ nja in zunanje trgovine na MEOR. Grški trg za slovenski turizem ni ne¬ pomemben, vendar pa je zanj doslej ve¬ ljalo premalo zanimanja. Po podatkih WTO, vsako leto v tujino odpotuje 1,5 milijona Grkov, ki porabijo približno milijardo USD. Sicer Grčija zabeleži vsako leto približno 4 miljarde deviz¬ nega priliva iz turizma (3,3 krat več kot Slovenija). TURIZEM • Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije • Izdaja: Center za promocijo turizma Slovenije, W1C, Dunajska 156,1000 Ljubljana • Tel.: 061/189-18-40, Fax: 061/189-18-41, E-mail: cpts.cpts@ tradepointsi • Glavni urednik: Ranci Križan • Odgovorni urednik: Rok V. Klančnik • Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. Klančnik, Maja Pak, Lučka Letič, Danijela Zorko, Janez Pergar, Srečko Šajn, Marija Rok, Mija Gačnik, Renata Picej. Drago Medved • Oblikovanje in tehnično urejanje: Atelier IM • Tisk: Grafos, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se gasilo Turizem vpiše v evidenco javnih gasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 1382. • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na CPTS, fax. št.: 061/189-18-41.