-5- ' * JU V s gJ? . ** . '* - ,, Eoker kitre s« naši prvi .pradedje ,iz najpriuitivne j šili -razmer vilinskega ali pe¬ kinškega življenja prešli v kulturnem .raz¬ voju na višje kulturne stepnje z življenjem p e skupnih-naselbinah, se se..tudi pe javilo prva transportna sredstva: na vedi splavi in čelni, izžgani iz .enega dedla - na su¬ hem sani in pezneje dvdkelice. -Človek si je kmalu udej^čil razne šivali, ki jih je uporabljal ket teverne In vprežne živine; bivole, kenja, esla, velbloda, slena.Neka¬ tere od teh j-e začel uperabljati trfiii ket jezdne šivali« Sani, dvekolica in samokel- nica, se prv$ mehanična transportna sred-r stva, pri katerih je za premikanje uporab¬ ljena. človeška ali živalska meč. Z nada- Ijnim razvejem čloyeške kulture se se tudi ta sredstva izpopolnjevala, vendar je prin¬ cip in način njihove uporabe in premikanja ostal isti. vse d© današnjih dni. Za dve- ktlicami se se pojavili vez-evi na-štirih in tudi na več kolesih. Pri starih kultur¬ nih narodih (Egipčani, Feničani, Rimljani, Grki) sc-za esebni premet služile nosilni¬ ce, nošene ed ljudi in živali. Ta transpor¬ tna sredstva lia suhem se bila v uporabi skezi ves srednji vek in tudi v nevem. leta 1674 je Abbe Ha.utefeuille iz¬ našel neke naprave za dviganje vede. Te je bil cilinder z bateu (Kelden - klip). Na dnu cilindra s€ je vžgala majhna kolic. čina smodnika (barut), ki je s svoje x uo eksplezije potisnil bat navzgor. Zgoreli flizdU se bili skozi usnje zaklopke spelja¬ ni na presto. Na ta način je ped datem nastal prešter z pazredčenim zrakom . in - 6 - tlakcm nižji« »d zunanjega. Zate Je zunanji zračni pritisfcHiat tak«J po prestanku, od 'nosne pe končani eksploziji, z velike moč¬ jo potisnil zepet navado*. Jo J e..kil prvi eksplozivni noter sicer v principu dve- —taktni, s sKCiflnikem*.' ket pcgenskiic gredst- v«UL (Kraftstoff, * - * Ta wot er §e lota 16SP Penis Papin -Acp-olril• in prenaredil tako, da Je ket go¬ milno sredstvo nanest© smodnika uporabil "vodno part'. To je*til.prvi,parri stroj,ki ga Je Watt leta 177® izpopolnil in dogra¬ dil v stc^ j* že .preče j ^pprakpe gonilnosti. Frieetek železnic... , # v ' *• Leta 1764'*) e Barker jrprr^kli prvič eksplozivni Tmctor« s tekcSim, gonilnim sred¬ stvom, v tem slučaju terpentin z r mali^ do- Ttatfccm vode. » / 'ifiliiaic Barnet Je leta 1836 prija¬ vil svoj patent štev ,.7615, zjaauenit v‘ten, da se v pH)Seknen? polnil^i^a cilindru stiska (konpfinira) *piliz 4 in zrak. Ta mešanica te- db - potem v delavni cilijoder, se tukaj še naprej konprimira in s jvkmdčjo, žareče pl*a- tinske gotice vžge. , # Sedaj se Je eksplcsivni motor razvi¬ jal »el (f hitro. . ; Leta 1642 Je Prake konstruiral noter, katerega' je gonil o .svetilnim pliijon in -pe- trololen. Leta is6c,je Leno ir ntidrjtt 'do¬ dal venll-ne -rcčičKu Leta 1670 je Clark le— ^io;ir e ?fl-v*strc' jči zpupoln.il in nu ned drugim že dal električni.vžig (el»ktr. SUndsung.- paiehje). » * ♦ 5 * Z iznajdi" a .in op »polnit vi Jop teh ' strtjev jooprišel členek do..n©|no s ti nerod— ne^fcivšlsto vprego zamenjati s*s$r#Jn«k> cd- ne$ne*n(*> tarske. Prva motorna vfzila so.se pojavila'nekako leta 1677^ yo 2 i!a so ki— 4 - 1 -* la 'Sc začetka 21 . stoletja š \2 vedn»*v sta¬ rcu poskusov in izpopolnjevanja. Beleta* 191t s« za rvt«n*fcile uporabljali najraz¬ ličnejše motorje. leta 1910 pa je za in¬ dustrij* avtomobil ov definitivne prevzet štiritaktni štiricilindrični ek3pl®zijski notlar. Ostal je do leta ^928 v izključni uporabi, o# tedaj pa s* se začeli pojav¬ ljati tudi avtcn*bili s 6 in 8 oilindrič- nirai motorji. P» pfvi svetovni vojni se je za mo¬ torna kaieaa in za manjše avtomobile za-r čel uporabljati,in ge še naprej v vse šir¬ šem fbsegti uporablja, dvotaktni eksplozivni oetor. • AVTiilCBIl. Avt4m#bil je vozil* na n*t*rni po¬ gon, t*rej Q#t«rn« v#zilc (Kraftwagen). Avtomobil sestoji iz dveh glavnih delov; a} v*2n,o f .*gr«dje (Fajcrgestell - vozne .p*stolje), b) ohišje (Xar*sserie - Aufbau - karoserija). Vezn# egrcx2je je dražji dol vozila, ohišje ali karoserija stane le V4 do ^3 skupne cene celega avtomobila. Avtomobile delim* p* načinu gradbe karoserije: v glavnem v 5 vrst j 1 . “Potniški avtomobili - 2, 3,'4/6 in več sedežni osebni avt»nabili sin., avtobusi. Imam# osebne avtomobile z odprto karoserijo (Phoeten - Fa ton) in z zaprt« karoseriji (lim*u- sine - lirsusine )•*' * 2. Tovorni avtomobili - ima ja kar o seri- b C ■]£ 5 . X 4 . b. j* v obliki odprtega ali zaprtega za ( o a:: , r> ) Ti* ja (sanduk) za tovore« Cd- prta tovorna karoserija ina navadno streho iz eerade. Specijal n i avtonobiljr - t>:£ ina j e karev ■ serifa zgrajend .pa ^zahtevah ciljev^ * za ksfuere savtomobila* rfohenj eni*. Sen spadajo sanitetski avtomobili za prevez bolnikov, razni avt omoti- . • lizirani laboratoriji, brezžične po-^- staj£, delavnioe, kopalnice, desin-. '_L,fektci-ji,- Črpalke, škropilnice za - upide, tanki za tekočin«?, tivigaci^ avtomobili za gasilsko službo, mon¬ tažni avtonobili za montažo viseče- - ... %a voda* c^^tnih železnic in sAeno. Vozila za vlaciln# služb si Traktorji na’ Icoiesih ,,n in : na gosenicah.*So na- t vadnn.brez karoserije in z nočnimi motorji. Ako so na kolesih, imajo tudi dva diferencijala,_borej pogon na prednja in zadnjaAco.lesa*- — Bor bena vozi la (bojna kola)i Navadno z ‘ riocniri cXTep#r% in »bcroženaV* Ne, ..* _ kolesih \ oklepni avtomobili 4 -*'Pan- m zerautos) in na„goser>ieah (%anki — Tenks).' » < * 1 " I a) VOZNO '0GRC5JE .(FAKRGESmi-},« * '* Vezne; cgr©dje.ke-'dtj:f''v' gonjeni •in., gonilni d^L, : .G,oniIhi--S§l' Voziltr ,se z spelo '• deli' v ~a) noter, ki je’•'•izvir ei^eajgije ; # • f onilne sile in Jo*) prenos' gonilne- sile■ ali ransnisijo,- MC# ‘ p • p - . *’' ( •-•••o *-*■ Večina ®|r.tof»obilov dtfc"va pcg#n pr«-' • . . . + '■ _q_ ko zadnjih koles. Meter s g nahaja na easiji takoj nad prednje Osje (Ve rderachse) . Za motor¬ jem je nameščena sklgrkst; (lupplung - kvaSile). Za sklopke 'je menjalnik ("ecksei- getriete - menjač), ki j e tre- .e karčlana M * Sl* 2, in kardanske »si (Kardorvelle) v zvezi s pogonom zadnjih koles (Hinterraderantrie«). . Deli cd vključno sklepke ’ (Kupplung) do p©gena zadnjih koles (Hinterraderamt r trie©) vključno spadajo v skupino “pre¬ nos gonilne sile ' 1 ali transmisijo (krafte eUbcrtragur.g). , Da bi se v bedeče lažje razumeli, je potrebne ugotoviti in ustaliti nokaj cesto m se ponavljajoči^ izrazov* -1 c- Leva Ir, desna stran avtonokila s'e zmiraj jemlje v smeri vcznje, n.pr. lev« predrle kolo, desno prednje pert ; , desni žaromet, leva stopnica itd. Smer vijakov (Schraucendrehrichtimg) n.pr. "na desno" pomeni, da se vijak pri¬ vija v isti smeri kot kazalci »a uri* s "na lev«" je zaznačena nasprotna smer,. Beseda “ts* (Well-e - • sovina) po¬ meni poleg navadne osi tudi vsako os ali drog, ki se vrti in s te* prenese premik in silo na druge- dele. 1. Preno 3 gonilne sile ali transmisija. (Kraf tilb ertragung) Od motorja dolrino gonilno silo (Schwungkraft), ki se takorekoč nakopiči v zadnjem delu motorja, v masivnem kolesu vztrajniku ali zamašil j atu (Schvvungrad - zamajac). Od tega sprejema vsa transaisija gonilno silo in jc prenese na zadnji kole¬ si . Transmisijo sestavljajo: 1. Sklopka (Kupplung - kvoč.ilo). 2. Menjalnik \ dech.se 1 getrie 1»e — menjao). 3. Kardan. 4 . Kardanska os (Kardamvellc -kar¬ danska osovina). 5. Diferencijal (Ausgleichgetrie1*e - diferencijal). Zadnji psi.-si (Hinterhalb- achsen - zadnj e- p^Luosdvine), I. Sklopka (Kapplung - kvačilo) nam služi za sklopijenje motorja s transmisijo in za odklopljenje transmisije od motorja. (pedal«, nem.Kupplungsheliel) sklopka »iz¬ klopi" (auekuppeln - *dkrva8xti) $ kadar pa se n»ga z vzvoda dvigne, se avtomatično - 12 - sklepka zopet ^vklopi (einkuppeln - ukvači- ti), ‘Nt.risalne je torej sklopka zmiraj vklopi j er.:.. f noter tere j zn j raj v zvezi s sledečim delom transmisije, z nej^jalnikcn. Sklepi: inane več vrst, pri Hvt.ono— bili_h v sj/lelnen trii a) Stožčaste sklopka ali sklopka pa konus (Korus ki i p olung - konus no kvučilr . ) V Enepiiosčna sklopka (Kinscheiien- kupplunk - lamel as te kvačilc). c) V e ople gena skicpfca (k ohr s cheib en— kupplunjr — lamelasto kvaSile)« ^Knoplošera in večploščra sklopka se % drugim imenom imenuje "tudi sklopka, na la¬ mele | LamellerJrajjpiung}. a| Stcžčast^ sklopka (Kcruskmplueg) nraaj nanj V raki, ker jo v svoji grad¬ il pre-masivaa in zato o popravil- te- •Znvxu?jše. porabljena je samo ie*j)ri starih in tez hth tipih avtomobila. Sestali *»*• skl op kina os ^JCiop^liapgsv/elle - sr sv.1- l a kvaeila) , spiralne pero'(»»iralferer - spiral- ih rpruga), vzvod sklopke ( Kujjplungshet el - po- ‘lliga kračila), ohišje sklopke iKupplttngsgSfaaus« - kuti j a kvačils). Imame dve vrsti stožčastih sklopk. Pri eni se konus pri vklcpljanju sklopke vleže v konusro dolbine v vztrajniku (Sehv-arograd) ? pri drugi vrsti pa je konus večji in takcrekce objame ko.ru sni rob vz- trajnika. Bet konusa, ki pri .vklcpljanju leže ali pritisne na odgovarjajoče uostr vztrajnika, je obložen s kože oz. usnjen, ki povzroči večje trenjKonus je pri- tr j fen na »hišje sklopke v jphi s j e sklopke je cilindrično in je nataknjeno na sklopkinc os tgjjc«, da se nore po osi po¬ mikati naprej: in nazaj. Ta del osi je štirioglat (Vierkant) - (kvadratnega profila), zate se mera os tudi vrteti, Se se vrti ohišje* V ohišju je na -po¬ sebni c sovini-, ki je na enem koncu pri¬ trjena na središče vztrajnima, namešče¬ no spiralno pero, ki stalno' pritiska, ko¬ nus na vz trajnik« Zadnji del ohišja ima od zunaj izdolben žleb, v katerem se na¬ haja jeklen obroč,, ki je zvezan z nožnim vzvodom*' » Kc leva noga pritisne vzvod na¬ vzdol, potegne.vzvod obroč 'in vse ohiš¬ je sklopke nazaj j ker je konus, pritrjen na ohišje, se tudi on pomakne nazaj in tako odloči od»vztrajnika. Spiralno pe¬ ro je v tem slučaju stisnjene. - Sklop¬ ka je izklopljena. ‘. Ko* p a vzvod spustim«, se spiral¬ no pero raztegne, pritisne na- konus, ki* se oprime vztrajnika.* Če.-se Vztrajnih vrti, ker motor “(Lela*.se ^ usnjem' ob¬ loženi rob konusa ribij e o> svoje leži¬ šče v vztrajniku; tjcnf-e postane zaradi obloženega usnja in zaradi počasnega jjopuš čausj a' v ž v oda p ® par c bratih ‘tako močne", ScT"še. z^ejme vrteti .tudi konus z ohišjem sklopk4$ ia ker je obJaje 1 .’ sklopke nataknj^fio-na kvadratičnem-de¬ lu skldpkine „osj^ se vrti tudi sklopki na os, - Sklopka j e v klopljena. • - * b) Enorlcšona sklapka jElnsc h£itfen- kuiipiungl Enoplc|črio sklopko sestavijajci •^ leneI b 4 1 .-Jeklena plešca - lame— la (Iftnelle), 2.2-3vz v »ci¬ ne r*5lce (He- ael - poluge), le- j ero, vsaaet Spiralfeder - spiralna opruga) 6.ohišje TiŽSŽžgfcO Jeklena■ploSSa — laoela - je nata¬ knjena ca kvadrati&ec Izdelan konec sklep- kine osi. Za pl©'že je na »3± nameščena masivnejša cev, ki laa na sprednjem ln zadejaa koncu nekak prstan, ,ki ioata vsak p# žle¥. V šleku sprednjega prstana drsij^r z e n An kcnceu vzvodne rožice, a v žlejm 2 adn jega prstana je nesel en rirc5,ki je v zvezi 3 vzvod«* ailrpke, take da se la&k^ ceja cev okraoa okoli sklopkine osi, «> okrcŽ pe» $a cev se imenuje cevasti 1»» gaj (iJUJse - žanra), fta cevaste* ležaju je spiralno pero ali vsaet* Para pritiska s spredaj in konce© na sr>r%deji prstan ce- vasi«ga ležaja, 2 zadnji® končen pa pritis¬ ka v za&njp »tene ohišja sklefjke, ki je ta¬ ki mal-tirei^r na vztrajnik, 4a se lahko vr¬ ti okoli «e«B3tega ležaje, ne da ki s« tu- t - 15 - di ta zaradi tega moral vrteti. Vzvodne rpciee, ki z enim koncem drafcj« pc žlebu sprednjega, prstana ce¬ vastega ležaja, *s svojim drugi*'koncem ’ r pritrjen* ne v^trajnik, tako 'da se sku¬ paj' z^ioj-in yr£ije. Ti konci si *pr£nlje¬ ni »s širokimi plpšČieami (Schulje*'- papu— če), ki pritiskajo ns jekleno plovce ali # lamele, * Plošča je na* obeh, strllfieh obložena z bolj ali-manj širokim pasom Ferrodo-ma- .se (Ferrodeaaaasse). zaradi' ptvečarj§ tre- *nja in čuvanja jeklene plošče, daire ti • od trenja preveč ©grela in raz rila, - * V normalnem stanju spiralno pero pritiska na gevadti ležaj in ga tišči naprej, Ker v njegovem sprednjem žlebu drsijo*z enim koncem vzvodr reči- • ce * jih r«j> tlšsči naprej?, ročice zate s ploščicami na Nivojih dtrugih koncih pri¬ tisnejo jeklene ploščo (lamelo) ra vztraj™ * nik*.' Če ae vrti vztrajnik, ^potegne s se¬ boj zaradi trenja tudi ploščo - lamelo* Plošča pa ,j<* aa kvadratični skltpkini osi, ki jo z^to tud:^ potegne s seboj, - Sklop¬ ka-je v]§lopij er a. * «Ko šofer z*levo nogr pritisne sklop- •ki n vžvod, pritisne ta'z drugim konček na obroč ona zaclniem prstanu cevastega ležaja in tako potegne nazaj ves cevasti le£aj. Spiralne pero se stisne. Notranji konci vzvodnik ročic, ki drsijo pc žlebu spred njega prstana cevastega^!«žaja, se bili frav tako * potegnjeni nazaj, nakar isti ■ fc svojini*drugimi kraji ©svobodijo jekle¬ ne plo*č|o(lameloj pritiska, plcšca se odkloni.od vztrajnika. - Sklopka je* iz- "5 **l 1 * ** k > klo-pljena. • k ** - 16 - c) Ve čplošžna skl opka (MchrscheiPen- kuppTungJ se zaradi" svojega malega aksega in elastičnosti upcraklja pri vseh motar- pih kolesih,in malih avtejnotilih. Teli s*: ^trajnik "JJni-fjg-•P&fj.. Potretnc ^$chwungra4) (Khpplunifs, rfrlavna as * ■’ Srir&lna p JsteviT« piasčic •(lamel), od ka~ ter ih' je palovi- "ca nameščena na rekrih sklapki¬ ne asi, a druga ptltvica v’ reli— rih #hišja sklap- ke? in sicer pa eojalne* redu: ena plošča na •si, druga v okisju, naslei- a spet ra »si Vin takt naprej, {/plašče sa v sva- jih ležiščih pretiSne naprej in nazaj* C* vrtenju oklep kine asi se vrti¬ jo z njo tutfi vse plošče, ker s« nameščene n?) njenih refcrih; z «hišjem v3*ed^pa se vr¬ tijo yse na ehi* je_na»ešČene plašče. Zadnja plašča je nameščena na rekrih sklapkine asi. 2 * Spiralne pero je nameščeno v ohišju sklopke in v nt-rmalne* stanju mečna pritis¬ ka na zadnje lamelo, 5.,fhiŠje sklopke Je taka pritrjena na vz trajnik*, da se lahkT vrti akoli sklvpki¬ ne' asi; in notranjih delav skltpkd* Skozi zadnje' stena ohišja moli nazaj cevasti del •zadnje plašče, ki ima na svajenr zadnjem koncu debelejši dei v afcliki prstana 'z - 17 - žlebom, v katere^je „ v 4« ofcroč, ki je zopet »vezan s 5. sklopkinim vzvodom; preostane ste 6. sklepkina cs, •Delovanje tš* sklopke je iste, Jfcot' de¬ lovanje one z ene plošče. ' . ‘ ‘ « m , Ravnanje s sklopk? Sklo&ko je treTea vodna? poč asi in po- stepem vklopiti« To*je ene od gTavnlE - *" . pravil, da sklopi?in voz 4±n daljo' časa ohranimo: v dolprem stanju, pri hitrem ali celt> trenutnem vklopljenju nastanejo sil- ✓ ni pretresi v vsej vozovni konstrukciji, * > vsled nenadne ofc remeni*tve zelo trpijo pc~ l«g lectarja še sklopka, menjalnik, zadnje polesi in gume m. kolesih. Mazanje sklopke; PlCšcTe (ipm^Ie)pri 'SklcpkŠK-s' pToscamn iz fcakreno-tr v' ?u r e kcVine (Kupferkronze) »se vrtijo - 7 ju (redko motorna? olje - diShrvs . n, l;t■'""‘'»l)? to olje je treta -vsakih 8 tednov 'tneviti, Olje" se spusti iz sk&cpkinegn ohišja,ka—• 320 r naliješ %4 do, V2; .litra petroleja in pri delujočem motorju skozi eno'minuto • sklopko- večkrat vklopiš in.izklopiš. Po- %em petimi e j izpustiš in v sklopkino o- hišje kliješ toliko čistega olja, kolikor si ga preje iztočil, pa zi; Akr>- daš preveč olja,:*sklcpka slahe prijemlje j če pa je. J je prekJ kr oglje zvezan s ju. prenosni* vzvodom. Kr«?gl’ja je. v posebne* * ležaju, v katerem se lahke delno obrača,ta¬ ko, da" se pri menjanju brzine' s stikalnim vzvodom* obrne v potrebne smer in prenosni v z ved zagrmi v petrethi stikalni drog. Pri menjalniku imenuj ene največ j c brzine tudi direktno brzine« Pri .tej brsini - 21 - se sklopkina cb spoji z glavne osjo men¬ jalnika. Sklcpkina os ima m zadnjem k«n- cu ^bradavice*'(Nnben), Prav take or-udavi c e ima na sprednji strani tudi prvo zobčasto k*l* glavne osi menjalnika. Ko se s pomoč¬ jo stikalnega vzvoda in vilic z»toast« ko¬ lo pomakne naprej, bradavice na njem vpa¬ de j o med bradavice sklepkine osi; ako se sklopkina os vrti, vrti se tudi glavna os menjalnika. Tc je direkten stik odnosno direktna brzinaj glavna c e menjalnika se vrti z isto brzino kot sklopkina »s, po vrsti menjalnika se ta brzino imenuje ali č etrta ali tretja brzin a. ib vrtenju sklepkine osi se vrti tudi zobčast* kolo, ki je na njenem kon¬ cu pritrjen** Zebei tega kelesa pa segajo mod sc'! ce sprednjega zobčastega kolesa na postranski osi menjalnika. Zato se isto¬ časno s skltpkino osjo vrti vedno tudi postranska *s menjalnika z vsemi na njej; trdno pritrjenimi z ročastimi kolesi. Ker zadnje zobčasto kolo sega med zobčast«* kolo z^ vožnjo nazaj, tedaj se tudi on* vrti* Zobčasta kolesa na glavni »si ne- njalnika so razne velikosti in to naj¬ manjše spredaj, največje .zaciaj* Pri menjal niku na 4 brzine" r je teh koles troje: zad¬ nje največ j e je zobčasto kolo prve ali najpočasnejše brzine. Sledi mu po vrsti manjše zobčasto koko druge brzine in nat* najmanjše kolo tretje brzine. Uri menjalniku za tri brzine-imamo saiu* dve zobčasti kolesi na glavni*03i me¬ njalnika, in to večje za prvo in manjše za drugo brzino. — 22 — Zavorni boben Krogijičasti ležaji (KeardanweMe) (Kugellager) 5 • Sl* 6. , . . , * Ko s pomočjo stikalnega vzvoda in vilic zadnjo kolo (najvc-čje - za prvo &rsi- no :y pomaknemo in naravnamo tako f* da nje¬ govi zobci segajo med zobce kolesa, ki .je nameščeno na postranski osi menjalnike kot predzadnje^ tedaj smo avtomobil .stavili v prvo brzinc. V tem- slučaju zobčaste kolo na sklepkini osi goni prednjo (največje) zobčasto kolo postranske osi menjcttLnikr.,ki je dvakrat večjo od onega na sklopkini osi> Ako to.rej sklopkina os napravi 1000 ob¬ ratov, ne postranska cs menjalnika obr¬ ne 500 krat, Ker se s postransko osjo istor- Časno z ist« brzino vrtijo, tudi vsa zobca- sta It^lesa ro> nje j , 'ge trnej vrti tu¬ di on«, ki je v zvezi z »največjim zobčastim kolesce (iiCleacaa prve bralne> na glavni •si menjalnika. Tukaj pa je •brataio raz¬ mer j e« zobčasto kolo pnve brzine -na giuv— * ni 0s i se pri 590 »bratili kolesa m p«>- * stranski osi, katerega zobe ubira in je enkrat manjše, cbrne samo g50-krat, ! p '2. Navadne štiri izravnalna d) na vsa- polesi. kolesa ali sateliti (AusgleichrMer) 3. fhisje diferenciala (Ausgleieh - oder Differentialgekituse). 4. Kr»ž nično kclr (Telierrad). 5 . Stožčaste zobčaste kolo na kardan¬ ski osi. ^ ” 6 . Zunanji oklep. Delpvajr j o dif er enc.f ala: Stožčasti zobčasti kolesa "sta "nasdjeni' na refcrih polesi? kadar se vrti stožčasto kolo, so nora vrteti tudi v njen pritrjena poles. Tudi sateliti so stožčasta zobčasta kolesa, nataknjena na 4 krako krizne os.Ti sateliti so vstavljeni ned obe stožčasti zobčasti kolesi na poloseh; njihovi zobci vpadajo no.d zebce stožčastih k les na pil- oseh in tako tvorijo vez ned njina. Križ¬ na os je pritrjena na ohišje diferenciala. Ohišje diferenciala je s ponočje le¬ žajev nameščeno take, da se lahke- vrti ok^- li obeh prlesi. Zunaj na ohišju diferenci- •M-SjgigiJ. (Gehause)' Sit elitni * (AUsgieiu; k ege Irad V ^ rožnično kdo Stožčasto- " j kolp na kardan¬ ski osi (.tntriebskdge;! rad) . j H Kardanska • Gn¬ ala je pritrjeno krožni eno kol* (Teller- rac). V njegove zobce vpada stožčasto zob- čast» kolo na kardanski osi. Če se kardanska os vrti, s.e vrti z nje vred zobčasto kolo, k:t *s svojini zob¬ ci geni icrož nično kolo. Ker je krožni dno kolo pritrjene na ohišju diferenciala, obrača tubi diferencial okoli obeh za««# j ih pokosi. S ton se pa vrti^tudi križna os s sateliti. K r sateliti'g svojimi zebe j. vpadajo r zct-ce 'stežoaštih koles., na pol- 4'aekf. ss \ rtenje prenose tudi -nanjo in preko ji jih na‘zadnji, kojesi. Sateliti sa¬ mi v ten sluč-a^u^mirujojo, pač pa se vrti njih križna c s* Sateliti, sr od one in od Aruge pel o si enake obreuenjeni, zato se sani_vrtijo» (T o j af slu čaj p ri v*žn,ii. av t* ncbila v r a vno saer . Kai.ar_^a_ y z i avto uobil v cvi nku , teda‘j i:ja notrarje k*lp kraj s«, a zunanje kole večjo pet, t*rej napravi v isten času notranje kole nanj obratov, zunanje k#l* pa več obratov, kot pri vožnji v ravno sner. Cesta povzroči pri tak« vožnji na cvinku na notranje kdo mekako zaviranje, Ic zaviranje se prenese prek* pelesi na njeno stožčasto zobčasto kolt:, katerega zobci pritisnejo na zctce sateiiicv-, ki se zato zavrtijo jcaznj. Do vrtenje satelitov nazaj pa na drugi strani zopet povzroči povečanje vrtenja stCžčastoga zpjbcastega kolesa zunanje polesi, na ka¬ teri je zunanje k*l*, ki nora*opraviti več cbratov. ' Cklg-n karibske esi Se na zainje/i koneru razširi in objane celetefc. diferenci-« al in obe pelesi do zadnjik kol es. ( Tr' O klor ščiti ne harfi 3 e.u diferenciala in pokosi pred prohon in klatenj istečisac-' pa je kot posoda, ki vsebuje- na2ilo iu\ nasnuje* tki ep ina na zgernji- strani odprtine,ki se hermetične (tesno) zapira s -pekrevcen, da je nogeče vliti razila: olje in oost _ ali g*ste d.je. Na spodnji strani navadne zapira vi jak luknje, skozi se izpušča izrabljeno nazilo. Oklep je taa, k^er v njega vodij* osi, kardanska *s in porogi, dcbrc žaga— cen (atgedichtet - aaptivenj cia tiazilc ne nore iztekati. VI. p * : lcsi sta (pri avtor.itk.iIih z eniu di f er one Talon) dve in t* leva in des¬ na. Cni prenašata silo in brzino vrtenja •d diferenciala na k*lesi. notranjem koncu, ki sega v diferencial, inajc pol¬ isi rebra, na katere sto nataknjemi stož¬ časti zobčasti kclesi* polo3i se vrtita le, če se vrtita stožčasti fc*losi. Ila^zu— nanj ih koncih sta na: ?e sceni in pritrjlni k«lesi z bcbn*na za zavoro. p©l*si sto iz prvovrstnega jekla. E. Z A V 0 R S (Brensen). Zavore pri avtomobilu norajc zados¬ titi sledečem predpisu zakona; ,f Vsak c vo¬ zilo nora inc-ti dve zavorni napravi, ki sta v svojen delovanju ena od druge loče¬ ni, od katerih vsaka deluje na kolesa ene osi ali navzkriž na kolesa raznih osi isto¬ časno. Ena od dveh zavornih naprav se no¬ ra dati zapreti. Vsaka zavorna naprava nor3 kiti aposobna, da sana ustavi vozil«! na najkrajše daljavo. : Pri današnjih avtomobilih poznano tri vrste zavor: 1. Mehanična’ zavora (Mehanisehe Bren- se) P. hidravlična zavora (Hydraulische Breose) in 3, zračna sav«ra (iuftbrense). V splošnen iiion#- pri avt»a*bilih eno ročno in en* nožno zavoro* - 32 - 1. Mehanična zavora; Sestavni deli soj ].. Pri r*čni zavori_ročni vzvod_za~ vore (Handl&remsenhefc g! ); pri* 'ifoMni zavori nežni vzvod , zavcrfc (Pusstremse) - nahaja se a*r3nc od sk^opkinega nožnega vzvoda. ^ L". Zavorni d reg (Brensatange). , * J •. Zavorni Boli en (BreHstronmoa.'). • , * ICLin .* Zaverne. čeljust (Befestigungstolzen) (Bremstacke) ,■ 4. Zavorna č.ej justj, (Bremsraoken,; s zavorno -ctologo (Bremsteiag) is forrodc - snovi. « *' ^ *► - 33 - Zavorni ekseenter , Zavorni vzvod c*i n X • -O - • 5- -Zavorni okscentej (Bremsnoeken) - le pri notranji zavari (Innonlreicse 6. Spiralni vzmeti (Sp^Lralfeqgr). 7 . Utrj ovalni Klin (3ofrstigurgs- bclzcn). ’ * - «8. Vijak za uravnavo (Stollschrautc) pri tkiv. zunanjih, zavorah (Auascnfcrcmso). Pr načinu izdcl^o poznamo zunanjo: zavoro ( i^ussoncromso 'f in notranjo zavoro ■ * ' -> .m - 3 *- (Iruiontrcasc). pri zunanji z avcr i c¥jenljejc zaver— ne dcl.iusTTi ’ TŠrcitšiacken) zavorni l»»ben od zunajf če r~kn pttegno za r f Sni v vzve d za¬ vore ali noga pritisne rta nožni vzvod za¬ vore, se pritisnejo zavorno čeljusti s svojo ■ zavorno olileg* na zavorni Is o ten in ga zaustavi j. ■. S ton se ustavi tudi krl> , akc je pritrjono lia c«ci>nu oz. ts, ako je fceten na njej trdno nritrjon. fri no tranji za vo ri so zav#rne c« - 1 justi V^zavcrnei-iup^nu," Ifjikeva okiega so pritisne k notranji steni W»naj če¬ ljusti pritiskajo za vzven. Zavore,t.j. zavorni trtni, sc lahke »anc-ččeni pri avtomekilu 1. na kolesih (sano na zadnjih ali na vseh čtirih kolesih) ali 2. za menjalnikom pred kardanen na glavni osi nonjalnika (nenjalnikcva zavo¬ ra - Gctriotetrenso). JfotTonjo zavore so nav alile na kcie- eih, suzianje zartre .samo pri menjalnikov! zaveri. Pri Zaverah na kolesih s* lahko eno¬ stavne pa tudi cjvpjnc 'zavore, če imajo z-avtrni tekni san er'eden par oz. po dva para zavornih čeljusti. V začinjen sluča¬ ju je lakku on par Čeljusti zunaj bcfcna, a drugi v njen (zunanja in notranja zavo¬ ra na on skupen t*l»<.:x) - navadno pa sta olra para čeljusti v ietnu eden pplng- dru— »pega. 0*e zavori sta ločeni ena Ud druge, navadno ena rg&na a n«žtfa. inverm rok c-n pri zavorah na zadnjih kkiosih je nonoščcaf na špicak zadnjih koles (Radspec— hen). V koken, ki ima navadne prener 3t - 4C en, so nameščene zavtrnc čeljusti, ka¬ terih zunanja plat je okle žena s suho for- rcdc-nasc (zavorna eklega). Z utrjevalnin kllncn so čeljusti pritrjeno na »klop di¬ ferenciala ali na šasijo. Med koncerna čeljusti je zok r orni eksconter, ki se s pomoč j c zavornega vzvoda o »raca in s ten raznika zavorne čeljusti; dve spiralni vzmeti čeljusti spet vlečejo skupaj, čin popusti zavorni ekscenter. Zavorni vzvod je n^,. zavornem dr egov ju ali z jekleno vrvTč^vezan ali z ročnim vzvoden zavoro ali z nožnim vzvodom zavore, pc čemer ina r-''.na oz. nožna zavora svoje ime. Zunanja zav na menjalniku. - Za¬ vorni Tech en jo čvrsto"nasajen" na' gTavno os menjalnika take, da se istočasni) kot os vrti tudi zavorni »oken. Zavorno čeljusti o' J jemljejo zavorni h oken cd zunanje stra¬ ni, Spiralna vzmet na vijaku za uravnav« rožnika zavorno čeljusti narazen in zato ^trnkaj•odpade zavorM ekscenter. S pritis¬ ke-: na vzvod zavoro, se zavorne Čeljusti pritisnejo s svojo oklogc «lk zavorni ko¬ ten, ga zaustavljajo in tako zaustavljajo tudi glavno os menjalnika. 2. Hidravlična z avora (klussigkeits— krenseTT Pri’ hoj' aTTvcri se razuikanje -za¬ vornih čeljusti vrši s p«n«čjo pritiska olja. V poseknen rezervoarju je olje, ki se stiska preko tlačnega cilindra za clje (01druckzyllinder) skozi dovodne cevi k zaviram. (navadnt m vseh štirih ’k«lesih) v p« sok ne cilindre, ki s« med konci za\'cr- - 36 - Zavorni cilinder (Breniszvllinder) * dovodna *cev Zavorni eilin- rih čeljusti. Ko prihnja olje zaradi pri-- tiska v te cilindre,, pritiska na dira "bata, t-' sta v takem cilindru vsak na svo j en kon¬ cu in nritislcata kxi konca čeljusti in ju takr r-unikat, j čeljusti tako s svojo oblo¬ go pritiskajo na zavorni teten in zavira- zavore se uporabljajo kot nožno in žntUrcSnc zavore, pri njih je, treba posebno jasrrti na uporabo predpisanega olja in da v cin vodne '■ovi ne pride zrak. Največ upo- rc%lja.j -.trite zavorno olje- (Ate-Bronsoi).. * -o . - . ' 3- Zračne zavoro (iuftbrieosen). Ina- mo dtre vrsti 5 v a) Zračna zavora s y oflpritiskon^ o 37 (Unterdruckbrense cder sau£lufttrcnse); Pri tej zavrri se s sesalno punpc (Vaeu- unpujrpe) izprazni zračni rezervoar; s ten povzročeni podpritisk še izkoristi., kot zaviralno sredstvo. Ker pa jn noč za¬ viranja - te- zavore zelo »nejena, ker zni- r« le največ C,7 'Atn. podpritiska, se pri avtomobilih vso bdi j -uveljavlja . „ "na zavora z n adprilis kon c-M •<~a M r-} p/-r '(S £3 M / +» -K- W rH cfi ti TD ■H * > P r-i 0) ‘CJ * > o * « ♦ %(l1terdruck-I>:ruckluft-I£emse).'Pri tej za- j^veri posebna purnpa za pritisk (Verdichter) •^stiska fkcmprinira) zrak de 5 Atn., 'ki se -^ztira v pcsetoien rezervoarju. Če se z mišnici ali rečnim- vzvod era odpre pcsefcni »Ventil, priteče zrak po poseVnih c e vek de . ^zavornih cilindrov in povzroči zaviranje. rV podrobnem poteka delo sledeče* lumpe za »pritisk (Verdichter) čisti arak, ga kerapri- 'eei.ra in skozi povratni .ventil stisne v ^Zračni vod (Druckleitung) savcr*e naprave. :>Izza punpe Je vk|ucena naprava aa punpanje % pnevmatike (Reif enf Ul tortic iitung^, ki pc f otreti služi tudi kot 2api*alnl ventil Atsporrventil). Na tr napravo je navad- - ne prikl jučena 12 n dolga gumijasto. cav z. ~ustnikom za polnenje pnevmatiko. Jalje je .-izza napkave za polnenje pnevmatike vklju- —6en varnostni ventil za pritisk (Druokra- gelventil), ki iraa nal«g* pritisk V*c$j jBOfarovi rtdržati na določeni višini. Takoj za varnostnim ventilom, aes'to z nji* se* 5 stavljen, je rezervoar za stisnjeni zrak. Orl tu teče stisnjeni zrak do ventila mo¬ tornega, vosa. Kadar se z nožnim ' ali roe- - ni n vzvodom ventil odpre, tace kobrini - raci srak k zavcxrnin cilindrom na kole¬ sih. (Radtrenezylinder). Vzporedno z vek- tilom motornega v*za (Mott*rwage»ventil) je v .naprave vključen zavorni ventil pri- Seliče fAnhanger^remsventil), ki je prav tako ' zvezan z nožnim odnosno - 3 *cčnim v z— * voim. Od tega vedi zračni vod preko za¬ pornega petelina do cevne spojke za pri¬ kolico, V stanju vožnje 5 prikolico , t.j. v nernainetfr stanju, Je zavorni' ventil ve A* no odprt, da kosaprioirani srak stalno te¬ če skozi vq#k«d cev k zapornemu, peteljm * 3 -39- ... » *■ in cevni spojki. Zaporni petelin je treba zapreti, kadar se odpne prikolica 6d-me- tornegd fozila, da zrak ne uhaja na pros¬ to. * * ■* i. v 4 'poleg naštetih, •nrimerov zaviranja imamo pri avtomobilskih prikolicah se več drugih načinov, a hr^ avtomobilih poznamo še en način, t.j. zavira n je z_ motorjem. Ako vozimo z avtomobilom “na daljni progi navzdol, tedaj se vključi največja brzina ('tretja *ali četrta - di- * rektna) in ♦prekine všiganje. Ako bi na ta. način vozili z drugo ali prvo brzinc, bi bil menjalnik preveč naprešen, bi pre-? več trpel in bi se mogel zlomi-tij motor bi. tudi dosegel previsoko število obra¬ tov, .zaradi 4 česar bi. lahko ležišča iz¬ tekla (aus^aufen). Pregle d zavore i n vz drže v anje v re- du. Brezpogojno je pofreVno” zavore' cest o pregledati tLn preizkusiti, ker »zaradi od¬ povedi zavor grozi-največja nevarnost. • Ha j važne j če je. imeti v redu zavore' na zadnjih kolesih, Pri strogem pregledu pazimo na sledeče: Ali sc zveže s klini in varovalkami v redu? potem preizkusimo vsako* zavoro posebej pri brzini 20 — 25 kn na uro. Z vsmko posamezno zavoro (ne z vsemi naenkrat) se mora avtomobil * v n&jkrajši razdalji ustaviti. Tudi pred vsakim večjim ki j e znano tudi pod imenom volan. To je en tip krmila ali volana - seg me ntno krmilo ali segmentni volčin fscimečkenlenkung.. - Sl. I8"v 'teketuj .' Pri drugem tipu volana pa imamo vse iste dele, samo namesto segmenta ima¬ mo krmilno mat ic o (navrtka - Lenkiautter), nayl'tcTna~£rQ-!.lnT vijak (lenkschraube), ki je nan-esto~krmi'lnega pol ta na krmilnem drogu. Krmilna matica je z vili čas tira _ -48- vzvodte (Gabelhebel) in osjo vili čast ega vzvoda - (Gabelhebelwelle) zvezana vzvodom krmilne palice.- Ta tip se imenuje krm ilo na vijak ali volan na v ija k (Schrau- FenienkungT*—~Š1.19 v~tekstuTT - krmilni drog pri obeh tipih je ce 'vast in skozi njega vodita dve. ena v drugo vtaknjeni cevi, ki se zgoraj in spodaj končujeta v kratkem vzvodu; zgornja vzvoda sta eden nad drugim in omogočata •kraca¬ nje teh cevi; preko cevi je torej možno obračati tudi spodnje vzvode. Zgoraj je vrhnja ročica _vzvod z a vžig (Zjtndhebel) a pod njo vz vod ~a ~p lln IfGashebel) »• Vzvo- :di na spednjem koncu sta .prav tako name- S C 63n.cH O vi. 6x1 nad drugim; zgornji je zvezan s plinskim drogo v j em, spodnji pa z .vžigal¬ nik drogovjem. Delovanje krmila: Šofer obrača kr¬ mil xlQ lo na desno. S tem se tudi krmil¬ ni drog. in na njem se nahajajoči krmilni polž ali krmilni vijak obrača na desne in s svojimi zavoji poriva segment odnosno matico navzgor. Vsled tega se tudi vzvod krmilne palice premika s svojim spodnjim koncem naprej' in poriva naprej krmilno palico. Ta v istem smislu deluje na odnos¬ ni krak trikrakega vzvoda prečne palice (Lenkspurhebel), ki tedaj obrne osni krak (Achsschenkal) in na njem nasajeno kolo na desno. Ker je trikraki vzvod prečne poli- . ce s svojim tretjim krakom pritrjen na prečne palico (Spurstange), porine preč¬ no palico v levo in s tem tudi krmilni vzvod, ki zopet dalje obrne na desno dru¬ gi osni krak in na njem se nahajajoče kolo. Ge oofer krmiino kolo obrača na levo, - 49 - deluje. vzvodni sistem krmila v obratnem smislu in obrne kolesi na levo. Sprednja os je v srednjem delu u- pognjena navzdol, zato da bi radi udajn- nja peres neudarjanla v spodnji del mo¬ torja. ■ Razen vilicas te osi poznamo še dru- go obliko sprednje osi, pestno os (Eaust- achse). Pri tej sta konca srednjega dela osi podobna pesti, skozi katero je nare¬ jena luknja’za osni klin. Tri pestni osi so viličaste oblike osni kraki, take da objemajo pesti od zgoraj in spodaj, na os pritrjeni z osnim klinom. Osni klin ima od zgoraj po sred^.ini kanal, ki.pa je'spo¬ daj zaprtj od kanala vodi nekolike kanal- cičev v -stran. Kanal je zgoraj zaprt's posebno matico v ofcliki kapice. V central¬ ni kanal se dene mast, pravtako v kapico, ki se nato navije na klin* z navijanjem se mast iztiska iz centralnega kanala v postranske kanale in iz teh na postransko površino klinaj tako se vrši mazanje. Ma¬ tica nh klinu se imenuje mazali ca (Schmier- biichse). - Osna kraka sta pritrjena malo posebno v navpični smeri, tako da stojita tudi sprednji kolesi malo poševno, to je zgoraj sta kolosi bolj razmaknjeni eno od drugega nego spodaj. Temu pravimo kol esn i pad (Badsturz). Vsled tega kolesi sami od sebe silita na notranji višje ležeči del Osnega : kraka in se tako-opirata na os. 'Tudi so tako nameščeni kolesi lažje krmi¬ lijo. Poleg tega sta sp lunji kolesi tudi v vodoravni smeri obrnjeni za malenkost na znotraj,- tako da sta zadaj za ^2 do 2 ca - po velikosti voza - bolj razmaknjeni -50- kot pa spredaj. Tamu pravimojpredslea (Vorspur). potrebno zato , ker imajo”gla- včine koles vedno nekoliko praznine, t.n. niso nasajene tako na osi, da bi se popol¬ noma prilagale; tudi se osni kraki pzi vožnji udajajo malo nazaj ter bi se kolesa brez "predsledi” pri vožnji vrtela neko¬ liko poševno, kar bi škodovalo pnevmati¬ kam. b) R avnanje s kr milom in pred njo o s j o. Ra zan e iljlvč st krmil ni n~či e lov 3 e""treba ~ posebno paziti, ker grozi največja nevar¬ nost, ako poedini deli niso v redu. Posebno je paziti na sklepe ((Jelen¬ ke) in na varovalke klinov} te so navadne z razccvami (Splenten)' zavarovane matice. Ako sc ra krmilnem vzvodovju krogljični sklepi (Ivugelgdlenke) , je paziti, da kro¬ gi j iča-.te glavice (ICugelko^pfe) še zadostno Čvrsto ležijo v krogijičastih ponvicah (Kugelpfanneh) in da ne bi že po kratki na daljni uporab j. izpadlo, dajbclje je ta¬ ke sklepe še posebej zavarovati n.' pr. z' žico, jermenj-em in podobnim, vendar tako,', da se s tem ne zavira delovanje sklepov, , Vsi zavoji, vijakov morajo biti«''v:', v- dobrem stanju, tako da matice trdno 'pri- jemljejo. / Pri novih avtomobilih'ima krmilfio kolo dc 6° mrtvega hoda- (to.ten G- ng). Ta se z uporabo vozila in obrabe- sklepov in krmilnega polža, odnosno vijaka,sčasoma. zviša na 20°. Ako ima krmilno kolo večji mrtvi hod, ga je treba popraviti, zlasti ker je s takim krmilom nemogoče varno voditi avtomobil, zlasti »b kritičnih tre- - 51 - nutkih. Vzmetna roka (i ed.erh.and) Vzmetna os ^it;ederg.nhng_) (Fečtetlruchg©) *** '".v ' Vzmetno oko ^Vzmetna sponaVzmetni kUnes (Federauge) 'vFederkl.suaner/t » (i J ederstn ^; ' \ \ Vzmetni streme \ (Federbtigel) Vz “ .. /p Vzmetna oaresa .Federblatter j el. 20. Pri prednji osi je treba cesto pre¬ gledati spoj osi s vzmetmi (Federn), ge so vzmetna stremena (Federbwi 2 * Da s e sprosti mazanje, zmanjša trenje in zviša varnost obratov, se vse osi motor¬ nih vozil vrtijo v krogi ji castih. ležajih. Razlikujemo dolž insk e ležajeCLangs- lager) in pre čne l ežaje t^Se^iager; ~ (Sl. 21 in £-2 v~tikštu7~"""Rrvi sprejemajo iz¬ ključno v smeri osi delujoče w aksialner” sile, medtem ko.prečni ležaji služijo za sprejem “radialnih"’ sil. Vsak ležaj sestoji iz dveh prsta¬ nov (laufring), nekaj krogijic in iz klet¬ ke (Xafig). Kletka v»&± in deli krcgljice eno od druge, Irstani in krcgljice mora¬ jo biti is-naj boljšega jekla. Od materija- la, izdelave in kalenja zavisi, kako se bodo krogljicasti ležaji v praksi obnesli. Krogljicasti ležaji iste velikosti odn. istih številk tovarniških seznamov (inbrlkslistennummer) se lahko menjajo, ker se pri njihovi izdelavi pojavijo ma¬ lenkostne razlike (največ do VlCO mm). Zelo važno je, da so krogljicasti ležaji pravilno vstavljeni v ohišju in posebno trdno nameščeni na osi. -55- POPRAVEK: Pogon zadnjih koles (Hinterrader-Antrieb) Ker se slika 2. na atrani9.in napi a si oh. njej, slabo pozna, je tu narisana še nekrat. .Pri sliki 2. na strani 11 hi moralo biti napisano: 1. Zobčasto kolo na skiopkini osi 2.3.4.8. Zobčasta kolesa na postranski osi -racnj. -56- 5. Zobčasto kole 2. bralne 6. Zobčasto kole 1, brzine 7. Zobčaste kolo za vožnjo "nazaj* +— -+